GDK: 3:644.6 Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 Equipment Rate and Productivity of Executive Companies in Forestry in 1994 Boštjan KOŠIR* Izvleček Košir, 8.: Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994. Gozdarski vest~ nik št. 2/1996. V slovenščini, cit. lit. 26. Spremembe v družbi in v gozdarstvu terjajo nove načine iskanja in interpretacije informacij. V članku je prikazana analiza opremljenosti izvajal- skih podjetij v gozdarstvu, njihova količinska proiz- vodnja pri sečnji, transportu, gojenju in varstvu gozdov-ter pri gozdnih prometnicah. Analiza je narejena na podlagi ankete, ki jo je za l. 1994 prvič izpeljal Statistični urad Republike Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Biotehniška fakulteto in ima poleg osnovnega, informativnega namena tudi namen ugotoviti mož- nosti za nadaljevanje tovrstnih anket v okviru stati- stičnega spremljanja gozdarske dejavnosti. Ključne besede: izvajanje gozdnih del, meha- nizacija, storilnost, pridobivanje lesa, gozdne pro- metnice, gojenje in varstvo gozdov. 1 UVOD INTRODUCTION Vsaka panoga skrbi med drugim tudi za osnovno evidenco količinskih in kako- vostnih učinkov svoje dejavnosti in sred- stev ter njihove učinkovitosti. Spremljanje teh podatkov je pomembno z več vidikov, med katerimi so najpomembnejši - pregled tehničnih sredstev, njihovega števila po ti- pih ter učinkih, ugotavljanje dejanske struk- ture delovnega časa delavcev pri raznih poklicih ter izkoriščenosti posamezne vrste strojev, dejanska opremljenost in s tem tudi usposobljenost gospodarstva za dose- ganje določene proizvodnje itd. Tovrstne *Dr. B. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljub- ljana, SLO 90 Gozd V 54, 1996 Synopsis Košir, B.: Equipment rate and productivity of executive companies in forestry in 1994. Gozdar- ski vestnik No. 211996. ln Slovene, lit. quot. 26. Due to social chang es and those in the field of forestry, new methods of the acquiring and inter- pretation of information are required. The article gives an analysis as to equipment rate of execu-. tive companies in forestry, their quantity produc- tion in cutting, transport, silviculture, forest pro- tection and forest roads. The analysis is based on an inquiry; the latter was for the first time carried out by the Institute of Statistics of the Republic of Slovenia in cooperation with the Forestry Institute of Slovenia and Biotechnical Faculty in 1994. Apart from its basic, informative purpose, its objective is to establish whether it will be possible to carry out this type of inquiries with in the scope of statistical following of forestry activities in the future. Key words: forest work pertorming, mechani- zation, productivity, timber production, forest roads, silviculture and forest protection analize, ki kažejo tudi na razvoj stroke, lahko uporabimo tudi pri kalkulacijah cene strojnega in ročnega dela, lahko so pod- laga racionalizacijam, ali pa so nam v po- moč pri primerjanju domače usposoblje- nosti s tujimi (npr. sosednje države) pri primerjavah med podjetji, lahko so osnova za različne splošne primerjave, globalne analize itd. Še posebej je pomembno, pa čeprav se zdi, da hitra spremenljivost in nenatančnost podatkov temu nasprotuje, da spremljamo dogajanja v času velikih pričakovanih sprememb. Tako vsaj približ- no vemo čemu se moramo ogniti in koliko smo se približali svojim ciljem. Pa še nekaj je pomembno v našem primeru - s tem ohranjamo zanimanje in kontinuiteto pri zbiranju podatkov, za katere vemo, da so nam potrebni in s tem postavljamo temelje pravemu državnemu informacijskemu si- stemu. 1 ! ; 1' 1 1 r ' 1 Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 2 DOSEDANJI POPISI OPREMLJENOSTI IN STORILNOSTI 2 THE INVENTORIES REGARDING EQUIP- MENT RATE AND PRODUCTIVITY CARRIED OUT UPTILL NOW Statistični letopis Republike Slovenije je doslej obravnaval gozdarstvo v posebnem poglavju, vendar je podatkov o oprem- ljenosti v gozdarstvu ter izkoriščenosti strojev in storilnosti delovne sile zelo malo, pa še ti so praktično neuporabni. Več pove letopis o poseku, lesnih zalogah, prirastku ter o drugih vidikih gospodarjenja z goz- dovi, vendar je tudi tu vprašljiva popolnost in natančnost, če bi te podatke primerjali s podatki, ki so na voljo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dejstvo pa je, da je statistični letopis uradna izkaznica države in kot tak med najpo- membnejšimi viri primerjav v daljših časov­ nih razdobjih med panogami in tudi zunaj države. Gozdarska stroka je izdelovala podrob- nejše analize opremljenosti s tehničnimi sredstvi vsaj ob izdelavah raznih planskih dokumentov in načrtov za gospodarjenje, pri čemer je težava v tem, da nimamo enotnega pregleda virov, saj so se v preteklosti pogosto menjavale ustanove, ki so zahtevale takšne analize. Kljub temu so takšni viri dragoceni, saj nam dajejo vpogled v neko preteklo obdobje. Po letu 1 966 se je stroka odločila, da bo v časov­ nem razmiku dveh let ugotavljala stanje mehaniziranosti pri pridobivanju lesa in gradnji gozdnih prometnic (REMIC, od 1967 do 1985), čemur so po letu 1980 dodali še analizo izkoriščanja delovnega časa delavcev v neposredni proizvodnji (KUDER, 1983 do 1985). Obe anketi so po letu 1986 združili (KOŠIR s sodel., od 1988 do 1 993). Danes razpolagamo z razmeroma bogato zbirko podatkov o opremljenosti pri pridobivanju lesa ter graditvah gozdnih prometnic po letu 1 966, vendar so ti podatki povečini pomanjkljivi (zlasti v zadnjih letih manjkajo odgovori za nekatera gozdna gospodarstva ali pa manj- kajo nekateri podatki) in so med njimi številne napake. Kljub temu je to edini vir, ki ga je doslej uspela ohranjati gozdarska stroka na državni ravni in lahko služi kot ilustracija razvoja, v omenjenem obsegu pa omogoča tudi analize, ki so lahko osnova kalkulacijam ali primerjavam z drugimi deželami. Nekatere podatke - predvsem o količini proizvodnje in stanju zaposlenih- s9 nekdaj mesečno spremljali na obrazcih SUM, ki so bili osnova za različna statistična poročila. Statistični letopis Slovenije je ves čas, kljub svoji nenatančnosti pri obravnavanju podatkov o opremljenosti in storilnosti pri pridobivanju lesa, pomenil pomembno alter- nativo, ki jo je bilo smotrno izkoristiti šele v zadnjem času. Pomembne prednosti vklju- čitve spremljanja teh podatkov v statistični letopis so: obveznost poročanja za vse gospodarske subjekte, letno spremljanje teženj, profesionalizacija dela pri popisa- vanju in obdelavi podatkov, cenejša izved- ba, status (uradne informacije). Med slabo- sti pa bi lahko všteli zahtevo po prepro- stejšem in manj podrobnem razčlenjevanju podatkov, ki pa je po drugi strani manjša kot se zdi, saj je manjše število podatkov laže kontrolirati in razlagati. Pomembno je tudi, da so podatki, ki smo jih zbirali doslej, veljali za gozdarstvo kot celoto, saj je ves promet z lesom tekel prek državnih podjetij. Ves čas je bil le en sam vir podatkov za določeno površino gozdov - to so bile evidence gozdnih gospodarstev (oddelki za načrtovanje in izvajanje proizvodnje) - ki ni bil vedno trden. Le malo je bilo neznank glede strukture podjetij, obsega proizvodnje, opremljenosti itd., če ne štejemo sem gospodarjenja z gozdovi v režiji zaseb- nikov, kjer evidence praktično niso bile mogoče. Tudi gospodarske organizacije so se med seboj manj razlikovale (organizira- nost, področja dejavnosti, število zaposle- nih), kot danes, poleg tega pa so imele zagotovljen obseg del, ker so bile vezane na površine gozdov, na katerih so imele monopolni položaj. Čeprav je mogoče, da bo prišlo ponovno do podobnega položaja vsaj v enem delu - predvsem pri večjih izvajalskih podjetjih, so bile razmere do leta 1 994 povsem drugačne. Vsekakor pa se moramo pri spremljanju podatkov sprijazniti z dejstvom, da so zbirani po različnih poteh - najpomemb- nejše podatke o gozdovih daje danes GozdV 54, 1996 91 Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), po- datke o poslovnih parametrih organizacij, ki uresničujejo zamisli pa Statistični urad Slovenije (SURS). Vloga Gospodarske zbornice je pri tem trenutno še nejasna. Nekatere podatke, ki se nanašajo na udeležbo lastnikov gozdov pri gospodar- jenju z gozdovi, lahko nato (kalkulativne) ocenimo. Očitno je, da bodo posebne ana- lize postale vedno pomembnejše. Z njimi bo mogoče ocenjevati dogajanja v gozdo- vih, ki so nam premalo poznana, če se naslanjamo le na uradne podatke. 3 POPIS OPREMLJENOSTI IN STORIL- NOSTI V GOZDARSTVU ZA LETO 1994 3 THE INVENTORY REGARDING EQUIPMENT RATE AND PRODUCTIVITY IN FORESTRY FOR THE YEAR 1994 Anketiranje stanja opremljenosti gospo- darskih subjektov in storilnosti v gozdni proizvodnji je bilo za leto 1994 organizirano v sklopu Poročila o gozdarski dejavnosti, ki ga izvaja SURS v podobnem obsegu in obliki tudi za druge gospodarske panoge in s strokovno pomočjo Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inšti- tutu Slovenije, kjer so že dalj časa tekle priprave na nov način evidentiranja to- vrstnih podatkov. Za gospodarjenje s svojim gozdom odgo- varjajo lastniki gozdov. Sestavni del gospo- darjenja z gozdovi je tudi izvajanje zamiš- ljenih del, ki je torej lahko v celoti v rokah lastnika gozda. Izvajalci gozdnih del so (Zakon o gozdovih , čl.19): fizične osebe, ki lahko opravljajo delo v lastnem gozdu ali v obliki medsoseske pomoči ali kot obrt, če izpolnjujejo za to pogoje (Odredba o pogojih za oprostitev davka od osebnih prejemkov iz naslova medsebojne sosed- ske pomoči med kmečkimi gospodarstvi, Ur.l. 23/1994 in Obrtni zakon, Ur.l. 50/1994), ter pravne osebe (zadruge in razne go- spodarske družbe), ki pa lahko opravljajo dela v gozdu, če izpolnjujejo za to splošne in posebne pogoje (Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, Ur. l. 17/1994). Imenik pravnih oseb, ki so registrirane za gozdna dela in jih vodi SURS, ima struk- 92 GozdV 54, 1996 turo, ki ne odseva dejanskega stanja in ni povsem zanesljiva, vendar pa kaže, da se je število gospodarskih subjektov v zad- njem obdobju zmanjšalo (Zakon o gozdo- vih je ukinil dotedanje TOZD in TOK). Ta struktura, ki je očitno prav tako v prehod- nem obdobju (to dokazuje že šifrant), ne pove prav nič o aktivnosti in o tržni uspeš- nosti teh organizacij. Izkušnja nam pove, da v povprečju, pa tudi na večini regio- nalnih ravneh večino aktivnosti in tržnega prometa poteka prek gozdnih gospodar- stev. Nova organiziranost je na široko odprla vrata ustanavljanju podjetij z različnimi pod- ročji dejavnosti, med katerimi imajo mnoga zapisano tudi gozdarstvo. Med takšnimi, ki ji~ v prejšnjih anketah nismo posebej ob- ravnavali, so npr. tudi kmetijsko-gozdar- ske zadruge ter podjetja, ki se ukvarjajo predvsem s trgovino z lesom. Podatki, ki smo jih zbirali za leto 1994, veljajo torej tudi za ta podjetja in ne le za tisti del, ki neposredno sodeluje v gozdarstvu. Takšen način zbiranja podatkov ima sicer mnoge prednosti, a ponekod otežkoča primerjave za nazaj. Težava pri tokratnem anketiranju je bila v tem, da imenik SURS očino ni povsem usklajen z mnogimi spremembami, ki so v teku, po drugi strani pa ne vsebuje more- bitnih obrtnikov, ki bi se utegnili ukvarjati z gozdarsko dejavnostjo. V seznamu za leto 1994 je bilo 200 enot, od tega jih 22 dejan- sko ni spadaalo sem (lovci, drevesnice, zeliščarji, šole, neznani ... ). Potencialnih poročevalskih enot je bilo torej 178 (1 OO%), od katerih jih je bilo 107 (60%) zajetih s prispelimi odgovori (v šifrantu je 65 poroče­ valskih enot, ki so vključene v enovite orga- nizacije), 16 (9%) jih je zavrnilo izpolnje- vanje, kar 55 (31 %) pa jih ni odgovorilo (med slednjimi so le v treh enotah imeli zaposlene). Na anketo je pozitivno odgo- vorilo le 42 poročevalskih enot, med kate- rimi nekdanja gozdna gospodarstva niso poročala po svojih organizacijskih enotah, temveč kot enovite organizacije. Glede na uspešnost anketiranja bi zato lahko sodili, da smo z njim pokrili večino gozdne proiz- vodnje, ki so jo ustvarila dosedanja držav- na podjetja v lastninskem preoblikovanju (gozdna gospodarstva) ter zasebna pod jet- Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v !etu 1994 ja, vendar nismo uspeli zajeti vseh manjših registriranih izvajalcev. Popis je potekal v marcu in aprilu 1995 (od 22.3 do 15.4.1995). Dejanski zaključek popisovanja (zadnji odgovori) je bil v začet­ ku junija 1995. V tem času je SURS izdelal ustrezne programe za vnos in statistično obdelavo in organiziral vnos podatkov. Prve statistične obdelave je opravil SURS v juniju 1995, vse nadaljne analize pa so bile opravljene v sklopu projekta Podlage za oblikovanje nacionalne gozdarske politi- ke (Ciljni raziskovalni program Gozd). V tem prispevku prikazujemo samo ne- katere najpomembnejše odgovore in ugo- tovitve. Navodila, ki so spremljala anketni list, so bila razmeroma skromna, zato so pri odgovorih na nekatera vprašanja nasta- le napake kot posledica nejasnosti. 4 REZULTATI POPISA 4 JNVENTORY RESULTS Izvajalske organizacije (podjetja in zadru- ge) so udeležene pri vseh vrstah del v gozdovih, ki jih najdemo v procesu pridobi- vanja lesa, gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic ter v gojenju ter varstvu gozdov, zato bomo prikazali najznačilnejše podatke ločeno za ta tri področja dejavnosti. Kako občutljive so dimenzije izvajalske organiza- cije glede na obseg del smo že pokazali, zato bomo najprej obravnavali njene zmog- ljivosti- saj so te podedovane iz prejšnjega leta - tehnična sredstva in delovno silo. Na koncu bomo pogledali obseg dela v letu 1994 in učinke v proizvodnji. Podrobne analize so pokazale, da so značilnosti izvajalskih organizacij- mislimo na orientiranost dejavnosti (npr. predvsem izvajanje del, prodaja itd.) ter opremljenost -zelo različne. Izvajalske organizacije smo zato razvrstili glede na obvladovanje seč­ nje in spravila lesa, prodajo in prevoz, opremljenost s stroji za sečnjo in transport lesa, strokovno gozdarsko osebje, gozdne delavce ter obvladovanje gojitvenih in var- stvenih del v štiri skupine (slika 1 ): • Tiste, ki obvladujejo vse ali pretežno vse proizvodne faze ter gojenje in varstvo gozdov in so zato ustrezno opremljene ter Slika 1: Skupine izvajalskih organizacij v popisu 1994 Figure 1: A group of operative companies in the inventoryof 1994 Obvladovanje sečnje in spravila lesa Masten'ng cutting and skidding Prodaja in prevoz lesa Timber sa/e and transport Stroji za Strokovno sečnjo in, gozdarsko spravilo osebje Gutting and Forestry expert skidding staff machines EJ Drugi Others o Posredniki Middfemen li Drugi izvajalci Other performers mGG Forest enferpn'ses Gozdni Obvladovanje delavci gojitvenih in varstvenih del Forest workers Masten"ng silvicultural and protection work GozdV 54, 1996 93 Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 strokovno usposobljene. To skupino sestav- ljajo izključno gozdna gospodarstva. • Drugi izvajalci, ki obvladujejo v manj- šem obsegu le eno od proizvodnih faz. • Posredniki, ki niso usposobljeni za izvajanje del v gozdovih z izjemo prevoza lesa, ki je vezan na odkup in prodajo lesa. • Drugi - maloštevilna skupina z neenot- nimi značilnostmi. Na sliki 1 je prikazano relativno število izvajalskih organizacij, ki zadoščajo posa- meznim merilom, po katerih so razvrščene. Gozdna gospodarstva dejansko predstav- ljajo 50 % anketirancev, ki izvajajo dela pri sečnji in spravilu lesa (količinsko je njihov delež precej višji - glej nadaljevanje), še precej višji pa je njihov delež pri strokov- nem gozdarskem osebju in pri obvlado- vanju gojitvenih in varstvenih del. Skupina drugih izvajalcev je bolj heterogena, večina med njimi obvladuje dela pri pridobivanju lesa in le nekateri tudi dela pri gojenju in varstvu gozdov. Med posredniki je pravih izvajalcev zelo malo, saj je težišče njiho- vega dela pri prevozu in prodaji lesa. 4.1 Tehnična opremljenost izvajalskih organizacij 4.1 Technical Equipment Rate of Executive Orga- nizations število tehničnih sredstev se v lasti izvajalskih organizacij že več Jet znižuje. To trditev kaže tudi zadnja anketa, ki je bila narejena na star način (KOŠIR s sodel., 1993). Za vso panogo seveda tega ne moremo trditi, čeprav se je proizvodnja v zadnjih letih tudi zniževala, kar pa po drugi strani pove, da so bila tehnična sredstva - zlasti tista, ki so v lasti zaseb- nikov - manj izkoriščena. Povezave med posekom in opremljenostjo so poznane, vendar je potrebno spomniti, da je na vse težnje vplivala predvsem globoka gospo- darska kriza v teh letih, ki je tudi vsem znana in še ni končana. Dejstvo je, da se povečuje delež tistih tehničnih sredstev, za katera ne poznamo niti osnovnih podat- kov (vrsta, starost, izkoriščenost). Po drugi strani pa lahko ugotovimo, da so tudi odgovori na posamezna vprašanja v letoš- njem popisu ponekod neusklajeni oz. očit- 94 GozdV 54, 1996 no netočni. Marsikateri podatek iz pregled- nice 1 je potrebno zato jemati z zadržkom. V preglednici 1 prikazujemo odgovore izvajalskih organizacij s teoretično izkori- ščenostjo posamezne vrste strojev - pov- prečno število ur za stroje pri sečnji in spravilu smo podelili s 1400 urami, za druge stroje pa s 1600 urami. Motorne žage v lasti podjetij so zelo slabo izkori- ščene, pa tudi učinki so slabši od povpreč­ ja, ki je za sečnjo sicer okoli 0,80 ur/m3. Najbolje so izkoriščeni zgibni traktorji, pa tudi kamioni in nekatere nakladalne na- prave. Leta 1994 so izvajalske organizacije kupile nekaj novih strojev. Glede na zasta- relost posamezne vrste mehanizacije, je delež obnovljenih strojev še vedno nizek, saj predstavlja (glede na število) v povpreč­ ju le nekaj odstotkov- še največ pri zgib- nikih (18%). Večja vlaganja v opremljenost izvajalskih organizacij lahko pričakujemo šele takrat, ko bo znan njihov tržni delež oz. obseg del. Povprečna izvajalska organizacija ima tako tri Jl10torne žage, dva traktorja in en kamion. Zičnica pride na vsake tri organi- zacije. V resnici je porazdelitev opremlje- nosti precej drugačna (slika 2). Analiza pokaže, da so najbolj enakomerno poraz- deljene motorne žage, nato traktorji, naj- manj pa žičhice, ki spadajo med bolj spe- cializirane naprave. Iz slike je razvidna neenakomerna razpo- reditev opremljenosti s tehnični sredstvi med 42 anketiranci, saj ima 25% izvajal- cev v lasti okrog 65% motornih žag, 75% kamionov za prevoz lesa, 95 % traktorjev za spravilo, vse žičnice ter blizu 1 OO% razne gradbene mehanizacije. Kamioni za prevoz lesa so v lasti vseh skupin izvajal- cev, kar kaže na poslovno orientiranost velikega dela izvajalcev predvsem v odkup oz. prodajo lesa. 4.2 Izkoriščenost delovnega časa in struktura zaposlenih v letu 1994 4.2 The Utilization of Working Time and Employ- ees' Structure in 1994 Število vseh zaposlenih v gozdarstvu je zelo težko oceniti, saj je k številu delavcev Preglednica 1: Tehnična opremljenost izvajalskih organizacij po popisu 1994 Table 1: The equipment rate of executive organizations according to inventory 1994 * nepopolni podatki (dejansko število je nekaj večje), H ni podatka. incomplete data (the actual number is a JiNie higher), (-)no data available. Gozd V 54, 1996 95 :'] 1 Cj 1 Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v !etu 1994 100 90 80 70 60 I!J 1111 C.1 '1 l IJ y VF v / ..J v / % 50 40 30 20 10 1 1/ / --SorazmeJje 1 ratio -Mot. žage 1 motor saws Vr / - TraktoJji 1 tra eto rs -&~ / -ličnice 1 cab/e crane -Kamioni /trucks 2/ -Gr. meh. lbuild. mech. y -vrt.kladiva 1 boring ham. o o 20 40 60 80 100 % izvajalskih organizacij % of executive orhanizafions Slika 2: Tehnična opremljenost izvajalskih organizacij po popisu 1994 Figure 2: The equipment rate of executive organizations according to inventory 1994 v izvajalskih organizacijah potrebno prišteti še mnoge, ki se vključujejo v gozdno proizvodnjo na druge načine, zato tega ni mogoče storiti na podlagi tega popisa. Leta 1994 se je kadrovsko oblikoval tudi ZGS, ki ga v prihodnje ne bomo več šteli h gospodarstvu. Podatki kažejo, da se v popisanih izvajalskih organizacijah število zaposlenih še vedno znižuje, tudi zato, ker je večina gozdarskega tehniškega osebja zapustila nekdanja gozdna gospodarstva in prešla v ZGS (po aprilu 1994). V pre- gledu zaposlenih so tudi tisti delavci, ki so zaposleni v kmetijsko-gozdarskih zadrugah in drugih organizacijah, ki se sicer ukvarjajo tudi z gozdarsko dejavnostjo, a je njihova struktura različna od nekdanje tipične strukture gozdnega gospodarstva. Na sliki 3 zaradi primerjave prikazujemo tudi kad- rovsko strukturo ZGS. Močno se je povečal odstotek negozdar- skega tehničnega kadra ter zaposlenih 96 Gozd V 54, 1996 zunaj gozda - tudi z negozdarskimi dejav- nostmi. Razlog je tudi v tem, da se mnoge izvajalske organizacije, ki so odgovarjale na to anketo, ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi- npr. s kmetijstvom ali prede- lavo lesa. Nenavadno za strukturo izvajaiM skih organizacij- podjetij- je tudi izredno veliko število invalidov, ki so še dediščina preteklega časa, kar kaže, da tega proble- ma še nismo uspeli rešiti. Ti so zaposleni predvsem v nekdanjih gozdnih gospo- darstvih. Odgovori tudi ne kažejo, koliko sezonske delovne sile so potrebovale izvaM jalske organizacije za opravljanje vseh sto- ritev. Raznolikost organizacijske sestave priM kazujemo na sliki 4. Prva četrtina izvajalcev ima blizu 90% vseh zaposlenih oz. okrog 96% vseh gozdnih delavcev. Podobno ve- lja tudi za gozdarsko strokovno osebje, ki je zaposleno predvsem pri gozdnih gospo- darstvih. Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 Preglednica 2: Struktura zaposlenih in letni pregled plačanih delovnih in nedelovnih ur po popisu (stanje 31.12.1994) Table 2: Employees' structure and the annual survey of paid worked and not worked hours according to the inventory (situation on 3111211994) št v .. Obračunane delavcev plačane delovne ure Numberof "" Worked workers Paidhours ho urs 31.12.1994 total Prazniki Dlp!.ing.gozd 83 133152 111301 4081 Forestry oraduates. Drugi dipl. ing. 35 48159 41078 1509 Other ... graduates Ing. gozd. 4 6256 5456 192 Forestry associate engtneers Drugi Ing. 53 79293 64825 2316 Other associate en_qineers Gozd. tehniki 138 232886 196149 6789 Forestry tf!chnicians Drugi tehniki 216 360053 258900 11286 Other technicians Skupaj teh. 529 859799 704709 26173 osebje Technical sta -total Struktura % 100 B2 3 Structure Režijski del. 197 241371 179661 7145 Administration emo/o ees Skupaj režija 726 1101170 664370 33318 Administration total Struktura % 100 80 3 S true/ure Delavci v 945 1611167 1103558 45692 gozdu Fort? .st workers Delav. izven 365 696436 519289 20500 gozda Workers not in forest Skupaj 1310 2307603 1622847 66392 proizvodnja Production. total Struktura % 100 70 3 Structure Pripravniki 17 13064 11440 352 Probationers Invalidi 258 366143 162400 8037 Disabled oersons SKUPAJ 2311 3807980 2681057 108099 TOTAL Struktura % 100 70 3 Structure Struktura delavcev se na videz ujema z zniževanjem letnega poseka v zadnjem Plačane nedclovne ure Paid not worked hours Bolniške Dopusti Prekinitve Čakanje Drugo Skupaj 3064 13963 o o 743 21851 560 4988 o o 24 7081 o 592 o o 16 800 3656 8316 o o 180 14468 7000 22287 o o 661 36737 23444 33905 o 5363 135 74153 3n24 84051 o 5383 1759 155090 4 10 o 1 o " 18366 23543 174 12193 267 61710 56112 107594 174 17576 2026 216600 s 10 o 2 o 20 139230 160818 66139 79930 15600 507609 40429 75540 15608 21548 3522 177147 179659 236358 81747 101478 19122 684756 ' 10 4 4 1 30 o 1272 o o o 1624 121537 37306 10302 40983 5578 223743 357308 382530 92223 160037 26n6 1126923 9 10 2 4 1 30 času (čeprav vemo, da je to zmzevanje pod zelo ohlapnim nadzorom zaradi neevi- GozdV 54, 1996 97 l ; ; Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 1986 GG 1988 GG 1990 GG 1992 GG O Neposred.pr. 1 production a Administr, 1 administration El Tehniki 1 technicians lili Inženirji 1 engineers 1994 Izvajalci Exec. org. 1994 ZGS Slika 3: Struktura zaposlenih v slovenskem gozdarstvu v obdobju 1986-1994 Figure 3: Employees' structure in Slovenian forestry in the period 1986-1994 dentiranega poseka), vendar že preprost izračun pokaže, da gre zniževanje stalno zaposlenih delavcev v gozdarskih organi- zacijah na račun povečanja U. sive ekono- mije. Ob najbolj dobrohotnih razlagah ni mogoče privzeti, da je proizvodnost delav- cev v neposredni proizvodnji v zadnjih de- setih letih narasla kar za kakšnih BO % (to bi pojasnilo razliko v stanju zaposlenosti glede na obseg proizvodnje) oz. da je vso razliko med dejanskim obsegom poseka in posekom, ki bi ga lahko opravili delavci tudi ob nekaj povečani proizvodnosti, mo- goče uvrstiti v medsosesko pomoč. 4.3 Dejavnost v letu 1994 4.3 The Work Pertormed in 1994 4.3.1 Pridobivanje lesa 4.3, 1 Timber Production 4.3.1.1 Sečnja in spravilo lesa 4.3. 1.1 Cutting and Wood Skidding Podatki ZGS kažejo, da je bilo v letu 98 Gozd V 54, 1996 1994 posekana skupaj 2.254.880 m3 lesa, od tega 1.411.275 iglavcev in 843.605 m3 listavcev (Poročilo o delu Zavoda za goz- dove Slovenije v letu 1994). Razmeroma velik del poseka je bil opravljen brez poprejšnje odobritve, neznan pa je obseg nedovoljenega in neevidentiranega pose- ka. Vsekakor pa predstavlja evidentirani posek 77 % poseka, ki je dovoljen z ob- močnimi gozdnogospodarskimi načrti oz. le 72 % najvišjega dovoljenega poseka po trenutno veljavnih načrtih gozdnogospo- darskih enot. Glede na lastništvo gozdov je posek prikazan v preglednici 3 v primer- javi s posekom, ki smo ga zajeli v popisu dela izvajalskih organizacij za leto 1994. Pri tem naj omenimo, da so v poročilu ZGS med državne gozdove všteti tudi cerkveni in drugi gozdovi v procesu dena- cionalizacije, kot tudi gozdovi lokalnih skup- nosti, zato je temu prilagojena tudi eviden- ca poseka izvajalskih organizacij. V popisu zajete izvajalske organizacije so le\a 1994 posekale okoli 611.000 bruto m3 iglavcev (44% evidentiranega poseka) in 290.000 bruto m3 listavcev (34% evi- Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 Preglednica 3: Posek v letu 1994 glede na lastništvo gozdov (bruto mJ) Table 3: Wood cuf in 1994 as to forest ownership (gross m3) Lastništvo gozdov Vrsta podatka Forest ownership Datum's type Državni gozdovi Evidentirani posek State forests Zasebni gozdovi (podatki ZGS) Private forests Vsi gozdovi Total torests Državni gozdovi Posek- popis 1994 State torests Zasebni gozdovi Private forests Vsi gozdovi Total torests dentiranega poseka), če upoštevamo pov- prečne pretvorbene faktorje med neto in bruto m' (0,87 za listavce in 0,85 za iglav- ce). Primerjava iz preglednice 4 kaže, da so izvajalske organizacije, med katerimi po velikosti vsekakor prevladujejo nekdanja gozdna gospodarstva, izvajale dela pred- vsem v državnih gozdovih, s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. To velja seveda za povprečje, pri čemer lahko za posamezno (manjše) podjetje pomeni delo v zasebnem gozdu osnovni vir preživljanja. Večina gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih pa je realizirana z delom lastnikov gozdov oz. v obliki t.i. medsosedske pomoči. Izvajalske organizacije so za opisano proizvodnjo porabile skupno pri sečnji 620.303 del.ur (77.538 dnin) oz. 392.414 ur za spravilo lesa (49.052 dnin). Za vsak ms lesa ob cesti je bilo zato potrebno v povprečju 1,31 ur (0, 164 dnine) neposred- nega dela. Ce primerjamo strukturo oblik spravila lesa in jo primerjamo s strukturo v letu 1992 (tu so odgovarjala le gozdna gospo- darstva) ne opazimo pomembnih razlik, razen pri večjem deležu žičničnega spravi- la lesa iz zasebnih gozdov, ki so ga spravile popisane izvajalske organizacije. lglavci Listavci Skupaj Conifers Deciduous Total trees 527.436 276740 804176 883.839 566866 1450704 1.411.275 843606 2254880 571406 274624 846030 39846 14.847 54693 611252 289471 900723 4.3.1.2 Prevoz gozdnih lesnih sortimen- tov 4.3.1.2 Forest Timber Assortments' Transport Iz slike 5 je razvidno, da obvladuje prvih 25% izvajalskih organizacij skoraj vso sečnjo in spravilo lesa, ki je bilo opravljeno v režiji registriranih izvajalcev, ter le kakš- nih 83% prevoza lesa. Iz slike je tudi razvidna podobna razporeditev prevoza in prodaje lesa med vse izvajalske organiza- cije. Velik del prevoza lesa pri tem ni vezan na lastno gozdno proizvodnjo, temveč tudi na odkup iz zasebnih gozdov. Faza prevo- za lesa v prejšnjem obdobju prav tako doživlja spremembe, vendar nanje vplivajo drugi dejavniki kot v fazi sečnje in spravila lesa, saj je prevoz tesno povezan s prodajo lesa. število kamionov v rokah poklicnih izvajalcev se ne znižuje več, pa tudi učinki še naprej naraščajo, čeprav so nekatere spremembe očitno prevelike, da bi jih lahko sprejeli brez pojasnila. Pri spremljanju učinkov posamezne vrste kompozicij je problem, kako prikazati učinke istega ka- miona, ki vozi enkrat sam, drugič pa s polprikolico. Težišče prevozov je bilo na srednjetežkih kompozicijah s priklopnikom. Primerjava z nekaj preteklimi leti kaže GozdV 54, 1996 gg rif f.: .•.•. · ... · · .. l; .•.•. j < 1 l Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 Preglednica 4: Sečnja in spravilo gozdnih sortimentov (neto mJ) glede na lastništvo gozdov po popisu1994 Table 4: The cutting and skidding of forest timber assortments (net mJ) as to forest ownership according to the inventory in 1994 Sečnja Ročno Cutting spravilo Manual skiddina Drž. gozd· i~l. m3 471178 48241 Drž. qozd - list. m' 235857 13199 Drž. gozd- skupaj 707035 61440 State forests m3 Drž. oozd- del. ur 565284 65438 Zasebni gozd - iql. m3 33869 5275 Zasebni gozd - list. m" 12917 616 Zasebni gozd- skupaj 46786 5891 Private forests m" Zasebni oozd- del. ur 39149 5112 Cerkveni Qozd - iql. m" 1014 210 Cerkveni aozd - list. m3 45 20 Cerkveni gozd- skupaj 1059 230 Forest owned bv the Church m" Cerk. gozd- del. ur 943 200 Lokalni o. - iol. m" 1180 100 Lokalni g. -list. ma 1673 120 Lokalni gozd- skupaj 2853 220 Local forest (forest owned by local communities m" Lokalni q. - del. ur 1991 251 Drug gozd- ig!. m3 12323 1733 Druq qozd- list. m3 1348 13 Drug gozd -skupaj m" 13671 1746 Druq qozd- del. ur 12936 1685 Skuoa· iol. m3 519564 55559 Skupaj list m" 251840 13968 SKUPAJ m3 771404 69527 Skupaj de!. ur. 620303 72686 na nekatere strukturne spremembe, če­ prav so evidence iz zadnjih anket pomanjk- ljive. Iz slike 2 lahko sklepamo, da je število evidentiranih kamionov ostalo na približno enaki ravni kot v zadnjih treh letih, njihova struktura pa kaže na prevladujoča skupino srednjetežkih kompozicij s priklopnikom. 4.3.1.3 Dodelava lesa 4.3.1.3 Timber Finishing Mnoga mehanizirana lesna skladišča so še vedno v veliki krizi zaradi premajhne 100 Gozd V 54, 1996 Konjsko Traktorsko Žič ni čno spravilo spravilo spravilo Horse Tractor skidding Gable crane skiddina skiddina 8674 413761 19648 8833 186991 13309 17507 600752 31957 13783 247949 22380 o 30999 2744 2000 7923 4052 2000 38922 6796 4000 17432 2994 o 844 170 o 41 3 o 885 173 o 395 128 o 512 865 43 327 1183 43 542 2048 48 217 3544 o 12105 o o 1240 o o 13345 o o 6858 o 8674 457924 23427 10876 196522 17547 19550 654446 40974 17831 272851 29046 izkoriščenosti svojih zmogljivosti. Razlogov za to je več in so med seboj povezani. Dejstvo je, da podatki po letu 1986, posebej pa po letu 1988, kažejo na naglo upadanje pomena skladišč za dodelava lesa, čeprav kaže, da prostor skladišč ponekod uspešno uporabljajo za sortiranje, krojenje in pro- dajo sortimentov. Po podatkih tega popisa so v gozdu elu- pili le 5.840 m3 lesa iglavcev in BO m3 lesa listavcev, zunaj gozda na pomožnih skla- diščih pa so olupili 4.787 m3 lesa iglavcev. . Od tistih količin lesa iglavcev, ki ga oluplje- !, ' :! Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 100 90 80 70 60 ;;:.., / f / / 1/ l. / % so 40 1 v Sorazmelje 1 ratio J - Dipl.inž.gozd 1 for. ing. 30 20 10 o r-l / -Gozd.teh. /for. lech. / -Režija 1 administrat. ~ -Del. v gozdu /for. work. -Invalidi ldis. pers. -Vsi zaposl. 1 all empl. o 20 40 60 80 100 % izvajalskih organizacij % of exec. organizations Slika 4: Struktura zaposlenih v izvajalskih podjetjih po popisu 1994 Figure 4: Employees' structure of executive organizations according to inventory 1994 nega dostavijo uporabniku, gre kar 95 % (216.140 m3) prek mehaniziranih lesnih skladišč. 4.3.1.4 Poraba časa v procesu pridobi- vanja lesa 4.3.1.4 Time Consumption in the Process of Tim~ ber Production Iz preglednice 4, kjer so prikazane vsote odgovorov popisanih izvajalskih organiza- cij, lahko izračunamo povprečne porabe časa pri posamezni fazi oz. obliki spravila lesa (preglednica 6). Primerjave s starejšimi podatki kažejo, da so učinki pri sečnji in spravilu lesa ostali v enakih okvirih. Žal bi le zelo podrobne analize učinkov pri istih izvajalcih (to je danes že skoraj nemogoče) ali vsaj enakih delovnih razmerah lahko odgovorile na vprašanje o dejanskem napredku na tem področju. Za gozdarstvo kot panogo, še posebej pa za izvajalske organizacije pa tudi za javno gozdarsko službo, je pomembno vedeti, kakšne so primerjave proizvodnosti del pri pridobivanju lesa, če jih primerjamo z razvitejšimi deželami, kjer lahko iz različ­ nih vzrokov uporabljajo drugačne tehnolo- gije. Evropski trg je vedno bolj povezan in velika bojazen je, da bi postali domači izvajalci nekonkurenčni, saj se zaradi zna~ nih razlogov vse prepočasi prilagajajo no- vim razmeram. To vprašanje se bo v prihodnosti zaostrila tudi zaradi tesnejšega povezovanja Evropske unije in Slovenije. Med kazalci, ki dobro opredeljujejo proiz- vodnost, je tudi poraba časa za izdelavo 1 m3 gozdnih lesnih proizvodov. Pri tem lahko računamo s časom neposrednega dela, ki je potreben, da spravimo les do kamionske ceste ali pa do porabnika. Gozd V 54, 1996 1 01 >i Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 100 / ..,ry ,./ 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 o o /, 1/ /; / /. fP 1 / ,, 1 / / / -- Sorazmerje/ratio 1 / -Sečnja 1 cutting 1 / 7// / 20 --Spravilo 1 skidding --Prevoz 1 transport -Prodaja 1 40 60 % izvajalskih organizacij % of executive organizations 1 timber s ale 1 80 - - - - 100 Slika 5: Porazdelitev sečnje, spravila, prevoza in prodaje med izvajalskimi organizacijami v letu 1994 Figure 5: Distribution of cutting, skidding, transport and fimber s ale among the executive organizations in 1994 Preglednica 5: Povprečni učinki kamionov za prevoz lesa v letu 1994 Table 5: The average performance values of true ks for timber transport in 1994 Vrsta kompozicije Prevožene Prevožen o Povprečno Povprečno Ur/ m, Composition type Done Done On the On the m' km ave rage ave rage m' km Tovornjak do 5 t 20537 21950 10269 10975 0.15 A truck up to 5 t Tovornjak+prikl. do 11 t 25947 131228 5189 26246 0.26 A truck + trailer up to 11 t Tovornjak 5-8 t 7700 26103 1925 6526 0.36 A truck 5-8 t Tovomjak+priklop.11-141 497096 1730654 6628 23075 0.18 A truck + trai/er 11-14 t Tovornjak preko 8 t 87864 311622" 3820 13549 0.24 A truck over 14 t Tovornjak+priklop. preko 14 t 394308 991577 8215 20658 0.15 A truck + trai/er over 14 t Traktor s polprik. o o " " " A truck + semi-trailer SKUPAJ 1033452 3213134 6582 20466 0.18 Total 1 02 Gozd V 54, 1996 Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 1989 1990 El Težka- prik. 1 Heavy- trai/er lili Težka- sam 1 HeDvy- alone O Srednja - pri k. 1 Medium - trailer • Srednja -sam 1 Medium - afone liii Lahka- prik. 1 Light- trai/er Ellahka-sam /Light-atone 1991 1992 1994 Slika 6: Struktura kamionov v izvajalskih organizacijah po popisu 1994 Figure 6: Trucks' structure in executive organizations according to inventory 1994 Glede na to, da .poznamo pri nas dve tehnologiji - izdelavo gozdnih lesnih pro'lz- vodov v gozdu (pri panju ali na pomožnem skladišču - kamionski cesti) ter izdelavo gozdnih lesnih sortimentov na mehani- ziranih skladiščih, bomo tudi v tej primerjavi upoštevali oba kazalca. Dobro je vedeti tudi, kakšna je poraba časa vseh zaposle- nih v gozdarstvu, torej skupno z režijskimi delavci. V tem podatku je zajeta tudi organiziranost izvajalske organizacije - predvsem razmerje med režijskimi in proiz- vodnimi delavci, vendar so te primerjave prav zato težavne. Ni vedno mogoče razmejiti delavcev med posamezne proiz- vodne procese, saj so lahko soudeleženi pri zelo različnih opravilih (pridobivanje lesa, gojenje in varstvo gozdov itd) in celo povsem različnih dejavnostih (kmetijstvo, primarna predelava lesa). Te analize bi bile smiselne, če bi jih izdelali za posa- mezno organizacijo, seveda z ustreznimi dodatnimi informacijami, zato jih bomo v tej primerjavi izpustili. V današnjem času trg z gozdnimi proiz- vodi v Evropi v veliki meri krojijo z gozdovi bogate skandinavske dežele z visoko raz- vito tehnologijo, zato bomo primerjali našo proizvodnost z njihovo. Preračunano v količinske učinke, če ne upoštevamo posa- meznih kombinacij (npr. ročno + traktorsko spravilo lesa), proizvedemo dnevno (seč­ nja in spravilo lesa, prevoz ter dodelava) pri ročnem spravilu 3,92 m', pri konjskem spravilu 4,12 m', pri traktorskem spravilu 5,51 in pri žičničnem spravilu lesa 4,65 m'. Skandinavske dežele so imele takšno produktivnost v začetku šestdesetih let (leta 1964- 4 m'idan; 1966 - 5,5 m'idan; 1967 že 6,1 m'idan; 1993 pa 11,2 m'/dan). S porabo časa so povezani tudi stroški, ki so pri naših podjetjih višji, čeprav ne premosorazmerno - zaradi cenejše meha- nizacije in delovne sile, debelejšega lesa, krajših prevoznih razdalj itd. Pri tem se moramo zavedati tudi tega, da je pričakovati še povečan pritisk na zniževanje stroškov, pri čemer pa bo po Gozd V 54, 1996 1 03 1 ;j l 1 i Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 Slika 7: Letne količine strojno olupljenega lesa v obdobju 1984-1994 Figure 7: Annua/ quantities of mecanical/y peeled wood in the period 1984-1994 drugi strani vse več omejitev zaradi sploš- nokoristnih funkcij gozdov, pritiska javnosti, pa tudi lastnikov gozdov. Odgovornosti javne gozdarske službe bi se morale pri tem pokazati v dveh vidikih: 1) pri zagotav- ljanju optimalnih pogojev za delo izvajal- skim organizacijam, ki marsikdaj opravljajo delo po naročilu lastnika (in torej posredno zastopajo njegov interes) in 2) pri uveljav- ljanju omejitev pri izvajanju, ki so potrebne zaradi ohranjanja javnega interesa pri gospodarjenju z gozdovi. Neuspešnost pri katerem koli izmed obeh vidikov bo imela neposredne posledice za gozd, saj kaže, da bodo v prihajajočem obdobju imele tržne zakonitosti (če nam je to prav ali ne) zelo močan, če ne prevladujoč vpliv. Ne glede na razprave v gozdarski stroki se zna že kmalu zgoditi, da bodo tudi tuja podjetja tekmovala za izvajanje del v naših gozdovih - seveda s tehnologijo in raču­ nico, ki jo bodo prinesla s seboj. Mnogi lastniki gozdov, ki jih zanima predvsem njihova renta, se bodo za takšne možnosti živo zanimali. 104 Gozd V 54, 1996 4.3.1.5 Prodaja lesa 4.3.1.5 Timber Sale Izvajalske organizacije se poleg lastne proizvodnje ukvarjajo tudi z odkupom in prodajo lesa iz zasebnih gozdov, ki ga posekajo lastniki s svojimi pomagači. Gle- de na lastno proizvodnjo pomeni odkup lesa zelo pomembno postavko, saj pred- stavlja prodaja 132% posekanega lesa v režiji izvajalskih organizacij in kar 154% lesa, ki so ga spravili do kamionske ceste. Pri tem je delež iglavcev pomembnejši pri poseku, iz česar lahko sklepamo, da pri odkupu nekoliko prevladujejo listavci. To bi bilo tudi pričakovano, saj lastniki gozdov najbrž laže sami prodajo les iglavcev, posebej če gre za vrednejše in debelejše sortimente. Prodaja lesa (in drugih storitev) pomeni cilj proizvodnje tudi v gozdarstvu, ki je vse bolj tržno usmerjeno. Povprečno podjetje, ki se ukvarja z gozdarsko dejavnostjo, je tržilo v letu 1994 okoli 9.600 m3 lesa, ven- Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 Preglednica 6: Poraba časa pri sečnji in s pravilu lesa po popisu 1g94- ur/m3 Table 6: Time consumption in timber cutting and skidding according to the inventory in 1994- hours/m3 Lastništvo Sečnja Ročno Konjsko Traktorsko Žičnično Povprečje- Cutting spravilo spravilo spravilo spravilo spravilo lesa Manual Horse Tractor Gable crane Average- skiddina skiddif}_g_ skidding_ skidding skidding Državni gozd 0.80 1.05 0.79 0.41 0.68 0.49 States forests him" zasebni gozd 0.81 0.74 2.00 0.45 0.44 0.54 Private forests him" Cerkveni gozd 0.89 0.87 0.45 0.74 0.56 Forest ownned by t!Je ChurdJh!m" Občinski gozd 0.57 0.41 1.12 0.41 1.73 1.04 Local comm. forests him" Drug gozd 0.95 0.93 0.51 0.56 Other forest him" SKUPAJ h/m" 0.80 1.01 0.91 0.42 0.69 0.50 Leto 1986- družbeni in 0,53 do 0,65 do 1,95 1,01 do 1,22 0.25 do 0,62 0,33 do 0,81 zasebni gozdovi* 1,83'" (KOŠIR s sedel, 1988) Year 1986- state and private fores/s Koširetal., 1988) * podan je okvirni razpon vrednosti za posamezna gozdnogospodarska podjetja, ker povprečja ni mogoče natančno izračunati an approximate range of values for individual forest enterprises is given because the precise ca/cula- tion of the me an value is impossible *"za sečnjo iglavcev je upoštevana sečnja v lubju. with the cutting of conifers the cutting in bark is taken into consideration Preglednica 7: Poraba časa (ur) za proizvodnjo 1 m31esa- povprečja Table 7: Time consumption (hours) for the production of 1 m3 of timber- the ave rage values Proizvodna faza/ Sečnja Spravilo Skupaj do oblika spravila lesa Cutting lesa kamionske Production phase 1 Timber ceste timber skidding form skidding Total to truck road Ročno spravilo 0,80 1,01 1,81 Manual skidding Konjsko spravilo 0,80 0,91 1,71 Horse skidding Traktorsko spravilo 0,80 0,42 1,22 Tractor skidding Zičnično spravilo 0,80 0,69 1,49 Cab/e crane skidding __ dar je tudi prodaja lesa med izvajalskimi organizacijami razporejena neenakomerno (slika 1 ). Precej izvajalskih organizacij se Prevoz Skupaj do Dodelava Skupaj po lesa uporabnika lesa dodelavi na Timber aliCMS Timber CMS transport Total to the finishing Total after consumer or a finishing in a central central mechanized mechanized yard storage 0,18 1,99 0,05 2,04 0,18 1,89 0,05 1,94 0,18 1,40 0,05 1,45 0,18 1,67 0,05 1,72 je v letu 1994 ukvarjalo predvsem s proda- jo in manj ali skoraj nič z izvajanjem gozd- nih del. GozdV 54, 1996 105 Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 Preglednica 8: Prodaja lesa, ma, popis 1994 Table 8; Timber sale, m3. inventory 1994 Sortiment lglavci Wood assortment Coniferous trees m' Hlodovina 473344 Log s Les za celuloze Pufpwood 131920 Drug tehnični les 65366 Other srna!! wood Drva Fuefwood 5457 SKUPAJ Total 676087 Struktura prodaje% 66 Sa!e's structure Struktura poseka% 68 Cut wood's structure 4.3.2 Gradnja gozdnih prometnic 4.3.2 Forest Road Construction % 70 20 10 1 100 Gradnja gozdnih prometnic je že več let v nazadovanju in to dejstvo potrjujejo tudi podatki za leto 1994, čeprav način zbiranja podatkov dopušča, da je bilo zgrajeno več, kot prikazujeta preglednici 9 in 1 O. V vsem letu so izvajalska podjetja zgradila le 2 km utrjenih in 5 km neutrjenih gozdnih cest. Glede na to, da posamezni lastniki gozdov in drugi investitorji v lastni režiji in na vse mogoče načine le zgradijo nekaj gozdnih Listavci Skupaj Deciduous trees Total m' o;., m' % 160128 47 633472 61 89580 26 221500 22 9878 3 75244 7 94503 24 99960 10 354089 100 1030176 100 33 100 32 100 prometnic- predvsem vlak, bi morali iskati popoln odgovor na to vprašanje pri javni gozdarski službi, ki navaja (Poročilo o delu ZGS), da je bilo tega leta zgrajeno 13,6 km gozdnih cest (dodatno še 12,8 km rekon- strukcij) in 194,9 km gozdnih vlak (dodatno še 23,9 km rekonstrukcij). Razliko v podat- kih lahko pripišemo (gre za velika sredstva) izvajalcem zunaj popisanih gozdarskih izvajalskih organizacij. Pri pomanjkanju investitorjev in pri nego- tovem prihodnjem obsegu del, ki marsika- teremu izvajalcu onemogoča racionalno Preglednica 9: Gradnja gozdnih cest (km), popis 1994 Table 9: Forest roadconstruction (km), inventory 1994 106 Gozd V 54, 1996 Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 Preglednica 1 O: Gradnja gozdnih vlak (km), po- pis 1994 Table 10: Skid trail construction (km), inventory 1994 Lastništvo Gozdne vlake Forest ownershio Skidtrails Državni gozdovi 183 State forests Zasebni gozdovi 4 Private forests Cerkveni gOzdovi 1 Church forests Gozdovi lokalnih skupnosti Local communities' forests Drugi gozdovi 3 Other forests SKUPAJ 191 Tola gospodarjenje in vlaganje v infrastrukturo, je v tem trenutku vzdrževanje obstoječih gozdnih cest za marsikatero izvajalsko Preglednica 11: Vzdrževanje gozdnih cest (km), popis 1994 · Table 11: Forest roads' maintenance (km), inven- tory 1994 Gozdne c. Javne c. Foresr roads Pub/icroads Državni gozdovi 2192 85 S/ate forests Zasebni gozdovi 1218 " Pnv;•te /orests Cerkveni gozdovi " Church lores/s Gozdovi lokalnih skupnosti Local cotrllnlmllws'/oresrs Drugi gozdovi '" " Other for es/s SKUPAJ !Tol,>! 3593 '" organizacijo pomembnejše od novogra- denj, vsaj glede zaposlitve delovne sile in gradbene mehanizacije (preglednica 11 ). Vrednost vseh vzdrževalnih del v lanskem letu (podatki ZGS) je znašala 365.088.246 SIT, vendar žal iz tega vira nimamo padat- Slika 8: Porazdelitev gradnje vlak in vzdrževanja gozdnih cest med izvajalskimi organizacijami v letu 1994 Figure 8: Distribution of skid trail construction and forest road maintenance among the executive organizations in 1994 100 1 1 7 1,..., l/ 1/ lr7 / 1/ / 7 1/ / 1/ --Sorazmerje/ratio 1/ / -Gradnja vlak 1 skid trail construction 1.1 -Vzdržev. g. cest 1 for. road maintanance 1 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 o o 20 40 60 80 100 % izvajalskih organizacij % of executive organizafions Gozd V 54, 1996 1 07 Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 Preglednica 12: Gojenje in varstvo gozdov, popis 1994 Table 12: Silviculture and forest protection, inventory 1994 Vrsta del 1 Work type Količina Quantity Obnova 1 Regeneration Skupaj 1 Total Priprava sestaja 1 Stand preparation 440 Priprava tal za semen itev 1 S oil preparation for 11 seedin_q Priprava tal za sadnjo 1 Soil preparation for planting 201 Setev 1 Seeding 2 Sad nja (kos) 1 Planting (piece) 476305 Gnojenje (kos) 1 Fertilizing (piece) 34000 Nega 1 Tending Skupaj Obžetev 1 Clearing around young plants 1376 Nega mladja 1 Tending ol young wood 1623 Nega gošče 1 Tending of th1cket 1433 Nega letvenjaka 1 Tending of pole stand 1242 Nega drogovnjaka 1 Tending of trunk stand 1049 Obžagovanje 1 Pruning 12 Varstvo pred insekti 1 Protection against insects Skupaj Postavitev pasti (kos) 1 Setting ol traps (piece) 719 Lubadarke s škropljenjem (kos) 1 Bark beetle 2517 traps with sprinkling (piece) Lubadarke s kurjenjem (kos) 1 Bark beetle traps witfl 1047 burning (piece) Kontrolno-Javna drevesa (kos) 1 Control-trap trees 1 (p!eCB) 452 Drugo zatiranje bolezni (kos) 1 Otfler means to 1 478 suppress diseases (piece) Varstvo pred divjadjo 1 Game protection Skupaj Zaščita s premazom (ha) 1 Protection by means of 1130 coa/inas (ha) Zaščita s količenjem (kos) 1 Protection by means of 24454 stal