naš tednik LETO XXXX. Številka 11 Cena 8.— šil. (200 din) petek, 18. marca 1988 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Večer pred 12. marcem sta NSKS in ZSO imela v Modestovem domu spominsko sejo, na kateri sta se spomnila anšlusa pred 50 leti. Beri stran 13. wAvstrijski parlamentarci v Beogradu: Šolstvo v ospredju V senci „svetovnega stara“ Gorbačova se je pretekli teden mudila v Beogradu osemčlanska delegacija avstrijskega parlamenta, ki jo je vodil predsednik Leopold Gratz. Član delegacije je bil tudi naš poslanec Karel Smolle, ki je tako prvič uradno zastopal Avstrijo v inozemstvu. Bili so gostje mdr. predsednika jugoslovanskega parlamenta („skupščine“) Marijana Rožiča. Avstrijska delegacija je na beograjsko letališče Surčin prispela pretekli ponedeljek, točno dve uri po slavnostnem sprejemu v čast Gorbačova; njega spremlja novinarska posadka v treh letalih, v beograjskem press-centru pa je dodatno akreditiranih še 370 tujih časnikarjev. Kakor smo že poročali, je bila teden pred tem obiskom tu v Beogradu delegacija obeh osrednjih organizacij. Njen obisk in prisotnost slovenskega poslanca v avstrijski delegaciji sta dala slutiti, da bo osrednja tema pogovorov med obema parlamentarnima skupinama šolstvo na Koroškem. Kaže, da je iz tega vzroka odpovedal svojo udeležbo Jörg Haider; njega je zamenjal tik pred odhodom — dr. Fried-heim Frischenschlager. Domneva, da bo šolstvo v ospredju razprav, se je potrdila že prvi dan, ko je na protokolarni večerji v zdravici dejal Marijan Rožič, da je treba reševati odprta manjšinska vprašanja, „posebno še šolsko ureditev, v popolnem soglasju in sodelovanju z legitimnimi zastopniki manjšine“. Gratz je v odgovoru menil, da lahko v „odprti klimi med Avstrijo in Jugoslavijo razprava teče tudi o teh problemih“. Gratz dalje: „Veseli smo, da imamo v Avstriji slovensko in hrvaško narodno skupnost. Želimo reševati probleme skupno z njima.“ Politične pogovore pa je dobro informirani Marijan Rožič začel z ugotovitvijo, da položaj slovenske in hrvaške narodne skupnosti ne skrbi samo Slovenije ali Hrvaške, temveč da je to zadeva vse Jugoslavije. Spomnil je na dogovor med zunanjima ministroma Mockom in Dizdare-vičem v Gradcu, češ da se naj ustanovi skupna komisija eks- pertov, ki bi proučila uresničevanje člena 7. Postavlja se namreč tudi načelno vprašanje, ali je pristop do člena 7 samo restriktiven ali pa se odprta vprašanja širokogrudno rešujejo. K aktualni diskusiji pa je Rožič dejal, da je „trostrankarski pakt zelo hud udarec za manjšino; uresničitev pakta bi pomenila ločevanje po jeziku ter končno dovedla tudi do tega, da bi se Slovenci počutili kot drugorazredni državljani Avstrije“. Uvodnim ugotovitvam Rožiča je sledila skoraj trourna razprava, delno skrajno polemična, saj je pozneje socialistični poslanec Köck izvajanja Smolleta označil kot pljuvanje v lastno skledo. Smolle je namreč ostro nasprotoval — „to povem izrecno Iz Beograda ekskluzivno poroča dr. Borut Sommeregger kot član avstrijske delegacije —“, Gratzovim izjavam, češ da so v šolskem vprašanju odprti le še „dve majhni točki“. Smolle je dejal, da mora biti cilj šolske ureditve ta, da ne bi prišlo do ločevanja po jezikovnih kriterijih. Glede člena 7 pa je Smolle ugotovil, da državna pogodba prav v primeru Hrvatov v nobeni točki ni izpolnjena. Koroška poslanka v zveznem svetu Achatz je v odgovoru dejala Smolletu, da so tudi pri (Nadaljevanje na 11. str.) Predsednik skupščine SFR Jugoslavije Marijan Rožič (spredaj drugi z desne) v pogovoru s predsednikom dunajskega parlamenta Leopoldom Gratzem (zadaj drugi z desne). Član avstrijske delegacije je bil tudi Karel Smolle. STRAN r\ Petek, C. 18. marca 1988 STRAN o Petek, O 18. marca 1988 Politika Politika V soboto, 12. marca, je zvezni kancler Vranitzky obiskal v okviru spominskih prireditev ob 50-letnici priključitve Avstrije k nacistični Nemčiji nekdanje taborišče Lackenbach — Lakimpuh na Gradiščanskem. V tem taborišču je bilo zaprtih tisoče Ciganov. Več ko polovica jih je bilo usmrčenih v raznih koncentracijskih taboriš- Pred kratkim je zastavil Smolle ministru Tuppyju vprašanje, ati hoče kaj ukreniti proti hudim napadom na rektorsko konferenco in na profesorja Gstettnerja s strani koroških politikov. Kakor znano, so Haider, Scheuchet in kolegi označili prof. Gstettnerja kot „levega ekstremista“, „onesnaževalca Koroške“ in podobno, ker Dobijo Cigani primerno odškodnino? čih, večina v Auschwitzu. Današnja avstrijska zakonodaja, ki predvideva skromno odškodnino za preživele žrtve in pregnance iz nacistične dobe (Opferfürsorgegesetz), Ciganov ne upošteva. Tudi zadnja novela zakona iz leta 1987 ne predvideva odškodnine za Cigane. Zvezni kancler Vranitzky se je na spominski prireditvi izrekel za popravek tega zakona v smislu izravnave finančne odškodnine ujetnikom iz taborišča Lackenbach/Lakimpuh z ujetniki drugih taborišč. Žal mu je, da mora biti ravno letošnja obletnica povod za poravnavo te krivice v avstrijski zakonodaji, je dejal Vranitzky. A poglejmo še drugo plat medalje. Zvezni minister Dal-linger je predložil jeseni 1987 ministrskemu svetu osnutek za novelo zakona (Opferfürsorgegesetz), ki je predvideval odškodnino tudi za Cigane. Ministrski sklep je ta predlog odklonil. Ob vseh ganljivih besedah je treba spomniti zveznega kanclerja tudi na to dejstvo. Medtem je državni poslanec Smolle prevzel iniciativo v tem vprašanju in izdelal zakonski predlog za izravnavo odškodnine Ciganom. Podpis zelene frakcije same pa ne zadostuje, da bi ga lahko vnesel v parlament. Zato se je Smolle trudil za dodaten podpis pri poslancih SPÖ in ÖVP, vendar pri njih do danes ni našel pripravljenosti. Očividno za večinski stranki niti letošnja obletnica ni zadosten povod za odškodovanje Ciganov, ki so poleg Židov najbolj trpeli pod nacizmom. Morda bo izjava Vranitz-kega le omogočila obravnavo tega vprašanja v avstrijskem parlamentu. se je zavzel za skupno dvojezično šolo. Rektorski konferenci pa je Haider zagrozil z državnimi kontrolnimi organi, ker je upala zavzeti stališče v smislu koroških Slovencev. Tuppy je odgovoril, da hoče vsakega univerzitetnega profesorja zagovarjati, če se njegovo delovanje ujema s svobodo znanosti. Po mnenju Tuppyja ima rektorska konferenca vsekakor pravico in tudi kompetenco, da odda stališče k dvojezičnemu šolstvu na Koroškem. Da je Haiderju dvojezičnost trn v peti, je znano. Ogorčen se je obrnil na zveznega kanclerja z vprašanjem, kaj namerava Vranitzky v bodoče ukreniti, da zvezni uradi ne bodo več uporabljali besede Celovec. Vranitzky mu je odgovoril, da mu ni znano, da bi zvezni uradi v pismih navedli poleg „Klagenfurt“ tudi „Celovec“ in zaradi tega tudi ne namerava ukrepati. Zdaj Haiderja spet povzdiguje s sedeža. V parlamentarnem povabilu k uri za vprašanja (Fragestunde) se je spet pojavila beseda „Celovec“. Smolle je namreč vprašal, kdaj bodo končno realizirali izgraditev celovške univerze. („ Wann soli der räumliche Ausbau an der Universität Klagenfurt/Celovec realisiert werden?“) Razen nekaterih svobodnjakov, ki so govorili o provokaciji, so parlamentarni kolegi sprejeli to kot „pozitivno ironijo“. Podobno vprašanje v koroškem deželnem zboru bi najbrž sprožilo večdnevne debate. Na Koroškem je namreč treba dvojezičnost odstraniti, na Dunaju pa jo deloma pozdravljajo. Na Ljubelju: Dostojen sporni na leto 1938 in žrtve nacizma Rožanska prosvetna društva so se 12. marca 1938 spomnila zelo dostojno: v soboto, 12. marca, popoldne so v okviru letošnjega že 13. rožanske-ga izobraževalnega tedna priredila na obeh straneh ljubeljskega predora spominsko svečanost ob 50-letnici anšlusa Avstrije k nacistični Nemčiji in v spomin vsem, ki so kot kacetniki trpeli pri gradnji predora. Spominska svečanost se je pričela s pesmijo „Žrtvam“, ki so jo zapeli združeni moški zbori pod vodstvom dr. Antona Feiniga. Po polaganju vencev pri spominski plošči na severnem portalu predora je v imenu organizatorjev spregovoril predsednik boroveljskega društva Melhijor Verdel. V kratkih obrisih je predstavil zgodovino taborišč na Ljubelju, ki sta bili podružnica Mauthausna in nič manj grozni ko to. Dve podjetji, Universale z Dunaja in Raubal iz Celovca, sta gradili predor, interniranci, predvsem Francozi, Poljaki, Čehi, Belgijci, Italijani, Jugoslovani, Rusi pa so pod nečloveškimi pogoji garali in umirali. Kot zastopnik rožanskih županov in ker je severni portal predora na ozemlju boroveljske občine, je spregovoril boroveljski župan dr. Krainer. Poudaril je, da naj bi se te grozote nikoli več ne zgodile. Gernot Nischelwitzer pa je v imenu Zveze bivših kacetnikov ugotovil, da smo v Avstriji doslej znali mojstrsko odrivati iz spomina in javnosti grozote nacizma in da zato z zločinci, ki so te grozote zakrivili, ne sme in ne more biti pogovorne baze. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, spregovoril je tudi v imenu Zveze koroških partizanov, je opozoril na sramotno dejstvo, da se šele danes poklanjamo žrtvam na Ljubelju, in je ostro kritiziral namere, da koroškim nacistom, ki so soodgovorni za pogrome nad koroškimi Slovenci, hočejo postaviti spomenik. Kakor državnozborski poslanec pa je tudi Jože Partl opozoril na dejstvo, da v 50. letu anšlusa Avstrije k nacistični Nemčiji grozi v demokratični Avstriji dokončna ukinitev skupne šole. Smolle je dejal, da danes, ko se vozimo skozi predor, prav radi pozabljamo, pod kako nečloveškimi pogoji so ga gradili kacetniki, ponižani in razžaljeni člani evropskih narodov. Spomnil je tudi na sel-ske žrtve in dejal, da je skupna oporoka žrtev geslo „Nikdar več“ 1938/88 in solstvo V sklopu prireditev ob 50. obletnici anšlusa Avstrije nacistični Nemčiji so na več prireditvah opozarjali tudi na nevarnost, ki ravno letos grozi skupni dvojezični šoli na Koroškem. 12. marca se je na Dunaju nad 10.000 ljudi udeležilo manifestacije za odstop predsednika Wald-heima, katero je organiziral Republikanski klub Nova Avstrija. Na tej prireditvi je univ. prof. Erika Weinzierl rekla, da imajo politiki po lepih besedah ob obletnici možnost, da jim pustijo slediti dejanja: ravno v letu 1988 da nikakor ne sme priti do poslabšanja dvojezičnega šolstva in položaja manjšine na Koroškem. Socialistka Rosa Jochmann, ki je preživela koncentracijsko taborišče in ki je videla, kako so pošiljali ljudi v plin, pa je v pretresljivem govoru spomnila tudi na slovenske partizane in na izseljence, brez katerih žrtev danes ne bi bilo svobodne Avstrije. Isti dan zvečer je v veliki predavalnici dunajske univerze okoli 1500 ljudi sledilo kulturno-kabare-tističnemu programu ob „50-letnem jubileju naše države“ (Leopold Wagner). Nastopali so: skupina Schmetterlinge, Josef Hader, Lukas Resetarits, Josef Haslinger idr. Večer je organiziralo Društvo za pospeševanje alternativne pedagogike, ki meni izkupiček prireditve porabiti za nadaljnje akcije v prid obrambe dvojezičnega šolstva na Koroškem. Polaganje venca pred spomenikom pri Sv. Ani na jugoslovanski strani Ljubelja ter izročilo, da ne smemo dopustiti, da bi nam našo besedo in našo pesem kdajkoli spet prepovedali ali zabranili. Kajti dogodki izpred petdesetih let nazorno kažejo, kam vodita narodnostna mržnja in šovinizem. Zato je Smolle tudi na svečanosti apeliral na odgovorne v deželi in državi, naj ne izvedejo ločevanja v naših šolah. „Bila bi zgodovinska ironija, če bi avstrijska država prav v letu spominov na tragične dogodke pred 50 leti odstranila zadnje ostanke dvojezičnega šolstva na Koroškem.“ Deželni poslanec Hausenblas je spregovoril v imenu dežele in dejal med drugim, da se je treba postaviti proti vsem reakcionarnim razvojem in delati za boljšo bodočnost. Svečanost je bila zaključena s Polaganjem venca pred spomenikom pri Sv. Ani na jugoslovanski strani Ljubelja, nagovorom trži-čkega župana Ivana Kaplja ter Pesmijo združenih moških zborov. Svečanosti so se udeležili domala vsi rožanski župani in zastopstva žandarmerije in carine, nekatera diplomatska predstavništva in zastopniki slovenskih or-Sanizacij. Povabili pa so organizatorji tudi ^sirijsko vojsko, da bi poslala častni vod in pa zastopstvo. Nekaj dni pred svečanostjo pa so organizatorji dobili od vojske sPoročilo, da „na podlagi sklepa vladne komisije in odredbene ureditve zveznega ministrstva za obrambo sme zvezna vojska odposlati svoja zastopstva v uniformi samo k oficialnim prireditvam zveze, dežele in občin, ki jih prirejajo ob priložnosti spominskega leta 1938“. Organizatorji so to pismo vzeli na znanje. Ostane pa piker priokus, kajti kako to, da za avstrijsko zvezno vojsko prav za spominsko leto 1938 veljajo taka določita. Se mar odgovorni pri zvezni vojski bojijo kakšne neljube infiltracije oz. ali se vojska ne identificira z vsebino spominskih svečanosti? Čemu izgovor na formalistične floskule? Ta vprašanja so legitimna, kajti doslej o takih ali podobnih „odredbenih ureditvah“ nič ni bilo znano, kadar je šlo za njeno sodelovanje na Ulrichsbergu (organizira privatno društvo), na raznih brambovskih prireditvah (Abwehrkämpferbund je privatna organizacija), ko je šlo za polaganje venca pred nacističnim spomenikom v Šentjakobu meseca maja lani. Prav tako doslej ničesar ni bilo čuti, da bi ministrstvo za obrambo kaj podvzelo proti Kärntner Offiziers- und Unteroffiziersgesellschaft, ki bo sodelovala pri postavitvi spomenika koroškim nacistom. Dokler se bojo dogajale take stvari, tako dolgo ne bo odstranjen tudi poslednji sum, da avstrijska zvezna vojska z dvojnimi merili (namenoma ne uporabljam besede „licemersko“) tehta odnos do zgodovine, zgodovinskih dejstev in datumov. Franc Wakounig Izsledki krajevnih sestankov NSKS Pereča tematika — predvsem šolstvo in memorandum — je privabila številne obiskovalce na krajevne sestanke Narodnega sveta koroških Slovencev. Krajevni sestanki 1988 so se vršili meseca februarja po vsem dvojezičnem ozemlju. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo več ko polovica udeležencev iz vrst mladine. Manj razveseljiva je bila udeležba žensk. Krajevni sestanki NSKS so bili v naslednjih občinah: Bekštanj, Bilčovs, Bistrica v Rožu, Borovlje, Celovec, Djekše, Dobrla vas, Globasnica, Kotmara vas, Rožek, Pliberk, Podklošter,_ Sele, Straja vas, Škocijan, Suha, Šentjakob, Velikovec, Vrba, Vernberk, Železna Kapla, Žihpolje, Žitara vas, Žrelec. Najbolj se je seveda diskutiralo o dvojezični ljudski šoli. Izakazalo se je, da udeležence najbolj moti enojezični asistenčni učitelj. Asi-stenčni učitelj mora obvladati tudi slovenski jezik, je bila zahteva udeležencev. Prav tako so se udeleženci izrekli proti ločevanju otrok po jezikovnih kriterijih. Mnogo pa jih je tudi nezadovoljnih s sedanjim poukom na dvojezičnih ljudskih šolah. Zaradi tega je treba nujno izboljšati izobrazbo učiteljev na pedagoški akademiji v Celovcu. Mnogi udeleženci so si želeli več odprte diskusije o trojezičnih ljudskih šolah (slovensko-nemško-italijansko) pod lastnim nadzorstvom. Treba je tudi izboljšati zunajšolsko vzgojo otrok. Urediti se morajo zopet otroške ter mladinske skupine in izboljšati je treba vzgojo v dvojezičnih otroških vrtcih. Vzgoja v družinah mora več prispevati k narodnostni in jezikovni izobrazbi otrok, je bil tenor izvajanj. Prav tako zanimiva je bila razprava o paketu, ki nam ga ponuja vlada, ki pogojuje to tudi z vstopom koroških Slovencev v sosvet. Udeleženci so predvsem poudarili, □ pisma bralcev □ Žalostno, žalostno ... Slišal sem, da je Enotna lista Železna Kapla na zadnji občinski seji (ponedeljek, 14. marca 1988) predlagala, da naj bi se občinski odbor domače občine izrekel proti pedagoškemu modelu socialistov, ÖVP-jevcev in Haiderjancev. Predlog EL se mi zdi zelo pameten. Mnenja sem namreč, da je šolstvo izredno važna stvar. Isto pa velja tudi za vprašanje mirnega sožitja v naših krajih. Zato nihče ne more delati tako, kakor da ga bi to sploh ne zanimalo. Imeti mora jasno stališče in ga tudi na zunaj zastopati. Samo tako bodo v Celovcu in na Dunaju bolje razumeli, da z nami ne morejo ravnati kakor s hlapci. da obeh vprašanj, to se pravi šolstva in paketa, ne smemo videti kot med seboj pogojeno enoto, temveč obe zadevi reševati ločeno. Ni v smislu narodne skupnosti, da vsak morebitni napredek povezujemo izključno s šolstvom. Ogromna večina se je izrekla za takojšen vstop v sosvet, če se reši v smislu narodne skupnosti vprašanje trgovske akademije, radia in televizije, otroških vrtcev ter finančnih podpor osrednjim organizacijam. Povsod, kjer je tekla beseda o NT, se je izkazalo, da si bralci želijo izhajanje NT ob petkih, ker imajo največ časa za prebiranje tednika ob sobotah in nedeljah. Tudi številnim dopisnikom se s tem korakom olajša delo. Ti in drugi argumenti so nas prepričali — od prejšnjega tedna dalje dobite Naš tednik zopet ob petkih. Navedeni so le najvažnejši izsledki krajevnih sestankov Narodnega sveta. Skušali jih bomo v polni meri vnesti v naše delo in jih uresničiti. Upoštevali pa bomo seveda tudi vse druge predloge, prošnje in sugestije. Opazno pa je bilo pomanjkanje resničnih in nepolemičnih informacij iz „centrale“. NSKS bo zaradi tega izvedel krajevne sestanke po dvojezičnem ozemlju vsaj enkrat v letu. OSREDNJE TAJNIŠTVO NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV Kapelški občinski odborniki so me zelo razočarali. Računal sem s tem, da ne bodo podprli pedagoškega modela. Pa so le odklonili predlog EL. Vprašam jih: Kje ste pustili svojo vest? Še posebno pa se čudim, da so proti predlogu EL glasovali ljudje, ki so še tedne prej napadali dr. Matevža Grilca, kar se je le dalo. Med njimi je bil tudi socialistični občinski odbornik Miha Kuhar. Vem, da dr. Grilc nikoli ni odobraval pedagoškega modela, nasprotno, on ga skuša preprečiti. V slovenski skupini biti proti pedagoškemu modelu ni težko, zgubiti v socialistični frakciji pogum, pa je več ko žalostno. Ime in naslov uredništvo znana Konus bo začel junija s produkcijo — Topšport se bo preselil v Nončo vas Podjetje Topšport v Pliberku je sicer prodalo svoje poslopje obratu Konus iz Slovenskih Konjic, rokavice za vratarje pa bodo še naprej producirali v Nonči vasi. 24 delovnih mest je za 2 leti zagotovljenih. Podjetje Konus pa bo že junija začelo z desetimi nastavljena s produkcijo konfekcije. Topšport je pred kratkim podpisal dveletno pogodbo z nemškim podjetjem Uhlsport, za katerega bo vsaj dve leti produciral rokavice za vratarje. S tem bo Topšport za dve leti lahko zagotovil 24 delovnih mest v občini Pliberk. Ker se gospodarski položaj Topšporta v zadnjih letih ni izboljšal, je moralo podjetje svoje obratno poslopje v Velikovški cesti v Pliberku za 15 milij. šilingov prodati obratu Konus iz Slovenskih Konjic pri Celju. S tem se je Topšport vsaj delno saniral, veljalo pa bo še pokriti kredite v višini nekaj milijonov šilingov. Direktor Topšporta Uršič upa, da bo podjetje lahko na novo pričelo brez dolgov in da bo v naslednjih letih delalo z dobičkom. Topšport bo svoj obrat preselil z Velikovške ceste v Pliberku v Nončo vas, v poslopje podjetnika Sadjaka. Proizvajali bodo izključno rokavice za Uhlsport, vse do-slejšnje programe (produkcija smučarskih rokavic, pletenin) pa bodo opustili. Tudi športne trgovine ne bodo več odprli, menda je kupna moč v pliberški občini premajhna. V Topšportovem poslopju na Velikovški cesti v Pliberku pa bo že junija pričelo s produkcijo usnjene konfekcije podjetje Konus iz Slovenskih Konjic. V začetku bo imelo zaposlitev 10 delojemalcev, Konus pa namerava v bodoče še razširiti produkcijski program (mdr. suhe filtre) in bo tako nudil še več delovnih mest v pliberški občini. Konus je obrat, ki ima v Sloveniji 1900 delojemalcev in je predvsem v produkciji usnjene konfekcije že znan na zahodnoevropskem trgu, kamor tudi v glavnem izvaža svoje produkte. Vodja obrata v Pliberku bo inž. Vlado Novak, ki že od 1. marca naprej pripravlja program za Konus-Pliberk. Silvo Kumer Šolsko vprašanje naj obravnava sosvet Kdor je na tiskovni konferenci zadnji četrtek pričakoval neenoten nastop zastopnikov osrednjih organizacij, je moral biti razočaran. Tako dr. Grilc kakor dr. Sturm sta zagovarjala vstop v sosvet pod pogojem, da sosvet obravnava šolsko vprašanje. Zadnje pogovore z zvezno vlado sta ocenila kot pozitivne. Komite za obrambo dvojezične šole je na tiskovni konferenci zastopala dr. Susanne Der-mutz s celovške univerze. Dr. Grilc je navzoče časnikarje opozoril na dejstvo, da je okupacija Avstrije pomenila za koroške Slovence začetek sistematične likvidacije slovenske narodne skupnosti. Številni rojaki so bili umorjeni v taboriščih ali pa so bili izseljeni. Koroški Slovenci so bili tudi edini, ki so se formirali v anti-nacističnem odporniškem gibanju in s tem bistveno pripomogli k ustanovitvi druge avstrijske republike. „Namesto, da bi se ta druga republika zavzela za razvoj slovenske narodne skupnosti, lahko danes le z razočaranjem opozorimo, da je sistematično asimilirala koroške Slovence,“ je dejal Grilc. „Šolsko vprašanje je bilo vedno bistveni element avstrijske asimilacijske politike,“ je poudaril dr. Marjan Sturm. Tako so tudi nacisti že kar na začetku iztrebili slovenščino na južnokoroških šolah. Dvojezična šola je že vedno bila cilj nemško-nacionalnih grupacij. Takoj po podpisu avstrijske državne pogodbe so nemško-nacionalne organizacije uničile obligatorično dvojezično šolo. Sturm dalje: „Tudi v predlaganem ločitvenem modelu lahko vidimo nemškonacionalni duh. Če bodo vsaj del uresničili, bo- do nemški nacionalisti aplavdi-rali.“ „Pozitivno je, da se je v tej šolski debati organiziralo široko solidarnostno gibanje za koroške Slovence,“ je ugotovila dr. Dermutz. „Medtem ko drugi dajejo svoje otroke v razne privatne šole, da lahko dvojezično doraščajo, hočejo Korošci luksus dvojezičnosti uničiti,“ tako Dermutz, ki si ne more predstavljati, da bi prišlo v šolskem vprašanju do kakšnega kompromisa. Glede vstopa v sosvet je dr. Sturm mnenja, da se bo verodostojnost tega gremija lahko izkazala prav v šolski debati. Parlamentarni posvet o šolskem vprašanju naj bi upošteval tudi predloge sosveta. Gast 88: Jugoslovanski paviljon spet vabi Na sejmu Gast 88 od 19. do 24. marca se bo Slovenija predstavila z zelo bogatim in raznolikim turističnim programom, ki zrcali Slovenijo kot izredno zanimivo in vabljivo deželo. Na predstavitvi programa v hotelu Kompas na Ljubelju pa je predstavnik jugoslovanske gospodarske zbornice v Celovcu dr. Rudi Kropivnik omenil tudi trgovsko bilanco med Avstrijo in Jugoslavijo, ki je v celoti tudi v preteklem letu nazadovala. Na sejmu Gast 88 bo Slovenija pokazala svoje turistične kapacitete, predstavila pa bo seveda tudi svoje zanimivosti in posebnosti, ki jih ima vsekakor zelo veliko. Kraški pojavi, naravni parki, zdravilišča in lepota severnega Jadrana so le del ponudbe, ki jo bo Slo- venija na sejmu približala avstrijski publiki. Slovenija ima trenutno na razpolago 90.000 postelj za tuje goste, iz leta v leto pa izboljšujejo kakovost turističnih ponudb. V letu 1987 je bilo v Sloveniji 400.000 prenočitev avstrijskih gostov, kar je le 10% vseh preno- čitev. Prav iz tega razloga hočejo turistične ustanove v Sloveniji na sejmu v Celovcu opozoriti avstrijske goste na svojo ponudbo in s tem nekoliko izboljšati devizno bilanco Slovenije. V tuji valuti Slovenija letos ni povišala svojih cen, s tem je za goste iz Avstrije še dodatno vabljiva. Posebno so še zastopniki slovenskega turizma opozorili na 3000 zasebnih lokalov in nad 100 zasebnih penzionov, ki nudijo prvovrsten, visok turistični standard. Do turistične sezone pa bodo v Sloveniji dogradili tudi nov vodovod do obale, ki bo zagotovil vodno oskrbo v celoti. Predstavnik jugoslovanske gospodarske zbornice v Celovcu dr. Rudi Kropivnik je ugotovil, da so trgovski stiki med Avstrijo in Jugoslavijo v celoti v preteklem letu spet nazadovali. Sicer je jugoslovanski izvoz v Avstrijo nazadoval le za 1,2% (1986 celo za 16,8%), zato pa je izvozila Avstrija v Jugoslavijo kar za 11% manj kakor v letu 1986. Dr. Kropivnik je izrazil željo, da naj bi povečali skupni obseg blagovne izmenjave in s tem poglobili gospodarske odnose. Posebno važen faktor v gospodarsko-trgovskih odnosih med državama pa so še mešana podjetja na Koroškem, ki so v letu 1987 povečala svoj promet za 22% in danes znaša 1 milijardo 650 milijonov šilingov. Trenutno je na Koroškem 15 takih mešanih podjetij. Silvo Kumer Enotna lista Železna Kapla je vložila predlog, da naj bi kapelski občinski svet glasoval proti pedagoškemu modelu koroških strank. Socialistični in ÖVP-jevski odborniki ter odborniki FPÖ so na ponedeljkovi občinski seji ta predlog EL enotno odklonili, ker se ne čutijo za to pristojne. Župan dr. Haller (SPÖ) je trdil, da „občina nima pravice o tem odločati“. Zares čudna trditev kapelš- SPÖ/ÖVP/FPÖ zavrnile predlog EL, da se naj občinski odbor izreče proti pedagoškemu modelu Tudj kapelske stranke kapitulirale pred Haiderjem kega župana: kot jurist bi moral namreč vedeti, da v Avstriji ni nobenega zakona, ki bi ka-pelškemu občinskemu odboru prepovedal sklepati proti pedagoškemu modelu. Kot prvi je o tem spregovoril frakcijski vodja EL Lado Hajnžič. Med drugim je dejal: „Koroški pedagoški model je nastal po pobudah koroškega Heimatdiensta in Haiderjeve FPÖ. Vsebuje ločevanje — podobno, kakor so svoj čas nacisti zahtevali: za Jude judovske šole, za Nemce nemške šole. Da naj bi vlada sklepala o tem modelu ravno v letu, ko se spominjamo AnschluBa, najbolj črnega datuma v avstrijski zgodovini, pomeni za nas dodatno provokacijo. Ko je avstrijska republika doživela spet svobodo, so vse odgovorne politične skupine zaprisegle, da ne bodo več dopuščale niti najmanjše nacistične miselnosti. To so bili dolžni številnim žrt-yam nacizma. Ravno v naši občini je mnogo teh žrtev, ki so trpele ter umrle za svobodno Avstrijo. Tisti, ki zahtevajo ločevanje hied slovensko in nemško govorečimi deželani, delajo v duhu nacističnih parol, ne pa v duhu druge svstrijske republike.“ Župan dr. Haller je na Hajnžičev govor reagiral s pripombo, da zadeve okoli pedagoškega modela ..noče vrednotiti“, da pa je kljub temu proti predlogu EL. Po dr. Hallerju občina „nima pravice o tem odločati, ker po zakonu za šolstvo ni pristojna“. Občinski odbornik Franc Smrtnik (EL) te županove trditve upravičeno ni mogel akceptirati. Opozoril je na dejstvo, da je konec novembra 1987 Koroška občinska zveza/Kärntner Gemeindebund jasno podprla pedagoški model koroških strank. Tedaj je na slavnostni prireditvi ob 40-letnici občinske zveze njen predsednik župan Kores dobesedno dejal (glej Naš tednik, štev. 48/ 1987): „Koroške občine so za uvedbo pedagoškega modela. To mi potrjujejo vsi župani z dvojezič- nega ozemlja.“ Torej tudi kapel-ški. Nadalje je Smrtnik poudaril: „Danes zaradi Waldheima domala ves svet pozorno in kritično spremlja razvoj Avstrije. Zato nam ne more biti vseeno, ali bo na Koroškem nemški nacionalizem doživel nove viške. A tudi vedno več Avstrijcev, ki prihajajo med drugim iz socialističnega in krščan-sko-demokratičnega gibanja, z veliko zaskrbljenostjo zasleduje politiko v naši zvezni deželi.“ Še posebno pa je naš občinski odbornik opozoril na to, da je tudi kapelški podžupan (in šolski ravnatelj) Stossier (SPÖ) sodeloval Lepo govoriti je premalo Dr. Haller je, preden so ga izvolili za kapelškega župana, obljubil več posluha za upravičene želje slovenskih občanov. Napovedal je, da se bo zavzel za politiko mirnega sožitja, ne pa za politiko ločevanja in odtujevanja med obema narodoma. Zato ga je EL Železna Kapla tudi podprla. 1/ zadevi dvojezičnih kažipotov je dr. Haller lani pokazal, da je pripravljen učiti se iz napak svojega predhodnika Juvana. To smo tudi s primernim zadovoljstvom sprejeli. V zadevi pedagoškega modela koroških strank kaj takega o dr. Hallerju ne moremo trditi. Namesto da bi se zjasnil, ali je za ločevanje ali proti, se je obnašal šol-mojstrsko. Kot jurist je mislil, da samo on pozna sistem avstrijskega pravnega reda — in je pouče- val ostale odbornike, kakor da bi bil občinski „Oberlehrer“. Da (manjšinsko) šolstvo strogo ne sodi v zakonsko kompetenco občin, vemo sami. Gotovo ni potrebno, da bi nas župan o tem še posebej poučeval. Vemo pa tudi, da je občina Železna Kapla doslej že večkrat zavzela obširno stališče k vprašanjem, ki prav tako ne sodijo v njeno zakonsko kompetenco, pa jo kljub temu prizadenejo. Takšen primer je tovarna „Obir“. Takšen primer pa naj bi bil tudi predvideno ločevanje v šolah. Župan dr. Haller ter ostali odborniki SPÖ in ÖVP bi lahko dokazali, da na to vprašanje drugače gledajo kakor Haider in Heimatdienst. Dokazali bi lahko, da zanje geslo „Za skupno Koroško — Für pri izdelavi pedagoškega modela. „S tem ste, gospod podžupan, naredili naši občini medvedjo uslugo,“ tako Franc Smrtnik. Podžupana Stossierja je moralo to hudo prizadeti. Zato je tem bolj skušal občinski odbor prepričati, da v pedagoški komisiji „nismo bili za ločevanje“. Zakaj je potem ta pedagoška komisija izdelala model, ki predvideva ločevanje, tega Stossier seveda ni vedel povedati. Pa tudi župan Malier ni vedel na Smrtnikove ugotovitve drugega odgovora kakor ponavljanje tega, kar je že prej povedal: pač da se ne čuti pristojnega. K besedi se je še javil Miha Kuchar (SPÖ). Med drugim je dejal: „V odboru za kulturo sem se večkrat izjavil proti pedagoškemu modelu. Lahko bi se tudi danes obrnili s skupno izjavo na državni zbor, da nam ta model ne bo prinesel kaj dobrega. Upam, da bo državni zbor bolj pogumen kakor naš mali občinski svet.“ Župan Haller mu je odgovoril, da tega „s skupnim priporočilom na državni zbor ne morem jemati čisto resno“. Miha Kuchar sam na to ni več nič rekel — in je glasoval proti predlogu Enotne liste ... Za predlog so bili Hajnžič, Smrtnik ter komunist Jurij Pa-sterk, ostalih 18 odbornikov je bilo proti. Glasovali so tako, kakor pač to zahteva strankarska disciplina. Enotna lista je dala tudi predlog, da naj bi se občinski svet izrekel proti gradnji deponije z atomskimi odpadki v Logarski dolini; nadalje da naj bi se izrekel za ukinitev jedrske elektrarne v Krškem. Župan Haller je obljubil, da bo poskrbel še za dodatne informacije o tem problemu. Nato naj bi prišlo do sklepa občinskega sveta. Občinski odborniki so ta predlog župana soglasno sprejeli. Pa še to: novi občinski odbornik je postal šolski ravnatelj Engelbert Ojster (SPÖ), absolvent Slovenske gimnazije. Na koncu seje pa se je občinski svet v kratki spominski svečanosti spomnil 50-letnice an-šlusa. Janko Kulmesch ein gemeinsames Kärnten!“ niso prazne besede, temveč vrednota, za katero se je treba postaviti. Na žalost so drugače odločili. S tem, da so odklonili predlog Enotne liste, niso hoteli, da bi se občinski odbor izrekel proti ločevanju. Nasprotno: argumentirali so, kakor da bi bil greh, če bi se kapelški odbor izrekel proti pedagoškemu modelu. Župan Haller je izobražen in simpatičen človek. Na zadnji občinski seji pa je dokazal, da je — v šolskem vprašanju — tudi on ujetnik tistih, ki na Koroškem odločajo o (proti)manjšinski politiki. Škoda. Preradi bi informirali slovenske občane, da je pogumen in kosekventen, če gre za skupno Koroško — pa je to sam preprečil. Lepo govoriti je premalo. -Kuj- Rož, Podjuna, Zilja Spodnje Borovlje: slovo od Smojovega očeta V petek, 11. marca, smo spremili Smojovega o-četa, Antona Smoleja iz Spodnjih Borovelj pri Le-dincah, na zadnji poti na pečniško pokopališče. Domači župnik Jurij Buch je ob asistenci župnika Jožeta Andolška opravil pogrebne obrede, moški zbor SPD „Jepa-Baško jezero“ pa se je z ganljivimi žalostinkami oddolžil svojemu dolgoletnemu članu in iskrenemu prijatelju. S Smojevim očetom smo položili v grob delček zgodovine Spodnjih Borovelj. Zgubili smo enega izmed redkih slovenskih originalov izpod Jepe. Kakor Vorančevi samorastniki je doraščal v tem prelepem koščku koroške zemlje pod Jepo, delal in garal, pognal globoke korenine v domačo zemljo ter vtisnil pečat rodnemu domu in okolju, ki ga je že skozi desetletja skušal preobraziti in raz-narodnotiti tujec. Pred mano stoji Smojov Toni — preprosti, goloroki delavec, razmršenih las. Krepka, robata je njegova govorica, a ne pozna zlaganosti, he pozna hinavstva. Njegov jezik govori to, kar njegovo srce občuti. In to ne pozna sovraštva, odprto je vsakemu, ki je pomoči potreben. O, da bi bilo tisoče takih ljudi med nami! Preobrazili bi zemljo Korotana! Položili smo v grob človeka, ki je v svoji preprostosti bil vendarle velikan, čigar korenine so globoko pognale v domačo grudo in iz teh črpamo moč in pogum za ohranitev naše narodnosti. Tu in tam smo se srečali z njim, pri- sluhnili njegovim šegavim pripovedovanjem — kakor da bi oče govoril z nami. In če si tenko prisluhnil, si izluščil iz njegovih besed marsikako življenjsko izkustvo, marsikak življenjski nasvet. Preprost človek je bil, a prav v tej preprostosti je bila njegova veličina; roka je radodarno dajala, pomagala —- ne da bi pričakovala povračila, priznanja, pohvale. Kako bi se Ti oddolžili za vse, dragi naš Toni, kar si napravil za nas? Zapeli smo ti ob odprtem grobu v ljubljeni materinščini. Obljubili smo ti iz dna srca, da bomo ohranli Tvojo vero v boljšo bodočnost naše narodne skupnosti. Da bomo ohranili Tvojo tako ljubljeno slovensko pesem in skrbeli, da ne bo utihnila na tem prelepem koščku zemlje, pod Jepo. V miru počivaj prijatelj naš in valovi Baškega jezera naj te pozibavajo v Tvojem večnem snu: haji, hajo. Mi te bomo ohranili v trajnem spominu. Ženi in otrokom velja naše iskreno sožalje. SPD „Jepa-Baško jezero“ MOHORJEVA DRUŽBA IŠČE sodelavca — sodelavko za trgovino od kandidata — kandidatke pričakujemo: • dobro znanje obeh deželnih jezikov • zanimanje za knjige • odločen nastop in prijaznost pri prodaji • pripravljenost do nadaljnje izobrazbe • zaželeno je poznanje slovenske in splošne literature sodelavca — sodelavko za knjigovodstvo za mesto se lahko priglasijo kandidati — kandidatke, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • trgovska izobrazba • velika pripravljenost za delo in za nadaljnjo izobrazbo • znanje obeh deželnih jezikov • zaželena je ustrezna praksa s področja elektronske obdelave podatkov in knjigovodstva, ni pa predpogoj vajence za tiskarno • vajenca za poklic knjigoveza • vajenca za poklic tiskarja na offsett Prosimo vas, da pošljete svojo vlogo (s kopijo spričevala, kratkim življenjepisom) na naslov: MOHORJEVA, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec; tel. 04 63 / 56 5 15 / 21. Železna Kapla: slovo od Hanzija Jeiiicha Tokrat se iz Železne Kaple oglašamo z žalostno novico. V soboto, 12. marca 1988, se je smrtno ponesrečil 45-letni Hanzi Jejlich, vodja poštnega urada v Železni Kapli. Nesreča se je zgodila na Grintovcu v Kamniških planinah na turi štirih dobro izkušenih alpinistov iz Železne Kaple. Hanzi Jerlich prihaja iz znane Brčkove družine v Lobniku, ki je bila aprila 1942 od naci- stov izseljena. Rajni je bil že četrti fant družine, kateri se je smrtno ponesrečil. Bil je zelo priljubljen in je rad sodeloval v več društvih v Železni Kapli. Preteklo sredo ga je velika množica ljudi pospremila na domače pokopališče k zadnjemu počitku. Mladi družinski oče zapušča ženo ter dva sino-va-. Žalujoči družini in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. • Rožek Teče že deveto leto, odkar deluje kulturno društvo „Peter Markovič“ v Rožeku. Tedaj se je zbrala okrog predsednika dipl. inž. Kattniga skupina ljudi, katere cilj je bila poživitev nekdanje kulturne dejavnosti, in s tem spet močnejša uveljavitev slovenske besede in domače pesmi v občini. Ena od oseb „prve ure“ je bila Margit Lesjak, poročena Wutti, ki je kot tajnica vse do letos „šriba-va, kopirava, telefonirava, organizirava“ in tako za kulisami nosila odgovorno breme organizacijskega dela. Brez pretiravanja lahko zabeležimo, da je svojo nalogo v prid društvu opravljala z veliko zavzetostjo in idealizmom. Preostali skromni prosti čas pa je bil ČESTITAMO Mariji in Joziju Haschej iz Kokij se je rodila hčerka, ki jo bosta krstila na ime Martina. Srečnima staršema in mali Martini želijo vse najboljše EL Dobrla vas in uredništvo Našega tednika. . Svoj 80. rojstni dan je pred kratkim praznoval Hanzi Schuschu iz Hodiš. Njegova sestra Ana Schuschu pa je obhajala 77. rojstni dan. Obema slavljencema iskreno čestitamo k visoki obletnici in jima želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let. * Repi Pudgar iz Šentjurja pri Pliberku praznuje te dni svoj 62. rojstni dan. Za njegov praznik mu iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta. * Pred kratkim je obhajal 65-letnico Joža Kaiser iz Šentkandolfa pri Kotmari največkrat prenapolnjen z neštetimi pevskimi vajami. Nepozaben je tudi vsakoletni „plesni trening“ pred že tradicionalno pustno veselico. Margit, a se še spunaš na naše puste? Tudi gospa Otilija Gabriel, gospa Lojzka Oraže in gospod Hobel so vse do zadnjega občnega zbora bili dolgoletni in izkušeni odborniki in tako mnogo doprinesli k rasti društvene dejavnosti. Vsem omenjenim gre ob njihovem slovesu iz kroga aktivnih odbornikov iskrena in prisrčna zahvala domačega društva za vso požrtvovalnost in „mujo“. Obenem vas pa tudi prosimo, da nam še naprej pomagate gojiti in ohranjevati domačo govorico — materino besedo v rožeški občini. gv vasi. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta. * Hanzi Gasser, sin tesarskega mojstra Franca in gospe Anne Gasser v Bil-čovsu, je pretekli petek na dunajski univerzi zaključil študij medicine. Mlademu bilčovškemu doktorju iskreno čestitamo. * Občinski odbornik Joži Sticker iz Šentpetra pri Šentjakobu bo 22. marca obhajal 50. rojstni dan. Za njegov osebni praznik in god mu želi Socialna gospodarska skupnost v Šentjakobu mnogo osebne sreče in nadaljnjega plodnega sodelovanja. Naš tednik se čestitkam rade volje priključuje. * V Nonči vasi pri Pliberku praznuje Jera Podlesnik svoj 80. rojstni dan. K temu lepemu jubileju ji iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravih in srečnih let. Rož, Podjuna, Zilja Dr. Matevž Sienčnik predaval v Bilčovsu V okviru Božanskega izobraževalnega tedna je Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ vabilo zadnji petek, 11. marca, na zanimivo predavanje in pogovor s priljubljenim otroškim zdravnikom dr. Matjažem Sien-čnikom. Sicer je bilo predavanje o otroških boleznih namenjeno vsem staršem, žal pa so se med lepim številom mater znašli le trije očetje. Po predavanju, ki je bilo dvojezično, je zdravnik Sienčnik odgovarjal staršem na razna vpršanja. Tako je starše predvsem zanimalo, kdaj je treba otroke z antibiotiki zdraviti, kakšne posledice ima ne-konsekventno dajanje tega me- dikamenta in proti katerim boleznim je priporočljivo oz. potrebno cepljenje. Dr. Sienčnik je med drugim dejal, da se je odnos staršev do medikamentozne terapije v zadnjih letih močno spremenil, pa tudi zdravniki so postali bolj kritični glede zdravljenja z antibiotiki. „Pri viralnih infek-tih ostane terapija z antibiotiki brez učinka, nujno potreben pa je medikament pri bakteriainih infektih,“ tako dr. Sienčnik. Poleg tega je apeliral dr. Sienčnik na vse starše, naj so do svojega zdravnika odkriti. „Pa tudi gotova kritičnost pacienta do zdravnika je upravičena in pravilna,“ tako dr. Sienčnik. Otroški zdravnik dr. Matjaž Sienčnik (desno) Občni zbor SPD „Upa“ V soboto, 5. marca t. I., je imelo Prosvetno društvo „Lipa“ v prostorih gospodinjske šole v Šentrupertu v Velikovcu svoj redni občni zbor. Po pozdravnih besedah predsednika Janeza Kuchlinga je sledilo tajniško in blagajniško poroči- lo. Lok društvenega dela je segal od otroškega popoldneva iger in smeha, preko literarnega branja v nanovo urejeni društveni knjižnici ter pevskega koncerta na Djekšah, do gostovanja igralskih in lutkovnih skupin sosednjih društev. Višek minule delovne dobe pa je bila brez dvoma božičnica lanskega leta, ki so jo sooblikovali Želinjska dekleta, kvartet Smrtnikovih fantov ter cerkveni MPZ iz Šentpetra na Va-šinjah. Po poročilih so sledile volitve, po katerih so nastale v odboru spremembe. Dolgoletnega predsednika Janeza Kuchlinga je nasledila Zalka Kuchling, prejšnja tajnica društva. Za podpredsednika je bil ponovno potrjen dr. Pavle Apovnik. Magda Kunčič je nova tajnica. Razen tega so bili na novo izvoljeni oz. potrjeni sledeči odborniki: rektor Jože Kopeinig za namestnika tajnice, Marta Kuchling za blagajničarko ter Hanzej Karner za njenega namestnika; Janez Kuchling je sprejel dolžnost knjižničarja, Neža Warasch pa je njegova namestnica. Za preglednika računov sta bila potrjena inž. Jože Bavdaž ter župnik Jože Valeško iz Šentpetra. Strešno organizacijo Krščansko kulturo zvezo je zastopal tajnik Nužej Tolmajer. Dolgoletnemu predsedniku Janezu Kuchlingu se je zahvalil za ves trud in požrtvovalno delo v prid slovenskemu kulturnemu delovanju v velikovškem okraju. Novemu odboru pa je zaželel tudi vnaprej plodno delovanje in izrazil željo, da bi „Lipa“ rasla še naprej. Po volitvah je sledil kratek kulturni program, v okviru katerega nam je Vinko Ošlak, lektor Mohorjeve založbe, slikovito referiral na temo „Od obraza do izobrazbe“. Večer se je končal s predvajanjem skioptičnih slik o društvenem delovanju ter z nastopom učencev slov. glasbene šole. Z. K. Velik uspeh Kristijana Filipiča in Darje Kapus Učenca naše Glasbene šole, flavtist Kristijan Filipič iz Velinje vasi ter pianistka Darja Kapus iz Bil-čovsa, sta prejšnji konec tedna (11. in 12. 3.) dosegla v svoji starostni skupini odličen uspeh: Kristijan (učitelj: Lovro Sodja) je prejel prvo nagrado, Darja (Rajka Puškaš-Pejič) pa drugo; v njeni kategoriji prva nagrada ni bila podeljena. Oba zmagovalca sta se prvič udeležila deželnega tekmovanja učencev glasbenih šol Koroške na Deželnem konservatoriju v Celovcu. S tem sta mlada umetnika upravičila ves trud učiteljev in staršev ter sredstva, ki so bila vložena v Glasbeno šolo. Kristijan je takoj po tekmovanju posnel za ORF Celovec „Polonaise“ iz Beethovnove sonate. Ne smemo pozabiti tudi deleža kore-petitorke prof. Maje Klinar, ki je z občuteno in precizno spremljavo doprinesla velik delež k temu uspehu. Deželno tekmovanje Koroške je vsaki dve leti za vse instrumente. Tokrat je skupno tekmovalo nad 220 instrumentalistov, komornih skupin in solopevcev. Najboljši se bodo udeležili vseavstrijskega tek- movanja v Leobnu. V tem tednu čakamo na rezultate še enega tekmovanja — namreč 17. republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije. Tekmovanje bo v Novem mestu; na njem bo sodelovala tudi 12-letna saksofonistka Majda Krivograd iz Šmihela. Vsi učenci pa se pospešeno pripravljajo na glasbene nastope, ki bodo: 8. aprila v kapeli puštalskega gradu v Škofji Loki, 27. aprila v Modesto-vem domu, 18. maja na Srečanju treh dežel v Trstu, 22. junija na lastnem koncertu šole v Šentpri-možu in 26. junija na slavnostnem koncertu v Celovcu. Na celovškem koncertu želimo namreč praznovati 10-letnico Glasbene šole — seveda samo v primeru, da GŠ ne bo morala prej zapreti svojih vrat. Gast 88 — močno zarisce turističnega gospodarstva V soboto, 19. marca, dopoldan bo odprl sejem za gostinstvo in turizem GAST 88 že dvajsetič svoja vrata. Ta majhen jubilej je seveda bil do-voljšen povod za določene gradbene spremembe in dopolnila, pa seveda in programa. Tako so zgradili dodatno halo, v program pa bo vključena tudi hala 5. Povečana razstavna površina dopušča nov sejemski koncept, ki odgovarja novim potrebam in zahtevam. Novost letošnjega sejma je gotovo velika pozornost pivu in pa natečaj za kuharske vajence. Posebej se bodo predstavili sadjarji. Razveseljivo je še predvsem, da bodo letos jugoslovanska gostinska in turistična podjetja zelo intenzivno zastopana na Gastu. V hali 17 bo njihovo težiščno razstavišče. Vzporedno s sejmom pa se bodo vršili razni strokovni kongresi in zborovanja. Vsega skupaj bo na Gastu razstavljalo oz. zastopanih 706 firm. Direktnih razstavljaicev je 380, iz Avstrije je zastopanih 92 firm, iz inozemstva pa 234. Med drugim so firme iz: Belgije, ZRN, Kanade, ČSSR, Danske, Španije, Francije, Velike Britanije, Italije, Izraela, Indije, Mehike, Irana, Japonske, Nizozemske, Portugalske, Pakista- za popestritev ponudbe na, San Marina, Švedske, ZSSR, Turčije, ZDA in Jugoslavije. -wafra- ČESTITAMO Abrahama je srečal Feliks Ogris iz Borovelj. Za njegov praznik mu iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta. Bertej Močilnik iz Zgornjih Libuč pri Pliberku praznuje svojo 80-letnico. Naš tednik mu želi vse najboljše, predvsem zdravja ter božjega blagoslova. * Svoj god in 87. rojstni dan je te dni praznovala Jožefa Hajnžič z Rebrce. Dolgoletni mežnarici na Rebrci želimo obilo zdravja ter veselja med njenimi dragimi. Dunajski magazin „Profil“ je v svoji zadnji številki (14. 3.) objavil poročilo o srečanju Haiderja s predsednikom zloglasne NDP Burgerjem. Srečanje je aranžiral nekdanji „SA-Sturmführer“ Otto Scrinzi v svoji hiši v Blatogradu. Kakor je iz poročila razvidno, obstaja med Haiderjem in Burgerjem dosti soglasja — tudi glede manjšinskega šolstva. Informativno poročilo objavljamo v celoti. ^lorbert Burger, der ansonsten sehr l’lredselige Bundesfuhrer der National-demokratischen Partei (NDP), wird plötzlich sehr wortkarg: „Es stimmt, daß es diese Zusammenkunft gegeben hat. Über die Überlegungen, die dabei angestellt wurden, möchte ich aber nichts sagen.“ FPÖ-Obmann Jörg Haider, von profil vergangene Woche befragt, spricht verschwommen von „Leuten, mit denen man im Gespräch ist.“ Otto Scrinzi, Chef der National-Freiheitlichen Aktion (NFA), ist einer davon, NDP-Burger ein anderer. FPÖ Kraft durch Freunde FPÖ-Chef Jörg Haider traf sich mit NDP-Führer Norbert Burger. Es ging um eine „Zusammenarbeit im positiven Sinn“. Von Christoph KOTANKO Haider: „Mit dem Burger rede ich auch. Ich glaube, daß ein bisserl eine Gesprächsbasis ganz gut ist.“ Worum es bei derartigen Unterhaltungen wirklich geht, steht in einem vertraulichen Schreiben, das der ehemalige SA-Sturmfuhrer Scrinzi im Vorjahr an „liebe Gesinnungsfreunde“ schickte (siehe Faksimile). Der Brief belegt, daß im deutschnationalen Lager intensive Bestrebungen im Gang sind, die Reihen wieder fest zu schließen. Eine Anlaufstelle für die Sammlung nach dem vergleichsweise liberalen Zwischenspiel unter Norbert Steger ist Scrinzis Kärntner Heim. Es war am 4. Juli vergangenen Jahres, als im Scrinzi-Haus in Moosburg eine recht prominente Runde zusammenkam. FP-Haider erschien - laut Scrinzis Anwesenheitsliste - in Begleitung der freiheitlichen Landtagsabgeordneten Kriemhild Trattnig, der Tochter eines NS-Blutordens-trägers. Trattnig zeigte vergangene Woche allerdings ernste Anzeichen von Gedächtnisschwäche: „Woher wissen Sie denn so etwas? Ich war da nix dabei.“ Und: „Den Herrn Doktor Burger kenne ich gar nicht. Ich hatte noch nicht die Ehre, ihn kennen-zulemen, leider.“ Rechtsextremist Burger wurde von zwei seiner Getreuen flankiert. Zuerst kreiste die Debatte um ein profilinterview, das Haider im März zuvor gegeben hatte (profil 11/87). Der FP-Ob-mann hatte dabei Aussagen gemacht, die jedem Rechtsaußen den Schaum vor den Mund treiben. „Die Verbrechen, die in Auschwitz oder Treblinka begangen worden sind, waren Massenmord“, meinte Haider etwa - für gewisse Kreise, die üblicherweise die Existenz von Konzentrationslagern glatt ableugnen, eine unerhörte Provokation. Haider weiter: „Die Massenmorde an Juden dürfen mit Kriegsverbrechen der Alliierten nicht in einem Atemzug genannt werden, weil sie nicht die Folge eines fürchterlichen Kriegs waren, sondern dem Rassenwahn des NS-Staates entsprungen sind. Dafür gibt es keine Rechtfertigung.“ Rechtfertigen mußte sich dafür Haider vor seinen Gesinnungsgenossen in Moosburg. „Dieses Interview hat sehr viele Leute vor den Kopf gestoßen“, klagt Scrinzi noch heute, „da waren ein paar große Unrichtigkeiten drin.“ Bei seiner Sicht der Dinge sei Haider „neben wissenschaftlich gesicherten Fakten gestanden.“ Auch Burger beklagte die verheerende Wirkung des Interviews bei der rechten Klientel. Der NDPler hatte Haider bereits unmittelbar nach der Veröffentlichung in einem zehn Seiten langen Brief wütend attackiert. Flexibel wie gewohnt nahm der freiheitliche Obmann diese Kurve. „Haider hat uns darauf hingewiesen, daß dieses Interview der Extrakt eines mehrstündigen Gesprächs sei, der zwangsläufig Verkürzungen enthält“, erinnert sich Scrinzi. Wahr ist vielmehr, daß Haider das vollständige Manuskript vor Drucklegung persönlich gegenlas und Seite für Seite approbierte. Nachdem die Wogen um das Interview geglättet waren, wechselten die Mauschier von Moosburg zu organisatorischen Fragen. Scrinzi referierte über die Rolle der NFA, die sich als Nachfolger des ebenfalls einschlägig bekannten Ringes volkstreuer Verbände versteht. Die Aktion wolle natio- 4 ". <* **<««.« *<*»•»* <* j, J-/ »<< ;v*<- <•>.»« k*,*>>., <•,* &*•**«* t»*»; *** **■»«'*» *«* Mt* /*«**«*4»<* »***•«* ***** ■ &*■*■ #«*»**. &a. ». *** *.*■*«*«* ««« sf** »vC-A ?»j> •?#«'; £>,■■.%.* i**t; £» *s< «4/># *«<*»*..4*<.*« «A«* $*#***/> }■ * £* *4.» 4 *>. i äe Ja* i-.- d) Xö L0K\ IAIZTNA3a LE^404 l^OMT4er AlNS^ OöJ?,IC Impressum: Michad Bogqtaj ^ (qdrddegqsSe. i3/2. ^ Andreja U/iebef» U/Q(dhorngc^5e 1 beide ^e?2pKlcig€h^Mvte7el.^?4H2. 0UGeNDieAreR ANA monro ^3o DISKUSSION ^ 30 SHAMROCK TOLK- BAND H?'15 CLAUDA AIGNfR ^00V MATĆRNICI THCATČR H600O^Z-S£5SION ^^VSRDNII^SCHMIßT 1?°°BčRNHARD BÜNK£R 1^°° HUBORI DOHR RCRHARD ZACH /I90°TILH 21°° DRAVA AxacoRn KDNZeRT/KoHCCRT ^3° 8AIBASH KDNZeKT fcotJCtfLT (Nadaljevanje z 12. str.) gen rechnen. Wir können das mit konkreten Beispielen belegen. Oder: auf dem Weihnachtsbaum dürfen — aufgrund eines Gemeinderatsbeschlusses — keine zwei- sprachigen Glückwünsche angebracht werden. Der Pensionistenverband St. Jakob/Društvo upokojencev v Šentjakobu v Rožu hat bereits im September 1987 um eine Subvention angesucht. Eine Benachrichtigung, wie über dieses Ansuchen entschieden wurde, ist bis heute noch nicht eingelangt. Ist der Grund darin zu suchen, weil das Ansuchen in slowenischer Sprache eingereicht wurde? Wir erwarten, daß diese Richtigstellung in der Kärntner „Krone“ veröffentlicht wird — damit die Leser ein vollständiges bzw. objektives Bild von der Gemeinde St. Jakob/Šentjakob bekommen. Für die Socialna gospodarska skupnost/ Soziale Wirtschaftsgemeinschaft: GR Franc Janežič, GR Jozi Sticker und GR Jože Ottowitz Kultura Svetovno znana Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane, plesna skupina, ki goji stare ljudske plese, praznuje letos štirideseto obletnico. Skupina, v kateri se je od njene ustanovitve do danes zvrstilo nad 1500 izvrstnih plesalk in plesalcev, je nastala leta 1945 na pobudo Franceta Marolta, velikega slovenskega folklornega strokovnjaka in znanstvenega raziskovalca bogate zakladnice našega glasbeno-plesnega ljudskega izročila. Misel na ustanovitev skupine se mu je najbrž porodila že v letih pred drugo svetovno vojno, ko je pri raziskovanju slovenskega pesemskega in plesnega ljudskega blaga ugotovil, da to hitro propada in prehaja v pozabo. štiri desetletja Ambasadorji ljudske plesne umetnosti Z željo, da bi ohranil novim rodovom vsaj delček naše ljudske plesne umetnosti in vzbudil pri slovenski javnosti razumevanje za njene zgodovinske vrednote, je France Marolt organiziral folklorne festivale v Ljubljani in Mariboru. Na te prireditve je povabil domačine iz tistih predelov Slovenije, kjer so bili ljudski običaji, pesmi in plesi še živi in so se ohranjali iz roda v rod. Prepričan je bil, da bodo festivali oživeli ljudsko izročilo tudi v tistih slovenskih krajih, kjer je že izumrlo. Žal je vojna nasilno prekinila Maroltovo delo in domala povsod pretrgala niti, ki so dotlej povezovale slovenskega človeka s tradicionalnimi oblikami njegovega življenja in dela. Ko se mu je po vojni spet ponudila priložnost, da se ljudska plesna umetnost, ki že izgineva, vsaj tako ohrani in postane trajna sestavina slovenske narodne kulture, je France Marolt videl svoje življenjsko poslanstvo v uresničevanju teh ciljev. Pri Glasbeno-narodopisnem institutu v Ljubljani je ustanovil posebno strokovno folklorno skupino, ki naj bi iz izbranega folklornega plesnega gradiva poustvarjala igre in plese v izvirni obliki. Skupina naj bi s svojimi vzornimi nastopi širila doma in na tujem tudi znanstvena spoznanja o našem ljudskem plesnem izročilu ter utrjevala ugled, kakor ga je sam Fr. Marolt imenoval, „samoniklega gibno-zvočnega obraza slovenskega naroda“. Leta 1948 so se skupini pridružili čjani Študentskega kulturno-umetniške-ga društva Tone Tomšič. Pod tem imenom so ljubljanski folkloristi nastopali od 1949 do 1951, ko so si po Maroltovi smrti nadeli njegovo ime. Tako smo Slovenci dobili slovito Akademsko folklorno skupino France Marolt, znano doma in po vsej evropski celini, na drugi strani Atlantika ter celo v nekaterih afriških državah. V petdesetih letih sta skupino po strokovni plesni in glasbeni plati vodili Marija Šuštar in Maroltova vdova Tončka; do 1960 jima je pri delu pomagal znani slovenski radijski napovedovalec in igralec Marjan Kralj. Tončka Maroltova kljub visoki starosti še vedno rada sodeluje s skupino, delo Marije Šuštarjeve pa od njene upokojitve 1966 nadaljuje umetniški vodja prof. Mirko Ramovš. Do leta 1972 je Glasbeno-narodopisni institut poleg strokovnega vodstva prispeval tudi denar za vzdrževanje noš in instrumentalno spremljavo, po njegovi priključitvi Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pa se je skupina osamosvojila in deluje sedaj pod okriljem Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Danes je Akademska folklorna skupina France Marolt reprezentativna amaterska folklorno-plesna skupina Slovenije. Na sporedu ima plese iz najrazličnejših slovenskih predelov, dopolnjujejo jih plesi drugih jugoslovanskih naro- dov in narodnosti. V štiridesetih letih svojega bogatega in vsestranskega umetniškega delovanja je imela skupina več ko 2000 nastopov po Sloveniji in v drugih jugoslovanskih republikah, gostovala je tudi v Avstriji, Alžiriji, Belgiji, Bolgariji, Egiptu, Franciji, Grčiji, Italiji, Švici, Romuniji, ZR Nemčiji, Turčiji, na Finskem, Nizozemskem, Islandu, Malti, Madžarskem, Norveškem, Poljskem, v Siriji, Tunisu ter v Sovjetski zvezi, Kanadi in v Združenih državah Amerike. Člani skupine so posneli več filmov o slovenskih ljudskih plesih; plese vseh slovenskih pokrajin — Gorenjske, Dolenjske z Notranjsko, Koroške, Primorske, Rezije, Benečije, slovenske Istre, Štajerske, Pomurja in Bele krajine — so v njihovi izredni umetniški izvedbi velikokrat občudovali številni televizijski gledalci doma in v tujini. Opozoriti moramo na pomembno kulturno-prosvetno in vzgojno poslanstvo skupine. Po njenem zgledu so začele nastajati folklorne skupine po vsej Sloveniji in v zamejstvu; mnogi nekdanji člani vodilnega slovenskega folklornega kolektiva so danes vodje teh skupin, ki delujejo tudi med Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Mlajšim rodovom posredujejo bogato znanje in dragocene izkušnje, ki so si jih pridobili v skupini; v novih generacijah se tako razvija smisel za ljudsko izročilo in njegove vrednote. Na drugi strani imajo gledalci možnost spoznati naše ljudske plese, ki so večinoma že pozabljeni, pravzaprav ohranjeni le po zaslugi zapisovalcev, raziskovalcev in plesalcev. Plesi v narodnih nošah bodo navduševali še naprej; to nam jamčijo požrtvovalno delo in skrbno izdelane izvirne koreografije Akademske folklorne skupine France Marolt. Na vprašanje, kaj pomeni folklora za narod (France Marolt je Reportažo je pripravil Ivan Virnik ob neki priložnosti dejal, da „dokler bo živela folklora, bomo gospodarji in ne hlapci“), lahko odgovorimo skupaj z jubilanti: „Živimo v času, ko smo podvrženi raznarodovanju, in zdi se, da v takšni modernizaciji življenja grozi nevarnost, da folklora utone v pozabo. Vendar narod, ki hrani in goji raznoliko in barvito ljudsko kulturo in umetnost — slovenski je brez dvoma tak — intimno živi z izročilom svojih prednikov. Tako laže kljubuje težavam, ki jih prinašajo sodobni tokovi. Žlahtna povezava s tradicijo in zgodovinskim spominom je za obstoj naroda bržkone edina alternativa.“ Aktualni intervju Trener SAK Lojze Jagodič „Vse je možno!“ Naš tednik: Vigredi je SAK oddal Gafota, Pihornerja in Lu-schniga, imate pa vrsto poškodovanih igralcev. S kakšnim moštvom boste igrali v pokalu proti Vorwärts Steyru? Jagodič: Na žalost se je po Čertovu poškodoval zdaj tudi Burger. Možno je, da nobeden ne bo igral, predvsem pri Čertovu nimam veliko upanja. Če bosta Burger in Jovičevič zdrava, nimam nobenih skrbi, drugače pa bo dobil možnost mlajši igralec. Naš tednik: Vigredi hočeš menda igrati z novim sistemom jgre, menjati hočeš celo libera. Jagodič: Drži, že na pripravah smo mnogo preizkušali. Možno je namreč, da bo v pokalu in tudi v prvenstvu igral pozicijo libera Wölbl, Stern pa v sredini. Kako se bo to obneslo, bomo šele videli, odvisno pa bo seveda od nasprotnika. Naš tednik: Na pripravah je bila tudi vrsta mladih igralcev. Kakšen vtis so napravili nate? Jagodič: Presenečen sem bil. Vsi so trenirali z veliko vnemo. Naraščaj je dober, seveda pa mu manjka še mnogo. Na vsak način pa bo letos dobil svojo možnost. Naš tednik: Kako ocenjuješ možnosti proti Vorwärts Steyru? Jagodič: Če bomo igrali kompletno, je vse možno. Naš tednik: Hvala lepa za pogovor. Silvo Kumer Lidija Oraže prvak na tekmovanju Union Na deželnem prvenstvu UNION je tekmovalka DSG Sele Lidija Oraže zmagala pri ženskah in tako dobila deželni naslov. Volksbank — Kometter tekma v Podnu Pionirji: 1. Simona Wassner (Sele), 2. Petra Maioveršnik, 3. Sandra Hornböck (obe Šentjanž); otroci I: 1. Eva Moschitz (Šentjanž), 2. Mirja Oraže, Martin Roblek (oba Sele); 1. Polti Waldhauser, 2. Franc Roblek (Slov. Plajberk); otroci II: 1. Katja Malie, 2. Karin Krušic (obe Šentjanž); 1. Martin Gabriel, 2. Markus Vouk (oba Šentjanž); šolarji I: 1. Peter Moschitz (Šentjanž). Pripravljalne nogometne tekme Austria Celovec — Pliberk 2:2. Koreiman, Ramuš oz. Hober (2) DSG Sele — Bischofshofen 3:2. Hobel (2), Wieser Šentpeter — Globasnica 0:4. Blažej (2), Micheu (2) Rožansko prvenstvo v smučanju Kdaj: sobota, 19. 3. 1988, ob 11. uri Kje: Sele na „Pušlcevem bregu“. Prireditelj: DSG Sele 1. Slovenski biljardni klub/Cartrans vabi na TURNIR V OSMICI (8er-Ball) ki bo v soboto, 19. marca, ob 13. uri v gostišču JUENNA v Čepicah pri Globasnici. Čaka tudi bogat srečolov! NAMIZNI TENIS DSG Sele — KAC 3:6 Ramovš, Oraže, Smrtnik/Ramovš Prvi na lestvici je bil za Selane nekoliko premočan, kot drugouvrščeni pa se lahko kljub te- mu povzpejo v koroško ligo. Podliga: 1. KAC 13 12 1 0 81:20 25 2. DSG Sele 13 10 1 2 70:34 21 3. Borovlje 13 8 1 4 63:50 17 4. Völkendorf 13 7 2 4 61:52 16 5. Bekštanj 13 6 1 6 51:62 13 6. Labot 13 3 4 6 52:60 10 7. Mostič 13 2 4 7 50:68 8 8. Landskron 13 2 4 7 50:70 8 9. Vrba 13 2 4 7 46:69 8 10. Seeboden 13 2 0 11 35:74 4 1. RAZRED VZHOD DSG Sele — KAC 7:3 Bec 3, Kocmanek 2, Smrtnik, Bec/Smrtnik 1. Wolfsberg 21 (82:38), 2. DSG Sele 21 (80:40), 3. Šentvid 19, 4. Kotmara vas in KAC 15, 6. SCA Šentvid, 7. Kelag 7, 8, ÖDK 7, 9. Gurnitz 7, 10. ASC 0. 2. RAZRED VZHOD SCA Št. Vid — DSG Sele 2:8 1. Liebenfels 20, 2. Labot 16, 3. DSG Sele 15, 4. SCA Šentvid 12, 5. Wolfsberg 7, 6. Kelag 6., 7. Gurnitz 2, 8. Treibah 2. 2. RAZRED SREDINA NIK Celovec — KAC 6:4 Smrtnik 3, Küpper 2, Smrtnik/ Küpper 1. NIK 20, 2. KAC 20, 3. Podrožca 15, 4. Straßburg 12, 5. Liebenfels 10, 6. KVG Celovec 8, 7. Kelag 7, 8. Saturn 6, 9. Kotmara vas 0. 3. RAZRED VZHOD 1. Borovlje 18, 2. Grebinj 11,3. ZSM Ško-cijan, 4. Velikovec, 5. Wolfsberg, 6. DSG Sele, 7. Gurnitz. Ani Müller-Klemenjak v Avstraliji na svetovnem prvenstvu Ani Müller je preteklo nedeljo osvojila v Wolfsbergu z veliko prednostjo koroški naslov v kros teku, v sredo, 16. marca, pa je skupno s svojim možem in trenerjem Pepijem odpotovala iz Salzburga v Avstralijo na svetovno prvenstvo. V Adelaidi v Avstraliji bo v nedeljo, 20. marca, svetovno prvenstvo na 10.000 metrov, v Aucklandu na Novi Zelandiji pa bo v soboto, 26. marca, svetovno prvenstvo v kros teku. Ani Müller se je na svetovno prvenstvo zelo vestno pripravila, tedensko je tekla skoraj 150 km in je s tem znatno razširila svoj trening. Trener Pepi Müller pričakuje uvrstitev v prvi polovici, kar bi bil nedvomno že velik uspeh, saj bo na startu celotna svetovna elita. Šport ČEPRAV NISEM NASTOPIL NA OLIMPIADI: Sezona je bila doslej uspešna Ko se je Franci Wiegele vrnil iz Oberstdorfa za kratek obisk v Za home, smo mu naknadno podelili nagrado za izvolitev športnika leta 1987^ Spodaj: pozimi je Franci te redko doma pri svojih starših; oče Franc mu še vedno pomaga s strokovnimi nasveti. Naš tednik: V začetku sezone si bil na turneji Intersport v odlični formi in si se tam tudi kvalificiral za olimpiado. Kje so bili razlogi, da potem v Calgaryju ni šlo več najbolje? Franci Wiegele: Lani sploh nisem bil v formi, zato pa mi je letos že ob začetku šlo znatno bolje. Po dobrih rezultatih na turneji v Avstriji in Nemčiji sem na turneji v Švici že nekoliko popustil. Mogoče sem bil prehitro v formi, razlika med lansko in letošnjo sezono je bila verjetno prevelika. Zato na olimpiadi nisem pričakoval preveč, vrhu tega so še slabe vremenske razmere v Calgaryju do- Naš tednik: V Calgaryju nisi uspel. Je bilo to zate veliko razočaranje? Franci Wiegele: Seveda bi vsak športnik rad nastopil na olimpiadi, tako tudi jaz. Toda ker od vsega začetka nisem pričakoval preveč, razočaranje ni bilo preveliko. Zato pa bom naslednje leto na svetovnem prvenstvu v Lahtiju skušal nadoknaditi start na olimpiadi. Naš tednik: Pred olimpiado si bil z reprezentanco na kratkem dopustu na Jamajki? Misliš, da vam je ta oddih sploh koristil? Franci Wiegele: Sicer smo si na Jamajki le nekoliko oddahnili, kljub temu pa je vsak skakalec prinesle svoje. ä Sgl Na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih vedno nekje mislil na start na olimpiadi in se je vmes psihično pripravljal. Ali nam je ta dopust koristil ali ne, pa ne morem reči. Naš tednik: Avstrijska reprezentanca je bila letos le malo uspešna. Kakšno pa je zdaj vzdušje v moštvu? Franci Wiegele: Najboljša skakalca Vettori in Felder sta imela slabo sezono, to pa se je celotni ekipi zelo poznalo. Vzdušje v moštvu seveda ni najboljše. Naš tednik: Za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih si bil kvalificiran od vsega začetka. Se počutiš na velikankah bolje kakor na manjših skakalnicah? Franci Wiegele: Pravzaprav mi je vseeno, kje skačem. Če sem v formi, tudi na smučarskih poletih dosežem dobre rezultate. Sicer sem na Kulmu na smučarskih poletih bil že sedmi, kljub temu ne bi ravno trdil, da sem na velikankah boljši. Naš tednik: Tvoj osebni rekord je 184 metrov, to je tretji najdaljši skok Avstrijca. Letos si kljub slabim vremenskim razmeram poletel v Oberstdorfu na 167 metrov. To le priča nekje o tem, da se dobro počutiš na velikih skakalnicah! Franci Wiegele: Strahu seveda tudi pred velikimi skakalnicami nimam, smučarski poleti pa so nedvomno nekaj posebnega, kar tudi mene posebno fascinira. Naš tednik: Letos sta na sporedu še dve konkurenci v Oslu in v Planici. Imaš pred seboj letos še kak cilj, ali pa si sezono že zaključil? Franci Wiegele: Po olimpiadi letos gotovo nimam več cilja, sezona je bila kolikor toliko dobra, tako da sem lahko zadovoljen. V Oslu in Planici upam doseči še dobre rezultate, mogoče dosežem še kako točko za svetovni pokal in se v skupnem seštevku še izboljšam. Naš tednik: Letos si bil spet izbran za-športnika leta 1987. Si že pred olimpiado slišal novico; na slavju potem nisi mogel biti prisoten. Franci Wiegele: Še preden sem se odpeljal na olimpiado, sem bral in slišal, da ste me spet izvolili za športnika leta, kar me zelo veseli. Zelo rad bi bil prišel na slavje, toda tedaj sem bil na olimpiadi. Naš tednik: Najlepša hvala za pogovor in mnogo uspeha v Oslu in Planici. Silvo Kumer Rezultati 10. SP v Oberstdorfu 1. Fidjestöl (Nor) 364,0 (178, 176, 181), 2. Ulaga (Jug) 361,0 (178, 173, 179), 3. Nykänen (Fin) 355,5 (168, 168, 180), 4. Ploc (ČSSR) 342,0 (159, 166, 172), 5. Stranner (Avs) 337,5 (166, 156, 169), 7. Schuster (Avs) 334,0 (168, 162, 162), 16. Wiegele (Avs) 314,0 (143, 150, 167), 19. Margreiter (Avs) 306,0 (119, 151, 158), 33. Felder (Avs) 278,5 (141, 142); • Žitara vas OBČNI ZBOR Slovenskega prosvetnega društva „Trta“ v Žitari vasi Čas: nedelja, 27. 3. 1988, ob 14.00 uri Kraj: gostilna PLANTEU v Goričah pri Žitari vasi • Šentjakob v R. Predavanje in pogovor: JEČA ALKOHOLIZMA IN POT IZ NJE Predava: dr. Jože Ramovš Čas: torek, 22. marec 1988, ob 19.30 Kraj: farni dom v Šentjakobu v R. Prireditelj: Katoliška prosveta v Šentjakobu in Katoliška mladina • Šentrupert pri Velikovcu KRIŽEV POT KOROŠKIH SLOVENCEV po besedilu Antona Kuchlinga Čas: nedelja, 20. marec 1988, ob 15.00 uri Kraj: dvorana Gospodinjske šole v Šentrupertu pri Velikovcu Prireditelj: Prosvetno društvo „Lipa“ v Velikovcu • Šmihel NACIONALNI SOCIALIZEM NA KOROŠKEM Predava: mag. Ulfried Burz, Celovec Čas: sreda, 23. marec 1988, ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo Šmihel • Borovlje NASTOP UČENCEV Glasbene šole — oddelka Borovlje in Sele Čas: četrtek, 24. marec 1988, ob 18.30 Kraj: društvena soba pri Bun-dru v Borovljah Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem in SPD „Borovlje“ • Celovec Slovenski film MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK Režija: Matjaž Klopčič Čas: četrtek, 24. marec 1988, ob 20.40 Kraj: Alternativni kino v Celovcu V glavnih vlogah: Milena Zupančič in Polde Bibič • Ljubljana ČASOVNO VZPOREDJE V BIR-KENWALDU (V. E. Franki) Kraj: župnijska cerkev v Dravljah (Ljubljana) Cas: nedelja, 20. marec 1988, ob 19.30 Nastopa: igralska skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple Ifi GLOBASKi lUa KULTURNI TEDEN OD 13. DO 27. MARCA 1988 Prireditelja: Slovensko kulturno društvo v Globasnici in Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Štebnu NAGRADNO TEKMOVANJE ZA MESEC MAREC: 1. nagrada: BON za 3000f (premog, gradbeni material . ..) Nagrado je darovala ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU Mohorjeva knjigarna pa je tudi tokrat dala na razpolago 10 knjižnih nagrad. Če ste že našli pravilno rešitev, jo pošljite na: Naš tednik, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec • Celovec ZRCALI ŠOLSKO VPRAŠANJE NA KOROŠKEM ODNOSE MED NARODNIMA SKUPINAMA? Referent: dvor. svet. dr. Valentin Inzko Čas: torek, 22. marca 1988, ob 19.30 Kraj: hiša Severin, Viktringer Ring 34 v Celovcu Prireditelja: Katoliški delovni odbor in Katholischer Akademikerverband • Pliberk OBČNI ZBOR Slovenskega prosvetnega društva „Edinost“ v Pliberku Čas: torek, 22. marec 1988, ob 20.00 uri Kraj: Posojilnica Pliberk • Dom v Tinjah od ponedeljka, 21. marca 1988 do nedelje, 27. marca 1988 Informacijski teden: POSTNI PRTI NA KOROŠKEM, nem. Voditelj: dr. Franz X. Spengler Prireditelj: Kat. akademija škofije Augsburg Soprireditelj: Kat. dom Tinje v torek, 22. marca, ob 19.30 Predavanje: MIR — BLEŠČEČA UTOPIJA ALI REALNA MOŽNOST? Če želiš mir, delaj v miru za mir Predavatelj: dr. Janez Gril, Ljubljana_________________________ v sredo, 23. marca, ob 19.30 Informacijski večer z „amnesty international“ ČLOVEKOVE PRAVICE V CENTRALNI AMERIKI, nem. Predavatelj: ddr. Wolfgang Dietrich v četrtek, 24. marca, ob 19. uri Svetopisemski večer: BERILA IN EVANGELIJI NASLEDNJIH NEDELJ Vodja: Jože Kopeinig GALERIJA TINJE: RAZSTAVA LIKOVNIH DEL BRANKA DUHA Razstava je na ogled od 25. mar-ca 1988____________________ v petek, 25. marca, ob 19.30 OTVORITEV RAZSTAVE DEL SIMONA VERATSCHNIGA (slike, oljnate slike in gvaši) Kulturni spored: nastopa Vokalni ansambel SPD „Danica“ Vodi: Stanko Polcer Podporno društvo proti požarnim poškodbam v Selah vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 20. marca 1988, po prvi maši v farnem domu. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63)51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. 7. koroški kulturni dnevi v Ljubljani Od četrtka, 17., do sobote, 19. marca, bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani 7. koroški kulturni dnevi (KKD). O nastanku in pomenu KKD za koroške Slovence smo se pogovarjali s tajnikom KKZ Nužejem Tolmajerjem. NAŠ TEDNIK: Letos so že 7. KKD v Ljubljani. Kako je prišlo do KKD, kdo jih je bil iniciiral? N. TOLMAJER: Obe kulturni organizaciji — KKZ in SPZ — sta predlagali, da bi se KKD vršili tudi v Ljubljani-. To pobudo smo dali, ker smo podobne kulturne dneve že dolga leta prej uspešno prirejali v Mariboru. Imeli smo pogovore z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in s Cankarjevim domom. Prvi koroški kulturni dnevi pa so bili leta 1982. NAŠ TEDNIK: Kdo pa je v teh sedmih letih oblikoval KKD v Ljubljani? N. TOLMAJER: Prve kulturne dneve smo leta 1982 oblikovali koroški Slovenci. Geslo prireditev je bilo „Rož, Podjuna, Zilja“. Naslednje leto so kulturne dneve pripravili Slovenci iz Italije, za njimi pa so se leta 1984 predstavili porabski Slovenci iz Madžarske. Po tem vrstnem redu so se odvijali kulturni dnevi v naslednjih letih. Letos pa smo spet na vrsti koroški Slovenci NAŠ TEDNIK: Kakšen pomen imajo KKD v Ljubljani za nas koroške Slovence? N. TOLMAJER: Treba je predvsem prikazati trenutno kulturno delovanje koroških Slovencev. Za letošnji spored smo izbrali najbolj aktualne in najbolj pereče teme. NAŠ TEDNIK: Kakšna težišča pa so na letošnjih KKD? N. TOLMAJER: Najprvo bi bilo to narodnostno ločevanje na Koroškem z ozirom na dvojezično šolstvo. Drugo težišče je leto 1938 — na sporedu okrogla miza.o temi „Doživljali smo propadanje Avstrije leta 1938“; pričevali bodo rojaki, ki so tam doživeli bridko usodo koroških Slovencev za časa Hitlerja. Ob tej priložnosti bo tudi likovna razstava umetnika Valentina Omana in razstava etnografskih zbirk SPZ v etnografskem muzeju. Glasbeni program bo oblikoval ansambel „Drava“ iz Borovelj pod naslovom „Panta rei“. V okviru otroške matineje bo nastopila mladinska gledališka skupina KPD „Planina“ iz Sel z igro „Androkles in lev“. Zaključek in višek večernega sporeda bo nastop MePZ „Rož" iz Šentjakoba s koncertom „Ponižani in razžaljeni“ — pesmi zatiranih narodov. To glavno prireditev bo RTV Ljubljana oddajala v živo ob 20. uri. Koncert bo delno posnela tudi avstrijska televizija. Jozej Perč GASI '88^ OD 19. DO 24. MARCA VSE ZA GOSTINSTVO OPREMA ZA TUJSKO-PROMETNA PODJETJA VSE VRSTE ŽIVIL IN ŽGANE PIJAČE -ZA PORABNIKE V PRODAJI NA VELIKO IN MALO AVSTRIJSKI SEJEM PIV Z NAD 200 VRSTAMI PIV NARODNA IN MEDNARODNA TEKMOVANJA SEJMI V CELOVCU Novosti Slovenske študijske knjižnice • ANGERER Tatjana Čisava župa, pisana pogača in še kaj; stare domače jedi iz južne Koroške. — Celovec; Mohorjeva založba, 1987. — 240 str., barvne ilustr. • EDNINA, dvojina, večina: petnajst prispevkov k vprašanju identitete, sožitja in življenja v narodnostno mešanem okolju. — Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. — 223 str., (zbirka Črno na belem) • GSTETTNER Peter Zwanghaft Deutsch?: über falschen Abwehrkampf und verkehrten Heimatdienst. — Celovec: Drava — SZI, 1988. — 233 str., ilustr. (Disertacije in razprave; 12) • HANDKE Peter Pesem trajanju. — Celovec: Drava, 1987. — 50 str. Petek, 18. 3. 1988 Koroški liki (dr. R. Vospernik). Jezikovni pogovori (prof. J. Messner). Sobota, 19. 3. 1988 Duhovni nagovor (p. Rafo Pino-sa). Voščila (D. Urschitz). Nedelja, 20. 3. 1988 Abeceda slovenskih popevk - 2. Pon., 21. 3. 1988 Večer domačih pripovednikov. Torek, 22. 3. 1988 Shujševalna kura. Sreda, 23. 3. 1988 Dobra volja je najboljša. Pesmi in melodije, ki jih radi poslušate. netrtRlf. 24. 3. 1988 • JAHRBUCH der Diözese Gurk/ZBORNIK krške škofije 1988. —- Celovec: Škofijski ordinariat, 1987. — 143 str.: ilustr. • MESSNER Janko Živela nemčijai: iz dnevnika od 14. 3. 1938 do 21. 1. 1941. — Celovec: Drava, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1988. — 158 str., ilustr. • PRI slovenski manjšini v Avstriji in Italiji: poročilo o študijskem posvetovanju po Avstriji in Italiji zaradi proučevanja problemov v zvezi s slovensko manjšino. — Lj.: SAZU, 1987. — 115 Str. • RAZVOJ slovenskega narodnega značaja v luči 4. točke programa Osvobodilne fronte. — (1. natis) —- Lj.: Delavska enotnost, 1987. — 179 str. — (Zbirka Plenum kulturnih delavcev OF) • UNIVERZA pod Peco: zbornik o zarodkih vstaje na Koroškem. — (1. natis). — Lj.: Delavska enotnost, 1988. — 82 str.: ilustr. — (Zbirka Koroška pota) (Program Utrip) KNJIŽNICA POSLUJE: v ponedeljek in torek, od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure. Rož — Podjuna — Zilja. Debela deklica — shujševalna kura po radiu (torek, 22. marca) „En zrezek, pa krompir, pojem zvečir,“ prepeva Franc Košir, drugi pa se te modrosti tudi redno poslužujejo, da bi nato v teh vigrednih tednih boleče ugotovili, da nekaj ni narobe. „Joj, kaj bi dala, da bi bila spet ko mlada deklica ... “ Treba je ukrepati. Shujševalnih kur je morje. Z njimi lahko uspemo doseči občutno zmanjšanje teže. Vendar z zdravljenjem simptomov težavam ne bomo prišli do dna. Prej ali slej se bodo spet pojavile. Gre za drugačen način življenja — kakšen, boste lahko slišali v torkovi radijski reportaži s strokovnjaki. Če pa vas ne bodo prepričali in vidite lepotni ideal v debelosti, za obe prepričanji ve zdravilo arabska medicina. Omer el Hayam pravi: „Grob si kopljemo z lastnimi zobmi.“ V tolažbo tistim, ki pa nočejo shujšati, je rekel tako lepo: „Res je, debeluhi umrejo prej, zato pa siti!“ Veselimo se Vašega obiska. Koncert ..Ponižani in razžaljeni“ silno doživetje IZREDNO — v tej besedi je v bistvu zaobjeto vse, kar lahko zapišeš in poveš o koncertu zbora Rož v soboto zvečer, 12. marca 1988, v šentjakobskem kulturnem domu. Koncert pod geslom „Ponižani in razžaljeni — Pesmi zatiranih narodov“ je bil v okviru letošnjega 13. rožanskega izobraževalnega tedna, hkrati pa je bil dopolnilo spominjanju na leto 1938 in njegove posledice. V Našem tedniku smo že obširno poročali o triletnih organizacijskih pripravah na koncert, o številnih vajah in o velikem angažmaju vsakega posameznega člana zbora. Zadnje dneve je občutno raslo zanimanje za koncert, a v soboto je uspeh zdaleč presegel vsa pričakovanja pevcev in poslušalcev. To je bil eden od tistih koncertov, ki pomenijo velik na- Franc Wakounig predek v zborovskem ustvarjanju med koroškimi Slovenci. Brez pretiravanja pa lahko zapišemo, da tudi v bližnji in širši soseščini kar tako ne najdeš amaterskega zbora, ki bi naštudiral tako zahteven program, kakor ga je mešani zbor Rož. Dvorana kulturnega doma je bila nabito polna in prenekateri se Telefonski teror nad koroškima Slovencema Ker se M. M. in B. S. — mdr. v pismih bralcev — zavzemata za ohranitev skupne šole in ker sta javno obsodila napade na šentjakobskega provizorja mag. Jožeta Marketza, so ju neznane osebe terorizirale po telefonu. Poleg običajnih očitkov v „domovini zvestem“ žargonu so jima tudi grozili, da „bo prišel čas, ko bomo lahko z vami obračunali podobno, kakor so obračunali s Peršmanovo družino“. V času, ko se vsa Avstrija, deloma na res odkrit način, spominja anšlusa, pa so na Koroškem še vedno ljudje, katerih primarna želja je: psihični in fizični teror proti Slovencem. Saj ni čuda, ko pa razni ustvarjalci javnega mnenja ustvarjajo primerno vzdušje ... je obrnil, ker ni dobil več prostora. Vendar to še ni merilo za kakovost in izpovednost prireditve. Kdor je pa v soboto doživel pričakovanja ljudi pred koncertom in njihovo navdušenje med njim, po njem, kdor je videl, kako se je vzdušje stopnjevalo od pesmi do pesmi in se je kot erupcija razstrelilo v ključnem aplavzu, kdor je videl, kako so poslušalci samozavestno in solidarno sodelovali pri posameznih točkah in kako se je navdušenje pevcev hipoma preselilo med publiko, ta bo potrdil, da je sobotni koncert mejnik zborovske dejavnosti. Nastal je občutek, kakor da so se ponižani, razžaljeni, brezpravni in zatirani dvignili v svojih pesmih in z njimi vred pevci in poslušalci. Koncert je vseboval tudi izpoved, da solidarnost ni in ne more biti cesta enosmernica, kar —- tu in tam nastaja vtis, tudi koroški Slovenci — radi malo pozabljamo. Včeraj zvečer je Rož ponovil koncert v Šentjakobu, jutri, v soboto, 19. marca, pa bo z njim nastopil v okviru Koroških dni v ljubljanskem Cankarjevem domu. Tudi za ta koncert jim želimo veliko uspeha. Želeti pa bi bilo, če bi s tem koncertom Šentjakobčani nastopili še kje drugje na Koroškem.