i P r i r o č n i k z a s p o d b u j a n j e s o c i a l n o - č u s t v e n i h v e š č i n v p r o g r a m u P U M - O + U r e d n i c i D r . T a n j a R u p n i k V e c , N a t a l i j a Ž a l e c , s p e c . / M A E d ( U K ) E l e k t r o n s k a p u b l i k a c i j a N a s l o v p u b l i k a c i j e M o j e m o č i – P r i r o č n i k z a s p o d b u j a n j e s o c i a l n o - č u s t v e n i h v e š č i n v p r o g r a m u P U M - O + A v t o r i c e D r. Ta n j a R u p n i k V e c , N a t a l i j a Ž a l e c , s p e c . / M A E d ( U K ) , m a g . D a m j a n a K o t n i k , B a r b a r a K o t n i k , M o n i k a V a l j a v e c U r e d n i c i : D r. Ta n j a R u p n i k V e c , N a t a l i j a Ž a l e c , s p e c . / M A E d ( U K ) Z a l o ž n i k , k r a j z a l o ž b e , l e t o i z d a j e L j u b l j a n a : A n d r a g o š k i c e n t e r S l o v e n i j e , 2 0 2 5 Z a n j D r. N a t a š a P o t o č n i k L e k t o r A n a P o d v r š n i k O b l i k o v a l e c / i l u s t r a t o r M o j c a K o t n i k S p l e t n i n a s l o v h t t p s : // w w w. a c s . s i /d i g i t a l n a - b r a l n i c a / m o j e - m o c i / K a t a l o ž n i z a p i s o p u b l i k a c i j i ( C I P ) K a t a l o ž n i z a p i s o p u b l i k a c i j i ( C I P ) p r i p r a v i l i v N a r o d n i i n u n i v e r z i t e t n i k n j i ž n i c i v L j u b l j a n i C O B I S S . S I - I D 2 2 5 6 2 9 6 9 9 I S B N 9 7 8 - 9 6 1 - 7 1 1 6 - 8 6 - 1 ( P D F ) P O G L A V J E 1 o U v D U V O D P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + V zadnjih desetih letih vse bolj v ospredje prihajajo vprašanja, povezana s socialno - čustvenimi vidiki vzgoje in izobraževanja oz . z razvojem socialno - čustvenih kompetenc. Ker je socialno - čustvene kompetence težko »meriti« z orodji, s katerimi običajno izobraževalci merijo potrebe in uspešnost udeležencev formalnem izobraževanju, ki je usmerjeno U v izobraževalnih programov, so bile zlasti v predvsem na kognitivne vidike učenja, največkrat potisnjene na rob vzgojno -izobraževalnega kurikula. To se je dogajalo kljub temu, da socialno - čustvene kompetence ves čas učinkujejo in vplivajo na učno klimo ter na uspešnost tako udeležencev kot izobraževalcev. Dobro razvite socialne in čustvene kompetence sodijo med temeljne gradnike duševnega zdravja, kar potrjujejo raziskave psihološkega blagostanja, ki ga D tvorijo nekatere socialno - čustvene kompetence, npr. samozavedanje, obvladovanje okolja v smislu percepcije »zmorem«, pozitivni odnosi z drugimi, osebnostna rast, avtonomija v razmišljanju in delovanju. Visoko čustveno in socialno kompetentni posamezniki, osebe v razcvetu, izražajo manj simptomov duševnih motenj kot osebe s šibko razvitimi socialno - čustvenimi spretnostmi, osebe, ki životarijo. Zato je v izobraževalnem kontekstu pomembno zavedanje teh povezav ter načrtno spodbujanje in krepitev tega področja pri udeležencih. V programih projektnega učenja za mlajše odrasle že od samega začetka opozarjamo na socialno - čustvene kompetence kot tiste, ki pomembno vplivajo tako na uspešnost v izobraževanju kot tudi na druga področja človekovega življenja. Eksplicitno je bilo to vprašanje izpostavljeno v okviru Evalvacije programa PUM v letu 2010 (Kuran, 2013), predvsem v smislu, kako socialno - čustveno učenje, ki poteka v programih projektnega učenja mlajših odraslih, narediti vidno in ga ozavestiti, tako pri udeležencih kot pri mentorjih, saj je bilo prepoznano kot ključni dejavnik dobrega počutja, uspešnosti programa in notranje transformacije udeležencev. Prav to je namen in predmet priročnika, ki je pred vami. Pri njegovem ustvarjanju smo se v največji meri naslonili na model Moja moč, ki smo ga spoznavali v delavnicah, ki jih je z nami in za nas v letih 2022 in 2023 vodil nizozemski psiholog Michael Von Boninghausen. Ta model Keyes (2006) avtorji razlikujejo med osebami z visokim psihološkim blagostanjem ter šibkim psihološkim blagostanjem: 1 prvo skupino poimenujejo osebe v razcvetu (flourishing), drugo skupino pa osebe, ki životarijo (languishing). U V O D I 3 je prenesel iz Združenih držav Amerike v sodelovanju z avtorsko skupino na Univerzi Santa Barbara v Kaliforniji, predvsem z vodjo prof. dr. Michaelom Furlongom. Model, ki je izvorno širše zastavljen, predvideva tudi psihodiagnostično merjenje in drugo psiho -metriko, ki ju lahko opravljajo le ustrezno usposobljeni strokovnjaki. Že v svoji zasnovi pa predvideva sodelovanje učiteljev in drugih deležnikov v vzgoji in izobraževanju kot - pomembnih nosilcev in izvajalcev pedagoškega procesa, usmerjenega v krepitev socialno - čustvenih kompetenc, ali kot jih imenujejo, psiholoških prednosti oz . moči - udeležencev. V tem segmentu ponuja tudi nekatera samoevalvacijska in druga orodja, ki udeležencem omogočajo, da premislijo in se opredelijo o svojih močeh. Temu delu se avtorice posvečamo tudi v tem priročniku, ki smo ga dopolnile tudi z našim znanjem, izkušnjami in inovacijami, ki so se že zgodile v programih projektnega učenja mlajših odraslih ali drugod. Ker smo želele priročnik zasnovati tako, da bo kot krovne usmeritve v procesu krepitve tega kar najbolj uporaben za praktike, smo ga področja udeležencev. pripravile po načelu malo teorije, a veliko strategije in orodij. Tretje poglavje pa obsega vrsto strategij, usmerjenih v spodbujanje različnih V prvem poglavju podrobneje opišemo model, socialno - čustvenih veščin. To poglavje je ki predstavlja temelj načrtovanja razdeljeno na štiri podpoglavja, ki predstavljajo socialno - čustvenega učenja v tem priročniku. štiri sklope kompetenc, vsako od njih pa Modeli, ki usmerjajo načrtovanje spodbujanja vključuje po tri socialno - čustvene moči. Tam, razvoja sicialno - čustvenih kompetenc, so kjer je to potrebno, so v prilogah tudi konkretni namreč raznovrstni. V modelu Moja moč so učni listi, ki jih lahko praktiki neposredno socialno - čustvene kompetence razporejene v uporabite. štiri področja, ki jih s perspektive udeleženca lahko opredelimo kot splošne cilje učenja na tem področju: »Verjamem vase, sem čustveno Naša zamisel je, da bomo priročnik dopolnjevali kompetenten, zaupam drugim in sem tudi v naslednjih dveh letih. S tega gledišča je življenjsko zavzet.« Vsako področje je to, kar trenutno berete, le začetek. Upamo, da opredeljeno s tremi dimenzijami učenja, ki so bomo v naslednjih dveh letih, morda pa tudi še podrobneje opredeljene spodaj. kasneje, lahko priročnik dopolnjevali in da bo pri tem sodelovalo vse več mentorjev, ki ga V drugem poglavju opisujemo proces bodo pred tem tudi uporabili. Tri petine formativnega spremljanja razvoja avtorske skupine, ki je napisala priročnik, socialno - čustvenih veščin, ki vsestransko sestavljajo mentorice, ki izvajajo program angažira učečega v vseh fazah procesa učenja: PUM- O+, zato verjamemo, da bomo dosegli naš od ugotavljanja aktualnega stanja razvoja namen. Naj v tej knjigi predstavljene zamisli veščine, preko samoevalvacije, načrtovanja postanejo vir vaše kreativnosti in zagona, da na ciljev učenja in kriterijev uspešnosti, do temelju naših predlogov utrete svojo pot, ki bo načrtovanja poti učenja, realizacije tega načrta optimalno prilagojena tako potrebam vaših oz . treninga veščine, do pridobitve povratne udeležencev kot vašim željam in strastem. informacije, samoevalvacije in – po potrebi – redefiniranja ciljev učenja. Principe učenja po načelih formativnega spremljanja priporočamo Natalija Žalec in Tanja Rupnik Vec P O G L A V J E 2 T E O R E T I Č N A I Z H O D I Š Č A 1 P r e d s t a v i t e v 2 F o r m a t i v n o s p r e m l j a n j e m o d e l a s o c i a l n o - č u s t v e n i h v e š č i n ( N a t a l i j a Ž a l e c ) ( T a n j a R u p n i k V e c ) 6 1 0 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + S O C I A L N O - Č U S T V E N E V E Š Č I N E V M O D E L U M O J A M O Č Natalija Žalec Model Moje moči (Von Boningahusen, 2022) zdravje, in o pozitivnem duševnem počutju. korenini v tako imenovani pozitivni psihologiji, Nasprotno pa mladi z manj kovitalnih dobrin ki v nasprotju s tradicionalno uveljavljenimi pogosteje poročajo o negativnih razvojnih pristopi izhaja in gradi na pozitivnih izkušnjah, vključno z veliko psihološko stisko, subjektivnih izkušnjah osebe, njenih krepostih fizično in odnosno viktimizacijo ter strahom (konstruktivnih močeh) in ukrepih, s katerimi pred viktimizacijo. Vzgojno -izobraževalne institucije krepijo izhodiščne moči ustanove in programi bi morali tem vprašanjem posameznika. Ustrezna definicija pozitivne nameniti veliko pozornosti, saj lahko s tem in z psihologije je, da gre za znanost o dejavnikih ustrezno podporo, vsaj pri najbolj ogroženih in vitalnosti, ki omogočajo dobro življenje in trpečih, zmanjšajo dejavnike tveganja. razcvet osebe. Z drugimi besedami, namesto osredotočanja na pomanjkljivosti ali odpravo V modelu kovitalnosti Moja moč skozi osebno in patologije pozitivna psihologija gradi na tistem, skupinsko obravnavo spoznavamo tako notranje kar je pri človeku krepkega, in s tem poskuša kot zunanje dejavnike, pri čemer pa zavestno: izboljšati tudi splošno vitalnost, dobro počutje in (konstruktivno) uresničevanje osebe. Moč ali • spodbujamo optimalno psihološko vitalnost osebe tvorijo notranji in zunanji delovanje (npr. osebna obravnava, dejavniki. Notranji dejavniki so tisti, ki izhajajo dogovarjanje s posameznikom pri iz osebe, npr.: vrojeni genetski dejavniki, načrtovanju ciljev ipd.), znanje, spretnosti, temperament, značajske poteze, interesi, zdravje ipd., zunanji pa • krepimo osebne in okolijske prednosti izhajajo iz okolja, v katerem oseba živi, npr.: (npr. podporo mentorjev, soudeležencev, družinsko ozadje, kakovost socialnih mrež , razširjenega strokovnega tima), institucionalna podpora, širša družbena stanja (npr. vprašanje miru, gospodarskih kriz ipd.). • olajšamo in preprečujemo psihološke Delovanje enih in drugih se v življenju prepleta, težave (npr. dejavno poslušanje, pri čemer je pomembno, da vsi dejavniki povezovanje varovalnih dejavnikov ipd.), vplivajo na vse – lahko v smeri krepitve ali nasprotno. Ko delujemo v smeri spodbujanja • prepoznavamo tiste stvari v življenju, vitalnosti, hkrati govorimo o »kovitalnosti« zaradi katerih je vredno živeti (osmišljanje, (angl. covitality), kakor so jo izvorno ustvarjanje in refleksija uspešnosti, poimenovali avtorji (Furlong idr., 2021) modela. sprejetost in refleksija prispevkov Načelo kovitalnosti poudarja pomen razvijanja posameznika). socialnih in psiholoških spretnosti ter kreposti pri mladih. Raziskave (Furlong, prav tam) kažejo, da lahko več spretnosti pomembno prispeva k pozitivnim izkušnjam in boljšim razvojnim rezultatom. Podobno načelo kumulativnega tveganja v raziskavah tveganja in odpornosti poudarja, da en sam dejavnik tveganja ne določa izključno neugodnih izidov. Kljub temu pa kopičenje tveganih dejavnikov povečuje verjetnost soočanja z negativnimi posledicami. Različne študije (prav tam) so pokazale, da imajo socialne in psihološke veščine kumulativni pozitivni učinek, zaradi katerega mladi poročajo o vedenju, ki spodbuja P R E D S T A V I T E V M O D E L A I 7 V izobraževalnem kontekstu, kakršen je PUM- O+, je delovanje po modelu namenjeno krepitvi socialnih in čustvenih kompetenc (zmožnosti) pri udeležencih. Gre za integralni pristop, ki prispeva k pozitivnemu pedagoškemu in didaktičnemu delovanju mentorjev, ko udeležence podpirajo pri tem, da: • so uspešni pri prizadevanju za doseganje dobrih rezultatov v šolanju (npr. doseganju (poklicne) izobrazbe), V modelu so socialno - čustvene kompetence • načrtno razvijajo svojo poklicno kariero razdeljene na štiri področja: (spoznavanje različnih poklicev ob modelih), • vera vase, • so uspešni pri iskanju primerne zaposlitve, • zaupanje v druge, • razvijajo svoje talente, interese in • zmožnosti čustvovanja, prednosti na različnih področjih, • življenjska zavzetost. • razvijajo svoje socialne spretnosti in družbeno sprejemljivo vedenje, Vsako področje sestavljajo tri psihološke • pozitivno krepijo in razvijajo svojo prednosti (moči) ali veščine (Slika 1), ki jih je identiteto ter osebnost, mogoče z ustreznimi pristopi okrepiti ali pa omiliti njihov morebitni tvegan vpliv na razcvet • se počutijo mirne in srečne. osebe. SAMOUČINKOVITOST URAVNAVANJE ČUSTEV SAMOZAVEDANJE VZTRAJNOST EMPATIJA/ ZMO VŽIVLJANJE SE A ŽN O V S T RA E Č V U S TV O SAMONADZOR VA N J A Razcvet in uspešnost mladega človeka IZOBRAŽEVANJU U LJ G V OPTIMIZEM PODPORA V M I I Ž R EN D E J SK PODPORA IN PA A V U Z A Z N A Z POVEZANOST V ETO ELAN ST DRUŽINI PODPORA VRSTNIKOV HVALEŽNOST Slika 1: Moja moč – mlajši odrasli (povzeto po Von Boninghausen, 2022) P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + To je mogoče doseči z okrepitvijo že delujočih Kratka razlaga varovalnih dejavnikov (razvite ali obstoječe posameznih moči moči) pri človeku, ki posledično zmanjšajo vpliv tveganih dejavnikov, ali pa s spodbujanjem posameznih vidikov notranje moči ali zunanje (primerjaj Univerza (po)moči, kar spodbudno vpliva na celoto. Kalifornija Santa Barbara, Model Moja moč temelji na »kovitalnosti«, ki 4 področja kovitalnosti ) pomeni izmenjavo med različnimi psihološkimi prednostmi (močmi). Pri pozitivnem razvoju otrok in mladih imajo ključno vlogo psihološke VERA VASE prednosti, kot so hvaležnost, empatija in vztrajnost. S spodbujanjem pozitivnih interakcij Vero vase ali samozavest sestavljajo tri znotraj mladostnikovih virov socialne podpore psihološke prednosti (moči), ki medsebojno te psihološke dobrine prispevajo k boljšim učinkujejo. razvojnim rezultatom. Kadar mladi gojijo te pozitivne lastnosti, v resnici postanejo arhitekti • Samoučinkovitost: svojega razvoja (samouresničevanja), kar vodi v bolj smiselne in izpolnjujoče interakcije z To je mehanizem osebnega delovanja in drugimi ljudmi. prizadevnosti, ki vključuje tudi avtonomno prepričanje posameznika, da je sposoben V izobraževalnem procesu PUM- O+ udeleženci nadzorovati svoje vedenje in usmerjati svoje svoje dejavnike moči prepoznavajo z različnimi delovanje k doseganju zastavljenih ciljev in v samoevalvacijskimi orodji ter o njih razmišljajo interakciji z drugimi. bodisi v skupini bodisi individualno z mentorjem. Z ustvarjanjem podpornega • Vztrajnost: socialnega okolja, ki ga gradimo predvsem s spoštljivimi medosebnimi odnosi, udeležencem Vztrajnost ali dolgoročna predanost doseganju omogočamo ne le prepoznavanje in ciljev vključuje neomajno prizadevanje za vrednotenje kakovosti teh dejavnikov, temveč reševanje različnih izzivov ter ohranjanje truda tudi pridobivanje potrebnega znanja in veščin, in zanimanja skozi daljše obdobje več let, kljub zaradi katerih postanejo manj ranljivi za neuspehom, nesrečam in oviram. dejavnike tveganja. Pri tem je potrebno poudariti, da morajo posamezniki te veščine pri • Samozavedanje: sebi ozavestiti in o njih razmisliti, kako so jih razvili ter kaj je vplivalo na njihov razvoj. Novo Proces usmerjene pozornosti na različne vidike učenje jih pogosto sooča z njihovimi preteklimi samega sebe, vključno z zasebnimi (notranjimi) spoznanji o sebi – pri čemer so ključni in javnimi (zunanjimi) vidiki; primerjaj Joharijevo predvsem ponotranjeni odzivi na njihovo okno v prilogi 1. Zmožnost (raz)ločiti sebe od vedenje v različnih življenjskih dogodkih, ki so drugih, uzavestiti svoja občutja, vrednote, bili bolj ali manj pomembni. Veliko teh vedenje, znanje in spretnosti ter razumeti, kako prepričanj o sebi ni reflektiranih v smislu neke naši notranji vidiki vplivajo na druge in obratno kontekstualne umestitve ali utemeljitve, temveč – kako drugi vplivajo na nas. gre največkrat za posplošena oz . generalizirana in nekritično ponotranjena prepričanja. Podobno velja tudi za izražanje čustev, ki so ZAUPANJE DRUGIM največkrat privzeta skozi naučene vzorce, manjkrat pa podvržena premisleku in V središču procesov socialnih izmenjav ozaveščanju lastnega doživljanja. Zato je veliko (transakcij) – bodisi med vrstniki, mentorji pozornosti namenjene prav doživljanju, (izobraževalci) bodisi družinskimi člani – je prisluškovanju svoji notranjosti ter dialogu z transformativna moč vzajemnih in zaupljivih mentorji in soudeleženci. odnosov. Ti odnosi pomembno prispevajo k razvoju vedenjskih vzorcev, družbenih prepričanj in vrednot. Ključne podpore za mlade v PUM- O+ so naslednje: • podpora mentorjev in razširjenega strokovnega tima, • podpora soudeležencev in prijateljev, • podpora družinskih članov. P R E D S T A V I T E V M O D E L A I 9 Podpora se izraža skozi spoštljivost in • Optimizem: sočutnost do osebe, dejavno poslušanje, sprejemanje, dobronamernost in iskrenost. Stopnja pozitivnega pričakovanja osebe glede Vključuje tudi pripravljenost podeliti lastne vire lastne prihodnosti, pri čemer posameznik vidi – znanje, izkušnje, pozornost, čas, socialne življenjske cilje kot dosegljive. mreže ter materialne in druge dobrine z osebo, ki ji pomagamo. Skozi delovanje in uporabo modela v PUM- O+ ZMOŽNOST ČUSTVOVANJA želimo spodbuditi pozitivna čustva, ki so povezana s Zmožnost čustvovanja je sestavljena iz prijetnim počutjem, veseljem, občutkom različnih psiholoških spretnosti. V modelu Moja varnosti in miru, notranjo spokojnostjo, moč so izpostavljene tri, ki so ključne za navdušenjem in hvaležnostjo. Udeležence osebnostni razvoj in duševno homeostazo. želimo spodbuditi za večjo zavzetost (angažiranost) pri doseganju ciljev, ki so si jih • Samonadzor: zastavili. Pri tem poudarjamo pomembnost premišljenega sprejemanja odločitev, Veščina, ki se začne razvijati v otroštvu in oblikovanja delovnih navad, spodbujanja posamezniku omogoča dostop do svoje vztrajnosti ter opogumljanja. notranjosti ter izbiro alternativnega vedenja, Skozi model se udeleženci učijo medosebnih tudi v stresnih situacijah, z učinkovitim odnosov in njihovega pomena. Spoznavajo, kaj uravnavanjem čustev. pomeni biti sprejet, povezan z drugimi, zaupljiv in vreden zaupanja, imeti prijatelje ter graditi • Empatija: trdne odnose. Čustvene in kognitivne sposobnosti, potrebne Skozi različne dejavnosti udeleženci osmišljajo za prepoznavanje in upoštevanje čustev drugih. učenje in življenje, kar je sicer temeljno učno načelo v PUM- O+. Nekatere dejavnosti lahko • Uravnavanje čustev: udeležencem pomagajo sprejeti njihove težke in boleče izkušnje, hkrati pa jim omogočajo, da Sposobnost izražanja pozitivnih čustev (npr. ozavestijo svoje moči in dosežke ter se všečnost drugim, veselje) ter obvladovanje optimistično usmerijo k novim ciljem. Vse negativnih čustev (npr. zadržanje pretiranih našteto je mogoče prepoznati tudi v različnih odzivov na situacije, ki izzovejo jezo, frustracijo drugih modelih, kot so Maslowov model ali zadrego). samouresničitve (Maslow, 1982), tako imenovani PERMA model (S eligman, 201 1) in ŽIVLJENJSKA ZAVZETOST drugi. To pomeni, da je model Moja moč odprt za različne ugotovitve, spoznanja in prakse, ki Poimenovali bi jo lahko tudi volja in veselje do krepijo človekovo samozavest, pripadnost, življenja. Gre za stanje, ko si posameznik angažiranost in odpornost. Strnjeno povedano, postavlja življenjske cilje, širi svoje znanje in model Moja moč krepi duševno zdravje mladih v interese ter namenja čas in druge vire za najširšem pomenu te besede. uresničitev svojih zamisli, ciljev in vrednot. Pri tem verjame, da bo pri doseganju ciljev uspešen. To področje sestavljajo tri moči: Viri in literatura: • Hvaležnost: Von Bonninghausen, M. (2022). Model "Moja moč" povezovanje in prepletanje dela strokovnih delavcev pri nudenju podpore mladim v težavnih položajih odraščanja – Hvaležnost je občutek, ki temelji na gradivo za seminar za mentorje v programu PUMO+. Andragoški center Slovenije, Lukovica, 12. – 13. maj 2022. prepoznavanju osebne koristi, ki izhaja iz medosebnih izmenjav. Furlong, M. J., Dowdy, E ., Nylund- Gibson, K . et al. (2021). Enhancement and Standardization of a Universal • S ocial-Emotional Health Measure for Students’ Psychological Elan: Strengths. Journal of Well-being Assessment 4, 245–267. Kuran, M. (2013). Nevidni učinki programa PUM. Andragoška Pristop k življenju z navdušenjem, pričakujočim Spoznanja, 19(3), 10–22. Pridobljeno s https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/ 798 vznemirjenjem in energijo. Maslow, A. H. (1982). Motivacija i ličnost. Beograd: Nolit. 2 Univerza Kalifornija Santa Barbara. Four Covitality Domains. Pridobljeno s https://rise.articulate.com/share/eqqKwCM7hh_msH7B3vHIMTUQ PERMA je kratica za: Positive Emotions (Pozitivna čustva), 2 RoSoZeWP#/lessons/TO -N3QEcS5lnSWDVIgdVi8I- ox6dP3ju Engagement (Zavzetost), Relationships (Odnosi), Meaning S eligman, M.E .P. (201 1). Flourish. Atria Books. (Smiselnost, osmišljenost), Accomplishment (Dosežki, izpolnitev). P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + F O R M AT I V N O S P R E M L J A N J E – A K T I VA C I J A U Č E Č E G A V V S E H F A Z A H U Č E N J A S O C I A L N O - Č U S T V E N I H V E Š Č I N Tanja Rupnik Vec »Nikogar ne morem ničesar naučiti, ponudim mu individualne potrebe ter želje, ustvarja lahko le bolj ali manj kakovostne pogoje, da se bo raznovrstne izzive. Ti spodbujajo razmislek o naučil sam.« (Rogers) sebi ter raziskovanje novih, drugačnih in dotlej nepoznanih načinov odzivanja ter delovanja. S ocialno - čustveno učenje je lahko naključno ali Izhodišče za načrtovanje dejavnosti za pa premišljeno in sistematično usmerjano. spodbujanje socialno - čustvenih veščin lahko Naključno učenje, vpogled v situacije in predstavljajo raznovrstni modeli veščin: sprejemanje druge perspektive se lahko Covitality model, PERMA model, CASSEL model zgodijo spontano, ob različnih življenjskih in drugi. dogodkih, v katerih je posameznik čustveno in intelektualno izzvan, hkrati pa deležen podpore V tem priročniku smo za izhodišče spodbujanja pomembne osebe. To mu omogoča odmik od razvoja socialno - čustvenih veščin uporabili starih vzorcev razmišljanja, doživljanja in model Moja moč (Covitality model), ki je ravnanja ter eksperimentiranje zunaj cone podrobno opisan v prejšnjem poglavju. Na tem znanega, utečenega in rutinskega. mestu pa izpostavljamo še en model, ki Sistematično učenje socialno - čustvenih veščin omogoča umeščanje oz . oblikovanje intervencij pa je premišljeno in usmerjano s strani na dveh temeljnih dimenzijah: »jaz – drugi« in mentorja, ki za učečega korak za korakom, z dimenziji »samozavedanje – samouravnavanje«. občutljivostjo in posluhom za njegove Zavedanje sebe Uravnavanje sebe • Kdo sem jaz? Kakšna • Kako bi še lahko so moja prepričanja, razmišljal, doživljal kako doživljam, kako in ravnal v tej • ravnam (v konkretni E UR situaciji? Kaj lahko EB A S V situaciji)? E NA storim, da bi bil V NJ uspešnejši? A AN Katere so moje J Načrtujem poti do ED najpomembnejše V E S ciljev... A E potrebe, vrednote? Z B E Zavedanje drugih IH U R G A U V R N D A E VA NJ N A D JE E Uravnavanje O AV Z DN O odnosov • Kako razmišlja, V SO doživlja in ravna • Kako naj se odzovem drugi v konkretni v tej situaciji, da situaciji? Kaj so bom upošteval tako morebitni razlogi za svoje potrebe in takšno ravnanje? čustva kot potrebe in Kako naj bom čustva drugega? empatičen? Slika 2: Model samorefleksije lastnega delovanja F O R M A T I V N O S P R E M L J A N J E – A K T I V A C I J A U Č E Č E G A V V S E H F A Z A H U Č E N J A S O C I A L N O - Č U S T V E N I H V E Š Č I N I 1 1 Vsako področje vključuje nekaj ključnih • Izhajanje iz posameznikovih individualnih samorefleksivnih vprašanj, ki usmerjajo potreb. raziskovanje in učenje o sebi na tem področju za več ključnih vprašanj, ki omogočajo • Vsestransko aktivacijo posameznika, kjer je relevantno refleksijo o različnih vidikih lastnega učeči se v središču in ves čas aktiven. delovanja, lastnega delovanja (glejte Rupnik, 2024). Področja v tem modelu predstavljajo • Spodbujanje ustvarjalnosti ter uporaba najsplošnejši okvir, pri čemer model Moja moč kreativnih tehnik razmišljanja in reševanja pa prekrije nekatere elemente tega modela: problemov. področje Verjamem vase v modelu Moja moč lahko umestimo v področje Samozavedanje, • Raznolikost dejavnosti. področji Zmožnost čustvovanja ter Življenjska zavzetost predstavljata del področja • Spodbujanje samorefleksije. Samouravnavanja, področje Zaupam drugim pa sodi v področje Zavedanje drugih. Pomembno • Dopuščanje ne -sodelovanja, kadar je je zavedanje omejitev modela Moja moč in po dejavnost za posameznika ogrožajoča ali potrebi vključitev dodatnih vidikov pri nepomembna. načrtovanju socialno - čustvenih intervencij, tudi zunaj okvira tega modela. • Izhajanje iz realističnih in za učeče se relevantnih situacij. Da bi bilo učenje socialno - čustvenih veščin oz . osebnostni razvoj na tem področju učinkovito, • Spremljanje napredka. morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: ravje mladih v najširšem pomenu te besede. • Spodbujanje udejanjanja naučenega izven učilnice ter vzpostavitev sistema za Varna klima oz . psihološka varnost v skupini, ki spremljanje uspehov. jo mentor doseže s: • Spremljanje napredka pri posamezni a.) sklenitvijo dogovora o načinih veščini. sporazumevanja v skupini (spoštljivost, iskrenost, nenapadanje itd.), • Proslavljanje uspehov in napredovanja v učenju. b.) sklenitvijo dogovora o zaupnosti oz . jasnim pravilom o tem, da se o vsebini Vsestransko spodbudo učenju ter realizacijo pogovorov ter o osebnih zgodbah, ki jih nekaterih od zgoraj naštetih principov omogoča člani delijo s skupino, ne razpravlja izven proces, ki temelji na načelih formativnega skupine, spremljanja. Temeljna predpostavka takšnega pristopa je, da udeleženci aktivno sodelujejo v c.) dovoljenjem, da je vsakdo samosvoj, vseh fazah cikla učenja, ki obsega: drugačen od drugih in kot tak edinstven in dragocen, 1. Ozaveščanja predznanja/skritega znanja o aktualni tematiki (npr. čustvih, potrebah, d.) spodbujanjem aktivnega sodelovanja v posameznih socialnih veščinah itd.) ali skupini in pozitivnim izpostavljanjem stopnje razvitosti izbrane veščine (npr. prispevka posameznika, veščine poslušanja, veščine oblikovanja jaz-sporočila, empatije itd.). e.) vzajemno podporo in ne z obsojanjem, 2. Natančnejša artikulacija ciljev učenja f.) dopuščanjem napak oz . poudarjanjem (vsebinskih in spretnostnih). pozitivnih vidikov napak, 3. S oustvarjanja kriterijev uspešnosti g.) nenehnim modeliranjem učenja, realizacije teh ciljev. pozitivnim vrednotenjem učenja ter poudarjanjem njegovega pomena, 4. S onačrtovanja poti do cilja. h.) toplim, pozornim, empatičnim odzivom 5. Izvajanje dejavnosti za realizacijo cilja. mentorja, ki učečemu z vso svojo bitjo 2 sporoča »Pomemben si« in »Mar mi je«. 6. Pridobitev povratne informacije ter samospremljanje in samovrednotenje lastnih dosežkov v teh dejavnostih v skladu s kriteriji uspešnosti. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Po potrebi zgoraj opisanim fazam sledi Posebej velja izpostaviti pomen in vlogo redefinicija ciljev. Ta proces, ki se lahko odvije spodbud za vadbo veščine izven varnega okolja ob učenju posamezne veščine ali splošno, kot skupine. Za ta namen mentor uporablja spremljanje napredka na več področjih raznovrstne instrumente za samospremljanje, socialno - čustvenih veščin, omogoča pomembno pa je tudi, da spodbuja maksimalno prilagajanje potrebam »praznovanje« ob uspehih/dosežkih. To posameznika in skupine. posamezniku omogoča doživljanje ponosa ter osmišlja napor, potreben za realizacijo ciljev Ključno dejanje v tem procesu predstavljata učenja. samorefleksija in sprotna povratna informacija o dosežkih oz . rezultatih v dejavnostih, ki je Shematsko prikazuje cikličnost procesa vezana na kriterije uspešnosti. Ta informacija je formativnega spremljanja s perspektive lahko vrstniška ali mentorjeva. učečega spodnja shema: 1 2 3 Ozavestim pojem Se samovrednotim Opredelim cilj in Kaj že vem, kako razumem ("test" veščine ali kriterije uspešnosti in kako vešč sem na SR-tehnika) za izbrano veščino tem področju? Rupnik V V kolikšni meri v tem Kaj je cilj in kako bom vedel, trenutku zmorem ...? da sem ga dosegel (kriteriji uspešnosti)? e = c , T ., 2018 © Redefinicija cilja 4 So-načrtujem strategijo za dosego cilja Kako bom dosegel cilj? Kaj moram storiti? Koraki ... 7 6 5 Reflektiram, Pridobim povratno Uresničujem se samovrednotim informacijo, strategijo Kako mi gre? spremljam svoj Kaj mi je uspelo, kaj še ne? napredek Rešujem probleme, vadim, zbiram dokaze o napredovanju. Kako me vidijo drugi? V kolikšni meri izpolnjujem Trening veščin v didaktičnih kriterije uspešnosti? (npr. v igri vlog, študiji primera, simulacij) in v realnih življenjskih situacijah. Eksplicitno poučevanje socialno-čustvenih veščin Slika 3: Cikel formativnega spremljanja F O R M A T I V N O S P R E M L J A N J E – A K T I V A C I J A U Č E Č E G A V V S E H F A Z A H U Č E N J A S O C I A L N O - Č U S T V E N I H V E Š Č I N I 1 3 Mentor usmerja učeče(ga) skozi celoten proces učenja in formativnega spremljanja izbrane veščine z najraznovrstnejšimi tehnikami ali zgolj s ključnimi vprašanji, ki usmerjajo razmislek v posamezni fazi (Kompare in Rupnik Vec, 2016, modif.), kot prikazuje preglednica na sliki 4. Faza formativnega Usmerjevalna Cilj posamezne spremljanja vprašanja faze Dejavnosti Predznanje/aktualna Kaj že vem o tej veščini? Ozaveščeno prepričanje v Vprašalnik , miselni vzorec, Kakšna so moja prepričanja odnosu do tematike ter nedokončani stavki, trditve stopnja veščosti v zvezi s tem in kateri so evidence v podporo ZA in PROTI, različni grafični (ozaveščanje znanja dokazi, da imam prav? prepričanju.Ozaveščena organizatorji, ki usmerjajo in veščine) Kako kakovostni so ti stopnja veščine: vpogled v razmišljanje ter ozaveščanje dokazi? Kako vešč sem na prednosti in priložnosti za znanja in veščine. tem področju? Kaj mi že gre učenje izbrane veščine. in v katerih vidikih lahko napredujem? Cilji/kriteriji uspeha Kaj želim doseči? Kakšni so Jasno artikuliran cilj: Razprava v skupinah, zapis kriteriji uspeha oz . kako bom 1 novo znanje in bolj cilja in kriterijev uspešnosti vedel, da sem dosegel cilj? poglobljeno razumevanje ter možnih dokazov o O čem bom vedel več oz . kaj veščine ter zakonitosti, doseganju kriterijev. bom bolje razumel? Kaj so povezanih z njo, dokazi, da vem več in 2 novo, bolj vešče ravnanje razumem bolje?Kako se bo v konkretnih življenjskih spremenilo moje ravnanje? V situacijah; oboje ubesedeno čem bom bolj vešč? S čim tudi v obliki kriterijev bom dokazal, da dosegam uspešnosti in možnih dokazil kriterije? o napredku. Strategija Kako bom dosegel cilj? Kje Jasno artikulirana strategija Različne tehnike bom pridobil podatke oz . učenja oz . opisana pot do načrtovanja, grafični katere vire bom preučil? učenja, ki predstavlja zavezo organizatorji za načrtovanje. učečega k udejanjanju in V katerih situacijah, kako in aktivnem angažmaju, obenem kolikokrat bom vadil izbrano pa prevzem odgovornosti za veščino? učenje: »Storil bom to in to, poiskal bom te in te informacije, vadil bom na ta način, beležil bom na ta način ...« o napredovanju vadim in zbiram dokaze o 1 v prid ali proti ugotovitve posredovane v napredku tako v poznavanju prepričanju (zapisano v obliki esejev, seminarskih (raziskovanje, Zbiranje dokazov V različnih dejavnostih Zbirka dokazil: Raziskovanje virov, trening, vadba) veščine na konceptualni obliki eseja ali del, projektov.Refleksivni ravni kot o bolj veščem posredovano v razpravi) oz . zapisi o situacijah bolj ravnanju. 2 zbirka dokazil o veščega ravnanja, posnetki napredovanju v veščini. iger vlog, avdio zapisi itd. Povratna informacija Kako moje razmišljanje in Ustno ali pisno Tehnike dajanja povratne (v skladu s kriteriji veščino ravnanja (v skladu s posredovana povratna informacije (sendvič, uspešnosti)) kriteriji uspešnosti) presojajo informacija učitelja in/ali ocenjevalni list s kriteriji drugi (učitelj, sošolci)? Sem sošolcev. uspeha). zbral ustrezne dokaze v podporo svojemu prepričanju in v podporo svojemu napredku v veščini? Samoevalvacija Kako učinkovit sem bil? Metakognitivno mišljenje, Nedokončani stavki, pisna Kaj se je dogajalo v ocena procesa ter povratna informacija, dejavnosti (kontekst)? Kaj doseženega, vzpostavljen samoevalvacijski vprašalniki, sem skušal doseči? Kje pogoj za morebitno opisni kriteriji, kreativne sem se močno izkazal? preoblikovanje cilja. tehnike samorefleksije in 2 Česa nisem opravil tako samoevalvacije (npr. kolaž). dobro? Kaj želim v bodoče spremeniti? Na čem bom delal …? Slika 4: Preglednica faz , ciljev in dejavnosti v procesu formativnega spremljanja učenja veščin P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Primeri ključnih vprašanj v 3) Načrtovanje in udeležba v dejavnostih, ki terjajo uporabo veščin ter zbiranje posamezni fazi učenja po načelih dokazov formativnega spremljanja na V katerih situacijah želim izboljšati svoje primeru razvoja veščine sodelovanje? sodelovanja Kaj bom v zvezi s tem storil? Moj načrt aktivnosti za izboljšanje veščine sodelovanja: … Uresničitev načrta bom spremljal 1) Ozaveščanje veščine sodelovanja tako, da … Kaj pomeni dobro sodelovati? 4) Pridobivanje konstruktivne povratne Kakšna je moja izkušnja dobrega sodelovanja? informacije v skladu s kriteriji uspešnosti Kaj je bilo značilno za sodelujoče v tej izkušnji oz . kako smo razmišljali, doživljali in ravnali? Mentor ali drugi udeleženci izobraževanja dajo Kakšna je moja veščina sodelovanja sploh? učečemu povratno informacijo v skladu s Kdaj uspešno sodelujem? kriteriji uspešnosti sodelovanja. V katerih skupinah oz . v kakšnih okoliščinah? 5) Samorefleksija in samoevalvacija in 2) Sooblikovanje ciljev učenja in morebitna redefinicija cilja sooblikovanje kriterijev uspešnosti Kako je potekalo sodelovanje v tej skupini, v tej Kaj natanko je naš cilj? nalogi? Kaj so kriteriji uspešnega sodelovanja? Kakšna je bila moja vloga? Kako bomo vedeli, da dobro sodelujemo? Kako veščino sodelovanja prepoznamo pri Dober sem bil v tem, da (dokazi), nekoliko manj drugih? uspešen sem bil v (dokazi). Prihodnjič bom izboljšal (vadil) … Primer ciljev učenja in kriterijev uspešnosti sodelovanja: V vsakem od zgoraj opisanih korakov lahko Cilj učenja: mentor, kot je razvidno iz tabele, uporablja Učim se sodelovati in biti konstruktiven član tima raznovrstne tehnike, ki jih na primeru spodbujanja razvoja empatije prikažemo Kriteriji uspešnosti: spodaj. Ključna faza za učenje je faza artikulacije kriterijev uspešnosti. Smiselno je, 1 ves čas aktivno sodelujem v skupinskih da kriterije uspešnosti sprva ubesedijo dejavnostih, udeleženci sami (npr. v skupinah), nato pa te kriterije soočijo na ravni celotne skupine. Ta 2 prevzamem nalogo in jo opravim v skladu z proces omogoča dvoje: razjasnjevanje dogovorom, koncepta (npr. učinkovito sodelovanje, učinkovito timsko delo, učinkovita 3 prispevam ideje, izražam svoje mnenje, komunikacija, empatija, poslušanje, konstruktivna povratna informacija itd.) in jasno 4 poslušam druge, in natančno ubeseditev izida učenja. 5 spodbujam druge (tihe člane skupine), da izrazijo svoje ideje, 6 prizadevam si, da v primeru razhajanja v mnenjih najdemo skupno rešitev. F O R M A T I V N O S P R E M L J A N J E – A K T I V A C I J A U Č E Č E G A V V S E H F A Z A H U Č E N J A S O C I A L N O - Č U S T V E N I H V E Š Č I N I 1 5 Raznolikost tehnik v posameznih fazah procesa formativnega spremljanja – primer spodbujanja razvoja empatije Nekateri deli besedila v tem poglavju so bili objavljeni v Rupnik Vec in sod. 2024 (Koraki k zdravju); več idej za 2 Tehnika spodbujanje empatije v posameznih fazah, predvsem pa v fazi uresničevanja ciljev pa glejte v Rupnik Vec (2024) Dokončajte sledeče stavke: (Odkrivam, kdo sem) ali Rosenberg (2003) (Nonviolent Communication) ali gradiva projekta YouthStart: Empatija: jezik žiraf (2015). Empatija je: 1) Ozaveščanje aktualnih prepričanj in Kadar pomislim na empatijo: nivoja veščine Obravnava vsake veščine s Empatija mi pomeni: socialno - čustvenega področja se praviloma začne z dejavnostmi, ki udeležencem omogočajo tako ozaveščanje aktualnih Brez empatije bi bilo življenje prepričanj o obravnavani tematiki (v našem primeru empatije) kot ozaveščanje ravni spretnosti (v našem primeru empatičnosti). Pri Vprašanje, ki se mi v zvezi z empatijo tem se uporabljajo raznovrstne metode, npr. poraja: odprta vprašanja o tematiki, o katerih udeleženci razpravljajo v skupinah, vprašalnik o obravnavani tematiki, ki ga udeleženci rešijo Empatija ni: individualno, temu pa sledi razprava o ugotovitvah oz . izmenjava izkušenj, lahko celo razprava o skupinskih rezultatih (če mentor Empatično sem se odzval: uporabi tehnologijo, ki omogoča prikaz skupinskega rezultata, npr. Mentimeter, 1ka ipd.), samostojno raziskovanje koncepta Empatijo sem doživel, ko: (veščine) v virih in kasnejše preverjanje v razpravi z izvajalcem in kolegi itd. Ta faza omogoči podrobnejše načrtovanje ciljev in poti Itd. do njih, oboje pa je lahko v veliki meri individualizirano (poteka individualno in v manjših skupinah udeležencev z istimi interesi in izzivi). Vsak nedokončani stavek je zapisan na vrhu lista. Nedokončani stavki krožijo med udeleženci tako, da se list sproti zvija v Tehnika 1 »harmoniko«, pri čemer odgovori predhodnikov udeležencu niso vidni. Sledi razprava in V obravnavo koncepta vstopi udeleženec oblikovanje zaključkov. s popolnoma odprtim vprašanjem s strani mentorja: »Kaj že veste o empatiji? V kaj verjamete Različica v povezavi z empatijo?« Udeleženec svojo dopolnitev stavka zapiše na samolepilni listek (vsak stavek V skupinah izdelajte miselni vzorec, ki bo odražal na svojega), ta pa se nato frontalno zbira vaše trenutno poznavanje tematike. Na miselni vzorec na več panojih v prostoru. Sledi razprava. naj vsakdo nariše tudi oblaček, v katerem ubesedi svojo izkušnjo z empatijo: kdaj je doživel empatični odziv (konkretni dogodek) in kdaj meni, da se je sam 2 odzval empatično. Keyes (2006) avtorji razlikujejo med osebami z visokim psihološkim blagostanjem ter šibkim psihološkim blagostanjem: 3 prvo skupino poimenujejo osebe v razcvetu (flourishing), drugo skupino pa osebe, ki životarijo (languishing). P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Tehnika 3 Opisani tehniki izvajalec popestri z usmerjanjem v gibanje po prostoru in z uporabo samolepilnih listov, Moderator zapiše vsak nedokončani plakatov itd. Npr. na plakatu pripravi prostor za stavek v svoj kotiček prostora, udeleženci kasneje spodbudi razpravo o tem, kam se preveša lepljenje listkov z želenimi znanji in spretnostmi, pa se razporedijo glede na to, kateri tehtnica: stavek jih je najbolj pritegnil. V tako Moderator usmeri skupino v sonačrtovanje strategije nastalih skupinah vsakdo najprej za doseganje ciljev z vprašanji: predstavi svoj nedokončani stavek, v drugem krogu pa trditev dodatno pojasni »Kako bi te cilje lahko dosegli? oz . misel razvije. Naloga skupine je, da Kaj lahko naredimo v učilnici in kaj lahko oz . bi za oblikuje sporočilo, ki temelji na idejah uresničitev cilja morali narediti sami, izven učilnice?« vseh, in ga kasneje frontalno predstavi. Tehnika 1 Tehnika 4 Mentor izhaja iz dejavnosti ozaveščanja Igra vlog (manjše skupine). Vloge: oseba in jo poveže z naslednjim korakom: A, ki ima problem, oseba B, ki se načrtovanjem cilja učenja. Na primer: empatično odziva, ter osebi, ki opazujeta. »Zaključili smo s prvo dejavnostjo, katere refleksija o stopnji empatičnosti osebe B razumete in kako empatični ste. Ugotovili smo, da je vaše znanje na tem področju v odnosu do A. Presojo prispeva vsak A in B odigrata dialog, po katerem sledi namen je bil raziskati, kako trenutno sodelujoči s svoje perspektive: A – v precejšnje, da včasih reagirate kolikšni meri se je počutil slišanega oz . v empatično, včasih pa tudi ne. Naš najširši empatičen? Oseba B – v kolikšni meri je si prizadevati za empatičen odziv, še posebej v situacijah, ko je oseba v stiski. dejansko doživljala empatijo, se je vživela kolikšni meri je doživljal odziv osebe B kot cilj je vedeti več o empatiji, predvsem pa v situacijo drugega? Opazovalci – Kako Vaša naloga je, da se v skupinah presojajo empatijo osebe B? Na temelju pogovorite o dveh stvareh: česa? · Kaj bodo vaši specifični cilji v zvezi z razvojem empatije oz . na katera vprašanja v zvezi z empatijo želite odgovoriti? Da bi spoznali več o empatiji, predvsem pa razvili spretnost empatije – kaj bi lahko 2) storili? Načrtujte korake oz . dejavnosti, ki vam bodo Načrtovanje ciljev, kriterijev uspešnosti omogočile uresničitev tega cilja, lahko tudi in poti do ciljev individualno. (cilj in pot do cilja) Ozaveščanje predznanja oz . ravni spretnosti · Kako boste vedeli, da o empatiji veste več in jo razumete bolje? Kako boste vedeli, da ste napredovali omogoči izvajalcu vpogled v znanje, vrzeli v v empatiji?« (Kriteriji uspešnosti poglobljenega znanju, napačna prepričanja, raven spretnosti razumevanja empatije) in usmerja podrobnejše načrtovanje ciljev učenja in poti do njih (dejavnosti), oboje pa je lahko v veliki meri individualizirano (poteka individualno in v manjših skupinah udeležencev z istimi interesi in izzivi). Tehnika 2 Mentor navede načrtovane cilje delavnice, nato udeležencem omogoči, da seznam presodijo z vidika osebne relevantnosti in ga dopolnijo, npr. : »Načrtoval sem sledeče cilje … V skupinah presodite, kako relevantni so za vas, in po potrebi dodajte cilje, ki bi jih vi osebno želeli doseči v tej delavnici, a jih na seznamu ni. Kaj vas še zanima? Katero spretnost bi želeli osvojiti?« F O R M A T I V N O S P R E M L J A N J E – A K T I V A C I J A U Č E Č E G A V V S E H F A Z A H U Č E N J A S O C I A L N O - Č U S T V E N I H V E Š Č I N I 1 7 3) Artikulacija kriterijev uspešnosti Artikulacija kriterijev uspešnosti lahko poteka na različne načine, bodisi tako, da udeleženci sami ubesedijo odgovor na vprašanje »Kako Tehnika 2 boste vedeli, da ste dosegli cilj?« ali »Kako se bo vaše razmišljanje, doživljanje in ravnanje Navodilo mentorja, ki usmeri v spremenilo, ko boste dosegli ta cilj?«, bodisi razmišljanje o tem, kako se empatija tako, da kriterije uspešnosti predstavi izvajalec prepozna pri ljudeh, ki jo obvladajo, npr.: in z udeleženci o njih razpravlja, kar je »Razmislite o znancih, ki spretnost že pomembno, saj v tem procesu udeleženci obvladajo. Kako ste to prepoznali? Kaj so kriterije uspešnosti ponotranjijo. kriteriji uspešnosti?« Tehnika 1 Mentor udeležencem pokaže primer Tehnika 3 empatičnega odziva in primer Navodilo mentorja, ki usmeri razmislek v neempatičnega odziva. Pri tem uporabi rezultat dejavnosti, npr.: »V skupinah se igro vlog: dve osebi najprej odigrata pogovorite, kako boste vedeli, da ste neempatičen odziv in kasneje empatičen dosegli cilj, zastavljen na delavnici? Kako odziv, ostali pa na podlagi opazovanja se bo uresničitev cilja odražala v vašem določijo kriterije, po katerih sta se oba razmišljanju, doživljanju in ravnanju? V odziva razlikovala. Na temelju primerjave čem boste drugačni oz . kaj boste zmogli, obeh odzivov udeleženci izluščijo kriterije česar niste zmogli prej? Kriterije zapišite uspešnosti. na kartonček, nato pa jih obesite na pripravljen plakat.« Mentor lahko tudi uporabi video predstavitev ali izsek konflikta iz Po tem, ko vsaka skupina odda svoje kriterije, v kateregakoli filma (neempatičen odziv), frontalni razpravi skupina izčisti seznam. udeleženci pa odigrajo alternativni, empatični odziv. Poleg »zunanjih (vedenjskih) znakov« je pomembno, da mentor spodbudi tudi refleksijo o doživljanju vseh vpletenih ob posameznem odzivu. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + 4) Dejavnosti za realizacijo ciljev in Konkretna izkušnja: izkušnja iz realnega zbiranje dokazov o napredovanju življenja ali izkušnja iz igre vlog. Za realizacijo poti do ciljev organizira izvajalec Refleksija o izkušnji: poglobljeno vrsto raznolikih dejavnosti oz . uporablja premišljevanje o vseh vidikih izkušnje (kdo je raznovrstne učne metode in metode bil vpleten, kako so vpleteni razmišljali, moderiranja. doživljali in ravnali, kateri so potencialni razlogi za njihovo odzivanje itd.). Temeljna metoda učenja socialno - čustvenih veščin (v našem primeru pa empatije) je Abstraktna konceptualizacija oz. izkustveno učenje, ki naj sledi Kolbovemu teoretsko uokvirjanje izkušnje: povezava s pojmovanju izkustvenega učenja: teorijo, tvorba lastne »akcijske« teorije. Aktivno eksperimentiranje: preigravanje istega odziva v konkretnih življenjskih situacijah ali v ponovitvah igre vlog, ki predstavlja novo izkušnjo in vodi v nov cikel izkustvenega učenja. Konkretna izkušnja doživljati in delovati Razmišljujoče opazovanje opazovati Aktivno eksperimentiranje udejanjiti Abstraktna komceptualizacija razmišljati Slika 5: Kolbov krog izkustvenega učenja (Kolb, 1984) F O R M A T I V N O S P R E M L J A N J E – A K T I V A C I J A U Č E Č E G A V V S E H F A Z A H U Č E N J A S O C I A L N O - Č U S T V E N I H V E Š Č I N I 1 9 5) Konstruktivna povratna informacija in samoevalvacija Sklep V dejavnostih udeleženci manifestirajo Formativno spremljanje je proces, ki raznovrstne spretnosti. Raven aktivira posameznika v vseh fazah učnega znanja/spretnosti v skladu s kriteriji uspešnosti procesa. To deluje motivacijsko, saj je samovrednotijo ali prejmejo informacijo s strani učeči miselno in čustveno vpleten, opazovalca, ki po dejavnosti poda konstruktivno obenem pa omogoča maksimalno povratno informacijo. Poleg manifestacije individualizacijo učenja. Učečemu raznovrstnih spretnosti nastajajo v dejavnostih zagotavlja jasen cilj in jasne kriterije, po različni izdelki, ki odražajo znanje oz . katerih lahko sam vrednoti svoj napredek. razumevanje obravnavane teme ali spretnost To mu omogoča nadzor in prevzemanje avtorja in so lahko predmet samoevalvacije. odgovornosti za učne izide, tako Konstruktivne povratne informacije se podajo z morebitne stranpoti kot uspehe. Občutek vnaprej določenimi kriteriji uspešnosti. nadzora in zavest o tem, da učne Na temelju samorefleksije, samoevalvacije in dejavnosti omogočajo doseganje učnih povratnih informacij (s strani izvajalca ali ciljev (prožna miselnost), pa je eden od soudeležencev) udeleženci, bodisi kot temeljnih motivacijskih dejavnikov posamezniki bodisi kot skupina, pod vodstvom učenja. moderatorja redefinirajo cilje učenja in dopolnijo načrt za njihovo uresničitev. Pravila za tvorbo konstruktivne povratne informacije Viri in literatura: 1 Povratna informacija naj bo specifična, naj se nanaša Holcar Brunauer, A. (2016). Formativno spremljanje v podporo na konkretno dejavnost oz . učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: ravnanje/vedenje posameznika »To ste Zavod RS za šolstvo. tako -in-tako naredili …« in nikoli na osebo »Vi Kolb, D. A. (1984). Experiential learning: Experience as the ste taki-in-taki.« source of learning and development. Englewood Cliffs, NJ: Prentice -Hall. nakaže naj, kako naprej. 2 Kompare, A. in Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj Povratna informacija naj bo spodbudna in naj mišljenja? Od temeljnih miselnih procesov do argumentiranja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 3 Language of Life. Encinitas: Puddledancer Press. Neugodni/negativni del povratne informacije Rosenberg, M. B. (2003). Nonviolent Communication: A naj bo pospremljen s pozitivno informacijo, in Rupnik Vec, T. in Stanojev, S. (2015). Elektronski listovnik sicer po načelih sendviča: vedno začnemo s učenca v vlogi spodbujanja razvoja kritičnega mišljenja in pozitivnim vidikom, ki mu sledi neugodni del, ustvarjalnosti: predstavitev mednarodnega projekta EUfolio. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 13(1), 39–58. zaključimo pa s splošno pozitivno informacijo. Rupnik Vec, T., Mikeln, P., Gros, V. in Drnovšek, M. (2018). 4 spremljanjem. Mednarodni projekt Assessment of Transversal Kriteriji naj bodo jasni, specifični in predvsem Spodbujanje razvoja veščin kritičnega mišljenja s formativnim znani vnaprej. Skills ATS2020. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na spletu: https://www. zrss.si/pdf/VescineKriticnegaMisljenja.pdf Rupnik vec, T. in sod. (2024). Koraki k zdravju. Zbirka vaj in delavnic za boljše obvladovanje zdravja. Andragoški center Viri in literatura: Slovenije. Dostopno na spletu: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/koraki-k-zdravju/ Bennett, R. E . (201 1). Formative assessment: a critical review. Rupnik Vec, T. (2024). Odkrivam, kdo sem, in uživam v tem. Assessment in Education: Principles, Policy & Practice 18 (1), Zbirka vaj za socialno - čustveno učenje v različnih starostnih 5–25. https://doi.org/10.1080/0969594X . 2010.513678 obdobjih. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/odkrivam-kdo -sem/ Black, P. in Dylan, W. (1998). Assessment and Classroom Learning. Assessment in Education: Principles, Policy & Richard, R. in Deci, E . (2000). S elf-Determination Theory and Practice 5(1 1), 7–74. https://doi.org/10.1080/0969595980050102 the Facilitation of Intrinsic Motivation, S ocial Development, and Well-Being. The American psychologist 55, 68–78. Black, P. in Dylan W. (2003). In Praise of Educational https://doi.org/10.1037/0003-066X .55.1.68. Research: Formative Assessment. British Educational Research Journal 29(5), 623–37. https://doi.org/10.1080/0141 192032000133721 Dumont, H., Istance, D. in Benavides, F. (ur). (2012). The Nature of Learning. Using Research to Inspire Practice. Centre for Educational Research and Practice. OECD Emaptija: jezik žiraf (2015). Gradiva projekta YouthStart. Dostopno na: 2 http://www.youthstart.eu/sl/challenges/mutual_understanding_gira ffe_tool_box/ [1] Več o tem v Rupnik Vec, Mikeln, Gros in Drnovšek (2018) ali v Rupnik Vec in Stanojev (2015) P O G L A V J E 3 s o c i a l n o - č u s t v e n e g a u č e n j a P R I M E R I S T R A T E G I J S O C I A L N O - Č U S T V E N E G A U Č E N J A 1 L e d o l o m i l c i 2 2 2 4 P o d r o č j e u č e n j a : P o d r o č j e u č e n j a : Z a u p a m d r u g i m V e r j a m e m v a s e 2 7 8 6 3 5 P o d r o č j e u č e n j a : P o d r o č j e u č e n j a : S e m ž i v l j e n j s k o S e m č u s t v e n o z a v z e t k o m p e t e n t e n 1 0 1 7 2 L E D O L O M I L C I P R I M E R I S T R A T E G I J S O C I A L N O - Č U S T V E N E G A U Č E N J A Zbrale in dopolnile: Barbara Kotnik, Damjana Kotnik, Monika Valjavec, Natalija Žalec Na tem mestu so zbrane dejavnosti, ki jih mentorji lahko uporabijo na začetku učne dejavnosti, ko želijo vpeljati neko temo in udeležence spodbuditi k sodelovanju. Izberete lahko med vsemi in jih poljubno umestite v različne faze učenja. Uporabite lahko tudi druge ledolomilce, ki tukaj niso predstavljeni. Pri vsakem so opisane tudi variacije izpeljave, ki jim lahko dodate tudi svoje. 1 Č u s t v e n a l o t e r i j a 2 4 2 R i m a n a i m e 2 5 6 H v a l e ž n o s t o d A - Ž 2 5 3 M o j a ( s u p e r ) m o č 2 5 7 K a j s e s k r i v a v m o j e m i m e n u ? 2 6 4 M o č p o n o s a K a k o s e p o č u t i m 2 5 8 2 6 5 K r o g p o z i t i v n i h m i s l i 2 5 9 D e t e k t o r l a ž i 2 6 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + L e d o l o m i l e c 1 : Č U S T V E N A L O T E R I J A Delovni list 1, Priloga 0 Čustvena loterija Natisnite tabelo čustev in občutij (Delovni list 1 v prilogi 0) , in jo razrežite tako, da bo na vsakem Variacije listku samo eno čustvo ali občutje. Glede na namen in cilje učenja lahko izberete le Tabelo lahko dopolnite z novimi izrazi za določene, na katere se boste osredotočili. občutja ali čustva; npr. s slengovskimi, ki jih uporabljajo udeleženci med seboj. Položite jih v košarico ali neprozorno vrečko. Tudi te izraze lahko v nadaljevanju Vsak udeleženec izžreba po en občutek ali opisujejo skozi čustva, ki jih pri tem čustvo. občutijo (npr. izraz »popizditi« – jeza, vznemirjenje, bes …). V obratni smeri pa Ko vsak izžreba svoj listek, začnejo hoditi v lahko izžrebano občutje poskušajo izraziti krogu, pri čemer moderator najprej sam opiše s slengovskim izrazom. V vsakem dogodek , ko je sam ali kdo drug doživel ta primeru pa naj opišejo, kako in kje v občutek . Opiše, kje v svojem telesu je to občutil. telesu občutijo to čustvo ali občutje. Nato drug za drugim enako storijo vsi Izžrebano občutje ali čustvo lahko izrazijo udeleženci – za občutje ali čustvo, ki so ga na različne načine – npr. skozi gib ali izžrebali. pantomimo. Drugi udeleženci poskušajo ugotoviti, katero čustvo ali občutje je Če kdo ni prepričan, za kakšen občutek gre, nekdo izrazil. lahko prosi druge, da mu pomagajo opisati občutek ali čustv. Občutja in čustva lahko izrazijo tudi likovno (risba, skulptura …) ali skozi šume, Ta vaja je lahko uvod v obravnavo čustvenih izbran glasbeni žanr ali konkretno pesem, kompetenc ali katere od moči, lahko je izhodišče žival ipd. za širši pogovor, ki ga lahko nadgradite tudi v učni projekt, v katerem obravnavate čustvene kompetence. L E D O L O M I L C I I 2 5 L e d o l o m i l e c 2 : L e d o l o m i l e c 5 : R I M A N A I M E K R O G P O Z I T I V N I H M I S L I Vsakdo v skupini naredi rimo na svoje ime in priimek (ali priimek in ime), npr.: »Sem Anja Vec, včasih sem resna, včasih za hec.« oz . »Sem Vec Udeležencem pojasnimo, da bomo začeli Anja, nikoli sita igranja.« srečanje s kratko vajo za spodbujanje pozitivnega razmišljanja. Poudarimo, kako pomembne so pozitivne misli za dobro počutje Variacija in uspešno sodelovanje v skupini. Udeleženci naredijo rimo na ime in Udeležencem razdelimo list papirja in pisalo ter jih prosimo, naj na list papirja napišejo eno priimek svojega soseda: »To je Anja Vec, ki pozitivno misel, sporočilo ali kompliment. je …« Lahko je to nekaj, kar jih motivira, navdihuje ali L e d o l o m i l e c nekaj, kar bi želeli povedati drugim v skupini. 3 : M O J A ( S U P E R ) M O Č Nato jih povabimo, naj oblikujejo krog, kjer vsak udeleženec prebere svojo pozitivno misel na glas. Udeleženci sedijo v krogu. Vsak udeleženec se odzovejo z aplavzom ali pozitivno povratno Po vsakem branju se lahko udeleženci predstavi z imenom in eno svojo močjo (npr. informacijo. »Sem Ana in sem dobra poslušalka«). Krog se nadaljuje, dokler se vsi ne predstavijo. To pomaga pri spoznavanju in začetku razmišljanja o svojih močeh. Variacija Vajo lahko prilagodimo tako, da vsak Variacija udeleženec napiše več pozitivnih misli, ki jih nato izmenjajo med seboj. Ta ledolomilec bo pomagal ustvariti imajo 5 minut, da se med seboj pozitivno in podporno vzdušje v skupini Udeleženci se povežejo v pare, na voljo pogovorijo o svojih močeh in dosežkih ter spodbudil udeležence k razmišljanju o pomenu pozitivnih misli. 2 (vsak izpostavi eno svojo močno točko in dosežek , na katerega je najbolj ponosen). Nato se vsak par predstavi celotni L e d o l o m i l e c 6 : skupini, pri čemer vsak predstavi moč in H VA L E Ž N O S T O D A – Ž dosežek svojega partnerja. L e d o l o m i l e c 4 : Udeležence spodbudimo, da razmišljajo o vsakdanjih stvareh, na katere pogosto M O Č P O N O S A pozabimo in se nam zdijo povsem samoumevne. Razdelimo jim list papirja, na katerem so v Vsak udeleženec dobi list papirja in pisalo. Na posameznih vrsticah zapisane vse črke papir napišejo svoje ime in eno stvar, na katero abecede. Za vsako črko posebej udeleženci so resnično ponosni. napišejo eno (lahko tudi več) stvar/pojem, za katero so hvaležni. Ko končajo, jih spodbudimo, List nato prepognejo in vržejo v košaro. da svoje zapise podelijo s skupino. Mentor oziroma vodja delavnice izvleče enega po enega, prebere zapise, udeleženci pa ugibajo, Če tega ne želijo, je vaja povsem primerna kdo je avtor. zgolj za individualen premislek. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O - Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + L e d o l o m i l e c 7 : L e d o l o m i l e c 8 : om K A J S E S K R I VA K A K O S E P O Č U T I M ? V M O J E M I M E N U ? daj link Udeležencem predstavimo, kako pomembno je Do z dostop ozavestiti in izraziti svoja čustva, bodisi Udeleženci razmišljajo o svojih pozitivnih pozitivna bodisi negativna. Pomembno je, da o lastnostih, stvareh, ki jih osrečujejo in njih govorimo in jih izrazimo. navdihujejo, ter o tem, kaj radi počnejo. Osredotočajo se na pozitivnost in dobro. Razdelimo jim liste, na katerih so piktogrami čustvenega razpoloženja - emotikoniali Vsak udeleženec prejme listek, na katerega (Delovni list 2 v prilogi 0). fotografije, ki izražajo različna čustva in razpoloženja navpično napiše svoje ime. Iz vsake črke svojega imena oblikuje besedo, pojem ali Vsak izbere enega, ki najbolj odraža njegovo stvar, ki izraža nekaj o njem. trenutno počutje. Ko vsi končajo, svoj izbor predstavijo v skupini in obrazložijo, kaj je razlog, da se trenutno počutijo tako. Primer pet e J Vaja mlade ozavešča o pomenu izražanja in g barjenje O prepoznavanja lastnih čustev, hkrati pa jim dru ina Ž omogoča vpogled v čustva drugih ter lažje kr ativnost E razumevanje njihovih občutkov. Vsak posameznik svoje zapise predstavi v Variacija skupini. Udeleženci lahko svoja občutja izrazijo tako, da narišejo emotikon in ga po L e d o l o m i l e c potrebi razložijo drugim. 9 : D E T E K T O R L A Ž I Vaja je namenjena boljšemu medsebojnemu Viri in literatura: spoznavanju udeležencev. Vsak dobi manjši Kustec, K . (2023) Ideje za skupinske dejavnosti (str. 31). list papirja, na katerega zapiše tri trditve o Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo. sebi – dve sta resnični, ena pa je laž . Za Velde, L . (2023). Sixty Awsome Icebrakers for Orientation and pisanje imajo 5 minut. Beyond. Modern campus. Dostopno na: https://sapro.moderncampus.com/blog/60-awesome -icebreakers -for- orientation-and-beyond Zaželeno je, da so trditve zanimive in izvirne, Knox, G. (2024). 40 Icebreakers for Small Groups. Dostopno predvsem če se udeleženci že dalj časa na: poznajo. V skupini vsak udeleženec prebere https://insight.typepad.co.uk/40_icebreakers_for_small_groups.pdf vse tri trditve, ostali pa poskušajo ugotoviti, Knox, G. (2024). 40 Icebreakers for Small Groups. Dostopno katera trditev je laž . na: https://insight.typepad.co.uk/40_icebreakers_for_small_groups.pdf Bodite pozorni tudi na neverbalno komunikacijo. Emotikoni ali fotografije za izvedbo: Na koncu lahko vsak razloži podrobnosti in https://www.smartprix.com/bytes/a- guide -to - emojis-types- of- em zanimivosti o svojih trditvah. ojis-what- do -they-mean-how-to -use -them/ https://media.eduskills.plus/activities/thinking/emotions?hl=sl#lg =1&slide=1 Primer 1. Rada hitro vozim. 2. Govorim pet tujih jezikov . 3. Obožujem špinačo. V E R J A M E M V A S E 1 M a t r i k a b l a g o s t a n j a ( N a t a l i j a Ž a l e c , S a m o z a v e d a n j e Ta n j a R u p n i k V e c ) 2 8 5 ( D a m j a n a K o t n i k ) 5 4 2 M o j e m o č i I ( T a n j a R u p n i k V e c ) 3 6 6 V z t r a j n o s t ( D a m j a n a K o t n i k ) 6 0 3 M o j e m o č i I I ( T a n j a R u p n i k V e c ) 4 0 7 S a m o u č i n k o v i t o s t ( B a r b a r a K o t n i k ) 6 7 4 V r e d n o t e ( D a m j a n a K o t n i k ) 4 6 P R I M E R I S T R A T E G I J S O C I A L N O - Č U S T V E N E G A U Č E N J A P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + V e r j a m e m v a s e M AT R I K A B L A G O S TA N J A A v t o r i c i : N a t a l i j a Ž a l e c i n T a n j a R u p n i k V e c NAMEN Matriko blagostanja (Furlong idr., 2022) v model, je, da ljudje enake okoliščine lahko našem prispevku razumemo predvsem kot različno interpretirajo, ker so različno (samo)diagnostično orodje. Omogoča opremljeni, zato se nanje tudi različno odzivajo. dvofaktorsko analizo položaja udeleženca z Matrika nam omogoča, da skupaj z vidika dejavnikov (faktorjev) tveganja in z vidika udeležencem poleg dejavnikov tveganja varovalnih dejavnikov – njegove opremljenosti prepoznamo tudi podporne dejavnike. To (notranje moči + zunanja podpora), kakor jih mentorjem omogoča, da skladno s tem doživlja sam udeleženec v obravnavanih uravnavajo osebno obravnavo udeleženca in situacijah. Pozitivna osebna naravnanost se podporo v smeri krepitve ter uravnavanja razvije z določeno stopnjo sinhronosti med (sinhroniziranja) njegovih notranjih moči. različnimi vidiki opremljenosti in socialno - čustvenih kompetenc, ki lahko Uporaba matrike nam pomaga pri izrisovanju spodbujajo ali zavirajo razcvet osebe. Kot profila vsakega udeleženca, pa tudi učne navajajo avtorji modela kovitalnost (Covitality skupine. Mentorjem omogoča, da se načrtno adventage, 2024), lahko s spodbujanjem posvetijo različnim vidikom položaja in moči posameznih vidikov moči spodbudno vplivamo udeležencev. Tako preprečimo ali vsaj omilimo na vse druge vidike. Npr. občutek hvaležnosti morebitno (mentorjevo) nekritično pri osebi se lahko okrepi, ko mu nekdo pomaga posploševanje, neutemeljeno sklepanje ali pri reševanju zahtevnega problema. Oseba je subjektivnost pri presoji – bodisi, da hvaležna za podporo, hkrati pa se okrepi njena podcenjujemo ali precenjujemo težave samoučinkovitost, ko spozna, da je bila pri udeleženca, ker ne upoštevamo njegove reševanju problema uspešna. Tako se okrepi subjektivne ocene lastnega tudi njeno samozavedanje – »Saj zmorem!«. socialno - čustvenega stanja, bodisi, ker se naš Okrepi se tudi zaupanje v druge itd. Pomembno vrednotni sistem preveč razlikuje od njegovega. pri tem je, da pomoč predvideva dejavno Ugotovimo lahko, da so nekateri udeleženci sodelovanje osebe. kljub težkim razmeram močni (npr. optimistični, hvaležni, angažirani, psihično relativno Ko mentorji podpirajo udeležence pri reševanju stabilni), drugi pa ob navidezno manj stresnih njihovih problemov, morajo ozavestiti in situacijah izražajo večje ali manjše prepoznati dejavnike tveganja in podpore, ki nezadovoljstvo in nemoč. Tako eni kot drugi vplivajo na udeleženca. Izhajajo iz potrebujejo ustrezno podporo. Uporaba matrike udeleženčeve subjektivne ocene, ki jo soočajo nam omogoča, da presodimo, kako se s svojimi opažanji in drugimi (objektivnimi) udeleženci počutijo v učni skupini, kako so med podatki ter jo tudi interpretirajo. Vendar je seboj povezani, kakšna je njihova samopodoba subjektivna ocena udeleženca o lastnem stanju ipd. Subjektivno presojo udeležencev mentorji ključna in izhodišče za kakršnokoli obravnavo. soočajo z lastnimi opažanji, z objektivnimi Sledimo načelu, da je udeleženec ekspert iz podatki (npr. o zdravstvenem stanju, bivanjskih vsakdanje izkušnje, mentor pa oseba, ki mu s razmerah ipd.) ter z drugimi mnenji (npr. svojim znanjem, predvsem pa v spoštljivem in zunanjih strokovnjakov, zunanjih sodelavcev, empatičnem odnosu pomaga premisliti o soudeležencev ipd.). izkušnji in pri reševanju problemov. Skozi ugotovljeno razmerje je mogoče Subjektivna ocena blagostanja je sestavljena iz prepoznati udeleženčeve socialno - čustvene razmerja med pozitivnimi in negativnimi čustvi potrebe in na podlagi teh opredeliti tudi ter občutji udeleženca. Dejavniki tveganja so v socialno - čustveno ter drugo podporo pri splošnem subjektivna ocena psiholoških postavljanju osebnih in kariernih ciljev, stresorjev, dejavniki opremljenosti pa so predvsem pa v smislu krepitve (učenja) subjektivne ocene blagostanja oz . socialno - čustvenih kompetenc ter socialno - emocionalne moči in zunanje opredeljevanja razširjene mreže pomoči (npr. podpore, kakor jih doživlja sam udeleženec. razširjeni strokovni tim). Pomembna ugotovitev, na kateri počiva dualni V E R J A M E M V A S E M E T R I K A B L A G O S T E N J A I 2 9 Z uporabo matrike želimo udeležence vpeljati v tehnike ozaveščanja svojega položaja, občutij in čustev ter njihovih notranjih moči, zunanje podpore in pristnega izražanja socialno - čustvenih potreb. To naj poteka ob vsakdanjih življenjskih situacijah, ki mnogim udeležencem predstavljajo stres (npr. obisk zobozdravnika, opravljanje izpita, urejanje osebnih dokumentov ipd.), pa tudi ob drugih stresnih dogodkih (konflikti, nasilje, izgube, ki so za udeleženca pomembne). Želimo jim pomagati pri uravnavanju in izražanju čustev, pri krepitvi samozaupanja, zaupanja v druge, spodbuditi njihovo (življenjsko) angažiranost, skratka, pri krepitvi socialno - čustvenih kompetenc. Opolnomočiti jih želimo za ozaveščanje in iskanje ustrezne zunanje podpore ter za njeno sprejemanje. CILJ V predvidenih dejavnostih udeleženci: • razmišljajo in opredelijo dejavnike tveganja ter dejavnike moči v človekovem življenju, • razmišljajo in razpravljajo o odnosu med stresorji ter veščinami oz . karakteristikami, ki osebi omogočajo obvladovanje stresa, • premišljujejo in opredelijo koncept razcveta osebe, • razmišljajo o stresnih situacijah v lastnem življenju, iz katerih izluščijo stresorje ter prepoznajo svoje moči in podporo, ki so je deležni; glede na kombinacijo obojega se umestijo v polje matrike »blagostanje – stres«, • razmišljajo o možnostih razvoja lastnih notranjih moči za obvladovanje stresorjev ter potrebnih pogojih oz . okoliščinah, ki bi jih v tem procesu podprle. 2 2 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + OPIS MATRIKE Na abscisni osi je skala od 0 do 10, na kateri psihične drže udeleženca v obravnavanem udeleženci označijo stopnjo svojega stresa (npr. obdobju. Duševno blagostanje doživljajo tisti v neki situaciji), na ordinati pa skala od 0 do 10, udeleženci, ki imajo malo stresorjev in čutijo kjer označijo, kako krepki/odporni/močni/podprti veliko moči. Med odpornimi so tisti, ki imajo se (so se) na splošno počutijo (počutili) pri veliko stresorjev in čutijo veliko moči. Med premagovanju obravnavanega stresa . Kot je ranljivimi so tisti, ki imajo malo stresorjev, a razvidno iz Slike 6, lahko skozi dualni model v čutijo malo moči, trpeči pa so tisti, ki imajo grobem opredelimo štiri tipe udeležencev: veliko stresorjev, hkrati pa čutijo nemoč ali 1. v duševnem blagostanju; 2. odporni; 3. malo moči. Intenziteta prevladujočega tipa je ranljivi; 4. trpeči. Navedena stanja so bolj ali arbitrarno določena, zato vsak primer, manj začasna, zamejena s konkretno situacijo predvsem tisti na mejnem območju (npr. 5 in 6 ali podvržena reševanju konkretnega problema, na lestvici 10), zahteva osebno, bolj poglobljeno vendar jih je z uporabo različnih orodij (npr. obravnavo, da bi ustrezneje opredelili vpliv vprašalnika) mogoče uporabiti pri dejavnikov tveganja in dejavnikov podpore. opredeljevanju (opisovanju) prevladujoče STRESORJI- Dejavniki tveganja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 10 2 9 RANLJIVI TRPEČI 3 8 Malo tveganih dejavnikov, Veliko tveganih dejavnikov, slaba opremljenost slaba opremljenost 4 7 vniki 5 6 alni deja arov 6 5 ČI – v MO 74 DUŠEVNO BLAGOSTANJE ODPORNI 8 Malo dejavnikov tveganja, Veliko tveganih dejavnikov, 3 dobra opremljenost dobra opremljenost 9 2 10 1 Slika 6: Matrika blagostanja V E R J A M E M V A S E M E T R I K A B L A G O S T E N J A I 3 1 KJE? KAKO? V zaprtem (zamejenem) prostoru. Prostor naj bo Pri skupinski, še bolj pa pri osebni obravnavi, je urejen tako, da omogoča razpravo med matriko priporočljivo uporabiti tako, da udeleženci in gibanje udeležencev. Pri izhajamo iz konkretne situacije ali izkušnje poglobljeni osebni obravnavi naj prostor udeležencev, skozi refleksijo preteklega omogoča izolacijo in nemoten pogovor med dogodka ali položaja, v katerem se udeleženec mentorjem in udeležencem nahaja. Pri uporabi v skupini, so to lahko dogodki, ki so se zgodili v skupini (npr. konflikt, KDAJ? izvajanje projekta, javno nastopanje, pogovor z zunanjimi obiskovalci ipd.). Obravnava poteka Na začetku procesa dogovarjanja o osebnih skozi pogovor – udeleženci drug za drugim in/ali skupinskih ciljih učenja na vrednotijo dogodek skozi lastno doživljanje in socialno - čustvenem področju. to označijo v skupini matriki. V skupini jo lahko uporabimo na uvodnih Tako učenje v skupini kot osebna obravnava srečanjih, kjer želimo z udeleženci ozavestiti lahko poteka tudi po naslednjih korakih: dinamiko medsebojnega vplivanja stresnih dogodkov in (notranjih) moči. Mogoče jo je 1. KORAK: Brainstorming na temo »moči« uporabiti tudi v procesu sprejemanja skupnih pravil, ko se skupina spoznava in oblikuje. Stres 2. KORAK: Refleksija o lastnih močeh se zmanjša s predvidljivostjo dogodkov in sinhronizacijo vrednot – zato oblikujemo 3. KORAK: Življenjski stresorji pravila. Lahko jo uporabimo kot dejavnost v okviru jutranje animacije, posebej v ponedeljek 4. KORAK: Umeščanje sebe v matriko ali ob dnevih, ko opazimo, da so udeleženci blagostanja vznemirjeni ali v stresu. Udeleženci poimenujejo stresorje in podporne dejavnike. 5. KORAK: Osebni razmislek o željah, ciljih, Ko opazimo, da je oseba v stresu, lahko učenju na področju obvladovanja pristopimo tudi k osebni obravnavi. stresorjev in razvoja »notranjih moči« Pri osebni obravnavi jo je mogoče uporabiti na . začetku, ko udeleženec načrtuje življenjske in karierne cilje, pa tudi skozi celoten proces kot orodje, s katerim skupaj z udeležencem spremljamo premike in napredek na posameznih področjih (model Moja moč), ki jih je udeleženec v sodelovanju z nami načrtoval. Zelo uporabna je tudi v situacijah, ko udeleženec doživlja stres ali je v položaju, ko mu pojemajo moči in se kopičijo dejavniki tveganja (krize). Za ozaveščanje moči jo je priporočljivo uporabiti tudi ob uspehu udeležencev – kot predlogo, ki omogoča ozavestiti podporne dejavnike – moči, ki jih je udeleženec uporabil na poti k uspehu. . PRIPOMOČKI Delovni list »Matrika blagostanja« za osebno/plenarno uporabo, samolepilni lističi, površina za lepljenje, flomastri/barvni svinčniki Opcijsko: berilo, film, serija P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: . Mentor Udeleženec Vprašanje udeležencem v razmislek: Katere 1 lističe (vsako »moč« na svoj listič), nato Pomembno: Na začetku pojasnite pojem »moč« vsakdo svoje lističe prilepi na tablo. in navedite nekaj primerov (npr. upati si doseganju ciljev ? Svoje odgovore zapišejo individualno, na »moči« imamo ljudje? Kaj nam pomaga pri zastopati svoje ideje, reči »ne« itd.) Vodi frontalno razpravo o »oblaku« odgovorov, 2 ki je nastal na tabli, in povabi udeležence, da Ko je razvrstitev na tabli, vsak udeleženec razmislijo ter mu pomagajo pri razvrščanju razmišlja o lastnih »močeh«: v čem je že dober »moči« v skupine (ni pravilnih in napačnih in katerih »moči«/kvalitet pa morda še nima. odgovorov, ustrezna je vsaka rešitev skupine). aki Vprašanje udeležencem: Kateri so stresorji v Udeleženci individualno razmislijo o lastnih 3 življenju posameznika? stresorjih. Intimno jih zapišejo v svojo mapo. kor Na temelju izbranih moči in pojasnil matrike Mentor predstavi udeležencem matriko: obe udeleženec umesti sebe v eno od štirih 4 dimenziji in polja v njej. Poudari, da se ljudje v kategorij v matriki. Rešitev je lahko intimna in različnih življenjskih okoliščinah nahajajo v o njej udeleženec ne razpravlja z nikomer, različnih poljih matrike. lahko pa jo predstavi v razgovoru z mentorjem ali tudi pred skupino (če to želi). 5 potrebovali za premik iz manj ugodnih polj zapiše v svojo mapo), če posameznik želi, se s svojimi idejami in rešitvami vključuje v Udeležence usmerja v razmislek o tem, kaj bi Razmislek je individualen (vsak udeleženec ga matrike v bolj ugodna polja. skupinsko razpravo. POMEMBNO Matrika blagostanja je pristop, ki je primeren pod izjavo tudi podpišejo. Če ti pogoji niso predvsem v osebni obravnavi. Za izpolnjeni, naj vsak udeleženec to označi v samo-umeščanje posameznika v matriko pri učnem listu, ki ga ne deli z drugimi. Tako lahko skupinskem delu je treba poskrbeti za varno in opravi tudi 2. in 5. korak. Mentorska skupina zaupno ozračje; skupina mora biti zrela, dobro lahko naknadno, na podlagi osebnih učnih listov, povezana, člani med seboj spoštljivi, vsi pa se v procesu intervizije opravi razmislek o morajo zavezati k etičnemu načelu zaupnosti, prevladujočih socialno-čustvenih potrebah v kar pomeni, da podatkov o drugem ne bodo učni skupini in predvidi nadaljnje korake za delo komentirali, če oseba ni navzoča, ali jih razširjali v učni skupini ter v osebnih obravnavah. zunaj skupine. Ta načela je treba enoznačno izpostaviti. V nekaterih skupinah se udeleženci Slika 6: Matrika blagostanja V E R J A M E M V A S E M E T R I K A B L A G O S T E N J A I 3 3 Pri uporabi matrike v delovnem listu ne Delovni list 1 izpisujemo kategorij blagostanje idr., temveč Matrika blagostanja, Priloga 1 udeležencu ponudimo prazen koordinatni sistem (Delovni list 1, Priloga 1). Udeleženec naj ob premisleku o problemu na ustrezni osi označi stopnjo težav (stresa), na drugi pa, kako dobro opremljen se je pri tem počutil. Nato naj potegne vodoravno in navpično črto iz označenih točk. Tako bo dobil točko, s katero se bo umestil v enega od kvadrantov. STRESORJI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 x Trpeči 4 ČI 5 MO 6 7 8 9 x Duševno blagostanje 10 Slika 7: Primera izpolnjene matrike blagostanja P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + POMEMBNO Mentorjeva interpretacija udeleženčeve V nadaljevanju v manjših skupinah premišljujejo samoumestitve v matriko naj bo spoštljiva in o tem, kako bi obravnavani lik lahko ozavestil empatična. Usmerjena naj bo na ozaveščanje moči, kdo bi mu pri tem lahko pomagal ipd. Tak občutij in krepitev moči. Pozorni bodimo na razmislek je bolj ali manj ozaveščeno učenje o skrajnosti in sredinske ocene. Če nekdo na sebi (področje Verjamem vase, moč abscisni osi označi visoko stopnjo stresa, hkrati samozavedanja), saj širi pogled na različne pa tudi visoko stopnjo opremljenosti na ordinatni možnosti in priložnosti ter usmerja k osi, se pogovorimo o kriterijih za oceno stresa premišljevanju o lastni socialni mreži ipd. in, kako je občutil stres v telesu. Podobno tudi pri drugih skrajnostih. Dovolimo, da opiše Vse navedeno je lahko izhodišče za opredelitev občutke v telesu s svojimi besedami. Prav tako skupinskega ali osebnega učnega projekta, kjer naj ubesedi tudi strategijo in način, s katerim je socialno-čustveno učenje jedrni ali pa obrobni obvladuje stres. Namesto sodbe je bolje del. Razmišljajo naj o dejavnikih, ki stabilizirajo postavljati sočutna vprašanja, povzeti (krepijo) moči, ter o tistih, ki jih destabilizirajo sogovornikove izjave ali ponoviti posamezne (hromijo), ter o strategijah za krepitev moči. To je besede, ki jih je izrekel. V posameznih lahko uvod v premišljevanje in učenje različnih sekvencah pogovora je lahko pomembna tudi strategij pri obvladovanju stresa, krepitev tišina, ki sogovorniku omogoča, da povedano notranje moči udeležencev ter definiranje premisli, dopolni ali spremeni. Drža mentorja zunanje pomoči, ki jo udeleženci morda spodbuja zaupnost, podpira refleksijo, usmerja potrebujejo. Gre za podporo pri njihovem sogovornika na njegove moči in hkrati omogoča socialno-čustvenem učenju, s katero bodo lažje opredelitev potrebne zunanje pomoči. Podobno načrtovali korake pri uresničevanju svojih želja ravnamo tudi pri sredinskih ocenah (5 in 6), ko si in ciljev na različnih področjih življenja. To lahko prizadevamo z udeležencem ozavestiti tančine v poteka ob reševanju konkretnih življenjskih občutjih, opredeliti potrebe in pomoči problemov (npr. priprava na izpit, zaposlitveni razgovor ipd.). V osebni obravnavi je mogoče matriko uporabiti VARIACIJE ZGORNJE STRATEGIJE IN tudi kot orodje za spremljanje (ovrednotenje) DRUGE MOŽNE UPORABE: udeleženčevega razvoja/napredka, ko udeleženec zavestno izbere novo (učinkovitejšo) Pri učenju v skupini lahko izhajamo iz primera strategijo reševanja problema in premisli, kako tretje osebe, ko udeleženci premišljujejo o so se po tem spremenila njegova občutja lastne stresorjih (dejavnikih tveganja) in dejavnikih moči v podobni situaciji, ki jo je že izkusil (npr. moči. Ob modelu Moja moč mentorji usmerjajo opravljanje izpita, zaposlitveni razgovor, urejanje njihovo razmišljanje z vprašanji ali upravnih zadev, obisk pri zdravniku ipd.). Skratka strukturiranimi dejavnostmi. Ob izbranih gre za razmislek o tem, kako je sprememba primerih udeleženci ovrednotijo položaj osebe in vplivala na občutek njegove moči in kako se je njeno opremljenost. Tako si ustvarijo modele morda stres zaradi tega zmanjšal. (zglede) in premišljujejo o različnih strategijah . za krepitev notranje moči. Morda bomo ugotovili, da različni udeleženci stopnjo stresa ali opremljenosti v objektivno enakem položaju Viri in literatura: obravnavane osebe ocenjujejo različno. . Covitality Advantage, pridobljeno 20. november 2024 s Izmenjava pogledov ob teh razlikah je lahko https://www.covitalityucsb.info/covitality-advantage.html izhodišče za razpravo o različnih vidikih Furlong, M. J., Dowdy, E ., Moore, S., & Kim, E . (2022). socialno-čustvenih moči (npr. empatija, Adapting the dual-factor model for universal school based optimizem, angažiranost ipd.). Pri izboru mental health screening: Bridging the research to practice divide. In K-A. Allen, M. J. Furlong, S. Suldo, & D. primerov - oseb si lahko pomagamo z literarnimi Vella-Brodrick (Ur.), Handbook of positive psychology in liki ali junaki iz filmov, tudi popularnih serij, ki jih schools: In support of positive educational processes (3. izd.). Routledge, Taylor and Francis, pridobljeno s udeleženci spremljajo na spletu. Berilo ali ogled https://www.google.com/url?sa=t&source=web&rct=j&opi=89978 filma/serije je v tem primeru lahko uvod v 449&url=https://www.project- covitality.info/ewExternalFiles/Chap ter%25205%2520FURLONG.pdf&ved=2ahUKEwjRwM2b5- qJAxWl načrtovano učenje. Literarne in druge like lahko 97sIHWCqEeIQFnoECBwQAQ&usg=AOvVaw0FZxmWmhJ00GKHOl razvrstijo v kvadrante matrike blagostanja in ob Yx2lb6 tem pojasnijo svojo odločitev. Delo lahko poteka Poštrak, M. (2021). Opuščanje šolanja skozi perspektive v manjših skupinah, ki vse premišljujejo o istih mladih in njihovih potreb – načela dela z mladimi, ki opuščajo šolanje. V Žalec, N. (ur.), Mentorjeva knjiga. Priročnik v likih ali pa o različnih. Frontalno razvrščanje v programu PUM- O (str.1 1–30). Andragoški center Slovenije, matriki pa bo morda pokazalo različne izbire, ob pridobljeno s https://www.acs.si/digitalna-bralnica/mentorjeva-knjiga/ katerih lahko mentor usmerja razpravo, v kateri si udeleženci krepijo različne spretnosti. V E R J A M E M V A S E M E T R I K A B L A G O S T E N J A I 3 5 Delovni list 1 Matrika blagostanja, Priloga 1 NAVODILO Ob izbranem dogodku razmisli o svojih občutkih bil/a odlično opremljen/a). Opremljenost in čustvih. Premisli, kako stresna je bila zate predstavljajo tvoje notranje moči, npr. pogum, situacija in kako uspešno si jo rešil/-a. Kakšni so optimizem, zmožnost uravnavanja čustev, bili dejavniki stresa? V vodoravni vrstici označi zavzetost za rešitev problema, zunanja pa je ustrezno okence od 1 do 10, ki najbolje označuje morebitna podpora, ki si jo bil/-a deležen/-a od stopnjo tvojega stresa; 1 pomeni najmanjšo drugih ljudi (starši, prijatelji, mentorji, učitelji in stopnjo, 10 pa najvišjo. Nato razmisli, kako si drugi). Sedaj označi v tabeli, kje se ti dve polji bil/-a opremljen/-a za reševanje te situacije z združita. Kaj ti pove ta rezultat? Kaj bi vidika notranjih moči in zunanje podpore. V potreboval/-a, da bi stres lažje obvladal/-a in navpičnem stolpcu izberi okence, ki najbolj uspešno rešil/-a situacijo? Katere notranje moči ustreza stopnji tvoje opremljenosti; 1 pomeni, da bi želel/-a okrepiti? Kdo bi ti v tej situaciji moral si se počutil/a brez moči in podpore, 10 pa, da si ali lahko pomagal? STRESORJI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 ČI 5 MO 6 7 8 9 10 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + V e r j a m e m v a s e M O J E M O Č I I A v t o r i c a : T a n j a R u p n i k V e c NAMEN in kratek opis konteksta Temeljni namen uporabe vprašalnika Moje moči 1. KORAK: Spoznavanje modela kovitalnosti je spodbuditi refleksijo o lastnih socialno - čustvenih veščinah. Udeleženec 2. KORAK: Samorefleksija o veščinah ozavesti svoja močna področja in področja kovitalnosti in izmenjava izkušenj izzivov ter razmišlja o možnostih za razvoj na posameznih področjih. 3. KORAK: Identifikacija področij moči in šibkosti CILJ 4. KORAK: Načrtovanje preseganja šibkosti in afirmacije moči V spodaj opisanih dejavnostih uporabniki: • spoznajo model Moje moči oz . področja socialno - čustvenih spretnosti, izpostavljenih v tem modelu, • napravijo samorefleksijo veščin, umeščenih v model Moje moči, oz . se ovrednotijo na dimenzijah modela, • pripravijo načrt za afirmacijo svojih močnih področij ter preseganje šibkosti. KDAJ? Na začetku procesa dogovarjanja o individualnih in skupinskih ciljih učenja na socialno - čustvenem področju. KDO? Udeleženci pod vodstvom mentorja NAČIN UPORABE Individualno ali v skupini PRIPOMOČKI Tarča Mojih moči, samolepilne točke za umeščanje v tarčo V E R J A M E M V A S E M O J E M O Č I 1 I 3 7 PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: . Mentor Udeleženec Spodbudi razpravo o socialno - čustvenih veščinah. Udeležence spodbuja, naj bodisi Razmišlja o področju socialno - čustvenih 1 prispevajo ideje v razpravo, ki jih moderator veščin in sodeluje pri oblikovanju modela, pri zapisuje na tablo, bodisi zapisuje ideje na tem pa izgrajuje svoje razumevanje tega lističe, ki jih nalepi na tablo, nato pa sledi področja. razvrščanje. Spodbudi udeležence k reševanju vprašalnika. Ko vsi zaključijo, spodbuja krajšo razpravo o Izvede samorefleksijo o veščinah na podlagi 2 njihovem doživljanju. Ta je lahko zgolj vprašalnika in sodeluje v razpravi o doživljanju frontalna, lahko pa udeleženci izmenjajo reševanja vprašalnika ter ugotovitvah (zgolj, če izkušnje in ugotovitve v parih, frontalno pa jih je pripravljen deliti). sodelujejo zgolj tisti, ki to izrecno želijo aki Izvede refleksijo o ugotovitvah, izbere tri 3 Spodbudi udeležence, da izpostavijo svoje močna področja in identificira področja za moči in šibkosti. razvoj (Kaj pri sebi želim okrepiti? Katere kor veščine bi želel razviti?) V svojo osebno mapo zapiše tri področja moči in razmisli, kako, kje in v katerih situacijah jih bo uporabil v prihodnosti. V osebno mapo zapiše tri področja šibkosti in razmišlja o tem, kako bi to učenje potekalo. V pomoč so lahko naslednja ali podobna Spodbudi individualni razmislek o izzivih vprašanja: 4 učenja na socialno - čustvenem področju in razmislek o tem, kako bi želeni cilj lahko • Kaj bi lahko ali moral storiti, da bi razvil dosegel. posamezno veščino? • Kaj bi bil prvi korak oz . kako začeti? • Kaj bi ga pri tem lahko oviralo? • Na koga bi se v primeru ovire lahko obrnil? • Kako bo vedel, da je dosegel cilj? 2 POMEMBNO Moderator zagotavlja posamezniku diskretnost, svoje misli, ideje in spoznanja udeleženec deli zgolj, če želi. 2 Delovni list 2: Vprašalnik Moje moči (Von Bönninghausen, M. in sod., 2023), priloga 1 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 2 13 V naši družini se med seboj vedno razumemo . Vprašalnik Moje moči , Priloga 1 in se podpiramo. (Von Bönninghausen, M. in sod., 2023), 1 2 3 4 14 V naši družini se dobro razumemo. . 1 2 3 4 15 V naši družini se čutimo zavezane drug drugemu. NAVODILO 1 2 3 4 Na 4-stopenjski lestvici ocenite, v kolikšni meri 16 Imam fanta ali punco, ki mu/ji je resnično mar trditve spodaj veljajo za vas, pri tem: 1 – ne drži, zame. 2 – včasih drži, 3 – večinoma drži, 4 – popolnoma 1 2 3 4 drži. 17 Imam prijatelja, s katerim se lahko pogovorim 1 o svojih težavah. Sam lahko rešujem svoje težave. 1 2 3 4 1 2 3 4 2 18 Imam prijatelja ali prijateljico, ki mi pomaga, ko Večina stvari mi uspe, če se potrudim. se znajdem v težavah. 3 1 2 3 4 Veliko stvari lahko naredim dobro. 1 2 3 4 19 Prevzemam odgovornost za to, kar počnem. 4 1 2 3 4 V svojem življenju imam cilje. 1 2 3 4 20 Ko naredim napako, jo zmorem priznati. 5 1 2 3 4 Razumem svoja čustva. 1 2 3 4 21 Lahko sprejmem, ko mi kdo reče ne. 6 1 2 3 4 Razumem, zakaj nekaj počnem. 1 2 3 4 22 Slabo se počutim, ko je nekdo prizadet. 7 1 2 3 4 Če česa ne razumem, vprašam nadrejenega, 1 2 3 4 dokler tega ne razumem. 23 Poskušam razumeti, kaj doživljajo drugi ljudje. 1 2 3 4 1 2 3 4 8 24 Poskušam razumeti, kaj drugi ljudje čutijo in Poskušam odgovoriti na vsa vprašanja, ki so mi zastavljena v skupini. mislijo. 1 2 3 4 1 2 3 4 9 25 Lahko počakam na tisto, kar si želim. Ko poskušam rešiti težavo pri nalogi, ne obupam, dokler ne najdem rešitve. 1 2 3 4 1 2 3 4 26 Ne motim drugih, ko so zaposleni s svojimi 10 stvarmi. V PUM- O se najde mentor ali kolega, ki mu je res mar, da se trudim po svojih najboljših 1 2 3 4 močeh. 1 2 3 4 27 Razmislim, preden nekaj naredim (storim). 1 1 V PUM- O je mentor ali član osebja, ki me 1 2 3 4 posluša, ko imam kaj povedati. 28 Večino časa sem zadovoljen. 1 2 3 4 1 2 3 4 12 29 Običajno se počutim hvaležnega. V PUM- O je mentor ali kolega, ki verjame, da mi bo uspelo. 1 2 3 4 1 2 3 4 30 Običajno se počutim cenjenega. 1 2 3 4 V E R J A M E M V A S E M O J E M O Č I 1 I 3 9 31 Običajno imam dovolj energije. 1 2 3 4 Variacije zgornje strategije 32 Običajno se počutim aktivnega. in druge možne uporabe: 1 2 3 4 Moderator po viharjenju možganov, v katerem udeleženci razpravljajo o 33 Večino časa se počutim navdušenega socialno - čustvenih veščinah, predstavi (zavzetega). model. Udeleženci nato svoje veščine 1 2 3 4 umeščajo v posamezna področja oziroma dimenzije modela, pri čemer 34 Veselim se vsakega dneva. pojasnjujejo svojo izbiro. Če 1 2 3 4 udeleženci prispevajo veščino, ki ne sodi v model, moderator pojasni, da 35 Načeloma pričakujem, da bom doživel več model ne pokrije vseh področij (gre le pozitivnih stvari kot negativnih. za enega izmed modelov, ki izpostavi 1 2 3 4 nekatere veščine, druge pa morda ne). Pomembno je, da se ta veščina ohrani 36 Največkrat pričakujem, da bom imel lep dan. na panoju in se umesti v najbolj ustrezno področje. 1 2 3 4 Rezultate na posamezni dimenziji dobite, če Viri in literatura: seštejete točke pri posameznih vprašanjih po Von Bonninghausen, M. (2023). Moja moč – gradivo za naslednjem ključu: seminar za mentorje v PUMO+ programu. Andragoški center Slovenije. Ljubljana, 18.–20. 9. 2023. PRIMER: Pri Verjamem vase je nekdo zbral 36 točk, ki jih delite z devet in dobite poprečno vrednost 4. Pri posamezni dimenziji pa seštejete pridobljene točke in jih delite s 3. Primer Samočinkovitost: 12 točk: 3 = 4 Rezultat lahko interpretirate skupaj z udeležencem v smeri razčlenjevanja socialno - čustvenih potreb in ukrepov za izboljšanje. Verjeti vase Čustvene kompetence Verjeti v druge Življenjska zavzetost Samoučinkovitost: 1–3 Uravnavanje čustev: 19–21 Podpora šole: 10–12 Hvaležnost: 28–30 Vztrajnost: 4–6 Empatija: 22–24 Podpora v družini: 13–15 Veselje do življenja: 31–33 Samozavedanje: 7–9 Samoregulacija: 25–27 Podpora vrstnikov: 16–18 Optimizem : 34–36 Skupaj: Skupaj: Skupaj: Skupaj: P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + V e r j a m e m v a s e POMEMBNO M O J E M O Č I I I • Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. • Udeležencem se zagotovi intimnost oz. A v t o r i c a : T a n j a R u p n i k V e c diskretnost. NAMEN in kratek opis konteksta NAČIN UPORABE Temeljni namen uporabe orodja »tarča« je spodbuditi refleksijo o lastnem čustvovanju, Individualno, v majhnih skupinah, frontalno ozaveščanje nekaterih lastnosti na tem področju in samospoznavanje. Individualno mentor usmerja udeleženca skozi presojo o lastnih veščinah s pomočjo Mentor uporabi model Moje moči v celoti, kar podpornih vprašanj. Predpogoj je dober odnos pomeni, da udeležence usmerja k samooceni mentorja z udeležencem. na vseh štirih področjih oz . na vseh 12 dimenzijah modela. Lahko pa se odloči za Majhne skupine prinašajo določene prednosti. omejeno število dimenzij in temu prilagodi tako Če se udeleženci medsebojno sprejemajo, so uvodna pojasnila kot učna gradiva (tarčo). povezani in v skupini vlada določena stopnja zaupanja, se lahko učijo drug od drugega, v dialogu razjasnjujejo svoje razumevanje CILJ dimenzij modela, skupaj iščejo primere, učitelj pa jih spodbuja k medsebojni izmenjavi V spodaj opisanih dejavnostih izkušenj. udeleženci: • Spoznajo model Moje moči (ali dele Frontalna izvedba je najbolj zahtevna, saj modela) oz . področja posamezniki prihajajo pred tarčo in lepijo pike v socialno - čustvenih veščin v tem ustrezna polja, kar pomeni, da se pred skupino modelu. samorazkrivajo. Ta način dela je primeren le, • Izvedejo samorefleksijo veščin, kadar je skupinska kohezivnost visoka in v umeščenih v model, oz . se skupini ni napetosti med posameznimi člani. V ovrednotijo na njegovih dimenzijah. nasprotnem primeru je bolje vajo izvesti na • Pripravijo načrt za afirmacijo svojih način, ki udeležencem omogoča diskretnost. močnih področij in preseganje šibkosti. 1. KORAK: Razprava o socialno-čustvenih veščinah in pojmu »oseba v razcvetu« 2. KORAK: Poglabljanje razumevanja pojma KDAJ? »oseba v razcvetu« V fazi spoznavanja področja socialno - čustvenih 3. KORAK: Predstavitev modela Moja moč veščin, motiviranja za samospoznavanje ter in samorefleksija udeležencev o močnih načrtnega učenja na tem področju, udeleženci področjih ter področjih izzivov; izris ozaveščajo svoje prednosti in šibkosti na lastnega profila v tarči socialno - čustvenih dimenzijah. 4. KORAK: Razprava o doživljanju v prejšnji vaji ter ubeseditev temeljnega spoznanja KDO? o sebi oz. o modelu Moja moč Udeleženci pod vodstvom mentorja 5. KORAK: korak (alternativno): Samorefleksija ob vprašalniku Moje moči (glej poglavje Moje moči) ter primerjava rezultatov v tarči z rezultati tega PRIPOMOČKI instrumenta tarčo Načrtovanje individualnih 6. Tarča Moje moči, samolepilne točke za umeščanje v KORAK: razvojnih ciljev V E R J A M E M V A S E M O J E M O Č I 2 I 4 1 PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: . Mentor Udeleženec Spodbudi frontalno razpravo z naslednjimi S odelujejo v frontalni razpravi in delijo svoje 1 vprašanji: Kaj so vrednote? Kako jih trenutne misli o vrednotah. prepoznamo v našem vsakdanjem življenju? Katere vrste vrednot poznamo? 2 lista (Delovni list 3 b ali 3 c), ki učeče usmerja v izmenjavo misli. širšo razpravo o obravnavanem konceptu, tj. Vrednote poskušajo opisati in ob tem deliti »oseba v razcvetu«. svoje lastne izkušnje. Spodbudi razmišljanje ob uporabi delovnega ali skupinah, kar spodbuja večjo medsebojno Ob delovnem listu raziskujejo vrednote v parih aki Predstavi model Moja moč in izpostavi tiste dimenzije, ki so jih udeleženci prispevali v kor nevihti možganov o tem, kakšna je oseba v Spoznavajo model in na podlagi njegovega razcvetu. Organiziraj samooceno na 12 poznavanja (ali dela modela) naredijo 3 dimenzijah, bodisi individualno, v majhnih samorefleksijo o svojih močnih področjih in skupinah, bodisi frontalno. V tem primeru področjih izzivov. V tarči izrišejo svoj profil. učeči v veliko tarčo vrišejo svojo samooceno, kar omogoča vpogled v prevladujoče moči v skupini ter spodbuja razpravo o učenju šibkeje izraženih socialno - čustvenih veščin. Spodbudi splošno razpravo o modelu, o S odelujejo v razpravi, tarčo umestijo v svojo 4 doživljanju samorefleksivne vaje, o spoznanjih osebno mapo in ob tem kratko zapišejo glavno ter o uporabnosti teh spoznanj oz . o nadaljnjih spoznanje ter odločitev v zvezi s tem. možnih aktivnostih. Rezultate, ki jih dobi z vprašalnikom, primerja 5 Povabi udeležence k reševanju vprašalnika z rezultati proste samoocene svojih veščin v Moje moči (glej Delovni list 2 v Prilogi 1). prejšnjem koraku. Lahko jih vpiše v tarčo z drugo barvo. Izvede samorefleksijo ob vprašanjih: • Katera so moja tri močna področja? • Katera so področja šibkosti? 2 • Katero veščino bi želel razviti? 6 in močnih področjih ter ubeseditvi razvil? potencialnih ciljev. Povabi udeležence k samorefleksiji o šibkih • Kaj bi potreboval, da bi lahko to veščino • Katere so možne ovire? • Kaj bi v primeru ovire lahko storil? • Kdo mi pri tem lahko pomaga? • Kaj bi lahko bil moj potencialni prvi korak? • Kdaj ga bom uresničil? 2 Delovni list 3b in 3 c sta uporabna pri obravnavi kateregakoli novega pojma 6 (v našem primeru je to lahko katerikoli pojem modela Moja moč). P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 3, Priloga 1 . Oseba v razcvetu v – raziskovanje pojma Razmisli: 1. Kakšen je pomen pojma/ideje za . ? 2. Na kaj vse vpliva? 3 a – cvetni listi so povsem prazni 3 b – oseba v razcvetu 3 c – oseba v razcvetu 3. S čim je povezana? NAVODILO 4. Na kakšen način je uporabna? Spoznal si idejo (pojem): 5. Kakšen bi bil svet brez te ideje (pojma)? . Svet brez ...? Pomen Uporabnost Oseba v razcvetu Vpliv Povezanost V E R J A M E M V A S E M O J E M O Č I 2 I 4 3 NAVODILO Ko naletiš na nov pojem, ga opredeli po svoje, nato pa svojo opredelitev preveri še v knjigi. Pojem nariši oz. shematsko prikaži ter navedi primere. Uporabi pojem v smiselni povedi. Opredelitev Primeri Kaj je to? Oseba v razcvetu Slika Trditev Več idej za grafična pomagala v procesu raziskovanja pojmov najdete v Kompare in Rupnik Vec (2016). 7 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 4, Priloga 1 Tarča Moje moči (večja različica predloge je v prilogi 1) mou č avan ustev č inkovito st Samouravn Sa je 1 P odp a 2 ora P si dp ro UM po 4-Ogra ho or 3 P v p lo a šk m u 5 6 7 Sam m pa 8 n a d ti o ja E 9 zor 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 10 je 9 n a H d va ve 8 le za ž o n o 7 am st S 6 5 t i E 4 la in n os ž / ru an R 3 ez v d ad ov P ost 2 v 1 iko O tn rs v ptim ra iz po od P em V E R J A M E M V A S E M O J E M O Č I 2 I 4 5 Variacije strategije in druge možne Viri in literatura: uporabe oz. izkušnje iz prakse Von Bonninghausen, M. (2023). Moja moč – gradivo za PUMO+: seminar za mentorje v PUMO+ programu. Andragoški center Slovenije, Ljubljana, 18.–20. 9. 2023. • Uvodno razpravo o čustvih (korak 1) Kompare, A. in Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj moderator nadomesti z uvodno mišljenja? Od temeljnih miselnih procesov do aktivnostjo igranja in prepoznavanja argumentiranja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. čustev : udeleženci stojijo v krogu, vsak izmed njih iz vreče potegne listek (glej Čustvena loterija, Delovni Delovni list 4, Priloga 1 list 1 v Prilogi 0) , na katerem je Tarča Moja moč zapisano čustvo, to pa odigra pred (večja različica predloge je v prilogi 1) skupino, ki ugotovi, katero čustvo skuša prikazati posameznik. Čustva lahko prikažejo tudi preko vrtenja kolesa sreče, ki je predhodno okrašeno z želenimi čustvi, vprašanji in nalogami. • Kot del začetnega raziskovanja udeleženci čustva rišejo, poustvarjajo z glino, zapišejo rimo (npr. jeza – se pogreza, veselje – Celje) itd. • Namesto tarče na papirju lahko uporabimo tudi tarčo, narejeno iz različnih materialov, kot so tkanina z ježki, ki omogočajo, da se žogice prilepijo nanjo, elektronska tarča, ki zazna zadetke, ali tarča iz plute. Namen je, da se udeleženci z določene razdalje poskušajo čim bolj približati svojim rezultatom iz vprašalnika. Več idej za grafična pomagala v procesu raziskovanja pojmov najdete v Kompare in Rupnik Vec (2016). 7 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + V e r j a m e m v a s e CILJ V R E D N O T E V spodaj opisanih dejavnostih udeleženci: A v t o r i c a : D a m j a n a K o t n i k • spoznajo osnovne pojme vrednot in njihov pomen, • opravijo samorefleksijo o svojih NAMEN in kratek opis konteksta osebnih vrednotah, • ovrednotijo, kako njihova dejanja in Vrednote so prepričanja ali načela, ki so za nas odločitve odražajo njihove vrednote, pomembna in nas vodijo pri naših odločitvah ter • načrtujejo, kako lahko vključijo vedenju (npr. poštenost, prijateljstvo itd.). S o vrednote v vsakodnevno življenje, kot notranji kompas, ki nam pomaga določiti, • raziskujejo, kako vrednote vplivajo na kaj je prav in kaj narobe, ter kaj nam je odnose z drugimi, pomembno v življenju. Vrednote se oblikujejo • spoznajo pomen afirmacij. skozi naše izkušnje, družino, kulturo in okolje, v katerem odraščamo. Izražajo se tudi v tem, kam vlagamo svoj čas in denar, saj po navadi namenjamo največ pozornosti stvarem, ki so KDAJ? nam resnično pomembne. Na primer, če nam je pomembno znanje in izobraževanje, bomo več V začetnih fazah oblikovanja skupine, pa tudi svojega časa posvetili učenju, branju knjig ali kasneje, vsekakor pred delavnicami na obiskovanju tečajev ali nakupu izobraževalnih tematiko samozavedanja in samospoznavanja. materialov, delavnic ali tečajev. Na ta način vrednote usmerjajo naše odločitve in prioritete – tisto, kar nam je pomembno, postane tisto, v KDO? kar vlagamo svoj denar. Udeleženci pod vodstvom mentorja Vrednote lahko razdelimo glede na to, na katera področja življenja se nanašajo. Osebne vrednote so tiste, ki so nam pomembne na NAČIN UPORABE osebni ravni. Odražajo, kaj kot posamezniki cenimo v svojem življenju in kako želimo Individualno in v skupini ravnati. To so smernice, ki nas vodijo pri sprejemanju odločitev ter pri naših vsakodnevnih dejanjih. Družbene vrednote se 1. KORAK: Skupinska razprava o vrednotah. nanašajo na to, kako živimo z drugimi ter kakšne norme in vedenje pričakujemo v družbi. 2. KORAK: Pregled in opis vrednot ter Profesionalne vrednote pa se nanašajo na osebnih izkušenj. načela in prepričanja, ki so pomembna v poklicnem okolju. Te vrednote vplivajo na to, 3. KORAK: Osebni načrt uresničevanja kako se posameznik obnaša na delovnem vrednot mestu in kako izvaja svoje delo. Družinske vrednote so prepričanja, ki urejajo odnose 4. KORAK: Izdelava kartice vrednot. znotraj družine ter vplivajo na dinamiko in kulturo družinskega življenja. Kulturne vrednote 5. KORAK: Zaključek in povratne so specifične za določeno kulturo ali narod in informacije vplivajo na način, kako ljudje znotraj te kulture dojemajo svet ter delujejo v njem. Te različne vrste vrednot se pogosto prepletajo in vplivajo na naše vedenje ter odločitve v različnih PRIPOMOČKI okoljih. Na primer, osebne vrednote, kot so Delovni listi 5 - 7 (v prilogi 1) poštenost in integriteta, lahko oblikujejo tudi Pisala naše profesionalne vrednote in vplivajo na naše Trši papir, barvice ali računalnik, plastifikator delovanje v delovnem okolju. V E R J A M E M V A S E V R E D N O T E I 4 7 PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: . Mentor Udeleženec Udeleženci sodelujejo v razpravi in dejavnostih, ki so vključene v razpravo (npr. v raziskovanje čustev prek risanja, igre vlog, ipd.). Spodbudi razpravo o čustvih z vprašanji, kot 1 so: Kaj so čustva? Kdaj jih doživljamo? Kaj Razmišljajo o vprašanjih, kot so: »Kdo je oseba pomeni biti čustveno »močna« oseba? Kaj si v razcvetu? Kako si jo predstavljajo? Katere so predstavljate pod pojmom oseba v razcvetu? njene moči?« Na delovni list 3a, v obliki cvetnih listov rože, v malih skupinah vpisujejo njene moči ali pa učitelj njihove ideje, pridobljene v skupnem pogovoru, zapisuje frontalno. Povabi udeležence, da se razdelijo v skupine in izberejo eno vrsto vrednot z delovnega lista 5. Spodbudi jih, naj raziskujejo posamezne 2 vrednote ter razpravljajo o svojih lastnih Polovica skupine izpolni delovni list 3b, druga polovica pa delovni list 3c. Sledi razprava. izkušnjah z izbranimi vrednotami. Ko udeleženci zaključijo skupinsko delo, naj jih mentor povabi k izmenjavi svojih izkušenj. Ob delovnem listu 6 posamezniki razmišljajo o Spodbudi razpravo o osebnih vrednotah in tem, kaj v svojem življenju resnično cenijo, poudari, da za srečo ni dovolj le poznavanje kako želijo ravnati ter kaj jih vodi pri vrednot – potrebno jih je tudi vsakodnevno sprejemanju odločitev in vsakodnevnih živeti. dejanjih. 3 Udeležence spodbudi k razmisleku in izdelavi Zapišejo, kako bodo izbrane vrednote osebnega načrta vrednot (delovni list 6). uresničevali, ter definirajo cilje. Ko udeleženci dokončajo svoj osebni načrt Pomemben del vaje je razmislek o tem, kako vrednot (delovni list 6), naj vsak predstavi eno bodo premagali ovire, ki bi jim lahko preprečile vrednoto, ki mu je najpomembnejša. uresničevanje vrednot, ter zapis načrta za aki spremljanje napredka. kor Spodbudi udeležence k izdelavi kartice vrednot in jim predstavi osnutek (delovni list 7). Z udeleženci se dogovori o načinu izdelave – lahko jih pripravijo računalniško (v Canvi ali PowerPointu) ali ročno. Razmislijo o svojih pomembnih vrednotah in izdelajo kartice vrednot (delovni list 7). Razloži, da so afirmacije pozitivne in spodbudne izjave, ki jih izrekamo o sebi in o Vrednote opišejo ter določijo vprašanja in 4 svojem življenju, z namenom ozaveščanja afirmacije, ki se jim v zvezi s to vrednoto vrednot, izboljšanja počutja in lažjega pojavijo. doseganja ciljev. 2 Kartico opremijo s sliko, skico ali simbolom. Pri izrekanju pozitivnih afirmacij oddajamo pozitivne vibracije, zato je ključno, da vanje resnično verjamemo. Kartice vrednot je mogoče plastificirati in uporabljati na nadaljnjih delavnicah. Povzame ključne točke delavnice in spodbudi S odelujejo v plenarni razpravi in odgovarjajo udeležence k zaključni razpravi z vprašanji: na vprašanja. 5 Kako se počutite zdaj, ko imate izdelan svoj Podajo svoja mnenja o tem, ali so se njihove načrt uresničevanja vrednot ? Kako bo zaznave vrednot ob koncu delavnice uresničevanje tega načrta vplivalo na vaše spremenile. življenje in odnose? Ali zdaj vrednote 2 razumete drugače, bolje? P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + POMEMBNO Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. Udeležencem se zagotovi intimnost in diskretnost. Udeležence se opomni, da so podpisali izjavo o zaupnosti, oziroma se jim ta predstavi in da v podpis. Delovni list 5, Priloga 1 NAVODILO Področja vrednot V skupini ali paru izberite eno vrsto vrednot, jih opišite in navedite svoje osebne izkušnje s temi vrednotami. DRUŽBENE VREDNOTE DRUŽBENE VREDNOTE Pravičnost Solidarnost Opis: Opis: Pravičnost pomeni načelo in ravnanje, ki obravnava vse ljudi brez izjeme in brezpogojno enako glede na to, kar jim pripada. Posebej pomembno je to pri sankcioniranju njihovega delovanja. Za vse veljajo enaki zakoni. Demokratična družba, ki ceni pravičnost, bo zagovarjala enake pravice za vse ljudi, ne glede na Moje/naše izkušnje njihov izvor, spol ali premoženje, ter si prizadevala za pravične zakone in pravila. Moje/naše izkušnje Npr.: pri iskanju službe so me zavrnili, ker ne znam dobro slovensko. DRUŽBENE VREDNOTE DRUŽBENE VREDNOTE Enakost Spoštovanje Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje V E R J A M E M V A S E V R E D N O T E I 4 9 DRUŽBENE VREDNOTE PROFESIONALNE VREDNOTE Sodelovanje Zanesljivost Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje PROFESIONALNE VREDNOTE PROFESIONALNE VREDNOTE Strokovnost Etičnost Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje PROFESIONALNE VREDNOTE PROFESIONALNE VREDNOTE Timsko delo Inovativnost Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + DRUŽINSKE VREDNOTE DRUŽINSKE VREDNOTE Ljubezen Podpora Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje DRUŽINSKE VREDNOTE DRUŽINSKE VREDNOTE Zaupanje Spoštovanje Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje DRUŽINSKE VREDNOTE KULTURNE VREDNOTE Medsebojna pomoč Inovativnost Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje V E R J A M E M V A S E V R E D N O T E I 5 1 KULTURNE VREDNOTE KULTURNE VREDNOTE Ljubezen Podpora Opis: Opis: KULTURNE VREDNOTE Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje KULTURNE VREDNOTE KULTURNE VREDNOTE Zaupanje Spoštovanje Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 6, Priloga 1 Moj osebni načrt uresničevanja vrednot NAVODILO Izberite nekaj osebnih vrednot, ki najbolj odražajo, kaj cenite v svojem življenju, kako želite ravnati ter kaj vas vodi pri sprejemanju odločitev in vsakodnevnih dejanjih. Zapišite, kako jih boste uresničevali, ter natančno definirajte cilje v zvezi s tem. Pri premagovanju ovir in izzivov razmislite, kaj vam lahko prepreči uresničevanje vrednot in poiščite način, kako boste te ovire premagali. V okviru načrta za spremljanje napredka razmislite, kako boste spremljali uresničevanje svojih vrednot in ciljev. To lahko vključuje pisanje dnevnika, tedensko oceno ali iskanje povratnih informacij od drugih. Pomagajte si s prikazanim primerom za vrednoto zdravje. VREDNOTA: (PRIMER) Zdravje OPIS IN POMEN KAKO URESNIČUJEM MOJI KRATKOROČNI OVIRE IN IZZIVI VREDNOTE TO VREDNOTO CILJI POVEZANI Z VREDNOTO Je ravnovesje – Jem in pijem – Opustim beli kruh in – Zabave s prijatelji: telesnih, duševnih, zdravo hrano, sladko hrano, povem, da imam čustvenih, – redno telovadim, – opustim hrano in trenutno pavzo od duhovnih, osebnih – redno obiskujem prigrizke po 18. uri nezdrave hrane in pijač. in socialnih prvin, ki zdravniške in zvečer, – Kajenje v družbi: pri se kaže v zmožnosti zobozdravniške – opustim energijske sebi imam zdrave neprestanega preglede, pijače, prigrizke (jabolčne krhlje, opravljanja funkcij – dovolj spim, – zmanjšam kajenje, žvečilne gumije …). in prilagajanja – izogibam se modri – vsak dan grem na – Časovni pritisk na okolju. svetlobi. polurni sprehod. delu: redno gibanje načrtujem in vključim v urnik kot obvezno dejavnost. – Slabo vreme: kupim si škornje in pelerino. NAČRT ZA SPREMLJANJE NAPREDKA Vsak večer zapišem kratek dnevnik o zadovoljstvu z doseženimi cilji in ozavestim, kje mi ni šlo najbolje. V E R J A M E M V A S E V R E D N O T E I 5 3 Delovni list 7, Priloga 1 Kartice vrednot KARTICE VREDNOT: (PRIMER) ZDRAVJE Opis: Je ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kaže v zmožnosti neprestanega opravljanja funkcij in prilagajanja okolju. Vprašanja: Kaj mi pomeni zdravje? Kako skrbim za svoje zdravje? Ali lahko rečeš, da si zdrav/zdrava? Afirmacija: slika, risba, skica, simbol Vsaka celica v mojem telesu je popolnoma zdrava. Rad/rada se imam. Sem poln/a sijočega zdravja. Variacije strategije in druge možne Viri in literatura: uporabe Čoš, R. (2024). Kako vrednote vplivajo na tvoje življenje? Naslednji korak. Dostopno na: https://naslednjikorak .si/vrednote -so -kljuc- do -srece/ • Udeleženci lahko začnejo pisati dnevnik uresničevanja zastavljenih Musek, J. (2015). Osebnost, vrednote in psihično blagostanje. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, vrednot. 27–37. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + V e r j a m e m v a s e CILJ S A M O Z AV E D A N J E V spodaj opisanih dejavnostih udeleženci: A v t o r i c a : D a m j a n a K o t n i k • ozavestijo, kaj je samozavedanje in zakaj je pomembno, • delijo svoje trenutne misli glede NAMEN in kratek opis konteksta samozavedanja, • ugotovijo in analizirajo, kako njihove V teoriji najdemo različne definicije socialne interakcije in odnosi vplivajo samozavedanja. na njihovo samozavedanje in osebno Notranje samozavedanje predstavlja, kako rast, jasno vidimo svoje vrednote, strasti, težnje, • naredijo samorefleksijo na področju čustva, reakcije, vključno z mislimi, občutki, samozavedanja in se ovrednotijo v vedenjem, močmi in slabostmi, ter naš vpliv na tarči, druge. Sami sebe velikokrat vidimo drugače, kot • spoznajo osnovne strategije za razvoj nas vidijo drugi, pomembno je tudi samozavedanja. razumevanje, kako nas drugi vidijo. Raziskava je pokazala, da so ljudje, ki vedo, kako jih drugi vidijo, bolj spretni pri izkazovanju NAČIN UPORABE empatije in sprejemanju perspektive drugih. Individualno: mentor usmerja udeleženca Raziskave (Dr. Tashe Erich) kažejo: skozi presojo njegovih veščin s pomočjo – da čeprav večina ljudi verjame, da se sebe podpornih vprašanj. Predpogoj za to je dober zaveda, je samozavedanje resnično redko: odnos mentorja z udeležencem. ocenjujejo, da lahko le 10 do 15 odstotkov ljudi, ki so jih preučevali, dejansko rečejo, da imajo Majhne skupine, v katerih so udeleženci razvito samozavedanje, medsebojno povezani, predstavljajo določeno – da je notranje samozavedanje povezano z prednost, saj se učijo drug od drugega in v višjim zadovoljstvom v službi in odnosih ter dialogu razjasnjujejo lastno razumevanje srečo; pomankanje le -tega pa se povezuje z dimenzij modela, skupaj iščejo primere, mentor anksioznostjo, streoms in depresijo, pa jih spodbuja, da medsebojno izmenjujejo – da smo, ko jasno vidimo sebe, bolj izkušnje. samozavestni in ustvarjalni, sprejemamo boljše odločitve, gradimo močnejše odnose, Frontalna izvedba je primerna šele potem, ko je v učinkoviteje komuniciramo, postajamo boljše skupini dosežena dovolj visoka stopnja osebe, boljši delavci, večkrat napredujemo, kohezivnosti: smo bolj učinkoviti vodje, z bolj zadovoljnimi sodelavci, ki ustvarjajo večje prispevke k – medsebojna privlačnost in prijateljstvo med poslovanju organizacij. udeleženci in mentorji, – odprta, iskrena in učinkovita komunikacija med Zmožnost samozavedanja lahko raziskujemo udeleženci, tudi s pomočjo Joharijevega okna (Luft, 1969) – varen prostor za medsebojno zaupanje, Delovni list 9 v prilogi 1. – učinkovito reševanje konfliktov in soočanje s težavami. KDAJ? Frontalna izvedba nikakor ni primerna, če je v skupini veliko napetosti med posameznimi Delavnico je smiselno izvesti kasneje, ko se udeleženci. udeleženci med seboj že bolje poznajo. KDO? PRIPOMOČKI Papir za pisanje opomb/zabeležk in pisalo Udeleženci pod vodstvom mentorja Delovni listi : 4, 8 in 9 (v prilogi 1) Samolepilne točke za umeščanje v tarčo V E R J A M E M V A S E S A M O Z A V E D A N J E I 5 5 PROCES 1. KORAK:Definiranje pojma 4. KORAK: Močna in šibka področja skozi samozavedanja, predstavitev izsledkov samozavedanja Joharijevega okna raziskav in razprava 5. KORAK: Predstavitev strategij za razvoj 2. KORAK: Predstavitev trenutnih misli in samozavedanja izkušenj glede samozavedanja 6. KORAK: Zaključek oziroma evalvacija 3. KORAK: Ovrednotenje samozavedanja v tarč I PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec 1 Spodbudi plenarno razpravo o samozavedanju S odelujejo v razpravi tako, da delijo svoje in pomenu le -tega. trenutne misli o samozavedanju. Udeležence razvrsti v manjše skupine, vsaka V skupinah razmišljajo o vprašanjih z skupina vleče nekaj pripravljenih vprašanj z delovnega lista 8, se soočajo med seboj in delovnega lista 8. iščejo skupne rešitve. 2 Razmišljanja in odgovore beležijo na list. Spodbudi udeležence h globljemu razmišljanju in samorefleksiji, kar je ključnega pomena za Sledi skupinska razprava oziroma konfrontacija aki Poudari, da je namen razmišljanja in iskanja ugotovitev). odgovorov na vprašanja bolje razumeti razvijanje samozavedanja. (primerjava, soočanje in preverjanje kor samega sebe, svoje misli, občutke in vedenje. Vodi in usmerja skupinsko razpravo. Predstavitev modela MOJE MOČI – tarče Na podlagi razmišljanja s pomočjo Povabi udeležence, da se samoocenijo na zastavljenih vprašanj bodo udeleženci lažje in področju samozavedanja (delovni list 4: Tarča) realneje naredili samorefleksijo s področja 3 samozavedanja. Razloži jim, da je pri samooceni pomembno S pomočjo delovnega lista 9: Tarča se ocenijo razmišljati o tem, ali vem, kdo sem v očeh in svojo oceno nalepijo v enega od desetih sebe in drugih. krogov pri obravnavani dimenziji. Pri tem svoje odločitve tudi komentirajo. Povabi udeležence, da svoja močna in šibka Najprej sami zase izpolnijo odprto in skrito področja raziščejo s pomočjo Joharijevega območje, značilnosti ter stvari, ki si jih okna (delovni list 9) . Pri tem poudari, da je pripisujejo. zelo pomembno, da smo odprti za zaznave in komentarje drugih, saj so nam lahko v pomoč Izberejo nekoga, ki ga cenijo in jim je blizu, ter 4 pri izboljšavah samega sebe. ga prosijo, da jih opiše. Spodbudi udeležence, da si izberejo nekoga Opise oziroma zaznave beležijo v slepo ali več oseb, ki jim bo povedal, kako ga območje. doživlja in katere lastnosti je pri njem opazil. Komentirajo dobljene zapise, razhajanja. Spodbudi udeležence k izmenjavi mnenj o 2 dobljenih ocenah in morebitnih razhajanjih … Predstavi različne strategije za razvoj Komentirajo strategije in povedo, ali jih samozavedanja: poznajo ali so jih že kdaj uporabljali. • Redna samorefleksija • Zapisovanje dnevnika Izberejo eno strategijo, jo povedo mentorju in 5 • Praksa pozornosti (čuječnost) se zavežejo, da jo bodo raziskali ter poskusno • Meditacija preizkusili v prihodnjih tednih. • Pozitivne afirmacije • Ozaveščanje lastnih dosežkov Sami predlagajo kakšno strategijo za razvoj samozavedanja in jo predstavijo v skupini. Spodbudi udeležence, da izberejo vsaj eno strategijo, ki jo bodo raziskali in poskusno preizkusili v prihodnjih tednih. Pridobi informacijo od udeležencev o tem, ali so zainteresirani za podrobnejšo predstavitev navedenih strategij. 6 Povzame ključne točke delavnice in spodbudi Podajo svoja mnenja o tem, ali je njihovo udeležence, naj nadaljujejo z raziskovanjem razumevanje in zaznavanje po koncu delavnice samozavedanja. kaj drugačno. 2 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + POMEMBNO Delovni list 8 , Priloga 1 Vprašanja za samorefleksijo in krepitev Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. samozavedanja Udeležencem se zagotovi diskretnost. Udeležence se opomni, da so podpisali izjavo o zaupnosti, oziroma se jim ta predstavi in da v podpis. NAVODILO Razrežite učni list na manjše lističe, tako da bo Katere so vaše močne osebnostne lastnosti? na vsakem listu le eno vprašanje. Ko naletiš na nov pojem, ga opredeli po svoje, nato pa svojo opredelitev preveri še v knjigi. Kaj se običajno dogaja v vašem telesu, ko ste pod stresom? Pojem nariši oz. shematsko prikaži ter Navedi primere. Kaj vas osrečuje in vam daje občutek Uporabi pojem v smiselni povedi. izpolnitve? Kaj je samozavedanje in zakaj je pomembno za osebno rast? Kaj vas motivira, da se izboljšujete in rastete? Kako mislite, da samozavedanje vpliva na vaše Kaj si želite doseči na področju samozavedanja odločitve in obnašanje? v naslednjih šestih mesecih? Kaj vpliva na vaše samozavedanje? Kako se počutite, ko prejmete negativno povratno informacijo? Kaj so glavne koristi samozavedanja? Kako lahko konstruktivno uporabite kritiko za svoj razvoj? Kaj vas najbolj preseneča pri vaših reakcijah v stresnih situacijah? Kakšna je vaša prva reakcija, ko se soočite s kritiko? Kaj se naučite o sebi, ko prejmete povratne informacije od drugih? Kakšna je vaša strategija za obvladovanje negativnih misli? Kaj vam pomaga, da ostanete osredotočeni na svoje cilje? V E R J A M E M V A S E S A M O Z A V E D A N J E I 5 7 Kakšna so vaša pričakovanja do sebe? Kakšna vedenja drugih ljudi vas najbolj vznemirjajo in zakaj mislite, da je tako? Kako mislite, da vas vidijo drugi? Kakšno vlogo imajo vaša pretekla izkustva pri oblikovanju vaše trenutne samopodobe? Kaj vas vodi pri sprejemanju pomembnih odločitev ? Kako se počutite po sprejetju pomembne odločitve? Kakšna oseba želite postati? P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 9, Priloga 1 Tarča mojih moči VERJAMEM VASE URAVNAVAM SVOJA ČUSTVA edanje Uravnavan Sam ozav je č ustev 1 2 Em patijja jn os 3 / t tra vživlj an Vz 4 je 5 6 st 7 amoučinko vito Sam 8 ona dzo 9r S 10 + 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 -O 10 M U P 9 u H m ra va g le ro 8 ž n p v st o a or 7 p od P 6 i E 5 la in ž / n ru R d 4 ad t v os os / t an 3 H ez rep ov P 2 ene nje v lje 1 ate rij P / O ovpti ik tn em miz rs v ra po od P ZAUPAM DRUGIM SEM ŽIVLJENJSKO ZAVZET SAMOUČINKOVITOST PODPORA V PUM-O+ IN SODELAVCEV (RAST) Sposobna sem usmerjeno delovati k rezultatom in izpolniti Zaupam podpori mentorjev in drugih sodelavcev/PUM-O+. pričakovanja / zahteve, ki so postavljene predme. PODPORA DRUŽINE VZTRAJNOST Zaupam podpori v naši družini. Prizadevam si doseči svoje cilje in vztrajam tudi, ko gredo stvari "narobe" ali pa se ne izidejo po pričakovanjih. PODPORA VRSTNIKOV / SODELEŽENCEV Zaupam v podporo svojih vrstnikov/prijateljev/sodeležencev. SAMOZAVEDANJE Vem, kdo sem v očeh sebe in drugih. HVALEŽNOST Hvaležen sem za stvari in dogodke, ki se mi zgodijo. URAVNAVANJE ČUSTEV Znam izraziti svoja pozitivna čustva in se spoprijeti z ELAN negativnimi čustvi. Imam energijo, veselim se življenja in drobnih stvari, ki se dogajajo. EMPATIČNOST / VŽIVLJANJE Začutim, kako se počuti nekdo drug, se odzovem in upoštevam OPTIMIZEM njegova / njena občutja. Verjamem v pozitivno prihodnost. SAMONADZOR V različnih okoliščinah znam izraziti in nadzorovati svoje vedenje. V E R J A M E M V A S E S A M O Z A V E D A N J E I 5 9 Delovni list 10, Priloga 1 Joharijevo okno JOHARIJEVO OKNO LJUDJE SMO "SESTAVLJANKA" RAZLIČNIH LASTNOSTI, KI TVORIJO CELOTO: Ali obstaja razlika v tvojem in prijateljevem čustvovanje, videz, mišljenje, delovanje, opisu? poslušanje, ravnanje, obnašanje, mnenje, motivacija itd. Najverjetneje si že ugotovil, da sami sebe velikokrat vidimo drugače, kot nas vidijo drugi. Nekaterih se zavedamo, drugih ne. Skrita, vidna in Da lažje odkrijemo svojo "slepo pego", je neznana podorčja svoje osebnosti lahko pomembno, da smo odprti za zaznavanje in raziskuješ s pomočjo Joharijevega okna. komentarje drugih. Uporabi ga tako, da najprej sam dopolniš odprto in skrito območje, značilnosti in stvari, ki si jih Tako bolje spoznamo samega sebe in se bolje pripišeš. Nato prosi še prijatelja, naj te opiše. orientramo v družbi ter se spreminajmo v smeri, Njegove zaznave o tebi zapiši v slepo območje. ki nam je všeč. ZNANO MENI NEZNANO MENI ODPRTO OBMOČJE SLEPO OBMOČJE JAVNA PODOBA SLEPA PEGA GIM (predstavlja tiste stvari, kar vemo o sebi sami in jih (prostor, ki je neznan tebi in znan drugim. razkrijemo drugim. To so stvari, ki jih sam poznaš o sebi in U To so stvari, ki jih pri tebi opazijo ljudje, s katerimi si v želiš, da jih opazijo tudi ljudje, s katerimi si v stiku.) stiku, sam pa jih ne.V tem območju se lahko skrivajo DR pozitivne, negativne in čisto vsakdanje lastnosti, ki jih sam pri sebi ne opaziš.) ANO ZN POPOLNOMA NEZNANO SKRITO OBMOČJE OBMOČJE GIM MOJA ZASEBNOST NEZAVEDNO U (področje, ki je znano nam in neznano drugim. Področje je neznano tebi in neznano drugim. DR V tem polju hranimo stvari, dejstva, lastnosti, navade ipd., Nihče v resnici ne ve, kaj je ali bi lahko bilo tukaj. Vemo pa, ki jih o sebi vemo, a jih drugi ne. To so zelo intimne stvari, da deluje - se izrazi; predvsem v spontanih odzivih v za nas zato o njih ne govoriš in jih ohranjaš zase.) novih situacijah. ANO NEZN P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + V e r j a m e m v a s e P S I H O L O Š K A O D P O R N O S T A v t o r i c a : D a m j a n a K o t n i k NAMEN in kratek opis konteksta Namen delavnice je udeležence spodbujati k V nadaljevanju so našteti nekateri pomembni razmišljanju o osebni vztrajnosti, odpornosti, elementi, ki vplivajo na osebno odpornost: trdnosti in samozavesti. Predstaviti želimo Samopodoba, ki ima osrednjo vlogo pri psihični ključne elemente psihološke odpornosti ter odpornosti mladih. strategije za soočanje z življenjskimi izzivi, s ciljem, da udeleženci postanejo bolj Čustvena regulacija oziroma sposobnost samozavestni in prožni pri soočanju s stresom obvladovanja in izražanja čustev, ki pomaga pri in težavami. Kot pravi Musek (2004), je umirjanju negativnih čustev, vpliva na boljše mladostništvo stopnja, kjer je oblikovanje psihološko zdravje, izboljša socialno samopodobe oziroma identitete še posebej vključenost in sposobnost odzivanja v stresnih pomembno in je podvrženo pomembnim situacijah. pretresom in dilemam. Občutek nadzora nad situacijo zmanjšuje V tem obdobju se posameznik znajde na občutke nemoči. Praksa kaže, da mladi, ki razpotju: ali bo ustvaril samopodobo, s katero verjamejo, da imajo moč vplivati na izide svojih se bo uspešno pojavil v vlogi odrasle osebe in dejanj, kažejo višjo stopnjo odpornosti in večjo se prebijal skozi nadaljnje faze, ali pa bo drsel v sposobnost prilagajanja spremembam. identitetno zmedenost, ko mu ne bo povsem jasno, kdo je in kaj hoče, ter se bo zaradi tega Vztrajnost je lastnost, ki mladim pomaga ostati znašel v težavah, ko bo moral prevzemati vloge osredotočen in motiviran, tudi ko se soočajo z in naloge, ki jih pričakujemo od odrasle osebe (v neuspehi. šolskem, partnerskem, družinskem življenju). Pri vzpostavljanju lastne samopodobe je Močna družbena podpora oziroma socialna pomembno, da se o sebi in o svojih vlogah ne mreža omogočata mladim lažje soočanje s odločamo na podlagi tega, kar od nas hočejo stresom, saj dajeta občutek pripadnosti in drugi, niti na podlagi tega, kako reagiramo sami varnosti. na njihova hotenja. Pomembno je, da gradimo lastno identiteto na osnovi lastnih vrednot, Poznavanje strategij za krepitev odpornosti želja, sposobnosti, talentov in drugih pomembno prispeva k vztrajnosti in vzdrževanju značilnosti. duševnega zdravja ter zmanjševanju negativnega vpliva izpostavljenosti najrazličnejšim stiskam in V literaturi zasledimo, da je osebna odpornost težavam. Počasno in globoko dihanje je ena oziroma prožnost psihološki koncept, ki je izmed teh strategij, saj pomaga uravnotežiti in tesno povezan s samopodobo in se nanaša na umiriti živčni sistem. sposobnost posameznika, da se zmore učinkovito spoprijemati s stresom in težkimi življenjskimi situacijami ter jih premaguje. Gre KDAJ? za notranjo moč, prilagodljivost in vztrajnost, ki omogočajo posamezniku, da si opomore in se Po presoji mentorske skupine, ki pri tem upošteva razvija, kljub težavam in preizkušnjam. Osebna potrebe in položaj učne skupine ali psihološka odpornost je proces, ki se razvija posameznikov. Primerno v obdobjih, ko želimo skozi čas in glede na naše izkušnje. Pomembno osmisliti in okrepiti prizadevanje udeležencev za je, da posameznik zavestno krepi svojo doseganje ciljev (npr. učenje za izpite ipd.) ali v odpornost, saj se le tako učinkoviteje spopada položajih, ko morda udeleženci ne zaupajo vase, z življenjskimi izzivi in spremembami. Tudi so v stresni situaciji ali jih je strah neuspeha. Darwinova ideja evolucije pravi, da ne preživijo največji in najmočnejši, ampak tisti z največjo KDO? sposobnostjo prilagajanja. Udeleženci pod vodstvom mentorja V E R J A M E M V A S E V Z T R A J N O S T I 6 1 CILJ PRIPOMOČKI V spodaj opisanih dejavnostih udeleženci: Delovni listi 10 – 12 (v prilogi 1) Pisala • spoznajo pomen osebne odpornosti in trdnosti v vsakdanjem življenju, • ozavestijo lastne močne točke in PROCES področja za razvoj odpornosti, • načrtujejo nekatere ključne elemente 1. KORAK: Kaj je psihološka odpornost odpornosti, oziroma trdnost ? • ozavestijo pomen socialne mreže • (pomembne osebe in institucije), 2. KORAK: Razmislek in zapis odgovorov v uporabljajo tehnike in strategije za zvezi s trdnostjo in odpornostjo (delovni krepitev odpornosti, list 1 1) • krepijo prepričanje o lastni zmožnosti spoprijemanja s stresnimi situacijami... 3. KORAK: Moja družbena podpora oziroma socialna mreža (delovni list 12) 4. KORAK: Nadziranje čustev s pomočjo NAČIN UPORABE Skupinsko delo PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec Spodbudi plenarno razpravo z vprašanjem: V plenarnem razgovoru podajajo svoja mnenja Kaj je osebna odpornost oziroma trdnost ? in odgovore. 1 Udeležence povabi, naj podajo svoje odgovore. Poda nekaj osnovnih definicij psihološke odpornosti ter ključne elemente le -te. Povabi udeležence, da se razdelijo v pare, in Udeleženci se razdelijo v pare. Vsak izbere aki (delovni list 10: Vprašalnik o trdnosti in psihološki odpornosti). jim razdeli delovne liste z vprašanji nekoga, ki mu je blizu in mu zaupa. Sprva vsak zase razmišlja o vprašanjih in kor 2 zapiše odgovore, nato jih v paru predebatira. Ko udeleženci zaključijo delo v parih, jih mentor spodbudi k izmenjavi odgovorov in k razpravi o podobnostih oziroma razlikah v zapisih. 2 Spodbudi razpravo o tem, kako pomembno je S odelujejo v plenarni razpravi. imeti podporo, oziroma vedeti za osebe in institucije, na katere se lahko obrnemo, ko in Razmišljajo o svojem podpornem okolju in če se soočamo z osebnimi stiskami, dilemami osebah ter zapisujejo njihova imena. in nerešenimi vprašanji. Te osebe in institucije V nadaljevanju delovnega lista s pomočjo nam namreč dajejo občutek pripadnosti in spleta raziščejo že navedene institucije varnosti. (kakšno pomoč nudijo, kje se nahajajo …) in si zapišejo njihove kontakte. Spodbudi udeležence k individualnemu delu in izdelavi podporne mreže: Po želji predstavijo svoje zapise, jih (delovni list 1 1: Moja družbena podpora komentirajo ter izmenjajo mnenja. oziroma socialna mreža – za lažje 3 premagovanje težav oziroma soočanje s stresom). Ko udeleženci izpolnijo delovni list 12, sledi izmenjava morebitnih izkušenj z navedenimi institucijami. Možna vprašanja: Ali ste se že kdaj obrnili na katero od teh institucij? Kakšna je bila vaša izkušnja? P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec Predstavi tehniko čuječnosti STOP in poudari Ozavestijo svoje trenutno počutje. pomen poznavanja tovrstnih tehnik za uravnavanje čustvenih stanj in vedenja v Udeleženci se v pol ležeči ali sedeči položaj z različnih stresnih situacijah. naslonom, zaprejo oči in sledijo mentorjevim navodilom, pri čemer opazujejo in čutijo svoje Spodbudi udeležence, naj fokusirajo svojo telo. pozornost na svoje telo in počutje. Po izvedbi delijo svoje izkušnje in doživljanja s Predvaja sproščujočo glasbo. tehniko STOP. Razmišljajo o tem, kako jim bo ta tehnika Povabi udeležence, naj se udobno namestijo pomagala v prihodnje. in s pomočjo navodil iz delovnega lista 12 aki izpelje tehniko sproščanja. 4 Po izvedbi tehnike poizve, kako so se kor udeleženci počutili, in jim zastavi naslednja vprašanja: Kakšno je vaše sedanje počutje? Ali ste bolj sproščeni kot pred izvedbo vaje? Bi lahko trdili, da je raven vašega stresa nižja kot pred vajo? Ali bi lahko potrdili, da ste sedaj bolje opremljeni za spoprijemanje s stresno situacijo? Spodbudi udeležence k redni vsakodnevni izvedbi tehnike, saj se bodo pozitivne spremembe v emocionalni komponenti stresa pokazale le pri redni praksi. Prebere zaključno misel: Po želji misel komentirajo in podajo svoja mnenja o delavnici. »Slepi smo, dokler ne uvidimo, da v človeškem 5 načrtu ni vredno uresničiti ničesar, kar ne ustvarja človeka. Le čemu graditi veličastna mesta, če ne gradimo človeka? Svet gradimo zaman, če hkrati ne raste tudi graditelj.« (Edwin Markham, ameriški pesnik) POMEMBNO Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. Udeležencem se zagotovi diskretnost. 2 Zagotavljanje varnosti in zaupnosti: udeležence se opomni, da so podpisali izjavo o zaupnosti, oziroma se jim ta predstavi in omogoči v podpis. V E R J A M E M V A S E V Z T R A J N O S T I 6 3 Delovni list 11, Priloga 1 Vprašalnik o trdnosti in odpornosti Razmislite o vprašanjih, zapišite odgovore in jih delite oziroma predebatirajte v paru. 1. SAMOZAVEST IN SAMOSPOŠTOVANJE 4. VZTRAJNOST Katere so vaše najmočnejše točke/lastnosti, ko Razmislite o stresni situaciji, ko ste se morali se soočate s stresom in novimi izzivi? resnično potruditi, da ste jo rešili, in niste obupali? Kako ste v tej dani situaciji pokazali svojo odpornost? 2. ČUSTVENA REGULACIJA Kako obvladujete/izražate svoja čustva, ko ste pod stresom? 5. REŠEVALNE STRATEGIJE/METODE SOOČANJA S STRESNIMI SITUACIJAMI 3. NADZOR NAD SITUACIJO Kako se soočate s situacijami, kjer se zdi, da Katere tehnike uporabljate, ko se soočate s nimate nadzora? težkimi situacijami? Kako se običajno soočate s stresom ali neuspehom? P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 12, Priloga 1 NAVODILO Moja družbena podpora oziroma socialna mreža – za lažje premagovanje težav oziroma soočanje 1. V tabelo zapišite imena oseb, na katere se s stresom lahko zanesete in jih prosite za pomoč, ko vam je težko ali ste v stiski . 2. Na voljo je kar nekaj institucij, na katere se lahko obrnete, ko zaidete v stisko. Na spletu poiščite/ raziščite vam najbližje in za vas pomembne ter si v tabelo zapišite njihove kontakte in področje delovanja. 3. V prazne vrstice lahko dodate še kakšno institucijo po lastni presoji. Družina, sorodniki Pum-o mentorji, učitelji Sošolci, prijatelji Sosedje, znanci Center za duševno zdravje otrok Svetovalni center za otroke, in mladostnikov mladostnike in starše Zaupni telefon Samarijan Krizni center za otroke in mladostnike Društvo za nenasilno komunikacijo Tom telefon/SOS telefon Združenje za moč Legebitra V E R J A M E M V A S E V Z T R A J N O S T I 6 5 Delovni list 13, Priloga 1 Nadziranje čustev s pomočjo čuječnostne tehnike STOP Namen in učinki tehnike STOP: zmanjšanje neprijetnega počutja v stresni situaciji ter krepitev prepričanja o svojih zmožnostih za spoprijemanje s stresnimi situacijami. Tehnika se izvaja ob sproščujoči glasbi. Pred izvedbo tehnike se udobno namestite. S Stop Prenehajte s trenutnim delom, aktivnostmi, udobno se namestite, prekinite svoje trenutne misli. T Trenutki za dihanje in potovanje po telesu: Nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite. Ozavestite ramena, roke, zapestja, dlani in prste na rokah. Ozavestite svoje telo, zavedajte se prstov na nogah, gležnjev. Potujte po vratu do glave, začutite svoj obraz , ušesa, usta, nos in oči. Potujte po telesu navzgor, po golenicah, mimo kolen, po stegnih. S edaj usmerite pozornost še na dihanje, ozavestite ga in spremljajte, kako prihaja v Usmerite pozornost na genitalije, medenico nos in iz njega odhaja. in trebuh. Lahko si rečete „noter “, ko vdihujete, in Globoko dihajte in se osredotočite na prsa. „ven“, ko izdihujete; to vam lahko pomaga pri koncentraciji. Začutite, kako vam je toplo pri srcu. O Opazujte: Opazujte svoje misli, občutja, čustva. Zaznajte kakršna koli čustva, ki so prisotna, in jih samo poimenujte; poimenovanje S edaj se osredotočite na misli v vašem čustev ima pomirjajoč učinek. umu. Zavedajte se, da misli niso dejstva in da niso Stalne ali trajne. (Če se npr. pojavi Usmerite pozornost na svoje telo in misel, da ste nesposobni ali neustrezni, jo preverite, ali stojite ali sedite. Kakšna je preprosto opazite, ji dopustite in vaša drža? S o prisotne kakršne koli nadaljujte.) bolečine? P Pojdite naprej S tem zavedanjem, z izstopom iz avtopilota »Kaj je sedaj najbolj pomembno? Kaj in z osredotočenostjo na ta trenutek, se nameravam oziroma kaj želim početi v lahko vprašate: naslednjem trenutku?« In ko se pojavi odgovor, nadaljujte s tem. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Variacije strategije in druge Viri in literatura: možne uporabe: Luft, J. (1969). On Human Interaction. National Press Books, Uporabite lahko skupinske vaje za Palo Alto, Calif. gradnjo zaupanja (delo v parih: eden ima Musek, J. (2004). Psihološke in kognitivne študije osebnosti. zavezane oči, drugi ga vodi po prostoru, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. Dostopno mu pomaga tipati stvari, prestopati ovire na: https://www.researchgate.net/profile/Janek-Musek-2/publication/ … 342163450_Psiholoske_in_kognitivne_studije_osebnosti/links/5ee 63b05a6fdcc73be7b959a/Psiholoske -in-kognitivne -studije - osebn osti Nato se zamenjata. Posamezno vodenje Černetič, M. (2017). Čuječnost kot orodje za spoprijemanje s traja približno 10 minut, nato sledi stresom na delovnem mestu: Tehnika STOP. Mednarodno skupinska refleksija: kako sem se počutil inovativno poslovanje/Journal of Innovative Business and z zavezanimi očmi, ali sem lahko zaupal Management, 9(2). Dostopno na: https://potnaprej.si/gradiva/cujecnost-stres-stop_tehnika.pdf vodji, kako je bilo voditi ? Kozina, A. (2019). Psihološka odpornost: razvojni model, proces in spodbujanje pri mladostnikih. Delavnico lahko nadgradite z Mesto mladih: Uporabne informacije za vse študente. večdnevnimi izzivi, kjer udeleženci Dostopno na: https://www.mestomladih.si/ beležijo svoje napredke na področju MICRAG - How “micro” can aggression be? Dostopno na: https://etraining.microaggression.eu osebne odpornosti. S oCrAtest. Digitralna knjižnica: Odpornost. Dostopno na: Delavnica o odpornosti in trdnosti lahko https://tools.socratest.eu/library/skill.php?cluster=social&skill=6_ 3&localize=sl čez čas izvedete s pomočjo orodja Tarča https://www.mestomladih.si/samospostovanje -samozavest-in-sam opodoba/ moje moči, kjer se udeleženci poskušajo samooceniti. V E R J A M E M V A S E S A M O U Č I N K O V I T O S T I 6 7 V e r j a m e m v a s e S A M O U Č I N K O V I T O S T Albert Bandura prav tam opisuje štiri načine za A v t o r i c a : B a r b a r a K o t n i k povečanje samoučinkovitosti: Za oblikovanje samoučinkovitosti so NAMEN in kratek opis konteksta najpomembnejše lastne izkušnje. Pridobimo jih, ko sprejmemo nov izziv in uspemo. Najboljši Albert Bandura (po Cherry, 2024) način za učenje novih spretnosti ali izboljšanje samoučinkovitost opredeljuje kot prepričanje v naše učinkovitosti je namreč preko lastnih lastno sposobnost organiziranja in izvajanja izkušenj. Ta način tako dobro deluje predvsem določenih vedenj, da se lahko uspešno soočal z zato, ker se učimo, da smo sposobni pridobivati življenjskimi situacijami. Opisuje jo kot ključno nova znanja. sestavino posameznikovega sistema, ki je sestavljen iz odnosov, sposobnosti in Posredne ali nadomestne izkušnje pridobimo z kognitivnih spretnosti. Ta sistem igra opazovanjem in posnemanjem vzornikov. Kadar pomembno vlogo pri tem, kako dojemamo imamo vzornike, ki kažejo zdravo raven različne situacije in se nanje odzivamo. samoučinkovitosti, bomo verjetno sprejeli Samoučinkovitost vpliva na psihološka stanja, nekatera njihova prepričanja za svoja. Te vedenje in motivacijo ter določa, katerim ciljem izkušnje lahko prihajajo iz različnih virov, sledimo, kako jih dosežemo in kako razmišljamo vključno z družino, sorodniki, učitelji, o lastni uspešnosti. administrativnim osebjem, trenerji, mentorji in svetovalci. Ljudje z močnim občutkom samoučinkovitosti razvijejo globlje zanimanje za dejavnosti, v Verbalni vpliv okolice se nanaša na pozitiven katerih sodelujejo, oblikujejo močnejši občutek vpliv besednih spodbud, ki jih posamezniki zavezanosti svojim interesom in dejavnostim, prejmejo s strani drugih. Če osebi povemo, da hitreje si opomorejo od padcev in razočaranj, je sposobna in se lahko sooči z vsemi izzivi, ki težke naloge pa dojemajo kot izzive, ki jih je jo čakajo, jo spodbudimo in motiviramo ter treba obvladati. Neuspeha ne enačijo s povečamo njeno prepričanje o lastni porazom, ampak podvojijo svoja prizadevanja in sposobnosti za uspeh. iščejo nove načine za premagovanje težav. Ljudje z visoko samoučinkovitostjo pozitivno Čustvena in fiziološka stanja se nanašajo na vplivajo tudi na motivacijo in dosežke drugih. pomen splošnega zdravja in dobrega počutja pri razvoju in ohranjanju samoučinkovitosti. Ljudje s šibkim občutkom samoučinkovitosti se Težko je imeti zdravo raven dobrega počutja, če izogibajo zahtevnim nalogam, pogosto se se spopadamo z anksioznostjo, depresijo ali izogibajo tudi postavljanju ciljev in imajo nizko resnimi zdravstvenimi težavami. To seveda ni stopnjo predanosti tistim, ki si jih postavijo. nemogoče, vendar pa je lažje povečati svojo Verjamejo, da težji izzivi in situacije presegajo samoučinkovitost, ko smo zdravi in se dobro njihove zmožnosti, osredotočajo se na osebne počutimo (E . Ackerman, 2018). napake in negativne rezultate ter hitro izgubijo zaupanje v lastne sposobnosti. Ker nimajo Samoučinkovitost pomembno vpliva na naše zaupanja v svoje sposobnosti, hitreje občutijo dosežke. Če se zavedamo svojih lastnih neuspeh. S stresnimi situacijami se težko sposobnosti, smo bolj uspešni pri učenju, soočajo, so manj odporni in verjetnost, da bodo opravljanju določenih nalog, smo pozitivno znova poskusili, je zelo majhna. Naučena naravnani in življenjske situacije sprejemamo nemoč je nasprotje samoučinkovitosti. Ljudje z kot priložnost za učenje. naučeno nemočjo se lahko počutijo, kot da nimajo moči nadzorovati dogajanja v določeni Prepričanje v lastno sposobnost nam torej situaciji in namesto da bi iskali priložnosti za pomaga na vseh področjih našega delovanja in spremembo izida, obupajo ter se obnašajo nam prinaša zadovoljstvo ter motivacijo za pasivno (Cherry, 2024). nadaljnje izzive, ki nas čakajo. Občutek samoučinkovitosti ni prirojena značilnost, ampak ga lahko razvijamo skozi celo življenje. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + KDAJ? NAČIN UPORABE Načrtna uporaba skozi celotno trajanje Individualno ali v skupini programa. Pri osebni andragoški obravnavi ali v skupini, ko mentorji presodijo, da je PROCES samoučinkovitost udeleženca/udeležencev nizka. 1. KORAK: razprava o samoučinkovitosti KDO? 2. KORAK: reševanje delovnega lista Moji uspehi Udeleženci pod vodstvom mentorja 3. KORAK: debata o uspehih posameznikov V spodaj opisanih dejavnostih udeleženci: 4. KORAK: delovni list Ogledalo • 5. KORAK: plakat – besede, ki me motivirajo; razmislijo o samoučinkovitosti, moj moto • razmislijo o svojih sposobnostih, • razmislijo o sposobnostih drugih, • razmislijo o stvareh, ki jih motivirajo, ovrednotijo svoje pozitivne lastne izkušnje. PRIPOMOČKI Delovni list 13: Moji uspehi, pisalo (Priloga 1) Delovni list 14: Ogledalo (Priloga 1) POMEMBNO Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. Udeležencem se zagotovi diskretnost. Zagotavljanje varnosti in zaupnosti: udeležence se opomni, da so podpisali izjavo o zaupnosti, oziroma se jim ta predstavi in omogoči v CILJ podpis. V E R J A M E M V A S E S A M O U Č I N K O V I T O S T I 6 9 PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec Spodbudi debato o samoučinkovitosti: S odelujejo v debati in razmišljajo o zastavljenih vprašanjih. • Kaj si predstavljam pod besedo samoučinkovitost ? • Ali je samoučinkovitost prirojena ali jo lahko razvijam skozi življenje? • Kako sem prepričan vase, da lahko dosežem cilje, ki si jih postavim? • Kaj vse vpliva na to, da dosežem svoj cilj? 1 • Kdo me pri dosegi ciljev podpira in kako? • Imam več pozitivnih ali negativnih izkušenj? • Kako se počutim ob uspehu in kako ob neuspehu? • Ali vztrajam pri nalogah, tudi ko naletim na ovire? • Kdo so moji vzorniki? • Kako se počutim glede svojega fizičnega in čustvenega stanja? Mlade spodbudi, da ob vprašanjih razmislijo o Individualno razmišljajo o svojih uspehih in jih 2 svojih uspehih in jim razdeli delovni list 13: vrednotijo. Moji uspehi. 3 Po reševanju udeležence spodbudi, da svoje S odelujejo pri debati. aki ugotovitve delijo s skupino. kor Po končani debati mladim razdeli delovni list Razmišljajo in pišejo o pozitivnih lastnostih ter 14: Ogledalo in jim razloži potek naloge. sposobnostih drugih v skupini. Preberejo Vsak udeleženec dobi svoj list, na katerega zapisano in delijo svoje občutke v skupini. napiše svoje ime in eno lastnost, na katero je ponosen, oziroma področje, na katerem se počuti močnega. Nato svoj list poda svojemu sosedu, ki zanj napiše eno (lahko tudi več) 4 lastnosti ali področje, za katero meni, da je uspešen. List nato kroži po celotni skupini, dokler vsak udeleženec ne dobi nazaj svojega. Tudi mentor naj ima svoj list in sodeluje. Po končani vaji jih spodbudi, da preberejo vse, kar so drugi zapisali, in jih vpraša, če so se na njihovem seznamu pojavile lastnosti ali 2 sposobnosti, ki se jih sami niso zavedali. Prav tako jih vpraša, kako se počutijo zdaj, ko so prebrali toliko pozitivnih besed o sebi. 2 2 Na koncu mlade spodbudi, naj skupaj Aktivno sodelujejo in izražajo svoje mnenje. 5 razmislijo o besedah, lepih mislih ali motu, ki jih motivirajo, opogumljajo ali navdihujejo. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 14, Priloga 1 NAVODILO Moji uspehi (glej oblikovano različico v prilogi) Razmisli o svojem dosežku, uspehu, na katerega si ponosen/ponosna, in o njem razmisli ob zastavljenih vprašanjih. Moj dosežek 1. Si svoj cilj načrtno izpeljal/-a? Si imel/-a načrt, 9. Razmisli še o drugih svojih prednostih, ki jih kako ga boš dosegel/-la? imaš, in jih naštej. 2. Si načrt oblikoval/-a sam/-a ali ti je kdo 10. Bi jih lahko vključil/-a v dano situacijo? Kako bi pomagal? Če si imel/-a pomoč, kdo ti je pomagal? ti pomagale? 3. Kaj te je motiviralo, da si vztrajal/-a in 1 1. Kdo meniš, da je zaslužen za uresničitev uresničil/-a svoj cilj? tvojega cilja? Ti sam/-a, drugi ali ugodne okoliščine? 4. Zakaj je bila tvoja motivacija tako visoka, da si uspel/-a? 12. Kaj si se na poti uresničitve tvojega cilja naučil/-a? 5. Ali je na tvojo motivacijo vplival kdo drug ali je izhajala povsem iz tebe? 13. Kako si se počutil/-a, , ko si dosegel-a svoj cilj? 6. Kakšno je bilo tvoje mentalno in fizično stanje med uresničevanjem cilja? 14. Kakšna je bila tvoja raven motivacije, ko si cilj dosegel/-la? 7. Katere tvoje lastnosti in sposobnosti so se pokazale pri uresničevanju tvojega cilja? 8. Katere svoje lastnosti in sposobnosti si okrepil/-a? V E R J A M E M V A S E S A M O U Č I N K O V I T O S T I 7 1 Viri in literatura: Variacije strategije in druge Cherry K . (2024). S elf efficacy and why believing in yourself možne uporabe: matters. Dostopno na: Smiselno je, da udeleženci večkrat rešijo https://www.verywellmind.com/what-is-self- efficacy-2795954 E . Ackerman C. (2018). What is self- efficacy theory ? (Incl. 8 delovni list Moji uspehi ter tako examples & scales). Dostopno na: razmislijo tudi o svojih drugih uspehih ali https://positivepsychology.com/self- efficacy/ ciljih, ki so jih dosegli. Mentor lahko izbere (npr. osebo iz filma, ki ga pogledajo skupaj, ali osebo, ki jo vsi poznajo in je uspešna) ter kot skupina skupaj razmišljajo o vzrokih in vzgibih za njen uspeh ter na ta način spoznavajo aspekte samoučinkovitosti. S E M Č U S T V E N O K O M P E T E N T E N 1 S a m o n a d z o r D n e v n i k č u s t e v i n a s e r t i v n o s t ( B a r b a r a K o t n i k ) 7 3 2 ( M o n i k a V a l j a v e c ) 7 7 3 Č u j e č n o s t – z a v e d a n j e t r e n u t k a »Tu - i n - s e d a j « ( M o n i k a V a l j a v e c ) 8 2 P R I M E R I S T R A T E G I J S O C I A L N O - Č U S T V E N E G A U Č E N J A S E M Č U S T V E N O K O M P E T E N T E N D N E V N I K Č U S T E V I 7 3 S e m č u s t v e n o k o m p e t e n t e n D N E V N I K Č U S T E V A v t o r i c a : B a r b a r a K o t n i k NAMEN in kratek opis konteksta »Čustva so duševni procesi in stanja, s katerimi – se zamotimo na način, da razmišljamo ali doživljamo značilen vrednostni odnos do stvari, počnemo nekaj, kar ni povezano s trenutnim oseb in dogodkov (ugodje in neugodje, čustvom. prijetnost in neprijetnost, privlačnost in neprivlačnost). Spremljajo jih značilni fiziološki (povzeto po Kalin, 2022) procesi. Vplivajo na naše obnašanje.« Musek in Pečjak (2001) Čustva so veliki učitelji, in ko postanemo pozorni nanje, nas lahko naučijo veliko o našem Ljudje doživljamo paleto različnih čustev. Da se življenju. »Dajejo nam pomembne podatke: lahko spopadamo s stresnimi situacijami in se o tem, kako razmišljamo (zavestno in hkrati zavedamo pomembnosti prijetnih nezavedno) o preteklosti, sedanjosti in občutkov, je pomembno vsa naša čustva prihodnosti, o naših najglobljih ciljih in prepoznati ter jih ovrednotiti. Mladi jih namreč vrednotah (tudi o tistih, ki jih skrivamo pred velikokrat zaradi neprijetnih izkušenj, slabega seboj), o našem življenjskem smislu – in kako podpornega sistema in nizke samopodobe ne bomo na koncu opredelili svoj uspeh.« (Wilks, znajo, niti ne zmorejo izraziti. Potlačena in 2001, str. 20) nepredelana čustva pa jih vodijo v vedno slabše mentalno in fizično stanje. »Ko doživimo čustvo, gremo skozi ciklus učenja. Čustvo sproži dogodek, ki je lahko zelo Z dnevnikom čustev mladi razvijajo svojo dramatičen ali pa čisto neopazen. Odzovemo čustveno pismenost. se lahko z neobvladanim besom, žalostjo, bridkim občutkom krivde, otopelo potrtostjo. Weare (2004) jo definira kot zmožnost Lahko pa gre tudi za začetno vznemirjenje razumevanja sebe in drugih. Posameznik se ljubezni, začetek upanja ali pa bežen občutek zaveda, razume in zna uporabljati informacije o radosti. Kakršenkoli je čustveni odgovor, nam lastnih in tujih čustvenih stanjih. Zajema torej daje možnost, da pogledamo na življenje z zmožnost razumevanja, izražanja in drugega zornega kota in da znova pregledamo uravnavanja lastnih čustev ter odzivanja na nekatere svoje domneve, vrednote in čustva drugih. To pomaga tako posamezniku prepričanja. Ko to opravimo, morda kot tudi drugim. preoblikujemo svoje razmišljanje, ki nas je pripeljalo v to čustveno stanje. Posledica je Kompetenca uravnavanja naših odzivov na lahko prenovljen odnos do stvari in nemara lastna čustva vključuje zmožnosti, da: drugačno vedenje. Če se naučimo lekcije, ki nam jo je ponudilo čustvo, lahko izstopimo iz CILJ – objektivno opazujemo lastna čustva, tega kroga. Če ne, se čustvo rado ponovi kot negativna povratna informacija.« (Wilks, str. 23) – se upiramo impulzivnemu odzivanju, – uravnavamo lastna telesna stanja, – racionalno razmišljamo, kadar občutimo močna čustva, – ustrezno izražamo zelo neprijetna čustva, – se pozitivno spodbujamo, P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + 1. stopnja: Dogodek ali dogajanje – sprožilec 5. stopnja: 2. stopnja: Novo življenje na novo Čustveni odziv pregledani čustveni odziv Možno ponavljanje ciklusa – negativna povratna informacija. 4. stopnja: Nova drža in dejanja 3. stopnja: novo vedenje Priložnost, da na novo pregledamo čustveni odziv, tako da pregledamo svoje domneve, vrednote in prepričanja. Slika 8: Učenje čustvovanja Vir: Wilks, F. (2001, str. 24) Vedno se bomo spopadali s sprožilci čustev in NAČIN UPORABE vedno se bomo čustveno odzvali. Ali bomo vedno znova ponavljali isti vzorec ali bomo 1. Individualno in/ali v skupini oblikovali drugačen odnos in drugačne ravnali, 2. Posamezna čustva se obravnavajo enkrat je vse odvisno od tega, koliko dela bomo tedensko. opravili na tretji stopnji. Sposobnost uravnavanja čustev pomaga torej posamezniku, da uspešno obvladuje čustvene CILJ reakcije ter predeluje neprijetne občutke. Tako V spodaj opisanih dejavnostih lahko hitreje vzpostavi čustveno ravnovesje, pri uporabniki: soočanju z neugodnimi okoliščinami ne dopusti, da le -te močno vplivajo nanj, ima višjo • spoznavajo različna čustva in samokontrolo, postane bolj trden in redkeje prepoznavajo lastna, doživlja neprijetne fizične in psihološke • razmišljajo o pomenu in izražanju simptome. čustev, KDAJ? • spoznavajo načine za uravnavanje čustev, Po presoji mentorja. telesom in vedenjem, • razmišljajo o povezavah med čustvi, KDO? • naredijo samorefleksijo o svojih čustvih in vedenjih, ki so z njimi Udeleženci pod vodstvom mentorja • povezana, razmišljajo o spremembah svojega vedenja. PRIPOMOČKI Delovni list 1: Razmišljam o izbranem čustvu (priloga 2) POMEMBNO Delovni list 2: Čustvene nalepke (Priloga 2) Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. Udeležencem se zagotovi diskretnost. S E M Č U S T V E N O K O M P E T E N T E N D N E V N I K Č U S T E V I 7 5 PROCES 1. KORAK: Pogovor o pomenu izražanja in 3. KORAK:Pogovor o počutju in spoznanjih uravnavanja čustev 2. KORAK: Reševanje delovnega lista 4. KORAK: Individualni pogovor o Razmišljam o svojih čustvih spoznanjih in rešitvah za osebno rast PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: . Mentor Udeleženec Z udeleženci se pogovarja o čustvih in Aktivno sodelujejo v debati. Podajajo svoja pomenu njihovega izražanja. Pri tem si lahko mnenja in razmišljajo o čustvih nasploh ter pomaga z različnimi vprašanji: Katera čustva svojih lastnih. poznate? Katera so pozitivna in katera 1 negativna čustva? Katera čustva največkrat občutite? Kako se spoprijemate s svojimi čustvi? S e o njih s kom pogovarjate? Jih samo potlačite? Kako drugi okrog vas izražajo svoja čustva? Kako čustva vplivajo na vaše vedenje? Kako vplivajo na druge? Je potrebno razmišljati o lastnih čustvih ali ne? Našteta čustva naj bodo zapisana in postavljena na vidno mesto. Mladim obrazloži, da bodo poglobljeno Individualno reši delovni list. razmišljali o čustvih. Posamezne delovne liste bodo shranjevali in jih na koncu oblikovali v dnevnik. Na koncu bodo sami oblikovali aki naslovno stran dnevnika. Za prvič se bodo 2 osredotočili zgolj na eno čustvo, ki ga bodo kor analizirali. Razdeli jim nalepke za določeno čustvo (delovni list 2: Čustvene nalepke). Po reševanju udeležence spodbudi k debati o Aktivno sodelujejo v debati. Delijo svoja tem, kako so se ob reševanju počutili. Jim je spoznanja, če to želijo. bilo težko? Če da, kaj je bilo najtežje? S o se pri reševanju in razmišljanju o določenem čustvu pri njih vzbudila tudi druga čustva? Katera? Kaj so novega spoznali o določenem čustvu? 3 Skupaj z mladimi išče rešitve za določeno čustvo: Kaj lahko naslednjič naredim drugače, 2 ko me bo prevzelo to čustvo? Za določeno čustvo, ki se je ta dan obravnavalo, skupaj z mladimi poišče pozitivno afirmacijo. Tiste, ki svojih spoznanj ne želijo deliti s Govori o lastnih spoznanjih in razmišlja o 4 skupino, mentor spodbudi k individualnem možnostih boljšega spoprijemanja s čustvi. pogovoru. Po določenem času (npr. po pol leta) mentor Pregledujejo svoje pretekle zapise, 5 usmeri k pregledovanju periodične zbirke razpravljajo o njih ter oblikujejo naslovno stran zapisov o čustvih po mesecu, treh mesecih,. svojega čustvenega dnevnika. 2 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 1, Priloga 2 NAVODILO Razmišljam o izbranem čustvu (glej oblikovano različico v prilogi 2) NALEPKA ČUSTVO Ko boš odgovarjal/-a na vprašanja, se osredotoči na določeno situacijo, ko se je to čustvo pojavilo pri tebi. Čim bolj se skušaj vživeti vanjo in v občutke, ki so te takrat prevzemali. Kako bi poimenoval/-a to kar si čutil/-a? Kako je izgledal tvoj obraz? Variacije zgornje strategije in druge možne uporabe: Kakšno je bilo moje dihanje? Delovni list Razmišljam o izbranem čustvu je lahko zapisan v sedanjiku, da Kje in kako v telesu sem zaznal/-a to čustvo? udeleženci ovrednotijo trenutno čustveno stanje. Kaj so vzroki, da sem se počutil/-a tako? Udeleženci lahko o določenem čustvu Je to čustvo izzval nekdo drug ali sem ga razmišljajo večkrat, če se ta pojavlja v sam/-a z lastnimi mislimi? različnih situacijah njihovega življenja in se izraža na različne načine. Kaj sem govoril/-a in kako sem govoril/-a? Če je udeležencem lažje, ni potrebno, da Kaj sem delal/-a ali naredil/-a, ko me je vsi razmišljajo zgolj o enem določenem prevzelo to čustvo? čustvu, ampak si ga sami izberejo glede na trenutno počutje. Kako sem se vedel/-la do sebe in kako do drugih? Namesto nalepk, ki jih razdeli mentor, lahko udeleženci čustva pred reševanjem Kako je moja reakcija vplivala na druge? delovnega lista sami narišejo. Kaj sem naredil/-a, ko nisem več bil/-a pod vplivom tega čustva? Ali bi sedaj, ko nisem več v takšnem stanju, Viri in literatura: reagiral/-a drugače? Musek, J. in Pečjak, V. (2001). Psihologija. Ljubljana: Educy. Kako bi se odzval/-a? Kalin, A. (2022). Uravnavanje čustev med učenjem (magistrsko delo). Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Kaj mislim, da bi mi pri obvladovanju tega Wilks, F. (2001). Inteligentna čustva. Kranj: Ganeš. čustva najbolj pomagalo? Navedite pozitivno afirmacijo za to čustvo. PRIPOMOČEK ZA MENTORJA: Delovni list 2: Čustvene nalepke (glej oblikovano različico v prilogi 2) Mentor natisne nalepke, udeleženci jih nalepijo na delovni list Razmišljam o svojih čustvih. S E M Č U S T V E N O K O M P E T E N T E N S A M O N A D Z O R I N A S E R T I V N O S T I 7 7 S e m č u s t v e n o k o m p e t e n t e n S A M O N A D Z O R I N A S E R T I V N O S T v redu, ti si v redu.« Oseba, ki se vede pasivno, ne prevzema odgovornosti za svoje vedenje in A v t o r i c a : M o n i k a V a l j a v e c drugim pusti, da se odločajo namesto nje. Pogosto se smili sama sebi, se počuti brez NAMEN moči, se obtožuje in je vedno na voljo drugim. S in kratek opis konteksta takim vedenjem se sicer izogne kakšnemu Samonadzor vključuje predvsem zmožnost konfliktu, a dolgoročno vse bolj trpi njeno obvladovanja svojih čustev, misli in vzorcev samospoštovanje, saj se oseba ne zna postaviti vedenja. Oseba, ki je sposobna nadzorovati zase. intenzivnost svojih čustev, lahko lažje dosega cilje, ki si jih je zastavila, hkrati pa lahko bolj Manipulativno vedenje: Za manipulativno primerno in učinkovito odreagira v različnih vedenje je značilno, da oseba z ukano doseže situacijah. Asertivnost vključuje tudi večje zastavljen cilj. Komunicira iz pozicije »Jaz sem samozavedanje v redu, ti nisi v redu.« Pritiska na druge, v njih in posledično boljši samonadzor. Asertivno komuniciranje izhaja iz vzbuja občutke krivde, prevzema nadzor nad položaja »jaz sem v redu, ti si v redu«, torej iz njimi, je maščevalna, sarkastična in zato spoštovanja sebe in sogovornika. Gre za način pogosto v konfliktih. Takšno vedenje kaže na učinkovite komunikacije z drugimi, pri katerem nizko samospoštovanje, zanikanje svojih čustev se izražamo jasno, samozavestno, a na in potreb ter osebo pogosto vodi v osamitev. spoštljiv način. To pomeni, da sklepamo kompromise, sprejemamo komplimente, Asertivno vedenje: Asertivno komuniciranje uporabljamo izhaja iz pozicije »jaz sem v redu, ti si v redu«, ustrezno telesno govorico, prevzemamo odgovornost za svoje vedenje in torej iz spoštovanja sebe in sogovornika. Gre za smo akterji svojega življenja. Tehnike asertivne način učinkovite komunikacije z drugimi, pri komunikacije so še posebej učinkovite takrat, katerem se izražamo jasno, samozavestno, a na ko sogovorniku podajamo kritiko, zavrnemo spoštljiv način. Asertivnost nam lahko pomaga, zahtevo, rečemo ne ali kadar želimo prositi za da se počutimo močnejše, verjamemo v lastno nekaj, kar nam pripada ali potrebujemo. zmožnost odločanja, drugim izražamo svoje misli in občutke ter zanje prevzamemo Treningi asertivnosti so lahko eden izmed odgovornost. Hkrati smo zadovoljni s seboj, načinov krepitve moči posameznika. S o tudi imamo dobro samopodobo, rešujemo prostor za učenje ter iskanje možnosti za vsakodnevne konflikte, imamo zadovoljujoče pridobivanje vpliva in nadzora nad svojim medsebojne odnose in smo zadovoljni s svojim življenjem (Petrovič Erlah, Žnidarec Demšar, življenjem. 2004, str. 15). Preko srečelova lahko vsak izžreba eno ali več Vsi kdaj izberemo neučinkovite oblike vedenja srečk, ki so obarvane v obliki vprašanj, trditev, in se vedemo agresivno, pasivno ali dilem in ugank na temo asertivnosti in manipulativno, saj nam vsako vedenje prinaša samonadzora (delovni list 3 v prilogi 2). določene koristi, ima pa tudi negativne posledice. Ne prevladuje le eno izmed njih. KDAJ? Agresivno vedenje: Za agresivno vedenje je Delavnico lahko izvedemo v fazi spoznavanja značilno, da oseba komunicira iz pozicije »jaz udeležencev, lahko pa tudi kasneje v obliki sem v redu, ti nisi v redu«. To pomeni, da oseba, treninga asertivnosti, ko se med seboj že bolje ki je agresivna, ne spoštuje, ne upošteva in ne poznajo. Zaželeno je, da delavnico izvedemo v sprejema sogovornika, pogosto je žaljiva, več srečanjih. arogantna in napadalna ter se za vsako ceno trudi priti do svojega cilja. Takšno vedenje ji KDO? kratkoročno prinaša občutek moči in samozadostnosti, a se v sebi pogosto počuti Udeleženci pod vodstvom mentorja negotovo, osamljeno in krivo. NAČIN UPORABE Pasivno vedenje: Za pasivno vedenje je značilno, da oseba izhaja iz pozicije »jaz nisem Individualno ali v skupini P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + CILJ PRIPOMOČKI V spodaj opisanih dejavnostih Delovni list 3: Vprašanja in trditve na temo udeleženci: asertivnosti (v prilogi 2) • spoznajo učinkovito asertivno komunikacijo, PROCES • ovrednotijo svoje načine vedenja in komunikacije, 1. KORAK: Raziskovanje pojma asertivnosti, • raziščejo druge možne načine asertivnega vedenja in komunikacije vedenja, (skupinsko – metoda brainstorming) • načrtujejo druge možne načine vedenja na konkretnih vsakdanjih 2. KORAK: Spodbujanje razprave s pomočjo primerih, vprašanj • razumejo in izražajo čustva na ustrezen način, 3. KORAK: Primerjava asertivnega vedenja s • povečajo zmožnost obvladovanja pasivnim, agresivnim in manipulativnim svojih čustev, misli in vedenj. vedenjem (skupinsko – igre vlog za vsa 4 vedenja na podlagi podanega primera v prilogi 2) POMEMBNO 4. KORAK: Žrebanje srečk po krogu v skupini z udeleženci Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. Udeležencem se diskretnost. 5. KORAK: Pogovor o naših primerih, vedenjih in priložnostih za spremembe 6. KORAK: Evalvacija delavnice S E M Č U S T V E N O K O M P E T E N T E N S A M O N A D Z O R I N A S E R T I V N O S T I 7 9 PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec 1 Prične z ugibanjem teme delavnice s pomočjo Ugibajo skrito besedo in v dialogu z igre vislic – skrivna beseda je npr. mentorjem razjasnjujejo njen pomen. ASERTIVNOST ali SAMONADZOR. Spodbudi razpravo o asertivnem vedenju in Raziskujejo pomen besed. Odgovarjajo na komunikaciji ter o samonadzorovanju čustev vprašanja. npr. s temi ali podobnimi vprašanji: 2 1. Ali težko rečete »ne« oziroma imate ob tem občutke krivde? 2. Vas pogosto skrbi, kaj si drugi mislijo o vas? 3. Ali težko izrazite svoje mnenje? 4. Ali zardite, ko vas nekdo pohvali? 5. Dovolite drugim, da se odločajo namesto vas? 6. S e počutite izčrpani in kot žrtev okoliščin? Predstavi različne načine vedenja na podlagi Po želji si razdelijo različne vloge in se enega primera (lahko tudi preko metode igre preizkusijo v vseh štirih oblikah vedenja ali le vlog).*Primer v delovnem listu 4. v eni obliki, če tako določi mentor. Po želji 3 lahko različne oblike vedenj predstavijo Udeležence razdeli v 4 skupine. Vsaka skupina ostalim udeležencem v skupini. dobi primer konflikta in ga prikaže na vse 4 načine, ali pa vsaka skupina dobi isti primer in aki odigra le eno izbrano vedenje. kor Trditve, vprašanja, dileme in uganke izreže iz V krogu vsak izžreba svojo srečko ali listek ter delovnega lista 3 (lahko si izmisli svoje, doda poskuša nanj odgovoriti na lestvici od 1 do 5, 4 druge primere …) ter jih premeša v vreči. To ali pa razloži doživeto situacijo in kakšen je bil vrečo nato ponudi udeležencem za žrebanje. njegov izziv. Na vprašanje lahko odgovarjajo tudi ostali udeleženci. Ko eden odgovori, svojo srečo poskusi naslednji udeleženec. 5 Spodbudi pogovor o različnih možnih načinih Podajo svoje mnenje, predloge, pomisleke vedenja in poudari, da se vsi načini pri glede različnih načinov vedenj. vsakem izmed nas izmenjujejo. 6 Evalvacija orodja: Udeležence spodbudi, da Vsak pove, kako se mu je zdela delavnica. vsak izpostavi, kaj mu je bilo všeč in kaj ne. 2 2 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 2, Priloga 2 NAVODILO Vprašanja in trditve na temo asertivnosti Pri vsaki trditvi obkrožte številko, ki najbolje izraža, kako pogosto trditev drži za vas. 1 – nikoli; 2 – redko; 3 – včasih; 4 – običajno; 5 – vedno Če se vam določene situacije zdijo neznane, si situacije poskušajte predstavljati. ASERTIVNOSTI VPRAŠANJA IN TRDITVE NA TEMO Variacije zgornje strategije in druge možne uporabe: Sam/a odločam o svojem življenju in zanj Znam sprejeti kritiko. prevzemam odgovornost. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Ko me prijatelj prosi za uslugo, ki je ne želim Svobodno, brez zadržkov povem svoje mnenje. opraviti ali je nimam časa opraviti, jo lahko zavrnem. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Če potrebujem pomoč, prosim zanjo. Če sem prizadet/a zaradi prijateljevih besed ali 1 2 3 4 5 dejanj, mu to povem. Priznam svojo zmoto in se opravičim. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Potrebe drugih niso pomembnejše od mojih. Če me nekdo ponižuje, povem svoje mnenje in ga prosim, da odneha. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Rad/a sklepam nova prijateljstva in spoznavam nove ljudi. Znam prisluhniti drugim. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Prepričan/a sem vase, ko začnem nekaj novega. Če kupim pokvarjeno hrano, jo nesem nazaj v trgovino. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 Sposoben/a sem brez težav izraziti svoje ideje. 5 Kadar se pogovarjam, gledam sogovornika v 1 2 3 4 5 oči. Znam izražati svoja čustva pred družinskimi 1 2 3 4 5 člani.. Če me kdo pohvali, mi ne postane nerodno. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Vir: Petrovič Erlah, P. , Žnidarec Demšar, S. (2004). Asertivnost : zakaj jo potrebujemo in kako si jo pridobimo. Argos. S E M Č U S T V E N O K O M P E T E N T E N S A M O N A D Z O R I N A S E R T I V N O S T I 8 1 Delovni list 3, Priloga 2 VPRAŠANJA IN TRDITVE NA TEMO Kako naj bom asertiven? ASERTIVNOST PRIMERI RAZLIČNIH VEDENJ Na kakšne načine lahko odreagirate v spodnjih primerih? 1. Primer: 2. Primer: Čakate za nakup malice pred blagajno, V restavraciji naročiš testenine. Po več mudi se vam v službo. Pred vami se vrine kot 45 minut čakanja ti prinesejo mlačne starejša ženska in brez opravičila opravi in razkuhane testenine. nakup pred vami. 3. Primer: 4. Primer: S prijatelji načrtujete zabavo, ki se je zelo Na sestanku v službi se šef do tvoje veseliš. Predviden dan in čas ustrezata sodelavke vede nespoštljivo. V precej vsem, razen tebi, ker boš ravno takrat glasnem tonu ji zabrusi: "Nič čudnega, da službeno odsoten. Nekdo reče: "Potem se nič ne prodamo, če si pa vedno v hlačah vsi strinjate? " Kako odgovoriš? in puliju." Variacije strategije in druge Viri in literatura: možne uporabe: Petrovič Erlah, P. in Žnidarec Demšar, S. (2004). Asertivnost: V vrečo s srečkami in trditvami lahko zakaj jo potrebujemo in kako si jo pridobimo. Argos. dodamo tudi druge predmete, ki se Koren Kocjančič, M. (2024). Asertivnost. Dostopno na: nanašajo na določen tip vedenja, ali pa Asertivnost | Članki in objave | Center za krepitev samozavesti T. A . jih uporabimo kot simbolične nagrade vmesnega značaja. Srednjesole.si. (b. d.). Čustvena inteligenca. Dostopno na: https://srednjesole.aktualno.si/dijaska-svetovalnica/custvena-inte ligenca/ P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + S e m č u s t v e n o k o m p e t e n t e n ČUJEČNOST – ZAVEDANJE TRENUTKA »TU-IN-SEDAJ« A v t o r i c a : M o n i k a V a l j a v e c NAMEN in kratek opis konteksta »Skrivnost zdravja tako za um kot telo ni Izboljšanje samospoštovanja in žalovati za preteklostjo, skrbeti za prihodnost samopoučevanja: Čuječnost lahko pomaga ali pričakovati težave, ampak živeti v sedanjosti mladim povečati samospoštovanje in razviti modro in iskreno.« – Buda večje samozavedanje svojih potreb in želja. Beseda "mindfulness" se v slovenščino Izboljšanje kvalitete življenja: Redno izvajanje običajno prevaja kot »čuječnost«. Pomeni čuječnosti lahko vodi do večje notranje zavedanje in prisotnost v trenutku, brez sodb, s mirnosti, manjše tesnobe in depresivnosti. popolnim sprejemanjem tega, kar se dogaja tukaj in zdaj. Gre za prakso zavestne pozornosti Čuječnost lahko vadimo na različne načine in v in popolne prisotnosti v vsakodnevnih različnih življenjskih kontekstih. Kot primere aktivnostih. navajam izzive čuječnosti v komunikaciji, hrani, vizualizaciji, naravi, hoji in hvaležnosti. S ocialno -psihološki koncept čuječnost razume kot neko naravno človeško zmožnost, za katero ni nujno, da jo spremlja meditacija. Posameznik KDAJ? jo razvije, če se osredotoči na sedanjost, je zmožen razlikovati, sprejema novosti in različne Lahko se izpelje v okviru delavnic kontekste ter se zaveda različnih perspektiv samozavedanja in samospoznavanja, (Stergar, 2000, str. 198). samouravnavanja čustev, empatije, ko se skupina udeležencev že bolje pozna. Na podlagi strokovne literature, ki dokazuje pozitivne učinke čuječnosti na psihično in fizično zdravje, lahko potrdimo, da je uporaba KDO? čuječnosti v dobrobit človeka upravičena. Povečan občutek zadovoljstva vpliva na Udeleženci pod vodstvom mentorja različna življenjska področja. Povečuje delovno uspešnost, izboljša družinsko življenje in tudi odnose z drugimi ljudmi (Ristevska, 2018). NAČIN UPORABE Čuječnost je lahko zelo koristna praksa za Individualno ali v skupini mlade, saj jim pomaga razviti širše zavedanje in zmožnosti za obvladovanje življenjskih izzivov. Delavnice, namenjene izboljšanju duševnega zdravja in kvalitete življenja mladih, lahko pripomorejo na različne načine: Učenje osnovnih principov čuječnosti: Mladi se učijo, kako spremljati trenutno izkušnjo, zavedati se svojih misli, čustev in telesnih občutkov. Upravljanje z stresom: Čuječnost pomaga mladim obvladovati stres in si vzeti čas zase. Povečanje pozornosti in prisotnosti: Mladi se učijo biti bolj prisotni v trenutku ter se bolj zavedati okolja in sebe samih. S E M Č U S T V E N O K O M P E T E N T E N Č U J E Č N O S T - Z A V E D A N J E T R E N U T K A » T U - I N - S E D A J « I 8 3 PROCES CILJ 1. KORAK:Raziskovanje pojma čuječnosti V spodaj opisanih dejavnostih (skupinsko – metoda brainstorming) udeleženci: 2. KORAK: Spodbujanje razprave preko • spoznajo metodo čuječnosti, branja različnih citatov o čuječnosti • raziščejo možne načine obvladovanja (delovni list 6, priloga 2) stresnih situacij in zmanjševanja občutkov tesnobe, 3. KORAK: Žrebanje izzivov čuječnosti in • razvijajo sposobnost osredotočenja preizkušanje le-teh (delovni list 5, priloga na naloge ter prisotnosti v trenutku, 2) • se učijo bolje razumeti svoje misli, občutke in vedenjske vzorce, 4. KORAK: Pogovor o naših primerih, vedenjih • razvijajo sposobnost empatije in in priložnostih razumevanja drugih ljudi, • krepijo odpornost in izboljšujejo 5. KORAK: Evalvacija delavnice obvladovanje težkih situacij. PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec 1 Spodbudi udeležence k razmisleku o pojmu Razmislijo in podajo svoje asociacije. čuječnosti. S pomočjo metode brainstorminga jih povabi, naj podajo svoje asociacije ali pa delijo svoje izkušnje z njo. Povabi jih k branju različnih citatov o Izberejo si svoj najljubši citat in ga preberejo 2 čuječnosti (delovni list 6). Citate lahko razreže ostalim. Lahko jih tudi naključno izžrebajo in na posamezne lističe ter jih nalepi ali položi preberejo pred skupino. Lahko oblikujejo in na mizo. napišejo svoje misli, povezane s čuječnostjo. aki Spodbudi razpravo oz . pogovor o čuječnosti. Po želji lahko delijo svoje dosedanje izkušnje, povezane s to temo. kor Izbere enega izmed udeležencev, ki bo vrgel Meče kocko, vsi v skupini potem opravijo ta 3 kocko. Številka na kocki določi, kateri izziv izziv. Nadaljujejo z izzivi, dokler ne opravijo bodo morali v skupini najprej opraviti (delovni vseh šest. list 5). 4 Spodbudi pogovor o njihovem doživljanju Povejo, kako so doživljali posamezne izzive. izzivov, občutkov, nelagodja … Evalvacija orodja: Udeležence spodbudi, naj Vsak pove, kako se mu je zdela delavnica. 5 vsak izpostavi, kaj jim je bilo všeč in kaj ne, ter predloge za izboljšanje izvedbe delavnice v prihodnje. 2 POMEMBNO PRIPOMOČKI Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. Udeležencem se zagotovi diskretnost. • Delovni list 5: Izzivi v čuječnosti • Delovni list 6: Citati o čuječnosti • Kocka za igranje družabnih iger 2 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 4, Priloga 2 ZAVEDANJE TRENUTKA TUKAJ IN ZDAJ Izzivi v čuječnosti NAVODILO Izberi svoj izziv 1. HOJA 2. AKTIVNO POSLUŠANJE Hodite počasi in zavestno, osredotočeni Zgodba za aktivno poslušanje – izmislite na vsak korak. si krajšo zgodbo in jo pripovedujte. Udeleženci naj čim bolj aktivno poslušajo. Opazujte občutke nog na tleh, premikanje Ob koncu zgodbe morajo udeleženci na mišic ter zvoke in vonjave iz okolice. list papirja narisati čim več podrobnosti, ki so jih slišali v zgodbi. Lahko dodate izziv hoje nazaj. 4. NARAVA 3. HRANA Preživite nekaj časa v naravi in bodite Pri obrokih se osredotočite na vonj, okus, popolnoma prisotni. teksturo in videz hrane. Vzemite si čas za vsak grižljaj in opazujte, Opazujte detajle okoli sebe – barve, kako se hrana spreminja v vaših ustih. oblike, zvoke in vonjave. Poskusite se povezati z naravnim svetom brez motenj. 5. DNEVNIK HVALEŽNOSTI Vsak dan zapišite tri stvari, za katere ste hvaležni. 6. VIZUALIZACIJA To pomaga usmeriti pozornost na Zaprite oči in si predstavljajte miren kraj, pozitivne vidike vašega življenja in kjer se počutite sproščeno in varno. povečati zavedanje trenutka. Uporabite vse svoje čute, da si predstavljate ta kraj – kaj vidite, slišite, vohate in čutite. S E M Č U S T V E N O K O M P E T E N T E N Č U J E Č N O S T - Z A V E D A N J E T R E N U T K A » T U - I N - S E D A J « I 8 5 Delovni list 5, Priloga 2 Citati o čuječnosti ČUJEČNOST ČUJEČNOST “Čuječnost pomeni opazovati in živeti "Čuječnost ni težava; pravzaprav je to trenutek z največjo možno polnostjo.” tisto, kar je vedno tu. Čuječnost je – Jon Kabat-Zinn prostor, kjer se ne zatikamo. Ne zatikamo se v to, kar se dogaja." "Če ne moreš najti miru znotraj sebe, ga – Pema Chödrön ne boš nikoli našel nikjer drugje." – Marvin Gaye "S edanjost je edini trenutek, ki ga imamo, in je edini trenutek, v katerem se lahko "Skrivnost zdravja tako za um kot telo ni odpremo in uživamo." žalovati za preteklostjo, skrbeti za – Jon Kabat-Zinn prihodnost ali pričakovati težave, ampak živeti v sedanjosti modro in iskreno." – Buda "Najdragocenejši dar, ki ga lahko damo drugemu, je naša prisotnost. Ko naša Viri in literatura: čuječa prisotnost objema tiste, ki jih Ristevska, E . (2018) Čuječnost, doživljanje pozitivne in imamo radi, cvetijo kot rože." negativne emocionalnosti ter zadovoljstvo v družini: magistrsko delo [spletni vir]. Magistrsko delo. Ljubljana: E . – Thich Nhat Hanh Ristevska. Dostopano na: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=105815 Stergar, J. (2000). Čuječnost, čuječno izkustveno učenje in razvojno – edukativni model supervizije. S ocialna pedagogika, št. 3/4: 193–234. Variacije strategije in druge možne uporabe: Izzive v čuječnosti lahko razdelite v šest ločenih delavnic, vsak dan v tednu pa izžrebate en izziv in ga preizkusite na dnevni ravni. Med izzivi se lahko mentor odloči, ali bodo opravili naloge v tišini, brez pogovarjanja med udeleženci ali bodo med seboj lahko komunicirali. Z A U P A M D R U G I M P R I M E R I S T R A T E G I J S O C I A L N O - Č U S T V E N E G A U Č E N J A 1 M o j e p o t r e b e i n p s i h o l o š k a v a r n o s t v s k u p i n i ( T a n j a R u p n i k V e c ) 8 8 2 3 P o d p o r a v p r o g r a m u P U M O – z a u p a m p o d p o r i m e n t o r j e v i n d r u g i h s o d e l a v c e v v P U M - O + Z a u p a m d r u g i m ( D a m j a n a K o t n i k ) ( B a r b a r a K o t n i k ) 9 4 9 7 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Z a u p a m d r u g i m V spodnjih dejavnostih je posebej izpostavljena M O J E P O T R E B E I N potreba po psihološki varnosti ter skupinski razmislek o tem, kaj lahko vsak prispeva k temu, P S I H O L O Š K A VA R N O S T da se bodo drugi v skupini počutili varno in sprejeto. Eden izmed stranskih učinkov je V S K U P I N I pričakovana višja stopnja kohezivnosti skupine. KDAJ? A v t o r i c a : T a n j a R u p n i k V e c V začetnih fazah oblikovanja skupine, lahko pa tudi kasneje, če se izkaže, da v skupini vlada NAMEN velika napetost ali da je v njej posameznik, ki in kratek opis konteksta se v skupino ne vključuje. Psihološka varnost je ena izmed temeljnih KDO? potreb posameznika, na kar je že davno opozoril Abraham Maslow v svoji teoriji Udeleženci pod vodstvom mentorja hierarhije potreb. Maslowova teza je, da so potrebe posameznika hierarhično razvrščene, NAČIN UPORABE pri čemer je zadovoljitev nižjih kategorij potreb predpogoj, da se višje kategorije potreb sploh Individualno ali v skupini pojavijo. V svojih prvih delih je opisal naslednje kategorije potreb: fiziološke potrebe (hrana, voda, dihanje …), varnost (fizična in psihološka), ljubezen in pripadnost (biti sprejet, ljubljen, PRIPOMOČKI pripadati skupini), spoštovanje in samospoštovanje (imeti pozitiven odnos do Delovni listi 1–5 (v prilogi 3) sebe, biti cenjen s strani drugih) ter samoaktualizacijo (uresničitev lastnih potencialov). Kasneje je pred potrebo po samouresničitvi dodal še dve kategoriji potreb: kognitivne potrebe (znanje) ter estetske CILJ potrebe. Hierarhičnost potreb v nekaterih V spodaj opisanih dejavnostih raziskavah ni bila potrjena. udeleženci: Opisane dejavnosti udeležencem omogočajo, • spoznajo hierarhijo potreb po da razmišljajo o svojih potrebah, še posebej o Maslowu, potrebi po (psihološki) varnosti, raziskujejo • izvedejo samorefleksijo o lastnih zadovoljenost svojih potreb ter odkrivajo potrebah: identificirajo svoje potrebe možnosti za izpolnitev potreb, ki jih morebiti še v različnih kontekstih ter ovrednotijo niso uspeli zadovoljiti. stopnjo njihove zadovoljitve, • razmislijo o lastnih prevladujočih načinih zadovoljevanja potreb in iščejo nove strategije, SAMOAKTULIZACIJA • načrtujejo zadovoljitev manj zadovoljenih potreb: oblikujejo OTREBE konkreten cilj in pot do njegove ESTETSKE POTREBE uresničitve, • načrt in odločitev o tem, kako bodo VIŠJE P KOGNITIVNE POTREBE spremljali napredek, zapišejo v svoj (e -)listovnik. POTREBE PO SPOŠTOVANJU O TREBE POTREBE PO LJUBEZNI IN PRIPADNOSTI POMEMBNO VNE P POTREBE PO SNO VARNOSTI Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. O FIZIOLOŠKE POTREBE Udeležencem se zagotovi diskretnost. Slika 9: Maslowa hierarhija potreb Z A U P A M D R U G I M M O J E P O T R E B E I N P S I H O L O Š K A V A R N O S T V S K U P I N I 8 9 PROCES 3. KORAK: Maslowova hierarhija potreb (kratka predstavitev moderatorja) 1. KORAK: Kaj že vem o potrebah? (skupinsko) KORAK: Moje nezadovoljene potrebe – kaj 4. lahko storim? 2. KORAK: Katere so moje potrebe v različnih situacijah? Kaj si želim? 5. KORAK: Psihološka varnost – ( individualno / skupinsko ) najpomembnejša potreba v skupini (npr. v PUM-O skupini, v družini, med sodelavci …) PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec Spodbudi frontalno razpravo ali pa udeležence V skupinah (ali v frontalnem razgovoru) razvrsti v skupine ter jih povabi k razpravi z razmišljajo o vprašanjih moderatorja (delovni vprašanjem: Kakšne potrebe imamo ljudje? Kaj list 1: Kaj vem potrebah?): veste oz . kako razmišljate o tem? • Kaj so potrebe? Če so udeleženci o potrebah razmišljali • Katere potrebe imamo ljudje? najprej v skupinah, spodbudi frontalno • Ali lahko te potrebe razvrstimo v izmenjavo odgovorov skupin ter razpravo o kategorije? podobnostih in razlikah v odgovorih. • Kako pomembno je, da ljudje 1 zadovoljujemo svoje potrebe? Pojasnite Pri drugem vprašanju lahko mentor povabi na primeru. udeležence, da – ne glede na lastno • Kaj se zgodi oz . kako se počutimo, kadar razvrstitev potreb – lističe umestijo v so naše potrebe zadovoljene in kako, Maslowovo hierarhijo, ki jo izobesi na steno. kadar niso zadovoljene? Navedite primere. Pomembno je, da mentor pojasni osnovne • Kaj se dogaja s potrebami v različnih pojme Maslowove teorije. situacijah? Ali imamo ljudje vedno iste potrebe ali se naše potrebe razlikujejo glede na situacijo (npr. ali imamo v različnih skupinah različne potrebe)? Usmeri skupino v individualno delo ob Rešijo delovni list 2, ki jih usmerja v delovnem listu 2: Katere so moje potrebe? identifikacijo in oceno zadovoljenosti potreb v konkretni situaciji. Kroži med posamezniki, spodbuja 2 razmišljanje in se individualno pogovarja z njimi. Ko vsi zaključijo z delom, spodbudi frontalno razpravo o ugotovitvah in izmenjavo izkušenj. Kratko predstavi Maslowovo hierarhijo potreb V frontalni razpravi z mentorjem razpravljajo o in usmeri udeležence, da uvrstijo potrebe iz vprašanjih: aki delovnega lista 2 v ustrezne kategorije • V kateri kategoriji je bilo največ tvojih 3 Maslowove teorije. Po zaključku potreb? kor individualnega dela usmeri razpravo. • Katere kategorije potreb pa v prejšnji vaji nisi navedel? Razmisli, ali jih v tej situaciji dejansko nisi imel ali pa se jih zgolj nisi zavedal? 2 Spodbudi udeležence, da razmišljajo o Ob delovnem listu 4 razmislijo o konkretni nezadovoljenih potrebah in možnosti, kako bi situaciji, v kateri so doživljali neprijetno čustvo jih zadovoljili (delovni list 4: Moje ter o tem, katera nezadovoljena potreba je 4 nezadovoljene potrebe). botrovala temu čustvu. Ko udeleženci zaključijo individualni Najpomembnejši del vaje je razmišljanje o razmislek, je izmenjava izkušenj in skupno tem, kako bi stanje presegli oz . kaj iskanje poti za zadovoljitev posameznih posameznik lahko sam stori, da bi zadovoljil potreb lahko izjemno dragocena. potrebo. Spodbudi razpravo o psihološki varnosti s S odelujejo v frontalni razpravi, kjer iščejo povsem odprtim vprašanjem: »Kaj pomeni biti intimen odgovor na vprašanje o psihološki varen?« Razpravo iz fizične varnosti varnosti. Kasneje umestijo osebe in skupine, v preusmerja v psihološko varnost. Možna katerih doživljajo psihološko varnost, v podvprašanja so: Kaj pomeni biti varen v »območja psihološke varnosti« (delovni list 5: 5 skupini prijateljev ? Kaj pomeni biti varen v Psihološka varnost – najpomembnejša potreba nekem odnosu? Kateri so za vas varni odnosi? v skupini ). Če zamenjamo perspektivo in ste vi oseba, ki je za druge psihološko varna ali nevarna V drugem delu razmišljajo o tem, kako si razmislite o tem, kako se drugi počutijo ob zagotoviti, oziroma kako zagotoviti drugi osebi vas. Kaj lahko sami storite, da v odnosu v odnosu doživljanje varnosti in sprejetosti. vzpostavite varnost in zaupanje? 2 2 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 1, Priloga 3 Delovni list 2 , Priloga 3 Kaj vemo o potrebah? Katere so moje potrebe? Kako zadovoljene so? V supini izdelajte risbo ali miselni vzorec, na katerem boste prikazali odgovore na naslednja Zamisli si neko preteklo situacijo, npr. zabavo s vprašanja: prijatelji, pogovor s sorodnikom, nalogo v PUM- O+ skupini itd. Razmisli, katere potrebe si • Kaj so potrebe? imel v tej situaciji in v kolikšni meri so bile zadovoljene. Katere so bile v celoti zadovoljene • Katere potrebe imamo ljudje? Na mizi so in katere morda niso bile, kar je sprožilo samolepilni lističi: na vsak listič napišite neugodna čustva? po eno potrebo, ki se je domislite. • NAVODILO Ali lahko te potrebe razvrstimo v kategorije? Razvrstite jih tako, da lističe Na črto zapiši potrebo, nato pa v okencu premeščate po mizi/plakatu. označi številko, koliko je bila tvoja potreba • Kako pomembno je, da ljudje zadovoljena, 7 pa, da je bila v celoti zadovoljujemo svoje potrebe? Pojasnite na zadovoljena? 1 pomeni, da sploh ni bila zadovoljena. primeru. Situacija: • Kaj se zgodi oz . kako se počutimo, kadar so naše potrebe zadovoljene, in kako, kadar niso zadovoljene? Podprite svoje trditve s primeri. POTREBA: • Kaj se dogaja s potrebami v različnih 1 2 3 4 5 6 7 situacijah? Ali imamo ljudje vedno iste potrebe ali se naše potrebe razlikujejo POTREBA: glede na situacijo (npr. ali imamo v različnih skupinah različne potrebe)? 1 2 3 4 5 6 7 Pojasnite, ilustrirajte s primeri. POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 Z A U P A M D R U G I M M O J E P O T R E B E I N P S I H O L O Š K A V A R N O S T V S K U P I N I 9 1 Delovni list 3, Priloga 3 Delovni list 4, Priloga 3 Moje potrebe v hierarhiji potreb Moje nezadovoljene potrebe Razmisli, v katero skupino potreb po Maslowu Domisli se situacije, ko se (v psihološkem sodi vsaka od potreb, ki si jih zapisal zgoraj. smislu) nisi počutil dobro: nekaj te je motilo, nekaj te je jezilo, bil si nezadovoljen z nečim. Razmisli, katera nezadovoljena potreba je bila v osnovi tega doživljanja. Katero čustvo je je SAMOAKTULIZACIJA prevladovalo v tvojem doživljanju? O ESTETSKE POTREBE TREBE Opis situacije: VIŠJE P KOGNITIVNE POTREBE POTREBE PO Čustvo: SPOŠTOVANJU O TREBE POTREBE PO LJUBEZNI IN PRIPADNOSTI VNE P POTREBE PO Potreba: SNO VARNOSTI O FIZIOLOŠKE POTREBE Slika 9: Maslowa hierarhija potreb S edaj pa razmisli, kaj bi moral spremeniti (ti ali nekdo drug) v tej situaciji, da bi bila tvoja potreba zadovoljena? Kaj bi lahko storil? Pomembno je zavedanje, da izpolnjene potrebe vodijo v pozitivna (prijetna) čustva, neizpolnjene pa so vir negativnih (neprijetnih) čustev. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 5, Priloga 3 Psihološka varnost – najpomembnejša potreba v skupini V ta list razporedite osebe in skupine, v Katero izkušnjo iz varnega odnosa lahko odnosu s katerimi se počutite varno, nevtralno prenesete v odnos, v katerem varnosti ne ali pa za vas niso varne (niste slišani, ne doživljate? Kako? doživljate sprejetosti in razumevanja, obstaja možnost zlorabe, neupravičene ali neželene Pri zgornjih vprašanjih si lahko pomagate tudi kritike, vaše potrebe niso upoštevane, ne z razmislekom o naslednjem: Kaj potrebujem, doživljate enakopravnosti, itd.). da bi v nekem odnosu lahko rasel? Razmislite, kako v konkretnem odnosu dosežete občutek varnosti: kaj vam pri tem pomaga? Nevarno polje Nevtralno polje Polje varnosti Jaz Z A U P A M D R U G I M M O J E P O T R E B E I N P S I H O L O Š K A V A R N O S T V S K U P I N I 9 3 Variacije zgornje strategije in druge možne uporabe: • Vsako od vaj lahko izvedemo individualno ali plenarno. Če jo izvedemo plenarno, uporabimo panoje in lističe. Na primer, vajo na delovnem listu 3 lahko prilagodimo tako, da hierarhijo potreb narišemo na velikem panoju, udeleženci pa svoje potrebe, zapisane na samolepilne lističe, umeščajo v hierarhijo na panoju. • Moderator lahko kategorije potreb razporedi po prostoru, udeleženci pa se sprehajajo med njimi in svoje lističe umeščajo na ustrezna mesta, kar omogoča še več gibanja kot v prejšnjem primeru. • Ker je razprava zahtevna, je smiselno udeležence razdeliti v manjše skupine in prilagoditi strategijo. Tako lahko omogočimo poglobljeno delo tistim, ki jih tovrstne delavnice bolj zanimajo, ter prilagodimo pristop za tiste, ki se z njimi težje povežejo. Viri in literatura: Gallo, A. (2023). What is Psychological Safety and Why is important ? Harvard Business Review. Dostopno na: https://hbr.org/2023/02/what-is-psychological-safety Maslow, A. H. (1982). Motivacija i ličnost. Beograd: Nolit. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Z a u p a m d r u g i m Medsebojno zaupanje: poudarjanje afektov in Z A U PA M D R U G I M ljubezni do partnerja. S ocialne mreže: preživljanje prostega časa s skupnimi prijatelji ter ustvarjanje podporne mreže. A v t o r i c a : B a r b a r a K o t n i k Porazdelitev opravil: enakopravna delitev nalog NAMEN in odgovornosti, povezanih z odnosom.« (Ule, in kratek opis konteksta str. 367) Ljudje smo socialna bitja in že od davnine Pri vzpostavljanju novih odnosov je pomembno, živimo v skupnostih. Drug od drugega se učimo, da vanje ne prinašamo zamer in negativnih si pomagamo, se prepiramo, vojskujemo, izkušenj iz prejšnjih odnosov. Pogosto se ljubimo, sovražimo … Preko vsega tega se kot namreč zgodi, da se bojimo vzpostavljati nove posamezniki ves čas oblikujemo in rastemo kot odnose ali pa osebe, ki jih na novo spoznamo, osebnosti. primerjamo z drugimi. Da bi se temu izognili, je Posamezne medosebne izkušnje, ki jih odnosov, saj lahko ugotovimo, kje smo sami ključnega pomena prav vrednotenje preteklih pridobimo skozi življenje, nam pomagajo delali napake in kakšne napake so storili drugi. odkrivati lastni jaz ter nas (na)učijo vzpostavljati odnose z drugimi. Takšen razmislek nam pomaga izboljšati sebe »O odnosu govorimo, ko pride do zaporedja drugih. Prav tako nas opomni, da ljudi ne ter ugotoviti, na kaj moramo biti pozorni pri izmenjav, ko pride do ponavljajočih se smemo enačiti in posploševati – da ne mislimo, interakcij, do medsebojnosti.« (Ule, str. 318) da so vsi enaki. Pomembno je, da osebam, ki jih Odnosi se torej oblikujejo, ko v medsebojnih dokažejo kot zaupanja vredni ljudje. še ne poznamo, damo priložnost, da se interakcijah prostovoljno in dlje časa sodelujeta dve ali več oseb. Več kot je med osebami Zavedati se moramo, da »odnosi pač niso odnosnih sporočil, lažje udeleženci dobijo zagotovljeni, tudi niso na voljo; na odnosih je občutek, kaj pomenijo drug drugemu. treba delati in za delo na odnosih so potrebni Oblikovanje in razvoj odnosa vplivata na napor.« (Ule, str. 375) pozornost, spretnost, znanje in čustveni samopodobo vsakega udeleženca. Vsak posameznik odnose različno doživlja, Odnose z drugimi je treba ozavestiti in interpretira, vrednoti in oblikuje. ovrednotiti. Potrebno je razmisliti, kakšne Najpomembneje je, da se kot posamezniki nami ter zakaj. Krogi zaupanja so eno izmed odnose vzpostavljamo z drugimi, kakšne oni z zavedamo, da v odnosu ne smemo gledati zgolj načinov, s katerimi lahko ugotovimo, koliko nam nase, ampak tudi na druge. določeni ljudje pomenijo, koliko jim lahko zaupamo in česa se od njih lahko naučimo. V odnosu torej »imamo pogled na “samega sebe”, pogled na “ tebe” in pogled na “naju Mladi s pomočjo tega orodja razmišljajo o oba”.« (Ule, str. 363) pomenu odnosov, svojih socialnih Kadar osebi v odnosu zmoreta delovati na vseh izboljšajo. kompetencah in načinih, kako jih lahko ravneh, se njun odnos lahko krepi in ohranja. V nasprotnem primeru pa bo začel razpadati. KDAJ? S poglobljenim razmišljanjem o odnosih lažje Po presoji mentorja. vzpostavljamo in ohranjamo svoje odnose. Pri tem je ključnih pet strategij: KDO? »Gojenje pozitivnosti: ohranjanje zabavnega Udeleženci pod vodstvom mentorja optimizma, dajanje komplimentov in zviševanje partnerjevega samospoštovanja. NAČIN UPORABE Odprtost: samorazkrivanje in spodbujanje Individualno ali v skupini intimnost. PRIPOMOČKI Pisalo, delovni list 6: Zaupam … (Priloga 3) Z A U P A M D R U G I M Z A U P A M D R U G I M I 9 5 POMEMBNO CILJ • Prostovoljno sodelovanje v vseh V spodaj opisanih dejavnostih dejavnostih. udeleženci: • Udeležencem se zagotovi diskretnost. • Če udeleženci niso pripravljeni deliti svojih • razmislijo o sebi, zaupanju in ugotovitev z drugimi, se lahko model in odnosih, refleksija izvedeta individualno. • ozavestijo prisotnost ljudi v svojem • Delavnica se izvede v dveh delih. Prvi dan življenju, vključuje prve tri korake, drugi dan pa • ovrednotijo odnose z drugimi, preostala dva. • ovrednotijo svoje dosedanje izkušnje. PROCES 1. KORAK: Razprava o odnosih in zaupanju 4. KORAK: Samorefleksija 2. KORAK: Reševanje delovnega lista 5. KORAK: Debata ali individualni pogovor 3. KORAK: Debata ali individualni pogovor PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec 1 Spodbudi debato o odnosih in zaupanju: Kaj si S odelujejo v debati in razmišljajo o predstavljam pod besedo zaupanje? Kako hitro zastavljenih vprašanjih. zaupam nekomu? Katere lastnosti ima oseba, ki je vredna zaupanja? S čim si druga oseba zasluži moje zaupanje? Kakšen je zame dober, slab ali idealen odnos? Kdo so osebe, ki jim zaupam? Ali zaupam zgolj družinskim članom in prijateljem ali morda tudi komu drugemu? Mentor naj zabeleži mnenja mladih na plakat. 2 Predstavi delovni list 6: Zaupam in spodbudi Individualno razmišljajo o osebah, ki jim udeležence k reševanju. zaupajo, in vrednotijo odnose, ki jih z njimi vzpostavljajo. 3 Po reševanju udeležence spodbudi, da svoje S odelujejo pri debati. ugotovitve delijo s skupino. 2 Po končani debati mlade spodbudi, naj Samorefleksija ob vprašanjih: razmislijo o svoji vlogi pri vzpostavljanju, ohranjanju in izboljšanju odnosov z drugimi. • S em zaupanja vredna oseba? Kako se to odraža v odnosih z drugimi? aki • Katere osebe ne želim izgubiti? Kaj sem pripravljen storiti, da ohranim najin 4 kor odnos? • Kako lahko okrepim sebe in s tem tudi svoje odnose? Katere konkretne korake lahko naredim? Ali obstajajo tehnike ali strategije, ki mi lahko pomagajo pri izboljšanju mojega komuniciranja, poslušanja ali reševanja konfliktov ? Povabimo jih, da svoje ugotovitve predstavijo S odelujejo pri debati. skupini. 5 Mentor ima pripravljene različne metode, s katerimi lahko udeležencem pomaga pri krepitvi samih sebe ter izboljšanju odnosov z drugimi. 22 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 6, Priloga 3 Zaupam... (glej oblikovano različico v prilogi 3) NAVODILO 1. Zakaj tej osebi zaupam? Kaj je naredila, da ji zaupam – opiši konkretno izkušnjo s to Navodilo za reševanje: osebo. 2. Kaj vse lahko tej osebi povem, o čem se z V sredinski krog najprej napiši svoje ime. njo/njim lahko pogovarjam? V kroge, ki so okrog tebe, pa napiši imena ljudi, 3. Kakšna oseba sem, ko sem z njo/njim? ki jim zaupaš. Variacije zgornje strategije in druge možne uporabe: Poleg osnovnega delovnega lista lahko udeleženci razmišljajo tudi o ljudeh, ki so Viri in literatura: jim nekoč zaupali, a jim zdaj ne več. Naj Cepin, M. idr. (2018). Moj korak naprej (vodnik po poti premislijo, kaj je bil razlog za razpad odkrivanja osebnega poslanstva in vizije). Ljubljana: S ocialna odnosa in ali bi sami lahko storili kaj akademija. drugače, da bi odnos ohranili. Lahko Ule, M. (2009). Psihologija komuniciranja in medosebnih uporabite tudi Delovni list 5 , Priloga 3. odnosov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Z A U P A M D R U G I M P O D P O R A V P R O G R A M U P U M O - Z A U P A M P O D P O R I M E N T O R J E V I N D R U G I H S O D E L A V C E V V P U M O - O + I 9 7 Z a u p a m d r u g i m tisti, ki organizira priložnosti za pridobivanje PODPORA V PROGRAMU izkušenj, olajša delo in učenje ter tudi varuje mentoriranca pred usodnimi napakami in pred PUMO – ZAUPAM PODPORI neprijetnimi situacijami, ki so posledica neizkušenosti. Ko nekoga primeš za roko in ga MENTORJEV IN DRUGIH varno vodiš, korak za korakom, po poti do izbranega cilja, opravljaš izjemno poslanstvo. SODELAVCEV V PUM-O+ Skozi mentorstvo se jasno pokaže moč medgeneracijskega sodelovanja ter zavedanje pomena povezovanja, sodelovalnega učenja in medsebojnega zaupanja. A v t o r i c a : D a m j a n a K o t n i k Tudi mentor skozi mentorstvo ogromno pridobi. NAMEN Pripravljen mora biti na učenje iz njunega in kratek opis konteksta odnosa, najlepše pa je, če se zmore zahvaliti Mentorstvo ni nekaj novega. O njem so mentorirancu, ker je z njegovo pomočjo razvil razmišljali že v antiki, saj iz Platonovih del, ki so oziroma še okrepil svoje osebne in nastajala v letih od 427 do 347 pred našim profesionalne veščine. štetjem, izvemo, da naj bi tudi Platon imel mentorja in velikega učitelja v S okratu, za Kljub temu mora mentor vzpostaviti osnovna katerega je bilo značilno poučevanje z pravila, se z mentorirancem pogovoriti o dialogom. Tudi Platon je nadaljeval vlogo pomenu zaupnosti in o medsebojnih mentorja, in sicer je bil mentor Aristotelu. pričakovanjih ter mu omogočati, da odločitve Mentor živi tudi v Homerjevem epu Odiseja, ki (kljub nasvetom in vodilom) za življenje ga opisuje kot prijatelja, vodnika, varuha in sprejema sam. svetovalca Telemaha, Odisejevega sina. Odisej, kralj Itake, se je odpravil v trojansko vojno, kot Gre za odprto in zaupljivo ozračje, v katerem skrbnika za vzgojo, poučevanje in vodenje morata oba razumeti in poznati pričakovanja svojega sina je izbral pametnega in zaupanja drug drugega ter biti pripravljena poslušati in vrednega prijatelja Mentorja. Ta je deloval v slišati drug drugega. vlogi starša, učitelja, prijatelja, vodnika in zaščitnika Odisejevega sina (Govekar- Okoliš, KDAJ? 2016). Ko je v skupini razvita/dosežena dovolj visoka Današnje mentorstvo predstavlja odnos med stopnja kohezivnosti in ko udeleženci že dobro mentorjem in udeležencem/mentorirancem, ki poznajo mentorje. temelji na obojestranski izmenjavi znanj, idej, pogledov, izkušenj in razmišljanj. Je dvosmeren KDO? odnos, v katerem ni napačnih vprašanj ali odgovorov, prav tako pa ni negativnih posledic Udeleženci pod vodstvom mentorja ali kazni. NAČIN UPORABE Bogati tako mentorje kot tudi udeležence ter se lahko izvaja na različne načine. Lahko gre za Individualno ali v skupini usmerjanje, motiviranje in skrb za osebni razvoj udeleženca, za razvijanje učljivosti in temeljnih zmožnosti, za postopno opolnomočenje udeleženca, za spodbujanje k premisleku o PRIPOMOČKI lastni identiteti ali za pomoč pri načrtovanju Delovni listi 7 - 9 (v prilogi 3) izobraževalne in poklicne poti. Pisala, barvice, flumastri, škarje Pole šeleshamerja (po 2 na skupino), manjši kosi debelejšega papirja Mentorstvo pomeni tudi pomoč pri reševanju konkretnih izzivov in iskanju ter sprejemanju novih priložnosti. Gre za opogumljanje mentoriranca, da razmišlja širše in bolj POMEMBNO pozitivno, ter za krepitev in poudarjanje njegovih prednosti, ob hkratnem odpravljanju Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. slabosti. S pomočjo mentorja lahko ugotovimo, ali smo na pravi poti ali pa se usmerimo na Udeležencem se zagotovi diskretnost. drugo pot, ki nam morda bolj ustreza. Mentor je P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + PROCES CILJ 1. KORAK: Ozavestijo pojem mentorstva V spodaj opisanih dejavnostih udeleženci: 2. KORAK: Reflektirajo lastno izkušnjo in izdelajo ter predstavijo plakat z naslovom • spoznajo pojem mentorstva, Podpora in zaupanje v PUM- O+ (delovni • reflektirajo lastne izkušnje z list 7: Podpora in zaupanje v Programu zaupanjem in podporo v programu, PUM- O+, priloga 3 ) • razmislijo o želenih potrebah v PUM- O in jih izrazijo, 3. KORAK: Izdelajo plakat z likom mentorja • izrazijo vrednote in lastne predstave (delovni list 8: Lik mentorja, priloga 3) o mentorstvu, • raziščejo in ustvarijo svojo lastno 4. KORAK: Izdelajo kartico z mislijo o pozitivno misel o mentorstvu. mentorstvu (delovni list 9: Kreator pozitivnih misli, priloga 3) 5. KORAK: Zaključna misel PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec 1 Uvodoma napove temo in spodbudi plenarno Podajo svoja videnja, mnenja v frontalnem razpravo z vprašanjem: Kaj je mentorstvo in razgovoru. kdo je lahko mentor ? Poda legendo o Mentorju in oblike ter primere mentorstva v zgodovini (npr. S okrat Platon, Haydn Beethoven, ipd.). Udeležence povabi, da spregovorijo o svojih izkušnjah, o ljudeh, ki bi jih lahko opisali kot svoje mentorje na različnih področjih in v različnih obdobjih.mentorstva. Udeležence povabi, naj se razdelijo v skupine, Razpravljajo o vprašanjih na delovnem listu 7 in jim poda delovni list 7 z navodili ter in odgovore na vprašanja zapišejo oziroma potreben material (barvice, risalne liste v povzamejo na plakatu.Določijo poročevalca, ki 2 velikosti najmanj A 3 ali A 2, revije, škarje, predstavi plakat. lepila). Med delom kroži med skupinami in po potrebi spodbuja delo. Ko udeleženci končajo z izdelavo plakatov, spodbudi predstavitev le -teh. Ponovno spodbudi udeležence, da se razdelijo S e dogovorijo za način izdelave profila 3 v skupine, pri čemer se lahko pomešajo, in jim oziroma lika mentorja in izberejo ustrezne poda navodila (delovni list 8). Med delom materiale, pripomočke. Silhueto mentorja aki opazuje skupine ter spodbuja napredek. Ko lahko narišejo tudi sami. Določijo člana, ki bo skupine zaključijo z delom, sledi predstavitev predstavil nastali lik mentorja. Komentirajo, kor izdelanih profilov mentorja ter izmenjava delijo svoja razmišljanja. Kasneje plakate odgovorov o podobnostih oziroma razlikah. nalepijo na steno. Spodbudi udeležence, da na podlagi Razmislijo in zapišejo svojo pozitivno misel na delovnega lista 9 vsak zase izdela kartico s temo mentorstva. pozitivno mislijo o mentorstvu. 4 Iz tršega papirja izdelajo kartico s to mislijo, jo Opogumi udeležence, da predstavijo svoje opremijo s svojo ilustracijo ali simbolom. misli in kartice, ki se lahko kasneje tudi plastificirajo in uporabljajo za nadaljnje delo. Nato predstavijo svoje kartice in delijo pohvale ter razmišljanja. Prebere zaključno misel: Po želji misel komentirajo in podajo svoja »Zmorem stvari, ki jih ti ne zmoreš, mnenja o delavnici. 5 zmoreš stvari, ki jih jaz ne zmorem, skupaj lahko narediva čudovite stvari!« Mati Tereza Z A U P A M D R U G I M P O D P O R A V P R O G R A M U P U M O - Z A U P A M P O D P O R I M E N T O R J E V I N D R U G I H S O D E L A V C E V V P U M O - O + I 9 9 Delovni list 7, Priloga 3 Delovni list 8 , Priloga 3 Podpora in zaupanje v programu PUM-O+ Lik mentorja V skupinah razmislite o spodnjih vprašanjih, Ustvarite »profil mentorja« tako, da na dano odgovore povzemite oziroma prikažite na silhueto napišete, narišete ali nalepite seznam plakatu. Pri tem si pomagajte z barvicami, lastnosti oziroma vrednot, ki jih pričakujete od flumastri ipd. Obliko plakata kreirajte poljubno. mentorjev. • Na katerih področjih vam mentorji trenutno Pri tem se lahko vprašate: Kakšen je/bi bil moj najbolj pomagajo? idealni mentor ? • Katera dodatna pomoč bi vam še koristila? • Ali menite, da je podpora v PUM- O+ dovolj Silhueto mentorja lahko narišete tudi sami, pri koristna, strokovna in kakovostna? tem pa si pomagajte s predlagano skico. • Kako zelo zaupate mentorjem v programu PUM- O+ (na lestvici od 1 do 5)? Pripišite mu vsaj 10 lastnosti. • Kaj vas motivira, da mentorjem zaupate (npr. njihova izkušnja, prijaznost, iskrenost …)? • Ali ste imeli kakšne izkušnje, ko niste zaupali mentorjem in zakaj? • Izpostavite pozitivno osebno izkušnjo v zvezi s podporo mentorjev. • Kako bi mentorji lahko pridobili še več vašega zaupanja? 2 2 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 9, Priloga 3 Kreator pozitivnih misli Vzemite trši papir, izrežite poljubno veliko kartico in napišite ter oblikujte svojo misel, ki se vam porodi na temo mentorstva in mentorja. Izhajajte iz sebe in svojih občutkov. Misel lahko opremite še s svojo ilustracijo ali simbolom. Za primer si lahko ogledate spodnje besede Nastale kartice se lahko tudi plastificirajo in velikih mislecev : uporabljajo za nadaljnje delo. "Ko govorimo, v resnici "Najboljša pot, da se ponavljamo kar že vemo; nekaj naučimo, je a, ko prisluhnemo, se poučevanje." lahko naučimo nekaj novega." – Frank Oppenheimer – Dalai Lama Variacije zgornje strategije Viri in literatura: in druge možne uporabe: Govekar- Okoliš, M. (2016). Mentorstvo nekoč in danes – • pomembna oblika izobraževanja ter prenosa znanja in Delavnica Povej svojo zgodbo, kjer izkušenj. Andragoška spoznanja, 2016, 22(2), 3–7. vsak udeleženec pred skupino deli DOI: http://dx.doi.org/10.4312/as. 22. 2.3-7 svoje osebne izkušnje o tem, kako mu je mentorstvo v PUM- O ali v kakšni drugi situaciji pomagalo, kje so bile težave, kaj bi spremenil. To lahko pripomore h grajenju zaupanja med mentorji in udeleženci. S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T 1 O p t i m i z e m ( T a n j a R u p n i k V e c ) 1 0 2 2 E l a n H v a l e ž n o s t ( M o n i k a V a l j a v e c ) ( N a t a l i j a Ž a l e c ) 1 0 9 3 1 1 3 P R I M E R I S T R A T E G I J S O C I A L N O - Č U S T V E N E G A U Č E N J A P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + S e m ž i v l j e n j s k o z a v z e t Zato je spodbujanje mladih v ozaveščanje O P T I M I Z E M lastne stopnje optimizma/pesimizma ter razvoj strategij, ki omogočajo bolj optimističen pogled na svet, izjemno pomembno in bi moralo biti sestavina programov socialno - čustvenega učenja. A v t o r i c a : T a n j a R u p n i k V e c KDAJ? NAMEN in kratek opis konteksta Obravnava koncepta kadarkoli tekom Optimizem je psihološki koncept, ki se nanaša konceptu ob aktualnih pomembnih dogodkih programa, nato ciklično, v smislu vračanja h na pozitivna pričakovanja posameznika glede oz . ob njihovem razlaganju in/ali vzpostavljanju prihodnosti. Teoretična ozadja so raznolika, odnosa do njih. raziskovalci pa razpravljajo in empirično ugotavljajo, ali gre za dispozicijo, stil KDO? pripisovanja vzrokov za dogodke, kognitivno pristranost ali deljeno iluzijo. Udeleženci pod vodstvom mentorja Nekateri avtorji menijo, da je optimizem NAČIN UPORABE dispozicija/značilnost uravnovešenega posameznika, ki vpliva na to, kako posameznik Individualno ali v skupini obravnava sedanje, pretekle in prihodnje dogodke. Optimistične osebe so pozitivno naravnane do dogodkov v vsakodnevnem življenju. Raziskave avtorjev te perspektive PRIPOMOČKI kažejo, da obstajajo pozitivne korelacije med Delovni list 1: Kaj je optimizem in zakaj je optimizmom ter fizičnim in mentalnim pomemben? (Priloga 4) blagostanjem. Optimisti so bolj zaščitniški, bolj Delovni list 2: Razvijam optimističen (realističen) pogled na dogodke (Priloga 4) rezistentni na stres in nagnjeni k temu, da Delovni list 3: Razvijam optimističen (realističen) uporabljajo bolj ustrezne strategije pogled na dogodke (Priloga 4) obvladovanja. Delovni list 4: Razvijam optimističen (realističen) pogled na dogodke (Priloga 4) Druga skupina avtorjev obravnava optimizem kot stil pripisovanja (razlage) vzrokov za dogodke. Optimisti verjamejo, da so pozitivni POMEMBNO dogodki stabilni in pogostejši kot negativni, verjamejo, da se lahko izogibajo problemom v Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. vsakodnevnem življenju oz . preprečijo, da se zgodijo; posledično bolj uspešno obvladajo Udeležencem se zagotovi diskretnost. stresne situacije kot pesimistične osebe. Tretja skupina avtorjev pojmuje optimizem kot miselno naravnanost, za katero je značilno CILJ podcenjevanje tveganja in predstavlja eno izmed miselnih zmot: optimist je prepričan, da V spodaj opisanih dejavnostih se pozitivni dogodki bolj verjetno dogajajo uporabniki: njemu, negativni dogodki pa drugim; ta fenomen so poimenovali »nerealistični • spoznajo pojem optimizma, optimizem«. • napravijo samorefleksijo o lastnem optimizmu/pesimizmu v različnih Številne raziskave dokazujejo povezanost socialnih situacijah, optimizma s fizičnim in mentalnim zdravjem kot • se seznanijo s strategijami za razvoj tudi s sposobnostjo obvladovanja vsakodnevnih optimistične naravnanosti ter izzivov na socialnem, delovnem in drugih nekatere od njih (po lastni izbiri) področjih. Med učinki optimistične začnejo uporabljati, naravnanosti so npr. nižji stres, manjša • reflektirajo svoje optimistične odzive možnost pojava depresivnih simptomov in in spremljajo svoj napredek v smeri anksioznosti, višji dohodek, višja produktivnost večjega optimizma. ter bolj izpolnjujoča življenjska izkušnja. S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T O P T I M I Z E M I 1 0 3 PROCES 1. KORAK: Raziščejo pojem 4. KORAK:Razvijanje optimizma (delovni list 3, optimizem/pesimizem in reflektirajo prvo vprašanje, priloga 4) lastno izkušnjo (delovni list 1, priloga 4) 2. KORAK: Soustvarijo skupinsko 5. KORAK(alternativno): Razmišljanje o risbo/kolaž z naslovom »Pesimizem« ali zmožnosti samonadzora (delovni list 4, priloga »Optimizem« (delovni list 1, priloga 4) 4) 3. KORAK: Samorefleksija optimistične drže (delovni list 2, priloga 4) PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec Napove temo ter spodbudi razporeditev V skupini razpravljajo o vprašanjih na udeležencev v skupine s 3– 4 člani. Poda delovnem listu Kaj je optimizem in zakaj je delovni list 1 z navodili za delo. Med delom pomemben? 1 skupin kroži med njimi ter po potrebi spodbuja delo skupin. Po potrebi delo bolj strukturira: Vsaka skupina izdela plakat, na katerem vprašanja razdeli v tri sklope in po vsakem opišejo svoje izkušnje, obarvane s sklopu spodbudi frontalni dialog. pesimizmom, in izkušnje, obarvane z Pred tem se prepriča, ali udeleženci dejansko optimizmom. razumejo oba pojma (optimist, pesimist). Spodbudi prerazporeditev članov v nove Člani skupine se dogovorijo za tehniko skupine. Poda navodilo za skupinsko risbo oz . izdelave vizualnega prikaza kolaž . pesimizma/optimizma in izberejo ustrezne pripomočke (barve, krede, škarje in revije …). Spodbuja delo v skupinah. Ustvarijo skupinski izdelek. Med samim Jasno poudari, da je pogovor dovoljen na ustvarjanjem se ne pogovarjajo. 2 začetku, kasneje pa risbo/kolaž soustvarijo v tišini. S odelujejo v razpravi, delijo svoja razmišljanja in čustva s skupino. Ko skupine zaključijo delo, spodbudi refleksijo: Kako so se člani počutili v fazi dogovarjanja, v fazi ustvarjanja? Kaj so razmišljali, kako ravnali? Kaj bi spremenili v aki procesu? Kaj so se naučili? kor Spodbudi individualno samorefleksijo ob Rešijo delovni list 2: razmislijo in presodijo, ali delovnem listu 2: S em optimist ali sem prevladujoče reagirajo pesimistično ali morda 3 pesimist ? optimistično. Katera reakcija je pogostejša? V katerih situacijah? Kasneje vodi in usmerja razpravo o ugotovitvah. Razmišljajo o prvem vprašanju na delovnem 4 listu 3: Razvijam optimističen pogled na dogodke. 5 Razmišljajo o zmožnosti samonadzorovanja ob delovnem listu 4 22 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 1, Priloga 4 V skupinah po 3 ali 4 razmislite o spodnjih Kaj je optimizem in zakaj je pomemben? vprašanjih: • Kako bi majhnemu otroku pojasnili, kaj pomeni beseda »optimist« ? Katere primere bi navedli? • Izpolnite spodnjo tabelo: v prvo kolono vpišite imena članov skupine, v drugo kolono primer, ko ste bili (vsak član skupine zase) optimistični, v tretjo kolono pa primer, ko ste bili pesimistični. Bodite pozorni drug na drugega, beseda naj kroži. Ko nekdo govori in vpiše svoj primer, ga drugi poslušate. Član skupine Optimistični odziv Pesimistični odziv S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T O P T I M I Z E M I 1 0 5 Delovni list 2 , Priloga 4 Vzemite barvne krede in narišite skupinsko Kaj je optimizem in zakaj je pomemben? risbo (npr. na flip - chart), ki bo izražala optimizem ali pesimizem (dogovorite se vnaprej). Druga možnost: namesto risbe izdelajte kolaž iz fotografij s spleta. Naša optimistična risba (ALTERNATIVA) Kolaž/risba pesimizma P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 3, Priloga 4 Spodaj je narisan krog. Razdeli ga na dva Sem optimist ali sem pesimist? deleža tako, da bosta odražala tvojo prevladujočo optimistično/pesimistično naravnanost. Za katere situacije velja tvoj razrez? Bi bil delež optimističnih in pesimističnih odzivov za kakšne druge vrste situacij drugačen? Na črto zapiši situacijo in v krogu označi razmerje med optimizmom in pesimizmom, kakor si ga doživljal-a v tej situaciji! Situacija: Situacija: Situacija: S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T O P T I M I Z E M I 1 0 7 Delovni list 4, Priloga 4 Razmislite: Ali je po vašem mnenju možno Razvijam optimističen (realističen) optimizem razviti? Kako bi to lahko počeli? pogled na dogodke Nanizajte nekaj idej. Preglejte spodnji seznam strategij razvoja optimizma. Izberite tri, ki jih presojate kot najprimernejše za vas. Naredite načrt razvoja optimizma ter spremljave svojega napredka. Pomagate si lahko s spodnjim ogrodjem za spremljanje: Datum Situacija, ko sem črnogledo Misel, ki bi lahko zamenjala opazoval dogodek črnogledo Izpit je dejansko težek, vendar ga je opravilo že 1 1.12. 2 4 Izpit je pretežak. Ne bo mi uspelo. mnogo ljudi. Vztrajal bom in lahko mi uspe. Temeljne strategije razvoja optimizma: • V neprijetnih izkušnjah poišči pozitivno. Kadar se ti zgodi kaj neprijetnega, se • Piši dnevnik hvaležnosti. Vsakodnevno si vprašaj: »Kaj so pozitivni vidiki? Kaj se zapiši stvari ali dogodke, za katere si lahko iz te situacije naučim? Kaj je v tem hvaležen – bodisi majhne, kot je nasmeh, moja priložnost ?« bodisi velike, kot je življenje v miru ali mejnik v karieri. • Zavestno oblikuj pozitivne misli. Posebej za izzivalne prihodnje situacije oblikuj • Oblikuj pozitivne misli (afirmacije). Ustvari pozitivne misli, npr.: »Tega še nisem počel, svojo afirmacijo, torej misel s pozitivno a lahko z vajo in trudom uspem.« Ali vsebino, ki spodbuja in opogumlja ter si jo »Napake so del učenja, lahko jih naredim in večkrat na dan ponovi oz . misli nanjo. kasneje popravim.« Afirmacijo si lahko tudi zapišeš in obesiš na vidno mesto, da jo večkrat vidiš. Primer: • Nagrajuj se za dosežke in uspehe, veseli »Napake so v redu, iz njih se učim.« ali se jih. Ko ti uspe, se pohvali: »Bravo, »Zmorem, četudi je sprva težko.« uspelo mi je.« Veselje deli tudi s prijatelji – in to ne le ob večjih dosežkih, temveč tudi • Bodi pozitivno naravnan do drugih. ob tistih, ki so morda majhni, a zate Prizadevaj si za dobre odnose tako, da se pomembni. zanimaš za druge, se vanje skušaš vživeti in jih sprejemaš kot osebe, tudi če ne • Razlikuj med dogodki, ki so pod tvojo odobravaš njihovega ravnanja. kontrolo, in tistimi, ki niso. Za lažji razmislek si lahko pomagaš z vajo na delovnem listu 4. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 5, Priloga 4 Lahko nadzorujem vs. ne morem nadzorovati Glede na to, ali imaš nad pojavom nadzor ali zgodilo v prihodnosti, rezultat mojega ne, razvrsti naslednje pojave v ustrezno polje: prizadevanja, kako se nekdo obnaša do mene, kaj drugi mislijo o meni, kaj sam mislim o sebi, moje besede, meje, ki jih postavim drugim, kako se v nekem trenutku počutim oz . katero notranji govor oz . besede, ki jih govorim sam čustvo doživljam, kako se počutijo drugi ljudje, sebi. koliko si za nekaj prizadevam, kaj se bo Ne morem nadzorovati Lahko nadzorujem Variacije zgornje strategije Viri in literatura: in druge možne uporabe: De Vivo, I. (2015). The New S cience of Optimism and • Longlivety. The MIT Press Reader. Dostopno na: V delovni list 1: Mentor lahko doda https://thereader.mitpress.mit.edu/the -new-science - of- optimism vprašanje: »Kateri filmski ali knjižni -and-longevity/ junaki so bili optimisti?« Sledi Birt, J. (2024). 23 things to be more optimistic. Indeed Career pogovor, v katerem udeleženci Guide. Dostopno na: https://www.indeed.com/career-advice/career- development/how-pojasnjujejo in utemeljujejo svoje to -be - optimistic odgovore. Pogovor lahko razširimo še Rupnik Vec, T. (2024). Odkrivam, kdo sem, in uživam v tem. bolj splošno: »Koga poznate, ki je Zbirka vaj za socialno - čustveno učenje v različnih starostnih optimist ? Pojasnite.« Udeleženci obdobjih. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/odkrivam-kdo -sem/ svoje ideje argumentirajo. • Delovni list 2: Namesto »tortičnega razreza« lahko mentor uporabi tehtnico. Udeleženec naj sam nariše tehtnico in označi, v katero smer in kako močno se preveša. S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T E L A N I 1 0 9 S e m ž i v l j e n j s k o z a v z e t ELAN NAČIN UPORABE A v t o r i c a : M o n i k a V a l j a v e c Individualno ali v skupini NAMEN in kratek opis konteksta PRIPOMOČKI Elan ali zagon v življenju pomeni energijo, motivacijo in navdušenje, ki nas žene naprej pri Metoda čebule (časopisni papir, škarje, lepilni trak) doseganju ciljev ter premagovanju izzivov. To je Kolaž »Moj svet – za živet« (časopisni papir, revije, tista notranja sila in zagretost, ki nas spodbuja, lepilo, škarje, risalni listi) da se lotimo novih projektov, vztrajamo pri Vnaprejšnja priprava čebule: težkih nalogah in se ne predamo ob prvih ovirah. Mentor izdela oz . pripravi »čebulo« iz časopisnega papirja in izbranih vprašanj. Postopek priprave je naslednji: Elan nam daje: • Delovni list 5 (priloga 4) - izreže vsako • vprašanje oz . nalogo posebej, Motivacijo: Pomaga nam ohranjati osredotočenost na naše cilje in nas • v časopisni papir v jedro čebule lahko zavije manjšo nagrado (npr. bonboni) spodbuja, da se trudimo doseči nove. • na ustvarjeno jedro nalepi eno vprašanje, • • to zavije z novo plastjo časopisnega papirja Vztrajnost: Omogoča nam, da premagujemo • in nanjo ponovno nalepi drugo vprašanje, ovire in se ne predamo ob prvih težavah. • tako nadaljuje, dokler mu ne zmanjka vprašanj • Pozitivno naravnanost: Povečuje našo (običajno jih je od 10 do 20), samozavest in optimizem, kar je ključno za • zadnja plast časopisnega papirja pokrije zadnje uspeh. vprašanje, tako da se vprašanja ne vidi. • Kreativnost: Spodbuja nas k iskanju novih rešitev in inovativnih pristopov. • Energijo: Daje nam fizično in mentalno moč, da se soočamo z vsakodnevnimi izzivi. POMEMBNO Kaj nam daje krila? Kaj nam v življenje prinaša Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. elan? Zakaj je radost tako ključna? Bolj in bolj si zastavljamo podobna vprašanja, bolj in bolj so Udeležencem se zagotovi diskretnost. si odgovori med seboj podobni. Radost in elan nas popeljeta do občutkov visoke vibracije dobrega počutja in sta dnevna doza motivacije, ki nas vodita do želenih ciljev, če se jima prepustimo, kar pa včasih ni enostavna naloga. CILJ Ohranjanje elana v vsakdanjem življenju je V spodaj opisanih dejavnostih ključnega pomena za doseganje osebnih in udeleženci: profesionalnih ciljev. Namen strategije je spodbujanje zagnanosti pri elanu, ki ga vnašajo v vsakdanje • opravijo samorefleksijo o svojem udeležencih, boljše medsebojno spoznavanje vedenje, ter povezovanje udeležencev. • spodbujajo samospoznavanje, • sodelujejo med seboj, KDAJ? • spodbujajo timsko delo, • razmišljajo o tem, kako vidijo sebe in kako jih vidijo drugi. V začetnih fazah oblikovanja skupine, pa tudi kasneje, pri razvijanju skupinske dinamike. Delavnico lahko izvedemo v več srečanjih. KDO? Udeleženci pod vodstvom mentorja P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + PROCES 1. KORAK: Izdelava »čebule« iz 4. KORAK: Izdelava kolaža »Moj svet – za živet« časopisnega papirja in različnih vprašanj (delovni list 5) 5. KORAK(alternativno): Predstavitev kolaža 2. KORAK: Potovanje »čebule« med udeleženci in odgovarjanje na zastavljena vprašanja 6. KORAK(alternativno): Evalvacija delavnice 3. KORAK: Razprava in pogovor o elanu PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec 1 Izdela »čebulo« iz vprašanj na delovnem listu Udeleženci se posedejo v krog in si ogledujejo 5: primeri vprašanj za pripravo »čebule« ali »čebulo«. vprašanja/naloge po lastni izbiri (glej postopek izdelave »čebule« v prilogi 4 Postopek izdelave čebule). Napove vajo s »čebulo« in ubesedi njen Po glasbi si jo podajajo naprej in odgovarjajo namen (spoznavanje skozi igriva vprašanja). na zastavljena vprašanja. Nagrado dobi tisti, ki Pove, da si je »čebulo« potrebno previdno zadnji pridobi »čebulo«. podajati naprej. Udeležence povabi, da se posedejo v krog in izberejo glasbo. Mentor je 2 zadolžen (ali pa lahko zadolži udeleženca), da upravlja z izbrano glasbo. Ta oseba mora biti obrnjena proč od skupine in na vsake toliko časa ugasniti glasbo. Udeleženci si »čebulo« podajajo le, ko slišijo glasbo. Ko se ta ustavi, mora udeleženec, ki drži »čebulo«, odviti zgornji list časopisnega papirja, prebrati vprašanje in nanj odgovoriti. Nato »čebula« aki po ponovni vključitvi glasbe potuje naprej. kor Napoved elana: Razprava o tem, kaj elan je, Kdor želi, lahko pove na glas pred skupino in kdaj imamo in kdo/kaj nam ga daje. Postavi ostalimi udeleženci, ali pa velja pravilo, da vire lahko vrsto vprašanj, kot so: navdušenja zapiše na listke in jih prilepi po • Kaj vas navdušuje? prostoru. • Kaj vas spodbuja? 3 • Kaj vas zbudi? • Kaj vas zagreje? • Kaj je vaša življenjska energija? • Mentor spodbudi tudi razpravo o razliki med zadetostjo, pijanostjo, elanom in zasvojenostjo. Ob koncu poda navodila za izdelavo Vsak udeleženec izdela svoj kolaž: izbere in slikovnega kolaža z naslovom »Moj svet – za izreže različne motive, fotografije, citate ter živet« ali pa udeležence nagovori, naj misli, ki ga asociirajo na to, kar ga notranje razmislijo in upodobijo svoj svet, ki je motivira v življenju. prepleten z elanom in radostjo. Na zgornja vprašanja si lahko odgovorijo preko 4 slikovnega kolaža. Navodilo za izdelavo slikovnega kolaža: Mentor priskrbi različne revije, časopise, kataloge in reklame ter jih razporedi na mizo ali tla. Vsak udeleženec dobi en risalni list, ki ga zapolni z lepljenjem njemu ljubih fotografij, citatov in misli, ki ga spomnijo na zgornja vprašanja, povezana z elanom. 22 S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T E L A N I 1 1 1 PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec Udeležence nagovori, naj predstavijo svoje Predstavijo svoje slikovne kolaže. Lahko jih aki slikovne izdelke. združijo v eno veliko sliko/veliki kolaž in jih 5 nalepijo po prostoru. kor 6 Evalvacija orodja: Udeležence spodbudi, naj Vsak pove, kako se mu je zdela delavnica. vsak izpostavi, kaj jim je bilo všeč in kaj ne. Slikovni prikaz izdelovanja čebule S eznam vprašanj iz delovnega lista 5 Nato na kroglo z lepilom nalepimo enega od razrežemo na posamezne lističe. Vzamemo lističev z vprašenjem iz delovnega lista 5 (glej časopis. Nekaj listov zmečkamo v kroglo, ki slika 9). Znova vzamemo časopisni list in predstavlja čebulino jedro (glej slika 8). kroglo zamotamo vanj; na to podlago nalepimo novo vprašanje (slika 9). Ta postopek ponavljamo, dokler nam ne zmanjka vprašanj. 22 Slika 9: Izdelovanje čebulnega jedra (foto Slika 10: Vstavljanje (lepljenje) vprašanj. (foto Novak, J. A., 2023) Novak, J. A., 2023) P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 6, Priloga 4 Primeri vprašanj za pripravo čebule (Kustec, 2023, str. 66) Primeri vprašanj za pripravo čebule Kaj te najbolj navdušuje pri tvojem Kaj če bi lahko en dan spet podoživel, delu ali hobiju? kateri dan bi izbral? Kateri dosežek v življenju ti je dal Kaj če bi čez 10 let lahko opravljal največji občutek ponosa? svojo sanjsko službo, kaj bi to bilo? Kaj te motivira, da se vsak dan prebudiš in vstaneš oziroma začneš z Kaj če bi lahko šel kamorkoli na svetu, delom? kam bi šel? Kako se soočaš z izzivi in ovirami na Kaj če bi lahko živel v kateremkoli poti do svojih ciljev ? obdobju zgodovine, kdaj bi to bilo? Kdo ali kaj te najbolj navdihuje? Kaj če bi lahko kaj spremenil pri sebi, kaj bi spremenil? Kako ohranjaš svojo energijo in zagon Kaj če bi se lahko naučil katerokoli skozi daljša obdobja? spretnost, kaj bi to bilo? Kaj bi svetoval nekomu, ki išče svojo Kaj če bi lahko dobil odgovor na strast ali zagon? kakšno vprašanje, katero vprašanje bi izbral? Kako se počutiš, ko dosežeš nekaj, Kaj če bi lahko bil nekdo drug, kdo bi kar si si dolgo želel? bil? Kateri trenutek v tvojem življenju je bil prelomnica za tvoj zagon? Variacije zgornje strategije Viri in literatura: in druge možne uporabe: Kustec, K . (2023). Ideje za skupinske dejavnosti. Ljubljana: • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo. Tema za vprašanja v »čebuli« se Amon, M. (9. 10. 2021). Kaj nam daje pozitivno energijo? lahko prilagodi kateremu koli Dostopno na: https://www.delo.si/polet/kaj-nam- daje -pozitivno - energijo področju, ki ga želite predelati z udeleženci. S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T H V A L E Ž N O S T I 1 1 3 S e m ž i v l j e n j s k o z a v z e t H VA L E Ž N O S T A v t o r i c a : N a t a l i j a Ž a l e c NAMEN in kratek opis konteksta Hvaležnost je občutek, misel ali izraz oziroma Hvaležnost močno spodbudi občutek dejanje potrditve, da smo od nekoga prejeli pripadnosti, sprejetosti, ljubljenosti in nekaj, kar nam veliko pomeni. Ne gre zgolj za predanosti. Raziskave (American Psychological materializirane darove, ampak tudi za dejanja Association, 2012) kažejo, da je hvaležnost pozornosti, priložnosti, spodbud in podpore, ki lahko močno povezana z življenjskimi jih prejmemo od drugih in imajo za nas veliko veščinami, kot so sodelovanje, osmišljanje vrednost. življenja, ustvarjalnost in vztrajnost, zato je hvaležnost pomemben vir moči, ki ga morajo Hvaležnost izkazujemo na različne načine, ne le starši, učitelji in drugi, ki delajo z mladimi, z besedo hvala, temveč tudi z mimiko in pomagati razvijati med odraščanjem. kretnjami, z vedenjem, predvsem pa z odnosom do oseb, ki smo jim hvaležni. Izražanje Hvaležnost zmanjšuje stres, krepi zdrave hvaležnosti je kulturno pogojeno, tako v medosebne odnose in spodbuja uspešnost pri najširšem smislu kot tudi v ožjem (npr. v reševanju izzivov. V modelu Moje moči subkulturah). hvaležnost vpliva tudi na krepitev samozavedanja, čuječnosti, empatije, 8 To pomeni, da so izrazi hvaležnosti v različnih uravnavanja in izražanja čustev ter zaupanja kulturah lahko zelo različni, na prvi pogled celo drugim. neprimerljivi. Ne glede na kulturne razlike v izražanju pa gre pri hvaležnosti za notranje Nekatera notranja stanja hvaležnosti (ne nujno zadržanje (občutje), ki je obče človeško. To povezana s hvaležnostjo do ljudi) so podobna pomeni, da do ljudi občutimo naklonjenost, ali identična stanju sreče, blaženosti, olajšanja spoštovanje in smo z njimi pripravljeni deliti ali občutenju ljubezni (npr. v molitvi, ob lepih tudi svoje dobrine. prizorih v naravi, ko se izognemo nesreči ipd.). Hkrati pa je pri izražanju hvaležnosti Kadar hvaležnost prepoznamo in jo izrazimo, pomembno upoštevati (spoštovati) kulturni želi oseba, ki daje, dajati še več, oseba, ki kontekst in integriteto osebe, ki ji izkazujemo prejema, pa prejeto darilo povrniti nazaj tej hvaležnost. Pri tem je potrebno spoštovati osebi ali kateremu drugemu človeku . 8 osebni prostor ter tudi splošne norme, ki veljajo v določenem socialnem položaju. Hvaležnost Hvaležnost prehaja od posameznika na se kaže tudi v odnosu do tistih, ki jim skupnost ali iz skupnosti na posameznika. Ker pomagamo. krepi socialne interakcije, je izrazitega pomena v medsebojnih odnosih tudi v PUM- O+. Hvaležnost je povezana z vzajemnim spoštovanjem, kar pomeni, da sta osebi med seboj enakovredni. Ne gre za odnos, kjer nekdo 8 Pevec iz znane slovenske rock skupine je v enem od svojih daje »miloščino od svojega preobilja« – iz intervjujev povedal, da so ga na nekem koncertu poslušalci, pozicije močnejšega, pričakujoč vdanost in ki so pripadali subkulturi panka (punck), popljuvali, s čimer pokorščino v zameno. Za izražanje pristne so v slogu svoje subkulture izrazili navdušenje in hvaležnost. hvaležnosti je pomembno, da lahko oseba, ki ji V kakem drugem kulturnem kontekstu, kjer hvaležnost nastopajočim izražajo npr. s ploskanjem, bi tako dejanje razumeli nekdo ponudi pomoč, to pomoč tudi odkloni in povsem nasprotno. Pomembno pa je, kako je pevec doživel ta izraz hvaležnosti. Ker je začutil slabost (šlo mu je na bruhanje), da v zameno za pomoč ni dolžna storiti ničesar, je bil ta izraz navdušenja in hvaležnosti (zanj) neprimeren. kar ne bi želela ali kar bi bilo v nasprotju z njeno https://siol.net/trendi/zvezde -in-slavni/zoran-predin-popljuvan-integriteto in vrednotami. slo -mi-je -na-bruhanje -video -648646 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + KDAJ? Obravnava koncepta kadarkoli tekom programa, udeleženci čustveno nagovorjeni (npr. lepi nato ciklično, v smislu vračanja h konceptu ob razgledi v naravi, okusen obrok, izkušnja aktualnih pomembnih dogodkih oz . ob njihovem uspeha, izognitev nevarnosti, podarjen razlaganju in/ali vzpostavljanju odnosa do njih. nasmeh, majhna usluga ipd.) ali pa, ko sami Ni nujno, da izvajanje poteka v vrstnem redu, pomagajo drugim (npr. organizirane dobrodelne kot je predstavljen v tem priročniku. Prav tako ni akcije, medsebojna pomoč v PUM- O+ ipd.). nujno, da se izpeljejo vsi koraki. Namesto predvidenega ogrevanja lahko mentorji izberejo tudi drug ledolomilec, ki ustreza temi. Prav tako lahko vsak korak mentorji preoblikujejo po svoji 9 To je lepo prikazano v filmu Daj naprej (v izvirniku Pay it Forward, presoji, skladno s potrebami udeležencev. 2000; igralci Kevin Spacey, Helen Hunt, Haley Joel Osment idr.), ki si ga mentorji in udeleženci lahko ogledajo skupaj ter se o njem pogovorijo – o (ne)hvaležnosti, pogumu, vztrajnosti in dinamiki Periodično je pogovor o hvaležnosti smiselno širjenja dobrih del ipd. umestiti tudi v evalvacijo dneva, npr. na tedenski ravni, ko si udeleženci med seboj v KDO? skupini izmenjajo občutke hvaležnosti. Lahko tudi v jutranjo animacijo kot uvod v nov teden ali Udeleženci pod vodstvom mentorja ob dnevih (praznikih), ko se posebej posvečamo Udeleženci v samostojnih dejavnostih prav hvaležnosti. To lahko postane ritual, s katerim zaključimo NAČIN UPORABE delovni teden in skupaj razmislimo, kako bomo preživeli proste dni, ki so pred nami, ter kako so Individualno in v skupini ti povezani s hvaležnostjo. Pri tem se lahko udeleženci, ki sedijo v krogu primejo za roke in spregovorijo o hvaležnosti v preteklem tednu. Poudarek naj bo na hvaležnosti, povezani s PRIPOMOČKI PUM- O+, vendar pa lahko spregovorijo tudi o Za delo v skupini: drugih stvareh, čeprav tega niso doživeli v Delovni list 6: Grb moje hvaležnosti, priloga 4 PUM- O+. Vsak naj pove najmanj eno stvar. Delovni list 7: Načrt koledarja hvaležnosti (dopolnijo ga Hvaležnost lahko razumemo kot veščino, ki jo je mentorji skladno z interesi skupine), priloga 4 potrebno uzavestiti in načrtno razvijati, vendar Za samostojno delo: pa moramo biti pri tem pristni in iskreni. Paziti Delovni list 8: Teden hvaležnosti na PUM- O+, priloga 4 je treba, da ritual hvaležnosti ne postane Delovni list: Pismo zahvale 9, priloga 4 razosebljena rutina. Spoštovati je treba tudi Potrebni pripomočki: morebitni odpor katerega od udeležencev, ki se • zadostno število listov formata A 3 (lahko so mu mentorji zaradi tega osebno posvetijo. različnih barv), • pola šeleshamerja ali tršega papirja (opcijsko), Udeležence spodbudimo k temu, da vsak dan • različne nalepke, fotografije, natisnjene slike, ostanki blaga in drug material za kolaž , premislijo o svojih občutkih, tudi o hvaležnosti. • barvni svinčniki/voščenke/akvarelne barvice + O tem lahko vodijo dnevnik (Priloga: Teden čopiči, hvaležnosti na PUM- O+). Poskusno lahko to • ustrezno lepilo in nekaj parov škarij, počnejo en teden ali en mesec. Pomagamo jim • računalniki ali pametni telefoni za dostop do spletnih vsebin. lahko z obrazcem, ki pa si ga lahko tudi sami izdelajo (risanje, oblikovanje na računalniku s spletnimi orodji, npr. Canva). Pri tem ne gre toliko za obrazec, ampak za pristno preizpraševanje in usmerjanje pozornosti na drobne stvari, ki nas osrečujejo, se nam morda zdijo samoumevne, vendar po premisleku ugotovimo, da niso. To so lahko trenutki, ko nas nekdo/nekaj razveseli, očara, potolaži, dvigne moralo ali spodbudi in poveže z drugimi. V tem pogledu je hvaležnost povezana tudi z empatijo in sočutjem do oseb, ki morda trpijo ali nimajo priložnosti, kakršne imamo sami. Hvaležnost krepimo s spodbujanjem čuječnosti in samozavedanja ob različnih priložnostih, ko so S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T H V A L E Ž N O S T I 1 1 5 PROCES 1. KORAK: Raziščejo besedo hvala in druge CILJ besede zahvale, ki jih običajno nezavedno V spodaj opisanih dejavnostih izrečemo (npr. hvala Bogu, thanks, udeleženci: boglonej…), ter njihove pomene, tudi v • opredelijo pojem hvaležnosti s različnih jezikih. svojimi besedami, • dopolnijo razumevanje pojma 2. KORAK: Raziščejo pojem hvaležnosti, kakor hvaležnost, ga doživlja vsak sam (uporabijo delovni list • napravijo samorefleksijo o lastnih 6: Grb hvaležnosti, priloga 4). občutkih in izražanju hvaležnosti v različnih socialnih situacijah, 3. KORAK: V skupini se pogovorijo o izrazih • načrtno uporabijo nekatere strategije hvaležnosti – opisujejo mimiko, kretnje in za razvoj hvaležnosti in ovrednotijo besede ter dejanja, s katerimi izražamo njihove psihološke učinke na sebe in hvaležnost. okolico, • spremljajo svoje čustvovanje in 4. KORAK: Opišejo občutke, ki jih prevevajo, napredek pri doživljanju in izražanju ko so hvaležni, in občutke, ki jih prevevajo, hvaležnosti. ko so drugi hvaležni njim. 5. KORAK: Razširijo razumevanje pojma hvaležnosti v povezavi s kulturnimi razlikami POMEMBNO in različnimi socialnimi položaji, pa tudi situacijami, ki niso nujno povezane z drugimi Prostovoljno sodelovanje v vseh dejavnostih. ljudmi, ampak izhajajo iz ganjenosti in presunjenosti osebe (npr. ob doživljanju Udeležencem se zagotovi diskretnost. lepot narave, umetniškega dela, verskega obreda ali trenutka, v katerem je oseba občutila hvaležnost). 6. KORAK: Pogovorite se o tem, kako izražamo hvaležnost v skupini PUM- O+; pri tem lahko uporabite kviz , ki ga sestavite iz predhodnih premišljevanj udeležencev in mentorjev o izrazih hvaležnosti. 7. KORAK: Dogovor o vodenju dnevnika delovni list 8: Teden hvaležnosti na PUM- O+, priloga 4. 8. KORAK: Pisanje pisma zahvale osebi, ki se ji želimo zahvaliti; delovni list 9, priloga 4. 9. KORAK: Začnejo snovati učni projekt Koledar hvaležnosti; delovni list 7, priloga 4. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec Izpelje ogrevanje, ki je povezano z besedami Posamično zapišejo besedo hvala v različnih zahvale v različnih jezikih. Udeležencem jezikih. Pomagajo si lahko s slovarji in razdeli prazne liste (polovico A4 formata) in jih digitalnimi slovarji. pozove, da na liste zapišejo besedo hvala v različnih jezikih – vsak izraz na svoj list. Če so Razdelijo se v manjše skupine. Skozi koren v skupini priseljenci, jih spodbudimo, da besede poskušajo dognati njen pomen. Po zapišejo različne izraze, s katerimi se zahvalijo navodilih mentorja uporabijo spletna orodja ali v svojem maternem jeziku. morebitne slovarje za pridobitev razlage. Udeležence povabi, da svoje liste prilepijo na Plenarno predstavijo ugotovitve in v razpravi zid ali razstavijo po tleh in da se postavijo v poiščejo podobnosti ter razlike med jeziki. (pol)krog. Ob razstavljenih listih naj premislijo, katere izraze morda poznajo, kateri pa so zanje novi. Spodbudi jih k razmišljanju o tem, na kaj se izraz nanaša – od kod izvira; npr. slovenski »hvala« izraža slavo (slaviti nekoga), (po)hvalo osebi, ki nam je nekaj dobrega storila. Mentor lahko razloži tudi angleško besedo »Thank you«, ki jo udeleženci večinoma poznajo. Beseda »thank (you)« izvira aki iz latinske besede tongēre. Koren tong- 1 pomeni »mislim« (v angleščini think (of you)). V prostem prevodu bi se izraz lahko glasil: kor »Spomnil se bom, kaj si storil/-a zame.« Podobno tudi nemški »Danke« izhaja iz besede misliti (na nekoga). Zaprosi udeležence, katerih jezik ni slovenščina, da poskusijo podobno razložiti izraz za hvala in/ali druge izraze v svojem jeziku. Druge udeležence zaprosi, da se jim pridružijo v majhnih skupinah – posedejo se v skupine okrog ene tuje besede (in/ali udeleženca, katerega materni jezik uporablja to besedo). Mentor jim da napotke, kako uporabljati splet/slovar za pridobitev podatkov (etimološki slovarji). Mentorji spremljajo delo v skupinah in jim pomagajo pri razlagi ali uporabi spletnih orodij ali etimološkega slovarja v knjigi. Ko skupine končajo z delom, jih zaprosi, da plenarno predstavijo svoje ugotovitve. Na koncu jih usmerja k temu, da poiščejo podobnosti in razlike med različnimi jeziki v izvoru in/ali pomenu besede. Napove temo in kratko razloži namen. Pri tem Posamično izpolnijo delovni list Moj grb se lahko naveže na dejavnost ogrevanja (v hvaležnosti. skupini) ali (če ogrevanje izpusti) na aktualen javni dogodek, ki je povezan s hvaležnostjo, V skupini podelijo svoja občutja, čustva in npr. ob smrti humanitarke Anite Ogulin. razmišljanja, in ob moderiranju mentorjev Razloži, da hvaležnost ni povezana zgolj z predstavijo svoje zapise. Ob koncu svoj grb besedami ali z materializiranimi dobrinami, razstavijo v prostoru in si ogledajo grbe ampak tudi z občutji in dobrodelnostjo. soudeležencev in mentorjev. Udeležence usmeri na premišljevanje o dogodkih iz njihovega življenja, ko so se Delovni list shranijo v mapo, ki jo odprejo za ta počutili hvaležni. Poudari, da gre lahko za namen. To je lahko prepognjen list format A 3, majhne dogodke, celo za dogodke, kjer se ki ga naslovijo »Hvaležnost« (ali izberejo drugo nekaj, kar bi jih onesrečilo, ni zgodilo, čeprav – podobno ime) in mapo označijo s svojim bi se lahko. Udeležencem razdeli delovni list imenom ter (ali) po svoje okrasijo (npr. z risbo, 2 Variacija: če se zdi primerno, lahko oblikujejo Ko udeleženci končajo z izpolnjevanjem grba, 6: Grb moje hvaležnosti. nalepkami, fotografijo ipd.). tudi večjo skupno mapo iz šeleshamerja ali jih povabi k pogovoru. Delijo lahko samo tršega papirja, ki jo prav tako skupaj okrasijo delček svojega grba ali pa celoto. Tudi in poimenujejo. V njej bodo zbirali vse delovne mentorji naj ob koncu podelijo svoj grb. Lahko liste in druge izdelke, ki so povezani s ga povežejo z dogajanjem v PUM- O+, z hvaležnostjo. udeleženci, skratka z delom mentorja, ki ga opravljajo. Pri tem je pomembno, da hvaležnost pristno občutijo. Povabi udeležence, da svoje grbe razstavijo po prostoru in si jih ogledajo. Udeležencem razdeli material in jih povabi, da izdelajo mapo »Hvaležnost«. S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T H V A L E Ž N O S T I 1 1 7 PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec Izpelje čustveno loterijo (Ledolomilec 1, S odelujejo v pantomimi in pozneje v razpravi. Priloga 0) in udeležence zaprosi, da Razpravljajo o vprašanjih, povezanih s poskušajo s pantomimo izraziti občutje ali hvaležnostjo: delijo svoja razmišljanja in čustvo, ki so ga izžrebali. Povabi jih, da čustva s skupino. Pripovedujejo o izkušnjah, aki nekdo zahvalil njim. Pripovedujejo tudi o tem, Moderirajo razpravo o izrazih hvaležnosti – 4 povedo, kje v telesu občutijo to čustvo. ko so se sami nekomu zahvalili ali pa se je kor mimiki, kretnjah in besedah, dejanjih, s ko so pričakovali zahvalo, pa je niso dobili. V katerimi izražamo hvaležnost. 3 ko se niso zahvalili, pa bi se morali, in o tem, zvezi s tem pripovedujejo o svojih občutkih in čustvih. Povabi jih, da povedo, kako se običajno zahvalijo, ali so deležni zahvale, kako je, če se pozabijo zahvaliti ali če se kdo ne zahvali njim, pa so to pričakovali. Mentor povabi udeležence, da razmislijo o Sledijo meditaciji in ob koncu v pogovoru dogodku in osebi, ko bi se morali zahvaliti, pa izrazijo svoja čustva in sklepe. tega niso storili. Povabi jih, da najprej v tišini razmislijo o občutkih, ki jih prevevajo ob tem Če želijo, izpolnijo delovni list 9: Pismo spominu. Nato pa še o občutkih, ki so jim zahvale. S odelujejo v pogovoru o okoliščinah, takrat branili, da bi se zahvalili. To lahko ko bi lahko izročili pismo ali se kako drugače izpeljejo kot vodeno meditacijo ob glasbi. zahvalili osebi. Predhodno napiše besedilo za vodeno Po potrebi nadaljujejo osebni pogovor z meditacijo, ki ga lahko prilagodi po predlogi mentorjem. delovnega lista 9 - Pismo zahvale. Meditacijo konča s spodbudnim stavkom v smislu, da je za zahvalo vedno pravi čas in da v mislih izrečejo besede zahvale ter opišejo občutke in čustva, ki jih pri tem prevevajo. 5 Druga dva mentorja opazujeta udeležence med meditacijo in pristopita k posamezniku, če se zdi, da so ga preplavila intenzivna čustva žalosti ali obupa. Po končani meditaciji mentor vpraša udeležence o njihovem doživljanju med in po meditaciji. Pogovor vodi v smeri spodbujanja udeležencev, da v pismu izrazijo zahvalo osebi, o kateri so razmišljali skozi meditacijo. Razdeli jim delovni list 9: Pismo zahvale. Pismo napišejo do konca, ali pa le začnejo in ga po potrebi končajo doma, lahko tudi v osebnem pogovoru z mentorjem. Mentor usmerja pogovor k načinu, kako bodo izročili pismo ali predali njegovo sporočilo osebi, ki se ji želijo zahvaliti. 2 Usmerja pogovor na hvaležnost, kakor jo Premišljujejo o dogodkih v PUM- O+, ko so se izkazujejo v skupini PUM- O+. Udeležence nekomu zahvalili ali ko se je kdo zahvalil njim. spodbuja, da pobrskajo po spominu in se Opisujejo svoja občutja in zapišejo besede spomnijo situacij, ko so občutili hvaležnost do hvaležnosti, ki so se jih najbolj dotaknile. 6 soudeležencev, mentorjev ali do drugih oseb, ki so jih spoznali v PUM- O+. Povabi jih tudi, da se spomnijo situacij, ko se je nekdo v PUM- O+ zahvalil njim in kako so se ob tem počutili. Opcijsko povabi udeležence, da zapišejo izjave zahvale, ki so jim veliko pomenile. Te shranijo v skupni mapi. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + PODROBNEJŠI OPIS STRATEGIJE: Mentor Udeleženec Povabi udeležence k skupnemu reševanju Udeleženci razmišljajo o vprašanjih in v kviza o hvaležnosti na PUM- O+, ki ga je dialogu poiščejo skupne odgovore. Vsak mentorska skupina pripravila pred tem iz izjav odgovor zapišejo na svoj list. udeležencev, ki so povezane s hvaležnostjo, in z izjavami, ki sestavljajo vizijo/kodeks medsebojnega vedenja v skupini PUM- O+ (med udeleženci, mentorji in drugimi). Kviz lahko rešujejo v manjših skupinah, v katerih se dogovorijo, kako bodo odgovorili na 7 postavljeno vprašanje. Vsaka skupina odgovori na vsako vprašanje, vendar mentorji pazijo, da vsaka skupina vsaj enkrat odgovori prva oz . pred drugimi skupinami. Če se odgovori skupin med seboj razlikujejo, mentor spodbuja dialog v smeri, da vsaka skupina poskuša razumeti razloge druge skupine. Cilj je sklenitev konsenza oz . konsezualno preoblikovanje odgovora. Izbrane odgovore zapišejo in jih shranijo v skupni mapi. aki kor Povabi udeležence, da si znova ogledajo svoj S odelujejo v akciji Teden hvaležnosti na grb hvaležnosti (delovni list 7). Iz polja Dve PUM- O+ tako, da izpolnijo delovni list 8. stvari, ki me osrečujeta in sem zanju sodelujejo pri snovanju in izpeljavi učnega hvaležen/hvaležna naj izberejo eno, o kateri so projekta Koledar hvaležnosti. pripravljeni spregovoriti. Mentor jih povabi, da svoje občutje hvaležnosti izrazijo z barvo, lepim stavkom, besedo, pesmijo, sliko, plesnim gibom ali citatom, ki ga morda poznajo. Tudi to lahko zapišejo, pobarvajo ali posnamejo fotografijo (npr. plesnega giba). Nato jih povabi k načrtnemu zbiranju teh občutij tudi izven PUM- O+ Delovni list 8: Teden hvaležnosti na PUM- O+). Pogovor usmerja na priložnosti in načine, ko bi svoja občutja načrtno opazovali in jih beležili. Npr. Stvar, ki me osrečuje in sem zanjo hvaležen, 8 so sprehodi z mojim psom. Na sprehodu lahko posnamem fotografijo, ki je povezana z mojo hvaležnostjo (lahko je pasji repek, ki veselo 9 miga, sončni zahod, lepo drevo, karkoli drugega), ali pa si zapišem zahvalo, kakor sem jo notranje občutila, ko sem bila na sprehodu ali morda prebrala ali jo je kdo izrekel. Vse to shranim v svoji mapi hvaležnosti. Mentor udeležence spodbudi, da bi svoje zapise in drugo dokumentirano vzdušje hvaležnosti predstavili v Koledarju hvaležnosti 22 (delovni list 7), ki bi ga lahko podarili ljudem in ustanovam, katerim so še posebej hvaležni, ali pa bi jih z njim želeli razveseliti in v njih prebuditi hvaležnost. Mentorji vodijo projekt Koledar hvaležnosti skladno z načeli projektnega učenja v PUM- O+. Za gradnike koledarja lahko uporabijo vse, kar so udeleženci že shranili v svoji ali v skupni mapi hvaležnosti, in to ustrezno dopolnijo. S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T H V A L E Ž N O S T I 1 1 9 Viri in literatura: American Psychological Association (2012). Growing Up Grateful Gives Teens Multiple Mental Health Benefits, New Research. Dostopno na: Showshttps://www.apa.org/news/press/releases/2012/08/health- benefits Greater Good in Action, S cience Based Practice for a Meaningful Life, Gratitude Letter dostopno na: https://ggia.berkeley.edu/practice/gratitude_letter P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 7, Grb hvaležnosti • • • • Priloga 4 • Vsebina koledarja: Hvaležnost v besedi in • Kam bomo umestili logotipe? PUM- O+, sliki. izvajalske organizacije, MDDSZ , ZRSZ , • Kaj že imamo: Izbor fotografij, slik, besedil morebitnih sponzorjev. iz naše/naših map hvaležnosti. • Ali je lahko koledar hvaležnosti darilo in • Razporeditev po mesecih: Premišljujejo o zahvala? Komu smo hvaležni in komu ga hvaležnosti v povezavi z letnimi časi, bomo podarili? meseci, prazniki; za kaj smo najve čkrat • Koga lahko napolnimo s hvaležnostjo, č e hvaležni, k oga se spominjamo; npr. jim bomo podarili koledar ? Izbor pomlad, ko se končuje zim a, poletje, ko obdarovancev (humanitarna društva, nastopijo poči tnice in smo uspešno končali domovi starejših, bolniki ipd.)? izobr aževanje , dan žena, materinski dan, • Sledijo vprašanja, ki so povezana z dan drž avnosti, dan reformacije in akcijskim načrtom, delitvijo vlog v skupini, slovenske knjige, 1. november, b ožič in iskanjem podpore (strokovne in finančne) novo leto, dan varnosti v prometu, dan in druga, ki so povezana z uresnič evanjem učiteljev, dan Zemlje ipd. projekta. • Katere mesece je potrebno še zapolniti? Iskanje in ustvarjanje dodatnih motivov in/ali besedil hv aležnosti. • Kako bomo oblikovali naslovnico? (krovni list koledarja). P R I R O S O C I A L N O - I N Delovni list 9, Priloga 4 Teden hvaležnosti Navodilo Vsak dan poskusi zapisati vsaj en dogo dek ali Hvaležnost lahko občutiš tudi ob d ogodkih, ki trenutek, ko si o bčutil/-a hv aležnost. To je se ne do gajajo tebi, č eprav to ni samouveno lahko povezano z izj avami, gestami ali (npr. vojn e, n esreče, b olezen ip d.). Lahko majhnimi pozornostmi ljudi, ki te obkrožajo – zapišeš tudi lepo misel, ki si jo prebral/-a ali soudeležen cev na PUM-O+, mentorj ev, slišal/-a (np r. lepa pesem). Lahko posnameš sor o dnikov, prijateljev in drugih . To so lahko fotografijo prizora , ki te je napolnil s tudi povsem tvoja notranja o bčutj a , ki te hv aležnostjo. Zapiši tudi svoja občutj a , ko si pre vzamejo, ko si v stiku z ži v almi ali ko vidiš nekomu pomagal/-a in ti je bil za to h valežen . nekaj lepega (np r. sončni zah o d, morje, gozd) P oskusi zapisati ali zabeležiti vsaj eno st var v in si za to hv aležen/-na . Lahko je povezano s vsakem dnevu. tvojimi majhnimi ali velikimi us pehi. Včasih smo h v aležni tudi za izkušnje, ki morda niso Ta zapis shrani v svoji mapi hv aležnosti. bile prijetne, vendar so nam pomagale r azumeti nekaj, kar je za nas pomembno. TEDEN HVALEŽNOSTI na PUM-O+ MOJE IME: OD: DO: PONEDELJ EK TOREK SREDA Č ETRTEK PETEK SOBOTA/NEDELJA S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T H V A L E Ž N O S T I 1 2 3 Delovni list 10 , Priloga 4 Pismo zahvale10 Sp omni se nekoga, ki je zate nar edil nekaj, za • Načrtuj obisk ali srečanje z nasl ovniko m. kar si mu/-ji izr edno hvaležen, vendar mu/-ji Sporoči tej osebi, da bi jo r ad/-a videl/-a in svoje hv aležnosti morda nisi izr azil/-a , ker tega da se z njo želiš o neč em pogovoriti, nisi znal/-a ali takr at njego vemu dejanju nisi vendar ne r azkrij natančnega namena pripis oval/-a posebne vr ednosti. To je lahko srečanja. kdorkoli: soro dnik, prijatelj, učitelj, mentor, • Ob srečanju osebi povej, da si ji zdravnik ali so delavec. Poskusi izbrati nek oga, hvaležen/-na in da bi ji r ad/-a preb ral/-a ki je še v edno živ in bi se lahko v naslednjem pismo, v katerem iz r ažaš svojo hv aležnost; t ednu sr ečal s tabo iz o či v o či. Morda bo prosi jo, naj te ne prekinj a , dokler ne najbolj koristn o, če izbere š osebo ali dejanje, o končaš. Če ti je b ranje neprijetno, jo katerem že nekaj časa nisi razmišljal/-a – poprosi, da pismo prebere sama. nekaj, č esar nimaš vedno v misli h, vendar je • Za b ranje pisma si vzemita čas . Med bilo zate pomembno. branjem bodi pozoren/-a na njen o dziv in tudi na svoja občutja. Z daj napiši pismo eni od teh oseb , pri č emer • Ko preb ereš pism o, bodi do vzeten/-na za se ravnaj po naslednjih ko rakih: njen o dziv in pogovorita se o svojih o bčutkih. • Piši tak o, kot da to osebo ne posr edno • Ob o dho du pismo izro či osebi . nasla vljaš (»Dragi/D raga ______«). • Če ti fizična o ddaljenost preprečuje • Ne skrbi za sl o vnico ali pravopi s. srečanje, se lahko d ogo voriš za telefonski • Natančno opiši, kaj je ta oseba storil a, ali video klep et. zakaj si ji hvaležen/-a in kako je njeno ravnanje vpli valo na tvoje življenj e. Poskusi Opomba: Če bi hvaležnost želela iz raziti osebi, biti čim bolj konkreten/-na. ki je ne boš nikoli v eč srečal/-a , lahko prav • Opiši, kaj zdaj počneš v svojem življenju in tako napišeš pismo in ga preb ereš na glas. kako se po gosto spominjaš njenih Opazuj svoje občutke in pomisli, kako bi to prizadev anj. izkušnjo lahko u porabil/-a v medosebnih • Lahko opiš eš svoja občutja , ko se nisi o dnosih z ljudmi, ki ti stojijo ob strani in te zmo gel/-la zahv aliti in kaj občutiš zdaj, ko podpir aj o. si se ji zahv alil/-a. • Nato poskusi, če je le m ogoč e, pismo izr o čiti osebno, pri čemer u pošt evaj 10 Pismo zahvale ( povzeto po Greater Good in Action , Science Based nasl e dnje ko r ake: Pr acti c e for a Meaningful Lif e, Gr atitude L etter dostopno na https://ggia.berkeley.edu/practice/gratitude_letter) P R I L O G E 1 L e d o l o m i l c i 2 P o d r o č j e u č e n j a : V e r j a m e m v a s e 3 4 P o d r o č j e u č e n j a : P o d r o č j e u č e n j a : S e m č u s t v e n o Z a u p a m d r u g i m k o m p e t e n t e n 5 P o d r o č j e u č e n j a : S e m ž i v l j e n j s k o z a v z e t L E D O L O M I L C I D e l o v n i l i s t 1 , Č u s t v e n a l o t e r i j a P R I L O G A 0 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + L e d o l o m i l e c 1 : Č U S T V E N A L O T E R I J A ljubeče prepričan hvaležen miroljuben oživljena vključen sočuten opolnomočen hvaležen miren pomlajena prekleto prijateljski odprt v teku jasnih misli spočit v pričakovanju ljubljen ponosna hvaležen udobno obnovljeno spodbujeno odprtega srca varen presunjen osredinjen oživljen optimističen simpatičen preskrbljen navdihnjen poln napeto prestrašen nežno vznemirjeno začuden izpolnjen anksiozen očaran toplo presenečen začuden čudežno v stiski strah razvrednoteno animiran radostno nestrpen razočarano prestrašen previden zagret zabaven mehak oster nezaupljiv radoveden spodbujen navdušen tih nejevoljen v paniki pomilovan začuden vesel sproščen razdražljiv prestrašen začaran zaslepljen srečen olajšano nervozen sumničav zaupljivo resno energično zadovoljno živčen ustrahovan fasciniran entuziastičen zadovoljen tihoten preobremenjen previden zainteresiran omotičen navdušen umirjen nemiren zaskrbljen intrigiran živahno blažen spoštovan brez stresa razdraženo izčrpano hrepeneče razočarano živahno raztreseno obžalovanja vredno otopelo (letargično) šokirano neprijetno ogorčeno moteno žalostno P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + L e d o l o m i l e c 1 : Č U S T V E N A L O T E R I J A strastno ekstatično ranljivo averzija obteženo apatično vzhičeno vzneseno krhko prezir zgroženo dolgočasno živahno obnovljeno varovano nagnusno utrujeno hladno brez upanja z žarom nemočno ne marati ponižan samostojejen mrzlično navdušeno negotovo sovražno razburjeno zadržano zmedeno v zadregi razbrzdano odrinjeno frustrirano raztreseno osuplo sramota zadržano vznemirjeno nepotrpežljivo indiferentno brez besed totalno zmedeno občutljiv vržen iz tira razdraženo paraliziran pretresen prijetno presenečen tresti se prestrašen ljubosumen odstranjen nepotrpežljiv na preži pred nevarnostjo hrepeneče kriv jezno nezainteresiran izgubljeno samozavestno zavisten težaven razjarjen umaknjeno povsem zmeden premagan hrepeneče sovražen besen neupoštevan razpadajoč izgorelost nostalgično nelagodno nemirno izčrpano neodločen brez energije zgroženo brezupno užaljeno depresivno odklopljen z zlomljenim srcem nesrečen izčrpan razočarano omrtvičen odtujeno obžalovanja vredno razočarno v bolečini s težkim srcem opeharjen rezerviran polni obžalovanja turbulentno v agoniji potrt žalovanje črnogled obnemoglost nemirno tesnobno zavržen brez miru zavrnjen neuporaben prežet z grozo pogumen osamljen prizadet V E R J A M E M V A S E Delovni list 1, Delovni list 8, Matrika blagostanja Vprašanja za samorefleksijo in krepitev samozavedanja Delovni list 2 , , Delovni list 9 Vprašalnik Moje moči Tarča mojih moči (Von Bönninghausen, M. in sod., 2023), Delovni list 3 (b), Delovni list 10, Joharijevo okno Oseba v razcvetu v – raziskovanje pojma Delovni list 3 (a), Delovni list 11, Vprašalnik o trdnosti in odpornosti Oseba v razcvetu v – raziskovanje pojma Delovni list 4, Delovni list 12, Tarča Moje moči Moja družbena podpora oziroma socialna mreža – za lažje premagovanje težav oziroma soočanje Delovni list 5 s stresom , Področja vrednot Delovni list 13, Delovni list 6 , Nadziranje čustev s pomočjo čuječnostne Moj osebni načrt vrednot tehnike STOP Delovni list 7, Delovni list 14, Kartice vrednot Moji uspehi P R I L O G A 1 V E R J A M E M V A S E M E T R I K A B L A G O S T E N J A I 3 5 Delovni list 1 Matrika blagostanja, Priloga 1 NAVODILO Ob izbranem dogodku razmisli o svojih občutkih bil/a odlično opremljen/a). Opremljenost in čustvih. Premisli, kako stresna je bila zate predstavljajo tvoje notranje moči, npr. pogum, situacija in kako uspešno si jo rešil/-a. Kakšni so optimizem, zmožnost uravnavanja čustev, bili dejavniki stresa? V vodoravni vrstici označi zavzetost za rešitev problema, zunanja pa je ustrezno okence od 1 do 10, ki najbolje označuje morebitna podpora, ki si jo bil/-a deležen/-a od stopnjo tvojega stresa; 1 pomeni najmanjšo drugih ljudi (starši, prijatelji, mentorji, učitelji in stopnjo, 10 pa najvišjo. Nato razmisli, kako si drugi). Sedaj označi v tabeli, kje se ti dve polji bil/-a opremljen/-a za reševanje te situacije z združita. Kaj ti pove ta rezultat? Kaj bi vidika notranjih moči in zunanje podpore. V potreboval/-a, da bi stres lažje obvladal/-a in navpičnem stolpcu izberi okence, ki najbolj uspešno rešil/-a situacijo? Katere notranje moči ustreza stopnji tvoje opremljenosti; 1 pomeni, da bi želel/-a okrepiti? Kdo bi ti v tej situaciji moral si se počutil/a brez moči in podpore, 10 pa, da si ali lahko pomagal? STRESORJI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 ČI 5 MO 6 7 8 9 10 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Vprašalnik Moje moči , 1 2 3 4 Priloga 1 Delovni list 2 13 V naši družini se med seboj vedno razumemo . in se podpiramo. 14 V naši družini se dobro razumemo. . (Von Bönninghausen, M. in sod., 2023), 1 2 3 4 NAVODILO 15 V naši družini se čutimo zavezane drug drugemu. Na 4-stopenjski lestvici ocenite, v kolikšni meri 1 2 3 4 trditve spodaj veljajo za vas, pri tem: 1 – ne drži, 2 – včasih drži, 3 – večinoma drži, 4 – popolnoma 16 Imam fanta ali punco, ki mu/ji je resnično mar drži. zame. 1 1 2 3 4 Sam lahko rešujem svoje težave. Imam prijatelja, s katerim se lahko pogovorim 17 1 2 3 4 o svojih težavah. 2 Večina stvari mi uspe, če se potrudim. 1 2 3 4 1 2 3 4 18 Imam prijatelja ali prijateljico, ki mi pomaga, ko 3 se znajdem v težavah. Veliko stvari lahko naredim dobro. 1 2 3 4 1 2 3 4 4 19 Prevzemam odgovornost za to, kar počnem. V svojem življenju imam cilje. 1 2 3 4 1 2 3 4 5 Razumem svoja čustva. 20 Ko naredim napako, jo zmorem priznati. 1 2 3 4 1 2 3 4 6 21 Lahko sprejmem, ko mi kdo reče ne. Razumem, zakaj nekaj počnem. 7 1 2 3 4 1 2 3 4 Slabo se počutim, ko je nekdo prizadet. 22 Če česa ne razumem, vprašam nadrejenega, dokler tega ne razumem. 1 2 3 4 1 2 3 4 23 Poskušam razumeti, kaj doživljajo drugi ljudje. 8 Poskušam odgovoriti na vsa vprašanja, ki so mi 1 2 3 4 zastavljena v skupini. 24 Poskušam razumeti, kaj drugi ljudje čutijo in 1 2 3 4 mislijo. 9 Ko poskušam rešiti težavo pri nalogi, ne 1 2 3 4 obupam, dokler ne najdem rešitve. 25 Lahko počakam na tisto, kar si želim. 10 1 2 3 4 1 2 3 4 V PUM- O se najde mentor ali kolega, ki mu je Ne motim drugih, ko so zaposleni s svojimi 26 res mar, da se trudim po svojih najboljših stvarmi. močeh. 1 2 3 4 1 2 3 4 1 1 V PUM- O je mentor ali član osebja, ki me 27 Razmislim, preden nekaj naredim (storim). posluša, ko imam kaj povedati. 1 2 3 4 1 2 3 4 28 Večino časa sem zadovoljen. 12 V PUM- O je mentor ali kolega, ki verjame, da 1 2 3 4 mi bo uspelo. 1 2 3 4 29 Običajno se počutim hvaležnega. 1 2 3 4 30 Običajno se počutim cenjenega. 1 2 3 4 V E R J A M E M V A S E M O J E M O Č I 1 I 3 9 31 Običajno imam dovolj energije. 1 2 3 4 32 Običajno se počutim aktivnega. 1 2 3 4 33 Večino časa se počutim navdušenega (zavzetega). 1 2 3 4 34 Veselim se vsakega dneva. 1 2 3 4 35 Načeloma pričakujem, da bom doživel več pozitivnih stvari kot negativnih. 1 2 3 4 36 Največkrat pričakujem, da bom imel lep dan. 1 2 3 4 Rezultate na posamezni dimenziji dobite, če seštejete točke pri posameznih vprašanjih po naslednjem ključu: PRIMER: Pri Verjamem vase je nekdo zbral 36 točk, ki jih delite z devet in dobite poprečno vrednost 4. Pri posamezni dimenziji pa seštejete pridobljene točke in jih delite s 3. Primer Samočinkovitost: 12 točk: 3 = 4 Verjeti vase Čustvene kompetence Verjeti v druge Življenjska zavzetost Samoučinkovitost: 1–3 Uravnavanje čustev: 19–21 Podpora šole: 10–12 Hvaležnost: 28–30 Vztrajnost: 4–6 Empatija: 22–24 Podpora v družini: 13–15 Veselje do življenja: 31–33 Samozavedanje: 7–9 Samoregulacija: 25–27 Podpora vrstnikov: 16–18 Optimizem : 34–36 Skupaj: Skupaj: Skupaj: Skupaj: P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 3 , Priloga 1 . Oseba v razcvetu v – Razmisli: raziskovanje pojma 1. Kakšen je pomen pojma/ideje za . ? NAVODILO 2. Na kaj vse vpliva? Spoznal si idejo (pojem): 3. S čim je povezana? . 4. Na kakšen način je uporabna? 5. Kakšen bi bil svet brez te ideje (pojma)? Svet brez ...? Pomen Uporabnost Oseba v razcvetu Vpliv Povezanost V E R J A M E M V A S E M O J E M O Č I 2 I 4 3 NAVODILO Ko naletiš na nov pojem, ga opredeli po svoje, nato pa svojo opredelitev preveri še v knjigi. Pojem nariši oz. shematsko prikaži ter navedi primere. Uporabi pojem v smiselni povedi. Opredelitev Primeri Kaj je to? Oseba v razcvetu Slika Trditev Več idej za grafična pomagala v procesu raziskovanja pojmov najdete v Kompare in Rupnik Vec (2016). 7 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 4 , Priloga 1 Tarča Moje moči m ouč inkovito č van ust st Sa m ouravna Sa e v je 1 2 Pod Ps ih p PU dp M ro po ološ a 3 or ra v ka po 4 -O gra m 5 u 6 a a 7 S mpa 8 na d ti o j m E 9 zor 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 10 je 9 n a H d e va v 8 l e za ž o n o m 7 a st S 6 5 st i 4 Ela in ž no ru n/ za 3 Ra v d e v do Po st 2 v 1 iko tn vrs ora m i Opt iz dp Po em P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 5, Priloga 1 NAVODILO Področja vrednot V skupini ali paru izberite eno vrsto vrednot, jih opišite in navedite svoje osebne izkušnje s temi vrednotami. DRUŽBENE VREDNOTE DRUŽBENE VREDNOTE Pravičnost Solidarnost Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje DRUŽBENE VREDNOTE DRUŽBENE VREDNOTE Enakost Spoštovanje Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje V E R J A M E M V A S E V R E D N O T E I 4 9 DRUŽBENE VREDNOTE PROFESIONALNE VREDNOTE Sodelovanje Zanesljivost Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje PROFESIONALNE VREDNOTE PROFESIONALNE VREDNOTE Strokovnost Etičnost Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje PROFESIONALNE VREDNOTE PROFESIONALNE VREDNOTE Timsko delo Inovativnost Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + DRUŽINSKE VREDNOTE DRUŽINSKE VREDNOTE Ljubezen Podpora Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje DRUŽINSKE VREDNOTE DRUŽINSKE VREDNOTE Zaupanje Spoštovanje Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje DRUŽINSKE VREDNOTE KULTURNE VREDNOTE Medsebojna pomoč Inovativnost Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje V E R J A M E M V A S E V R E D N O T E I 5 1 KULTURNE VREDNOTE KULTURNE VREDNOTE Ljubezen Podpora Opis: Opis: KULTURNE VREDNOTE Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje KULTURNE VREDNOTE KULTURNE VREDNOTE Zaupanje Spoštovanje Opis: Opis: Moje/naše izkušnje Moje/naše izkušnje P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 6, Priloga 1 Moj osebni načrt uresničevanja vrednot NAVODILO Izberite nekaj osebnih vrednot, ki najbolj V okviru načrta za spremljanje napredka odražajo, kaj cenite v svojem življenju, kako razmislite, kako boste spremljali uresničevanje želite ravnati ter kaj vas vodi pri sprejemanju svojih vrednot in ciljev. To lahko vključuje pisanje odločitev in vsakodnevnih dejanjih. Zapišite, dnevnika, tedensko oceno ali iskanje povratnih kako jih boste uresničevali, ter natančno informacij od drugih. Pomagajte si s prikazanim definirajte cilje v zvezi s tem. Pri premagovanju primerom za vrednoto zdravje. ovir in izzivov razmislite, kaj vam lahko prepreči uresničevanje vrednot in poiščite način, kako boste te ovire premagali. VREDNOTA: OPIS IN POMEN KAKO URESNIČUJEM MOJI KRATKOROČNI OVIRE IN IZZIVI VREDNOTE TO VREDNOTO CILJI POVEZANI Z VREDNOTO NAČRT ZA SPREMLJANJE NAPREDKA . V E R J A M E M V A S E V R E D N O T E I 5 3 Delovni list 7, Priloga 1 Kartice vrednot KARTICE VREDNOT: Opis: Vprašanja: Afirmacija: slika, risba, skica, simbol P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 8 NAVODILO , Priloga 1 Vprašanja za Razrežite učni list na manjše lističe, tako da bo na vsakem listu le eno vprašanje. Ko naletiš samorefleksijo in krepitev na nov pojem, ga opredeli po svoje, nato pa samozavedanja svojo opredelitev preveri še v knjigi. Pojem nariši oz. shematsko prikaži ter navedi primere. Uporabi pojem v smiselni povedi. Kaj je samozavedanje in zakaj je pomembno za Kakšna je vaša prva reakcija, ko se soočite s osebno rast? kritiko? Kako mislite, da samozavedanje vpliva na vaše Kakšna je vaša strategija za obvladovanje odločitve in obnašanje? negativnih misli? Kaj vpliva na vaše samozavedanje? Kakšna so vaša pričakovanja do sebe? Kako lahko konstruktivno uporabite kritiko za Kakšna vedenja drugih ljudi vas najbolj svoj razvoj? vznemirjajo in zakaj mislite, da je tako? Kaj vas najbolj preseneča pri vaših reakcijah v stresnih situacijah? Kako mislite, da vas vidijo drugi? Kaj se naučite o sebi, ko prejmete povratne Kakšno vlogo imajo vaša pretekla izkustva pri informacije od drugih? oblikovanju vaše trenutne samopodobe? Kaj vam pomaga, da ostanete osredotočeni na Kaj vas vodi pri sprejemanju pomembnih svoje cilje? odločitev ? Katere so vaše močne osebnostne lastnosti? Kako se počutite po sprejetju pomembne odločitve? Kaj se običajno dogaja v vašem telesu, ko ste pod stresom? Kakšna oseba želite postati? Kaj vas osrečuje in vam daje občutek Kako se počutite, ko prejmete negativno izpolnitve? povratno informacijo? Kaj vas motivira, da se izboljšujete in rastete? Kaj so glavne koristi samozavedanja? Kaj si želite doseči na področju samozavedanja v naslednjih šestih mesecih? P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 9 , Priloga 1 Tarča mojih moči VERJAMEM VASE URAVNAVAM SVOJA ČUSTVA edanje Uravnavan Sam ozav je č ustev 1 2 Em t patijja os 3 / v Vz 4 ivlj an tra ž jn je 5 6 st 7 vito S učin 8 ona d ko am m 9 zo o a r S 10 + 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 -O 10 M U P 9 u H m va ra g le 8 ž ro n p o v st a 7 or p od P 6 i 5 Ela in ž n / ru R d v 4 ad st os no 3 t / za Hre ve pe Po 2 nen je v lje 1 te ja Pri / Op ov em iz tim ik tn rs v ora dp Po ZAUPAM DRUGIM SEM ŽIVLJENJSKO ZAVZET SAMOUČINKOVITOST PODPORA V PUM-O+ IN SODELAVCEV (RAST) Sposobna sem usmerjeno delovati k rezultatom in izpolniti Zaupam podpori mentorjev in drugih sodelavcev/PUM-O+. pričakovanja / zahteve, ki so postavljene predme. PODPORA DRUŽINE VZTRAJNOST Zaupam podpori v naši družini. Prizadevam si doseči svoje cilje in vztrajam tudi, ko gredo stvari "narobe" ali pa se ne izidejo po pričakovanjih. PODPORA VRSTNIKOV / SODELEŽENCEV Zaupam v podporo svojih vrstnikov/prijateljev/sodeležencev. SAMOZAVEDANJE Vem, kdo sem v očeh sebe in drugih. HVALEŽNOST Hvaležen sem za stvari in dogodke, ki se mi zgodijo. URAVNAVANJE ČUSTEV Znam izraziti svoja pozitivna čustva in se spoprijeti z ELAN negativnimi čustvi. Imam energijo, veselim se življenja in drobnih stvari, ki se dogajajo. EMPATIČNOST / VŽIVLJANJE Začutim, kako se počuti nekdo drug, se odzovem in upoštevam OPTIMIZEM njegova / njena občutja. Verjamem v pozitivno prihodnost. SAMONADZOR V različnih okoliščinah znam izraziti in nadzorovati svoje vedenje. V E R J A M E M V A S E S A M O Z A V E D A N J E I 5 9 Delovni list 10, Priloga 1 Joharijevo okno JOHARIJEVO OKNO LJUDJE SMO "SESTAVLJANKA" RAZLIČNIH Ali obstaja razlika v tvojem in prijateljevem LASTNOSTI, KI TVORIJO CELOTO: opisu? čustvovanje, videz, mišljenje, delovanje, poslušanje, ravnanje, obnašanje, mnenje, Najverjetneje si že ugotovil, da sami sebe motivacija itd. velikokrat vidimo drugače, kot nas vidijo drugi. Da lažje odkrijemo svojo "slepo pego", je Nekaterih se zavedamo, drugih ne. Skrita, vidna in pomembno, da smo odprti za zaznavanje in neznana podorčja svoje osebnosti lahko komentarje drugih. raziskuješ s pomočjo Joharijevega okna. Uporabi ga tako, da najprej sam dopolniš odprto Tako bolje spoznamo samega sebe in se bolje in skrito območje, značilnosti in stvari, ki si jih orientramo v družbi ter se spreminajmo v smeri, pripišeš. Nato prosi še prijatelja, naj te opiše. ki nam je všeč. Njegove zaznave o tebi zapiši v slepo območje. ZNANO MENI NEZNANO MENI ODPRTO OBMOČJE SLEPO OBMOČJE JAVNA PODOBA SLEPA PEGA GIM (predstavlja tiste stvari, kar vemo o sebi sami in jih (prostor, ki je neznan tebi in znan drugim. razkrijemo drugim. To so stvari, ki jih sam poznaš o sebi in U To so stvari, ki jih pri tebi opazijo ljudje, s katerimi si v želiš, da jih opazijo tudi ljudje, s katerimi si v stiku.) stiku, sam pa jih ne.V tem območju se lahko skrivajo DR pozitivne, negativne in čisto vsakdanje lastnosti, ki jih sam pri sebi ne opaziš.) ANO ZN POPOLNOMA NEZNANO SKRITO OBMOČJE OBMOČJE GIM MOJA ZASEBNOST NEZAVEDNO U (področje, ki je znano nam in neznano drugim. Področje je neznano tebi in neznano drugim. DR V tem polju hranimo stvari, dejstva, lastnosti, navade ipd., Nihče v resnici ne ve, kaj je ali bi lahko bilo tukaj. Vemo pa, ki jih o sebi vemo, a jih drugi ne. To so zelo intimne stvari, da deluje - se izrazi; predvsem v spontanih odzivih v za nas zato o njih ne govoriš in jih ohranjaš zase.) novih situacijah. ANO NEZN V E R J A M E M V A S E V Z T R A J N O S T I 6 3 Delovni list 11, Priloga 1 Vprašalnik o trdnosti in odpornosti Razmislite o vprašanjih, zapišite odgovore in jih delite oziroma predebatirajte v paru. 1. SAMOZAVEST IN SAMOSPOŠTOVANJE 4. VZTRAJNOST Katere so vaše najmočnejše točke/lastnosti, ko Razmislite o stresni situaciji, ko ste se morali se soočate s stresom in novimi izzivi? resnično potruditi, da ste jo rešili, in niste obupali? Kako ste v tej dani situaciji pokazali svojo odpornost? 2. ČUSTVENA REGULACIJA Kako obvladujete/izražate svoja čustva, ko ste pod stresom? 5. REŠEVALNE STRATEGIJE/METODE SOOČANJA S STRESNIMI SITUACIJAMI 3. NADZOR NAD SITUACIJO Kako se soočate s situacijami, kjer se zdi, da Katere tehnike uporabljate, ko se soočate s nimate nadzora? težkimi situacijami? Kako se običajno soočate s stresom ali neuspehom? P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 12 , Priloga 1 NAVODILO Moja družbena podpora 1. V tabelo zapišite imena oseb, na katere se oziroma socialna mreža – za lahko zanesete in jih prosite za pomoč, ko vam je težko ali ste v stiski lažje premagovanje težav . oziroma soočanje s stresom 2. Na voljo je kar nekaj institucij, na katere se lahko obrnete, ko zaidete v stisko. Na spletu poiščite/ raziščite vam najbližje in za vas pomembne ter si v tabelo zapišite njihove kontakte in področje delovanja. 3. V prazne vrstice lahko dodate še kakšno institucijo po lastni presoji. Družina, sorodniki Pum-o mentorji, učitelji Sošolci, prijatelji Sosedje, znanci Center za duševno zdravje otrok Svetovalni center za otroke, in mladostnikov mladostnike in starše Zaupni telefon Samarijan Krizni center za otroke in mladostnike Društvo za nenasilno komunikacijo Tom telefon/SOS telefon Združenje za moč Legebitra V E R J A M E M V A S E V Z T R A J N O S T I 6 5 Delovni list 13, Priloga 1 Nadziranje čustev s pomočjo čuječnostne tehnike STOP Namen in učinki tehnike STOP: zmanjšanje neprijetnega počutja v stresni situaciji ter krepitev prepričanja o svojih zmožnostih za spoprijemanje s stresnimi situacijami. Tehnika se izvaja ob sproščujoči glasbi. Pred izvedbo tehnike se udobno namestite. S Stop Prenehajte s trenutnim delom, aktivnostmi, udobno se namestite, prekinite svoje trenutne misli. T Trenutki za dihanje in potovanje po telesu: Nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite. Ozavestite ramena, roke, zapestja, dlani in prste na rokah. Ozavestite svoje telo, zavedajte se prstov na nogah, gležnjev. Potujte po vratu do glave, začutite svoj obraz , ušesa, usta, nos in oči. Potujte po telesu navzgor, po golenicah, mimo kolen, po stegnih. S edaj usmerite pozornost še na dihanje, ozavestite ga in spremljajte, kako prihaja v Usmerite pozornost na genitalije, medenico nos in iz njega odhaja. in trebuh. Lahko si rečete „noter “, ko vdihujete, in Globoko dihajte in se osredotočite na prsa. „ven“, ko izdihujete; to vam lahko pomaga pri koncentraciji. Začutite, kako vam je toplo pri srcu. O Opazujte: Opazujte svoje misli, občutja, čustva. Zaznajte kakršna koli čustva, ki so prisotna, in jih samo poimenujte; poimenovanje S edaj se osredotočite na misli v vašem čustev ima pomirjajoč učinek. umu. Zavedajte se, da misli niso dejstva in da niso Stalne ali trajne. (Če se npr. pojavi Usmerite pozornost na svoje telo in misel, da ste nesposobni ali neustrezni, jo preverite, ali stojite ali sedite. Kakšna je preprosto opazite, ji dopustite in vaša drža? S o prisotne kakršne koli nadaljujte.) bolečine? P Pojdite naprej S tem zavedanjem, z izstopom iz avtopilota »Kaj je sedaj najbolj pomembno? Kaj in z osredotočenostjo na ta trenutek, se nameravam oziroma kaj želim početi v lahko vprašate: naslednjem trenutku?« In ko se pojavi odgovor, nadaljujte s tem. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 14, Priloga 1 NAVODILO Moji uspehi Razmisli o svojem dosežku, uspehu, na katerega si ponosen/ponosna, in o njem razmisli ob zastavljenih vprašanjih. Moj dosežek 1. Si svoj cilj načrtno izpeljal/-a? Si imel/-a načrt, 9. Razmisli še o drugih svojih prednostih, ki jih kako ga boš dosegel/-la? imaš, in jih naštej. 2. Si načrt oblikoval/-a sam/-a ali ti je kdo 10. Bi jih lahko vključil/-a v dano situacijo? Kako bi pomagal? Če si imel/-a pomoč, kdo ti je pomagal? ti pomagale? 3. Kaj te je motiviralo, da si vztrajal/-a in 1 1. Kdo meniš, da je zaslužen za uresničitev uresničil/-a svoj cilj? tvojega cilja? Ti sam/-a, drugi ali ugodne okoliščine? 4. Zakaj je bila tvoja motivacija tako visoka, da si uspel/-a? 12. Kaj si se na poti uresničitve tvojega cilja naučil/-a? 5. Ali je na tvojo motivacijo vplival kdo drug ali je izhajala povsem iz tebe? 13. Kako si se počutil/-a, , ko si dosegel-a svoj cilj? 6. Kakšno je bilo tvoje mentalno in fizično stanje med uresničevanjem cilja? 14. Kakšna je bila tvoja raven motivacije, ko si cilj dosegel/-la? 7. Katere tvoje lastnosti in sposobnosti so se pokazale pri uresničevanju tvojega cilja? 8. Katere svoje lastnosti in sposobnosti si okrepil/-a? S E M Č U S T V E N O K O M P E T E N T E N Delovni list 1, Delovni list 4, Razmišljam o izbranem čustvu Izzivi v čuječnosti Delovni list 2, Delovni list 5, Vprašanja in trditve na temo asertivnosti Citati o čuječnosti Delovni list 3, Kako naj bom asertiven? P R I L O G A 2 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 1, Priloga 2 NAVODILO Razmišljam o izbranem NALEPKA ČUSTVO čustvu Ko boš odgovarjal/-a na vprašanja, se osredotoči na določeno situacijo, ko se je to čustvo pojavilo pri tebi. Čim bolj se skušaj vživeti vanjo in v občutke, ki so te takrat prevzemali. Kako bi poimenoval/-a to kar si čutil/-a? Kako je izgledal tvoj obraz? Kakšno je bilo moje dihanje? Kje in kako v telesu sem zaznal/-a to čustvo? Kaj so vzroki, da sem se počutil/-a tako? Je to čustvo izzval nekdo drug ali sem ga sam/-a z lastnimi mislimi? Kaj sem govoril/-a in kako sem govoril/-a? Kaj sem delal/-a ali naredil/-a, ko me je prevzelo to čustvo? Kako sem se vedel/-la do sebe in kako do drugih? Kako je moja reakcija vplivala na druge? Kaj sem naredil/-a, ko nisem več bil/-a pod vplivom tega čustva? Ali bi sedaj, ko nisem več v takšnem stanju, reagiral/-a drugače? Kako bi se odzval/-a? Kaj mislim, da bi mi pri obvladovanju tega čustva najbolj pomagalo? Navedite pozitivno afirmacijo za to čustvo. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Vprašanja in trditve na Pri vsaki trditvi obkrožte številko, ki najbolje izraža, kako pogosto trditev drži za vas. temo asertivnosti Delovni list 2, Priloga 2 NAVODILO 1 – nikoli; 2 – redko; 3 – včasih; 4 – običajno; 5 – vedno Če se vam določene situacije zdijo neznane, si situacije poskušajte predstavljati. ASERTIVNOSTI VPRAŠANJA IN TRDITVE NA TEMO Variacije zgornje strategije in druge možne uporabe: Sam/a odločam o svojem življenju in zanj Znam sprejeti kritiko. prevzemam odgovornost. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Ko me prijatelj prosi za uslugo, ki je ne želim Svobodno, brez zadržkov povem svoje mnenje. opraviti ali je nimam časa opraviti, jo lahko zavrnem. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Če potrebujem pomoč, prosim zanjo. Če sem prizadet/a zaradi prijateljevih besed ali 1 2 3 4 5 dejanj, mu to povem. Priznam svojo zmoto in se opravičim. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Potrebe drugih niso pomembnejše od mojih. Če me nekdo ponižuje, povem svoje mnenje in ga prosim, da odneha. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Rad/a sklepam nova prijateljstva in spoznavam nove ljudi. Znam prisluhniti drugim. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Prepričan/a sem vase, ko začnem nekaj novega. Če kupim pokvarjeno hrano, jo nesem nazaj v trgovino. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 Sposoben/a sem brez težav izraziti svoje ideje. 5 Kadar se pogovarjam, gledam sogovornika v 1 2 3 4 5 oči. Znam izražati svoja čustva pred družinskimi 1 2 3 4 5 člani.. Če me kdo pohvali, mi ne postane nerodno. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 S E M Č U S T V E N O K O M P E T E N T E N S A M O N A D Z O R I N A S E R T I V N O S T I 8 1 Delovni list 3, Priloga 2 Vprašanja in trditve na temo asertivnost Kako naj bom asertiven? Primeri različnih vedenj Na kakšne načine lahko odreagirate v spodnjih primerih? 1. Primer: 2. Primer: Čakate za nakup malice pred blagajno, V restavraciji naročiš testenine. Po več mudi se vam v službo. Pred vami se vrine kot 45 minut čakanja ti prinesejo mlačne starejša ženska in brez opravičila opravi in razkuhane testenine. nakup pred vami. 3. Primer: 4. Primer: S prijatelji načrtujete zabavo, ki se je zelo Na sestanku v službi se šef do tvoje veseliš. Predviden dan in čas ustrezata sodelavke vede nespoštljivo. V precej vsem, razen tebi, ker boš ravno takrat glasnem tonu ji zabrusi: "Nič čudnega, da službeno odsoten. Nekdo reče: "Potem se nič ne prodamo, če si pa vedno v hlačah vsi strinjate? " Kako odgovoriš? in puliju." P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 4, Priloga 2 Zavedanje trenutka tukaj in zdaj Izzivi v čuječnosti NAVODILO Izberi svoj izziv 1. HOJA 2. AKTIVNO POSLUŠANJE Hodite počasi in zavestno, osredotočeni Zgodba za aktivno poslušanje – izmislite na vsak korak. si krajšo zgodbo in jo pripovedujte. Udeleženci naj čim bolj aktivno poslušajo. Opazujte občutke nog na tleh, premikanje Ob koncu zgodbe morajo udeleženci na mišic ter zvoke in vonjave iz okolice. list papirja narisati čim več podrobnosti, ki so jih slišali v zgodbi. Lahko dodate izziv hoje nazaj. 4. NARAVA 3. HRANA Preživite nekaj časa v naravi in bodite Pri obrokih se osredotočite na vonj, okus, popolnoma prisotni. teksturo in videz hrane. Vzemite si čas za vsak grižljaj in opazujte, Opazujte detajle okoli sebe – barve, kako se hrana spreminja v vaših ustih. oblike, zvoke in vonjave. Poskusite se povezati z naravnim svetom brez motenj. 5. DNEVNIK HVALEŽNOSTI Vsak dan zapišite tri stvari, za katere ste hvaležni. 6. VIZUALIZACIJA To pomaga usmeriti pozornost na Zaprite oči in si predstavljajte miren kraj, pozitivne vidike vašega življenja in kjer se počutite sproščeno in varno. povečati zavedanje trenutka. Uporabite vse svoje čute, da si predstavljate ta kraj – kaj vidite, slišite, vohate in čutite. S E M Č U S T V E N O K O M P E T E N T E N Č U J E Č N O S T - Z A V E D A N J E T R E N U T K A » T U - I N - S E D A J « I 8 5 Delovni list 5, Priloga 2 Citati o čuječnosti ČUJEČNOST ČUJEČNOST “Čuječnost pomeni opazovati in živeti "Čuječnost ni težava; pravzaprav je to trenutek z največjo možno polnostjo.” tisto, kar je vedno tu. Čuječnost je – Jon Kabat-Zinn prostor, kjer se ne zatikamo. Ne zatikamo se v to, kar se dogaja." "Če ne moreš najti miru znotraj sebe, ga – Pema Chödrön ne boš nikoli našel nikjer drugje." – Marvin Gaye "S edanjost je edini trenutek, ki ga imamo, in je edini trenutek, v katerem se lahko "Skrivnost zdravja tako za um kot telo ni odpremo in uživamo." žalovati za preteklostjo, skrbeti za – Jon Kabat-Zinn prihodnost ali pričakovati težave, ampak živeti v sedanjosti modro in iskreno." – Buda "Najdragocenejši dar, ki ga lahko damo drugemu, je naša prisotnost. Ko naša čuječa prisotnost objema tiste, ki jih imamo radi, cvetijo kot rože." – Thich Nhat Hanh Z A U P A M D R U G I M Delovni list 1, Delovni list 6, Kaj vemo o potrebah? Zaupam... Delovni list 2 Delovni list 7, , Podpora in zaupanje v programu PUM-O+ Katere so moje potrebe? Kako zadovoljene so? Delovni list 8 , Lik mentorja Delovni list 3 , Moje potrebe v hierarhiji potreb Delovni list 9, Kreator pozitivnih misli Delovni list 4, Moje nezadovoljene potrebe Delovni list 5, Psihološka varnost – najpomembnejša potreba v skupini P R I L O G A 3 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 1, Priloga 3 Kaj vemo o potrebah? V supini izdelajte risbo ali miselni vzorec, na • Kaj se zgodi oz . kako se počutimo, kadar katerem boste prikazali odgovore na naslednja so naše potrebe zadovoljene, in kako, vprašanja: kadar niso zadovoljene? Podprite svoje trditve s primeri. • Kaj so potrebe? • Kaj se dogaja s potrebami v različnih • Katere potrebe imamo ljudje? Na mizi so situacijah? Ali imamo ljudje vedno iste samolepilni lističi: na vsak listič napišite potrebe ali se naše potrebe razlikujejo po eno potrebo, ki se je domislite. glede na situacijo (npr. ali imamo v različnih skupinah različne potrebe)? • Ali lahko te potrebe razvrstimo v Pojasnite, ilustrirajte s primeri. kategorije? Razvrstite jih tako, da lističe premeščate po mizi/plakatu. • Kako pomembno je, da ljudje zadovoljujemo svoje potrebe? Pojasnite na primeru. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 2, Priloga 3 Katere so moje potrebe? Kako zadovoljene so? Zamisli si neko preteklo situacijo, npr. zabavo s prijatelji, pogovor s sorodnikom, nalogo v PUM- O+ skupini itd. Razmisli, katere potrebe si imel v tej situaciji in v kolikšni meri so bile zadovoljene. Katere so bile v celoti zadovoljene in katere morda niso bile, kar je sprožilo neugodna čustva? NAVODILO Na črto zapiši potrebo, nato pa v okencu označi številko, koliko je bila tvoja potreba zadovoljena? 1 pomeni, da sploh ni bila zadovoljena, 7 pa, da je bila v celoti zadovoljena. Situacija: POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 POTREBA: 1 2 3 4 5 6 7 Z A U P A M D R U G I M M O J E P O T R E B E I N P S I H O L O Š K A V A R N O S T V S K U P I N I 9 1 Delovni list 3 , Priloga 3 Moje potrebe v hierarhiji potreb Razmisli, v katero skupino potreb po Maslowu sodi vsaka od potreb, ki si jih zapisal zgoraj. SAMOAKTULIZACIJA O ESTETSKE TREBE POTREBE VIŠJE P KOGNITIVNE POTREBE POTREBE PO SPOŠTOVANJU O TREBE POTREBE PO LJUBEZNI IN PRIPADNOSTI VNE P POTREBE PO SNO VARNOSTI O FIZIOLOŠKE POTREBE Slika 9: Maslowa hierarhija potreb Z A U P A M D R U G I M M O J E P O T R E B E I N P S I H O L O Š K A V A R N O S T V S K U P I N I 9 1 Delovni list 4, Priloga 3 Moje nezadovoljene potrebe Domisli se situacije, ko se (v psihološkem smislu) nisi počutil dobro: nekaj te je motilo, nekaj te je jezilo, bil si nezadovoljen z nečim. Razmisli, katera nezadovoljena potreba je bila v osnovi tega doživljanja. Katero čustvo je je prevladovalo v tvojem doživljanju? Opis situacije: Čustvo: Potreba: S edaj pa razmisli, kaj bi moral spremeniti (ti ali nekdo drug) v tej situaciji, da bi bila tvoja potreba zadovoljena? Kaj bi lahko storil? Pomembno je zavedanje, da izpolnjene potrebe vodijo v pozitivna (prijetna) čustva, neizpolnjene pa so vir negativnih (neprijetnih) čustev. Z A U P A M D R U G I M M O J E P O T R E B E I N P S I H O L O Š K A V A R N O S T V S K U P I N I 9 1 Delovni list 5 , Priloga 3 Psihološka varnost – najpomembnejša potreba v skupini V ta list razporedite osebe in skupine, v Katero izkušnjo iz varnega odnosa lahko odnosu s katerimi se počutite varno, nevtralno prenesete v odnos, v katerem varnosti ne ali pa za vas niso varne (niste slišani, ne doživljate? Kako? doživljate sprejetosti in razumevanja, obstaja možnost zlorabe, neupravičene ali neželene Pri zgornjih vprašanjih si lahko pomagate tudi kritike, vaše potrebe niso upoštevane, ne z razmislekom o naslednjem: Kaj potrebujem, doživljate enakopravnosti, itd.). da bi v nekem odnosu lahko rasel? Razmislite, kako v konkretnem odnosu dosežete občutek varnosti: kaj vam pri tem pomaga? Nevarno polje Nevtralno polje Polje varnosti Jaz Z A U P A M D R U G I M M O J E P O T R E B E I N P S I H O L O Š K A V A R N O S T V S K U P I N I 9 1 Delovni list 6, Priloga 3 Zaupam... NAVODILO 1. Zakaj tej osebi zaupam? Kaj je naredila, da ji zaupam – opiši konkretno izkušnjo s to Navodilo za reševanje: osebo. 2. Kaj vse lahko tej osebi povem, o čem se z V sredinski krog najprej napiši svoje ime. njo/njim lahko pogovarjam? V kroge, ki so okrog tebe, pa napiši imena ljudi, 3. Kakšna oseba sem, ko sem z njo/njim? ki jim zaupaš. Z A U P A M D R U G I M M O J E P O T R E B E I N P S I H O L O Š K A V A R N O S T V S K U P I N I 9 1 Delovni list 7 , Priloga 3 Podpora in zaupanje v programu PUM-O+ V skupinah razmislite o spodnjih vprašanjih, odgovore povzemite oziroma prikažite na plakatu. Pri tem si pomagajte z barvicami, flumastri ipd. Obliko plakata kreirajte poljubno. • Na katerih področjih vam mentorji trenutno najbolj pomagajo? • Katera dodatna pomoč bi vam še koristila? • Ali menite, da je podpora v PUM- O+ dovolj koristna, strokovna in kakovostna? • Kako zelo zaupate mentorjem v programu PUM- O+ (na lestvici od 1 do 5)? • Kaj vas motivira, da mentorjem zaupate (npr. njihova izkušnja, prijaznost, iskrenost …)? • Ali ste imeli kakšne izkušnje, ko niste zaupali mentorjem in zakaj? • Izpostavite pozitivno osebno izkušnjo v zvezi s podporo mentorjev. • Kako bi mentorji lahko pridobili še več vašega zaupanja? Z A U P A M D R U G I M M O J E P O T R E B E I N P S I H O L O Š K A V A R N O S T V S K U P I N I 9 1 Delovni list 8 , Priloga 3 Lik mentorja Ustvarite »profil mentorja« tako, da na dano silhueto napišete, narišete ali nalepite seznam lastnosti oziroma vrednot, ki jih pričakujete od mentorjev. Pri tem se lahko vprašate: Kakšen je/bi bil moj idealni mentor ? Silhueto mentorja lahko narišete tudi sami, pri tem pa si pomagajte s predlagano skico. Pripišite mu vsaj 10 lastnosti. Z A U P A M D R U G I M M O J E P O T R E B E I N P S I H O L O Š K A V A R N O S T V S K U P I N I 9 1 Delovni list 9, Priloga 3 Kreator pozitivnih misli Vzemite trši papir, izrežite poljubno veliko kartico in napišite ter oblikujte svojo misel, ki se vam porodi na temo mentorstva in mentorja. Izhajajte iz sebe in svojih občutkov. Misel lahko opremite še s svojo ilustracijo ali simbolom. Za primer si lahko ogledate spodnje besede Nastale kartice se lahko tudi plastificirajo in velikih mislecev : uporabljajo za nadaljnje delo. "Ko govorimo, v resnici "Najboljša pot, da se ponavljamo kar že vemo; nekaj naučimo, je a, ko prisluhnemo, se poučevanje." lahko naučimo nekaj novega." – Frank Oppenheimer – Dalai Lama S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T Delovni list 1, Delovni list 2, Kaj je optimizem in zakaj je pomemben? Kaj je optimizem in zakaj je pomemben? Delovni list 3, Delovni list 4, Sem optimist ali sem pesimist? Razvijam optimističen (realističen) pogled na dogodke Delovni list 5 , Delovni list 6, Lahko nadzorujem vs. ne morem Primeri vprašanj za pripravo čebule nadzorovati P R I L O G A 4 P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 1, Priloga 4 V skupinah po 3 ali 4 razmislite o spodnjih vprašanjih: Kaj je optimizem in zakaj je pomemben? • Kako bi majhnemu otroku pojasnili, kaj pomeni beseda »optimist« ? Katere primere bi navedli? • Izpolnite spodnjo tabelo: v prvo kolono vpišite imena članov skupine, v drugo kolono primer, ko ste bili (vsak član skupine zase) optimistični, v tretjo kolono pa primer, ko ste bili pesimistični. Bodite pozorni drug na drugega, beseda naj kroži. Ko nekdo govori in vpiše svoj primer, ga drugi poslušate. Član skupine Optimistični odziv Pesimistični odziv S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T O P T I M I Z E M I 1 0 5 Delovni list 2, Priloga 4 Vzemite barvne krede in narišite skupinsko risbo (npr. na flip - chart), ki bo izražala Kaj je optimizem in zakaj je optimizem ali pesimizem (dogovorite se pomemben? vnaprej). Druga možnost: namesto risbe izdelajte kolaž iz fotografij s spleta. Naša optimistična risba Naša risba pesimizma P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 3, Priloga 4 Spodaj je narisan krog. Razdeli ga na dva deleža tako, da bosta odražala tvojo Sem optimist ali sem prevladujočo optimistično/pesimistično pesimist? naravnanost. Za katere situacije velja tvoj razrez? Bi bil delež optimističnih in pesimističnih odzivov za kakšne druge vrste situacij drugačen? Na črto zapiši situacijo in v krogu označi razmerje med optimizmom in pesimizmom, kakor si ga doživljal-a v tej situaciji! Situacija: Situacija: Situacija: S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T O P T I M I Z E M I 1 0 7 Delovni list 4, Priloga 4 Razmislite: Ali je po vašem mnenju možno optimizem razviti? Kako bi to lahko počeli? Razvijam optimističen Nanizajte nekaj idej. (realističen) Preglejte spodnji seznam strategij razvoja pogled na dogodke optimizma. Izberite tri, ki jih presojate kot najprimernejše za vas. Naredite načrt razvoja optimizma ter spremljave svojega napredka. Pomagate si lahko s spodnjim ogrodjem za spremljanje: Datum Situacija, ko sem črnogledo Misel, ki bi lahko zamenjala opazoval dogodek črnogledo • Temeljne strategije razvoja optimizma: • V neprijetnih izkušnjah poišči pozitivno. Kadar se ti zgodi kaj neprijetnega, se • Piši dnevnik hvaležnosti. Vsakodnevno si vprašaj: »Kaj so pozitivni vidiki? Kaj se zapiši stvari ali dogodke, za katere si lahko iz te situacije naučim? Kaj je v tem hvaležen – bodisi majhne, kot je nasmeh, moja priložnost ?« bodisi velike, kot je življenje v miru ali mejnik v karieri. • Zavestno oblikuj pozitivne misli. Posebej za izzivalne prihodnje situacije oblikuj • Oblikuj pozitivne misli (afirmacije). Ustvari pozitivne misli, npr.: »Tega še nisem počel, svojo afirmacijo, torej misel s pozitivno a lahko z vajo in trudom uspem.« Ali vsebino, ki spodbuja in opogumlja ter si jo »Napake so del učenja, lahko jih naredim in večkrat na dan ponovi oz . misli nanjo. kasneje popravim.« Afirmacijo si lahko tudi zapišeš in obesiš na vidno mesto, da jo večkrat vidiš. Primer: • Nagrajuj se za dosežke in uspehe, veseli »Napake so v redu, iz njih se učim.« ali se jih. Ko ti uspe, se pohvali: »Bravo, »Zmorem, četudi je sprva težko.« uspelo mi je.« Veselje deli tudi s prijatelji – in to ne le ob večjih dosežkih, temveč tudi • Bodi pozitivno naravnan do drugih. ob tistih, ki so morda majhni, a zate Prizadevaj si za dobre odnose tako, da se pomembni. zanimaš za druge, se vanje skušaš vživeti in jih sprejemaš kot osebe, tudi če ne • Razlikuj med dogodki, ki so pod tvojo odobravaš njihovega ravnanja. kontrolo, in tistimi, ki niso. Za lažji razmislek si lahko pomagaš z vajo na delovnem listu 4. P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 5, Priloga 4 Lahko nadzorujem vs. ne morem nadzorovati Glede na to, ali imaš nad pojavom nadzor ali zgodilo v prihodnosti, rezultat mojega ne, razvrsti naslednje pojave v ustrezno polje: prizadevanja, kako se nekdo obnaša do mene, kaj drugi mislijo o meni, kaj sam mislim o sebi, moje besede, meje, ki jih postavim drugim, kako se v nekem trenutku počutim oz . katero notranji govor oz . besede, ki jih govorim sam čustvo doživljam, kako se počutijo drugi ljudje, sebi. koliko si za nekaj prizadevam, kaj se bo Ne morem nadzorovati Lahko nadzorujem P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 6, Priloga 4 Primeri vprašanj za pripravo čebule (Kustec, 2023, str. 66) Primeri vprašanj za pripravo čebule Kaj te najbolj navdušuje pri tvojem Kaj če bi lahko en dan spet podoživel, delu ali hobiju? kateri dan bi izbral? Kateri dosežek v življenju ti je dal Kaj če bi čez 10 let lahko opravljal največji občutek ponosa? svojo sanjsko službo, kaj bi to bilo? Kaj te motivira, da se vsak dan prebudiš in vstaneš oziroma začneš z Kaj če bi lahko šel kamorkoli na svetu, delom? kam bi šel? Kako se soočaš z izzivi in ovirami na Kaj če bi lahko živel v kateremkoli poti do svojih ciljev ? obdobju zgodovine, kdaj bi to bilo? Kdo ali kaj te najbolj navdihuje? Kaj če bi lahko kaj spremenil pri sebi, kaj bi spremenil? Kako ohranjaš svojo energijo in zagon Kaj če bi se lahko naučil katerokoli skozi daljša obdobja? spretnost, kaj bi to bilo? Kaj bi svetoval nekomu, ki išče svojo Kaj če bi lahko dobil odgovor na strast ali zagon? kakšno vprašanje, katero vprašanje bi izbral? Kako se počutiš, ko dosežeš nekaj, Kaj če bi lahko bil nekdo drug, kdo bi kar si si dolgo želel? bil? Kateri trenutek v tvojem življenju je bil prelomnica za tvoj zagon? P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 7, Priloga 4 Grb hvaležnosti Oglej si grb, ki je pred tabo. To naj postane • Dve vrlini ljudi, ki me obkrožajo in sem tvoj grb hvaležnosti, ki te bo vedno spominjal, zanju hvaležen/hvaležna. za kaj si hvaležen/hvaležna v svojem življenju. • Dve stvari, ki me osrečujeta in sem zanju Dobro premisli spodnja vprašanja in vsak hvaležen/hvaležna. odgovor zapiši v eno prazno polje v grbu. V sredino srca čim lepše zapiši svoje ime. Grb • Dve lastnosti, s katerima sem rojen-a in lahko pobarvaš tako, da bo izražal tvojo sem zanju hvaležen/hvaležna. osebno noto. • Dve lastnosti, ki sem ju pridobil-a in sem zanju hvaležen/hvaležna. P.S. Če ne znaš odgovoriti, za pomoč zaprosi mentorja ali katerega od svojih prijateljev. S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T H V A L E Ž N O S T I 1 2 1 Delovni list 8, Priloga 4 Koledar hvaležnosti • Vsebina koledarja: Hvaležnost v besedi in • Kam bomo umestili logotipe? PUM- O+, sliki. izvajalske organizacije, MDDSZ , ZRSZ , • Kaj že imamo: Izbor fotografij, slik, besedil morebitnih sponzorjev. iz naše/naših map hvaležnosti. • Ali je lahko koledar hvaležnosti darilo in • Razporeditev po mesecih: Premišljujejo o zahvala? Komu smo hvaležni in komu ga hvaležnosti v povezavi z letnimi časi, bomo podarili? meseci, prazniki; za kaj smo največkrat • Koga lahko napolnimo s hvaležnostjo, če hvaležni, koga se spominjamo; npr. jim bomo podarili koledar ? Izbor pomlad, ko se končuje zima, poletje, ko obdarovancev (humanitarna društva, nastopijo počitnice in smo uspešno končali domovi starejših, bolniki ipd.)? izobraževanje, dan žena, materinski dan, • Sledijo vprašanja, ki so povezana z dan državnosti, dan reformacije in akcijskim načrtom, delitvijo vlog v skupini, slovenske knjige, 1. november, božič in iskanjem podpore (strokovne in finančne) novo leto, dan varnosti v prometu, dan in druga, ki so povezana z uresničevanjem učiteljev, dan Zemlje ipd. projekta. • Katere mesece je potrebno še zapolniti? Iskanje in ustvarjanje dodatnih motivov in/ali besedil hvaležnosti. • Kako bomo oblikovali naslovnico? (krovni list koledarja). P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O -Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + Delovni list 9, Priloga 4 Teden hvaležn osti Navodilo Vsak dan poskusi zapisati vsaj en dogo dek ali Hvaležnost lahko občutiš tudi ob d ogodkih, ki trenutek, ko si o bčutil/-a hv aležnost. To je se ne do gajajo tebi, č eprav to ni samouveno lahko povezano z izj avami, gestami ali (npr. vojn e, n esreče, b olezen ip d.). Lahko majhnimi pozornostmi ljudi, ki te obkrožajo – zapišeš tudi lepo misel, ki si jo prebral/-a ali soudeležen cev na PUM-O+, mentorj ev, slišal/-a (np r. lepa pesem). Lahko posnameš sor o dnikov, prijateljev in drugih . To so lahko fotografijo prizora , ki te je napolnil s tudi povsem tvoja notranja o bčutj a , ki te hv aležnostjo. Zapiši tudi svoja občutj a , ko si pre vzamejo, ko si v stiku z ži v almi ali ko vidiš nekomu pomagal/-a in ti je bil za to h valežen . nekaj lepega (np r. sončni zah o d, morje, gozd) P oskusi zapisati ali zabeležiti vsaj eno st var v in si za to hv aležen/-na . Lahko je povezano s vsakem dnevu. tvojimi majhnimi ali velikimi us pehi. Včasih smo h v aležni tudi za izkušnje, ki morda niso Ta zapis shrani v svoji mapi hv aležnosti. bile prijetne, vendar so nam pomagale r azumeti nekaj, kar je za nas pomembno. TEDEN HVALEŽNOSTI na PUM-O+ MOJE IME: OD: DO: PONEDELJ EK TOREK SREDA Č ETRTEK PETEK SOBOTA/NEDELJA S E M Ž I V L J E N J S K O Z A V Z E T H V A L E Ž N O S T I 1 2 3 Delovni list 10, Priloga 4 Pismo zahvale10 • Spomni se nekoga, ki je zate naredil nekaj, • naslednje korake: za kar si mu/-ji izredno hvaležen, vendar • Načrtuj obisk ali srečanje z naslovnikom. mu/-ji svoje hvaležnosti morda nisi Sporoči tej osebi, da bi jo rad/-a videl/-a in izrazil/-a, ker tega nisi znal/-a ali takrat da se z njo želiš o nečem pogovoriti, njegovemu dejanju nisi pripisoval/-a vendar ne razkrij natančnega namena posebne vrednosti. To je lahko kdorkoli: srečanja. sorodnik, prijatelj, učitelj, mentor, zdravnik • Ob srečanju osebi povej, da si ji ali sodelavec. Poskusi izbrati nekoga, ki je hvaležen/-na in da bi ji rad/-a prebral/-a še vedno živ in bi se lahko v naslednjem pismo, v katerem izražaš svojo hvaležnost; tednu srečal s tabo iz oči v oči. Morda bo prosi jo, naj te ne prekinja, dokler ne najbolj koristno, če izbereš osebo ali končaš. Če ti je branje neprijetno, jo dejanje, o katerem že nekaj časa nisi poprosi, da pismo prebere sama. razmišljal/-a – nekaj, česar nimaš vedno v • Za branje pisma si vzemita čas. Med mislih, vendar je bilo zate pomembno. branjem bodi pozoren/-a na njen odziv in • tudi na svoja občutja. • Zdaj napiši pismo eni od teh oseb, pri • Ko prebereš pismo, bodi dovzeten/-na za čemer se ravnaj po naslednjih korakih: njen odziv in pogovorita se o svojih občutkih. • Piši tako, kot da to osebo neposredno • Ob odhodu pismo izroči osebi. naslavljaš (»Dragi/Draga ______«). • Če ti fizična oddaljenost preprečuje • Ne skrbi za slovnico ali pravopis. srečanje, se lahko dogovoriš za telefonski • Natančno opiši, kaj je ta oseba storila, ali video klepet. zakaj si ji hvaležen/-a in kako je njeno ravnanje vplivalo na tvoje življenje. Poskusi Opomba: Če bi hvaležnost želela izraziti osebi, biti čim bolj konkreten/-na. ki je ne boš nikoli več srečal/-a, lahko prav • Opiši, kaj zdaj počneš v svojem življenju in tako napišeš pismo in ga prebereš na glas. kako se pogosto spominjaš njenih Opazuj svoje občutke in pomisli, kako bi to prizadevanj. izkušnjo lahko uporabil/-a v medosebnih • Lahko opišeš svoja občutja, ko se nisi odnosih z ljudmi, ki ti stojijo ob strani in te zmogel/-la zahvaliti in kaj občutiš zdaj, ko podpirajo. si se ji zahvalil/-a. • Nato poskusi, če je le mogoče, pismo 10 Pismo zahvale (povzeto po Greater Good in Action, S cience Based izročiti osebno, pri čemer upoštevaj Practice for a Meaningful Life, Gratitude Letter dostopno na https://ggia.berkeley.edu/practice/gratitude_letter) P R E D S T A V I T E V A V T O R I C P r i r o č n i k z a s p o d b u j a n j e s o c i a l n o - č u s t v e n i h v e š č i n v p r o g r a m u P U M O + P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O - Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + B a r b a r a K o t n i k D a m j a n a CILJ K o t n i k Barbara Kotnik je diplomirala na Filozofski Damjana Kotnik je magistrica znanosti s fakulteti Univerze v Ljubljani s področja področja državnih in evropskih študij, pedagogike in andragogike. Zadnjih osem let je diplomirana organizatorka menedžerka in zaposlena na Zavodu Za vas živim kot inženirka tekstilno -konfekcijske tehnologije. Je mentorica v programu PUM- O+, kjer se aktivno usposobljena družinska in medvrstniška ukvarja s problematiko svojega področja. Kot mediatorka, zaposlena v javnem zavodu Mocis somentorica pomaga pri načrtovanju in kot vodja programa PUM-0+ in predavateljica v izvajanju programa. Poleg vseh projektov, ki jih javno veljavnih šolskih programih. izvaja v programu PUM- O+, sta gotovo najbolj odmevna projekta izdelava Jumbo plakata v Programu PUM- O se je pridružila leta 1999 kot sodelovanju z Mestno občino Celje in druga generacija mentorjev v Slovenj Gradcu. »pumovski časopis«. Je vodja in koordinatorka številnih uspešnih projektov, tudi mednarodnih (Spoznaj svoj Dolga leta je delovala tudi v mladinskem centru, življenjski slog (2014, 2015), Erasmus+ kjer je poleg svojih formalnih izkušenj Mobilnost učečih se K 1 v Barceloni (2024), je zaposlitve pridobila ogromno izkušenj z delom idejna vodja in urednica dvojezične knjige dela z mladostniki in mlajšimi odraslimi z ulice, Zgodbe o prijateljstvu (2018), pobudnica in kar ji je v veliko pomoč pri razumevanju potreb vodja knjige Vizionarji sprememb – PUM- O+ mladih v programu PUM- O+. S svojo pestro junaki (2024). Pod njenim vodstvom so nastali paleto znanja, izkušenj in dobre volje mladim scenariji krajših filmov : PUM- O je vse, kar si pomaga pri razvijanju lastne in poklicne lahko želiš (2018), Odgovorno starševstvo skozi identitete, vključevanju na trg dela ter razmišljanja in pripovedi udeležencev pridobivanju izobrazbe. programa PUM- O+ Slovenj Gradec (2024), ki uspešno promovirajo program PUM- O na nacionalni in mednarodni ravni. Je članica zmagovalne ekipe EHO LIČILA, ki je bila izbrana za Naj start up leta 2019 (Saša inkubator, 2019), prejemnica posebne zahvale Andragoškega centra Slovenije za uspešno in dolgoletno delo v programu PUM- O (2020) in prejemnica Vrunčeve plakete za pomembne pedagoške uspehe na področju vzgoje in izobraževanja v MO Slovenj Gradec (2022). Je športnica in ljubiteljica narave, ki s svojim pozitivnim zgledom motivira mladostnike in ljudi okoli sebe. P R E D S T A V I T E V A V T O R I C I 1 2 7 T a n j a R u p n i k V e c M o n i k a CILJ V a l j a v e c Tanja Rupnik Vec je doktorica psiholoških Monika Valjavec je univerzitetna diplomirana znanosti, specialistka supervizije, transakcijska socialna delavka, zaposlena na Ljudski univerzi analitičarka in coachinja. Zaposlena je na Radovljica kot organizatorka izobraževanja Andragoškem centru Slovenije, kjer opravlja odraslih. Organizira formalne in neformalne delo vodje središča za raziskave in razvoj. Kot izobraževalne programe, namenjene zunanja sodelavka in docentka za psihologijo izobraževanju odraslih. sodeluje s Fakulteto za zdravstvene vede v Celju, kjer je nosilka predmeta supervizija in Je mentorica v programu Projektno učenje psihologija zdravja, sodeluje pa tudi pri izvedbi mlajših odraslih (PUM- O+), kjer skupaj z drugih predmetov (komunikacija). drugimi mentorji razvija potencial udeležencev za uspešno vključevanje v izobraževanje za Je avtorica ali soavtorica številnih člankov in pridobitev izobrazbe, razvijanje poklicne publikacij, tako znanstvenih kot strokovnih, z identitete, uspešno vključevanje na trg dela ter različnih področij psihološke znanosti: kritično uspešno socialno integracijo. Na Ljudski mišljenje, socialno - čustveno učenje, univerzi Radovljica je delovala kot komunikacija, razvoj organizacij, psihološko organizatorka programa Medgeneracijskega blagostanje, supervizija idr. V tem okviru deluje centra Radovljica–Bled ter sodelovala pri tudi razvojno in izvaja različne delavnice in vzpostavitvi novega Medgeneracijskega centra seminarje s teh področij. Je aktivna Vezenine Bled. supervizorka in izvaja skupinsko supervizijo za strokovne in/ali vodstvene delavce v Od leta 2018 dalje vodi in opravlja Zavod raznovrstnih kontekstih. Dve njeni novejši Alteršolo, kjer izvaja različne preventivne publikaciji na temo spodbujanja programe, predvsem namenjene otrokom, socialno - čustvenih spretnosti, aktualni tudi v mladostnikom in mladim. kontekstu te publikacije, sta Koraki k zdravju: zbirka vaj in delavnic za boljše obvladovanje zdravja (2024, soavtorstvo) ter Odkrivam, kdo sem: zbirka vaj za socialno - čustveno učenje otrok, mladine in odraslih (2024). P R I R O Č N I K Z A S P O D B U J A N J E S O C I A L N O - Č U S T V E N I H V E Š Č I N V P R O G R A M U P U M O + N a t a l i j a Ž a l e c Natalija Žalec je pobudnica in avtorica prvega ter nadaljnjih neformalnih programov projektnega učenja za mlajše odrasle, ki jih je začela razvijati pod delovnim imenom Center za mlajše odrasle takoj po tem, ko se je leta 1992 zaposlila na Andragoškem centru Slovenije. V več kot treh desetletjih razvojno -raziskovalnega dela na področju izobraževanja odraslih in vodenja razvojnih nalog so vprašanja, povezana z mladinsko brezposelnostjo, vključenostjo mladih v družbo in usposabljanjem andragoških delavcev na tem področju zanjo še vedno navdihujoč izziv, ki se mu posveča z radovednostjo, optimizmom in ustvarjalno zagnanostjo. V svojih pisnih prispevkih in pri delu z andragoškimi delavci vedno znova opozarja na socialno - čustvene vidike učenja ter na potrebo po problemsko zastavljenem in na dialogu utemeljenem učnem pristopu. Natalija Žalec, specialistka andragogike je leta 2024 prejela Državno nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju šolstva.