ŠTEVILKA 6/2021 naš Stik UVODNIK Prihaja leto novih izzivov Brane Janjić urednik revije Naš stik Dogodki '22 Energetika in okolje '22 12. Vrh zelene energetike 11. maj 2022 Inovacija energetike '22 14. Vrh inovativnih v energetiki 5. in 6. oktober 2022 Energetika in regulativa '22 9. Forum o novostih regulative, omrežij in trga za leto 2022 Konec leta, od katerega se poslavljamo, je v Evropi poleg še vedno trajajoče pandemi­ je, močno zaznamovala tudi energetska kriza, ki naj bi po napovedih poznavalcev naša življe­nja krojila tudi še lep del prihodnjega leta. Pri tem naj bi bil razplet dogodkov večino­ ma odvisen tudi od prihodnjega vremena ali, če hočete natančneje, tudi od poteka pod­ nebnih sprememb. 3. februar 2022 Dolgotrajne in mrzle zime, po sušnih jesenih, ki se pogosto iztečejo v kratke pomladi in dolga vroča poletja, v kombinaciji z vse bolj neenakomerno porazdeljenimi količi­ nami padavin, namreč ne prinašajo nič dobrega, saj gre za dejavnike, ki močno vpliva­ jo tako na proizvodnjo kot porabo električne energije, neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem pa nato potiska cene energentov v nebo. Energetika in pravo '22 Tako se zdi, da smo v začaranem krogu, v katerem je energetika, v kombinaciji z industri­ jo in prometom, glavni vir toplogrednih plinov in s tem tudi eden glavnih vzrokov za pod­ nebne spremembe, hkrati pa so ravno te spremembe tiste, ki krojijo prihodnjo podobo svetovnega energetskega in posredno tudi gospodarskega sektorja. 13. Forum energetikov in pravnikov 9. november 2022 Nove tehnologije v energetiki '22 5. Vrh digitalne transformacije energetike Vse leto težko pričakovana svetovna podnebna konferenca v Glasgowu se je na koncu kljub delnim uspehom končala s precejšnjimi razočaranji in vnovičnim spoznanjem, da ob številnih lepih besedah v nadaljevanju potem žal zmanjkajo konkretna dejanja. 8. december 2022 Z naprednimi znanji vas podpiramo pri vaši ambiciozni zeleni energetski transformaciji tudi v 2022. VABLJENI! Glede na vse slišano se tudi zdi, da še vedno nismo dojeli, da ne nazadnje vsi živimo na istem planetu in da je mogoče globalne probleme reševati le z globalnim sodelovanjem, pri čemer mora prav vsak po svojih močeh prispevati svoj delež. Povedano drugače, če dejansko želimo doseči zastavljene zahtevne globalne, evropske in nacionalne podnebno-energetske cilje, moramo sodelovati prav vsi. Še tesneje je treba povezati posamezne sektorje, raziskovalne ustanove, univerze in gospodarstvo. Združiti najboljše, in potem ni vrag, da nam kljub zahtevnosti naloge, ki smo si jo vsi sku­ paj zastavili, ne bi uspelo. Naj zato postaneta sodelovanje in povezovanje besedi leta 2022. Pa srečno! Prosperia, d. o. o. I www.prosperia.si I e: info@prosperia.si I t: + 386 (0)1 437 98 61 I m: + 386 (0)31 717 599 3 4 vsebina naš Stik POGLED V PRIHODNOST 5 Sandi Kavalič, GEN-I GEN-I mi daje neizmerne možnosti za razvoj 6 Dr. Dalibor Kranjčič, Dravske elektrarne Maribor Z umetno inteligenco do učinkovitejšega obvladovanja sistema 10 Emil Cek, Eles Elesovi operaterji dobivajo novo orodje za vodenje elektroenergetskega sistema 14 Martin Drgan, Elektro Ljubljana Korak k še bolj zanesljivemu upravljanju distribucijskega omrežja DOGODKI LETA 2021 POGLED V PRIHODNOST 18 22 Nejc Petrovič, Elektro Gorenjska Zelena transformacija bo mogoča le, če bo energetika inovativna 46 Dr. Stane Vižintin, Elektroinštitut Milan Vidmar Brez mobilnih enot si v praksi preizkušanja ni mogoče predstavljati 50 Jurij Jurše, Elektro Primorska Čaka nas še precej izzivov 54 Marko Razpotnik, Nuklearna elektrarna Krško Zaustavitev elektrarne je izredno stresna situacija 58 Marko Kenig, Hidroelektrarne na Spodnji Savi Hidroelektrarno Brežice združujemo s fotovoltaiko Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarji: Polona Bahun, Vladimir Habjan in Mare Bačnar Lektorica: Simona Vidic Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: iStock Naklada: 2.229 izvodov e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 Naslednja številka izide 15. februarja 2022, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 31. januarja 2022. ČASOPISNI SVET Predsednica: Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Mag. Milena Delčnjak (SODO) Majna Šilih (DEM) Jana Babič (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Tamara Kos (HESS) Martina Merlin (TEB) Mag. Kristina Sever (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Tomaž Oštir (GEN-I) 62 6 pogled v prihodnost naš Stik GEN-I SANDI KAVALIČ GEN-I MI DAJE NEIZMERNE MOŽNOSTI ZA RAZVOJ Besedilo: Vladimir Habjan; fotografija: GEN-I Ko govorimo o družbi GEN-I, govorimo o inovacijah, izjemni trgovalni infrastrukturi, novih tehnologijah, algoritmih, modernizaciji infrastrukture, pristnem stiku z odjemalci, o preboju, transformaciji in demokratizaciji zelene energetike. Med ključnimi akterji v tej zgodbi je področje raziskav in razvoja. Sandi Kavalič je vodja kar dveh služb. Po poklicu je diplomirani inženir elektrotehnike, smer energetika, in je bil leta 2008 eden prvih štipendistov v družbi. Že v času šolanja je dobil dober vpogled v ključne izzive družbe, ki so mu pomagale, da se je med študi­ jem osredotočal na pridobivanje znanj, ki najbolj dodajajo vrednost družbi. Najprej je de­ lal v zaledni službi podpore prodajnim aktivnostim, po ustanovitvi službe za tveganja pa se je preselil tja. Kot pravi, sta na novem področju z dr. Bartljem začela tako rekoč z ničle, od modelov za merjenje kot tudi obvladovanja kreditnih in tržnih tveganj. V tem obdob­ ju so se intenzivno razvijali zelo kompleksno podatkovno skladišče in orodja za napred­ no analitiko portfeljev. Zaradi znanj in veščin modeliranja je dobil priložnost, da vzpostavi procese in zametke službe za analizo portfeljev. Tam, pravi, se je začel njegov preboj. S sodelavci je prevzel izdelavo, modernizacijo in digitalizacijo orodij, še danes ključnih za optimizacijo izkoriščenosti čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Kaj pomenijo inovacije za GEN-I? Katere so prednosti družbe GEN-I v primerjavi z drugimi podjetji in v čem po vašem mnenju izstopate? Inovacije vidim kot celovit proces z namenom zagotavljanja najnaprednejših storitev, ki izpolnjujejo realne in ključne potrebe partnerjev in odjemalcev. Te inovacije in storitve so naši odjemalci oziroma partnerji pripravljeni tudi plačati. Vidimo se kot visoko teh­ nološko podjetje in edina konkurenčna prednost, ki jo imamo, je dober proces inovacij. Za GEN-I so te še toliko pomembnejše, saj je energetika zaradi zahtev po razogljičenju in digitalizaciji poslovanja na prelomni točki. V našem podjetju inoviramo že od samih začetkov. Soočanje s spremembami je naša bit, naše vodilo. Ekipa sodelavcev, ki je začela pisati zgodbo podjetja GEN-I, izhaja iz akademskega sveta, v katerem so ra­ ziskave in razvoj osnova za delovanje in prav ta miselnost je bila prenesena tudi v našo podjetniško kulturo. 7 8 pogled v prihodnost Celotna organizacija in struktura organizacije inovacij deluje koherentno z jasno vizijo in ciljnim razvojem od top manage­ menta do najmanjših prebojev na operativni ravni. GEN-I zelo veliko vlaga v razvoj zaposlenih ter inovacijske in podjetniške kulture. Prednost dajemo ljudem, ki jih motivirajo naša vizija in vrednote. Čeprav morda na začetku ne izstopajo po strokovnosti, nam je bolj pomembno, da jih lahko zgradimo, da se hitro učijo, da so motivirani ter imajo ustrezno miselnost in vrednote. Zakaj? Ker je naše okolje že tako zgrajeno, med­ narodna vpetost tako močna, da lahko iz tega črpajo potrebno znanje in izkušnje za razvoj – vso strokovnost. Iz ključnega jedra kadrov izhaja močno mentorstvo, in to res veliko prispeva. Če vsem zaposlenim zagotovimo dobro podpo­ ro, dobro počutje, vizijo in možnost kariernega razvoja ter jim to predstavimo, z njimi aktivno delamo, so rezultati neizbežni. Taki timi so izredno učinkoviti pri reševanju najtežjih izzivov. Takrat znajo stopiti skupaj ter hitro in učinkovito, predvsem pa zelo agil­ no, izdelati rešitve. To je tisto, kar je naša ključna prednost. Kako je organizirana služba za raziskave in razvoj ter katere metodologije uporabljate? Službo sestavlja ekipa strokovnjakov s področja uporabniške iz­ kušnje in razvoja uporabniških vmesnikov, razvijalci programskih rešitev ter tudi razvijalci programske opreme in oblačnih rešitev. Ne delujemo osamljeno, smo pospeševalci v razvoju in zmeraj sodelujemo z vsemi službami in oddelki na GEN-I. Prizadevamo si uporabljati agilne metodologije ter pri razvoju uporabljamo in prilagajamo koncepte iz drugih znanih metod, kot so Scrum, Kanban in User Story Mapping. Razvoj pospešujemo in optimi­ ziramo s transparentnim vodenjem in komunikacijo s strankami, hitrim prototipiranjem in posodabljanjem, predvsem na podlagi uporabniških potreb. Pri razvoju storitev in produktov med drugim uporabljamo tudi metode Design-thinking. Pri takem procesu najprej opravi­ mo raziskavo, v kateri zberemo vse informacije o problemih, s katerimi se soočajo uporabniki, stranke, kako razmišljajo in kaj želijo. Nato vse zbrane podatke uporabimo za kreiranje idej in oblikovanje različnih prototipov rešitev. Z uporabo prototipa iz­ vajamo testiranja, pri katerih zbiramo povratne informacije od uporabnikov. Z zbranimi podatki nato skozi iteracije izboljšuje­ mo produkte in storitve. Ali lahko navedete primer tovrstnega razvoja, aplikacije? Pri GEN-I Sonce so postavili že več kot 3.200 sončnih elek­ trarn, ki gospodinjstvom omogočajo samooskrbo z elek­ trično energijo in izkoriščajo ogromen potencial streh, ki ga imamo v Sloveniji. Ti »prosumerji« so tudi prihodnji najverjet­ nejši kandidati za nadgradnje v mikroomrežje TEK. Zato smo za odjemalce GEN-I Sonca razvili aplikacijo Moj GEN-I Solar, ki uporabnikom omogoča pregled nad porabo in proizvod­ njo električne energije na dnevni, mesečni in letni ravni, nad računi, ogljičnim odtisom in prihranki. Uporabnik si lahko ogle­ da vizualizacijo gibanja energije, spremlja napovedi in primerja z drugimi gospodinjstvi ter tako še varčneje upravlja sončno energijo. Aplikacijo smo dodatno podprli z obvestili o nena­ vadni porabi električne energije, s katerimi lahko uporabnik hitro odkrije največjega porabnika elektrike in tako še pamet­ neje upravlja svojo porabo. naš Stik Kaj lahko razumemo pod pojmom TEK, kaj ta predstavlja v vaši viziji? Trajnostno energetski krog (TEK) je pomemben del naše vizije. Koncept smo razvili v sodelovanju z inštitutom Metron. Izhaja iz prepričanja, da je za soočanje z globalnim segrevanjem nujno trajnostno upravljanje energije. Pri tem niso pomembna le priza­ devanja podjetja, gre za zgodbo vsakega posameznika. TEK je koncept mikroomrežja, v katerem električna vozi­ la in domovi postanejo aktivni elementi, ki pomagajo uravnava­ ti porabo električne energije. Električna vozila (ali drugi baterijski zalogovniki) lahko viške energije uskladiščijo. Ko se potreba po elektriki poveča, pa te viške sprostijo nazaj v omrežje. Potrebe gospodinjstev, podjetij in naselij bodo tako usklajene s potrebami omrežja. V prihodnje bomo izkoristili tudi potencial pametnih števcev in merilnih sistemov ter s tem odje­ malcem omogočili upravljanje naprav, povezanih v TEK. Ponu­ dili jim bomo vpogled v porabo energije, lastne navade in vpliv na okolje. Prek uporabniku prijazne digitalne platforme bomo pri odjemalcih dvigali energetsko in okoljsko ozaveščenost, jih spodbujali k aktivnemu odjemu in pozivali k ukrepanju. Katere tehnologije ali koncepti so ključni? Kaj je to infrastruktura Cloud to EDGE in kaj ponujajo druge platforme? Infrastruktura Cloud to Edge nam omogoča, da decentralizira­ mo upravljanje naprav. Poleg analitske in uporabniške plat­ forme je to ključni element za napredne agregatorske storitve kot storitve avtonomnega upravljanja za števcem. Del logike za upravljanje bomo prenesli z naših strežnikov na naprave Edge, ki bodo nameščene pri samem odjemalcu. Pomembno je, da lahko naprave še vedno posodabljamo in konfiguriramo na dal­ javo. Nanje lahko nalagamo tudi čisto nove programe. Sprem­ ljamo lahko stanje naprav in prejemamo meritve z lokacij. Poleg lokalnega delovanja imamo možnost delovanje centralno koor­ dinirati in ga prilagajati stanju širšega električnega omrežja. Kateri pilotni projekti zelenega konzorcija tečejo in morda že temeljijo na omenjenih tehnologijah? Trenutno že drugo sezono poteka projekt razbremenjevanja lo­ kalnega omrežja oziroma transformatorske postaje s krmiljenjem vklopa toplotnih črpalk gospodinjskih odjemalcev. To zimo se bo obstoječi lokaciji pridružila še ena. V prihodnosti načrtujemo še tretjo lokacijo, na kateri bomo preizkusili delovanje baterij pri gospodinjskih odjemalcih in raz­ bremenjevanje omrežja z njihovo pomočjo. Ali ste se do zdaj šolali ali kakor koli izobraževali tudi o netehničnih vsebinah? V družbi imamo veliko internih predavanj, saj imamo zaposlene strokovnjake, ki predavajo najrazličnejše zadeve. Poleg tega zaposlenim omogočamo izobraževanja pri vodilnih strokovnjakih s področij, ki jih pokrivajo. Del ekipe, ki skrbi za uporabniško iz­ kušnjo, se je udeležil predavanj svetovalnega podjetja Nielsen Norman Group, vodilnega ameriškega podjetja za oblikovan­ je uporabniških vmesnikov in uporabniške izkušnje. Hkrati se sodelavci udeležujejo delavnic na temo psihologije uporabnikov na digitalnih kanalih. Razumevanje tega vidika je zelo pomembno predvsem za oblikovanje uporabniške izkušnje. Zavedamo se tudi izjemne pomembnosti mehkih veščin za us­ pešno komunikacijo in rast zaposlenih. Tako smo v ekipi letos dobili priložnost, da se zaposleni dodatno izobražujejo na temo samovodenja. S tem znanjem vpeljujemo v ekipo veščine o me­ diaciji, učinkoviti komunikaciji med osebnostno različnimi posa­ mezniki, osnove za uspešna pogajanja ter uvid v lasten odziv na konfrontacije in konflikte. Vsak novozaposleni v podjetju dobi tudi priložnost udeležbe v programu Zeleni Onboarding. Ta se je izkazal za odlično kadrov­ sko prakso, kar dokazujejo številne nagrade na tem področju. Zaposleni v dvotedenskem intenzivnem programu sodelujejo v projektu z okoljsko tematiko, prek katerega spoznajo delovanje in kulturo podjetja. Vsako leto izbiramo tudi t. i. genialce, to je osem do deset sodelavcev, ki jih izberejo in nominirajo vsi sodelavci. Ti gredo konec leta v Silicijevo dolino na različne delavnice v najnapred­ nejše razvojne pospeševalnike, kjer pridobivajo in osvajajo široko paleto veščin. 9 Družbo GEN-I spremljam že 15 let. Koliko sta po vašem mnenju uspešnost in učinkovitost podjetja posledica vizionarskega pristopa direktorja dr. Roberta Goloba? Smo na mejniku. Sam dojemam to zgodbo kot petnajst let gradnje zmogljivosti, odskočne deske, šele kot začetek. Vse pa je rezultat potrpežljivosti, nesebičnosti, mentorstva, predaje znanja, ki izhaja iz profesorskega čuta in spretnosti ter izrednih strateških in vizio­ narskih vrlin dr. Goloba. Vsi delujemo s tako kulturo. Menim, da je imel Robert že od samih začetkov družbe GEN-I to vizijo in začr­ tano to pot. V njem je zelo usidrana celovita družbena in okoljska odgovornost. Treba je vedeti, da je pri izbiri poti, kako bomo vsi skupaj prišli do cilja, izredno odgovoren in hkrati odločen. Je tudi izreden strateg, zna menjati poti in ne vztraja, če ni nujno potreb­ no. Zna nas voditi. V knjigi, ki smo jo zaposleni dobili kot nagrado za zaposlenega leta, je zapisal naslednje posvetilo: »Če ne moreš do cilja, spremeni pot.« Kje se vidite v prihodnosti? Kakšne so vaši načrti? Še naprej bom ostal na poti, ki bo podpirala in izvajala tehnološke Imate v službi oziroma družbi kakšne konflikte in kako jih preboje, ki bodo prispevali k zeleni transformaciji energetike. Tre­ rešujete? ba pa je vedeti, da sem pragmatik in si ne delam utvar, da bo ta Veliko. Konflikti, ki temeljijo na strokovnih pogledih ali izhajajo iz pot lahka, če želimo ohraniti enako raven stabilnosti in integritete priznanih napak, so del izmenjevan­ energetskega sistema. Nujno je tre­ ja mnenj, idej in pomislekov, so med ba izbirati čim več brezogljičnih virov, ključnimi prednostmi hitrega napred­ trdo delati na implementaciji in op­ ka. V družbi, ki si prizadeva za ino­ cijah upravljanja, čim širše in dejan­ vativnost in stalen razvoj, so konflikti sko dobro poskrbeti za infrastrukturo, Če vsem zaposlenim zagotovimo dobro zato ne le pogosti, ampak nujni. Ker tako na prenosni, distribucijski in tržni podporo, dobro počutje, vizijo in se tega zavedamo, se medsebojno ravni. Še vedno bodo nujno potrebne možnost kariernega razvoja ter jim to spodbujamo pri razvoju veščin dia­ centralne enote, predvsem za urbana predstavimo, z njimi aktivno delamo, so loga. Vsak izmed nas ima specifične območja in industrijo. Vizija, ki smo jo rezultati neizbežni. Taki timi so izredno vrline, ki nam omogočajo uspešno pisali na GEN-I, to dopolnjuje z vsemi učinkoviti pri reševanju najtežjih izzivov. delovanje in komuniciranje v ekipi. naprednimi tehnologijami in digitali­ Takrat znajo stopiti skupaj ter hitro in GEN-I nam v okviru projekta Kultu­ zacijo, hranilniki, distribuirano proiz­ učinkovito, predvsem pa zelo agilno, ra vrlin skupaj s spletnim orodjem vodnjo, algoritmi in procesi trženja. V izdelati rešitve. To je tisto, kar je naša Clifton Strenghts ponuja priložnost svoji biti pa omogoča demokratizacijo spoznati svoje potenciale. in izbiro, ki bi jo radi ponudili odjemal­ ključna prednost. Namesto iskanja razlik lahko ust­ cem in partnerjem. Ključ za uspeh bo varimo konstruktiven dialog prek ravno to, da se najdeta dialog in zave­ skup­nih točk ter gradimo svoje znanje in zmogljivosti. Nestrinjanja danje, da ni eno ali drugo, pač pa uravnotežena kombinacija cilj­nih in trenja rešujemo prek razumevanja drug drugega. To bi iz­ rešitev. Definitivno bodo velike proizvodne enote še naprej po­ postavili kot še eno odličnost naše družbe. trebne za stabilnost omrežja, truditi pa se moramo, da bodo čim bolj nizkoogljične. Mikro proizvodnjo vidim kot enakovredno izbi­ Ali lahko rečete, da ste se v GEN-I našli? Kaj vam tu ro in izjemno tehnološko priložnost na lokacijah, kjer je distribuci­ ustreza, kaj vas navdušuje? ja električne energijo najtežja. Sam živim v precejšnji oddaljenosti Definitivno. Zakaj sem še vedno tukaj? Ker je GEN-I okolje, ki nas od urbanega območja, na vasi, zato mogoče te izzive tudi neko­ spodbuja h konstantnemu napredovanju, ponuja neskončne liko bolj čutim in živim. možnosti razvoja in povezuje 500 somišljenikov, ki se borijo za S čim se ukvarjate v prostem času, če ga sploh imate? razogljičenje energetike. Skupaj gradimo zeleno zgodbo, dose­ Sem vinogradnik in oljar. Po očetu sem podedoval breme sto­ gamo mejnike vizije podjetja in razvijamo stabilen kolektiv, nujen letne tradicije, ki je ne morem opustiti. Tudi zato se na delovno za dobro klimo na delovnem mestu. mesto vozim. Sem pridelovalec avtohtonih sort tako oljčnega olja GEN-I imam za enega najinovativnejših, najbolj dinamičnih in kot avtohtonih sort vina, refoška in malvazije. Moja osebna strast uspešnih podjetij v energetiki, ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. od malih nog pa je jadralno letenje. Z jadralnim letalom aktivno Tu se najdemo vsi, ki verjamemo, da so zelena transformacija, opravljam najdaljše prelete in se aktivno udeležujem mednarod­ digitalizacija in razvoj odličnosti trgovalnih procesov naša prihod­ nih tekmovanj, morda tudi zaradi tega športa dobro razumem vidik nost. Vsi, ki verjamemo v moč ekipe, ki verjamemo v iste vred­ trajnostnega razvoja in zelenega prehoda. Z oddaljene perspek­ note, spoštujemo ljudi in planet. To nas motivira, da rastemo tive (višine) so izzivi in tudi rešitve veliko bolj preproste, lažje vidne. profesionalno in tudi osebnostno. 10 pogled v prihodnost naš Stik DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR DR. DALIBOR KRANJČIČ Z UMETNO INTELIGENCO DO UČINKOVITEJŠEGA OBVLADOVANJA SISTEMA Besedilo: Brane Janjić; fotografija: osebni arhiv Znanstvenoraziskovalno delo dr. Daliborja Kranjčiča je usmerjeno v razvoj mode­ lov hidroenergetskih objektov, določenih z uporabo sodobnih metod na področju umetne inteligence in evolucijskih algoritmov. Njegovo delo poleg tega zajema še vodenje službe, ki sistemsko upravlja center vodenja in projekte s področja procesne informatike in digitalne transformacije, področij, ki z razvojem trga in uvajanjem razpršenih obnovljivih virov, vse bolj vstopajo tudi v energetiko. Nevronske mreže, globoko učenje, umetna inteligenca so pojmi, ki so večini znani predvsem iz znanstvenofantastičnih filmov, le malo pa jih ve, da se tovrstne tehnologije vse bolj uporabljajo tudi v realnem življenju, in sicer za reševanje zelo kompleksnih pro­ blemov. Še manj je verjetno tistih, ki vedo, da je mogoče tovrstno tehnologijo s pridom uporabiti tudi v elektrogospodarstvu, in, ki so njenemu proučevanju namenili večino svojega strokovnega dela. Med njimi je dr. Dalibor Kranjčič iz Dravskih elektrarn Mari­ bor, ki je za svoje inovacije, povezane s tem področjem, prejel že več nagrad in priznanj, med njimi bronasto in dve srebrni nagradi Štajerske gospodarske zbornice v letih 2014, 2018 in 2021 ter tudi srebrno nagrado za drugo mesto na letošnjem dogodku Inovaci­ ja energetike. Z njim smo se pogovarjali o njegovem dosedanjem raziskovalnem delu, prednostih uporabe sodobnih tehnologij v digitalni transformaciji elektrogospodarstva in o prihodnjih izzivih. Do zdaj ste za raziskovalno delo prejeli že vrsto priznanj. Na kaj se nanaša nagrada, ki ste jo prejeli na letošnjem posvetu Inovacija energetike? Navedena priznanja se nanašajo na več zadev, zadnji dve nagradi pa sta bili namenjeni mojemu delu na področju uporabe velikega števila podatkov za modeliranje verige hidro­ elektrarn na osnovi uporabe globokih nevronskih mrež. Namen tega modela je poenos­ taviti proces odločanja dispečerskega osebja v centru vodenja v normalnih in izrednih obratovalnih razmerah, pri čemer je bil uporabljen t. i. big data pristop, tj. določanje mode­ la z nepoznano strukturo, ki se identificira na podlagi velike količine vhodno-izhodnih po­ datkov. Pri tem so bili postopki predpriprave podatkov zasnovani na večletnih izkušnjah izdelave matematičnih modelov hidroelektrarn. 11 12 pogled v prihodnost Inovacija big data pristopa k modeliranju verige hidro­ elektrarn na osnovi globokih nevronskih mrež predstav­lja praktično uporabo globokih umetnih nevronskih mrež za izdelavo modela verige hidro­ elektrarn, ki so v lasti družbe Dravske elektrarne Maribor. Z uporabo navedenih mrež je bil v okolju Keras izdelan model verige hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica, Vuhred in Ožbalt, ki omogoča napo­ vedovanje vrednosti moči, pretokov in vodnih padcev hi­ droelektrarn. Namen modela je poenostaviti proces odločanja dispečerskega osebja v centru vodenja v normalnih in izrednih obratovalnih razmerah. Model je zasnovan na enolet­ nih procesnih podatkih, ki so bili pridobljeni iz sodobnih dia­ gnostičnih sistemov Dravskih elektrarn Maribor in so ob­ delani v okoljih, namenjenim navedenim mrežam v pro­ gramskem okolju Python. naš Stik Od kje ideja, da ste se sploh lotili tega projekta in koliko časa ste nato porabili od prve zamisli do končne izvedbe pilotnega projekta? Zamisel o oblikovanju takega modela se mi je porodila v času iz­ jemno visokih voda oziroma poplav v letu 2012. Takrat sem začel razmišljati, kako bi lahko take sisteme koristno uporabili kot pripo­ moček za pomoč dispečerjem v smislu napovedi pretokov v nor­ malnih obratovalnih razmerah, pa tudi v izrednih situacijah. Izhodišče za izdelavo modela je bil sistem za zajemanje, vred­ notenje in analizo podatkov, ki smo ga v Dravskih elektrarnah Maribor uvedli v letu 2013. Po tem sistemu posredujemo različne podatke iz obstoječih tehnoloških sistemov vseh naših hidroelek­ trarn v namensko podatkovno bazo, kar je velik potencial za raz­ voj postopkov optimiziranja delovanja hidroelektrarn, analiziranje vzdrževalnega stanja ipd. Za doseganje tega potenciala smo v letu 2016 uvedli matematično okolje MATLAB, v letu 2018 pa še razvojna okolja na osnovi programskega jezika Python, ki podpi­ ra knjižnice, namenjene globokemu učenju. To je dejansko najso­ dobnejši trend na področju umetne inteligence. V tem smislu predstavlja model na osnovi globokih nevronskih mrež razvojni pilotski projekt, ki je logično nadaljevanje nadgradnje navedene­ ga sistema iz leta 2013 v smeri napredne digitalne transformacije. Ta model zdaj že uporabljate tudi v praksi, pri delu dispečerjev v centru vodenja? Ne, to je pilotski raziskovalni projekt in se kot tak še ne uporablja v živo. Osrednji namen tega projekta je bil razvoj sistema modeliran­ ja na osnovi globokega učenja, se pravi, da se raziščejo možnos­ ti razvojnih okolij, primerjava z matematičnimi modeli in podobno. Drugi korak je, da ob tem proučimo možnost integracije s siste­ mom centra vodenja in drugimi sistemi, kot so na primer SCADA, različni nadzorni sistemi in podobno. Se pravi, da so bile dosedan­ je raziskave usmerjene predvsem v ta dva segmenta. Drugi ko­ rak, v katerem je treba integrirati orodja, namenjena globokemu učenju, v obstoječe sisteme, lahko predstavlja precejšen izziv, saj vsi sistemi ne omogočajo visoke ravni povezljivosti in odprtosti. Kljub temu lahko pričakujemo, da bo trend šel v smeri, da bodo vodilni svetovni proizvajalci tovrstnih sistemov želeli orodja, namenjena globokemu učenju, vgraditi v svoje standardne pro­ dukte. Pri tem sam osebno nisem ravno prepričan, da je to prava pot, saj se tehnologije izjemno hitro spreminjajo, in bi bilo bolje, da bi podjetja namesto nakupov standardiziranih produktov bistveno več vlagala v oživitev poklica podatkovnih znanstvenikov ter s tem omogočila razvoj lastnih in sebi bolj primernih rešitev. Moja ocena je, da bi lahko tak celovit model uvedli v kakšnem letu ali dveh, je pa mogoče delne modele oziroma manjše apli­ kacije uporabiti že prej, denimo za napovedovanje gladine vode na jezovih in nekaterih drugih kritičnih elementov. Tudi sami pravite, da razvoj na informacijskem področju poteka zelo hitro. Kako hitro pa napreduje uporaba strojnega učenja in umetne inteligence? O dejanskem razmahu tega področja govorimo pravzaprav v zad­ njih petih, šestih letih, kar je posledica pojava sodobnih razvojnih okolij, namenjenih globokemu učenju, in hitrega razvoja strojne opreme. Mogoče se v javnosti prikazujejo nekatere zadeve na način, da je videti, kot da se je energetika s tem ukvarjala že pred dvajsetimi leti, ker smo že imeli določene podobne rešitve, kar seveda ne drži. Vidnejši razvoj uporabe strojnega ali, če hočete, globokega učenja poteka šele v nekaj zadnjih letih. Seveda so bili nastavki deloma že prej, vendar govorim predvsem o dejanskem razvoju in izjemno velikih vlaganjih na to področje s strani vodilnih, svetovno uspešnih spletnih in računalniških podjetij, kot so Google, Facebook, Amazon in Microsoft. Gre za razvoj popolnoma novih in izjemno zmogljivih orodij, ki jih vsekakor ne gre podcenjevati. Ta raz­ voj nima veliko skupnega s tisto prejšnjo vizijo uporabe strojnega učenja in je na področju energetike opazen šele v zadnjem času. Ali se z uvajanjem globokega učenja ukvarjajo še v kakšnem drugem elektroenergetskem podjetju ali ste v Dravskih elektrarnah pionirji in orjete ledino? Z uporabo globokega učenja se v Dravskih elektrarnah dejan­sko ukvarjam samo jaz, poznam pa še nekaj posameznikov znotraj sku­pine HSE, pa tudi iz drugih energetskih podjetij, ki jim ta tema­ tika ni tuja. V slovenski energetiki imamo zadnja tri leta tudi redna srečanja na temo uporabe umetne inteligence, na katerih izme­ njujemo svoje izkušnje in spoznanja. Sogovornikov na tem področ­ ju ni veliko, izpostavil pa bi Miho Grabnerja iz EIMV, Leona Marušo iz Elektra Celja in Andreja Souventa iz podjetja OPERATO. 13 Zato bi rad ob tem poudaril, da naveden model predstavlja potrditev sistemskega pristopa k modeliranju, ki pravzaprav spa­ da v koncept napredne digitalne transformacije. V prvem koraku tega koncepta se zmodelira praktično vse, kar že imamo na vol­ jo iz obstoječih podatkovnih baz. V drugem koraku se uporabijo tako imenovane napetostne procesne enote TPU, ki so bistveno hitrejše od povprečnih procesorjev, in nazadnje se uporabijo še nevronske mreže AdaNet, pri katerih adaptivni algoritem izbira optimalno konfiguracijo. V zadnjem koraku se uporabi t. i. spod­ bujevalno učenje, ki deluje po načelih nagrade in kazni ter lah­ ko posnema akcije obratovalnega osebja, dispečerjev, tržnikov ipd. V navedenem konceptu se uči na ustvarjenem modelu in ne na živem sistemu, saj bi lahko imele morebitne napake v praksi katastrofalne posledice. Obstoječi model tako pomeni predvsem potrditev nekega koncepta, podatki pa se bodo v prihodnje še zbirali in nadgrajevali, model pa bo postajal vse boljši in boljši. Ocenjujete, da je inovacijska klima v Dravskih elektrarnah ustrezna? Imate razumevanje za vaše raziskovalno delo? Podpora je ustrezna, in to velja tudi za širšo okolje znotraj sku­ pine HSE. V družbi DEM imamo veliko pogovorov na temo ino­ vacij in tovrstno udejstvovanje se spodbuja na vsakem koraku. Kakšne pa so izkušnje z uporabo V tem smislu smo v letu 2020 uvedli teh najsodobnejših tehnologij Pravilnik o spodbujanju ustvarjalnosti v tujini? in inovativnosti zaposlenih s podelje­ Pri tem je treba najprej razlikovati med vanjem nagrad za inovacije. Menim, klasičnim strojnim učenjem, s katerem da je treba pri uvajanju najsodob­ Pri reševanju kompleksnih problemov nejših inovativnih tehnologij več po­ se ponekod ukvarjajo že dvaj­set let, in ni nekih standardnih rešitev in je vse zornosti nameniti lastnim rešitvam in globokim učenjem z zadnjo tehnologi­ odvisno od znanja ter iznajdljivosti jo, kjer je bil bistven napredek dosežen manj standardnim rešitvam določenih osebja, zato tudi poudarjam, da bi šele v zadnjih nekaj letih. Osebno ponudnikov, saj te nekoliko zaostaja­ energetska podjetja morala več vlagati jo glede na trende na področju digi­ nisem zasledil konkretnih inovacij, ki v poklic podatkovnega znanstvenika in talizacije. Pri iskanju odgovorov na bi se nanašale na tovrsten sistemski mladim ljudem omogočiti, da skušajo s aktualne izzive bi si lahko veliko po­ pristop v smeri digitalizacije obratova­ sodobnimi tehnologijami, ki se silovito magali tudi s strojnim oziroma glo­ nja elektrarn. Bilo je sicer nekaj delnih hitro razvijajo, najti neke lastne rešitve. bokim učenjem, seveda pa sta pri tem rešitev, ne pa sistema, ki bi večnivoj­ potrebna določena mera iznajdljivosti sko povezal tako množico različnih po­ datkov. Največji problem pri razvoju in veliko individualnega dela. takih modelov je, da moramo naj­prej imeti ustrezno in zelo veliko Imate v prihodnje v mislih še kakšen podoben projekt? bazo uporabnih podatkov, ki smo jo denimo v Dravskih elektrar­ nah ustvarjali celo zadnje desetletje. Drug pomemben korak je, kot Idej in izzivov je še veliko. Eno je omenjena nadgradnja obsto­ ječega modela, drugo vzpostavitev sistema v smeri vzpostavitve sem že omenil, integracija različnih matematičnih orodij v nadzorne celostnega koncepta vzdrževanja, ki temelji na zbranih pro­ sisteme in centre vodenja. Pri tem ni nekih standardnih rešitev in je cesnih podatkih, precej priložnosti pa se odpira tudi pri oblikovan­ vse odvisno od znanja ter iznajdljivosti osebja, zato tudi poudarjam, ju podobnega modela za proizvodnjo iz drugih proizvodnih virov, da bi energetska podjetja morala več vlagati v poklic podatkovne­ ga znanstvenika in mladim ljudem omogočiti, da skušajo s temi teh­ kot so sončne in vetrne elektrarne. V tem smislu sem v začetku nologijami, ki se silovito hitro razvijajo, najti neke lastne rešitve. letošnjega leta izdelal prvo različico modela sončne elektrarne Zlatoličje na osnovi globoke nevronske mreže. Zelo se mi zdi za­ Če sem dobro razumel, je seveda izhodišče vsega tega nimivo tudi področje določanja izjemno natančnih vremenskih strojnega učenja ogromna baza nekih podatkov, ki morajo napovedi in vključevanje teh podatkov v napovedi obratovanja biti najprej ustrezno zajeti in nato tudi obdelani? elektrarn in podobno. V ZDA denimo podjetji DeepMind in Goo­ Drži. V primeru moje inovacije sem uporabil 15 milijonov podatkov gle uporabljata algoritme na osnovi strojnega učenja za nadzor iz približno 30 vhodnih in izhodnih meritev in vse to je bilo treba na­ vetrnih elektrarn v osrednjem delu ZDA. Z uporabo nevronske jprej ustrezno obdelati ter določiti optimalno konfiguracijo nevron­ mreže, naučene na osnovi široko dostopnih vremenskih napove­ ske mreže. S povprečnimi procesorji učenje nevronske mreže v di in historičnih podatkov vetrne turbine, so v podjetju DeepMind primeru tako velikega števila vhodnih podatkov lahko traja tri do šti­ zasnovali sistem, ki napoveduje moč vetrne turbine za nasled­ ri dni. Če bi želeli zadevo razširiti še na večje število meritev, z večjo njih 36 ur, s čimer se bistveno izboljšajo izkoristki in s tem tudi do­ bičkonosnost vetrnih elektrarn. gostoto vzorčenja, lahko govorimo o milijardah podatkov. 14 pogled v prihodnost naš Stik ELES EMIL CEK ELESOVI OPERATERJI DOBIVAJO NOVO ORODJE ZA VODENJE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA Besedilo: Polona Bahun; fotografiji: osebni arhiv in arhiv Elesa Za zanesljivo obratovanje slovenskega elektroenergetskega sistema so ključnega pomena sodobna orodja, ki Elesu omogočajo nadzor in daljinsko krmiljenje energetskih objektov, izravnavo bilance delovne moči in odstopanja frekvence ter izvajanje analiz za zanesljivo in nemoteno obratovanje elektroenergetskega sistema v vseh okoliščinah. Med njimi je sistem vodenja SCADA/EMS, s katerim bodo v Elesu elektroenergetski sistem lažje obvladovali v kritičnih in bolj optimalno upravljali v normalnih obratoval­ nih razmerah. Ta sistem omogoča boljši nadzor domačega in tudi sosednjih om­ režij, vključitev novih virov podatkov ter uporabo številnih sodobnih funkcij vodenja, vključno z izmenjavo sistemskih storitev s sosednjimi operaterji, izdelavo prognoz, avtomatsko regulacijo napetosti in ostalega. O tem sistemu in drugih projektih, v ka­ tere je vpet, smo se pogovarjali s pomočnikom vodje službe za procesne sisteme Emilom Cekom. Kaj obsega delo pomočnika vodje službe za procesne sisteme in katera znanja so potrebna pri vašem delu? Osnovno poslanstvo službe za procesne sisteme je načrtovanje, nadgradnja in vzdrževanje aplikacij in naprav procesnih sistemov. Med aplikacije štejemo sistem vodenja elektroenergetskega sistema (SCADA/EMS) ter podporne in zaledne aplika­ cije, ki jih uporabljajo operaterji RCV, operaterji OCV, analitiki, inženirji za razvoj in ne nazadnje tudi vsi zaposleni v Elesu. Kot pomočnik vodje službe za procesne sisteme pomagam vodji službe pri voden­ ju, organizaciji, usmerjanju in analiziranju dela službe v skladu z ustrezno zakonoda­ jo, internimi predpisi, načrtom razvoja in letnim načrtom. Poleg tega sodelujem pri pripravi in izdelavi organizacijskih predpisov, sodelujem v mednarodnih delovnih sku­pinah ter različnih projektnih skupinah. Med omenjenimi nalogami bi še zlasti izpostavil vodenje projektov, kot je izgrad­ nja novega RCV, nadgradnja SVEES in vodenje podprojekta Čezmejni virtualni cen­ ter vodenja iz grozda projektov SINCRO.GRID. 15 16 pogled v prihodnost Za uspešno izvajanje teh nalog so potrebna znanja iz raču­ nalništva, poznavanje osnov delovanja energetskih naprav, poznavanje tehnologij sistemov vodenja ter osnove teleko­ munikacijskih omrežij in procesnih naprav. V zadnjih letih naj­ več uporabljam znanja in veščine iz vodenja projektov, kot so orodja za načrtovanje in vodenje projektov ter poznavanje or­ ganizacijskih predpisov s tega področja. Pri mojem delu je nuj­ no tudi poznavanje in uporaba angleškega jezika. govori. V Elesu smo imeli skupino zagnanih inženirjev, ki se je veselila novega sistema in komaj čakala, da začne na njem delati, na drugi strani pa so bili izkušeni strokovnjaki z različnih področij, ki so poskušali najti rešitve za naše zahteve. Sam projekt je potekal približno tako, da je po uskladitvi kon­ figuracije sistema dobavitelj opremo nabavil in jo namestil v svo­ jih prostorih na Švedskem. Ekipa Elesa je tam opravila tudi vsa šolanja, potrebna za razumevanje sistema in njegovo uporabo. Ko je bil sistem pripravljen, je ekipa Elesa opravila tovarniška Bili ste vodja projekta izgradnje RCV, v sklopu katerega preizkušanja. Po izvedbi FAT testov smo sistem prejeli in lahko je potekala zamenjava starega sistema vodenja. smo nadaljevali delo na njem. Sledila sta parametriranje sistema Trenutno opravljate vlogo vodje projekta nadgradnje in priprava novih slik SCADA/EMS. Jeseni leta 2014 smo zače­ sistema vodenja. Zakaj sta bili potrebni izgradnja in zdaj li izvajati SAT teste, ki so trajali do pomladi leta 2015. Sledila so že nadgradnja ter kako sta potekali? usposabljanja končnih uporabnikov (ope­raterji, analitiki, inženirji) Bil sem vodja projekta za implementacijo novega republiške­ za delo z novim sistemom. Po odpravi še zadnjih pomanjkljivosti ga centra vodenja elektroenergetskega sistema, ki je potekal smo začeli priprave na zamenjavo starega sistema z novim. To med letoma 2008 in 2015, z garancijo celo do leta 2017. Pred se je zgodilo 19. maja 2015, s tem pa je nov sistem SCADA/EMS tem projektom smo na Elesu uporabljali sistem SCADA/EMS formalno prešel v Elesovo upo­rabo. proizvajalca Siemens iz Avstrije, ki Od leta 2015 do danes je ta je bil dobavljen leta 2000. Sistem je sistem predvsem na področju deloval na strežnikih UNIX Sun So­ kibernetske varnosti in sistemske laris iz devetdesetih let prejšnjega opreme že zastarel. Prihodnje leto stoletja. Strežniki za komunikacije se izteče podpora strojni opremi Z novim sistemom smo pridobili so podpirali le serijski protokol IEC in uporabljenim operacijskim sis­ zanesljivo in varno orodje za 60870-5-101 in mrežni protokol EL­ temom. Zato smo se v letu 2019 nadzor in vodenje slovenskega COM-90. Ob nabavi je bil to sodo­ odločili, da bomo strojno opremo elektroenergetskega sistema, za ben sistem z vsemi funkcijami za zamenjali in nadgradili. V začet­ izvajanje varnostnih analiz omrežja in daljinski nadzor in krmiljenje ener­ ku leta 2020 smo z dobaviteljem sistemskih storitev na trgu z električno getskih naprav (SCADA), funkcijami podpisali pogodbo za nadgrad­ energijo ter uspešno sodelovanje avtomatske regulacije proizvod­ njo sistema, ki je trenutno v teku. v evropski interkonekciji. nje (AGC), funkcijami sistemskih Poleg nove strojne opreme in op­ analiz (EMS) in simulatorjem za us­ eracijskega sistema bo nov sistem posabljanje operaterjev (DTS). Po vseboval tudi nekaj novih funkcio­ približno desetih letih smo ugotovili, da sistem zaostaja v funk­ nalnosti s področja sistemskih analiz (EMS) in aplikacije Volt­ cionalnosti in da ga je vse težje vzdrževati. Sistem je bil zelo age-Var Control (VVC). Prehod na novo različico sistema je robusten in popolnoma izoliran od drugih omrežij in groženj, predviden v prvi polovici leta 2022. ki od tam izvirajo. Kaj omogoča nov sistem vodenja in kaj bo Eles z njim Po desetih letih obratovanja sistema SCADA/EMS smo se pridobil? na Elesu odločil poiskati novo, sodobno orodje, ki nam bo Sistem vodenja, ki je trenutno v uporabi, ima izboljšano funk­ omogočalo zanesljivo in uspešno obratovanje slovenskega cionalnost aplikacij SCADA, AGC in EMS, ki jih potrebujejo elektroenergetskega sistema in sodelovanje v interkonekciji operaterji v republiškem in območnih centrih vodenja. Upo­ ENTSO-E. V letu 2008 smo obiskali nekaj centrov vodenja rabniški vmesnik temelji na sistemu Windows ter je zato bolj partnerjev ENTSO-E, da smo pobliže spoznali, kakšne funk­ intuitiven in uporabniku prijazen. Nov sistem vsebuje tudi cionalnosti omogočajo sodobni sistemi SCADA/EMS različnih sodoben simulator za usposabljanje operaterjev (OTS), na proizvajalcev. Naše zahteve in spoznanja smo strnili v tehnične katerem se vsi operaterji usposabljajo za delo na »živem« specifikacije za nov sistem vodenja, ki so bile osnova za jav­ sistemu. no naročilo. Prvi poskus javnega naročila v letu 2008 ni bil Nov sistem podpira sodobne standarde elektronskih komu­ uspešen, drugi poskus v letu 2010 pa je bil uspešen in decem­ nikacij s postajnimi računalniki, z domačimi in tujimi partnerji, bra 2011 smo sklenili pogodbo z dobaviteljem ABB s Švedske. ter tudi s podpornimi in zalednimi aplikacijami v Elesu po stan­ Takrat smo mislili, da je težji del naloge za nami, ampak smo dardu CIM. kmalu ugotovili, da se je težji del šele začel. Nov dobavitelj je Z novim sistemom smo pridobili zanesljivo in varno orod­ moral šele spoznati naše okolje, naše želje in razumeti filozofi­ je za nadzor in vodenje slovenskega elektroenergetskega jo našega dela. Spomnim se prvih sestankov, ko smo mora­ sistema, za izvajanje varnostnih analiz omrežja in sistemskih li uskladiti terminologijo, da smo se sploh razumeli, kaj kdo naš Stik storitev na trgu z električno energijo ter uspešno sodelovanje v evropski interkonekciji. Bodoči sistem bo izpolnjeval sodobne zahteve s področja kibernetske varnosti, omogočal modeliranje sodobnih naprav FACTS in njihovo sodelovanje v procesu regulacije napetos­ ti (VVC). Ste tudi vodja projekta vzpostavitve čezmejnega virtualnega centra vodenja, vzpostavljenega v okviru projekta SINCRO.GRID. Kaj ga sestavlja? Virtualni čezmejni center vodenja (VCBCC) je eden od pod­ projektov projekta SINCRO.GRID. Znotraj tega podprojekta smo izvajali dva sklopa aktivnosti. V prvem sklopu smo skupaj s Hrvaškim operaterjem prenosnega omrežja (HOPS) vpeljali skupno aplikacijo za op­ timizacijo napetosti in izgub v obeh omrežjih ter obvladovan­ je pretokov jalove moči. Pripravili smo koncept nove aplikacije Voltage-Var Scheduler (VVS) in izvedli skupno javno naročilo. Aplikacijo VVS je izdelalo in dobavilo podjetje Neplan iz Švice. Nameščena je v centrih vodenja ELES in HOPS ter sku­ paj tvori tako imenovani virtualni čezmejni center vodenja. Aplikacijo smo prevzeli v septembru letos in sredi novembra izvedli poskusno obratovanje v živo. Rezultati poskusnega obratovanja so zelo obetavni, saj smo dokazali, da lahko z ap­ likacijo VVS dosežemo vse zastavljene cilje (regulacija nape­ tosti, zmanjšanje izgub, obvladovanje pretokov jalove moči) v skupnem omrežju Slovenije in Hrvaške. Kolikor mi je znano, gre za prvo koordinirano regulacijo napetosti dveh operater­ jev prenosnega omrežja v združenju ENTSO-E. Drugi sklop aktivnosti predstavlja skupek TK- in IT-rešitev, ki bodo omogočale boljšo prepoznavnost distribucijskega om­ 17 režja, izboljšale fleksibilnost izmenjave podatkov med Elesom in partnerji, izboljšale zanesljivost in varnost izmenjave obra­ tovalnih podatkov med domačimi partnerji ter omogočale točnejšo napoved proizvodnje OVE in optimalni angažma sistemskih storitev. Zakaj je pomemben in komu je namenjen? Eden od glavnih ciljev projekta SINCRO.GRID je obvladovan­ je napetostnih razmer v omrežjih Slovenije in Hrvaške. Visoke napetosti v omrežjih pomenijo veliko tveganje za zanesljivo obratovanje in življenjske dobe energetskih naprav. Rešitve iz projekta VCBCC bodo koristile vsem udeleženim partnerjem projekta (ELES, HOPS, SODO, HEP ODS), pozitivno pa bodo vplivale tudi na sosednja prenosna omrežja. S kakšnimi izzivi ste se srečevali in kako ste jih reševali? Kot pri vseh kompleksnih projektih smo se tudi pri tem srečeva­ li z obilico izzivov in situacij, ki jih je treba ustrezno obvladati in se iz njih čim več naučiti. Med tehničnimi izzivi tega projekta bi lahko izpostavil pripravo koncepta in tehničnih specifikacij ap­ likacije VVS, upoštevanje obratovalnih in tehničnih posebno­ sti obeh partnerjev (ELES in HOPS) ter zagotovitev ustreznih vhodnih podatkov za aplikacijo VVS. Lahko bi omenil še postopkovne izzive, ki jih pogosto sreču­ jemo v Elesu, kot so postopki javnega naročanja in kadrovske izzive – prezasedenost dobrih kadrov. Večino izzivov in ovir pri projektu je mogoče obvladati s pravočasnih načrtovanjem aktivnosti, redno komunikacijo v projektni skupini ter pripravljenostjo prisluhniti sogovorniku in skupaj poiskati najboljše kompromise. 18 pogled v prihodnost naš Stik ELEKTRO LJUBLJANA MARTIN DRGAN KORAK K ŠE BOLJ ZANESLJIVEMU UPRAVLJANJU DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Besedilo in fotografiji: Polona Bahun in arhiv Elektra Ljubljana V družbi Elektro Ljubljana so kljub epidemiji koronavirusa v juniju končali zelo pomemben projekt uvedbe novega sistema SCADA/ADMS, pri tem pa prenovili tudi prostore distribucijskega centra vodenja. Nov sistem predstavlja jedro centra vodenja, z boljšim nadzorom nad omrežjem in uporabo natančnejših podatkov pa bodo elektroenergetski sistem lažje obvladovali v kritičnih razmerah in ga bolj optimalno upravljali v normalnih obratovalnih razmerah. Projekt je vodil Martin Drgan, vodja dispečerske službe v družbi Elektro Ljublja­ na, ki je s to službo povezan že vse od prihoda v podjetje pred dvajsetimi leti. Kot je dejal, mu je to delo všeč, ker se stalno dogaja nekaj novega. V službi se ukvar­ ja z operativno energetiko, ki zajema izklope, pripravo navodil, poročanje Agenciji za energijo in še marsikaj. Skratka, zadolžen je za operativne naloge znotraj dis­ pečerske službe. Kakšne naloge je obsegalo delo vodje projekta nabave in vpeljave sistema SCADA/ADMS? Kot vodja projekta, ki je potekal zadnja štiri leta, sem najprej moral prepoznati naloge znotraj projekta in jih dodeliti pravi osebi, ki je iskala možne rešitve za lažjo končno odločitev. Strokovnjaki s področja centrov vodenja so predstavili različne pristope, jih skušali soočiti in pri tem poiskati nove rešitve oziroma metode, kako bi vse te izzive čim bolj uporabno obvladovali. Druge moje naloge so bile bolj administrativno-finančne – urejanje in sklepanje pogodb, dogovarjanje o samih rešitvah in različni sestanki. Kakšna znanja ste potrebovali pri svojem delu? Osnovno je bilo poznavanje sistemov SCADA in poznavanje delovnih procesov pod­ jetja, torej, kakšne so potrebe podjetja. Drugo je bilo vodenje projekta in usklajevan­ je funkcionalnosti glede na potrebe delovnih procesov. Posebna specifična znanja niso bila potrebna, kar pomeni, da bi bil vodja projekta lahko kdor koli. Najpomemb­ neje pa je bilo, da imam v ekipi sodelavce z veliko znanja. 19 20 pogled v prihodnost Kaj vse je zajemal ta projekt? Ta projekt je zajemal ureditev prostorov DCV, ki smo jih preno­ vili po petnajstih letih. Obsegal je nabavo nove opreme de­ lovnih mest za dispečerje, vključno z delovnimi mizami, prenovili smo delovni prostor in tudi pomožne prostore ter seveda namestili novo programsko in strojno opremo za DCV ADMS. En del je aplikativen, pri tem gre za izdelavo samega programa, drug del pa sestavlja strojna oprema, ki smo jo kupi­ li pri samem proizvajalcu – »na ključ«. Delovno mesto dispečerja je opremljeno z enoto KVM, kjer se posamezni dispečerji lahko preklapljajo med različnimi de­ lovnimi postajami sistema vodenja in drugimi pomožnimi sistemi – videonadzor, vremenski podatki in drugo. En dispečer lahko pokriva celoten ali manjši del distribucijskega omrežja Elektro Ljubljana; če mora prevzeti naloge drugega dispečerja, se mu tako ni treba presedati, ampak lahko z enega delovnega mesta prevzame kateri koli nadzor in privilegije. Posebnost tega projekta je, da smo ga izvedli v partner­stvu z družbo Elektro Celje. Drug drugemu tako zagotavljamo med­ naš Stik sebojno havarijsko redundanco. Če torej v Elektru Ljubljana vse odpove, gre naš dispečer v Celje, kjer ima na voljo eno de­ lovno mesto, in obratno. S tem smo precej prihranili pri naku­pu licenc in tudi strojne opreme. Kaj bo omogočil novi sistem SCADA/ADMS? Ta sistem omogoča boljši nadzor domačega in tudi sosednjih omrežij, vključitev novih virov podatkov in uporabo številnih so­ dobnih funkcij vodenja, vključno z izmenjavo sistemskih storitev s sosednjimi operaterji, izdelavo prognoz, avtomatsko regu­ lacijo napetosti in drugega. Nov sistem je velik korak k še bolj zanesljivemu upravljanju distribucijskega omrežja, omogoča na­ predne funkcije vodenja in razvoj novih storitev za uporabnike. Zakaj se je družba Elektro Ljubljana odločila za ta projekt? V podjetju smo v letu 2016 oziroma 2017 ugotavljali, da ima­ mo čedalje več potreb po povezovanju z drugimi sistemi, tako znotraj kot zunaj podjetja, zato smo šli pogledat, kaj obstaja na trgu. Na odločitev o tem, kateri sistem izbrati, sta vplivala lažje obvladovanje izpadov in planiranje izklopov odjemalcev. Pred­ vsem v starem sistemu ni pokrito nizkonapetostno omrežje. Zdaj smo vse to implementirali v nov DCV. Dispečer ima vpo­ gled v vsakega končnega odjemalca, kar je hkrati tudi pove­ zava s klicnim centrom, česar do zdaj nismo imeli. Sistem bo povezan tudi s projekti, ki prihajajo od zunaj, kot so fleksibilno­ sti, črpalke in podobno, česar v stari sistem nismo mogli vklju­ čevati. Glavna odločitev je bila torej povezljivost sistema na nizkonapetostnem omrežju. Kakšne koristi bo od projekta imel Elektro Ljubljana? S tem projektom bomo poenotili baze podatkov. Torej, zmanj­ šali bomo število baz, ki jih je treba vzdrževati, s čimer bomo omogočili večji nadzor, hitrejše odzivanje, odpravo okvar in laž­ jo organiziranost. Seveda bo od tega projekta družba imela tudi finančne koristi, saj staro opremo, za katero praktično ni več mogoče dobiti delov in je posledično tudi draga, zamenjujemo z novo, ki je dostopna na trgu. 21 Ali ste se pri projektu srečevali s kakšnimi težavami in kako ste jih reševali? Na začetku smo imeli pri razpisu kar nekaj težav s pritožbami iz­ branih ponudnikov, kar smo reševali skladno z zakonodajo. Med projektom smo se lani srečali z epidemijo koronavirusa, ki je pov­ zročila, da tuji strokovnjaki niso mogli priti k nam in nam do kon­ ca parametrirati sistem. To je bilo treba opraviti daljinsko oziroma smo iskali posebna pooblastila ter enega ali dva tuja strokovnjaka uspeli dobiti čez mejo. Epidemija je vplivala tudi na dobavo. Do­ bava določenih strojnih delov se je podaljšala, tako je bila končna postavitev, ki je bila predvidena v maju, izvedena šele v avgustu. S tem se je projekt posledično podaljšal za pol leta. Ker projekta ni bilo mogoče zaključiti v zastavljenem roku, smo eni in drugi uveljavljali višjo silo. Proizvajalci niso mogli poslati strokovnjakov, niti niso mogli dobaviti vsega. Mi pa smo višjo silo uveljavljali, ker smo večinoma delali od doma, zaradi tega pa so se dela pri montaži izvajala počasneje od predvi­ denega. Kakšne so dosedanje izkušnje s tem projektom? Novi sistem SCADA/ADMS paralelno obratuje že od julija le­ tos. Trenutno testiramo in preverjamo, ali vse deluje, kot bi moralo. Odkrivamo še kakšne napake in jih sproti odpravlja­ mo. Predvsem je ključno čiščenje podatkov. Do zdaj nizkona­ petostno omrežje ni bilo zajeto, zato je treba podatke ves čas čistiti in popravljati, kar prinese povezljivost baz. Konec leta bomo star sistem ugasnili in bo nov sistem prev­ zel celotno omrežje. Kakšna je bila vrednost projekta in iz katerih virov se je financiral? Projekt je v celoti financirala družba Osnovni projekt je končan, sistem Elektro Ljubljana. Vrednost celotne­ SCADA/ADMS pa bomo nadgrajevali ga projekta z obnovo prostorov, z še naprej. Predvsem ga želimo razširiti delovnimi mesti, s samo programs­ v delu za upravljanje razpršenih virov. ko in strojno opremo znaša okoli Treba je vedeti, da je bil razpis izveden 4,5 milijona evrov. leta 2017, do danes pa so se pojavili novi Treba je povedati, da delo še ni elementi omrežja, se pravi hranilniki, končano in bomo sistem SCADA/ samooskrbne skupnosti in toplotne ADMS nadgrajevali še naprej. Pred­ črpalke. Če bomo hoteli to upravljati, bo vsem ga želimo razširiti v delu za upravljanje razpršenih virov. Razpis treba sistem nadgrajevati. je bil izveden leta 2017 in do danes so se pojavili že novi elementi om­ režja, se pravi hranilniki, samooskrbne skupnosti in toplotne črpalke. Če bomo sitem hoteli upravljati, ga bo treba nadgraje­ vati. Razvoj gre hitro naprej in programska oprema, ki je stara štiri leta, že potrebuje posodobitev, posodobiti pa bo treba še nekaj drugih modulov. Po drugi strani se je v tem času spreme­ nila tudi zakonodaja. Zagotovo je pred nami dovolj dela vsaj še za približno dve leti. 22 dogodki leta 2021 01 naš Stik 23 januar 1 2 Sinhrono območje celinske Evrope se je 8. januarja ob 14.05 po srednjeevropskem času zaradi izpadov več elementov prenosnih omrežij v zelo kratkem času ločilo na dve regi­ ji. Glavni vzrok razpada je bilo neskladje med frekvencami v severozahodnem in jugovzhodnem delu EU, pri čemer je bilo po zaslugi avtomatskega odziva naprav in koordinirane akci­ je evropskih operaterjev prenosnih sistemov dokaj hitro spet vzpostavljeno normalno obratovalno stanje in sta bili obe regiji ob 15.08 znova povezani v enotno sinhrono območje, tako da ni nastala večja gospodarska škoda. Družba Elektro Ljubljana je v sodelovanju z družbo SES v na­ kupovalnem središču Citypark v Ljubljani odprla še deset novih polnilnic za električna vozila. S širitvijo mreže polnilnic Gremo na elektriko, ki z več kot 350 polnilnimi mesti ostaja naj­večja v Sloveniji, so e-mobilnosti na široko odprli vrata tudi v nakupovalnih središčih. RAZPAD EVROPSKEGA ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA Tovrsten dogodek se lahko pripeti v vsakem sistemu elek­ trične energije, pri čemer je bil zadnji večji tak v Evropi 4. no­ vembra 2006, ko je brez električne energije ostalo več mili­ jonov odjemalcev. 3 Foto arhiv TEB NOV PLINSKI BLOK V TE BRESTANICA USPEŠNO SINHRONIZIRAN Z OMREŽJEM V TE Brestanica so januarja zaključevali še zadnje aktivnosti, povezane z gradnjo sedmega plinskega bloka. Tako so 15. ja­ nuarja uspešno izvedli prvi vžig oziroma prvo vrtenje turbine, s čimer so se začela še tako imenovana vroča testiranja novega plinskega bloka. Novi plinski blok PB7 je bil 28. januarja nato tudi uspešno sinhroniziran z omrežjem. S prvo sinhronizacijo in začetkom obremenilnih testov so bile v elektroenergetski sistem Slovenije oddane tudi že prve kilovatne ure električne energije iz novega bloka. Nov 56 MW plinski blok bo skupaj s 53 MW šestim blokom na­ domestil tri stare plinske bloke iz leta 1974, pri čemer bo ime­ la termoelektrarna Brestanica po novem instaliranih 406 MW nazivne moči. CITYPARK BOGATEJŠI ZA DESET NOVIH POLNILNIC Ob otvoritvi nove pridobitve je bilo izpostavljeno, da je elek­ trifikacija prometa pogoj za razogljičenje družbe in da bo za ogljično nevtralnost do leta 2050 treba elektrificirati praktično ves osebni promet in zato postaviti še veliko polnilnic za elek­ trična vozila. 4 SLOVENSKI TRG ELEKTRIČNE ENERGIJE PREŠEL NA 15-MINUTNI OBRAČUNSKI INTERVAL Z NOVIM LETOM ZAČETEK ČETRTEGA TRGOVALNEGA OBDOBJA Z EMISIJSKIMI KUPONI Slovenski trg električne energije je s 1. januarjem 2021 prešel iz urnega na 15-minutni obračunski interval, s čimer je osnov­ na obračunska enota, kar se tiče trga (zaprte pogodbe, obra­ tovalne napovedi, bilančni obračun), prešla z ene ure na 15 minut. Prehod na 15-minutni interval je bil posledica evropske uredbe o določitvi smernic za izravnavo električne energije. Sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (EU-ETS) na območju EU je bil vzpostavljen z namenom, da se obveznost zmanjšan­ ja emisij toplogrednih plinov doseže na stroškovno učinkovit način. Sistem EU-ETS je začel delovati v letu 2005, pri čemer so pravice, podeljene v začetku trgovanja, zadostovale za pokritje vseh emisij, ob koncu obdobja pa se bodo količine že znižale na tako raven, da bodo morala praktično vsa podjetja kupone kupovati na trgu. Ideja zakonodajalcev je bila, da se interval poenoti po celot­ nem evropskem trgu. Nekatere države so 15-minutni interval imele že do zdaj, Slovenija pa ga je zelo uspešno izvedla janu­ arja. Tako v Borzenu kot pri drugih akterjih je prehod zahteval precej priprav, saj je bilo med drugim treba spremeniti aplikaci­ je, podatkovne tokove in napovedne modele. V četrtem trgovalnem obdobju (2021–2030) je predvideno, da se bodo brezplačno podeljene pravice do emisij zmanjševa­ le s stopnjo 2,2 odstotka in ne več 1,74 odstotka na leto, hkrati pa se bo še dodatno zmanjšalo število sektorjev, upravičenih do teh pravic. 24 dogodki leta 2021 02 naš Stik 25 februar 1 2 Dravske elektrarne Maribor so s Petrolom in Nafto Lendava v začetku februarja podpisale pismo o nameri za vzpostavitev prve pilotne geotermalne elektrarne v Sloveniji. V sklopu pro­ jekta je predvidena izgradnja manjše pilotne elektrarne z geo­ termično gravitacijsko toplotno cevjo v vrtini globine približno treh kilometrov, in sicer v naselju Čentiba v občini Lendava. V Premogovniku Velenje so 10. februarja dosegli nov mejnik pri proizvodnji premoga, in sicer so na odkopu G4/B, ki se na­ haja severnem krilu jame Preloge, napredovali za 9,4 metra, kar je bil največji dnevni napredek v vsej zgodovini delovan­ ja premogovnika. Za doseženi rekordni rezultat je bilo treba v enem dnevu (v treh izmenah) narediti kar 10 rezov po celotni dolžni odkopa. Ob tem so dosegli še en manjši rekord, saj so štiri reze izdelali le v eni izmeni. PODPIS NAMERE O POSTAVITVI PILOTNE GEOTERMALNE ELEKTRARNE Če bodo rezultati pilotnega projekta ugodni, se bo lahko zas­ novan koncept, ki sloni na patentu, razvitem v Dravskih elek­ trarnah, in pomeni novost tudi v svetovnem merilu, uporabil še na drugih opuščenih plinsko-naftnih vrtinah znotraj Slovenije, teh je vsaj petnajst, in tudi drugod po svetu. 3 Foto Vladimir Habjan REKORDNA PROIZVODNJA ELEKTRARN IZ SKUPINE HSE Dobre hidrološke razmere, ki so omogočale izjemno proizvod­ njo hidroelektrarn že konec leta 2020, so se nadaljevale tudi v začetku tega leta. Tako so Soške elektrarne Nova Gorica janu­ arja proizvedle kar 58,1 GWh električne energije in tako prvotni januarski plan presegle za 74 odstotkov, v primerjavi z letom prej pa mesečno proizvodnjo presegle celo za dobrih 200 odstotkov. Nadpovprečna je bila januarja tudi proizvodnja drugih hidro­ elektrarn skupine HSE, pri čemer so Dravske elektrarne Mari­ bor januarja prvotne proizvodne načrte presegle za 41 od­ stotkov, v prvi polovici februarja pa za 48 odstotkov. Dobro so obratovale tudi hidroelektrarne na spodnji Savi, v katerih ima HSE 49-odstotni delež, ki so januarski plan presegle za 45 odstotkov, v prvi polovici februarja pa za 50 odstotkov. Elektrarne iz skupine HSE so februarja skupno zagotovile kar 700 GWh električne energije in s tem presegle mesečni plan za 58 odstotkov. V VELENJU DOSEGLI NOV MEJNIK PRI PROIZVODNJI PREMOGA Prejšnji največji napredek v enem dnevu so v Premogovniku Velenje dosegli februarja 2012 in je znašal 8,6 metra. 4 KONEC OBDOBJA BREZPLAČNEGA POLNJENJA E-VOZIL BORZEN PRIPRAVIL ZBIRKO POUČNIH STRIPOV ZA MLADE Po sedmih letih brezplačnega polnjenja se je sredi februarja tudi Petrol pridružil drugim večjim ponudnikom storitev poln­ jenja na domačem trgu in začel zaračunavati polnjenje elek­ tričnih vozil na javnih AC polnilnicah z nazivno močjo do 22 kW. Zaradi spodbujanja okolju prijaznejšega ravnanja in rabe zele­ nih virov energije je Borzen v sodelovanju z izbranimi slo­ venskimi striparji pripravil zbirko stripov, poimenovanih FIGA ME BRIGA: Stripi za večkratno uporabo. Kot so sporočili iz Petrola, naj bi se z začetkom zaračunavanja polnjenja električnih vozil, ki bo potekalo po količini porabljene energije in ne po porabljenem času na polnilnicah, začelo novo obdobje v nadaljnjem razvoju in širitvi električne polnilne infrastrukture v regiji. Petrol naj bi sicer v skladu z načrti do leta 2025 postavil več kot 1.300 polnilnic za električna vozila. Naslov namiguje na to, da je Borzenu in vsem ustvarjalcem knjige mar za to, kar je dobro za naš planet in prihodnje gene­ racije, ter k razmisleku o tem spodbuja tudi bralce. Knjiga na zabaven in poučen način opominja na vpliv naših dejanj na okolje in vsa živa bitja, hkrati pa je tudi orodje, ki z informacija­ mi opolnomoči bralca k sprejemanju boljših odločitev za lep­ ši svet. Mladi bodo z znanjem iz zbirke stripov, ki so jo brezplačno prejele vse splošne in osnovnošolske knjižnice v državi, lah­ ko soustvarjali trajnostno prihodnost, vsem zainteresiranim pa je na voljo tudi za prenos na spletni strani www.trajnostna­ energija.si. 26 dogodki leta 2021 03 naš Stik 27 marec 1 2 Izgradnja dvosistemskega daljnovoda 400 kV Cirkovce–Pince je bila marca v polnem teku, saj so se gradbena dela izvaja­ la na celotni trasi, kjer so že bila pridobljena delna gradbena dovoljenja, na določenih stojnih mestih pa je že potekala tudi montaža jeklenih konstrukcij. Zaradi epidemije koronavirusa je prišlo do določenega zamika del, tako da so se dela na terenu začela s šestmesečno zamudo. Zaradi teh nepredvidenih zapletov na projektu je Eles pripravil rebalans terminskega pla­ na izgradnje daljnovoda, ki predvideva, da naj bi bil daljnovod predvidoma zgrajen in pripravljen za poskusno obratovanje marca 2022. Ta daljnovod, ki hkrati pomeni tudi prvo daljno­ vodno povezavo s sosednjo Madžarsko, prinaša številne ko­ risti, in sicer povečanje zanesljivosti delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema, povečanje uvoznih zmogljivosti in možnost večje integracije trga z električno energijo v regiji ter lažji dostop do vzhodnih trgov. V vseh trgovinah in pri spletnih trgovcih na drobno se je s 1. marcem začela uporabljati popolnoma nova različica splošno priznane energijske nalepke EU. DELA NA 400 kV DALJNOVODU CIRKOVCE–PINCE V POLNEM TEKU 3 Foto arhiv HSE SKLENJENA PORAVNAVA GLEDE VPLETENOSTI ALSTOMA V GRADNJO TEŠ 6 Holding Slovenske elektrarne je s skupino General Electric v ko­ rist termoelektrarne Šoštanj podpisal izvensodno poravnavo v zvezi z arbitražnim postopkom glede vpletenosti Alstoma v po­ dražitev projekta izgradnje šestega bloka, skupaj vredno 261 mili­ jonov evrov. S tem bo zahtevek iz uveljavljane škode slovenskih družb v arbitražnem postopku zaradi investicije iz leta 2008 dokončno umaknjen. Nakazilo večinskega deleža, 131 milijonov evrov, je bilo na račun TEŠ izvedeno že takoj, pri čemer poravna­ va predvideva več oblik izplačila, in sicer 138,7 milijona evrov v gotovini, dolgoročne storitve vzdrževanja in digitalizacije šestega bloka TEŠ, katere cilj je doseči tudi pozitivne učinke glede raz­ položljivosti in izkoristka šestega bloka, v vrednosti 110 milijonov evrov ter za okoli 12 milijonov evrov drugih prihrankov in povračil stroškov, ki bi bili potrebni za obratovanje šestega bloka TEŠ. V VELJAVO STOPILE NOVE ENERGIJSKE NALEPKE Nove nalepke se bodo najprej uporabljale za štiri kategorije izdelkov: hladilnike in zamrzovalnike, pomivalne stroje, pralne stroje in televizijske sprejemnike, s 1. septembrom bodo sle­ dile nove nalepke še za žarnice in sijalke s fiksnimi svetlobnimi viri, v prihajajočih letih pa tudi za druge izdelke. Z novimi nalepkami je bila uvedena ponovna uporaba eno­ stavnejše energijske lestvice od A do G, na nalepke pa so bili vključeni tudi številni novi elementi, vključno s poveza­ vo QR na podatkovno zbirko za celotno EU, ki bo potrošni­ kom omogočila, da najdejo več podrobnosti o izdelku. Poleg prevrednotenja razreda energijske učinkovitosti posamezne­ ga izdelka je drugačna tudi oblika nove nalepke, z jasnejšimi in sodobnej­šimi ikonami. 4 ZAČETEK JAVNE OBRAVNAVE OSNUTKA NACIONALNEGA NAČRTA ZA IZSTOP IZ PREMOGA ELES IN AMERIŠKA DRUŽBA SMART WIRES ZDRUŽILA MOČI PRI SINERGIJI TEHNOLOGIJ Ministrstvo za infrastrukturo je sredi marca odprlo javno obravnavo osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premo­ ga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z nače­ li pravičnega prehoda in dopolnjenega okoljskega poročila. Za Savinjsko-šaleško regijo je bila po proučitvi več scenarijev predlagana opustitev rabe premoga najpozneje do leta 2033, za regijo Zasavje pa sprejem harmoničnega scenarija, ki pred­ stavlja ravnotežje in omogoča izboljšanje kakovosti življenja v regiji ter hkrati spodbuja podjetništvo in potencial lokalnih podjetij. Eles in ameriška družba Smart Wires sta kot prva na svetu mar­ ca naznanila skupni dogovor, ki bo združil tehnologijo družbe Eles za ocenjevanje dinamičnih termičnih tokov (DLR) z rešitvi­ jo družbe Smart Wires za krmiljenje pretoka moči. Sindikat dejavnosti energetike Slovenije in sindikat Premogov­ nika Velenje pa sta na začetku marca predstavila ugotovitve svoje študije, ki je po simulaciji treh možnih scenarijev poka­ zala, da bi bilo najoptimalnejše leto opustitve izrabe premoga leto 2042. V sindikatih so ob tem poudarili, da bi morala Slo­ venija pri sprejemanju odločitve o letnici opustitve premoga izbrati tisto, ki je za slovensko gospodarstvo in družbo naju­ godnejša. Tehnologija SUMO DTR za izračun ocene obremenitve daljno­ voda v realnem času stroškovno učinkovito spremlja in ocen­ juje vremenske razmere vzdolž celotne trase. Z uporabo ocen sistema SUMO DTR v realnem času lahko operaterji prenosnih omrežij povečajo prenosne zmogljivosti daljnovodov, ne da bi ogrozili varnost ali zanesljivost. Tehnologija SmartValveTM, ki jo je razvila družba Smart Wires, lahko preusmeri moč iz preo­ bremenjenih daljnovodov na tiste z več proste zmogljivosti. Sodelovanje med obema partnerjema bo tako zagotovilo teh­ nologijo, ki bo operaterjem prenosnih sistemov omogočila ak­ tivno optimizacijo pretoka po omrežju in razrešitev problema omejitev. 28 dogodki leta 2021 04 naš Stik 29 april 1 2 Gre za prvo napravo za regulacijo napetosti s kapacitivnim karakterjem, ki je vgrajena v slovenski elektroenergetski sistem. Potem, ko je bila v okviru projekta SINCRO.GRID junija lani z zagonskimi in funkcionalnimi preizkusi v obratovanje vk­ lopljena regulacijska dušilka, je Eles aprila v RTP Divača v om­ režje uspešno poskusno vklopil tudi energetski kondenzator s fiksno močjo 100 Mvar, ki bo skupaj z drugimi kompenzacij­ skimi napravami omogočal regulacijo napetosti v elektroener­ getskem sistemu Slovenije in Hrvaške. Od začetka obratovanj plinskih blokov 1–3 TE Brestanica je minilo okroglih 45 let, saj so bili predani v uporabo že davne­ ga leta 1975. Predvsem v prvih letih obratovanja so akumulirali precejšnje število obratovalnih ur v kombiniranem plinsko-par­ nem procesu, kar je zaradi vsebnosti žvepla v takratnem te­ kočem gorivu terjalo davek v obliki korozijskih poškodb na poti izpušnih plinov, svoje pa so skozi leta dodajali še vre­ menski vplivi. Zaradi navedenih razlogov so bili ob koncu de­ vetdesetih let zamenjani zgornji deli nad višino 45 metrov in izvedene statične ojačitve. V RTP DIVAČA VKLJUČILI ENERGETSKI KONDENZATOR Tako kot dušilka tudi kondenzator predstavlja novost v slo­ venskem prostoru. Eles bo kondenzatorsko napravo upo­ rabljal v primeru prenizkih napetosti v slovenskem 400 kV prenosnem omrežju. Ko bo napetost padla pod določeno mejo, se bo naprava vklopila in z dodajanjem jalove energije dvignila napetost v omrežju ter s tem prispevala k večji stabil­ nosti elektroenergetskega sistema. 3 Nuklearno elektrarno Krško so zaradi rednega remonta ustavi­ li 1. aprila, znova pa je bila v omrežje priključena po dobrem mesecu oziroma natančneje 5. maja. V tem času so v nuklearki opravili več kot 40.000 aktivnosti in med drugim v sredici reak­ torja zamenjali 56 od 121 gorivnih elementov s svežimi, s čimer so zagotovili vir energije za obratovanje elektrarne do prihod­ njega remonta, ki bo jeseni 2022. Opravili so tudi vrsto dru­ gih načrtovanih vzdrževalnih del, preverili celovitost materialov opreme in struktur ter izvedli več sto nadzornih testiranj, ki so potrdila ustreznost delovanja komponent in sistemov. Med tri­ najstimi večjimi izvedenimi tehnološkimi posodobitvami se jih je večina nanašala na izvedbo tretje faze programa nadgrad­ nje varnosti. Tako so bili preizkušeni in na obstoječe sisteme elektrarne med drugim priključeni nov neodvisni sistem za hla­ jenje sredice in zadrževalnega hrama, alternativni sistemi za varnostno vbrizgavanje, alternativni sistem za polnjenje upar­ jalnikov in električno napajanje nove, posebej utrjene varnost­ ne zgradbe. Meritve zadnjih let so pokazale, da se je zaradi korozije debe­ lina plašča dimnika stanjšala že na raven, kritično za statično stabilnost dimnika. Zato so se v elektrarni odločili za krajšanje dimnikov z višine 60 na 45 metrov, s čimer so najbolj kritičen del dimnikov razbremenili teže ter zagotovili potrebno statič­ no stabilnost in nadaljnje obratovanje blokov PB1-3 do kon­ ca predvidene življenjske dobe oziroma leta 2030, ko naj bi dokončali načrtovano izgradnjo plinskih blokov PB-8 in PB-9. 4 BORZEN ZAZNAMOVAL 20-LETNICO DELOVANJA DRAVSKE ELEKTRARNE VZPOSTAVILE POSEBNO SPLETNO STRAN O VETRNI ENERGIJI Uradno odprtje trga z elektriko v Sloveniji se je zgodilo 15. apri­ la 2001, konec tega leta pa je trgovanje steklo na elektron­ ski platformi. Borzen je v tistem obdobju evidentiral pogod­ be o članstvu v bilančni shemi ter odprte in zaprte pogodbe sklenje­nih poslov na slovenskem trgu z elektriko. Dravske elektrarne Maribor so lani dobile zeleno luč za začetek postopkov za pridobitev dovoljenj za postavitev treh vetrnih parkov, in sicer na območju Paškega Kozjaka, Ojstrice in Rogatca. Zato da bi omenjene projekte čim bolj približali jav­ nosti, so vzpostavili tudi posebno spletno stran veter.dem.si, na kateri je mogoče najti podrobnejše informacije o navedenih projektih in poteku njihovega napredovanja, pa tudi odgovo­ re na ključna vprašanja, povezana z izrabo vetrne ener­gije in njenimi posebnostmi. Foto arhiv NEK USPEŠNO ZAKLJUČEN REDNI REMONT NEK KRAJŠANJE DIMNIKOV V TERMOELEKTRARNI BRESTANICA Vzpostavitev Borzena je pomenila tudi ustanovitev prve slovenske borze z elektriko, leta 2008 pa je to vlogo prev­ zelo takratno Borzenovo hčerinsko podjetje BSP, v katerem ima družba danes 50-odstotni delež. Dejavnosti Borzena so se skozi leta dopolnjevale in krepile z izvajanjem bilančnega obračuna in izravnalnega trga z elektriko. Tako so leta 2004 vzpostavili borzo z lesno biomaso, tri leta pozneje pa začeli upravljati nacionalni register potrdil o izvoru. V letu 2009 so začeli izvajati aktivnosti centra za podpore OVE in SPTE, pet let pozneje pa ustanovili blagovno znamko Trajnostna energi­ ja, v okviru katere izvajajo informiranje in ozaveščanje o OVE in URE. Leta 2015 so začeli ponujati še storitve poročanja po­ datkov o veleprodajnih poslih skladno z uredbo REMIT. V Dravskih elektrarnah sicer načrtujejo postavitev treh vetrnih parkov s 13 agregati in skupno močjo 45,6 MW, zgradili pa naj bi jih predvidoma med letoma 2023 in 2025. 30 dogodki leta 2021 05 naš Stik 31 maj 1 2 Lokacija šestega bloka v termoelektrarni Šoštanj se je 8. maja spremenila v delovišče, saj so začeli izvajati drugi redni re­ mont, ki ga je poleg zaposlenih v TEŠ izvajalo še 344 zunanjih izvajalcev. V slabih treh mesecih, blok je bil znova priključen na omrežje 19. julija, so izvedli redna vzdrževalna in opravili še zadnja garancijska popravila. Energetika Ljubljana je podpisala pogodbo o začetku gradnje nove soproizvodne enote na zemeljski plin na lokaciji obsto­ ječe toplarne v Šiški, s katero bo nadomestila manjšo in do­ trajano enoto. Nova naprava z močjo 7,52 MW bo namenjena proizvodnji električne energije, tehnološke pare in toplote za sistem daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane. Na letni ravni bo nova enota proizvedla 61.800 MWh električne energije ter 100.300 MWh toplote za proizvodnjo tehnološke pare in vroče vode. ZAČETEK REDNEGA REMONTA BLOKA 6 Tako so bili zamenjani predgrelnik napajalne vode in 800 cevi pregrevalnika PP1, dve tretjini paketov grelnika zraka, nadgra­ dili pa so tudi sistem preskrbe s paro za potrebe čiščenja kot­ lovskih površin. Večina del, povezanih z remontom, je bila končanih pravočasno, zaradi nepredvidenega povečanega obsega del na posameznih sklopih turbine, ki so bili odpelja­ ni v tovarno v Berlinu, pa je prišlo do zamika ponovne sinhro­ nizacije šestega bloka z omrežjem. V vmesnem času so v Šoštanju potrebno električno in toplotno energijo za Šaleško dolino zagotavljali s petim blokom in plinskima enotama. ZAČETEK ZAGONSKIH IN FUNKCIONALNIH PREIZKUSOV V RTP CIRKOVCE Eles je konec maja začel izvajati zagonske in funkcionalne preizkuse novega 400 kV stikališča v razdelilni transformator­ ski postaji RTP Cirkovce, ki so bili načrtovani skupaj z umestit­ vijo novega daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince. V okviru celovite prenove in nadgradnje RTP Cirkovce so bili preureje­ ni vsi 110 kV daljnovodi, ki se v obstoječe stikališče vključujejo z vzhodne strani, 220 kV daljnovod Žerjavinec–Cirkovce ter v RTP Cirkovce vzankana tudi 400 kV daljnovoda Maribor–Krško in Maribor–Podlog. S temi posegi so v RTP Cirkovce postala ak­ tivna štiri nova 400 kV daljnovodna polja, od katerih gresta dve v smeri Maribora ter po eno v smeri Krškega in Podloga. Omenjena RTP s štirinajstimi 400 kV polji tako postaja največje 400 kV stikališče v Sloveniji. Vrednost pogodbenih del, vključno z vzdrževanjem za obdob­ je desetih let, znaša 14,6 milijona evrov, od tega vrednost grad­ nje slabih 9,7 milijona evrov. Nova enota naj bi predvidoma začela obratovati avgusta 2022. 3 4 Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je v okviru priprav na predsedovanje Slovenije Svetu EU v prvi polovici maja mudil na dvodnevnem delovnem obisku v Bruslju, kjer se je srečal z evropsko komisarko za energijo Kadri Simson, komisarko za promet Adino-Ioano Valean, predsednikoma odbora Evropske­ ga parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko ter promet in turizem ter nekaterimi drugimi akterji pri oblikovanju politik na področju prometa in energije na ravni Evropske unije. Pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb, 15. majem, je Umanotera v sodelovanju z državnim svetom organizirala do­ godek z odprtjem razstave Na vroči strani Alp – življenje v času podnebnih sprememb. V Sloveniji, ki se zaradi svojih geograf­ skih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja, zametke posledic globalnega segrevanja že jasno občutimo v obliki pogostejših in daljših vročinskih valov, močnejših suš ter pogostejših ujm in poplav. Take spremembe že prinašajo spremenjene pogoje za pridelavo hrane, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, hitrejše širjenje nalezljivih bolezni in veliko gospodarsko škodo. Če bomo nadaljevali z velikimi izpusti, se bodo posledice podnebnih sprememb v prihodnosti še nevar­ no stopnjevale. MINISTER VRTOVEC PREDSTAVIL PREDNOSTNE NALOGE NA PODROČJU ENERGETIKE IN PROMETA V ČASU SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA Foto arhiv ELESA LJUBLJANA BOGATEJŠA ZA NOVO SOPROIZVODNO ENOTO Minister Vrtovec je v pogovoru s komisarko za energijo Kadri Simson spregovoril o prednostnih nalogah slovenskega pred­ sedstva na področju energije ter izpostavil, da bodo te osre­ dotočene na trajnost, podnebno nevtralnost, energetski pre­ hod in krožno gospodarstvo. Dodal je še, da Slovenija v celoti podpira cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 in 55-odstot­ no zmanjšanje emisij na ravni EU do leta 2030. V DRŽAVNEM SVETU ODPRLI RAZSTAVO NA VROČI STRANI ALP Razstava je bila namenjena opisu nevarnih posledice podneb­ nih sprememb, hkrati pa poudarila tudi pomembno dejstvo, da se s hitrimi in ambicioznimi ukrepi taki prihodnosti še vedno lah­ko izognemo. 32 dogodki leta 2021 06 naš Stik 33 junij 1 2 Evropski parlament in svet EU sta konec junija podprla pod­ nebni zakon, o katerem so se države članice neuradno dogo­ vorile že aprila. S tem je politična zaveza za sprejetje evrop­ skega zelenega dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 postala pravno zavezujoča. Evropskim državljankam in državljanom in podjetjem bo zagotavlja pravno varnost in predvidljivost, ki ju potrebujejo za načrtovanje tega prehoda. Vodstvi družb Holding Slovenske elektrarne in Elektro Mari­ bor sta junija podpisali pogodbo o prodaji oziroma nakupu večinskega, 51-odstotnega lastniškega deleža družbe Energi­ ja plus. Holding Slovenske elektrarne si je že dlje prizadeval, da bi svoj poslovni portfelj obogatil z družbo za prodajo elek­ trične energije na maloprodajnem trgu in s podpisom omen­ jene pogodbe je zdaj ta cilj tudi uresničil. Generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar je ob podpisu pogodbe dejal, da lokal­ no okolje dobro poznajo, saj v njem deluje več kot tristo nji­ hovih sodelavcev, in ga ocenjujejo kot perspektivno regijo za nadaljnji razvoj energetske dejavnosti, kar potrjujejo tudi ra­ zlični projekti vlaganja v obnovljive vire na tem območju. SPREJET EVROPSKI DOGOVOR O PODNEBNI NEVTRALNOSTI DO LETA 2050 Nova evropska podnebna pravila povečujejo cilj EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 s 40 na vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Poleg tega bo prihodnji predlog Evropske komisije o uredbi za urejanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva povečal ponore og­ ljika v EU, s čimer se bo cilj EU za leto 2030 dejansko povečal na 57 odstotkov. 3 Foto arhiv Elektra Celje V OBRATOVANJE PREDANA NOVA RTP VOJNIK V družbi Elektro Celje so junija v obratovanje predali novozgra­ jeno razdelilno transformatorsko postajo RTP 110/20 kV Vojnik. Investicija, katere vrednost je nekaj manj kot 3,7 milijona evrov, je izjemno pomembna za nadaljnji gospodarski razvoj širše celjske regije. Trenutno iz RTP Vojnik z električno energijo os­ krbujejo območje Vojnika z obrtno cono Vojnik, širše območ­ je Dobrne in Frankolovega do Vitanja ter Paškega Kozjaka. V fazi projektiranja so tudi že izvodi južno od Vojnika proti Celju. Pri investiciji je sodeloval tudi Eles, ki je investiral v priključni kablovod 2 x 110 kV in delno v stikališče GIS s sekundarno opremo v vrednosti skoraj 2,9 milijona evrov. Z novozgraje­ no RTP 110/20 kV Vojnik se bo močno povečala zanesljivost obratovanja na omenjenih območjih in prenosna zmogljivost omrežja ter zmanjšale izgube omrežja, hkrati pa bo omogoče­ no tudi rezervno napajanje za širše območje proti Šentjurju in nazaj proti Celju. VEČINSKI DELEŽ ENERGIJE PLUS V ROKE HSE Holding Slovenske elektrarne je svoj vstop na maloprodaj­ni trg električne energije sredi oktobra potrdil še z nakupom 51-od­ stotnega deleža družbe ECE. Ob nakupu je bilo izpostavljeno, da novo partnerstvo med obema družbama nudi vrsto priložno­ sti za doseganje pozitivnih sinergijskih učinkov, in sicer tako pri razvoju novih izdelkov kot na področju specializacije na jedrnih segmentih poslovanja in pri vpeljavi podpornih poslovnih pro­ cesov. 4 OBJAVLJENA AKCIJSKA NAČRTA ZA IZSTOP IZ PREMOGA ZA ZASAVSKO IN SAŠA REGIJO DVAJSETLETNICA POSTAVITVE PRVE SONČNE ELEKTRARNE V SLOVENIJI Ministrstvo za infrastrukturo je sredi junija objavilo akcijska načrta za prehod iz premoga za Savinjsko-šaleško in Zasav­ sko regijo, ki ju je pripravila družba Deloitte v sodelovanju z regionalnimi in nacionalnimi deležniki. Načrta, ki ju je Deloitte pripravil v okviru projekta tehnične pomoči Evropske komisije, temeljita na osnutku predloga Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki predvideva opuščanje rabe pre­ moga v Sloveniji najpozneje leta 2033. Agencija za prestrukturiranje energetike, Elektro Ljubljana in Kon Tiki Solar so 23. junija 2001 postavili prvo sončno elek­ trarno v Slovenij, in sicer na strehi sedeža Agencije. Montaža elektrarne je bila izvedena v enem dnevu, ob petnajsti uri tega dne je bila nato že poskusno priključena na razdelilno omarico ApE in s tem na javno električno omrežje. Kot so sporočili iz ministrstva, naj bi bila akcijska načrta pod­ laga za nadaljnjo razpravo in pripravo območnih načrtov, ki ju bo v nadaljevanju pripravljala vladna služba za razvoj in evrop­ sko kohezijsko politiko. Slednja bosta Evropski komisiji posla­ na kot prilogi operativnemu načrtu, kar bo podlaga za črpanje sredstev iz Sklada za pravični prehod. To bo mogoče šele po sprejetju odločitve o letnici opustitve rabe premoga. Prvotna zamisel je bila postaviti 50 kW sončno elektrarno, vendar je bila nato zaradi zelo velikih investicijskih stroškov na koncu postavljena elektrarna moči zgolj 1,1 kW, ki se upo­ rablja predvsem v promocijske, demonstracijske, raziskovalne in izobraževalne namene. Od začetka obratovanja je elektrar­ na nehala obratovati le dvakrat, in sicer leta 2006, ko je prišlo do okvare razsmernika, zaradi česar elektrarna ni obratova­ la tri tedne, in nato en mesec še leta 2010 zaradi zamenjave strešne kritine. Sončna elektrarna je v prvih desetih letih proiz­ vedla 9.686 kWh, kar pomeni v povprečju 969 kWh na leto. 34 leto 2021 v številkah naš Stik 2.485,3 GWh 3.929,3 GWh 4.398,2 GWh Termoelektrarna Šoštanj je od za­ četka leta do konca oktobra v prenos­ no omrežje oddala 2.485,3 GWh električne energije, kar je bilo za 12,2 od­stotka manj kot v enakem času lani. Tudi tu je treba glavni razlog pri­ pisati rednemu remontu bloka 6, ki se je zaradi nepredvidenih del zavlekel še nekoliko dlje, kot je bilo najprej načrtovano. Hidroelektrarne so v prvih dese­ tih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddale 3.929,3 GWh elek­ trične energije oziroma za 0,2 od­ stotka več kot v enakem lanskem obdobju. Nuklearna elektrarna Krško je v prvih desetih letošnjih mesecih od­ dala 4.398,2 GWh električne energi­ je in tako za lanskimi primerjalnimi rezultati zaostala za 12,9 odstotka. Glavni razlog je bil izvedba rednega remonta, pri čemer je šlo za daljšo zaustavitev obratovanja. 11.044,2 GWh Iz domačih virov smo v prvih desetih letošnjih mesecih zagotovili 11.044,2 GWh električne energije, kar je bilo za 8,1 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. 8.614 Število samooskrbnih naprav na ob­ novljive vire energije se skokovito pove­čuje in se po podatkih Agencije za energije vsako leto praktično pod­ voji. Prve naprave za samooskrbo so se začele postavljati v letu 2016, ko je bilo nameščenih 141 sončnih elektrarn 3 38,4 % 30,2 % 11,6 % 1,8 % 18 % V tretjem letošnjem trimesečju je za povprečnega gospodinjskega odjemalca delež energije v struk­ turi maloprodajne cene znašal 38,4 odstotka, delež omrežnine 30,2 odstotka, delež dajatev v energeti­ ki 11,6 odstotka, delež trošarine 1,8 odstotka in davek na dodano vred­ nost 18 odstotkov končne malo­ prodajne cene. 24 in 4 male hidroelektrarne. Konec leta 2020 se je njihovo število povečalo že na 8.641 s skupno priključno močjo 103 MW. Prevladujejo sončne elek­ trarne (8.614 naprav), medtem ko je naprav, ki uporabljajo vodni vir, komaj 24, vetrne elektrarne pa so samo tri. 8.857,1 GWh 1.210,8 GWh Slovenski odjemalci so iz prenosne­ ga omrežja v prvih desetih letoš­njih mesecih iz prenosnega omrežja prevzeli 10.378,6 GWh električne ener­gije in tako lanske primerjalne rezultate presegli za 2,7 odstotka. Distribucijska podjetja so v prvih desetih letošnjih mesecih prevzela 8.857,1 GWh oziroma za 7 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Neposredni odjemalci so do začet­ ka leta do konca oktobra iz prenos­ nega omrežja prevzeli 1.210,8 GWh električne energije, kar je bilo za 5 odstotkov manj kot lani. uvoz izvoz 6.949,9 GWh 7.325,2 GWh Iz sosednjih elektroenergetskih siste­ mov smo v prvih desetih letošnjih mesecih uvozili 6.949,9 GWh elek­ trične energije, kar je bilo za 15,9 od­ stotka več kot v enakem obdobju lani. Na tuje je v prvih desetih letošnjih mesecih romalo 7.325,2 GWh elek­ trične energije oziroma za 4 odstotke manj kot v istem času lani. 48 prejetih 41 izbranih Agencija za energijo je novembra zaključila že deveti javni poziv k pri­ javi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE in v SPTE za vstop v podpor­ no shemo. Do objavljenega roka je prispelo 48 prijav, v presojevalnem postopku pa je bilo nato izbranih 41 projektov s skupno nazivno električ­ no močjo 36,9 MW. 101,9 milijona 56,8 milijona 741,4 milijona kWh V prvih devetih letošnjih mesecih je bilo izplačanih za dobrih 101,9 milijo­ na evrov podpor, kar je bilo za prib­ ližno 2,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največji delež je bil izplačan za pod­ poro sončnim elektrarnam, ki so za 232,8 milijona proizvedenih kWh prejele dobrih 56,8 milijona evrov. Iz enot, vključenih v podporno she­ mo, smo v prvih devetih letošnjih mesecih dobili 741,4 milijona kWh, kar je bilo za 4,2 odstotka več elek­ trične energije kot v istem času lani. 173 117 EUR/MWh 10.378,6 GWh 35 Maloprodajna cena za povprečne­ ga gospodinjskega odjemalca je v tretjem trimesečju znašala 173 EUR za MWh in se je v obdobju treh mesecev zvišala za 5 odstotkov, za povprečnega negospodinjskega odjemalca pa je znašala 117 EUR za MWh, kar je bilo za 8 odstotkov več kot v prejšnjem trimesečju. 137,4 EUR/MWh Povprečna višina izplačane pod­ pore v prvih devetih letošnjih mesecih je znašala 137,4 EUR/MWh, kar je bilo malce manj od povprečne izplačane podpore v enakem obd­ obju leta 2020. 3.840 enot Konec septembra je podporna she­ ma za proizvodnjo elektrike iz obnov­ ljivih virov energije ter v soproizvodnji toplote in električne energije v Slo­ veniji obsegala 3.840 enot s skupno nazivno močjo 415 MW. 36 dogodki leta 2021 07 naš Stik 37 julij 1 2 Ministrstvo za infrastrukturo je 19. julija na podlagi sprejete Dolgoročne podnebne strategije Slovenije ter Celovitega na­ cionalnega energetskega in podnebnega načrta izdalo ener­ getsko dovoljenje za projekt JEK 2, s katerim ministrstvo odpira pot za izvedbo upravnih postopkov in pripravo doku­ mentacije za investicijsko odločanje o JEK 2. Kot je povedal minister Jernej Vrtovec, sta Slovenija in Evropa pred velikimi prelomnicami na poti k doseganju ambicioznih okoljskih ciljev, pri čemer lahkih odločitev pri zasledovanju teh ciljev zagoto­ vo ni, zlasti če želimo te cilje doseči in hkrati ostati energetsko neodvisna država. V skupini GEN-I so se ob polletju pohvalili z vidnimi poslovnimi us­ pehi v prvih šestih mesecih leta. Ob 1,3 milijarde evrov prihodkov se je čisti dobiček Skupine GEN-I v prvi polovici leta povzpel na 30,6 milijona evrov, kar je trikrat več kot je bilo načrtovano. Kot so sporočili iz GEN-I, so se jim ciljno in razvojno usmerjena vlaganja v digitalizacijo oziroma infrastrukturo dela s podatki, ki omogoča­ jo sposobnost izvajanja hitrega analitsko podprtega odločanja ob uporabi najnaprednejših orodij, bogato obrestovala ter omogoči­ la, da so lahko izkoristili večino priložnosti na energetskih trgih in s tem dosegli pospešeno rast na vseh poslovnih področjih. K izjemnemu rezultatu v prvih šestih mesecih je največ prispeva­ lo področje globalnega trgovanja, pri čemer je obseg trgovanja na mednarodnih trgih znašal že več kot 100 TWh energije, kar pomeni nov mejnik v poslovanju. IZDANO ENERGETSKO DOVOLJENJE ZA JEK 2 Izdaja dovoljenja še ne pomeni dokončne odločitve za samo investicijo. Gre za odločbo, na podlagi katere bo družba GEN energija lahko začela izvajati vse potrebne postopke, zlas­ ti postopke umeščanja v prostor. Elektrarna, če bo do njene gradnje prišlo, naj bi bila tretje generacije, s skupno močjo 1.100 MW in predvideno letno proizvodnjo okoli 9.000 GWh. 3 Foto Mare Bačnar NA DELU DALJNOVODA CIRKOVCE–PINCE STEKLA PRVA ELEKTROMONTAŽNA DELA Dela na največjem investicijskem projektu v infrastrukturo prenosnega omrežja v zgodovini družbe Eles so bila vso prvo polovico leta v polnem teku, saj so izvajalci skušali nadokna­ diti zamudo, ki je nastala zaradi epidemije. Do začetka julija je bilo tako na trasi vgrajenih že 121 nožnih delov daljnovodnih stebrov, od tega v celoti sestavljenih in dvignjenih 43 daljno­ vodnih stebrov, na določenih odsekih na območju Ljutomera pa je že potekalo izvajanje elektromontažnih del. V skladu z revidiranim terminskim planom naj bi daljnovod začel poskus­ no obratovati marca prihodnje leto. GEN-I OB POLLETJU Z REKORDNIMI REZULTATI Enako uspešno je v prvi polovici leta potekala tudi prodaja zele­ nih storitev in tehnologij, saj so v tem času, poleg 27 sončnih elektrarn poslovnim odjemalcem, prodali še skoraj 1.000 sončnih elektrarn za samooskrbo, kar je bilo za 70 odstotkov več v pri­ merjavi z enakim obdobjem lani. 4 ZAČETEK GRADNJE NAJVEČJE SONČNE ELEKTRARNE V SLOVENIJI FINANČNI MINISTRI EU PRIŽGALI ZELENO LUČ SLOVENSKEMU NAČRTU ZA OKREVANJE IN ODPORNOST Holding Slovenske elektrarne je v začetku julija s simbolično slovesnostjo zaznamoval začetek gradnje največje sončne elektrarne v Sloveniji. Sončna elektrarna Prapretno, ki bo ime­ la moč 3,036 MW, bo postavljena na rekultiviranem in zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno in je dober primer oživitve degradirane lokacije. Spada v sklop strateških usmeritev države k povečevanju deleža obnovljivih virov ener­ gije in je tako skladna tudi s smernicami EU za zmanjševanje ogljičnega odtisa države. Evropski ministri za ekonomske in finančne zadeve so konec ju­ lija potrdili pozitivne ocene Evropske komisije za drugi paket na­ cionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, med njimi tudi za slovenskega. Načrti so podlaga za črpanje sredstev iz 750 mili­ jard evrov vrednega sklada za okrevanje Evrope po pandemiji, potrditev načrtov pa članicam omogoča, da podpišejo prve spo­ razume o financiranju in da se izvedejo predhodna izplačila v viši­ ni 13 odstotkov od zaprošenih sredstev. V slovenskem primeru to znaša 231 milijonov evrov, celoten načrt pa je vreden 2,5 mili­ jarde evrov. Strukturne spremembe in ukrepi iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost se osredotočajo predvsem na izzive, povezane s staranjem prebivalstva, zdravstvenim siste­ mom, debirokratizacijo in trgom dela. S temi ukrepi želi Slovenija pove­čati odpornost na morebitne prihodnje šoke ter zagotoviti stabilno gospodarsko rast na srednji rok, izboljšati konkurenčnost gospodarstva in zagotoviti večjo produktivnost, predvidene in­ vesticije pa se osredotočajo predvsem na zelene (42,2 odstotka sredstev) in digitalne projekte (21,2 odstotka sredstev). Elektrarna naj bi na leto proizvedla približno 3.362.000 kWh električne energije, kar zadostuje za letne potrebe po elek­ trični energiji približno 800 povprečnih slovenskih gospodinj­ stev. Ocenjena vrednost postavitve sončne elektrarne Pra­ pretno, ki naj bi jo zagnali konec leta, znaša 2,5 milijona evrov, zlasti razveseljivo pa je, da bo projekt v celoti izveden z last­ nimi viri znotraj skupine. 38 dogodki leta 2021 08 naš Stik 39 avgust 1 2 Družba Dravske elektrarne Maribor je napovedala, da po us­ pešni pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj začenja z grad­ njo sončne elektrarne Zlatoličje – segment pet, na levi breži­ ni odvodnega kanala HE Zlatoličje. Elektrarna bo umeščena na levem bregu odvodnega kanala največje slovenske hidro­ elektrarne, na katerem bo postavljenih skoraj 6.000 fotonape­ tostnih modulov, skupne nazivne moči 2,7 MWp in z načrtova­ no letno proizvodnjo približno 3.000 MWh. Skupno raziskovalno središče pri Evropski komisiji je pred­ stavilo spletno orodje, ki vsakomur omogoča, da razišče ener­ getske možnosti, ki jih imamo za zagotovitev bolj trajnostne prihodnost in ga je mogoče uporabiti na različnih napravah. Orodje ustvarja preproste slike iz kompleksnih podatkov o ener­giji, ki pokažejo, koliko energije porabijo industrija, zgrad­ be in prometni sektor ter kakšni so viri te energije. DRAVSKE ELEKTRARNE NAPOVEDALE IZGRADNJO NOVE SONČNE ELEKTRARNE Segment pet sončne elektrarne Zlatoličje je le del večje načr­ tovane sončne elektrarne s skupno nazivno močjo približno 30 MWp in predvideno letno proizvodnjo dobrih 37.000 MWh, ki bo v naslednjih letih zgrajena na dovodnih in odvodnih kanalih HE Zlatoličje in Formin. 3 Foto arhiv TE-TOL GRADNJA PLINSKO-PARNE ENOTE TE-TOL V POLNEM RAZMAHU Dela pri izgradnji plinsko-parne enote v PPE-TOL so bila v poletnih mesecih v polnem teku. Pri zgradbi plinskih turbin in zgradbi utilizatorjev so tako avgusta nadaljevali izgradnjo jeklene konstrukcije obeh zgradb, pri zgradbi plinskih turbin je že bilo mogoče videti jasne obrise končnega videza stavbe, v skladu z načrti so potekala tudi dela na elektro objektu ter tudi gradnja in obnova internega sistema oskrbe z gorivom. Plinsko-parna enota PPE-TOL bo nadomestila dva od treh pre­ mogovnih blokov ter tako omogočila 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga v enoti TE-TOL. Gre za največjo energet­ sko-okoljsko naložbo v Ljubljani, predstavlja pa tudi pomem­ ben korak za državo, saj se bodo z nadomeščanjem premo­ ga z zemeljskim plinom zmanjšale emisije prahu, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida. ZAŽIVELO SPLETNO ORODJE ZA RAZISKOVANJE PRIHODNOSTI EVROPSKE ENERGIJE Nadalje je mogoče tudi primerjati scenarije, ki pokažejo, kako se je raba energije spremenila ter kakšne možnosti obstajajo v prihodnosti za proizvodnjo energije brez neto emisij. Orodje tako na primer pokaže, kolikšna bi lahko bila, glede na sedanjo politiko, naša poraba energije v prihodnosti in kaj je treba tako v smislu energetske učinkovitosti kot obnovljivih virov energi­ je še storiti za dosego 55-odstotnega cilja zmanjšanja emisij do leta 2030. 4 SLOVENIJA OB POLLETJU UVOZNICA ELEKTRIČNE ENERGIJE V KRŠKEM POTEKAL 4. POLETNI TABOR ENERGETIKOV Direktorat za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo je avgusta objavil podatke bilance prevzema in oddaje električne energi­ je v prenosnem in distribucijskem sistemu v Sloveniji za prvo polovico leta 2021. Iz analize izhaja, da je v obdobju januar–junij prevzem od proizvodnje v Sloveniji znašal 7.341 GWh, pokritost porabe z domačo proizvodnjo pa je bila 87-odstotna. Poletni tabor energetike 2021, ki je potekal konec avgusta v prostorih Inštituta za energetiko v Vrbini v Krškem, sta že četr­ to leto zapored organizirali družba GEN energija in Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru. Namen tabora je mladim navdušencem za tehniko omogočiti pridobivanje novih iz­ kušenj, jih pritegniti k ustvarjalnemu delu ter pridobivanju znanj o energetiki in novih tehnologijah. V petih dneh neformalne­ ga izobraževanja so tako mladi pod mentorstvom profesorjev Fakultete za energetiko in sodelavcev GEN energije pridobi­ li veščine 3D-načrtovanja, 3D-tiskanja in programiranja ter us­ pešno izdelali vsak svoj model pametne hiše. V prvi polovici leta je NE Krško proizvedla 2.400 GWh, kar je bilo za 625 GWh oziroma 21 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, pri čemer gre predvsem za posledice dalj­ šega rednega remonta. Iz hidroelektrarn smo v prvi polovici leta po zaslugi ugodne hidrologije zagotovili 2.679 GWh ali za tretjino več kot lani, termoelektrarne pa so skupaj proizvedle 1.636 GWh električne energije, kar je bilo za 11 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Elektrarne, priključene na dis­ tribucijsko omrežje, so v enakem času skupaj proizvedle 626 GWh električne energije, kar je bilo za 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zanimanja za sodelovanje na taboru je med dijaki iz Gimnazije Brežice in Šolskega centra Krško-Sevnica vsako leto več, ven­ dar so morali organizatorji letos zaradi posebnih razmer število sodelujočih žal omejiti. 40 dogodki leta 2021 09 naš Stik 41 september 1 2 Sredi septembra se je na delovnem obisku v Velenju mudil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec z ekipo, ki si je skupaj s poslovodstvom Holdinga Slovenske elektrarne najprej ogle­ dal potek izkopavanja premoga na odkopu na koti -110/B v jami Pesje, skoraj 500 metrov pod zemljo, nato pa se je sestal še z vodstvoma Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. V začetku septembra so se sestali predstavniki Gospodarske zbornice in njenega strateškega sveta za energetski prehod ter opozorili, da je treba strateške odločitve glede energetske pri­ hodnosti sprejeti čim prej. Kot je bilo izpostavljeno v razpravi, je energetika tesno povezana z vsemi gospodarskimi panogami, pa tudi z javnim sektorjem in blaginjo države ter njenih prebivalk in prebivalcev. Po mnenju razpravljavcev se premalo zavedamo, da je energetska oskrba pomemben dejavnik konkurenčne pred­ nosti slovenskega gospodarstva, katerega močan steber je in­ dustrija, ki ustvari skoraj 25 odstotkov celotnega BDP, pri čemer k temu deležu skoraj dve tretjini prispeva energetsko intenzivna industrija. Ta industrija je tudi velik zaposlovalec in generira ve­ lik del izvoza, zato je najpomembneje, da čim prej sprejmemo ključne strateške odločitve, s katerimi bomo odgovorili na izzive energetske prihodnosti. Ob tem so še posebej izpostavili pro­ blematiko umeščanja objektov za pridobivanje električne energi­ je iz OVE v prostor. MINISTER JERNEJ VRTOVEC OBISKAL PREMOGOVNIK IN TEŠ Ministrov obisk se je zaključil z razpravo v Kulturnem domu Šoštanj, v okviru katere je Jernej Vrtovec poudaril, da imamo v Šaleški dolini veliko znanja, tako v TEŠ kot PV, in izjemne ljudi, ki vsak dan sodelujejo pri proizvodnji električne energije. Kot je dejal, se na ministrstvu zavedajo problemov, ki jih prinaša opuščanje izrabe premoga, in dodal, da bodo naredili vse, da ljudje v Šaleški dolini po zaprtju premogovnika ne bodo osta­ li sami. Predvideni ukrepi naj bi bili podrobneje znani po spre­ jetju Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki naj bi šel v parlamentarno obravnavo še letos. 3 Foto Brane Janjić V MARIBORU POTEKALA ŠESTA STRATEŠKA KONFERENCA DISTRIBUCIJE Konferenca z naslovom Prihodnost je električna je bila tudi tokrat namenjena poglobljeni razpravi o izzivih, ki čakajo dis­ tribucijo v naslednjih letih, pri čemer je bilo izpostavljeno, da prednostna naloga distribucijskih podjetij tudi ob prehodu v nizkoogljično družbo ostaja enaka, in sicer zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev z električno ener­ gijo. Po besedah predsednika skupščine GIZ mag. Borisa Kupca je distribucija pred velikimi izzivi, zato jo čakajo kore­ nite spremembe na vseh ravneh. Predvsem pa bo treba razvoj usmeriti k večji prilagodljivosti omrežja, da bo lahko zadosti­ lo naraščajočim potrebam po električni energiji z viri, ki bodo hkrati učinkoviti in okolju prijazni ter bodo temeljili na razoglji­ čenju, decentralizaciji proizvodnje in digitalizaciji energetske­ ga sektorja. SEJA STRATEŠKEGA SVETA ZA ENERGETSKI PREHOD 4 MEDNARODNA KONFERENCA JEDRSKA ENERGIJA ZA NOVO EVROPO VELEPRODAJNE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN PLINA STRMO NAVZGOR Na Bledu so 6. septembra odprli že 30 mednarodno konferen­ co o jedrski energiji NENE 21, ki spada med največje tovrstne strokovne dogodke na svetu. Konference, ki je potekala v hibrid­ ni obliki, se je udeležilo več kot 220 vodilnih jedrskih strokovnja­ kov iz znanstvenoraziskovalnih ustanov, industrije in upravnih organov iz več kot 20 držav iz vsega sveta. Na njej so v štirih dneh potekale številne razprave o vlogi jedrske energije v pri­ hodnji oskrbi z elektriko ter predstavitve najnovejših dosežkov jedrske znanosti in raziskav. Agencija za energijo je septembra objavila analizo dogajanj na veleprodajnem trgu z energijo, pri čemer ugotovitve niso bile spodbudne. Kot so zapisali v Agenciji, je bilo na veleprodajnem trgu električne energije in plina v prvi polovici leta 2021, pa tudi v jesenskih mesecih, mogoče zaznati precejšnje naraščanje cen, na njihovo rast pa je vplivalo več dejavnikov. Med njimi gre pri električni energiji izpostaviti predvsem okrevanje gospodarstev in s tem povečano globalno povpraševanje po primarnih ener­ gentih in električni energiji. Na cene je vplival tudi padec proiz­ vodnje električne energije iz obnovljivih virov v prvi polovici leta (predvsem vetrne energije v severni Evropi), ki se je nadomeščal s povečano proizvodnjo v premogovnih in plinskih elektrarnah. Pri proizvodnji električne energije iz fosilnih virov, kot sta pre­ mog in plin, je na proizvodno ceno močno vplivala tudi cena emisijskih kuponov. Zaradi vseh naštetih dejavnikov so v prvi polovici leta veleprodajne cene električne energije že presegle raven cen, ki so jo imele pred začetkom epidemije covida-19. Podoben trend rasti cen je bilo mogoče zaznati tudi na področju zemeljskega plina, podražitve pa so spodbudili večje globalno povpraševanje po zemeljskem plinu, manjši uvoz utekočinjene­ ga zemeljskega plina v Evropi, rast porabe zemeljskega plina in padec njegove proizvodnje ter manjša napolnjenost evropskih skladišč plina v primerjavi z lanskim letom. Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije dr. Tomaž Žagar je na otvoritvi konference poudaril, da je temeljno poslan­ stvo društva povezovanje vseh jedrskih deležnikov, hkrati pa tudi obveščanje in ozaveščanje javnosti o jedrski energiji. Kot je dejal, pomemben jubilej konference in druge aktivnosti društva potrjujejo, da je Slovenija v mednarodni jedrski sferi prepoznav­ na in cenjena država, v kateri obratuje ena najbolj kakovostnih in varnih jedrskih elektrarn na svetu ter se ponaša z naprednim akademskim znanjem in aktivnim sodelovanjem v mednarodnih jedrskih raziskavah in razvojnih projektih. 42 dogodki leta 2021 10 naš Stik 43 oktober 1 2 Leto 1981 je bilo za NEK leto pomembnih dosežkov. Po sedmih letih sta se zaključevali gradnja in montaža opreme. Gradbišče se je spreminjalo v obratovalni objekt in odgovornost za var­ no obratovanje so prevzeli domači strokovnjaki. Elektrarna je posta­la jedrski objekt, ko je bilo 7. maja vloženo gorivo v reaktor. 11. septembra je bila prvič vzpostavljena samovzdrževalna reak­ cija in 2. oktobra je bila elektrarna prvič sinhronizirana z elek­ troenergetskim omrežjem. Poskusno obratovanje se je končalo konec naslednjega leta, januarja 1983 pa se je začelo komer­ cialno obratovanje. Na Bledu je 20. oktobra potekalo 15. srečanje meddržavne komisije za NEK, na katerem so med drugim govorili tudi o proble­ matiki financiranja razgradnje in shranjevanja odpad­ kov. Na srečanju so se člani meddržavne komisije podrobne­ je seznanili z delovanjem elektrarne od zadnjega zasedanja komisije, ki je bilo julija lani, obravnavali pa so tudi izpolnjevanje ciljev tretje revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NEK ter začetek priprave četrte revizije teh programov. NEK OKTOBRA PRAZNOVALA 40-LETNICO USPEŠNEGA DELOVANJA Od začetka poskusnega obratovanja je NEK proizvedla že 200 milijard kilovatnih ur električne energije, kar pomeni oskrbo vseh slovenskih gospodinjstev za 58 let. 3 Foto Vladimir Habjan LAŠKO GOSTILO ŽE 15. KONFERENCO CIGRE V Laškem je konec oktobra potekala konferenca slovenskih elektroenergetikov CIGRE, ki velja za največje strokovno srečanje strokovnjakov s področja zagotavljanja zanesljive os­ krbe z energijo. Da gre res za največje srečanje, potrjujejo tudi letošnje številke, saj je več kot 500 prijavljenih udeležencev v treh konferenčnih dneh lahko prisluhnilo kar 175 referatom v 22 študijskih komitejih, organizatorji pa so poleg strokovnih razprav pripravili tudi dve zanimivi panelni razpravi, in sicer o medsektorskem povezovanju energetskih virov in sloven­ ski tranziciji energetike skozi nacionalno zakonodajo. Zad­ nji dan konference je potekalo tudi tradicionalno tekmovanje študentov elektrotehnike za najboljši referat, v okviru konfe­ rence pa so najzaslužnejšim članom in organizacijam za njiho­ vo strokovno delo podelili tudi plakete in posebna priznanja. SREČANJE MEDDRŽAVNE KOMISIJE ZA NEK Meddržavna komisija je razpravljala še o poročilu o stanju zbranih sredstev v slovenskem in hrvaškem skladu za finan­ ciranje razgradnje in shranjevanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva NEK ter določila termin nasled­ njega sestanka komisije, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta na Hrvaškem. 4 DRAVSKE ELEKTRARNE ZAZNAMOVALE 70-LETNICO USPEŠNEGA DELOVANJA EVROPSKI MINISTRI ZA ENERGIJO RAZPRAVLJALI O NARAŠČAJOČIH CENAH ENERGIJE Dravske elektrarne so visoki jubilej svojega delovanja zaznamova­ le z odprtjem priložnostne razstave na trgu Leona Štuklja v Mari­ boru z naslovom Drava, reka, velika kot življenje – Zgodovina in pomen Dravskih elektrarn Maribor za regijo in državo. Slovenija je v vlogi predsedujoče Svetu EU oktobra v Luksem­ burgu sklicala izredno sejo evropskih ministrov za energijo z namenom pomoči, podpore in zaščite evropskih državlja­nov in podjetij ob povišanju svetovnih cen energije. Ministri so pozdravili nabor potencialnih orodij, ki jih je pripravila Evrop­ ska komisija in jih lahko države članice uporabijo za zmanjšan­ je neposrednega učinka trenutne rasti cen in dodatno okrepi­ tev odpornosti na prihodnje šoke. Slovenski del reke Drave so prvič zajezili z izgradnjo hidroelek­ trarne Fala leta 1918 in nato z izgradnjo hidroelektrarne Formin leta 1978 še zadnjič. V vmesnih šestdesetih letih pa so na njej, ob omenjenih dveh, zgradili še šest velikih hidroelektrarn. Prve elek­ trarne so v prvih letih delovale kot samostojne poslovne enote. Ideja o združitvi tedanjih elektrarn na reki Dravi v enotno podjet­ je se je prvič pojavila leta 1950, nato pa je bilo potrebnih še ne­ kaj usklajevanj, tako da je kot rojstni dan družbe zapisan 1. okto­ ber 1951. Dravske elektrarne na leto proizvedejo četrtino vse električne energije v Sloveniji, od leta 1951 do danes pa so v omrežje oddale že skoraj 150.000 GWh električne energije. Spregovorili so tudi o srednje- in dolgoročnih ukrepih, s kate­ rimi naj bi okrepili evropski energetski sistem, da bo bolj odporen in prožen, ter poudarili, da so del dolgoročne rešitve obnovljivi viri energije, pri čemer pa mnogo držav vidi dolgo­ ročne rešitve tudi v jedrski energiji, ki naj bi skupaj z obnovlji­ vimi viri energije prispevala k dosegi podnebnih ciljev in ener­ getske neodvisnosti. 44 dogodki leta 2021 11 naš Stik 45 november 1 2 Skupni projekt Elektra Primorska in Elesa poteka v skladu z načrti, pri čemer naj bi do konca leta izvedbo objekta pripe­ ljali do tretje gradbene faze, v naslednjem letu pa sledita še dokončanje stavbe in vgradnja vse potrebne elektrotehnološke opreme. Objekt bo predvidoma zaključen v začetku letu 2023. Obnova dotrajane RTP Izola bo oba investitorja stala 7,4 milijona evrov, od tega znaša delež Elektro Primorske 5 milijonov evrov. Upravno sodišče je novembra v postopku pridobivanja integral­ nega gradbenega dovoljenja za HE Mokrice odpravilo odloč­ bo Vlade Republike Slovenije o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Upravno sodišče v samem konkretnem postopku ni našlo na­ pak, je pa zaznalo pomanjkljivost v koraku pred izvedbo tega postopka, zato je pristojno ministrstvo napotilo k njeni odpravi. Pri izgradnji RTP Izola bodo uporabljene najnaprednejše teh­ nološke rešitve, zaradi katerih bo vpliv postaje na okolje mini­ malen. Uporabniki bodo s posodobitvijo RTP Izola pridobili zanesljivejše napajanje ob izrednih obratovalnih okoliščinah in možnost priklopa več električnih porabnikov ter tudi obnov­ ljivih virov energije in polnilnic za električna vozila. Kot so sporočili iz sodišča, je treba najprej izvesti celoten posto­pek presoje vplivov na okolje, pri čemer mora upravni organ za vse vrste in habitatne tipe izvesti natančno presojo ter določiti vse omilitvene ukrepe za vsako vrsto in habitatni tip posebej, še preden se pristopi k postopku prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. IZGRADNJA RAZDELILNE TRANSFORMATORSKE POSTAJE IZOLA V POLNEM TEKU 3 Foto Mare Bačnar PROJEKT NEDO PREŠEL V ZAKLJUČNO FAZO Eles je s slavnostnim dogodkom 4. novembra, ki so se ga udeleži­ li številni ugledni gostje iz Slovenije in Japonske zaznamoval us­ pešen prehod projekta NEDO v zaključno fazo. V drugi fazi je bil projekt NEDO osredotočen na razvoj naprednih rešitev, učinkovi­ to rabo energije v mestnih skupnostih in uporabo baterijskih hra­ nilnikov. Aktivnosti so v tej fazi projekta potekale v sodelovanju z družbama Elektro Ljubljana in Elektro Primorska, baterijske hranil­ nike, ki so bili vgrajeni na območju Ljubljane in Idrije, pa bo Eles uporabljal za sistemske storitve. V primeru izrednih razmer bodo omogočali tudi rezervno napajanje kritičnih uporabnikov. ZAČETEK GRADNJE HE MOKRICE SE SPET ODMIKA 4 ZAKLJUČEK MEDNARODNE KONFERENCE COP26 ZAČETEK REKONSTRUKCIJE 90 LET STARE HE HUBELJ V Glasgowu se je sredi novembra končala težko pričakovana podnebna konferenca COP26, ki po oceni poznavalcev ni izpol­ nila vseh pričakovanj. Kljub temu so bili na konferenci doseže­ ni določeni premiki, posamezne države pa so se tudi izrekle za okrepljene zaveze. Indija naj bi tako dosegla podnebno nevtral­ nost do leta 2070 in 50-odstotni delež obnovljivih virov energije do leta 2030. ZDA so sprejele dolgoročno podnebno strategi­ jo za podnebno nevtralnost, Koreja je posodobila svoj nacionalni načrt o zmanjšanju izpustov na 40 odstotkov v primerjavi z letom 2018, Nigerija pa naj bi postala podnebno nevtralna do leta 2060. Štirimilijonska investicija prinaša pomembne izboljšave lokal­ nemu okolju in je trenutno največja investicija družbe Soške elektrarne Nova Gorica. Po besedah direktorja družbe mag. Radovana Jereba je bila sanacija elektrarne nujna, in sicer tako zaradi plazenja terena in posledic, ki jih ima to na obsto­ ječi cevovod, kot tudi zaradi dotrajanosti opreme. V končni izjavi so se države zavzele za okrepljeno ukrepanje na področju blaženja sprememb v trenutnem ključnem desetletju, saj bo za dosego cilja 1,5 stopinje treba emisije CO2 zmanjšati za 45 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 2010. Napredek je bil dosežen tudi glede vprašanj financiranja, saj so se številne razvi­ te države zavezale, da bodo svoje finančne prispevke za države v razvoju povečale, tako da bo cilj 100 milijard dolarjev pomoči na leto predvidoma dosežen v naslednjih letih. Sprejeta je bila tudi globalna zaveza za metan, s katero so se države podpisnice za­ vezale, da bodo zmanjšale emisije metana za 30 odstotkov do leta 2030. Prav tako je bila sprejeta izjava o gozdovih in rabi tal. MHE Hubelj, ki proizvaja električno energijo že od leta 1931, bo po devetdesetih letih obratovanja deležna celovite prenove, ki bo vključevala zamenjavo jeklenega tlačnega cevovoda in hi­ dromehanske opreme, sanacijo dovodnega kanala in vtočne­ ga objekta ter preureditev prelivnega kanala. V strojnični zgradbi bodo vgradili novo generatorsko opremo z vz­ bujalnim sistemom in na novo postavili sistem požarnega javljanja ter zamenjali elektro strojno opremo. Z rekonstrukcijo elektrarne bodo tako podaljšali njeno življenjsko dobo, povečali proizvodnjo električne energije in izboljšali energetsko učinkovitost elektrarne. 46 pogled v prihodnost naš Stik ELEKTRO GORENJSKA NEJC PETROVIČ ZELENA TRANSFORMACIJA BO MOGOČA LE, ČE BO ENERGETIKA INOVATIVNA Besedilo in fotografija: Mare Bačnar Vodja službe za raziskave in razvoj na Elektro Gorenjska Nejc Petrovič je na študiju elektrotehnike pristal bolj kot ne zato, ker je tja odšla večina njegovih sošolcev. Na Elektru Gorenjska je začel v službi za tehnično podporo obratovanju. Po sed­ mih letih je šel v kabinet direktorice splošnih in tehničnih storitev, kajti takrat je bila IT-služba pod njenim upravljanjem, pozneje po ustanovitvi samostojnega IKT-sek­ torja pa je postal svetovalec direktorja v tem sektorju. V službi za raziskave in raz­ voj je pristal zato, ker je bil stalno vpet v evropske zgodbe, v podjetje je pripeljal tudi nekaj evropskih projektov, kar mu je pisano na kožo. Služba se ukvarja tudi z zagotavljanjem dodatnih virov sofinanciranja za Elektro Gorenjska in lastnimi inves­ ticijskimi projekti. Vaš sektor se uradno imenuje »za raziskave in razvoj«, pa vendar verjetno zraven spadajo tudi inovacije. Točno tako. Na Elektru Gorenjska imamo svojo inovacijsko komisijo, katere član sem tudi sam, in tudi inovacijsko pisarno, ki se aktivira ob potrebi po pogloblje­ nem preučevanju inovativnih konceptov in tehnologij. V imenu naše službe ni besede inovacija zato, ker je Elektro Gorenjska inovacijam hotela nameniti pose­ ben poudarek in jih izločiti iz operativnih procesov, da ti ne bi zavirali kreativnega razmišljanja. Kako pomembne so inovacije v energetiki? Vsekakor zelo. Energetika se na splošno večkrat omenja kot gonilo t. i. zelene trans­ formacije za celotno družbo. Če se energetika ne bo transformirala, tudi naših okolj­ skih ciljev kot družba ne bomo dosegali. Se pravi, ni dovolj, da se transformirajo samo mobilnost in navade odjemalcev pri vsakodnevnem vedenju, denimo pri ogre­ vanju, prehranjevanju, ravnanju z odpadki oziroma vsem, kar povzroča nega­tiven vpliv na okolje. Energetika je ključna in za to transformacijo moramo veliko inovira­ ti, saj bo s klasičnimi metodami, kot jih poznamo danes, ta transformacija ali predra­ 47 48 pogled v prihodnost ga ali pa bo prepočasna. Prav zato tudi zelo veliko vlagamo v inovacije. Veliko spodbujamo tudi vse zaposlene, naj pred­ lagajo kaj svojega. Že majhen predlog se lahko z dodatno razpravo in razmisleki spremeni v večjega, ki postane rešitev. Je pa s tem tako: tehnologije morda danes še niso najbolj dostop­ne. Hranilniki ali ta trg prožnosti s pomočjo aktivnega odjema, ki se velikokrat omenja, so mogoče v tem trenutku še stroškovno neučinkoviti. Vendar pa je zelo malo potrebno, da se lahko rodijo novi poslovni modeli in da to bolj zaživi v prak­ si. Tudi e-mobilnost doživlja vedno večji razcvet. Če bi se o njej pogovarjali pred petimi leti, bi še rekel, da je dejan­sko nevid­ na. Danes pa je že kar nekaj električnih vozil in mislim, da jih bo kmalu še veliko več. Vse to povzroča zahteve za omrežje, mi pa moramo temu slediti. Če se bodo do leta 2030 napovedi o številu električnih vozil v Sloveniji uresničile, ob današnjem tempu posodabljanja in dograjevanja ne bomo sposobni zag­ otoviti stabilnega distribucijskega omrežja, verjet­no niti prenos­ nega omrežja. Zato moramo poiskati rešitve z inovacijami, da bomo lahko zadostili vsem tem naraščajočim potrebam po sa­ mooskrbi, e-mobilnosti, toplotnih črpalkah in podobnem. naš Stik va za investicijo, in tistega, ki zgradi elektrarno, do samih pre­ bivalcev, ki v takih skupnostih živijo. Pri tem konceptu ne gre samo za elektrarne, energetske skupnosti je mogoče obliko­ vati tudi na podlagi drugih energetskih virov. Del projekta je tudi Acroni, ki lahko uporabnikom ponudi odvečno toploto iz svojih industrijskih procesov. Od te odvečne toplote imajo lah­ ko korist skoraj cele Jesenice in še okoliške vasi. Potem je tu še projekt OneNet. Pri njem od slovenskih partnerjev sodelujejo vsa podjetja, vključena v Konzorcij ze­ lene transformacije, razvija pa se koncept, kako povezati trgi fleksibilnosti, ki se zdaj vzpostavljajo v različnih državah po Evropi. Kako bi vzpostavili koncept, da bi bil to enoten trg za vso Evropo. Tudi v smislu ponujanja odvečnih čezmejnih zmogljivosti in podobno. Mi moramo poskrbeti za to, da ta trg fleksibilnosti zaživi na območju Slovenije. Da na praktičnih primerih preučimo, kakšen je resničen potencial storitev fleksibilnosti za distribucijska omrežja. S pomočjo podjetja Gen-I imamo predvideno tudi konkretno demonstracijo upo­ rabe na območju transformatorske postaje Srakovlje blizu Kranja. To so evropski projekti, ki jih trenutno že izvajamo, še sedem pa jih je v pripravi. Dvema se je rok za prijavo pro­ jektov že iztekel 23. novembra, drugim petim pa se bo v začetku januarja 2022, tako da imamo s tem veliko dela. Vaša služba se ukvarja tudi z evropskimi projekti. V teku so trije. Easy-RES, Creators in OneNet. Lahko poveste kaj več o njih? Morda se na prvo žogo umetna EASY-RES traja že malo dlje in se Na sploh ste zelo aktivni. inteligenca sliši, kot da razvijamo Projekt, ki sem ga zasledil, zaključuje konec leta. Bistvo pro­ robote – dejansko pa gre v tej fazi bolj je inovativno investicijske jekta je razvoj novega tipa raz­ za avtomatsko obdelavo velikih količin vrste in se nanaša na temo smernika za sončne elektrarne ali podatkov. Želimo si neko »magično prediktivnega vzdrževanja. za baterijske sisteme. Gre za pro­ škatlo«, ki da rezultat tistemu, Je ta tudi aktualen? jekt, ki je še na nizki stopnji teh­ ki za končno odločitev potrebuje najbolj Da. Gre za to, da imamo v omrežju nološke zrelosti, kar pomeni, da precej elektroenergetskih naprav, je bolj usmerjen na temeljne ra­ optimalno rešitev. ki se starajo, in ko neka napra­ ziskave. Rezultat projekta bodo va doseže predvideno življenjsko prototip novega tipa razsmerni­ dobo (recimo transformator ima do 40 let življenjske dobe), ka in koncepti obratovanja virov fleksibilnosti, da bodo ti ni nujno, da je po tem času tudi že za odpis. Lahko še deluje omogočali dodatne storitve za omrežje. Ne bo vidnih rezul­ naprej. Vzpostavili smo informacijski sistem, s katerim lahko tatov, kot recimo v projektu STORY ali TDX-ASSIST (izmenja­ na podlagi vhodnih podatkov izračunamo »indeks zdravja« va podatkov), kjer so tehnologije bolj zrele in jih je mogoče posamezne naprave, ki je označen z od 0 do 100. Recimo, demonstrirati v praksi. Pri EASY-RES gre bolj za »laboratori­ če je pod 40, je nadaljnje obratovanje že lahko tvegano, jsko« delo. Mi sodelujemo s tem, da posredujemo izkušnje če je nad 70, pa je še popolnoma v redu. Opredelili smo iz realnega sistema, podatke, modele omrežja in meritve, množico vhodnih podatkov, torej meritve temperature, šte­ da potem lahko drugi partnerji to simulirajo v svojih labora­ vilo pomanjkljivosti, ki so se na tem transformatorju pojavile torijih in naprej razvijajo prototip. Razsmernik bo precej bolj v preteklosti, starost transformatorja in druge parametre, ter napreden ter bo prenosnemu in distribucijskemu operaterju na podlagi vsega tega izračunali omenjeni indeks. Smo pa omogočal dodatne storitve v smislu uravnavanja frekvence v prvi fazi vzpostavitve te informacijske platforme ugotovili, in napetosti in zmanjševanja preobremenitev v omrežju. Z da imamo premalo podatkov in da ta izračun ni popolnoma drugimi besedami avtomatsko odzivanje na trenutne obra­ verodostojen. Tako, da če lahko rečemo, da je projekt im­ tovalne pogoje v omrežju. plementacije IT-podpore zaključen, se v bistvu celovit pro­ CREATORS je projekt, katerega slovenski del je nastal sku­ jekt šele začenja. V nadaljevanju se moramo tega problema paj s partnerji, ki so sodelovali že pri pripravi nacionalnega lotiti raziskovalno – kateri so relevantni vhodni parametri in energetskega in podnebnega načrta Slovenije. Ukvarja se z jim zaupamo, kaj na trgu že obstaja od stroškovno učinko­ ustanavljanjem samooskrbnih energetskih skupnosti, tako da vite senzorike, zlasti za manjše, distribucijske transforma­ tehnološko gledano projekt razvija IT-podporo za upravljavce torje. Hkrati imamo tudi druge projekte na to temo, katerih takih samooskrbnih energetskih skupnosti. Gre za to, kako rezultati se bodo potem smiselno vključevali v celosten kon­ naj nekdo vlaga ali pa, kakšen poslovni model je tukaj sploh cept prediktivnega vzdrževanja sredstev. Vidimo pa to bolj naj­primernejši za vse deležnike: od tistega, ki priskrbi sredst­ kot investicijsko planiranje. V RTP Radovljica imamo denimo energetski transformator, ki je že iz leta 1972, in ne vemo, katerega leta bi ga bilo smiselno zamenjati, vrednosti novih tovrstnih naprav pa lahko presežejo milijon evrov. Ta pro­ jekt se bo v nadaljevanju ukvarjal prav s tovrstnimi temelj­ nimi vprašanji – torej, ne samo s transformatorji, ampak tudi z drugimi tipi opreme. Transformatorji so za začetek pilotno sredstvo, na katerem koncepte testiramo, potem pa bomo projekt razširili še na kablovode in daljnovode, na stikalno opremo in tako naprej. Kaj bi bil lahko po vašem mnenju nek glavni inovacijski projekt prihodnosti? To je nemogoče predvideti. Tudi na ravni Evropske komisije nihče ne zna natančno povedati, katera tehnologija ali kon­ cept bo v prihodnosti prevladujoč. Zato tudi na evropski ravni vlagajo v več različnih področij in mi jim sledimo. Tako smo imeli projekte na temo shranjevanja električne energije v bate­rije. Zdaj pripravljamo projekt na temo spajanja sektorjev, pri katerem se povezujemo s plinskim sektorjem in sektorjem daljinskega ogrevanja. Spremljamo tudi načrte Ministrstva za obrambo, ki namerava v kranjski vojašnici graditi vodikovo infrastrukturo. Skupina Elektro Gorenjska bi rada nastopila kot vodilni partner v konzorciju za zasebni del tega javno-za­ sebnega partnerstva. Ukvarjamo se torej s klasičnimi hranil­ niki, spajanjem sektorjev, vodikom, energetsko skupnostjo in trgom fleksibilnosti. Poskušamo biti povsod. Ne vemo, res ne vemo, kaj bo tisto, kar bo na koncu pretehtalo – kam bo šel razvoj. To je navsezadnje tudi bolj sociološko-družbeni fenomen kot pa tehnološki. Skušamo ostajati odprti do vse­ ga, vsako stvar preveriti in, če se izkaže kot nekaj koristnega, potem to v večjem obsegu tudi implementirati. Načrtov imate kar precej. 14 tekočih projektov, med katerimi se jih nekaj s koncem leta zaključi, potem pa še 15 projektov v pripravi. Kakšno bo za vas delovno leto 2022? Dobili smo sodelavca, ki obvlada področje umetne inteli­ gence. To je zagotovo področje, ki bi ga radi v prihodnje bolj razvijali, morebiti še s kakšnimi kadrovskimi okrepitvami, kajti ena oseba je premalo za tako obsežno raziskovalno področ­ je. Vodik – tukaj bi se radi veliko naučili tudi s sodelovanjem z Ministrstvom za obrambo. Ukvarjali se bomo tudi z integracijo sektorjev, pripravo energetskih bilanc za posamezne občine – da odkrijemo, kje so presežki in primanjkljaji energije, kje bi se dalo še kaj optimizirati, razogljičiti, potem so tu tudi ener­ getske skupnosti. Slovenija je na tem področju precej zaos­ tala za drugimi evropskimi državami. 800 takih skupnosti, ki so trenutno že v Nemčiji, bi skupno predstavljalo 14. največje­ ga evropskega proizvajalca električne energije. V Italiji je po­ tenciala za 500 takih skupnosti, ki bi na leto lahko generirale 6 milijard evrov prihranka. Kje je naš problem? Tega področja se še nismo resno lotili in v letu 2022 bi res radi vanj zelo in­ tenzivno zagrizli. Tudi s kakim inovacijskim turnirjem. Ideje torej so … Idej je ogromno, ljudi, ki bi lahko ustrezno obravnavali vse to, kar je v svetu energetike danes zanimivo, pa je premalo. 49 Kako bi pa recimo umetna inteligenca lahko pripomogla k hitrejšemu in kakovostnejšemu delovanju v energetiki? Morda se na prvo žogo umetna inteligenca sliši, kot da raz­ vijamo robote – dejansko pa gre v tej fazi bolj za avtomat­ sko obdelavo velikih količin podatkov. Na primer, izvajamo projekt, v katerem se je za pilotno območje izbralo celot­ no območje Železnikov. Zbirajo se vsi podatki iz pametnih števcev, iz transformatorskih postaj in iz RTP-ja. Trenutno se ti podatki obdelujejo tako, da se naprej avtomatsko zaz­ navajo in odpravijo vsa odstopanja v merilnih podatkih, na primer manjkajoče vrednosti, manjkajoče časovne značke, vrednosti zunaj dovoljenega obsega, in podobno. V nadalje­ vanju se identificira, kje so obratovalne razmere v omrežju slabše, kje se pogosteje pojavljajo konice, kakšne so takrat razmere v omrežju. Opredelijo se slabe napetostne razmere ali preobremenitve. Del projekta je tudi gručenje odjemalcev v tipične skupine in glede na njihov profil odjema, na primer zaznavanje toplotnih črpalk, hišnih polnilnic za električna vo­ zila ipd. Vse to je investicija v razvoj omrežja. Ugotavljamo, da sončne elektrarne, toplotne črpalke in polnilnice za e-avto­ mobile bistveno bolj obremenjujejo distribucijsko omrež­ je. Če zelo posplošim, včasih se je za načrtovanje razvoja omrežja z upoštevanjem vseh različnih faktorjev upoštevala konica nekje 150 kilovatov za 100 odjemalcev, danes pa bi se na nekaterih lokalnih območjih morala upoštevati konica 800 kilovatov za 100 odjemalcev, na drugih lokalnih območjih pa morda celo le 100 kilovatov za 100 odjemalcev. Te velikanske razlike med območji so izjemen izziv za dolgo­ročni razvoj omrežja, pri tem pa umetna inteligenca skuša pomagati s čim boljšimi podatki za ključne odločevalce. Pove nam, za koliko moramo infrastrukturo na posameznem območju okrepiti oziroma ali moramo morda razmisliti o alter­ nativnih rešitvah. Tudi z vidika ekonomskih analiz – kakšne rešitve so za tisto lokalno območje finančno ustreznejše. Imamo goro podatkov, ki jih je nemogoče pregledati ročno in potrebujejo avtomatsko obdelavo. Želimo si »magično škat­ lo«, ki da rezultat tistemu, ki za končno odločitev potrebuje najbolj optimalno rešitev. Za pomoč pri tem pa se naslanjamo na umetno inteligenco. 50 pogled v prihodnost naš Stik ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR DR. STANE VIŽINTIN BREZ MOBILNIH ENOT SI V PRAKSI PREIZKUŠANJA NI MOGOČE PREDSTAVLJATI Besedilo in fotografija: Polona Bahun Laboratorij za visoke napetosti Elektroinštituta Milan Vidmar deluje že od leta 1962. V tem obdobju so izvajali preizkuse na različnih visokonapetostnih napravah, ki so se vgrajevale v hitro rastoči elektroenergetski sistem, zato se je oprema laboratorija skladno s potrebami razvoja z leti izpopolnjevala. Kot nam je povedal vodja Oddelka za visoke napetosti in elektrarne in s tem tudi labo­ratorija za visoke napetosti na Elektroinštitutu Milan Vidmar (EIMV) dr. Stane Vižintin, je razvoj in nadgradnja laboratorija nepretrgan proces, ki glede na njihove zmožnosti poteka desetletja. Kot enega od večjih dogodkov je izpostavil popolno obnovo velikega 2,4 MV udarnega generatorja, vključno z nakupom novega delilni­ ka, in mobilni resonančni preizkusni sistem, ki bistveno dopolnjuje dejavnost labora­ torija. Seveda je vlaganje v opremo nujnost, ki je ni mogoče zaključiti, še poudarja. Ste vodja laboratorija za visoke napetosti. Kaj vse obsega vaše delo? Vodenje laboratorija pravzaprav poteka na več ravneh ter je zaradi kompleksnosti in raznolikosti nalog, ki se v laboratoriju opravljajo, precej zahtevno. Moja naloga vod­ je Oddelka za visoke napetosti in elektrarne in s tem tudi vodje laboratorija je pred­ vsem skrb za vzdržno finančno in kadrovsko vodenje področja. Kot veste, se EIMV v celoti financira s pridobivanjem poslov na trgu, ki je v podvržen predvsem tuji in manj domači konkurenci. Nabava in vzdrževanje laboratorijske opreme sta zelo dra­ ga, hkrati pa zagotavljanje poslov ni preprosto in zahteva neprestano angažiranje. Drugo vprašanje je tehnično vodenje laboratorija, ki je tudi zahtevno. Potrebno je stalno prilagajanje tako zahtevam naročnikov in standardizaciji, velikokrat pa tudi neverjetnim improvizacijam pri postavitvi različnih merilnih in preizkusnih prog. Na srečo imamo v laboratoriju zelo dobro in strokovno ekipo, zato se s tem področjem ukvarjam vse manj, čeprav bi se rad. Poudariti je treba, da nam zmogljivosti laboratorija v mnogočem omogočajo širše raziskovalno delo za različne naročnike. Radi ga pokažemo tudi domačim in tujim obiskovalcem. Z njim sodelujemo tudi v izobraževalnem procesu na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. 51 52 pogled v prihodnost Kakšno opremo vsebuje laboratorij? Laboratorij na tem področju svojo kakovost dokazuje s Lahko bi rekli, da imamo v laboratoriju na razpolago vso pridobljeno mednarodno akreditacijo po ISO 17025 za ce­ opremo, potrebno za preizkušanje naprav v slovenskem lotno shemo preizkušanj po IEC 60060, poleg tega pa še elektroenergetskem sistemu. Poudarek je predvsem na viso­ za meritve radijskih motenj po IEC 61284, ki so posledica ki napetosti. Laboratorij je bil zasnovan in zgrajen za izvajanje korone na napravah najvišjih napetosti. preizkusov do nivoja 220 kV, vendar pa smo danes sposobni Komu so te meritve namenjene? preizkušati tudi opremo do 400 kV. Rezultati meritev so predvsem namenjeni službam v pod­ Bistven in tudi najbolj viden del laboratorija so vsekakor jetjih proizvodnje, prenosa in distribucije električne energi­ naprave za generiranje in merjenje visokih napetosti in velikih je, ki skrbijo za to, da so vgrajene naprave v dobrem stanju. tokov. Te so nujne, saj moramo ustvariti pogoje, podobne tis­ Optimalno vzdrževanje naprav postaja vse bolj pomembno. tim, ki se pojavljajo v obratovanju, tudi ob vklopih, kratkih stikih, Današnja družba je v celoti odvisna od zanesljive oskrbe z udarih strel in vremenskih neprilikah. Laboratorij omogoča ge­ električno energijo, in to bo v prihodnje veljalo še toliko bolj. neriranje preizkusnih izmeničnih napetosti do 700 kV, enos­ Po drugi strani je treba stroške vzdrževanja držati v pri­mernih mernih napetosti do 600 kV, stikalnih napetosti do 1,8 MV in okvirih. Odgovorno osebje mora biti sproti seznanjeno s atmosferskih udarnih napetosti do 2,4 MV. Seveda morajo na­ stanjem naprav. Poudarek je večinoma na periodičnih meri­ petosti izpolnjevati vse standardizirane parametre glede ob­ tvah, ki jih največkrat izvajamo z mobilnim laboratorijem na like in drugih karakteristik. Za merjenje napetosti so na voljo terenu, ob izrednih dogodkih pa pogosto tudi v laboratoriju. ustrezni delilniki in osnovni elementi ter krogelna iskrišča. Ni dovolj, če vemo, da naprava ta trenutek lahko var­ Nepogrešljiva je naprava za umetni dež. Izvajamo lahko tudi no obratuje, zagotoviti moramo tudi informacijo o tem, ali preizkuse z visokim izmeničnim tokom do 12 kA in udarnim to­ bo tako tudi v prihodnje. Diagnostika priskrbi odgovore na kom do 40 kA. vprašanja, kot so pričakovana pre­ Vse to je namenjeno temu, da ostala živ­ ljenjska doba, možnost preizkušano napravo dielektrično ali odprave morebitnih pomanjkljivosti, termično obremenimo in ugotovimo, zamenja­va slabih elementov, obno­ kako se na to odziva. Ob tem potre­ va izolacijskega sistema ali nado­ bujemo vrsto merilnih naprav, ki nam Optimalno vzdrževanje naprav postaja mestitev naprave z novo. Okvare v to omogočajo. Visokonapetostni viri vse bolj pomembno. Današnja družba obratovanju so največkrat posledi­ so v laboratoriju že več desetletij, je v celoti odvisna od zanesljive oskrbe z ca odpovedi izolacijskega sistema merilne naprave pa se tehnološko električno energijo, in to bo v prihodnje naprave, so pa tu še drugi parame­ neprestano izpopolnjujejo. Omeni­ veljalo še toliko bolj. Po drugi strani tri, ki jih moramo zajeti z meritva­ ti je treba še to, da ni mogoče vseh je treba stroške vzdrževanja držati mi. Osnovne podatke za napredne preizkušancev pripeljati v prostor v primernih okvirih. analize vzdrževalcem lahko dajo laboratorija, zato imamo tudi nekaj samo meritve. mobilnih laboratorijev. Večkrat izvajamo tudi raz­ Kakšne meritve laboratorij omogoča? novrstne preizkuse za industrijo. S pridobitvijo že omenjene Preizkušanje v visokonapetostni tehniki se začne z že omen­ mednarodne akreditacije nam je uspelo priti tudi na evrop­ jenimi meritvami osnovnih parametrov, to je predvsem meri­ sko tržišče. Tako smo v zadnjih letih izvajali razvojne preiz­ tvami visokih napetosti različnih oblik in velikih tokov. Take kuse na prototipih novih daljnovodnih vodnikov za avstrijsko meritve morda izgledajo preprosto, v resnici pa so vse prej podjetje APG (Austrian power grid) in nemški AMPRION (RWE). kot to. Zagotavljati morajo visoko stopnjo zanesljivosti in Sodelovali smo pri razvoju izolacijskih dielektrikov za ugled­ zadostno točnost, saj lahko zaradi odstopanj pride tudi do nega švedskega proizvajalca. Dobro poznavanje merilne teh­ uničenja preizkušane naprave in posledično velike škode, za nike nam omogoča vključevanje v evropske projekte in tudi katero bi bil odgovoren laboratorij. Tu ni prostora za napake. zunaj nje. Pred kratkim smo izvajali dela za naročnike iz Ki­ Od tod naprej nam ustrezni merilni instrumenti omogočajo tajske in Bližnjega vzhoda. Pogosto opravljamo potrditvene vpogled v dogajanje znotraj preizkušene naprave. Nekatere preizkuse, ki dokazujejo skladnost določene naprave s pri­ meritve se izvajajo že vrsto let. V ta okvir spadajo meritve na padajočim standardom ali predpisom. Na novi opremi se v izolaciji, kot so upornost izolacije, izgubni kot (tangens delta), zadnjem času vse več investitorjev odloča za dodatno preiz­ delne razelektritve in podobno. Poleg navedenih osnovnih kušanje dobavljenih izdelkov (kabli, vodniki, odklopniki in dru­ meritev laboratorij izvaja meritve praktično vseh električnih go), s katerim želijo preveriti predhodno že opravljene tipske parametrov, ki karakterizirajo določeno napravo, tako glede preizkuse. Ne nazadnje je laboratorij namenjen tudi meritvam njenega delovanja kakor tudi stanja naprave. in preizkusom, ki jih v okviru raziskovalne in študijske dejavno­ Tehnologija visokonapetostnih naprav čedalje bolj napredu­ sti izvajamo za lastne potrebe. je, temu pa morajo slediti tudi merilni postopki. Pogosto se Nedavno ste laboratorij nadgradili. Kaj vse je obsegala ukvarjamo z meritvami, ki pred tem še niso bile izvedene. Upo­ nadgradnja? števati moramo razmere, tehnične zmogljivosti, želje naročni­ Obnova oziroma nadgradnja laboratorija je nepretrgan pro­ ka, zahteve standardov in drugo. Težko bi našteli vse mogoče ces, ki glede na naše možnosti poteka že nekaj desetletij. Če meri­tve, s katerimi smo se v laboratoriju do zdaj ukvarjali. naš Stik bi izpostavil en sam dogodek, bi gotovo komu naredil krivico, saj stalno iščemo kompromis med razvojem nove opreme in lastnimi zmožnostmi. Skoraj vse aktivnosti pri obnovah in razvoju so tako ali dru­ gače povezane z našimi zaposlenimi. Na tem mestu bi rad izpostavil zdaj že upokojenega Staneta Rozmana, ki je s svo­ jim znanjem in pridnostjo pravzaprav stvari nekako pospešil. Delo za njim zelo uspešno nadaljuje sedanja laboratorij­ska ekipa, ki jo vodi Ivo Kobal. Zavedati se je treba, da take­ ga kadra ni mogoče dobiti od zunaj, pač pa mora izkušnje pridobiti znotraj laboratorija. Zaradi tega so nas kar nekajkrat zaprosili za sodelovanje pri obnovi različnih laboratorijev z vi­ soko napetostjo v Sloveniji. Kakšne izboljšave prinaša nova oprema? Bistvene izboljšave so predvsem v kakovosti in zanesljivosti izvajanja preizkusov ter lažjega in bolj poglobljenega vred­ notenja in dokumentiranja rezultatov. Danes imamo na po­ dročju merilne tehnike vrsto tehničnih novosti in zmogljivosti, ki jih s pridom uporabljamo. Pred časom teh še ni bilo na voljo, ali pa so bile naprave predrage. Pojavila so se nova tipala, hiter brezžičen prenos podatkov, neomejene raču­ nalniške zmogljivosti. Z raziskovalnega stališča so mogoče še najpomembnejše možnosti arhiviranja in statistične ob­ delave velikih količin podatkov, ki se iz sodobnih merilnih in­ strumentov pretakajo v informacijski sistem. Pred tem se je vse odvijalo znotraj instrumenta, zdaj pa podatke prenašamo v računalnike in jih s sodobnimi analitičnimi orodji poljubno obdelamo. Programsko opremo lahko nadgrajujemo in do­ polnjujemo tako, da nikoli ne zastara. S tem se izpopolnju­ jejo tudi raziskovalci in ta proces postane najpomembnejša izboljšava. V okviru laboratorija za visoke napetosti delujejo tudi mobilne enote. Kaj je njihovo delo? Mobilne enote predstavljajo vozila, ki so namensko oprem­ ljena za rutinske preizkuse določenih strojev in naprav na mestu vgradnje. V okviru laboratorija za visoke napetosti de­ lujejo tri mobilne enote. Prva je prilagojena za preizkuse v razdelilnih transformatorskih postajah in podobnih postro­ jih. V kombinirano vozilo vgrajena oprema omogoča meritve in preizkuse na energetskih in instrumentnih transformator­ jih, stikalni opremi, kondenzatorjih, odvodnikih in podobno. Druga enota je elektrarniška in je namenjena preizkušan­ ju predvsem rotacijskih strojev (močnostnih generatorjev in elektromotorjev) in srednjenapetostnih kablov. Tretjo, najnovejšo in največjo mobilno enoto, predstavlja resonančni izmenični sistem za preizkušanje kablov in pos­ trojev GIS do najvišjih napetosti 400 kV. Napajalna in meril­ na oprema je vgrajena na težkem tovornjaku. Zahtevne visokonapetostne naprave so bile naročene pri švicarskem proizvajalcu, celoten sistem pa so izračunali in vgradili zapos­ leni v laboratoriju. Kakšne so dosedanje izkušnje z njimi? Pravzaprav si brez takih enot preizkušanja v praksi ni mogoče predstavljati. Visokonapetostne elektroenergetske naprave so praviloma velike in se od vgradnje do konca živ­ 53 ljenjske dobe premikajo le izjemoma. Prav tako položenega in zasutega kabla ne morete več preizkušati v laboratoriju. Večkrat pa je premik opreme iz ekonomskih ali drugih razlo­ gov neupravičen, tudi če bi bil mogoč. Namensko opremljena vozila omogočajo razmeroma udobno in hitro izvedbo preizkusov na terenu. Ni nepo­ trebnega postavljanja in povezovanja merilnih prog, manj pogoste in manjše so tudi poškodbe in obraba opreme. Zahteva pa tak pristop podvojeno merilno opremo, kar stane nekoliko več, zanesljivost in razpoložljivost merilnih ekip pa sta toliko večji. Nikoli ne bo mogoče vseh preskušanj izvesti v laboratoriju. EIMV na področju visokonapetostne tehnike sodeluje tudi s tujimi partnerji in se udeležuje mednarodnih dogodkov. Ali je slovensko znanje na tem področju v koraku s tujim? Ves čas delovanja Oddelka za visoke napetosti in elektrarne smo se aktivno udeleževali strokovnih konferenc s področja visokonapetostne tehnike v svetu, vzdrževali smo stike s so­ rodnimi organizacijami, univerzami in inštituti, praviloma smo bili prisotni na presojah in prevzemih opreme pri proizvajal­ cih. To je najbolj spodbujal bivši direktor EIMV prof. dr. Maks Babuder, ki še danes aktivno vzdržuje stike z organizacijami in strokovnjaki v tujini. Nekateri mlajši sodelavci gredo po njegovi poti. Od njih pričakujemo, da se vključujejo v mednarodna delovna tele­ sa. Če se primerjamo s tujino, lahko rečem, da na mnogih področjih držimo korak z najbolj razvitimi. To dokazujejo tudi pomembni tuji naročniki, ki nam zaupajo zahtevne ra­ ziskovalne projekte, ki jih večinoma izvajamo v laboratoriju za visoke napetosti. Tudi v prihodnje nameravamo ostati na tej poti. 54 pogled v prihodnost naš Stik ELEKTRO PRIMORSKA JURIJ JURŠE ČAKA NAS ŠE PRECEJ IZZIVOV Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan Politika razogličenja, ki jo je zastavila Evropska unija, ima za posledico vrsto novosti, od elektrifikacije ogrevanja, prometa pa do množične integracije obnov­ ljivih virov. Vse to se močno navezuje na distribucijska omrežja, ki bodo morala vpeljati vrsto prilagoditev. V Elektru Primorska so tudi s tem namenom ustanovili službo za razvoj in inovacije, ki uvaja nove tehnologije in procese. Vodenje službe je prevzel Jurij Jurše, univ. dipl. inženir elektrotehnike, smer elek­ troenergetika, ki se je prvič zaposlil ravno v Elektru Primorska. Najprej je delal kot projektant, nato kot razvojni inženir. Po treh letih ga je pot zanesla na Elektroinštitut Milan Vidmar, v oddelek načrtovanja elektroenergetskih sistemov. Po šestih letih je spet pristal v Elektru Primorska, v službi za obratovanje kot energetik analitik, hkrati pa je prevzel vodenje evropskega projekta SUNSEED. Od začetka leta 2021 je vodja službe za razvoj in inovacije. Preden je prišel v to službo, je vodil projekt NEDO, tre­ nutno pa pri njem sodeluje. Nam lahko pojasnite, za kaj je šlo pri projektu SUNSEED in kakšne dobrobiti je prinesel vaši družbi? Projekt je obsegal raziskave na področju pametnih omrežij v okviru evropskega sed­ mega okvirnega programa. Poleg oblikovanja primerov uporabe s postavitvijo na­ prednih konceptov za povečanje spoznavnosti distribucijskega omrežja je bila vloga družbe Elektro Primorska na primernem delu distribucijskega omrežja postaviti večji testni poligon z vgradnjo v projektu razvitih merilnikov fazorjev napetosti, pri čemer smo preizkušali različne tehnologije in razvili aplikaciji za ocenjevalnik stanja v real­ nem času ter kratkoročno napovedovanje odjema in proizvodnje električne energi­ je. Evropska komisija je dosežene rezultate ocenila kot odlične. Zlasti dober vtis so na njih naredili izvrstno sodelovanje med partnerji ter celotna zasnova in izvedba testne­ ga poligona, za kar je bila odgovorna Elektro Primorska. Največja dobrobit projekta so razvoj merilnika fazorja napetosti in izkušnje glede komunikacij. Za nas je bila to zanimi­ va zgodba in izhodišče za nadaljnje projekte in inovacije. Druga dobra izkušnja je bila, da je bil to prvi evropski projekt, h kateremu smo pristopili, kjer je bilo za nas zanimivo, 55 56 pogled v prihodnost kako vse skupaj poteka, kako se uveljavljajo različni interesi, saj je bil to precej širok konzorcij s kar devetimi partnerji. naš Stik v obstoječe procese, morda predlagati prilagoditev teh pro­ cesov, da bomo učinkoviti, da dvignemo produktivnost poslo­ vanja in naredimo tehnološke preboje. Kako ste se našli v službi za razvoj in inovacije? S kakšnim namenom ste ustanovili službo? Kakšne so vaše konkretne operativne naloge? Za vodenje službe me je predlagal predsednik uprave. Gre V sklopu naštetega imamo vrsto kratkoročnih ciljev. Menimo, za to, da je distribucija pred posebnimi izzivi, ki so posledi­ da sta dve ključni področji, na katerih moramo v najkrajšem ca evropske politike. Ta ima za cilj v srednjem roku razogljičiti času storiti korak naprej. Prvo je, da povečamo spoznavnost družbo. Posledice tega so elektrifikacija ogrevanja, prometa, omrežja. Kaj to pomeni? Vemo, da se bodo vse te nove en­ množična integracija OVE in vse to se bo skoncentriralo v dis­ titete pojavile predvsem v nizkonapetostnem (NN, op. a.) om­ tribucijskem omrežju, ki je pred velikim izzivom, kako vse to režju. Trenutno distributerji po Sloveniji in drugod po svetu absorbirati, kako se na to prilagoditi, kajti na obstoječ način to ne poznamo dovolj svojih NN omrežij, ne vemo, kaj se v njih zagotovo ne bo šlo. V tem smislu se je treba tudi reorganizira­ dogaja. Če hočemo biti učinkoviti, moramo povečati spoznav­ ti, pogledati širše in videti, katere tehnologije in kako vpeljati v nost omrežij. To pomeni, da imamo sposobnost določanja tre­ poslovanje in delovanje omrežij. Te nove tehnologije je treba nutnih in bodočih stanj v omrežju na podlagi znane topologije preizkušati, treba je opredeliti primere uporabe in vse obravna­ omrežja in zadostnih meritev v njem. To je osnova za učinko­ vati skozi razvojne projekte, bodisi evropske ali interne, lahko vito upravljanje omrežja, kar pomeni neposredne koristi zara­ tudi mednarodne. S tem namenom smo tudi ustanovili novo di povečanja zmogljivosti omrežja za priključevanje dodatnih službo. Vprašali smo se, kako to področje neodvisno organi­ moči – uporabnikov (angl. Network Hosting Capacity), zmanj­ zirano voditi naprej. Če bi to počeli le v sklopu obstoječe struk­ šanja izgub, boljših kazalnikov zanesljivosti (SAIDI, SAIFI ...), ture, verjetno ne bi imeli take širine, optimalnega razporejanja investicij vsak bi se osredotočal na tisto, kar ojačitev omrežja itd. Obstajajo teh­ počne. Če te vsebine izločiš, potem nologije, ki nam to omogočajo. Ima­ imaš zagotovljen širši pregled, več­ mo pametne števce, ki se trenutno jo svobodo ali neodvisnost pri vred­ izkoriščajo le za obračune elek­ Distribucija je pred posebnimi izzivi, notenju in vpeljavi teh tehnologij. trične energije. Če jih hočemo ime­ ki so posledica evropske politike. ti za pametne števce, jih moramo Ta ima za cilj v srednjem roku Koliko je zaposlenih in kakšnih uporabiti še za kaj drugega. Cilj je razogljičiti družbo. Posledice tega so profilov? Ste prišli iz družbe ali torej, da vemo, kaj se dogaja v NN elektrifikacija ogrevanja, prometa, od zunaj? V kakšni organizacijski omrežjih, da jih bomo lahko izkoris­ množična integracija OVE in vse to enoti ste? tili. Samo z gradnjo ne bo šlo. De­ se bo skoncentriralo v distribucijskem Služba za razvoj in inovacije je jansko so viri za gradnjo NN omrežij omrežju, ki je pred velikim izzivom, v organizacijski strukturi podjet­ omejeni, predvsem imam v mislih kako vse to absorbirati, kako se na to ja posebna služba uprave. Trenut­ omejitve v prostoru. Toda, tudi če prilagoditi, kajti na obstoječ način to no smo v novi službi štirje, v službo bomo imeli dovolj sredstev za grad­ strateškega razvoja in inovacij smo njo, bomo neizogibno naleteli na ta zagotovo ne bo šlo. priključili še službo razvoja, ki ga problem. pokriva razvojni inženir, zadolžen Drugi kratkoročni cilj je vpeljati za razvoj omrežja. Vodja projektov je odgovorna za uspeš­ integracijsko platformo, ki bo povezovala različne IT-tehnologi­ no, učinkovito in strokovno izvedbo projektov, imamo pa še je, kot so GIS, sistem upravljanja sredstev, ERP in sisteme OT, poslovno sekretarko, ki zagotavlja netehnično podporo, pred­ kot so procesni sistemi, in vire sistemov, na primer SCADA, vsem pri pripravi projektov, s strani financ, pravnih podlag in sistem števčnih meritev. Kako medsebojno te vire povezati v druge administracije. Trije smo inženirji elektrotehnike z do­ integracijsko podatkovno platformo, na podlagi katere bi izva­ brimi znanji in izkušnjami iz elektroenergetike. Vsi razen sek­ jali podatkovno analitiko, t. i. big data, ter vpeljati tehnologije retarke smo iz že obstoječih služb v podjetju, zato se moramo strojnega učenja umetne inteligence, ki bodo izboljšale naše kadrovsko še okrepiti, če želimo narediti preboj. To lahko interne procese, na podlagi katerih lahko sprejemamo boljše naredi le dober tim. Brez dobrega sodelovanja tudi vseh dru­ poslovne odločitve. To sta dve ključni področji. Vzporedno s gih zaposlenih in podpore predsednika uprave bi bila naše tem se skušamo priključiti čim več evropskim razvojnim pro­ delo in učinkovitost službe onemogočena. jektom. Trenutno se v novi finančni perspektivi prijavljamo, ali smo se že, na štiri projekte in upam, da bomo uspešni. To je Kakšne so glavne naloge službe? nepretrgan proces, ki ga bomo izvajali. Prav tako sklepamo Glavna naloga službe je skozi pilotne strateške projekte partnerstva z drugimi podjetji. narediti korak naprej v smeri pametnih omrežij s ciljem iskati Kakšno vlogo imajo po vašem mnenju inovacije v vašem odgovore na izzive našega časa. V ta sklop spada, kako ob­ podjetju? vladovati polnilne postaje zaradi pojava električnih vozil, kako Imajo pomembno vlogo, ker je od tega odvisen napredek, obvladovati priključevanje in delovanje toplotnih črpalk za predvsem v smislu povezovanja različnih tehnologij v napredne električno ogrevanje, kako čim bolj optimalno priključiti naj­ funkcionalnosti, procese in poslovne modele. Smo pa šele na večje možno število OVE, hkrati pa vpeljevati te tehnologije začetku. Da se vzpostavi nova kultura v podjetju, gre za daljši proces. Verjamem, da nas čaka še precej izzivov, tudi kar se tiče same zaščite teh inovacij, ne le inoviranja. Primer je inovacija, ki smo jo prijavili na Severno Primorsko gospodarsko zbornico Nova Gorica in prejeli srebrno priznanje. To je inovacija za meril­ ni sistem za enolično identifikacijo faz v distribucijskem omrež­ ju z uporabo merilnikov kazalnikov napetosti. Če bi to inovacijo zaščitili, bi lahko dobili zlato priznanje. Žal je nismo. Ali se na področju inovacij in razvoja povezujete z drugimi štirimi distribucijami oziroma podjetji? Distribucije smo povezane prek Gospodarsko interesnega združenja distribucije električne energije, to je naša skupna točka. Distributerji se po mojem mnenju precej razhajajo, kar se tiče tehnoloških rešitev in pogledov na razvoj in razvojne rešitve. Na primer distributerji večinoma uporabljamo svoje sisteme za vodenje omrežja, vsaka distribucija ima svoj sistem GIS. Šli smo vsak svojo pot in težko se bo poenotiti. Vsekakor pa se moramo pogovarjati, saj se le tako lahko pokaže tisto, kar je najboljše. Precej dobro sodelujemo z Elesom, s področ­ jem za strateške inovacije, pa z EIMV. Pogosto imamo nefor­ malne sestanke in iščemo skupne poti. Kako v službi skrbite za izobraževanje? V službi se redno izobražujemo. Naš cilj je, da gremo vsaj en­ krat na leto na kakšno strokovno domačo konferenco in na eno v tujini. Zaposleni se izpopolnjujejo tudi glede vodenja projektov, jezika idr. Ali vidite tudi nove poslovne priložnosti za vašo družbo, ki jih vse te spremembe ponujajo? Vidim. Elektro Primorska je podjetje, ki je regulirano, kar ne pomeni, da nimamo poslovnih priložnosti. Predvsem lah­ ko veliko naredimo za uporabnike omrežja, jim olajšamo pri­ ključevanje na omrežje. Vidim razvoj novih storitev v sklopu pametnih omrežij. Danes je zelo aktualen pojem prožnos­ ti, fleksibilnosti odjema. To je priložnost za nas, da sodeluje­ mo pri razvoju in ponujamo storitve. To so sistemske storitve za distribucijska omrežja, regulacija napetosti, obvladovanje zamašitev, povečanja zmogljivosti omrežja za priključevanja novih razpršenih virov … Ali bo po vašem usmeritev v zeleno transformacijo energetike povzročila še kakšne spremembe v organizaciji Elektra Primorska? Vsekakor mislim, da se bomo morali reorganizirati in reorga­ nizirati tudi procese. Distribucije smo precej okorele in se or­ ganizacijsko v zadnjih desetih letih niso kaj dosti spreminjale. Menim, da bo pomen digitalizacije in informatizacije vedno večji. S tega vidika bo treba okrepiti službo IKT, ki jo vidim kot precej podhranjeno, je pa med ključnimi za nadaljnji razvoj in podporo. Kako vi vidite pomen vloge uporabnikov omrežja, v katerem se bo odvijal ključen preboj v razvoju novih storitev in servisov? Tu gre za prožnost. To je regulacija. V klasičnem elektroener­ getskem obratovanju so za to skrbeli klasični proizvodni viri ter 57 sistemski operater prenosnega omrežja in distribucijska om­ režja. Po novem se bo del teh virov nadomestil z OVE, pri­ ključenimi v distribucijsko omrežje, in ta regulacija ne bo več učinkovita. Stvari se bodo morale spremeniti pri samih upo­ rabnikih, ki bodo udeleženi pri zelenem prehodu. Uporabnik bo imel precejšen pomen, vse pa bo moralo potekati avtoma­ tizirano. Tudi sam se kot uporabnik ne želim s tem preveč obremenjevati, tako ali tako ima vsak od nas veliko svojih za­ dev. Dejansko bodo pametne naprave avtomatsko sodelovale v novih storitvah, uporabnik pa bo moral biti nekako spodbu­ jen k vgradnji takih naprav. Kje vidite največ težav pri vpeljavi inovacij za vašo službo in podjetje? Trenutno je ključno, kako določene stvari, za katere vemo, kako bi morale biti narejene, prenesti v obstoječe delovne procese. Kako prilagoditi te procese in izobraziti ljudi, jih pri­ praviti na uporabo in razumevanje novih tehnologij. To je ena težava, druga pa je, da se bomo morali v službi razširiti, da bomo bolj učinkoviti. Kako delujete v družbi na področju e-mobilnosti? Pripravili smo tehnične smernice za postavitev polnilnih postaj. Predvideli smo pametne polnilnice in pameten način polnjen­ ja. Ocenili smo, do bi lahko bilo do leta 2030 nekje 20 odstot­ kov avtomobilskega parka družbe elektrificiranega. Zdaj smo v fazi postavitve naročila za prve polnilne postaje v podjetju. Postavili smo strategijo prehoda, izvedbo pa bodo opravile druge službe. Naša usmeritev ni, da bi e-mobilnost tržili, am­ pak da elektrificiramo lasten avtomobilski park in zagotovimo polnilno strukturo za lastno uporabo. Kaj počnete v prostem času? Adrenalin sproščam s smučanjem, miselno pa se odklopim z ribolovom. Poskušam biti v dobri fizični kondiciji, veliko brati in se družiti s prijatelji. 58 pogled v prihodnost naš Stik NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO MARKO RAZPOTNIK ZAUSTAVITEV ELEKTRARNE JE IZREDNO STRESNA SITUACIJA Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan Si predstavljate, da ste zadolženi za varno in zanesljivo obratovanje jedrske elektrarne? Da ste vi tisti, ki se mora odločiti, kako naj obratuje in kako ukrepati ob zapletih? Saj jih ni veliko, a ko so, je potreben premišljen in usklajen odziv celotne ekipe z vodjo izmene na čelu. Marko Razpotnik je vodja izmene obratovanja v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), eden od »izbrancev«. Prihaja iz kraja Izlake, a je priseljen v bližino elektrarne v Artiče že lep čas, kjer si je tudi ustvaril družino. V NEK je zaposlen od leta 2009, ko se je prijavil na razpis za kar dvajset inženirjev in bil izbran. Študiral je elektrotehniko, smer elektro­ nika. Sprva je delal leto in pol kot razvojni inženir v očetovem podjetju, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo industrijskih detektorjev kovin ter magnetnih struktur. Takoj po zaposlitvi v NEK je bil dodeljen k začetnemu šolanju za operaterja, ki tra­ ja dve leti. Po končanem šolanju za operaterja reaktorja je začel z delom v glavni ko­ mandni sobi, kjer je hitro napredoval. Med letoma 2011 in 2014 je delal na vseh mestih, ki zahtevajo dovoljenje operaterja reaktorja. Po uspešno pridobljenem dovoljenju za glavnega operaterja je nato nadaljeval na tem mestu do 2017. Med letoma 2017 in 2019 je delal izven izmene kot vodilni inženir za planiranje; bil je nosilec procesa delovnega naloga in glavni koordinator remonta. Od leta 2019 pa deluje kot vodja izmene obra­ tovanja. Ko ni vodja izmene v glavni komandni sobi, dela tudi kot inženir izmene, večkrat sodeluje pri tedenskih in mesečnih koordinacijah aktivnosti, pripravi remontnih aktivno­ sti, vodenju obratovanja elektrarne in mnogih drugih. Spada v novo generacijo inženir­ jev, ki so se v NEK usposobili za operativna dela in hitro sprejeli vzpostavljeno strokovno jedrsko kulturo. Ker je jedrska energetika povezana z mnogimi naravoslovnimi vedami in ker so nekatera področja elektrarn projektirana pred mnogimi desetletji, so inženirji, ki jih to dolgoročno zanima, bolj redki kot v preteklosti. Marko Razpotnik je eden tistih, ki se zaveda, da prepletanje ved zahteva stalno izpopolnjevanje znanja. Ker je usmeritev NEK odprtost v mednarodni prostor, si želijo, da njihovi zaposle­ ni sodelujejo tudi v mednarodnih organizacijah, še posebej v združenju operaterjev jedrskih elektrarn (WANO), ki je dodaten vir obratovalnih izkušenj in dobrih praks ter 59 60 pogled v prihodnost bistveno prispeva h kompetentnosti kolektiva elektrarne. Mar­ ko se aktivno udeležuje srečanj mednarodnih združenj, kjer so njegovo strokovnost opazili tudi udeleženci delavnic. Osre­ dotoča se na temeljna znanja in veščine operaterjev jedrskih elektrarn. Zakaj odločitev za zaposlitev v NEK? Kaj ste si predstavljali, ko ste se prijavili na razpis? Na gimnaziji v Litiji smo imeli profesorja fizike, ki je bil zelo vešč v jedrski fiziki. Tisti, ki smo izbrali fiziko za maturitetni predmet, smo že takrat obiskali NEK kot tudi ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo) v Ljubljani. Takrat me je jedrsko področ­ je navdušilo, ko pa sem se preselil v te kraje, sem si to službo zaželel dolgoročno. To mi je bil izziv. Zavedal sem se, da bi s tem precej pridobil, pa hkrati tudi dal podjetju. naš Stik je za vas pomenilo to menjavanje? Pridobivanje novih znanj, izkušenj ali še kaj drugega? Menjavanje je zame definitivno pomenilo pridobivanje novih znanj, izkušenj, pa tudi pogled na delovanje elektrarne z ra­ zličnih zornih kotov, kar ti daje širino. Napredoval sem razmero­ ma hitro, kar pripisujem tudi menjavi generacij v elektrarni, ki se odvija zadnjih dobrih deset let. Pred nastopom vodje izmene obratovanja sem deloval izven izmene kot vodilni inženir za planiranje ter tako spoznal še drugo plat elektrarne, kar je bila zelo dobra izkušnja. Na tem delovnem mestu sodeluješ prak­ tično z vsemi oddelki v elektrarni ter tako spoznaš njihovo de­ lovanje in vidike. Med pripravo na remont je treba usklajevati in umeščati aktivnosti v plan remonta. Naj to ponazorim s podat­ kom: v tipičnem remontu imamo v remontnem planu umeščenih in povezanih med 30.000 in 40.000 aktivnosti, ki jih moramo iz­ peljati v enem mesecu. Kaj mislite, ali je na univerzi sploh možno pridobiti dovolj Za kaj vse je zadolžen vodja izmene obratovanja? znanja za delo v jedrski elektrarni? Šolanje na univerzi ti da širino in podlago. Lažje sprejemaš Najprej je odgovoren za varno in zanesljivo obratovanje elek­ in razumeš zadeve. Še se spominjam besed profesorja na trarne. Vodi elektrarno v skladu s postopki, zahtevami ter pred­ fakulteti v zaključnem letniku, ko nam je povedal, kakšna je pisi. Odobri vsako aktivnost, ki se izvaja v tehnološkem delu v realnem svetu razlika med diplo­ elektrarne. Njegova naloga je pred­ mirancem in drugimi, ki fakultete vsem, da nadzoruje procese ter niso obiskovali. Dejal je, da tisti s delovanje svoje posadke in spre­ končano fakulteto po študiju vedo, jema potrebne odločitve. Odobra­ kam pogledati, ko bodo naleteli va osamitev opreme za izvzem iz V NEK imamo od leta 2000 naprej na problem, ostali pa morajo to še obratovanja, prav tako pa sprejema popolni simulator, ki odzive oziroma poiskati. To je edina razlika in s tem opremo v obratovanje. Vodi osem prehodne pojave izjemno dobro simulira se povsem strinjam. Širino dobiš, ljudi: štiri operaterje z dovoljenjem v in so popolnoma realni. Dokazano je, konkretnega znanja pa ne. glavni komandni sobi ter štiri lokalne da človek pod stresom slabše reagira. operaterje. V vsaki izmeni so nato še Ampak če zadevo nenehno ponavljaš, Kakšna znanja in izkušnje ste dežurni kemik in tehnik radiološke obnavljaš, kot to delamo v NEK, ti pridobili na usposabljanjih v zaščite ter dežurni gasilci. pride v kri in steče v takih situacijah res NEK? Začetno šolanje za operaterja reak­ Ali imate izmensko delo? tekoče. Ja, med obratovanjem elektrarne torja je zelo poglobljeno. Traja dve delamo v treh izmenah po osem leti in je razdeljeno na različne sklo­ ur. V remontih pa organizacijo znotraj oddelka prilagodimo pe. Prvo polovico leta je teoretični del in šolanje poteka na ICJT 12-urnim izmenam. v Ljubljani, kjer spoznaš osnove jedrske tehnologije z jedrsko in reaktorsko fiziko, podkrepljeno z vajami na raziskovalnem reak­ Ali so vas na mnogih šolanjih, ki ste se jih udeležili, torju TRIGA. Šolanje se nato pol leta nadaljuje v elektrarni, kjer učili tudi o netehničnih znanjih: vodenju, koordinaciji, se obravnavajo sistemi elektrarne, njihovo delovanje, se učiš motiviranju sodelavcev, reševanju konfliktov in podobno? uporabljati postopke, načrte in spoznavaš procese. Če nadalju­ Seveda, to se učimo neprestano. Za nas, ki smo tehnični ka­ ješ šolanje za operaterja reaktorja, se še eno leto usposabljaš der, je to eden največjih izzivov, s katerim se pogosto soočamo. polovico časa na simulatorju glavne komandne sobe, drugo Tudi podjetje stavi veliko na to, zato imamo organiziranih veliko polovico pa na delovnem mestu operaterja reaktorja v glavni tovrstnih delavnic. Poleg tega nas pošiljajo tudi na mednarodne komandni sobi. Pred začetkom samostojnega dela v glavni delavnice, kjer prav tako zelo poudarjajo, kako voditi, kako de­ komandi sobi je treba uspešno opraviti še izpit pred državno lati v skupini, kako motivirati. komisijo. Tudi ko enkrat začneš z delom v komandni sobi, pa to ne Koliko možnosti je, da v NEK vpeljujete inovacije, nove pomeni konca usposabljanja. Vsak operater ima na leto tako tehnološke rešitve in kdo skrbi za to v NEK? Koliko imenovane štiri enotedenske segmente. Vsak dan segmenta inovacij ali tehničnih izboljšav je možnih pri vašem delu? se polovica časa nameni usposabljanju na simulatorju, druga Če gledamo ozko samo moje delovno mesto in enoto Obrato­ polovica pa predavanjem v predavalnici. Tako ima vsak opera­ vanja, za inovacije ni prav veliko prostora. Hierarhija je povsem ter na leto približno 80 ur simulatorskega treninga. jasna. Ko govorimo o tehnoloških zadevah, so potrebna številna Do mesta vodja izmene obratovanja ste v dobrih desetih presejanja, ocene tveganj, preden se te realizirajo. Če vgrajuje­ letih opravljali več nalog na različnih delovnih mestih. Kaj mo novo opremo ali vpeljujemo novo tehnološko rešitev, se ta obravnava v procesu modifikacij v enoti Inženiringa. Kot enota Obratovanja in končni uporabnik smo vključeni v proces modi­ fikacij z možnostjo komentarjev predvsem z vidika obratovan­ ja. Srečujemo se z novimi sistemi, ki so bili vgrajeni v elektrarni – največ s projektom nadgradnje varnosti. Inovacije pa so pri vodenju timskega dela – kako boš vodil svojo posadko. Vsak vodja izmene se samostojno odloča, kako motivirati svoje ljudi, da bodo ves čas na preži, delovali kot tim in bili učinkoviti. Ste pri svojem delu že imeli kako krizno situacijo? Ko sem zaključeval svoje delo na mestu glavnega operaterja leta 2017, smo imeli samodejno zaustavitev elektrarne. Zaradi takšnih in podobnih dogodkov se operater pripravlja tako dol­ go na različnih usposabljanjih z namenom, da se odzove mir­ no, koncentrirano in konzervativno. Podobne veščine veljajo za pilote letal. V NEK imamo od leta 2000 naprej popolni simula­ tor, ki odzive oziroma prehodne pojave izjemno dobro simulira in so popolnoma realni. Dokazano je, da človek pod stresom slabše reagira. Ampak če zadevo nenehno ponavljaš, obnav­ ljaš, kot to delamo v NEK, ti pride v kri in steče v takih situacijah res tekoče. V realnosti to izgleda kot še ena vaja na simulatorju. Moram priznati, da sem bil s svojim odzivom in odzivom celotne ekipe izjemno zadovoljen. Kaj pa, če kdo ne reagira v skladu s pričakovanji? V nasprotju z letalsko industrijo, ko sta v pilotski kabini največ dva pilota, je v komandnih sobah jedrskih elektrarn vsak trenutek skupina vsaj štirih operaterjev, ki se neodvisno in medsebojno preverjajo; vsak ima svoje znanje in izkušnje. Imamo napisane postopke, ki jih moramo dosledno upoštevati. Za vsako odsto­ panje ali alarm imamo določen postopek, v katerem piše, kako se odzvati in kaj je možen vzrok za odstopanje. Med normal­ nim obratovanjem imamo sistemske obratovalne postopke, med prehodnimi pojavi postopke za nenormalna stanja, medtem ko uporabimo v primeru zaustavitev ali nezgod t. i. postopke za obra­ tovanje v sili; vseh se striktno držimo. Z doslednim upoštevanjem postopka zmanjšaš možnost nehotnih napak. S kakšnimi težavami se spopadate pri svojem delu in kako jih rešujete? Kadar pride do odstopanja ali težave, se v komandni sobi naj­ prej pojavi alarm. Izmena se mora problema lotiti kot ekipa, pre­ veriti, zakaj je prišlo do alarma, se odzvati v skladu s postopki ter oceniti pomembnost odstopanja ter ga uvrstiti v plan reševan­ ja. Oceniti mora tudi vpliv na varnost in zanesljivost obratovanja elektrarne. V vsakem primeru se odstopanje zabeleži v interno bazo, ki jo imenujemo Korektivni program. Če gre za kaj nujnega, po­ tem takoj obvestimo vso potrebno podporo in začnemo od­ stopanje reševati nemudoma. Če pa zadeva ni nujna, se počaka do naslednjega dne, ko skupina za vrednotenje določi prioriteto odstopanja ter način reševanja odstopanja. Če prav razumem, ste se na področju obratovanja dobro našli? Definitivno. Že ko sem se zaposlil v NEK, sem si želel ostati v obratovanju v proizvodnji. Mogoče se komu zdi to delo mono­ tono, a tu je ogromno znanja in širine, ki mu nikoli ne prideš do 61 konca, le če imaš interes. Nikoli si ne upam reči, da obvladam vse, vedno se lahko kaj novega naučiš, hkrati pa je izziv delati z ljudmi, kar je mogoče najtežje. Tudi izmensko delo mi odgo­ varja. Kaj vam pomeni sodelovanje v mednarodnih jedrskih organizacijah? Tu sem precej aktiven, predvsem zadnja leta. Od leta 2015 sem vsako leto na delavnicah, pregledih, misijah. Ocenjujem, da je to dobro, saj ti omogoča izmenjavo izkušenj, nova znanja in ti ponudi nov zorni kot. Imamo različne mednarodne delavnice, na katerih se sestanemo na določeno tematiko, hkrati pa ima­ mo tudi misije, ko nas obiščejo iz drugih elektrarn in nas ocenju­ jejo; tudi mi gremo na druge elektrarne. Sam sem sodeloval na misijah pri nas, leta 2020 tudi v ZDA, kjer sem bil ocenjevalec. To je dobrodošlo, saj lahko iz prve roke vidiš, kako delajo drugi, zakaj tako delajo, spoznaš drugačnost in to ti da nov zagon. To je neprecenljivo. Kaj za vas pomeni dejstvo, da ste zaposleni v NEK, edini jedrski elektrarni v Sloveniji? Rekel bi, da sem ponosen. Hkrati pa mi to dejstvo predstav­lja ogromno odgovornost do sodelavcev, soljudi, okolice in ce­ lotne industrije, v kateri delam. V industriji vedno spodbujamo drug drugega; smo velika jedrska družina in odvisni eden od drugega. Prav zato imamo znotraj združenja jedrskih operater­ jev tako odprto komunikacijo in si delimo obratovalne izkušnje ter se tako učimo eden od drugega. Omenili ste menjavo generacij. Ali so vaši načrti za prihodnost tudi prenašanje znanja na mlade? Definitivno. Elektrarna zadnjih 20 let deluje stabilno brez večjih obratovalnih dogodkov ter z zelo malo nenačrtovanimi zaus­ tavitvami. Starejši kolegi so pomemben vir znanja in izkušenj, zato se sam še vedno pogosto obračam na njih in poskušam črpati čim več njihovega neprecenljivega znanja. Obeti za pri­ hodnost? Rekel bi, da je za nas mlajše izziv, da obratujemo naprej varno in zanesljivo do konca izteka obratovalne dobe NEK, tako kot je to zastavila generacija pred nami, ki se poča­ si poslavlja. Kaj je po vašem mnenju prednost dela v NEK v primerjavi z drugimi podjetji, kaj je tu bolje, kaj vas navdušuje? Tukaj ni improvizacije. Držimo se načela, da vsako aktivnost, ki jo izvajamo, naredimo dobro, kakovostno, v prvem poskusu in brez napak. Zastavljenih imamo veliko procesov, ki se mnogim izven elektrarne zdijo zapleteni in težki. Ko spoznaš, kakšno je ozadje in razlog, ti proces postane jasen in logičen, saj pred­ stavlja prostor za varno in učinkovito delovno okolje. Kaj počnete v prostem času in koliko ga imate? Prostega časa ni veliko. Ga pa poskusim kar v največji meri posvetiti svoji družini, ženi in otrokoma. Sem družinski človek. V mladosti sem resno treniral borilne veščine, bil tudi uspešen na tekmovanjih. Sedaj pa z družino prosti čas večino preživi­ mo na sprehodih v naravi, bližnjih hribih in kolesarjenju. V zad­ njem letu sem v sinu dobil tudi resnega partnerja za daljše ture s kolesom. 62 pogled v prihodnost naš Stik HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI MARKO KENIG HIDROELEKTRARNO BREŽICE ZDRUŽUJEMO S FOTOVOLTAIKO Besedilo in fotografiji: Mare Bačnar in arhiv HESS Vodja razvoja in investicij v družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi Marko Kenig je svojo karierno pot začel kot elektroinženir za opremo v TE Brestanica. Tam se je od začetka spoznal s tehnologijo termoelektrarne, s plinskimi turbi­ nami, potem pa je začrtal pot proti hidro področju. S sodelovanjem pri projektu izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi se je zgodil glavni preskok – začel je pri izgradnji HE Boštanj, kjer je opravljal elektronadzor, po zgrajenih hidroelektrarnah Boštanj in Arto-Blanca pa je v družbi HESS prevzel funk­ cijo vodje vzdrževanja, kjer je vzpostavil tudi sistem vzdrževanja vseh že zgrajenih hidroelektrarn na spodnji Savi. Danes je kot vodja razvoja in investicij odgovoren za postavitev prve hibridne elektrarne v Sloveniji. Sončna elektrarna bo delovala vzporedno s HE Brežice in bo tako koristila tudi volumen pretočne akumulacije, zato lahko govorimo o hibridni proizvodnji električne energije iz dveh obnovljivih virov. Kako ste prišli do ideje za izgradnjo prve hibridne sončne elektrarne v povezavi s hidroelektrarno? Ob pretočni akumulaciji HE Brežice so tri deponije za odlaganje sedimentov iz pre­ točnih akumulacij. Razmišljali smo, kako bi optimalno lahko izkoristili te površine. Tako se je rodila ideja, da postavimo sončno elektrarno na eni izmed treh deponij, in sicer tako, da del te deponije izkoristimo in na njej postavimo sončno elektrar­ no, del pa pustimo za morebitno odlaganje sedimentov. Glede na razpoložljivo površino je dozorela ideja o postavitvi sončne elektrarne z nazivno močjo 6 MW. Pri odločitvi je pripomoglo tudi to, da se je Slovenija zavezala, da bo prispevala več električne energije iz obnovljivih virov. Locirana bo na deponiji – zakaj pa to? Del hidroelektrarn so tudi pretočne akumulacije, v katerih se sčasoma lahko nalagajo sedimenti. Mi ves čas opazujemo in spremljamo spreminjanje rečnega dna pretočne akumulacije in, če bi prišlo do prevelikega nanosa sedimentov, jih je treba ustrezno 63 64 pogled v prihodnost odstraniti ali pa drugače urediti. Tovrstne deponije so bile pri­ pravljene ravno z namenom, da imamo prostor, kamor lahko te sedimente po potrebi, torej če bi prišlo do odlaganja, tudi odložimo. Seveda tega še vsaj 10 do 15 let ne predvidevamo, zato smo se tudi odločili, da to deponijo zasedemo s sončno elektrarno. Ne sicer v celoti, pač pa nekje dve tretjini, ravno zato, da lahko še en del te deponije ohranimo za njen glavni namen, to je odlaganje sedimentov. Na razpolago imamo še dve deponiji, ki sta za zdaj še neizkoriščeni, bodo pa tudi tam v prihodnosti stale sončne elektrarne po enakem načinu. Gre torej za premično sončno elektrarno? Tako je. Življenjska doba sončne elektrarne je od 25 do 30 let. Je pa ta elektrarna predvidena tako, da se lahko v primeru, če bi prišlo do zapolnitve prostora, ki je zdaj rezerviran za odla­ ganje sedimentov, po zapolnitvi del te elektrarne prestavi in tako sprosti nova tretjina površine. V bistvu gre za neke vrste kolobarjenje. S tem ne posegamo v osnovno funkcionalnost in še vedno zagotavljamo prostor za odlaganje sedimentov, hkrati pa izkoriščamo ta – bom rekel – degradiran prostor za namen proizvodnje električne energije s fotovoltaiko. naš Stik Kako bo funkcionirala ta kombinacija fotovoltaike v povezavi s hidroelektrarno? Prostor za postavitev sončne elektrarne je približno tri kilo­ metre oddaljen od same hidroelektrarne Brežice. Med sabo bosta elektrarni povezani s srednje napetostnim kablo­ vodom. Gre za izboljšavo, tako imenovani hibridni sistem, ki bo izkoriščal na eni strani hidroagregate, na drugi strani pa fotovoltaiko oziroma sončno elektrarno. Sončna elektrarna bo tako v HE Brežice priključena kot četrti agregat. To pome­ ni, da se bo recimo pretočna akumulacija v času, ko bo dovolj sonca, polnila, agregati bodo proizvajali električno energijo glede na trenutne vodne razmere oziroma pretok. Ko son­ ca ne bo, pa se lahko koristi akumulacija bazena. Izvede se denivelacija akumulacije (spust vodne gladine za –1,1 m) in tako lahko proizvedemo več električne energije. S tem uporabljamo pretočne akumulacije kot hranilnik, zato tudi za zdaj nimamo predvidene namestitve baterij. Tovrstna hibridna proizvodnja nam omogoča, da v prime­ ru, ko sonca ni dovolj, koristimo energijo vode, ko je sonca dovolj, pa vodo shranjujemo in tako maksimalno izkoristimo oba obnovljiva vira energije. 65 V slovenskem na sami lokaciji, se pravi na pripra­ elektroenergetskem prostoru vi gradbišča. Obsežnejša grad­nja je nekaj takega novost, kar se bo začela nekje marca, aprila pomeni da ste na tem področju prihodnje leto, v začetku septem­ orali ledino? bra pa računamo, da bo zadeva Smo prvi v Sloveniji s takim vzpostavljena in bo šla v redno Smo prvi v Sloveniji s takim načinom načinom priključevanja, saj se v obratovanje. Torej, projekt naj bi priključevanja, saj se v našem našem primeru sončna elektrar­ predvidoma zaključili septembra primeru sončna elektrarna priključuje na priključuje na 110 kV prenosno leta 2022. neposredno na 110 kV prenosno omre­ žje, vse obstoječe sončne omrežje, vse obstoječe sončne Inovativni ste bili tudi pri elektrarne pa so trenutno prik­ elektrarne pa so trenutno priključene pridobivanju financ za ljučene na distribucijsko omrežje. na distribucijsko omrežje. Seveda to omenjeni projekt. Črpate jih iz Seveda to za sabo potem poteg­ za sabo potem potegne tudi določene kohezijskega sklada Evropske ne tudi določene postopke. Pred­ postopke. Predvsem s strani zahtev unije? vsem s strani zahtev sistemskega sistemskega operaterja in zahtev Tako je. Ministrstvo za infrastruk­ operaterja, zahtev evropskih di­ evropskih direktiv, ki so v ozadju turo je objavilo razpis, v kate­ rektiv, ki so v ozadju povezane s povezane s takim načinom priključitve, rem spodbujajo gradnjo sončnih takim načinom priključitve, ki je ve­ ki je precej bolj zahtevna od priključitve elektrarn. V sklopu tega razpi­ liko zahtevnejši od distribucijske­ na distribucijsko omrežje, saj so tudi sa je predvideno, da se bo do 20 ga, saj so tudi kriteriji za priključitev kriteriji za priključitev veliko strožji. od­ stotkov upravičenih stroškov strožji. Tu smo imeli kar nekaj us­ pridobilo iz tega kohezijskega sk­ klajevanj. Tudi s strani sistemskega lada. To veliko pripomore k temu, operaterja bo tak način priključitve da se poveča donosnost projekta. Trenutno smo v fazi pri­ elektrarne na prenosno omrežje novost. Vsi smo se v tem jave projekta za pridobitev teh sredstev in čakamo odgovor postopku nekaj naučili. Na koncu smo pridobili gradbeno ministrstva. Upamo na pritrdilen rezultat. dovoljenje in vsa potrebna soglasja za priključitev. Omenili ste že nekaj prednosti, je pa treba poudariti, da jih obstaja še več – predvsem sodobne elektronske komponente? Da. Tukaj gre za zagotavljanje električne energije v praktično vseh pogojih – to je prva točka, ki jo vidim kot zelo pomemb­ no. Druga je, da sončno elektrarno sestavljajo sodobne elek­ tronske komponente, ki se zelo hitro odzivajo na določene motnje oziroma določena odstopanja v omrežju, in zato lah­ ko tudi z njimi zelo hitro odpravimo napake oziroma odsto­ panja. Tudi hidroagregati so odzivni, ampak moramo vedeti, da so zadaj velike vztrajnostne mase agregatov in zelo težko govorimo o krajši enoti kot sekundi, pri sončni elektrarni pa so to lahko tudi mili sekunde. Če je v Sloveniji to novost, bo verjetno za bralce presenečenje, da tudi v tujini delovanja tovrstnih hibridov na enak način kot pri vas še ni mogoče zaslediti. V tujini obstajajo podobni hibridni sistemi s hranilniki, torej s fizičnimi postavitvami hranilnikov. Seveda, morda kje obstaja kakšna postavitev, ki je zelo podobna naši, ampak da upora­ bljajo akumulacijo s hidroelektrarno in sončno elektrarno v enaki hibridni kombinaciji kot mi, tega nisem še nikjer zasle­ dil. Je pa res, da je pri nas ključna ravno lokacija in gre v bist­ vu za postavitev ene elektrarne poleg druge. Kdaj se bo vzpostavilo dejansko obratovanje, na kateri točki procesa povezave hidro in sončne elektrarne ste trenutno? Trenutno smo v fazi podpisa pogodbe, ponudnik opreme je izbran. Predvideno je, da se že letos začnejo manjša dela Poglejmo za konec še v prihodnost: kakšni so načrti za naprej – še več takih hibridnih rešitev? Vsekakor. Ker imamo že ob sami hidroelektrarni Brežice še dve taki deponiji, ki ju bomo lahko izkoristili za sončno elek­ trarno, ob sami predvideni hidroelektrarni Mokrice pa še tri deponije, se nam odpirajo nove priložnosti. Naš teritorij sega od hidroelektrarne Boštanj do Mokric, to je nekje od 60 do 70 kilometrov. Potenciala je tukaj za okoli 38 MW sončnih elektrarn. Računamo, da bomo v prihodnosti na deponijah Brežice 1 in Brežice 2 postavili še sončne panele s skup­ no močjo okoli 7 do 8 MW, za Mokrice pa je po grobi oce­ ni predvidenih več kot 15 MW. Zaradi same tehnologije, ki se razvija zelo hitro, je dejanske moči zelo težko napovedati. Iščemo pa tudi še druge primerne lokacije, na katerih bi lah­ ko postavili sončne elektrarne. Menite, da je trenutni čas v slovenskem elektroenergetskem prostoru naklonjen inovacijam? Inovacije v elektroenergetskem prostoru so vsekakor dobro­ došle in trenutno bi rekel, da je njihovemu načrtovanju čas naklonjen. Za razliko od same realizacije – izgradnje. Za sled­ njo je čas manj primeren, vemo namreč, da so cene na trgu trenutno zelo nesorazmerne, če ne celo kaotične. V sredini naslednjega leta se pričakuje, da se bodo razmere umirile. Imamo predvidenih še nekaj drugih projektov, med drugim tudi proizvodnjo vodika, ampak zaradi trenutnih razmer na trgu še čakamo, kaj se bo v resnici zgodilo. Brez dvoma pa inovacije potrebujemo, saj brez njih ni napredka. Skupina GEN ZANESLJIVO. SAMOOSKRBNO. Tudi v zahtevnih razmerah delujemo nemoteno: proizvajamo, tržimo in prodajamo ter investiramo. Zanesljivo oskrbujemo Slovenijo z domačo WWW.NAS-STIK.SI