Letnik 1914.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXLV. — izdan in razposlan 29. dne septembra 1914.
Vsebina: (St. 258 in 259.) 258. Ukaz, s katerim se razveljavlja izvršitveni predpis z dne 22. februarja 1908. L k zakonu z dne 16. decembra 1906. 1. o pokojninskem zavarovanju nameščencev v zasebnih službah in nekaterih nameščencev v javnih službalm— 259. Ukaz, s katerim se izpreminja ustav občega pokojninskega zavoda za nameščence.
358.
359.
Ukaz ministra za notranje stvari v porazumu z ostalimi udeleženimi ministri z dne 26. septembra 1914. L,
s katerim se razveljavlja izvršitveni predpis z dne 22. februarja 1908. I. (drž. zak. št. 42) k zakonu z dne 16. decembra 1906.1. (drž. zak. št. 1 iz I. 1907.) o pokojninskem zavarovanju nameščencev v zasebnih službah in nekaterih nameščencev v javnih službah.
Izvršuje cesarski ukaz z dne 25. junija 1014-, 1. (drž. zak. št. 138) o pokojninskem zavarovanju nameščencev sc razveljavlja ukaz ministra za notranje stvari v porazumu z ostalimi udeleženimi ministri z dne 22. februarja 1908. 1. (drž. zak. št. 42) o izvršitvenem predpisu k zakonu z dne 1C. decembra 190G. 1. (drž. zak.
1 iz 1. 1907.) o pokojninskem zavarovanju nameščencev v zasebnih službah in nekaterih nameščencev v javnih službah.
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem oktobra
1914. 1.
Hoinold s. r.
0
Ukaz ministra za notranje stvari z dne 26. septembra 1914. L,
s katerim se izpreminja ustav občega pokojninskega zavoda za nameščence.
Na podstavi § 6 cesarskega ukaza z dne 28. avgusta 1914. I. (drž. zak. št. 225) o pokojninskem zavarovanju nameščencev se ukazuje, da se mora ustav občega pokojninskega zavoda za nameščenec glasiti tako.
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem oktobra 1914.1.
Heinold s. r.
Ustav
Občega pokojninskega zavoda za nameščence.
Prvi del.
* Organizatorska določila.
I.	Obča določila.
§ 1-
Na podstavi § 39 zakona o pokojninskem zavarovanju ustanovljeni pokojninski zavod se
(Sloveniach.)
237
imenuje:	«Obči pokojninski zavod za na-
meščence* in ima svoj sedež na Dunaju.
§ 2.
Pokojninski zavod je kakor tak pravno-sposoben, more torej v svojem imenu pridobivati pravice in nase jemati zaveznosti, na sodišču tožili in tožen biti.
Njegova redna podsodnost je stvarno pristojno sodišče na Dunaju.
§ 3.
Pokojninski zavod ima namen izvesti zavarovanje, ki je predpisano v noveliranem zakonu o pokojninskem zavarovanju (zakon z dne 16. decembra 1906. 1. [drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.], cesarski ukaz z dne 25. junija 1914. 1. [drž. zak. št. 138] in cesarski ukaz z dne 28. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 225] — odslej kratko oznamenjen z z. o p. z. —), kolikor se ne izvršuje po §§ 64 nasl. z. o p. z. po nadomestnih uredbah.
§ 4.
Pokojninski zavod razteza svoje delovanje na kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Razglasi pokojninskega zavoda sc razglašajo pravnomočno s tem, da se enkrat objavijo v „Wiener Zeitung“, razglasi deželnih uradov pa v uradnih deželnih listih okoliša deželnega urada.
Upravnemu odboru, oziroma upravni komisiji je prepuščeno objave naznanjati udom tudi še drugače.
§ 5.
Za pokojninski zavod podpisujejo predsednik ali eden njegovih namestnikov v družbi z generalnim tajnikom ali njegovim namestnikom vse odpravke, ki se ne tičejo tekočih opravil, zlasti vse spise in listine, ki osnujejo obveznost zavoda ali s katerimi se popuščajo pravice, ter vse vloge in poročila državnim in avtonomnim oblastvom, državnim in deželnim zastopom. Podpisuje se tako, da pristavijo imenovani opravilelji s štam-piljo predtiskanim ali od kogarkoli pisanim besedam „Obči pokojninski zavod za nameščence* svoj svojeročni podpis.
Vse odpravke, ki se tičejo tekočih opravil, podpisuje generalni tajnik ali njegov namestnik sam.
Plačilni nalogi blagajnici in poštni hranilnici ter bančni Čeki se podpisujejo po predpisih vsakočasno veljajočega službenega navodila.
§ 6-
Udje pokojninskega zavoda so tisti službo-jemniki, za katere je po § 64, predzadnji odstavek z. o p. z. pristojen gledé zavarovanja, ter njihovi vsakočasni službodajniki, nadalje po § 88 prostovoljno zavarovane osebe.
Pravice in dolžnosti udov je presojati po tem ustavu, kolikor ne izvirajo iz z. o p. z.
II.	Uprava.
§ 7-
Pokojninski zavod upravljata:
1.	načelstvo,
2.	občni zbor.
Kakor izvršitveni organi poslujejo:
3.	upravni odbor,
4.	deželni uradi pokojninskega zavoda,
5.	vodilni uradnik (generalni tajnik).
Načelstvo lahko izroči posamezne svojih dolžnosti predsedniku, upravnemu odboru, ožjim odborom ali plačanim uradnikom, ne kraté svoje odgovornosti. Prav tako lahko izroči upravni odbor, ne kraté svoje odgovornosti, posamezne svojih dolžnosti predsedniku, ožjim odborom ali plačanim uradnikom.
a) Predsednik.
§ 8.
Predsednika imenuje minister za notranje stvari.
Predsednik zastopa pokojninski zavod na zunaj in ima vrhovno vodstvo in nadzorstvo zavodovega poslovanja; njemu so podrejeni vsi nameščenci zavoda. Ne kraté disciplinarne oblasti, ki jo ima načelstvo (§ 14. točka 15, in § 22), in načelniki deželnih uradov (§ 47, odstavek 1), ima predsednik pravico nameščence pokojninskega zavoda ter njegovih deželnih uradov začasno odstavili od službe in zoper nje uvesti disciplinarno preiskavo, oziroma jo dati uvesti in izvršiti po načelniku. Prav tako je predsednik dolžen po sklepu načelstva ali upravnega odbora uvesti in izvršiti disciplinarno preiskavo zoper nameščence pokojninskega zavoda, oziroma njegovih deželnih uradov, oziroma jo dali uvesti in izvršiti po načelniku. O uspehu disciplinarne preiskave je poročali načelstvu, oziroma upravnemu odboru.
Predsednik mora sklicevati upravni odbor, načelstvo in občni zbor in določa dnevni red sej. V vseh teh korporacijah predseduje, imenuje zapisnikarja, določa vrstni red predmetov, ki se obravnavajo, vodi posvetovanje, določa v okviru obstoječih predpisov način glasovanja in oznanja sklepe.
Predsednik ima pravico vsakčas vpogledovati v vse knjige, listine, zapisnike in spise, pregledovati blagajnice, biti navzoč pri revizijah revizijske komisije in zaukazati izredne revizije blagajnic in knjig.
Predsednik ima pravico ustavljati sklepe upravnega odbora, ki po njegovem mnenju nasprotujejo zakonu ali temu ustavu ali so v stanu prizadejati pokojninskemu zavodu nepovratno škodo, dokler ne odloči načelstvo, kateremu je predložiti stvar v prihodnji njegovi seji; on ima tudi pravico zavirati sklepe načelstva po istem pogoju in sklepe občnega zbora, ki po njegovem mnenju nasprotujejo zakonu ali temu ustavu, dokler ne odloči nadzorno oblastvo.
Predsednik ima pravico v porazumu s tistim podpredsednikom, ki bi po vrstnem redu moral prevzeti namestovanje predsednika, in ako je ta zadržan, z drugim podpredsednikom tudi izven svojega delokroga, ako je nevarnost odlagati, ukreniti vse odredbe, s katerimi se naj odvrne pokojninskemu zavodu ali enemu njegovih deželnih uradov preteča škoda ali se naj zagotovi korist, ki bi mu sicer ušla; pozneje pa mora to naznaniti občnemu zboru, načelstvu, oziroma upravnemu odboru.
Ako je predsednik zadržan, preidejo njegove pravice in dolžnosti na njegova namestnika tako, da sta menjaje po vrstnem redu, ki se dogovori s predsednikom, poklicana izvrševati svoje posle.
b) Načelstvo.
8 9.
Načelstvo pokojninskega zavoda sestoji iž predsednika in 20 udov, izmed katerih pripadaj polovica skupini službodajnikov, polovica pa skupini zavarovancev.
§ 10.
Vsaka obeli skupin načelstva voli iz svoje srede predsednikovega namestnika.
Ude načelstva naj voli občni zbor izmed svojepravnih udov zavoda v ločenih volitvah obeh skupin (službodajniki in zavarovanci). Svoje-pravnim udom iz skupine službodajnikov je enačiti tiste svojepravne osebe, ki sicer same zase niso udje pokojninskega zavoda v tej skupini, pa so po zakonitem ah ustavnem pravilu poklicane na zunaj zastopati juristično osebo (korporacijo, zadrugo, družbo itd.), ki je ud pokojninskega zavoda. Prav tako se volita za vsakega uda dva nadomestnika. V glasovnicah jih je oznameniti za prvega, oziroma drugega nadomestnika. Nado-mestniki, ki so v glasovnicah oznamenjeni za prve nadomestnike, je sklicevati pred nadomest-niki, ki so v glasovnicah oznamenjeni za druge nadomestnike. Udje načelstva in njihovi nado-mestniki morajo biti avstrijski državljani.
V načelstvo in v vse ostale zbore pokojninskega zavoda ne morejo biti voljeni:
1.	Vse osebe, ki so pod očetovsko oblastjo, varstvom ali kuratelo.
2.	Tisti, ki uživajo preskrbo revnih iz javnih ali občinskih novcev ali so jo uživali v letu neposrednje pred volilvijo ali ki živč sploh od javne radodarnosti.
3.	Osebe, o katerih imovini je bil razglašen konkurz, dokler ni končan in, ako je prezadol-ženec trgovec, dokler se zopet ne vsposobi za pravice, oznamcnjcnc v § 24G konkurznega reda z dne 25. decembra 18G8. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1869.)
4.	Osebe, ki so bile obsojene na kazen zaradi hudodelstva ali zaradi prestopka tatvine, poneverjenja, njih udeležbe, goljufije, sovodstva (§§ 460, 4G1, 463, 464, 512 k. z.), zaradi kazenskih dejanj, oznamenjcnih v § 1 zakona z dne 28. maja 1881. 1. (drž. zak. št. 47) in v § 1 zakona z dne 25. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 78), ali zaradi prestopka §§ 1, 2, 3, 4 in 5, predzadnji odstavek, zakona z dne 24. maja 1885. 1. (drž. zak. št. 89).
Ta posledica obsodbe naj neha pri hudodelstvih, naštetih v § 6, št. 1 do 10, zakona z dne 15. novembra 1867. 1. (drž. zak. št. 131) s koncem kazni, pri drugih hudodelstvih, ko poteče deset let, ako je bil krivec obsojen najmanj na petletno kazen, in razen tega, ko poteče pet let, pri zgoraj navedenih prestopkih pa, ko potečejo tri leta po koncu kazni.
5.	Osebe, ki so bile obsojene na kazen zaradi pregreška po §§ 66, 67, 68 ali 69 vojnega zakona z dne 5. julija 1912. 1. (drž. zak. št. 128), za dobo treh let po koncu kazni.
6.	Osebe, ki so bile obsojene zaradi pre grcška, oznamenjenega v §§ 3, 5, 7, 8 in 10 zakona z dne 26. januarja 1907. 1. (drž. zak. št. 18) o kazenskopravnih določilih v varstvo volilne in zborovalne svobode, po določilih § 14 omenjenega zakona.
7.	Osebe, ki so bile postavljene pod policijsko nadzorstvo ali oddane v prisilno delavnico, dotlej da potečejo tri leta, ko je nehalo policijsko nadzorstvo, oziroma po odpustitvi iz prisilne delavnice.
8.	Osebe, katerim je sodišče odvzelo očetovsko oblast nad njihovimi otroci, dokler so dotični otroci pod tujim varstvom, vsekakor pa tri leta po sodni odredbi.
9.	Osebe, ki so bile zaradi pijanosti ali pijančevanja na podstavi občega kazenskega zakona ali drugih zakonitih določil, ki se še uvedejo, več nego dvakrat obsojene na zaporno kazen, za dobo treh let po koncu kazni.
Ako se ukrenejo z zakonodajstvom nova določila o tem, zaradi katere kazenskopravne obsodbe in za katero dobo izgubi kdo volivnost za občinske zastope, naj veljajo ista določila tudi gledé volivnosti v načelstvo in v ostale zbore pokojninskega zavoda.
Ako se kdo odreče ali ako nastopijo okol-nosti, ki izključujejo volivnost, ugasne mandat izvoljenca.
Poslovna doba izvoljenih udov načelstva traja pet let; računiti jo je od dneva, katerega se konstituira načelstvo, in neha najkasneje z dnem, katerega se konstituira novo načelstvo. Ako bi se to zgodilo šele po preteku 5 let, vodi odstopajoče načelstvo dotlej opravila dalje.
Dodatne volitve v načelstvo opravi občni zbor za ostalo dobo poslovne dobe .načelstva. Z dodatno volitvijo sc ne sme spremeniti v § 11 uravnana porazdelitev mandatov.
§ 11.
Dve petini iz posameznih skupin izvoljenih udov in nadomestnikov morata bivati na Nižje-avstrijskem. Izmed teh morajo najmanj po trije udje in po šest nadomestnikov iz vsake obeh skupin pripadati deželnemu uradu dunajskemu.
Ob volitvi ostalih udov in nadomestnikov sc je ozirali na zastopstvo različnih deželnih okolišev takole:
Po enega uda in po dva nadomestnika iz skupine službodajnikov in zavarovancev je vzeti od deželnega urada I v Pragi, po enega uda in po dva nadomestnika iz skupine službodajnikov in zavarovancev pa od deželnega urada II v Pragi
Službodajniki deželnih uradov I in II v Brnu in deželnega urada v Opavi morajo biti v načelstvu skupaj zastopani po enem udu in dveh nadomestnikih. Isto velja za zavarovance 'teh deželnih uradov.
Službodajniki deželnih uradov Gradec in Salcburg morajo bili zastopani v načelstvu skupaj po enem udu in dveh nadomestnikih. Prav tako morajo biti zavarovanci deželnih uradov Gradec in Salcburg zastopani v načelstvu skupaj po enem udu in dveh nadomestnikih.
Po enega uda in po dva nadomestnika iz skupine službodajnikov in zavarovancev je vzeti od deželnega urada Trst.
Po enega uda in po dva nadomestnika iz skupine službodajnikov in zavarovancev je vzeti od deželnega urada Levov.
§ 12.
Ako izstopi ud načelstva pred potekom poslovne dobe iz načelstva, naj pozove predsednik prvega nadomestnika, in ako je že izstopil tudi la, drugega nadomestnika za uda.
Vsako izpremembo v sestavi načelstva je treba v osmih dneh naznaniti ministrstvu za notranje stvari.
§ 13.
Načelstvu je naloženo zastopati pokojninski zavod in voditi opravila, kolikor v to niso pristojni občni zbor ali deželni uradi.
Predsednik se izkazuje z dekretom o imenovanju, po občnem zboru izvoljeni udje načelstva pa z izkaznico, ki jo jo izdal predsednik.
§ 14.
K dolžnostim načelstva spada zlasti:
1.	Volili namestnika predsednika pokojninskega zavoda; volita se za dobo poslovne dobe načelstva;
2.	voliti upravni odbor, revizijsko komisijo in verifikalorje ;
3.	določevati čas za volitev vsega načelstva in za nadomestne volitve vanj ter rokove za volitve, ki se morajo vršili pred volitvijo vsega načelstva, oziroma pred nadomestno volitvijo;
4.	zahtevati državni prispevek, ki se daje pokojninskemu zavodu po § 37 z. o p. z., in sklepali o proračunu upravnih stroškov pokojninskega zavoda in njegovih deželnih uradov, ki ga mora generalni tajnik predložiti v decembru vsakega leta;
5.	sklepati o letnem poročilu in podajati letno poročilo občnemu zboru,
6.	odločati o zahtevah zavarovancev in njihovih rodbinskih svojcev, katere se opirajo na z. o p. z., ako se ne doseže soglasen sklep rentne komisije, da se prisodi ali odkloni taka zahteva, ali o nje izmeri, končno o odtegnitvi rente (§ 46S);
7.	sklepati o plodonosnem nalaganju razpo-ložne imovine zavoda (§ 88 z. o p. z.);
8.	odločati o sklepih upravnega odbora, ki jih je ustavil predsednik;
9.	odločati o opravilnih redih, ki so jih sklenili deželni uradi, ter o njihovih sklenjenih premembah ;
10.	nadzorovati poslovanje deželnih uradov vštevši vse odredbe za vzdrževanje enotnosti uprave in uporabljanja zakona ;
11.	dovoljevati ustanavljanje krajevnih agentur;
12.	sklepati v izpremembah službene pragmatike za uslužbence pokojninskega zavoda in njegovih deželnih uradov ter izdajati in izpreminjati službena navodila in pravilnike za posamezne službene stroke pokojninskega zavoda in njegovih deželnih uradov;
13.	Imenovati,	poviševati	in odpuščati stalne
uradnike, pomožne	uradnike,	pomožne	uradnice
in služabnike pokojninskega zavoda izvzemši deželne urade, ter določati pravila za vzprejemanje in odpuščanje začasnih uradnikov, pomožnih uradnikov, pomožnih uradnic in služabnikov ;
14.	Imenovali in odpuščati stalne nameščence
deželnih	uradov,	poprašavši	odbor	deželnih
uradov;	poviševati	stalne nameščence	deželnih
uradov v porazumu z njihovim odborom; določati poprečnino za začasne uradnike in služabnike;
15.	Izvrševati disciplinarno oblast nad vsemi nameščenci pokojninskega zavoda v zmislu službene pragmatike, ne kraté pravic, ki jih ima predsednik (§ 8), in disciplinarne oblasti načelnikov deželnih uradov (§ 47);
16.	organizovati posredovanje služb po sklepih občnega zbora;
17.	porazdeljevati kredit iz podpornega zaklada za revne ude brez službe, ki ga je dovolil občni zbor, na posamezne deželne urade.
§ 15.
Načelstvo se zbira na sklic predsednika ali njegovega namestnika po potrebi, toda vsaj trikrat v vsakem letu na Dunaju.
Načelstvo se mora sklicati nemudoma, ako to zahteva vsaj ena četrtina njegovih udov.
Sklice je treba razposlati najmanj osem dni pred določeno sejo, ako moči, priloživši vse gradivo, ki je določeno za posvetovanje in sklepanje.
Za uda načelstva, ki je časno zadržan, se povabi njegov prvi, ali ako je tudi ta zadržan, drugi nadomestnik, ako se zpdržek vsaj tri dni pred sejo naznani predsedniku.
Dobivati sklepe načelstva z okrožnico je dopustno le v izrednih, primerih, kojih nujnost je treba v prihodnji seji načelstva utemeljiti, na soglasen sklep upravnega odbora glede stvari, oznamenjenih v §	14, točka 6,	13 in 14,
z omejitvijo, da mora biti med vročitvijo predloga in končnim rokom za oddajo glasu doba najmanj osmih dni in da je na zahtevanje tudi le enega uda načelstva stvar izročiti zbornemu posvetovanju in sklepanju.
g 16.
Predseduje predsednik ali, ako je zadržan, po vrstnem redu eden izmed izvoljenih namestnikov in, ako sta zadržana, ud, ki ga določi za to načelstvo s sklepom večine.
Načelstvo je sklepčno, ako so bili povabljeni vsi udje in ako so navzoči vsaj po štirje iz skupin službodajnikov in zavarovancev.
Volitve, ki jih opravlja načelstvo, se morajo vršiti v ločenih volilnih dejanjih obeh skupin (službodajniki in zavarovanci) in voli se v skupinah z navadno večino glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, ki ga potegne pred-sedovatelj. O vsem drugem glasuje načelstvo z navadno večino glasov. Kdor predseduje, glasuje samo. ako so glasovi enako razdeljeni, in odloči v tem primeru.
O razpravah načelstva se piše zapisnik, ki ga morata podpisati predsednik, zapisnikar in dva verifikatorja. V ta namen voli načelstvo za vso dobo svojega poslovanja šest verifikatorjev, in sicer tri iz skupine službodajnikov in tri iz skupine zavarovancev. Vrstni red, v katerem poslujejo verifikatorji, določi predsedovatelj.
§ 17.
Udje načelstva opravljajo svojo službo kakor častno službo, toda izdatke v gotovini jim je treba povrniti ter za eventualna dela, ki zahtevajo več truda, dovoljevati primerne nagrade (§ 37, točka 5).
e) Upravni odbor.
§ 18.
Upravni odbor sestoji iz predsednika, njegovih dveh namestnikov, iz po enega na Dunaju ali na Nižjcavstrijskem stanujočega uda obeh skupin načelstva in iz vodilnega uradnika (generalnega tajnika) pokojninskega zavoda in njegovega namestnika ali ako sta zadržana, iz uradnikov, ki ju določi predsednik, da ju zastopata; oba uradnika imata samo posvetovalen glas.
Za vsakega obeh udov skupine službodajnikov in službojemnikov je postaviti po enega nado-mestnika.
Ude in nadomestnikc voli načelstvo na dobo enega leta.
S 19.
Upravni odbor ima seje po potrebi.
Sklepa se lahko samo, če so navzoči vsaj trije udje, ki imajo pravico glasovanja, ne vštevši predsedovaleljn. Kdor predseduje, glasuje tudi in, ako so glasovi enako razdeljeni, velja tisti predlog za sprejet, kateremu je pritrdil predsedovatelj.
Upravni odbor ima pravico, ako to pozneje naznani občnemu zboru, oziroma načelstvu, če je nevarno odlagati, ukreniti vse odredbe, s katerimi se naj odvrne škoda, ki preti pokojninskemu zavodu ali enemu njegovih deželnih uradov, ali se naj zagotovi korist, ki bi jim sicer utekla.
§ 20.
Upravni odbor oskrbuje tekoča opravila pokojninskega zavoda. Naloženo mu je zlasti:
1.	Odločevati o predlogih deželnih uradov za vzprejem prostovoljnih zavarovancev po § 88, odstavek 2;
2.	določiti navodilo o priznavanju rent rodbinskim udom po § 64, odst. b;
3.	določiti navodilo o pripoznavanju in odmerjanju fakultativnih podpor tistim, ki so brez službe, v mejah kredita, ki ga je dovolil občni zbor;
4.	odločati o pogoditvi z rentniki, ki bivajo trajno v inozemstvu, s polovico glavnične vrednosti zahtev po § 79, točka 2;
5.	določili navodilo o uvedbi zdravljenja po § 82 in o določitvi podpore, ki jo je dovoliti rodbinskim svojcem zavarovanca, ki se zdravi;
C. vzprejemati, poviševati in odpuščati začasne uradnike pokojninskega zavoda, izvzemši uradnike deželnih uradov, ter določali njihove prejemke v mejah pravil, ki jih je sklenilo načelstvo.
7.	tekoče upravljati imovino;
8.	pripravljati vse predloge za načelstvo;
9.	odločevati o predlogih nosilcev nadomestnega zavarovanja za prenos zavarovalnega stanu in za prevzetje v povratno zavarovanje.
Udom upravnega odbora pristoja odškodnina, koje višino naj določi občni zbor (§ 37, št. 5).
d)	Revizijska komisija.
§ 21 :
Načelstvo voli za vso dobo svojega poslovanja izmed sebe v ločenih volitvah službodajnikov in zavarovancev revizijsko komisijo, sestavljeno iz dveh udov, za katera jo postaviti štiri
nadomestnike. Po enega uda in po dva nado-niestnika je vzeti iz skupine službodajnikov in Zavarovancev. Udje revizijske komisije ne smejo biti udje upravnega odbora.
Revizijska komisija mora redno najmanj dvakrat v letu pregledati blagajnice in knjige, knjigovodstvo in računstvo, upravo zaklada in nanjo nanašajoče se listine; pravtako mora na predsednikov poziv opraviti izredne revizije (glej § 8). Razen tega je dolžna preskušati računski sklep zavoda. O vsaki reviziji ter o vsakem uspehu preskušnje računskega sklepa mora pismeno poročati načelstvu. Ako odkrije pri tem kakršnekoli neprilike, mora nemudoma pismeno poročati načelstvu v roke predsedniku.
Revizija se sme opravljati le, ako sta navzoča oba uda.
e)	Uslužbenci pokojninskega zavoda.
§ 22.
Določila zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) o podeljevanju služb dosluženim podčastnikom po državno podpiranih podjetjih se slično uporabljajo oddajaje službe pokojninskega zavoda, ako se zanje ne zahteva posebno strokovno znanje.
Uradnike pokojninskega zavoda je po obrazcu 5, ki je pridejan v dodatku, zapriseči in zavezati in podrejeni so disciplinarni oblasti načelstva; toda predsednik ima pravico odredili, da se začasno odstavijo od službe.
Imenovanje in odpust vodilnega uradnika pokojninskega zavoda (generalnega tajnika), nadalje odgovornega zavarovalnega tehnika potrebuje odo-brenja ministra za notranje stvari.
Stalni uradniki se izkazujejo z dekretom o imenovanju.
§ 23.
Vodilnemu uradniku (generalnemu tajniku) je naloženo upravno poslovodstvo po z. o p. z., ustavu in sklepih občnega zbora, načelstva in upravnega odbora. Zlasti ima pravico:
1.	v vseh stvareh, spadajočih v pristojnost upravnega odbora, staviti predloge;
2.	na pooblastilo načelstva vzprejemati za osrednji urad pomožne uradnike, pomožne uradnice in služabnike, ki se porabljajo za pomoč,
jih odpuščati in določati njihove prejemke v me" jah od načelstva dovoljenih novcev in izdanih pravil;
3.	zaukazovati, kako naj se rešujejo tekoča opravila ;
4.	naloženo mu je čuvanje blagajnic pokojninskega zavoda samega. V ta namen mora zlasti zapirati blagajniške prostore in bivati v odkazanih mu prostorih v uradnem poslopju. Ti prostori se mu odkažejo brezplačno in partem salarii.
Ako je vodilni uradnik (generalni tajnik) zadržan, izvršuje njegove spredaj navedene oblasti, h katerim spada zlasti tudi zapiranje blagajniških prostorov, namestnik generalnega tajnika. V ta namen se mora namestnik vseliti v odkazane mu prostore v uradnem poslopju. Ti prostori se mu odkažejo brezplačno in partem salarii.
'f) Občni zbor.
§ 24.
Občni zbor sestojaj iz odposlancev. Odposlanci morajo biti udje pokojninskega zavoda.
Volijo jih odbori deželnih uradov pokojninskega zavoda izmed svojepravnih udov, pripadajočih dotičnim deželnim uradom. Gledé zastopanja jurističnih oseb v skupini službodajnikov se zmislu primerno uporablja določilo § 10, odstavek 2.
Izmed odposlancev mora polovica pripadati skupini službodajnikov, druga polovica pa skupini zavarovancev.
Število odposlancev, ki jih voli odbor deželnega urada, je odvisno od števila pripadajočih udov tako, da pridela na vsoto vsakih 5000 udov po dva odposlanca; pri tem se ulomki te vsote do 2500 udov ne vpoštevajo, ulomki, ki segajo čez to število, pa osnujejo pravico do dveh odposlancev. Vsakemu deželnemu uradu pristojata najmanj dva odposlanca.
Hkratu ko se volijo odposlanci, naj se volijo po načelih, veljajočih za volitev odposlancev, nado-mestniki. Za vsakega odposlanca je voliti dva nadomestnika.
Poslovna doba odposlancev traja pet let, računajo od dneva (izrednega) občnega zbora za konstituiranje do dneva 5. rednega občnega zbora, ki mu sledi.
Poslovna doba nadomestnika, pozvanega za odposlanca, velja za še ostalo mandatno dobo odposlancev za občni zbor.
§ 25.
Za volitev odposlancev in nadomestnikov je merodajen imenik udov po stanju dneva slučajnega izbora (§ 62 a, odstavek 1, z. op. z.) za neposrednje poprej izvršeno volitev odposlancev za glavni zbor. Na njegovi podlagi določi odbor deželnega urada število odposlancev, ki jih je voliti iz vsake skupine (§ 24. odstavek 4).
Odposlanci in njihovi nadomestniki se volijo v ločenih volitvah obeh skupin (službodajniki in zavarovanci). Nadomestnike je v glasovnicah ozna-meniti za prve, oziroma druge nadomestnike. V glasovnicah za prve nadomestnike oznamenjene nadomestnike je pozvati pred nadomestniki, ki so v glasovnicah oznamenjeni za druge nadomestnike.
Volitev se vrši pod vodstvom načelnika ali enega njegovih namestnikov z glasovnicami.
Izvoljeni so tisti, ki so dobili največ glasov. Med tistimi, ki so dobili enako veliko glasov, odloči žreb, ki ga potegne voditelj volitve.
S 26.
O opravljeni volitvi je sestaviti zapisnik, ki naj ga piše zapisnikar, ki ga določi za to voditelj volitve, in podpisati ga morata voditelj volitve in zapisnikar; v zapisniku naj bodo navedeni podatki po številkah, ki so merodajni, da se dožene število odposlancev, ki jih je voliti, imenik uavzočnih odbornikov,' ki so prišli volit, izid glasovanja in imenik izvoljenih odposlancev in njihovih nadomestnikov, iz katerega se more povzeti, ali pripadajo skupini službodajnikov ali zavarovancev, in vrstni red nadomestnikov.
Po en prepis zapisnika je nemudoma poslati načelstvu pokojninskega zavoda in pristojnemu političnemu deželnemu oblastvu.
Odposlancem in nadomeslnikom, ki stopijo na njihovo mesto, izda načelnik deželnega urada izkaznice, ki jim dajejo pravico za vstop na občni zbor.
§ 27.
Mandat odposlanca ugasne:
1.	ako kdo izgubi voli vnosi;
2.	ako kdo odloži mandat.
V teh primerih mora načelnik deželnega urada po činu najbližjega nadomestnika izloče-
nega odposlanca (§ 25, odstavek 2) poklicati za ostanek poslovne dobe za odposlanca in to naznaniti načelstvu pokojninskega zavoda 1er pristojnemu političnemu deželnemu oblastvu.
§ 28.
Ako bi v teku poslovne dobe ne bilo več obeh nadomestnikov ene tretjine ene skupine, je treba opraviti dotične nadomestne volitve.
Na take nadomestne volitve se zmislu primemo uporabljajo predpisi § 25, odst. 2, 3 in 4.
§ 29.
Občni zbor zastopa vse ude pokojninskega zavoda; sklepi, ki jih sklene po pravilih, imajo za vse ude obvezno moč.
§ 30.
Občni zbori so ali redni ali izredni. Vršč se na Dunaju.
Redni občni zbor se vrši vsako leto najpozneje v mescu oktobru.
§ 31.
Izreden občni zbor se more sklicati, kolikor-krat zahtevajo to opravila; sklicati se mora, ako sklene to kak občni zbor ali zahteva vsaj ena tretjina odposlancev ene skupine z navedbo razlogov. V poslednjih primerih se mora vršiti najpozneje v šestih tednih od dneva sklepa ali vročitve zahteve predsedniku, ako sklep občnega zbora ne določi kaj drugega.
§ 32.
Vsak občni zbor se skliče najmanj 4 tedne poprej, preden se vrši, z razglasom, ki se izda po § 4. V razglasu bodi naveden čas in prostor, v katerem se zbere, dnevni red, ki ga je določil predsednik, in določila ustava o sklepčnosti; nameravane izpremembe ustava je navesti z njihovo bistveno vsebino; hkratu je naročiti deželnim uradom, naj nemudoma povabijo odposlance na občni zbor s priporočenim pismom.
g 33.
I-Vedlogi odposlancev sc vzprejmpjo dodatno v dnevni red rednega občnega zbora le tedaj, ako se izročč pismeno zanj predsedniku najpozneje 3 fedne prej, preden se vrši. Predlogi odposlancev j se vzprejmejo v dnevni red izrednega občnega zbora I le tedaj, ako se pismeno izročč likratu. ko se zahteva sklic (§ 31), oziroma ako se zglasé na tistem občnem zboru, na katerem se je sklenilo sklicati izredni občni zbor in se potem v 14 dneh pismeno izročč predsedniku.
g 34.
Na občnem zboru predseduje predsednik pokojninskega zavoda, ako je zadržan, po vrstnem redu eden izmed voljenih namestnikov in, če sta zadržana, ud, ki ga za to določi predsednik, oziroma njegov namestnik.
Udje načelstva imajo pravico udeležiti se občnega zbora in imajo, ako niso udje občnega zbora, posvetovalen glas.
Občni zbor je sklepčen, ako je v vsaki obeh skupin (službodajniki in zavarovanci) navzoča vsaj ena tretjina odposlancev.
Ako je občni zbor nesklepčen, se mora v šestih tednih vršiti z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki more potem gledé predmetov tega dnevnega reda veljavno sklepati brez ozira na število navzočnikov.
Sklepa se z absolutno večino glasov ; za sklepanje o izpremembah ustava je potrebna dve-tretjinska večina.
O predlogih, ki niso na dnevnem redu, se more posvetovati le v primeru nujnosti, o kateri odloča občni zbor s tričetrtinsko večino, in sklepati se more nato z navadno večino. V ostalem se morejo veljavni sklepi, izvzemši sklepe o pred--logih za sklic izrednega občnega zbora, sklepati le, če so na dnevnem redu.
§ 35.
Volitve, ki jih izvrši občni zbor, se morajo vršiti v ločenih volilnih dejanjih službodajnikov na eni strani in zavarovancev na drugi strani. Vršč se pod predsednikovim vodstvom z glasovnicami tako, da voli vsaka obeh skupin (službodajniki in zavarovanci) polovico števila tistih, ki jih je voliti.
Izvoljeni so tisti,' ki So dobili v vsaki obeh skupin največ glasov. Med tistimi, ki so dobili enako veliko glasov, odloči žreb, ki ga potegne predsedovatelj.
g 3ti.
O teku vsakega občnega zbora mora sestaviti zapisnik zapisnikar, ki ga določi za to predsedovatelj; v zapisniku je navesti dnevni red in dognati, da je bil zbor v redu sklican, da je bil sklepčen, potem storjene sklepe ter uspeh izvršenih volitev. Zapisnik morajo podpisati predsedovatelj ter dva navzoča odposlanca, ki ju predsednik določi za to in izmed katerih mora eden pripadati skupini službodajnikov, drugi pa skupini zavarovancev, in zapisnikar.
Izpisek zapisnika, iz katerega je razvidna sklepčnost, storjeni sklepi in, kako so se sklenili, je izročiti vsakemu odposlancu in ga predložiti ministrstvu za notranje stvari.
S'37.
Občnemu zboru je pridržano:
1.	voliti ude načelstva in njihove nadomest-nike (§ 10) ter opravljati morda potrebne dodatne volitve ;
2.	voliti štiri preglednike (revizorje) za pre-skušnjo računskega sklepa (g 51) ter njihove na-domestnike in opravljali morda potrebne dodatne volitve;
3.	sklepati o letnem poročilu načelstva, o njegovi odvezi ter o porabi eventualnega prebitka;
4.	sklepati o kakih izpremembah ustava (g 34, odstavek 5);
5.	ustanavljati nagrade za predsednika, načelnike in vse ostale opravitelje zavoda in deželnih uradov ter morebitne odškodbe za odposlance na občni zbor;
6.	sklepati o pridobitvi in prodaji nepremičnin ;
7.	sklepati o začetku posredovanja služb;
8.	dovoljevati izdatke iz podpornega zaklada za revne ude, ki so brez službe.
Za veljavnost pod 4 omenjenih sklepov je treba državnega odobrenja.
(Hlovonliich.)
238
■ g) Deželni uradi pokojninskega zavoda.
§ 38.
Sedež in okoliš deželnih uradov pokojninskega zavoda določi minister za notranje stvari, poprašavši dotične deželne odbore.
Sedaj je deset deželnih uradov, in sicer:
1.	dva deželna urada na Češkem, oba s sedežem v Pragi; deželni urad. I obsega državnozborske volilne okraje 1 do 75, deželni urad II pa državnozborske volilne okraje 76 do 130;
2.	deželni urad za Nižjeavstrijsko s sedežem na Dunaju;
3.	deželni urad za Gornjeavstrijsko, Salc-burško, Tirolsko in Predarelsko s sedežem v Salc-burgu;
4.	deželni urad za Štajersko in Koroško s sedežem v Gradcu;
5.	dva deželna urada za Moravsko, oba s sedežem v Brnu; deželni urad I obsega zavarovance nemške narodnosti in njihove službodajnike, deželni urad II pa obsega zavarovance češke narodnosti in njihove službodajnike.
Pripadnost k enemu ali drugemu deželnemu uradu se ravna, ako ima zavarovanec volilno pravico za državni zbor, po njegovi pripadnosti k eni izmed narodnih volilnih skupin za državnozborske volitve, drugače pa po izjavi, ki jo naj poda zavarovanec, in ako se izjava ne more dobiti, po narodnosti zavarovanca, kakor jo dožene pristojno politično okrajno, oziroma cesarsko policijsko oblaslvo;
6.	deželni urad za Sleško s sedežem v Opavi;
7.	deželni urad za Gališko in Bukovino s sedežem v Levovu;
8.	deželni urad za mesto Trst z okolico, Goriško in Gradiščansko, Istro, Kranjsko in Dalmacijo s sedežem v Trstu.
§ 39.
Za vsak deželni urad se postavi poseben opravilni red (§ 50, točka 3). Ako posamezna njegova določila nasprotujejo določilom ustava, veljajo določila ustava.
Opravilni jezik za občevanje med središčem in deželnimi uradi ter med deželnimi uradi med seboj uravna načelstvo z navodilom.
§ 40.
Pripadnost k deželnemu uradu pokojninskega zavoda se ravna po službenem kraju zavarovanca.
V dvomu velja za službeni kraj sedež podjetja, oziroma dotične podružnice.
Službodajniki, ki imajo obrate v okolišu več deželnih uradov, pripadajo vsem dotičnim deželnim uradom.
Pripadnost prostovoljnega zavarovanca, ki stanuje v tuzemstvu (§ 88. odstavek 1 in 3), se ravna po njegovem rednem stanovališču, pripadnost po § 88, odstavek 2, prostovoljno zavarovanega pa po sedežu tuzemskega obrata.
§ 41.
Deželni uradi imajo kakor organi pokojninskega zavoda pravico v mejah, ki so določene z zakonom o pokojninskem zavarovanju, s tem ustavom, z opravilnim redom,. veljajočim za do-lični deželni urad, in s službenimi navodili, ki jih je izdalo in jih še izda načelstvo, za pokojninski zavod pridobivati in popuščati pravice, prevzemati zaveznosti, ukrepati pravnoobvezne odločbe, na sodišču tožiti in pokojninski zavod zastopati na sodišču in izven sodišča.
Deželnim uradom je izročeno vse občevanje z njihovimi udi.
Zlasti imajo naslednja opravila:
1.	sprejemati priglasitve, naznanila o izpre-membah in odglasitve o zavarovalnih zavezancih, pristojnih k njim, in odločevati o njihovi zavarovalni dolžnosti ter kontrolirati njihovo, oziroma njihovih službodajnikov dolžnost zavarovanja in priglaševanja;
2.	imeti v razvidnosti v zavarovalnem katastru zavarovanju zavezane osebe, ki so k njim pristojne ;
3.	predpisovati in pobirati premije, vštevši izvršilno izterjevanje;
4.	sprejemati zahteve, ki jih stavijo pristojni zavarovanci in njihovi rodbinski svojci in ki se opirajo na z. o p. z. in odkazovati jih rentni komisiji (§ 46, 8);
5.	imeti v razvidnosti rentnike v rentnem katastru in jih kontrolirati;
6.	ustavljati rentna plačila ter odtegovati rente in podpore po postopku, - ki ga izvrši rentna komisija (§ 46, 8) ;
7.	izterjevati in preodkazovati premijske reserve o priliki prestopa zavarovancev;
8.	podajati ovadbe političnim oblastvom zaradi uvedbe kazenskega postopka po §§ 81 do 84 z. o p. z., ter podajati ovadbe pristojnim oblastvom, ako se sicer opazijo prestopki zakona;
9.	vlagati redne pravne pomočke zoper odločbe političnih oblastev ter podajati protispise (izjave) v primeru vgovorov ali rekurzov strank;
10.	odločati o prisodbi rent,rodbinskim svojcem po § 64, lit. b), ravnaje se po načelih, ki jih je določil upravni odbor;
11.	prisojali in odmerjati fakultativne podpore tistim, ki so brez službe, v mejah kredita, ki ga je dovolilo načelstvo, in po načelih, ki jih je določil upravni odbor;
12.	odločati o uvedbi zdravljenja, o podpori, ki jo je dovoliti rodbinskim svojcem, in o začasni ustavitvi rente za tfnemoglost po § 82 po načelih, ki jih je določil upravni odbor.
Razen tega gre deželnim uradom predlagati, kako je nalagati glavnične zneske (§ 14, točka 7, 8 56, odstavek 2).
§ 42.
Opravila deželnega urada oskrbuje njegov odbor in glavni zbor.
Da se olajša opravilni promet, se lahko usta-nové krajne agenture (§ 14, št. 11).
a)	Načelnik.
8 43.
Načelnika deželnega urada imenuje minister za notranje stvari poprašavši deželni odbor, oziroma deželne odbore.
ß) Odbor.
§ 44.
Odbor deželnega urada sestojaj iz načelnika in 10 udov, izmed katerih pripadaj po polovica skupini službodajnikov in zavarovancev. Odborniki se volijo v ločenih volitvah službodajnikov in zavarovancev.
8 45.
Odbor voli iz svoje srede za dobo svojega poslovanja dva načelnikova namestnika. Eden pripadaj skupini službodajnikov, drugi pa skupini zavarovancev. Voli se v ločenih volitvah odbornikov, pripadajočih posameznim skupinam.
Odbornike naj voli glavni zbor iz srede svoje-pravnih udov pokojninskega zavoda, ki pripadajo deželnemu uradu. Gledé zastopanja jurističnih oseb v skupini službodajnikov se zmislu primerno uporablja določilo § 10, odstavek 2. Istotako se volita za vsakega odbornika najmanj dva nado-mestnika.
Odborniki morajo biti avstrijski državljani.
Vsaj dve petini iz posameznih skupin voljenih odbornikov morata imeti svoje stanovališče na sedežu deželnega urada ali v njegovi nepo-srednji bližini.
Določilo § 17 se uporablja zmislu primerno.
§ 46.
f)	Upravna komisija.
Upravna komisija je praviloma sestavljena iz načelnika za predsedovatelja, njegovih dveh namestnikov, iz dveh na sedežu deželnega urada ali v njegovi neposrednji bližini stanujočih odbornikov, ki jih je voliti v ločenih volitvah službodajnikov in zavarovancev, in iz vodilnega uradnika (tajnika) deželnega urada ali njegovega namestnika; oba uradnika imata samo posvetovalen glas.
Udje upravne komisije morajo pripadati, polovica skupini službodajnikov, polovica pa skupini zavarovancev. Odbor jih voli na eno leto. Natančnejša določila o volitvi nadomestnikov udov upravne komisije so prepuščena opravilnim redom deželnih uradov.
Upravna komisija oskrbuje nastopna tekoča opravila deželnega urada:
1.	sklepanje o vseh naredbah o predpisu in pobiranju premij, kontrola dolžnosti zavarovanja in zglaševanja, plačevanja premij in rentnikov;
2.	predlaganje ustanovitve krajnih agentur.
Naloženo ji je nadalje tudi oskrbovanje poslov, ki jih je pokojninski zavod morda prenesel na deželni urad.
5) Rentna komisija.
Za sklepanje o vseh zahtevah zavarovancev in njihovih rodbinskih udov proti pokojninskemu zavodu, katere se opirajo na z. o p. z., se postavi iz srede odbora za dobo njegovega mandata rentna komisija. Ta komisija je sestavljena iz načelnika odbora ali iz enega obeh namestnikov za predsedovatelja in iz dveh udov, izmed katerih se voli po en ud iz obeh skupin odbora (službodajniki in zavarovanci). Za oba uda je enako voliti nado-mestnikc. Ob glasovanju rentne komisije glasuje
tudi predsedovatelj. A ko se ne doseže soglasen sklep komisije, da naj se prisodi ali odbije kaka zahteva, ali o izmeri zahteve, končno o odtegnitvi kake rente, odloči načelstvo pokojninskega zavoda.
e) Revizijska komisija.
Odbor voli iz svoje srede hkratu z udi upravne komisije za dobo enega leta revizijsko komisijo, sestoječo iz dveh udov, za katera je postaviti po enega nadomestnika, enakomerno iz skupine službodajnikov in zavarovancev.
Revizijska komisija mora redno najmanj štirikrat v letu pregledati blagajnice in knjige, knjigovodstvo in računstvo, listine in izkaze; prav tako mora na poziv načelnika opravljali izredne revizije. Razen tega je dolžna preskusili obratni račun. O vsaki reviziji ter o uspehu preskušnje obratnega računa mora pismeno poročati odboru. Ako najde kake neprilrke, mora nemudoma pismeno poročati načelniku in predsedniku.
0 Uslužbenci deželnega urada.
§ 47.
Določila zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak št. 60) o podeljevanju služb dosluženim podčastnikom po državno podpiranih podjetjih se slično uporabljajo oddajaje službe deželnega urada, ako zanje ni potrebno posebno strokovno znanje.
Uradnike deželnega urada je zapriseči in zavezali in podrejeni so disciplinarni oblasti načelnika.
Vodilnemu uradniku je naloženo čuvati bla-gajnico deželnega urada. V ta namen mora zlasti zapirati blagajniške prostore in bivali v odkazanih mu prostorih v uradnem poslopju. Ti prostori se mu odkažejo brezplačno in partem salarii.
Ako je vodilni uradnik zadržan, izvršuje spredaj navedene oblasti, h katerim spada -zlasti tudi zapiranje blagajniških proslorov, njegov namestnik (tajnikov namestnik). V ta namen se mora namestnik vseliti v odkazane mu prostore v uradnem poslopju. Ti proslori se mu odkažejo brezplačno in partem xalarii.
Stalne nameščence imenuje in odpušča načelstvo pokojninskega zavoda, poprašavši odbor deželnega urada. Stalne nameščence povišuje načelstvo pokojninskega zavoda v porazuniu z odborom deželnega urada.
Tj) Glavni zbor.
§ 48.
Glavni zbor, ki se naj skliče v eni volilni dobi vsaj enkrat, naj sestoji iz odposlancev. Odposlanci in nadomestniki morajo biti udje pokojninskega zavoda.
Volijo jih pismeno deželnemu uradu pripadajoči udje pokojninskega zavoda ločeno po skupinah (službodajnild in zavarovanci) iz srede svoje-pravnih udov. Gledé zastopanja jurističnih oseb v skupini službodajnikov se zmislu primemo uporablja določilo § 10, odstavek 2.
Prostovoljni zavarovanci volijo v skupini zavarovancev.
Število odposlancev in nadomestnikov, ki jih je volili, je odvisno od števila udov deželnega urada tako, da prideta na vsakih tisoč udov dva odposlanca in dva nadomestnika. Ulomki pod tisoč se ne vpoštevajo.
Število odposlancev, ki jih je voliti, pa znaša najmanj trideset in največ sto.
Volilno pravico imajo vsi udje pokojninskega zavoda, ki so določenega dne (dne slučajnega izbora), ki ne sme biti manj nego mesec dni in ne več nego dva mesca pred dnem razpisa volitev, pripadali dotičnemu deželnemu uradu. Zavarovanci in službodajniki tvorijo vsak svojo ločeno skupino volilcev, katerih vsaka voli polovico števila odposlancev in nadomestnikov, določenega v razpisu volitev.
Ako šteje ena skupina volilcev več nego 10.000 volilnih upravičencev, se morajo zanje ustanovili terilorijalno ali po poklicu deljeni volilni razredi. Tudi sicer je dopustno ustanoviti več volilnih razredov. Število odposlancev in nadomestnikov, ki ga voli ena skupina volilcev, se porazdeli na več volilnih razredov po razmerju volilnih upravičencev, pripadajočih vsakemu volilnemu razredu.
Poslovna doba odposlancev in njihovih ua-domestnikov traja pet let, računaje od dneva volitve, neha pa najkasneje z dnem volitve odposlancev na glavni zbor za prihodnjo poslovno dobo.
§ 49.
Volitev odposlancev razpiše načelnik deželnega urada pred potekom poslovne dobe in določi dan volitve. Hkratu se razgrnejo na vpogled
imeniki udov (kataster volilcev) po stanju dneva slučajnega izbora, ločeno za službodajnike in zavarovance, in postavi se volilna komisija.
Reklamacije zoper kataster volilcev je vložiti najdalje v 14 dneh po razpisu volitve pri volilni komisiji; obsegati morajo, ako se zahteva vzprejem volilnih upravičencev, datum in številko dotičnega uvrstilnega odloka pokojninskega zavoda.
Volilna komisija je sestavljena iz načelnika deželnega urada ali namestnika, ki ga je ozna-menil, za predsedovatelja in iz nekaj odbornikov, ki jih je vzeti polovico iz skupine službodajnikov, polovico pa iz skupine zavarovancev.
Volilna komisija odloča	končno veljavno
o došlih reklamacijah.
Med zadnjim dnem reklamacijskega roka in volilnim dnem mora biti doba najmanj osmih dni.
O volilnem dejanju je pisati zapisnik. Uspeh volitve naj načelnik deželnega urada nemudoma objavi.
Načelnik deželnega urada naj izroči izvoljenim odposlancem in nadomestnikom izkaznice.
Volitev je izpodbijati v 14 dneh po volilnem dnevu na političnem deželnem oblaslvu na sedežu dotičnega deželnega urada. Odločba tega oblastva je končnoveljavna.
Natančnejša določila o uvedbi in izvršitvi volitve odposlancev dajejo opravilni redi posameznih deželnih uradov.
§ 50.
Glavnemu zboru je pridržano:
1.	voliti ude odbora (§ 45);
2.	voliti prisednike in namestnike za razsodišče (§ 114);
3.	sklepati o opravilnem redu, pridržujč pritrditev načelstva pokojninskega zavoda in državno odobrcnje;
4.	določati kake odškodnine za odposlance glavnega zbora.
Določila § 34, odstavek 5 in g 35, odstavek 1, se uporabljajo zmislu primemo.
\
Ul. Knjigovodstvo in računovodstvo ter nalaganje iniovine.
§ 51.
Računsko leto sc prične s 1. dnem januarja in konča z 31. dnem decembra.
Računski sklep mora obsegali obratni račun in bilanco.
Razen tega je podati letno poročilo in je sestaviti statistične izkaze.
. . .*
Računski sklep morajo računski pregledniki natančno preskusiti (§ 37, št. 2).
O uspehu preskušnje je treba pismeno poročati načelstvu in občnemu zboru. Poročilo naj podpišejo vsi pregledniki, ki se udeležč revizije.
Opravilne izkaze je predložili ministrstvu za notranje stvari v predpisani obliki vsako leto najdalje v 14 dneh po rednem občnem zboru (§ 30, odstavek 2).
§ 52.
Premijsko reservo ’ter druge tehniške vrednosti naj preračuni odgovorni zavarovalni tehnik pokojninskega zavoda po odobrenih podlagah.
§ 53.
Razen premijskih reserv napravi pokojninski zavod še:
1.	varnostni zaklad;
2.	reservo za menjavanje kurzov;
3.	podporni zaklad za revne osebe brez službe.
§ 54,
a)	Varnostni zaklad.
Varnostni zaklad je določen za založbo eventualnih primanjkljajev iz letnega gospodarstva in sc dotira po predpisu § 57, odstavek 1.
b)	Reserva za menjavanje kurzov.
Reserva za menjavanje kurzov služi za založbo kurznih izgub.
Drugačna poraba potrebuje dovoljenja nadzornega oblastva.
Rescrvi za menjavanje kurzov je dovajati knjižne, ne realizovane kurzno dobičke od vrednostnih papirjev.
c)	Podporni zaklad.
Podporni zaklad za revne osebe brez službe ima namen, revnim osebam brez službe dajali podpore, kojih višino je določiti od primera do primera po meri sredstev, kar jih jc, in oziraje sc na osebne razmere prosilca za podporo.
Podpora se sme podeliti le takim revnim osebam brez službe, ki so bile do časa izgube zadnje službe zavarovano pri pokojninskem zavodu in ki
te službe niso izgubile zaradi odpusta, ker so dokazno hudo prelomile službene dolžnosti.
Podpora se sme podeljevati k večjemu eno leto in ne sme presegali za vsak mesec brezposelnosti dvanajstinke rente za onemoglost, do katere bi bil imel nameščenec pravico, ako bi bil v začetku brezposelnosti postal invaliden.
Podporni zaklad se napravi tako, da se mu nakloni del vsakočasnih upravnih prebitkov, nadalje iz denarnih kazni in posebnih naklonitev.
g 55.
Imovinske zaloge se smejo le nalagati:
1.	v tuzemskih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev;
2.	v posojilih državi in kraljevinam in deželam, zastopanim v državnem zboru;
3.	v tuzemskih obrestonosnih nepremičninah, ako ne ostanejo obremenjena nad eno tretjino nakupne cene;
4.	v tuzemskih pupilarno varnih hipotekah.
Glcdč tega naj veljajo razen posebnih predpisov, vsakočasno določenih z navodilom za uredbo in upravo pokojninskega zavoda, naslednja določila:
Zadolžnica o hipotečnem posojilu, ki ga je dal zavod zasebnikom, se mora narediti v obliki notarskega akta in v bistvenem obsegati naslednje točke, oziroma dolžnikove izjave o zaveznosti:
a)	dolžnikovo ime, poklic in stanovališče;
b)	pri več dolžnikih njihovo nerazdelno obveznost gledé vseli zaveznosti. prevzetih v zadolžnici;
c)	glavniški znesek dolga, izražen v kronski vrednosti in najmanj enkrat izpisan s številkami in besedami;
d)	obresti, glavniške obroke ali letnine, ki jih je plačevati zavodu v pogojenih rokovih (brez odbitka ali povrnivši rentnino) s številkami in besedami in mesto, kjer se plača;
e)	dolžnost iz svojega plačevati vsak kakorkoli imenovani davek z dokladami vred, ki ga je plačevati od obresti glavnice posojila ali od glavnice same, ki sedaj obstaja ali ga v bodoče uvede zakonodajstvo, bodisi da gre dolžniku posojila pravica odbitka ali ne, tako da v tem oziru zavoda ne zadene nikak davek ;
f)	dolžnost iz svojega plačati vse stroške pristojbin, kolkov, taks za dolžno pismo, odstop,
pobotnico, vknjižbo, prenos, izbris, vse opominske, tožbene in izvršilne stroške-in za to dati — kolikor ti stroški ne uživajo že enake zastavne pravice kakor glavnica — varščino v primernem znesku, ki mora v primeru prisilne dražbe zastavljene nepremičnine služiti tudi za zavarovanje pogodbenih obresti od dneva zdražitve do dneva efektivnega plačila posojila;
g)	dolžnost, če se zastavijo poslopja, plačevati iz svojega zavarovalno premijo proti ognju in veljajoči obstoj zavarovanja proti ognju na zahtevanje zavoda vsakikrat izkazati gledé zneska, ki ga določi zavod, oziroma izkazati, da je plačana zavarovalna premija; sicer pa bodi zavodu tudi dano na voljo, da sam plačuje premijo na dolžnikov račun; gledé izbire zavarovalnice se mora dolžnik držati obstoječih predpisov zavoda in zavod ima pravico izključiti kako zavarovalnico;
h)	dolžnost na zahtevanje zavoda v določenih rokovih predlagati izkaz o pravilnem plačevanju cesarskih davkov in pristojbin za prenos nepremičnin z dokladami vred;
i)	izjavo, da se podvrže v vseh sporih sodni oblasti c. kr. deželnega sodišča na Dunaju;
k)	natančno oznamenilo hipoteke in dovoljenje za vknjižbo zastavne pravice za glavnico posojila, vse postranske pristojbine, pod f) navedeno varščino in vse druge v dolžni listini zavodu dovoljene pravice;
l)	pravico zavoda celo posojilo ali njega del a) takoj terjati nazaj :
ako je dolžnik zaostal s plačevanjem obresti, glavničnih obrokov ali letnin dalje nego 14 dni;
ako dolžnik pride v konkurz;
ako vrednost hipoteke po cenitvi, ki so jo opravili sodno zapriseženi cenilci, posojilu zavoda ne daje več pupilarno varnosti;
ako na poziv zavoda dolžnik ne izkaže, da je plačal dospele zavarovalne premije, v roku, določenem v dolžnem pismu;
ß) terjati nazaj proti prejšnji polletni odpovedi, ako se ne dokaže v 14 dneh po pozivu, ki ga je zavod izdal dolžniku, da so plačani davki in pristojbine, ki imajo prednost pred terjatvijo' zavoda;
m)	določilo, da naj bo dolžna listina glede vseh obveznosti, ki jih je v njej prevzel dolžnik, v zmislu § 3 zakona z dne 25. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 75) takoj izvršljiva kakor na sodišču sklenjena poravnava.
Pri hipotekah, za katere prevzame poroštvo državni zaklad, s katerim se skrbi za majhna stanovanja, ni treba narediti dolžne listine v obliki notarskega akta.
Imovinske zaloge se smejo nadalje le nalagati :
5.	v vlogah pri tuzemskih hranilnicah in pri poštni hranilnici;
6.	v eskomptu takih menic, ki so pripravne za eskompt pri Avstrijsko-ogrski banki;
7.	v posojilih na vrednostne efekte, navedene pod 1, in sicer le do zneska 80 odstotkov borzno kurzne vrednosti; ta znesek pa pri izžrebnih papirjih ne sme presegati najmanjšega zneska, pripadajočega po načrtu za žrebanje, odbivši pristojbine;
8.	v posojilih tuzemskim pridobitnim in gospodarskim zadrugam, pri katerih je najemanje tujih novcev po ustavu navezano na pogoj, da ne presegajo višine vplačanih vlog, ki jamčijo ;
9.	v vlogah pri akreditiranih tuzemskih kreditnih zavodih v kontokorcnlnem poslu ali proti blagajničnim listkom, toda le toliko, kolikor zahteva vodstvo opravil, da so pripravljeni raz-položni uovci.
Minister za notranje stvari sme od primera do primera dovoliti pokojninskemu zavodu naložbo njegovih zakladov, ki se razlikuje od teh predpisov; toda te naložbe morajo ustrezati zahtevi enake varnosti in ne smejo presegati polovice zakladov pokojninskega zavoda.
§ 56.
Pokojninski zavod mora najmanj 20 odstotkov za trajno naložbo razpoložnih zalog naložiti v avstrijskih državnih papirjih in najmanj 15 odstotkov oznamenjenih zalog v obligacijah deželnih posojil ali v zastavnih pismih, zadolžnicah dežel, deželnih bank ali deželnih hipotečnih zavodov.
Ob trajnem plodonosnem nalaganju raz-položnc imovine se je primerno ozirali tudi na naložne vrednosti, ki pridejo v poštev v okoliših Posameznih deželnih uradov, v razmerju premij, ki so jih prejeli posamezni deželni uradi v zadnjem računskem letu, k skupnemu prejemku premij in po predlogih deželnih uradov (§ 41, zadnji odstavek).
Nadalje naj se primeren del zalog porabi za naložbe, ki služijo namenom skrbi za stanovanja in druge skrbi za zasebne nameščence.
§ 57.
Prebitek letnega gospodarstva se odkaže varnostnemu zakladu, kolikor se ne odkaže določnim namenom, zlasti dotiranju podpornega zaklada za revne osebe brez službe in pokojninskega zaklada zavodovih uslužb ;ncev.
Eventualne obratne primanjkljaje je zalagati iz varnostnega zaklada in, ko je la zaklad izčrpan, jih prenesli dotlej, da se eventualno izpremené stalne premije.
Drugi del.
Posebna določila o zavarovanju.
I. Obseg zavarovanja.
§ 58.
Pri pokojninskem zavodu so zavarovani vsi nameščenci, ki so po z. o p. z. zavezani zavarovanju in za katere se ne osnuje tako, kakor je navedeno v § 64 z. o p. z., pristojnost nadomestne uredbe, potem po § 88 prostovoljno zavarovane osebe.
Il.JPorazdelitev zavarovanju zavezanih oseb.
\
§ 59 (§ 3 z. o. p. z.).
Zavarovanju zavezane osebe se po svojih letnih prejemkih uvrščajo v šest plačilnih razredov, in sicer v :
I.	Plačilni razred z letnimi prejemki od 600 K do 900 K,
II.	plačilni razred z več nego 900 K do 1200 K letnih prejemkov,
III.	plačilni razred z več nego 1200 K do 1800 K letnih prejemkov,
IV.	plačilni razred z več nego 1800 K do 2400 K letnih prejemkov,
V.	plačilni razred z več nego 2400 K do 3000 K letnih prejemkov,
VI.	plačilni razred z več nego 3000 K letnih prejemkov.
Ob ovedbi gorenjih plačilnih razredov je privzeti v plačo tudi stanarine, aklivnostne in poslovne doklade ter vse vrste naturalnih prejemkov.
Pri tem je vračuniti naturalno stanovanje z 20 odstotki plače v gotovini, naturalno stanovanje vštevši prosto kurjavo in razsvetljavo s 25 odstotki, naturalno stanovanje s prehrano vred s 40 odstotki plače v gotovini. Vrednost drugih naturalnih prejemkov je zaračunjati po krajevnih poprečnih cenah.
Stalnim prejemkom je priračuniti dogovorjene izpremenljive prejemke, kakor tantijeme in druge od opravilnega ali delovnega uspeha odvisne prejemke, ako je zanje jamčen najmanjši znesek, s tem zneskom, drugače s poprečnino v zadnjih treh letih istega službenega razmerja doseženih zneskov, najmanj pa z eno petinko stalnih prejemkov.
Nagrade (remuneracije) je prištevati drugačnim prejemkom, ako so bile dogovorjene ali ako se po navadi redno ponavljajo.
Več oseb, ki dajejo porazuinno istemu na' meščencu dela, če tudi za ločeno plačilo, jamč1 nerazdelno za zavarovanje tega nameščenca na podlagi njegovega skupnega plačila. Ne gledé .na ta primer, je nameščenec, ki je uslužben hkratu pri več službodajnikih za ločeno plačilo, zavezan dolžnosti zavarovanja samo gledé svojega glavnega opravila.
Za glavno opravilo velja najvišje plačana služba. Ako pride za dolžnost zavarovanja v poštev več enako plačanih služb, tedaj se določi glavno opravilo najprej po ožji zvezi tega ali drugega službovanja s prejšnjim pridobivanjem ali z izobrazbo nameščenca, potem po daljši dobi službenega razmerja, končno po drugih sposobnih znakih.
III.	Predmet zavarovanja.
§ 60 (§ 4 z. o p. z.).
Predmet zavarovanja je pričakovanje (nadeja):
Za zavarovanca:
1.	rente za primer nesposobnosti, prislužiti si kaj (renta za onemoglost, §§ 62 do 67), oziroma starostne rente (§ 68).
Za zaostale:
2.	rente za vdovo (vdovska renta, §§ 69 do 71),
3.	vzgojcvalnih prispevkov za otroke (§§72 do 74),
4.	enkratne odpravnine zaostale vdove, oziroma otrok ali revne matere (§§ 75 in 76).
IV.	Čas čakanja.
§ 61 (§ 5 z. o p. z.).
Za dosego pravice do dajatev, oznamenjenih v § 60, št. 1, 2 in 3, je razen sicer za to ustanovljenih pogojev treba, da je dovršen čas čakanja.
Ta zahteva odpade, ako nastane pridobitna nesposobnost ali smrt zavarovanca vsled nezgode, ki se je pripetila v izvrševanju službe in je v zvezi s službo.
V.	Izmera zakonitih dajatev, pridobitev in izguba pravice do njih, začetek in konec prejemkov.
a) Renta za onemoglost.
§ 62 (§ 6 z. o p. z.).
Pravico do rente za onemoglost ima zavarovanec brez ozira na starost v primeru pridobitne nesposobnosti (onemoglosti).
§ 63 (§ 7 z. o p. z.).
Nesposoben prislužiti kaj je tisti, ki zaradi kake telesne ali duševne hibe ne more dalje izvrševati poklicnih dolžnosti svoje zadnje zavarovanju zavezane službe.
Za nesposobnega prislužiti kaj velja nadajje zavarovanec, ki je dosegel 65. leto starosti, ako ni v službenem razmerju, zavezanem zavarovanju.
§ 64 (§ 7 a z. o p. z.).
Do rente za onemoglost pa nima pravice tisti:
a) čigar zaslužek iz opravila, ustrezajočega njegovim delovnim silam, presega tako znesek 600 K kakor tudi dve tretjini poprečnine vštevnih prejemkov, ki jih je užival v zadnjih 60 prispevnih mescih ali v eventualnem krajšem službenem času,
b) ki je pridobitno nesposobnost povzročil namenoma ali, ko je storil kazenskosodno dognano hudodelstvo. V tem primeru pa lahko pokojninski zavod rento za onemoglost docela ali deloma prizna udom rodbine, ki imajo zakonite pravice do prebrane nasproti upravičenemu prejemniku.
Ako delovni zaslužek in renta za onemoglost skupaj presegata poprečnino vštevnih prejemkov zadnjih 60 prispevnih mescev ali eventualnega krajšega službenega časa, se skrajša renta za onemoglost za znesek, kar ga je več.
§ 65 (§ 8 z. o p. z.).
Ako nastopi pridobitna nesposobnost po preteku časa čakanja 120 prispevnih mescev ali prej zaradi nezgode (§ 61, odstavek 2), je renta za onemoglost osnovni znesek, v prvem primeru tudi stopnjevalni znesek.
Višina osnovnega zneska znaša v
I.	plačilnem razredu
II.
III.
IV.
V.
VI.
n
n
n
n
n
rt
. 180 K na leto
•	270 , ,
-	360 , ,
-	540 „ .
•	720 „ ,
•	900 , ,
It
n
n
Letni stopnjevalni znesek se odmerja z eno osminko premij, ki so postale plačne v prispevnem času, ki sledi 120. prispevnemu mescu.
Ako nastopi pridobitna nesposobnost brez nezgode (§ 61, odstavek 2) po preteku najmanj 60, toda manj nego 120 prispevnih mescev, znaša renta za onemoglost dve tretjini v drugem odstavku imenovanih osnovnih zneskov.
Osnovni znesek in reducirana renta se odmerjata po plačilnem razredu (§ 59), v katerega je zavarovanca uvrstiti po letni poprečnini tistih vštevnih prejemkov, ki jih je užival v zadnjih 24 prispevnih mescih, preden je potekel čas čakanja 120 prispevnih mescev, oziroma preden je prej pripala renta za onemoglost. Ako nastane nezgoda (§61, odstavek 2), preden poteče 24 prispevnih mescev, je dati v podstavo letno popreč-nino vštevnih prejemkov v prebitih prispevnih mescih.
Toda osnovni znesek se ne sme odmeriti z manj nego eno četrtinko premij, ki so postale plačne do preteka časa čakanja, oziroma do nastanka nezgode (§ 61, odstavek 2), reducirana renta (odstavek 4) pa ne z manj nego eno čestinko premij, ki so postale plačne do njenega pripada.
Po katerih pogojih se šteje za odmero rente službeni čas, prebit v zavarovanju zavezani namestitvi, se določa v § 102, odstavek 7.
Mesečni znesek rente se zaokroži na 10 h teko, da se puščajo zneski do 5 h v nemar, ^šji zneski pa se računijo za 10 h.
Ako ima zavarovanec na podstavi svoje zavarovalne dolžnosti pri bolniški blagajnici, urejeni po zakonu o bolniškem zavarovanju, ali pri registrovani pomožni blagajnici ali pri bratovski skladnici pravico do boleznine, ali kakor kdo, ki ga je politično oblastvo po § 4 zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33) oprostilo zavarovalne dolžnosti, pravico do nadaljnjega plačevanja plače nasproti službodajniku, se prične prejemanje rente za onemoglost 20 tednov po začetku pravice do bolniške podpore.
§ 67 (§ 10 z. o p. z.).
Prejemanje rente za onemoglost neha:
1.	s smrtjo upravičenega prejemnika;
2.	ko se zopet doseže pridobitna sposobnost:
3.	ako so dani pogoji § 64, lit. o.
b) Starostna renta.
§ 68 (§ 11 z. o p. z.).
Renta za onemoglost gre brez dokaza pridobitne nesposobnosti kakor starostna renta:
1.	moškim zavarovancem po 480 prispevnih mescih ;
2.	zavarovankam po 420 prispevnih mescih, toda ne pred doseženim 55. letom starosti;
3.	zavarovancem, ki so dovršili 70., in zavarovankam, ki so dovršile 65. leto starosti in so prebili najmanj 60 prispevnih mescev.
Določila § 64, § 66, odstavek 2, in § 67, točka 2 in 3, se ne uporabljajo na starostne rente.
Za pripad starostne rente je brez vpliva, ali ostane zavarovanec še dalje v svoji namestitvi. V tem primeru ni več plačevati premij (§ 83, točka 2).
Prejemanje starostne rente se začne s prvim dnem koledarskega mesca, ki sledi njenemu pripadu, in neha s smrtjo upravičenega prejemnika.
Prejemanje starostne rente pa se lahko odloži z močjo, da se v vmesnem času zviša za listi znesek, ki ustreza prirastku premijske reserve.
c) Vdovska renta.
§ 66 (§ 9 z. o p. z.).
§ 69 (§ 12 z. o p. z.).
Prejemanje rente za onemoglost se prične 8 prvim dnem koledarskega mesca, ki sledi pripadu rente. Ako se v postopku za proglasitev onemoglosti (§ 111, točka 1) ne poizve jčas *zgube pridobitne sposobnosti, velja dan zglasitve Za dan'izgube.
Pravico do vdovske rente ima vdova zavarovanca, ki je ob svoji smrti prejemal rento za onemoglost ali starostno rento ali je imel nadejo na tako rento. Vdovska renta znaša polovico rente, oziroma tega, česar se’ je imel nadejati zavarovanec.
(SlovcuUoh.)
231)
§ 70 (§ 13 z. o p. z.).
Pravice do vdovske rente pa ni v naslednjih primerih :
1.	ako od dneva ženitve zavarovanca še ni poteklo šest mescev, razen ako je zavarovančevo smrt povzročila nezgoda, ki se je zgodila po ženitvi;
2.	ako je zavarovanec sklenil zakon, ko je dovršil 50. leto starosti;
3.	ako je zavaro\ anec ob času, ko je sklenil zakon, prejemal tukaj omenjeno rento za onemoglost ali starostno rento;
4.	ako je bila vdova ob času moževe smrti po svoji krivdi sodno ločena od njega ali ako je bil zakon sodno razvezan;
5.	ako je proti vdovi s kazenskosodno razsodbo dokazano, da je s premišljenim dejanjem zakrivila ah sozakrivila moževo smrt.
§ 71 (§ 14 z. o p. z.).
Prejemanje vdovske rente se prične s prvim dnem koledarskega mesca, ki sledi dnevu moževe smrti, in neha, ko se vdova zopet poroči, oziroma kadar umre.
Ako se vdova zopet poroči, dobi odpravnino v trojnem letnem znesku svoje vdovske rente.
d)	Vzgojevalni prispevki.
§ 72 (§ 15 z. o p. z.).
Pravico do vzgojevalnega prispevka ima vsak otrok, star manj nego 18 let, v primeru smrti zavarovanega očeta ali zavarovane matere, ako je umrli oče ali umrla mati v tem času prejemal rento za onemoglost ali starostno rento ali je imel nadejo na tako rento. Toda nezakonski, ne poza-konjeni otroci in otroci, ki so iz zakona, ki ga je sklenil zavarovanec šele, ko je užival rento za onemoglost ali starostno rento (§ 70, št.. 3), nimajo pravice do vzgojevalnih prispevkov, sloneče na zavarovanju njihovega očeta.
§ 73 (§ 16 z. o p. z.).
Vzgojevalni prispevek znaša za vsakega enojno osirotelega otroka eno tretjino, za vsakega dvojno osirotelega otroka dve tretjini nadejc, oziroma pravice umrlega očeta ali matere do rente za onemoglost, brez eventualnega stopnje-valnega zneska.
Za vsakega dvojno osirotelega otroka, čigar oče in mati sta bila zavarovana, je odmeriti vzgoje
valni prispevek v višini polne nadeje ali polne pravice višje zavarovanega dela roditeljev do rente za onemoglost brez eventualnega stopnje valnega zneska.
Vsota vzgojevalnih prispevkov enojno osirotelih otrok ne sme presegati, če in dokler oče še živi, 50 odstotkov, če in dokler mati uživa vdovsko rento, 75 odstotkov, pri dvojno osirotelih otrocih pa 200 odstotkov zgoraj omenjenih pravic, tako, da tvori v vsakem primeru tista nadeja (tisto pričakovanje), oziroma tista renta, ki jo je pridobil ali prejemal zavarovani del roditeljev ob času smrti, najvišjo izmero vseh vzgojevalnih prispevkov.
Posamezne vzgojevalne prispevke je vsako-časno v mejah najvišje izmere razmerno prideliti.
§ 74 (§ 17 z. o p. z.).
Prejemanje vzgojevalnega prispevka se prične s prvim dnem koledarskega mesca, ki sledi dnevu smrti zavarovanega dela roditeljev, in neha, ko dovrši otrok 18. leto starosti ali ako prej umre.
e) Enkratna odpravnina.
§ 75 (§ 18 z. o p. z.).
Pravico do enkratne odpravnine imajo vdova in, ako ni ostala vdova, po enakih delih otroci zavarovane osebe, ako umre, ne da bi se bila prigodila nezgoda po § 61, odstavek 2, pred potekom 60 prispevnih mescev in ako so v ostalem izpolnjeni pogoji za prejemanje vdovske rente ali vzgojevalnega prispevka (§§ 69 do 72 in 74).
Ako niso zaostali niti vdova niti upravičeni otroci, ima zapuščena revna mati, za koje preživljanje je prispevala zavarovana oseba, pravico do enkratne odpravnine.
§ 76 (§ 19 z. o p. z.).
Kakor enkratna odpravnina gre vdovi, oziroma otrokom dvojni, revni materi navadni osnovni znesek tiste rente za onemoglost, ki pristoja s pretekom 120 prispevnih mescev v plačilnem razredu, v katerem je bil zavarovanec ob času svoje smrti.
§ 77 (§ 19 a z. o p. z.).
Prenos (cesija), zastavba in rubež nadej (pričakovanj) in pravic zavarovancev in njihovih rodbinskih udov so dopustni in imajo pravno moč samo toliko, kolikor se zgodé:
1.	za založbo pravic tistih oseb, ki imajo proti prejemnikom, upravičenim po spredaj stoječih določilih, zakonito pravico do dajanja preživljanja;
2.	za založbo predplačil, ki jih je službo-dajnik ali pokojninski zavod dovolil upravičenim prejemnikom na lastno prošnjo na račun zavarovalnih pravic po njih pripada, pa preden so se nakazale.
TI. Izplačevanje, počivanje in zastaranje prejemkov; nasledki nepristojnega prejemanja.
§ 78 (§ 20 z. o p. z.).
Vse rente in vsi vzgojevalni prispevki se izplačujejo v mesečnih obrokih naprej. Ako neha pravica do njih v teku mesca, se prejeti zneski ne vračajo.
Upravičeni prejemniki morajo na zahtevanje pred vsakim izplačilom predložiti potrdilo življenja, oziroma vdovstva.
Odpravnine je izplačati takoj, ko se je dokazala pravica do njih.
§ 79 (§ 21 z. o p. z.).
Pravica prejemati rente za onemoglost, vdovske rente in vzgojevalne prispevke počiva, dokler prejema upravičeni prejemnik na podstavi predpisov o prisilnem zavarovanju proti nezgodam rento, do njene višine.
Pravica prejemati vse vrste rent ter vzgojevalne prispevke počiva:
1.	dokler prestaja upravičeni prejemnik več nego enomesečno kazen na svobodi; pri tem pa jo starostne rente, rente za onemoglost in vdovske rente odkazati udom rodbine, ki imajo zakonite alimentacijske pravice do upravičenega prejemnika;
2.	dokler biva upravičeni prejemnik brez pritrditve pokojninskega zavoda trajno v inozemstvu. V tem primeru se lahko odpravi s polovico glav-nične vrednosti svojih pravic.
§ 80 (§ 22 z. o p. z.).
Pravica in prejemanje v tem ustavu omenjenih dajatev neha, ne gledé na primere, določene posebej v sprednjih določilih, z zastaranjem. Zastaranje se ravna po določilih občega državljanskega zakonika. Rok zastaranja pa znaša za poteguje za pravico do rentnega prejemka deset let od začetka pravice do nje, za pravico do posa-
meznega obroka rente pa eno leto od časa njegove dospelosti.
§ 81 (§ 23 z. o p. z.).
Ako je prišla kaka oseba krivično v užitek tukaj omenjene dajatve, ji je treba odtegniti jo; nepristojno dobljeni zneski se morajo vrniti s 4 odstotki obresti vred, ne kraté kazenskopravnega preganjanja. Če so se nepristojno prejemali vzgojevalni prispevki, odpade obrestovanje.
TIL Zdravilni postopek.
§ 82 (§ 23 a z. o p. z.).
Pokojninski zavod ima pravico uvesti zdravilni postopek, da se zopet doseže pridobitna sposobnost prejemnika rente za onemoglost.
V ta namen lahko spravi zavarovanca na svoje stroške v zdravilni zavod (bolnico, zdravil-nico) ali sicer na kraj, pripraven za zdravljenje, in sicer brez pritrditve zavarovanca v tistih primerih, v katerih se more po § 8 zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33) zaukazati nastanitev v bolnici.
Za dobo zdravljenja se lahko prejemanje rente za onemoglost docela ali deloma ustavi. Ako pa ima zavarovanec, ki se je privzel k zdravilnemu postopku, rodbinske ude, za kojih živež je doslej bistveno prispeval, potem je svojcem dovoliti podporo najmanj v polovični višini rente, ki gre zavarovancu.
Ako se prejemnik rente odtegne zdravljenju, ki ni odvisno od njegove pritrditve, se mu lahko začasno ustavi prejemanje cele ali enega dela rente za onemoglost.
O sporih med pokojninskim zavodom in prejemnikom rente, ki so v zvezi z uporabljanjem zdravljenja, odloča pristojno razsodišče (§ 114).
TIH. Prestanek dolžnosti zavarovanja, povračilo premij, zopetni vstop v dolžnost zavarovanja.
§ 83 (§ 24 z. o p. z.).
Dolžnost zavarovanja prestane:
1.	čim katerikoli njenih pogojev ni več izpolnjen ;
2.	s pripadom rente za onemoglost, oziroma starostne rente.
Pravice zavarovanja pa ostanejo varovane 18 mescev potem, ko je prestala dolžnost zavarovanja, v Višini nadej (pričakovanj), v tem času že pridobljenih, oziroma skrajšanih po § 85.
§ 84 (§ 25 z. o p. z.).
Osebe, katerih dolžnost zavarovanja ali prostovoljno zavarovanje (§§ 88 do 90) je prestalo iz katerihkoli razlogov, ne gledé na razlog § 83, točka 2, pravtako tisti, ki so se izločili iz zavarovanja, ker ni bilo dolžnosti zavarovanja, imajo, ako so ostali nato najmanj 6 mescev brez zavarovanju zavezanega opravila, pravico do povračila tistega dela zanje res plačanih premij brez obresti, ki pride nanje po ključu, določenem v § 93, četudi se službodajnik ni poslužil pravice odbitka, ki mu gre (§ 96), in sicer v najvišjem znesku premijske reserve (§ 99).
Ako se je pa zavarovancu po § 31 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.), ali cesarskega ukaza z dne 25. junija 1914. 1. (drž. zak. št. 138) vštel službeni časna podstavi lastnih vplačil ali ako je zavarovanec nekaj časa zavarovanje prostovoljno nadaljeval (§ 88), mu je od premijske reserve, ki je narasla s temi zavarovanji, povrniti 75 odstotkov, najmanj pa znesek, ki je enak polni premijski reservi, odbivši eno letno premijo plačilnega razreda, ki ga je imel zavarovanec nazadnje. Pravico do povračila pa je tudi v teh primerih preračuniti po sprednjem odstavku, ako je to ugodneje za zavarovanca.
Osebi ženskega spola, ki sklene zakon v 2 letih .po izstopu iz zavarovanja ah izstopi iz zavarovanja v dveh letih po sklepu zakona, je dopolniti povračilo na 80 odstotkov zanjo res vplačanih premij.
Za	te	pravice, na	katere	se uporabljajo
določila	§ 77, se more	potezah	samo zavaro-
vanec. Pravice ugasnejo, ako se niso zglasile pri pristojnem deželnem uradu pokojninskega zavoda v teku |3 let po izpolnitvi pogojev, ter ako je prosilec, preden jih je zglasil, zopet vstopil v zavarovanju zavezano opravilo. Že zglašene pravice	te	vrste preidejo na	dediče upravi-
čencev.
S 85 (§ 26 z. o p. z.).
Delovito povračilo vplačanih premij velja, ako doseže ali preseže višino premijske reserve, za popolno odpravo. V drugem primeru ima posledico,	da	se zmanjšajo	nadeje	(pričakovanje),
oziroma skrajša vštevni prispevni čas v razmerju povrnjenega zneska k nabrani premijski reservi.
§ 86 (§ 27 z. o p. z.).
Ako zavarovanje zopet nastopi, se preraču-nijo nove nadeje (pričakovanja) v stiku s poprej pridobljenimi nadejami, bodisi neprikrajšanimi, bodisi po § 85 skrčenimi, ako je bil prestanek zavarovanja posledica pripada rente za onemoglost ali pa je trajal k večjemu dvanajst let po plač-nosti zadnje premije.
Drugače je ob zopetnem nastopu zavarovanja zaračuniti samo prebiti čas čakanja v najvišji izmeri petih let
§ 87 (§ 27 a z. o p. z.).
Nadeje (pričakovanja), pridobljene iz najmanj 120 prispevnih mescev, se lahko varujejo v višini, v kateri so bile, ko je prestala dolžnost zavarovanja, s pripoznalno pristojbino 4 K na leto, plačno v dveh polletnih obrokih naprej, z močjo, da sè zavarovalne pravice ohranijo v moči časno neomejeno čez 18 mesečni rok, določen v sklepnem odstavku § 83.
To varovanje nadej (pričakovanj) prestane brez pravice do povračila že plačanih pripoznalnih pristojbin, ako zaostane zavarovanec z obrokom dalje nego šest mescev po njegovi plačnosti. Prvi obrok pripoznalne pristojbine, ki postane plačen prvega dne 19. mesca potem, ko je nehala dolžnost zavarovanja, pa se mora plačah v 14 dneh po njegovi plačnosti, sicer ugasne pravica do varovanja nadej (pričakovanj).
Na aktivno vojaško službovanje pozvani so za dobo sklica na svojo prošnjo oproščeni plačevanja pripoznalne pristojbine.
IX. Prostovoljno zavarovanje.
§ 88 (§ 28 z. o p. z.).
Osebe, kojih dolžnost zavarovanja je nehala iz katerihkoli-razlogov, ne gledé na razlog § 83, točka 2, pravtako tisti, ki so se izločili iz zavarovanja, ker ni bilo dolžnosti zavarovanja, imajo pravico prostovoljno nadaljevati zavarovanje, ako niso zglasili eventualnih pravic po § 84.
V § 1 o, odstavek 1, z. op. z., omenjeni nameščenci se lahko, tudi negledé na primer prvega odstavka, ustrezno višini svojih prejemkov po sprednjih določilih pripuščajo v prostovoljno zavarovanje pri pokojninskem zavodu, ako so pri pokojninskem zavodu zavarovani tudi uslužbenci tuzemskega obrata.
Končno je osebe, ki po poklicu zasebno poučujejo ali delujejo na zasebnih učiliščih, ako še niso presegle 45. leta starosti in dobivajo prejemke iz več službenih razmerij, izmed katerih sicer posamezen prejemek ne dosega ali ne presega zneska 600 K, njih vsota pa ga dosega ali presega, na podstavi vseh prejemkov, ki so jih priznali, pripuščati v zavarovanje pri pokojninskem zavodu v posebnem, v § 123 imenovanem oddelku po tarifah, ki veljajo zanj.
§ 89 (§ 29 z. o p. z.).
Prostovoljni zavarovanec mora v § 93 omenjeno skupno premijo plačevati tako, kakor je predpisano.
Z vplačevanjem skupne premije se nadaljuje obstoječe zavarovanje, ne da bi bilo treba izrečne izjave strank. Ako se prispevki ne vplačujejo šest mescev, velja to, kakor da se je doličnik odrekel pravici do nadaljevanja zavarovanja.
§ 90 (g 30 z. o p. z.).
Prostovoljno zavarovanje prestane, če zavarovanec :
1.	zglasi svoj izstop;
2.	šest mescev zaostane s plačilom premij;
3.	ne da bi bil v kateri izmed služb, ozname-njenih v § 1 «, odstavek 1, z. o p. z., trajno biva v inozemstvu.
Od določila zadnje točke se lahko ukrenejo gledč posameznih držav izjeme z ukazom ministra za notranje stvari.
§ 91 (g 31 z. o p. z.).
Od 1. dne oktobra 1914. 1. velja pravica zavarovancev do zvišbe njihovih nadej (pričakovanj) čez normalno izmero z vštetjem službenih let le še, ako se provizijsko zavarovanje pri rudniški bratovski skladnici prevede v pokojninsko zavarovanje (§ 122), ter v zvezi s preodkazom premijske reserve za liste, ki so prestopili iz javnih služb v zavarovanju zavezana opravila (§ 2, točka 6 z. o p. z.). V teh dveh primerih ni omejeno vštetje službenih let niti gledé časa njihove zahteve, niti gledé moči, da se skrajša čas čakanja (§ 31, odstavek 2 in 3, zakona z dne 16. decembra 1906. 1. [drž. zak. št. 1 iz 1. 1907]).
Do 30. dne septembra 1914. 1. z vštetjem službenih let pridobljene pravice ostanejo varovane.
X,	Zagotovitev nadej (pričakovanj).
5; 92 (g 32 z. o p. z.).
Dajatve (g 60) se zagotové s stalnimi premijami.
g 93 (g 33 z. o p. z.).
Stalnih premij je treba plačevati za vsak plačilni mesec (prispevni mesec) :
v I. plačilnem	razredu	6 K,
, II-	.		9 ,
. IH-		12 .
, iv.		18 ,
. v.		24 ,
, VI.	.		30 ,.
Od teh premij prideta v prvih štirih plačilnih	
razredih na službodajnika dve tretjini, na zavarovanca pa ena tretjina, v višjih razredih pa na vsakega polovica.
Ako presegajo letni prejemki zavarovanca (g 59), ki jih je všteti za odmero premij, 7200 K. mora plačevati premije docela iz svojega.
S pripadom rente za onemoglost ali starostne rente neha dolžnost plačevati premije.
/	g 94 (§ 34 z. o p. z.).
Premije je treba plačevati prvi dan vsakega koledarskega mesca naprej.
Ako se začne ali konča zavarovanje v teku mesca, je treba vendar plačati polno mesečno premijo.
Več delodajnikov, ki se menjajo v teku prispevnega mesca, je nerazdelno odgovornih za premijo v višini plačilnega razreda, ki je dan pri vsakem. Plačnik ima regresno pravico proti drugim službodajnikom do razmerne odškodbe.
g 95 (g 35 z. o p. z.).
Pravica, da »e ugotovi obstoj premijskih terjatev, zastara v treh letih od dneva plačnosti premije.
Zastaranje te pravice se prekine z vsako naredbo, ukrenjeno v namen ugotovitve, v času, v katerem izve prispevku zavezana oseba o tem.
Pravica do izterjave ugotovljenih premijskih dolgov zastara v treh letih po obvestilu prispevku zavezane osebe o uspehu ugotovitve.
Zastaranje pravice izterjavanja se prekine z vročitvijo plačilnega poziva, namerjenega na plačilnega zavezanca, z uvedbo izvršbe, z dovolitvijo plačilnega roka in po predpisih, ukrenjenih v konkurznem redu.
Pred 1. dnem oktobra 1914. 1. začeto, pa še ne dovršeno zastaranje je presojati po sprednjih določilih.
Dolžnost plačevati premije je neodvisna od prejšnje izdaje zadevnih odlokov ali odločb ter od začetka pravomočnosti.
§ 96 (§ 36 z. o p. z.).
Premije (§ 93) mora oddajati službodajnik.
Ako je izpolnil to dolžnost, je upravičen delni znesek, ki pride na zavarovanca, odbijati mesečno od njegovih prejemkov.
Ta pravica odbijanja se mora izvršiti v treh mescih po prvem plačilu plače, ki sledi plač-nosti premije, sicer ugasne ta pravica.
Službodajniki morajo zavarovalne prispevke, ki jih je oddajati po zakonu, vplačevati vsak mesec deželnemu uradu ah poslužujč se čekovnega prometa c. kr. poštnega hranilničnega urada ali naravnost pri blagajnici deželnega urada.
Nepristojno vplačane premije vrne pokojninski zavod s štiriodstotnimi obrestimi. Službo-jemnik ima v tem primeru pravico do povračila prispevkov, ki jih je res plačal, in lahko zahteva, da jih pokojninski zavod plača s štirimi odstotki obresti naravnost njemu.
§ 97 (§ 38 z. o p. z.).
Zaostale premije je obrestovati s štirimi odstotki; izterjajo se lahko, izvzemši v § 89 omenjene premije, s politično ah s sodno izvršbo in uživajo v izvršilnem in konkurznem postopku prednostno pravico davčnih zaostankov.
Neizterljivost zaostankov z omejitvijo iz § 102, odstavek 7, nima za posledico, da bi se izgubila pravica do zavarovalnih dajatev.
Stroške, ki nastanejo z opomini ali izvršbami, mora zamudni službodajnik povrniti pokojninskemu zavodu. Ti stroški se določijo po navodilu, ki ga sklene načelstvo (§ 14, t. 10).
XI.	Preodkazovauje.
§ 98 (§ 68 z. o p. z.).
Ako prestopi zavarovanju zavezana oseba od pokojninskega zavoda k nadomestni uredbi, je premijsko reservo (§ 99) preodkazati nadomestni uredbi.
Znesek, ki ga je preodkazati, se zmanjša v primerih dolžnega povračila delov premij v zmislu § 84 na znesek tiste premijske reserve, ki ustreza nadejam (pričakovanju) in času čakanja zavarovanca po skrajšavi po § 85.
Vsak preodkaz se mora zgoditi v štirih tednih po prejetem naznanilu o vzprejemu (§ 68 a, z. o p. z.) z naznanilom vseh za dosedanje zavarovanje in za preodkaz merodajnih okolnosti. Znesek, ki ga je preodkazati, je obrestovati s 4 odstotki, počenši od dne vstopa pri novem nosilcu zavarovanja.
Ako znesek, ki ga je nadomestna uredba preodkazala pokojninskemu zavodu za kakega nameščenca, presega višino tiste premijske reserve, ki jo naj nabere pokojninski zavod na podstavi dosedanjega vštevnega prispevnega časa, prištevši službeni čas zavarovanca, zaračunjen po § 31 zakona z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.) ali cesarskega ukaza z dne 25. junija 1914. 1. (drž. zak. št. 138), potem je ta znesek, kar ga je več, izročiti, kakor si izbere zavarovanec, ah njemu ah ga je porabiti za prostovoljno zavarovanje na večje dajatve ah pa ga pripisati zavarovancu v dobro, ako vnovič prestopi, ga preodkazati in ga, ako nastopi primer zavarovanja ah pogoji § 84, izročiti s štiriodstotnimi obrestimi vred. Ako se zavarovanec ne posluži svoje pravice izbire v treh mescih po izvršenem prestopu, se znesek, kar ga je več, pripiše zavarovancu v dobro.
n § 99.
Premijske reserve nadej se poizvedö za moške zavarovance s pomočjo tabel I in I«, za zavarovanke s pomočjo tabel II in II a dodatka.
Za starost, ki jo je dati preračunu v podlago, velja na dan vstopa pri novem nosilcu zavarovanja dovršeno leto starosti, ako je pa bilo izza dovršitve leta starosti prebitih več nego 6 mescev, naslednje leto.
Premijske reserve posameznih plačilnih razredov za celoletne prispevne čase se podajajo iz vrednosti tabel I ali II z množenjem s faktorjem plačilnega razreda; ta faktor je
v 1. plačilnem razredu . . .		. l
, H.	» ...	. 1-5
, HI-	■n	...	. 2
, iv.	9	. 3
, v.	n	...	. 4
, VI.	n	...	. 5.
Da se preračunijo premijske reserve za prispevne čase, ki obsegajo ulomke let, se naredi najprej premijska reserva za že dovršeni, potem pa za bližnji višji celoletni prispevni čas. Nato se pridene prvemu rezultatu toliko dvanajstink od razločka obeh rezultatov, kolikor je mesečnih prispevkov dospelo čez dovršeno celoletno prispevno dobo.
Preračunjaje premijske reserve je gledati na naslednje:
a)	Ako še ni 120 prispevnih mescev pridobljenih in ako se v času cenitve (to je v zadnjih 24 prispevnih mescih ali v morebitnem krajšem prispevnem času) ni menjal plačilni razred, se množi vrednost tabele 1 ali II za ves prispevni čas s faktorjem zadnjega plačilnega razreda.
b)	Ako še ni 120 prispevnih mescev pridobljenih in ako se je v cenitvenem času menjal plačilni razred, se množi vrednost tabele I ali II za ves prispevni čas s kvo-cijentom, ki se pokaže, ako se število v cenitvenem času v vsakem posameznem plačilnem razredu dovršenih prispevnih mescev množi s faktorjem dotičncga plačilnega razreda in vsota teh produktov deli s skupnim številom prispevnih mescev cenitvenega časa.
c)	Ako je 120 prispevnih mescev pridob-
ljenih, se množi vrednost tabele I ali II za ta čas s kvocijentom, ki se pokaže, ako se po predpisu §	65 preračunjeni osnovni
znesek deli s 180.
d)	Ako je pridobljenih več nego 120 prispevnih mescev, se preračunijo najprej nadeje na rento za onemoglost in na zgojevalni prispevek, na eni strani kakor so se v resnici pridobile (dejanske nadeje), na drugi strani pa kakor bi se bile pridobile, ako bi bil zavarovanec ves prispevni čas v plačilnem razredu, ki ga je imel nazadnje (računske nadeje). Stoti del razlik v višini vsake obeh vrst nadej se potem množi z dotičnimi vred-nostimi tabele 1 a ali II a in seštejeta se oba produkta (za rento za onemoglost na eni strani in za vzgojevalni prispevek na drugi strani) (rezultat 1).
Nadalje je množiti vrednost tabele I ali II za ves prispevni čas s faktorjem tistega plačilnega razreda, ki ga je imel kdo nazadnje (rezultat 2).
Rezultat 2 je pomnožiti ali zmanjšati za rezultat 1, kakor so bile pri prvem računu dejanske nadeje večje ali manjše nego računske.
XII.	Prenos zavarovanj in njih popolno po-
vratno zavarovanje.
§ 100 (§ 70 z. o p. z.).
Za prenos zavarovanj nadomestnega zavoda (§ 65 z. o p. z.) ali vseh preskrbnih pravic, ki jih daje v § 66 z. o p. z. obravnavano pogodbeno razmerje službodajnika, na pokojninski zavod je treba državnega odobrenja.
Prenos se more dovoliti le tedaj, če se izroči pokojninskemu zavodu glavnica, ki po zavarovalno-tehniških načelih zadošča za popolno založbo zadevnih pravic.
Pokojninski zavod stopi v vse pravice in dolžnosti prenosnika oproščujč ga.
§ 101 (§ 71 z. o p. z.).
Določila § 100 naj se zmislu primemo uporabljajo tudi za primer popolnega povratnega zavarovanja zavarovanj.
XIII.	Priglaševanje zavarovanju zavezanih oseb. Ovedba pravic in pravni pomočki.
§ 102 (g 73 z. o p. z.).
Zavarovanju zavezane osebe, za katere je pokojninski zavod pristojen gledé zavarovanja (§ 58), je priglašati in odglašati pri njegovem pristojnem deželnem uradu v oblikah, ki so predpisane za to".
Enaka dolžnost naznanil obstaja gledé vseh ostalih za zavarovanje merodajnih izprememb službenega razmerja, zlasti gledé izprememb plačila.
Spredaj stoječa naznanila je podajati v 14 dneh in naložena so načeloma službodajniku.
Službojemnik pa ima pravico tisti del naznanila, ki se nanaša na njegove rodbinske razmere, podati sam naravnost pristojnemu deželnemu uradu pokojninskega zavoda. Ako se posluži te
pravice, preide vsa odgovornost (oddelek XX z. o p. z.) za ta del zglasitve od službodajnika na službojemnika, počenši od časa, ko se obvesti deželni urad.
Tudi za vsa druga naznanila je upravičen službojemnik, ne da bi se s tem odpravila dolžnost službodajnika.
Deželni urad mora prejem vsakega naznanila potrditi tako službodajniku kakor tudi službo-jemniku v 14 dneh, razen ako se v tej dobi izda odlok, s katerim se reši naznanilo.
Ako poda vsaj eden del naznanilo pravočasno, oziroma ako se je sploh podalo pred
1.	dnevom oktobra 1914. 1. ali se vsaj poda dodatno do 31. dne decembra 1914. L, za dobo, ki je pred 1. dnem oktobra 1914. L, se šteje čas prispevanja od tistega mesca naprej, v katerem je kdo vstopil v zavarovanju zavezano službo, brez ozira na to, ali so'se plačevali pripadajoči prispevki ali ne. V ostalem se šteje čas prispevanja, ako se naznanilo ni podalo pravočasno ali sploh ne, od tistega mesca naprej, v katerem se je naznanilo podalo dodatno ali se je uradoma dognala dolžnost zavarovanja z odlokom ali odločbo, brez ozira na to, ali so se pripadajoči prispevki res plačevali ali ne. Poprej prebiti službeni čas se računi za čas prispevanja zgolj po resnično plačanih premijah, ako se dodatno plačajo v šestih letih po plačnosti. Določila tega odstavka veljajo zmislu primerno za naznanila, ki jih je podajati po odstavku 2.
O vsaki nezgodi, ki je v zvezi s službo ali z opravilom in s katero se je poškodovala ali usmrtila zavarovanju zavezana oseba, naj podjetnik obrata ali tisti, kateremu je bilo ob času nezgode poverjeno vodstvo obrata, ako bo imela poškodba najbrže za posledico pridobitno nesposobnost, presegajočo zakonito dobo bolniške podpore, poda pismeno naznanilo najdalje v osmih dneh po nezgodi v predpisani obliki pristojnemu deželnemu uradu.
§ 103.
Priglasitve je podajati s predpisanimi obrazci, ki jih na zahtevanje izročajo politična okrajna oblastva in deželni uradi pokojninskega zavoda, in sicer toliko, kolikor jih je treba.
g 104.
Za vsakega nameščenca, ki vstopi v dolžnost zavarovanja, je izpolniti poseben list obrazca 1.
Izpremembe v pokojninskemu zavarovanju zavezanih prejemkih nameščencev je naznanjati po obrazcu 2. Odglaša se uporabljaje obrazec 3.
Vsako nezgodo, s katero se je usmrtila pokojninskemu zavarovanju zavezana oseba ali se je poškodovala tako, da nastane iz tega, kakor se kaže. pridobitna nesposobnost, ki presega zakonito dobo bolniške podpore, je naznaniti najdalje v osmih dneh po nezgodi s pomočjo obrazca 4.
§ 105 (g 84, odstavek 2, z. o p. z.).
Službodajniki imajo pravico sestavo in oddajo dokazov in priglasil, ki jih je podajati, prenesti na pooblaščence. Imena in stanovališča teh pooblaščencev je treba naznaniti pristojnemu deželnemu uradu.
§ 106 (§ 73 a z. o p. z.).
Službodajniki ter nameščenci so tudi dolžni dajati vsakčas pojasnila političnim oblastvom ter pokojninskemu zavodu o vseh tistih okolnostih, ki so merodajne za zavarovalno razmerje. Službodajniki so nadalje dolžni za to izrečno poverjenim organom pokojninskega zavoda in političnih oblastev dovoljevati na licu mesta vpogled v tiste zapiske, ki so potrebni za ovedbo zavarovalnega razmerja.
Niti pokojninskega zavoda niti njegovih organov ne sme državna finančna uprava porabljati za sporočanje razmer gledé strank, ki so dolžne dajati pojasnila, za katere so izvedeli v svoji uradni lastnosti. To določilo pa ne velja gledé imen upravičenih prejemnikov in višine njihovih prejemkov.
8 107.
Osebe, ki uživajo dajatev pokojninskega zavoda, so dolžne vsako izpremembo, ki se tiče njihove pravice do prejemkov (zopetna dosega pridobitne sposobnosti [§ 67], zopetna možitev vdove [§ 71], dovršilev 18. leta starosti sirote [§ 74], eventualni nastop rente za nezgodo [§ 79]) in njihovega stanovališča (zlasti preselitev v inozemstvo [g 79, t. 2]), naznaniti v osmih dneh na pristojnem deželnem uradu.
g 108 (g 75 z. », p. z.).
Vse odredbe in vsa obvestila pokojninskega zavoda in njegovih deželnih uradov, ki se dajejo
v okviru z. op. z., je udeležencem vročevati | v pismeni izdaji (odloki).
Odloki o pravicah, ki so jih zglasili zavarovanci ali njihovi rodbinski udje zoper pokojninski zavod, morajo obsegati, ako se pripozna pravica, hkratu višino in preračun pripoznane dajatve, ako se pa odkloni, razloge za to. Taki odloki se morejo le s tožbo na pristojnem razsodišču (§ 114) izpodbijati v nepodaljšljivem roku šestih mescev po vročitvi odloka.
Vsi ostali odloki, ki se tičejo pravic ali dolžnosti, uravnanih z z. o p. z., se dajo izpodbijati z vgovori, ki jih je vložiti v 14 dneh na političnem deželnem oblastvu, v čigar okolišu je službeni kraj nameščenca.
Zoper odločbe političnih deželnih oblastev je dopusten rekurz na ministrstvo za notranje stvari, ki ga je vložiti v štirih tednih na tistem političnem deželnem oblastvu, čigar odločba se izpodbija.
§ 109 (g 75» z. o p. z.).
V ostalem se uporabljajo določila zakona z dne 12. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 101) na ves postopek s pravnimi pomočki v stvareh pristojnosti političnih oblastev, vštevši vgovore zoper odloke pokojninskega zavoda.
Pravni pomočki zoper odloke in odločbe o dolžnosti zavarovanja, uvrstitvi v plačilne razrede in določitvi glavnega opravila nimajo odložive moči.
Za vročevanje odlokov in odločb v stvareh spredaj stoječih določil naj se uporabljajo §§ 102 do 104 in 109 civilnega pravdnega reda. Ako je neznano, kje biva oseba, kateri je vročiti odlok, naj ga vroči na prošnjo pokojninskega zavoda politično okrajno oblastvo, pristojno po zadnjem zavodu znanem stanovališču.
§ 110 (§ 77 z. o p. z. in § 6 cesarskega ukaza z dne 28. avgusta 1914. 1.).
Pravice pokojninskega zavoda zoper druge nosilce zavarovanja ali teh proti pokojninskemu zavodu, ki se opirajo na z. o p. z., naj v primeru spora neposrednje odloča, izključujč zadevno pravico do odloka, politično deželno oblastvo, v čigar okolišu imata sporni stranki svoj sedež. Več po tem pristojnih deželnih oblastev odloča v porazumu. Ako se ne doseže sporazumljenje, preide odločba na ministrstvo za notranje stvari.
Ako more odločba o takih pravicah vplivati na pravice zavarovancev, oziroma njihovih zaostalih, jih je pritegniti k postopku.
Spore o pravnem dejanskem stanu povratnega zavarovanja v zmislu cesarskega ukaza z dne 28. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 225) odloča ministrstvo za notranje stvari.
XIY. Postopek ob zahtevah proti pokojninskemu zavoda.
S 111 (§ 74 z. o p. z.).
Vse pravice pri pokojninskem zavodu zavarovanih oseb ali njihovih rodbinskih udov proti temu zavodu, ki se opirajo na z. o p. z., je zglasiti na pristojnem deželnem uradu pokojninskega zavoda ter je predložiti potrebne dokaze.
1.	Onemoglost, ki se trdi, je treba dokazati z zdravniškim izpričevalom. Deželni urad ima pravico ukreniti preiskavo zahtevajoče osebe po zdravniku, ki ga določi urad, ter poizvedovati vse, kar je dalje potrebno, da se dožene stvarni položaj. Službodajnik zahtevajoče osebe in ta sam sta dolžna dajati potrebna pojasnila.
Stroške zdravniškega izpričevala, ki ga mora prinesti zahtevajoča oseba, mora v primernem znesku povrniti deželni urad, ako se zahteva pripozna.
Pravica do dovolitve rente za onemoglost, ki jo je odklonila rentna komisija, oziroma načelstvo pokojninskega zavoda (§ 46 8), se more pred potekom enega leta vnovič zglasiti le, če se nazadnje dognano zdravstveno stanje bistveno izpremeni.
2.	Ako se zahteva starostna renta, je priložiti potrdilo o življenju tistega, ki se poteguje zanjo.
3.	Ako se zahtevajo vdovska renta, vzgojevalni prispevki ali odpravnina (§ 75, odstavek 1), je predložiti krstni list (rojstveni list) in smrtni list nameščenca, poročni list in krstne (rojstvene) liste in potrdila o življenju vseh, ki se potegujejo zanje.
4.	Ako zahteva enkratno odpravnino revna mati (§ 75, odstavek 2), je predložiti potrdilo občinskega urada o revnosti uporabljaje obrazec, ki ga je pokojninski zavod določil za to.
Na zahtevanje deželnega urada mu je predložiti tudi v primerih 1 in 2 krstni ali rojstveni list.
(tilovenlach.)
240
§ 112.
Izplačuje se pri upravičencih, ki ne stanujejo v inozemstvu (§ 79, t. 2), praviloma po poštni hranilnici na tistem poštnem uradu, v čigar dostavnem okraju ima upravičeni prejemnik svoje stanovališče.
§ 113.
Prejete zneske je treba v redu potrjevati; po poštnih predpisih določena potrdila prejema plačilnih nakaznic in denarnega zneska se smatrajo za pobotnice o pravilnem prejemu nakazanega zneska.
Upravičeni prejemniki morajo pred vsakim izplačilom predložiti potrdilo življenja, oziroma tudi vdovstva; ob vročitvah potom poštnega hranil-ničnega urada velja potrdilo, da se je plačilna nakaznica po poštnih predpisih vročila upravičenemu prejemniku, za potrdilo življenja, oziroma vdovstva.
XY. Razsodišča in postopanje.
§ 114 (§ 76 z. o p. z.).
Na sedežu vsakega deželnega urada pokojninskega zavoda se ustanovi stalno razsodišče.
Razsodišče sestoji iz stalnega predsednika, štirih prisednikov in potrebnih namestnikov. Predsednika in njegovega namestnika imenuje pravosodni minister v porazumu z ministrom za notranje stvari iz števila sodniških državnih uradnikov.
Prisednike in njihove namestnike voli glavni zbor. Polovica prisednikov in namestnikov pripadaj skupini službodajnikov, druga polovica pa skupini zavarovancev. Udje razsodišča ne smejo pripadati niti načelstvu pokojninskega zavoda ali odboru kakega deželnega urada, niti ne smejo biti v službi . zavoda.
Razsodišče naj razsoja o tožbah, vloženih po § 108, odstavek 2.
Pravni pomočki ali tožbe zoper razsodiško razsodbo niso dopustni.
Stroške, ki so združeni z uredbo in upravo stalnih razsodišč, plača pokojninski zavod.
XYI. Sodelovanje političnih in občinskih oblastev.
§ 115 (§ 80 z. o p. z.).
Politična in občinska oblastva so dolžna, po možnosti ustrezati nanja naslovljenim zaprosilom
pokojninskega zavoda in njegovih deželnih uradov, jih podpirati in tudi brez poziva pošiljati vsa poročila, ki morejo biti važna za njih opravilni obrat.
Pokojninski zavod in njegovi deželni uradi imajo zlasti pravico zahtevati sodelovanje političnih in občinskih oblastev, da se izsledé službodajniki, ki dajejo delo nameščencem, in da se poizvedč razmere, merodajne za dolžnost zavarovanja teh nameščencev.
Pokojninski zavod nima pravice zahtevati, da ga zastopa finančna prokuratura.
XYII. Državno nadzorstvo.
§ 116 (§ 78 z. o p. z.).
Pokojninski zavod in njegovi deželni uradi so pod nadzorstvom državne uprave; to nadzorstvo izvršuje minister za notranje stvari.
On je tudi poklican podeljevati v z. o p. z. omenjena državna odobrila.
Državna uprava lahko postavi za izvrševanje tega nadzorstva cesarskega komisarja, ki ga je poprej obveščati, kdaj se vršč občni zbori ter seje načelstva.
On ima oblast vpogledovati v knjige in spise pokojninskega zavoda ter sploh v vse poslovanje in ustavljati vse sklepe, o katerih misli, da nasprotujejo ustavu ali obstoječim zakonom in ukazom.
Minister za notranje stvari ima pravico upravljanje pokojninskega zavoda in njegovih deželnih uradov uradno preiskovati po določilih #§§ 38 in 39 ministrstvenega ukaza z dne 5. marca 1896.1. (drž. zak. št. 31), oziroma predpisih za zavarovalnice, ki stopijo v bodoče na njih mesto; nadalje ima pravico razpustiti načelstvo pokojninskega zavoda in odbore njegovih deželnih uradov in njih poslovanje in zastopanje začasno izročiti upravniku; toda minister je dolžen v osmih tednih po razpustu ukreniti potrebne odredbe, da se skliče občni zbor, ki voli novo načelstvo.
XYIII. Davčna, pristojbinska in kolkovna prostost.
§ 117 (§ 87 z. op. z.).
Pokojninski zavod je z omejitvijo, natančneje oznamenjeno v členu IV z. o p. z., prost pri-dobnine in rentnine.
Pač pa so prejemki, ki jih izplačuje, po določilih zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) v besedilu zakona z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 13) (novela o osebnih davkih) zavezani dohodnini in plačarini potom odbitka po izplačujoči blagajnici.
Vse obravnave in listine, potrebne za osnovo in uredbo pravnih razmer med pokojninskim zavodom na eni strani in njegovimi udi (službo-dajniki in nameščenci) na drugi strani, so kol-kovnin in neposrednjih pristojbin proste, kolikor preskrbninski užitki, ki jih je zagotovil pokojninski zavod, ne presegajo normalne izmere (§§ 60, 61, 65, 68, 69, 73, 76). Ta ugodnost se ne razteza na prostovoljno nadaljevanje zavarovanja, dopustno v zmislu § 88, tistih oseb, ki so se dodatno uradoma izločile iz zavarovanja, ker ni bilo dolžnosti zavarovanja. Na pokojninski zavod se uporabljajo določila zakona z dne 15. aprila 1885. 1. (drž. zak. št. 51), kolikor obsegajo ugodnosti gledé kolkovnin in neposrednjih pristojbin.
XIX.	Obči preračun rokov.
§ 118 (§ 90 z. op. z.).
Ob preračunu rokov veljajo naslednja načela, ako niso rokovi pravnih pomočkov v stvareh pristojnosti političnih oblastev (§ 109):
Pri rokovih, določenih po dnevih, se ne šteje dan, na katerega pride dogodek, po katerem naj se ravna začetek roka. Po tednih, mescih ali letih določeni rokovi končavajo s potekom tistega dneva, ki ustreza po svojem imenu ali številu dnevu, katerega se je začel rok. Ako ni tega dneva v mescu, konča rok s potekom zadnjega dneva lega mesca.
XX.	Rumanje z udi rudarskih bratovskih skladnic.
§ 119 (§ 91 z. o p. z.).
Osebe, ki so zavezane pokojninskemu zavarovanju in zavarovanju pri rudarski bratovski skladbi, je zavarovati pri pokojninskem zavodu, oziroma pri nadomestni uredbi po spredaj stoječih določilih in razen tega po zakonu o bratovskih skladnicah pri bolniški blagajnici rudarske bratovske skladnice.
Za vsakega uda rudarske bratovske sklad-n*cei ki je postal zavezan pokojninskemu zavaro-
vanju že pod veljavnostjo zakona z dne 16. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.) in za katerega je prevedba provizijskega zavarovanja v pokojninsko zavarovanje uravnana že na podstavi omenjenega zakona, ostane ta uredba načeloma neizpremenjena v moči.
Za tiste ude rudarske bratovske skladnice pa, za katere se še ni izvršila zgoraj omenjena uredba ali ki postanejo šele v bodoče zavezani pokojninskemu zavarovanju, ostane načeloma za primerno plačilo v moči že obstoječe zavarovanje pri provizijski blagajnici za dobo prvih 60 prispevnih mescev pokojninskega zavarovanja v višini ob začetku tega zavarovanja že pridobljenih nadej (pričakovanj) in, ako pozneje poteče v ustavu bratovske skladnice določeni čas čakanja, v višini potem pristoječih nadej (pričakovanj).
§ 120 (§ 92 z. o p. z.).
Plačilo za nadaljevanje provizijskega zavarovanja na dobo prvih 60 prispevnih mescev pokojninskega zavarovanja se poizve za čas začetka tega omejenega zavarovanja po zavarovalnotehniških načelih.
Kakor plačilo gre bratovski skladnici iz imo-vinskega deleža zavarovanca pri provizijski blagajnici znesek v višini ovedene vrednosti. Ako imo-vinski delež zavarovanca ne zadošča, potem je primanjkljaj plačevati s prispevki v gotovini v najvišji izmeri dosedanjih premij provizijskega zavarovanja, ki zadenejo zavarovanca in njegovega slnžbodajnika po enakih delih.
• § 121 (§ 92 a z. o p. z.).
Z dovoljenjem ministrstev za notranje stvari in za javna dela se lahko uravna prevedba provizijskega zavarovanja v pokojninsko zavarovanje na porazumno željo službodajnika in zavarovancev različno od določil §§ 119 in 120. Taka uravnava je dopustna zlasti v naslednjih smereh:
1.	Zavarovanci se lahko docela izločijo iz provizijske blagajnice bratovske skladnice, ako njihov imovinski delež pri provizijski blagajnici, eventualno ko se je prostovoljno dopolnil, zadošča za vštetje toliko službenih let pri nosilcu pokojninskega zavarovanja, da je dovršen čas čakanja 60 prispevnih mescev;
2.	zavarovanci se lahko oprosté dolžnosti pokojninskega zavarovanja, ako jim je pri bratovski skladnici zajamčena pokojninska poskrba, ki jo je smatrati za enakovredno kakor pokojninsko zavarovanje;
3.	zavarovanje pri provizijski blagajnici se lahko vzdržuje trajno ali za določen čas nepri-krajšano poleg pokojninskega zavarovanja.
§ 122 (§ 92 b z. o p. z.).
Imovinski delež zavarovanea pri provizijski blagajnici, oziroma njegov ostanek, ki še ostane, ko se porabi ta imovinski delež v zmislu § 120, je preodkazati za pokojninsko zavarovanje pristojnemu nosilcu zavarovanja, kadar se ud izloči iz provizijskega zavarovanja, in nosilec zavarovanja naj ga porabi za vštetje službenih let. V takih primerih ni vštetje službenih let omejeno niti gledé časa, "kdaj se zahteva, niti gledé veljavnosti za skrajšanje časa čakanja (§31, odstavek 2 in 3, zakona z dne 16. decembra 1906. 1. [drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.]).
XXI.	Zavarovanje večjih dajatev.
§ 123.
Zavarovanje dajatev, ki segajo čez normalne zahteve, se izvrši v posebnem oddelku z ločeno upravo in ločenim podajanjem računa. Temu oddelku je preodkazovati vsa plačila prispevkov, ki segajo čez normalno mero, kolikor ne služijo za založbo prejšnjih primanjkljajev prispevkov.
Z vlogami, ki so se opravile za zavarovanje večjih dajatev v koledarskem letu, v katerem nastopi onemoglost ali smrt, in v dveh koledarskih letih poprej, se ne pridobi nadeja. Take vloge se vrnejo obrestovane s 4 odstotki.
Izmera premij, s katerimi se pridobé nadeje na določene večje dajatve, se določi s primernimi tarifami, za katere je treba državnega odobrenja pravtako kakor za pripadajoče zavarovalne pogoje.
Dodatek
k ustavu občega pokojninskega zavoda za nameščence.
L
Tabele.
O O					-	Premijska reserva moškega					
§1 s s > p.	1	2	; 3	4 1 ....	1 5	6	7	!■ 8	9	10	
Starost času pi serve								p r i	spevnih letih		
19	60-70										
20	60-22	124-43									
21	59-79	123-43	191-30								
22	59-41	122-52	189-70	261-39							
23	59-12	121-73	188-28	259-18	334-84						
24	58-79	121-00	186-96	257-11	331-87	411-68					
25	58-54	120-30	185-74	255-18	329-09	407-90	492-05				
26	58-34	119-75	184-62	253-43	326-52	404-35	487-38	576-06			
27	58-13	119-23	183-64	251-76	324-09	400-99	482-93	570-37	663-78		
28	58-10	118-89	182-90	250-45	321-97	397-99	478-88	565-11	657-17	755-54	
29	58-10	118-79	182-38	249-42	320-26	395-35	475-23	560-30	651-04	747-94	
30	58-26	118-86	182-25	248-77	319-00	393-29	472-10	556-04	645-49	740-95	
31	58-53	119-19	182-40	248-64	318-23	391-79	469-71	552-44	640-63	734-67	
32	59-52	119-73	182-92	248-89	318-13	390-96	468-04	549-76	636-62	729-29	
33	60-49	121-78	183-79	249-65	318-53	390-93	467-20	547-99	633-74	724-96	
34	61-49	123-84	187-01	250-93	319-62	391-59	467-34	547-23	631-95	721-97	
35	62-50	125 95	190-28	255-46	321-41	393-11	468-36	547-67	631-40	720-29	
36	63-40	127-97	193-53	259-98	327-31	395 43	470-34	549-08	632-18	720-od	
37	64-34	129-92	196-72	264-53	333-25	402-88	473-34	551-66	634-12	721-24	
38	65-26	131-89	199-81	268.98	339-21	410-36	482-46	555-41	637-37	723-79	
39	66-03	133-72	202-81	273-23	344-95	417-76	491-52	566-26	641-89	727-73	
40	66-87	135-48	205-77	277-49	350 60	425-05	500-63	577-19	654-76	733-26	
41	67-59	137-20	208-58	281-66	356-21	432-20	509-58	588-14	667-69	748-31	
42	68-24	138-78	211-37	285-74	361-84	439-44	518-54	599-10	680-86	763-66	
43	68-85	140-27	214-00	289-78	367-38	446•73	527-64	610-10	694-07	779-31	
44	69-20	141-43	216-26	293-44	372-69	453-78	536-66	62113	707-23	794-91	
45	69-49	142-27	218-16	296-73	377-66	460-67	545-57	632-30	720-67	810-74	
46	69-77	143-05	219-70	299-57	382-17	467-17	554-29	643-32	734-22	826-82	
47	69-76	143-55	220-96	301-85	386-04	473-07	562-52	654-11	747-67	843-14	
48	69-68	143-75	221-93	303-87	389-40	478-36	570-23	664-57	761-09	859-62	
49	69-47	143-79	222-61	305-65	392-59	483-25	577-47	674-71	774-47	876-44	
50	68-94	143-49	222-95	307-02	395-45	•487-94	584-29	684-36	787-56	893-34	
51	68-09	142-58	222-78	307-98	397-93	492-37	591-08	693-81	800-44	910-32	
52	67-00	141-18	221-88	308-41	400-04	496-59	597-81	703-51	813-43	927-44	
53	65-58	139-13	220-11	307-76	401-41	500-28	604-26	713-13	826-72	944-74	
54	63-84	136-42	217-28	305-91	401-39	503-04	610-09	722-47	839-98	962-49	
55	62-00	133-17	213-61	302-72	399-97	504-30	615-03	731-34	853-26	980-59	
56	60-02	129-57	209-01	298-34	396-81	503-85	618-25	739-33	866-23	999-04	
57		125-71	203-87	292-76	392-26	501-46	619-74	i 745-73	878-73	1017-82	
58			198-47	286-53	386-32	497-58	619-19	750-51	889-96	1036-84	
59				280-16	379-85	492-44	617-53	753-78	900-52	1055-90	
60					373-29	486-79	614-63	756-23	909-99	1075-18	
61						481-51	611-74	758-07	919-72	1094-78	
62							609-21	759-85	928-74	1114-89	
63								763-23	939-25	1136-25	
64									951-82	1159-66	
65										1186-47	
66											
67											
68											
69											
70 '											
zavarovanca I. plačilnega razreda po											Starost v letih ob času preračuna reserve
	11	12	13	14		15	16	17	18	19	20	
v kronah.											
											19
											20 21	; 22 23 24	;
	843-58										25	, 26	‘ 27 28 29
	833-88 824-71 816-29 808-89 802-80	934-20 922-10 910-55 899-87 890-47	1027-29 1012-58 998-54 985-62	1122-83 1105-41 1088-90	1220-95 1200-84	1321-93					30	* 31 * 32 33 34
	797-86 794-45 792-69 792-	36 793-	79	882-16 875-23 870-09 866-49 864-79	973-73 963-16 954-22 946-96 941-71	1073-23 1058-82 1045-96 1034-61 1025-40	1181-34 1162-88 1145-91 1130-33 1116-73	1298-59 1276-04 1254-76 1234-76 1216-63	1425-49 1398-87 1373-25 1348-65 1325-79	1531-89 1501-96 1472-74 1444-98	1641-43 1607-63 1574-97	1753-89 1716-38	35 36 37 38 39
	797-31 802-08 817-92 834-04 849-95	865-57 808-08 872-31 888-92 905-29	939-	11 938-61 940-	34 943-94 960-78	1018-98 1014-81 1013-	20 1014-	10 1016-39	1100-06 1097-76 1092-26 1089-52 1088-75	1201-26 1188-39 1178-45 1171-45 1166-78	1305-58 1287-67 1272-83 1261-06 1251-78	1419-73 1396-63 1376-42 1359-41 1344-98	1544-53 1516-05 1490-31 1467-56 1447-50	1680-76 1646-76 1615-31 1586-66 1560-47	40 41 42 43 44
	860-19 8S2-66 899-40 916-05 932-84	921-85 938-72 955-85 972-90 989-85	977-79 994-99 1012-52 1029-93 1047-27	1033-88 1051-53 1069-37 1087-18 1104-86	1090-10 1108-20 1126-50 1144-60 1162-60	1164-	77 1165-	00 1183-76 1202-29 1220-63	1245-55 1242-10 1241-13 1260-10 1278-85	1333-80 1325-79 1320-79 1318-03 1337-20	1430-82 1417-47 1407-55 1400-39 1395-65	1537-77 1518-52 1502-88 1490-39 1480-88	45 46 47 48 49
	949-65 906-35 983-11 1000-28 1017-95	1006-62 1023-22 1039-68 1050-51 1074-06	1064-19 1080-73 1097-08 1113-01 1130-84	1122-14 1138-80 1155-07 1171-49 1188-43	1180-26 1197-25 1213-61 1229-94 1246-77	1238-58 1255-86 1272-50 1288-91 1305-66	1297-07 1314-65 1331-55 1348-22 1365-03	1355-79 1373-61 1390-78 1407-67 1424-73	1414-63 1432-79 1450-16 1467-30 1484-57	1473-58 1492-09 1509-76 1527-08 1544-58	50 51 52 53 54
	1035-87 1054-25 1072-03 1091-16 1109-38	1091-90 1110-11 1128-42 1146-57 1104-32	1148-55 1166-68 1184-83 1202-91 1220-28	1205-82 1223-84 1241-91 1259-82 1277-09	1263-88 1281-58 1299-54 1317-37 1334-45	1322-64 1340-07 1357-73 1375-43 1392-39	1381-91 1399-22 1416-61 1434-01 1450-82	1441-66 1458-86 1476-12 1493-24 1509-73	1501-71 1518-94 1536-09 1553-06 1569-25	1561-89 1579-31 1596-47 1613-31 1629-32	55 56 57 58 59
	1127-83 1146-49 1160-24 1187-39 1211-33	1181-98 1199-89 1218-82 1239-77 1263-76	1237-49 1254-66 1272.96 1293-28 1317-31	1293-93 1310-08 1328-35 1348-20 1371-87	135118 1367-58 1384-90 1404-28 1427-71	1408-93 1425-22 1442-25 1461-39 1484-57	1467-22 1483-32 1500-28 1519-24 1542-38	1525-96 1541-92 1558-73 1577-71 1600-85	1585-16 1600-95 1617-65 1636-56 1659-87	1644-92 1660-38 1676-95 1695-85 1719-24	60 61 62 63 64
	1239-46 1273-37	1292-77 1328-43 1373-04	1346-75 1383-70 1430-73 1491-85	1401-70 1439-66 1488-65 1553-04 1639-95	1457-56 1496-40 1547-03 1014-39 1705-92	1514-54 1553-91 1606-10 1676-07 1771-99	1572-43 1612-38 1665-78 1738-26 1838-24	1631-15 1671-63 1726-24 1800-89 1904-77	1690-44 1731-58 1787-33 1864-11 1971-55	1750-23 1792-03 1849-00 1927-77 2038-67	65 66 67 68 69
					1830-24	1902-85	1975-49	2048-11	2120-73	2193-36	70
•s« §1 ü g ► £	Premijska reserva moškega									
	21	22	23	24	25	26	27	28	29	30
la? rf “ 4. ir.>ü 110								p r i	spevnih letih	
19										
20 21 22 23 24										
25 26 27 28 29										
30 31	.										
32										
33										
34	t										
35 36 37 38 39	1869-81									
40	182908	1990 11								
41	'1789-59	1945-22	2114-28							
42	1752-30	1902 15	2065-55	2243 18						
43	1717-59	1861 25	2018-56	2190-24	2376-98					
44	1685-09	1822-30	1973-05	2138-28	2318-76	2515-22				
45	1655-88	1786-40	1930-33	2088-67	2262-41	2452-34	2659-24			
46	1630-20	1753-78	1890-59	2041-69	2208-15	2390-98	2591 04	2809-12		
47	1608-25	1724-97	1854-41	1997-97	2156-78	2331-97	2524-61	2735-59	2965-74	
48	1589-62	1699-58	1821-71	1957-44	2108-27	2275-40	2460-02	2663-25	2886-04	3129-26
49	1574-36	1677-75	1792-67	1920-63	2063 18	2221 89	2398 05	2592-93	2807-71	3043-38
50	1561-86	165907	1766-95	1887-23	2021-52	2171-47	2338-76	2524-78	2730-87	2958-27
51	1551-49	164305	1744-28	1857 04	1983 15	2124-36	2282-43	2459-15	265602	2874-46
52	1569-47	1629-27	1724-38	1829-99	194807	2080-59	2229-41	2396-44	2583-59	2792-48
53	1587-06	1647-14	1707-32	1806-30	1916-71	2040-66	2180-26	2337-52	2514-50	2713-24
54	1604-72	1665-06	1725-50	178602	1889-28	2005 00	2135-46	2282-94	2449-60	2637-69
55	1622-23	1682-70	1743-36	1804-11	1864-94	1972-92	2094-54	2232-27	2388-54	2565-74
56	1639-81	1700-46	1761-22	1822-17	1883-20	1944-31	2057-57	2185-81	2331-71	2497-91
57	1657-13	1717-91	1778-82	1839-85	1901-04	1962-32	2023-68	2142-91	2278-66	2433-85
58	1673-95	1734-84	1795-85	1856-99	1918-23	1979-63	2041-12	2102-66	2228-73	2373-10
59	1689-79	1750-63	1811-70	1872-88	1934-27	1995-58	2057 12	2118-74	2180-42	2314-45
60	1705-19	1765-83	1826-81	1888-02	1949-32	2010-73	2072-24	2133-88	2195-59	2257-36
61	1720-35	1780-78	1841-56	1902-65	1963-95	2025-34	2086-83	2148-41	221011	2271-88
62	1736-63	1796-80	1857-40	1918-31	1979-51	2040-90	2102-38	2163-94	2225-60	2287-36
63	1755-47	1815-45	1875-86	1936-67	1997-77	2059 13	2120-66	2182-27	2243-96	2305-73
64	1778-99	1839-06	1899-44	1960-21	2021-34	2082-73	2144-35	2206 13	2267-98	2329-96
65	181032	1870-76	1931-47	1992-46	2053-79	2115-44	2177-31	223940	2301-62	2363-90
66	1852-90	191403	1975-46	2037-11	2099 00	216119	2223-65	2286-30	2349 13	2412-07
67	191106	1973-47	203608	2098-93	2161-97	2225-21	2288-68	2352-37	2416-22	2480-21
68	1991-85	2056-22	2120-84	2185-60	2250-56	2315-64	2380-86	2446-27	2511-82	2577-49
69	2106 02	2173-60	2241-34	2309-23	2377 18	2445-25	2513-39	2581-60	2649-92	2718-31
70	226601	2338-64	2411-26	2483.88	2556-51	2629.12	2701-75	2774-38	2847 00	2919-62
zavarovanca I. plačilnega razreda po											Starost v letih ob času preračuna reserve
	31	32	33	34	35	1	36 I		37	38	39	40	
v kronah											
											
											19 1
											20	I 21
											22 1 23 24	j
	\										25	I 26	I 27	I 28' 29	1
	1 !	>									30	I 31	I 32	I 33	1 34	1
		•									35	1 36	I 37	I 38	I 39	1
											40	I 41 42	1 43 44
	3300-87										45	I 46	1 47	1 48	I 49	J
	320804 3115-80 3024-62 2935 51 2849-39	3481-17 3381 16 3281-44 3182-93 3086 64	3671-58 3564 13 3457 02 335118	3873-79 375905 3644-63	4090-22 3968-36	4323-66					50 1 51	1 52	I 53	1 54	!
	2766-28 2687-00 2611-37 2538-97 2468-89	2992-55 2901-63 281405 2729-53 2647-28	3246-65 3144-4C 3044 81 2947-81 2853-11	3530 44 3417-58 3306-44 3197-25 308991	3845-70 372323 3601-50 3480-74 3361-22	4193-91 4063-25 3932-2C 3801 1-3670-44	4576-44 4439-23 4300 63 4160-85 4020 69	4852-7C 4708-51 4562-11 4414-6/	5157-5C 5007-07 4854-81	5497-21 5343-4'	55	I 56	1 57	1 58	1 59	ji
	2400-82 2333-71 2349 18 2367-61 2391-89	'2567-23 2488-58 2411-or 2429-51 2453-9'	2760-5S 2669-51 2579-8« 2491-51 2516-11	2984-64 ) 2880-81 2778-51 1 2677-81 ) 2578-21	3243-44 312711 301211 28986' 2786-61	lili! š: š š n	3880-91 3742-12 3603-91 3467-31 3331-61	4266-81 411901 3972-31 3826-7' 3681-81	4701-81 4549 11 4395-71 4244-01 4092-9'	5188-61 5034 11 4878-71 47250 4571-8	60	I 61	1 « 62 1 63	I 64	J
	2426-24 2475-07 2544-31 2643-27 2786-71	2488 61 253811 2608-4: 2709-15 2855-31	2551-U 2601-2 5 2672-6 2775-0 ) 29238	4	2613 6' 5	2664-4 J 2736-8« ) 2840 91 6	2992-4	2676-2 2727-65 ž 2801-01 ) 2906-8. 4 3061 0	2912 61 2790-8' 2865-3« . 2972-8 1 3129-6	3197-1' 3063 31 )	2929	7: l	3038 8. 3	3198	2.	3537 8 1	3393 6 3249 5 !	3104-8 3	3266-9	3942-5. 3791-3 1	3639-8 3	3487-5 S 3335-5	1	4419-5 42660 3	4112-2 2	3957-5 J 38032	’	65	I 6 66 ; S 67 I 7	68	|| 0	69	JI
	2992-21	3064-8 j	7 3137-4	J 32101	3282-7	4 33553 I-	j 3427-9 j	$	3500-3 ;l	J 3573-2	2	3645-8	1	70 I
241
(Slovouiioh.)
š		Premijska reserva moškega zavarovanca po tabeli I							
p. s						med dejansko in			
									
"o o							na rento za		
£ 1	na vzgojo-								
«	Talne								
iš	prispevke va ir	10	11	12	13	14	15	16	
s.?						f	r 1 s p e v n i h letih		
28	177-49	400 14							
29	182-77	399-24	415-52						
30	187-52	398-80	41413	431-20					
31	191-60	398-88	413-18	429-25	447-13		*		
32	194-95	399-54	412-75	427-74	444-58	463-34			
33	197-52	400-88	412-95	426-81	442-53	460-19	479-86		
34	199-32	40302	413-94	426-61	441-14	457-64	476-17	496-81	
35	200 18	405-88	415.-62	427-08	440-38	455-64	472 96	492-41	
36	20010	409-49	418-09	428-33	440-36	454-33	470-36	488-55	
37	19900	413-94	421-43	430-47	441-23	453-88	468-56	485-41	
38	196-84	41908	425-51	433-39	442-89	454-21	467-51	482-95	
39	193-79	424-97	430-41	. 437-17	445-46	455-46	467-38	481-37	
40	19015	431-76	436-28	442 01	449 13	457-86	468-40	480-94	
41	185-77	442-86	442-86	447-62	453-65	461-16	470-36	481 -46	
42	180-89	45406	45406	45106	459 08	465-45	473-37	* 48307	
43	175-54	465-34	465-34	465-34	465-34	470-65	477-37	485-73	
44	1.69 71	476 44	476-44	476-44	476-44	476-44	482-05	489-15	
45	163-37	487-58	487-58	487-58	■ 487-58	487-58	487-58	493-52	
46	156-69	498-70	498-70	498-70	498-70	498-70	498-70	498-70	
47	149-78	509'78	509-78	509-78	509-78	509-78	509-78	509-78	
48	142-75	520-64	520-64	520-64	520-64	520-64	520-64	520-64	
49	135-61	531 26	531-26	531-26	531-26	531-26	531:26	531-26	
50	128-27	541-53	541-53	541-53	541-53	541-53	541-53	541-53	
51	120-89	551-34	551-34	551-34	551-34	551-34	551-34	551-34	
52	113 64	560-63	560-63	560-63	560-63	560-63	560-63	560-63	
53	106-57	569-56	569-56	569-56	569-56	569-56	569-56	569-56	
54	99-82	578-27	578-27	578-27	578-27	578-27	578-27	578-27	
55	93-65	586-56	586-56	586-56	586-56	586-56	586-56	586-56	
56	87-89	594-56	594-56	594-56	594-56	594-56	594-56	594-56	
57	82-33	602-20	602-20	602-20	602-20	602-20	602-20	602-20	
58	7709	609-35	• 609-35	609-35	609-35	609-35	609-35	609-35	
59	72-13	615-79	615-79	615-79	615-79	615-79	615-79	615-79	
(iO	67-46	621-66	621-66	621-66	621-66	621-66	62106	621-66	
61	62-80	62709	627-09	62709	627 09	62709	627-09	62709	
62	58-03	632-52	632-52	632-52	632-52	632-52	632-52	632-52	
63	5301	638-49	638-49	63849	638-49	638-49	638-49	638-49	
64	47-89	645-78	645-78	645-78	645-78	645-78	645-78	645-78	
65	42-76	655-48	655-48	655-48	655-48	655-48	655-48	" 055-48	
66	3791		668-77	668 77	668-77	668-77	668-77	668-77	
67	33-49			687-26	687-26	687-26	687-26	687-26	
68	29-68				713-54	713-54	713-54	713-54	
69	26-56					751-76	751-76	751-76	
70	24-33						806-95	806-95	>
se pomnoži, ozir. zmanjša za vsakih 100 K razlike računsko nadejo									1 1
onemoglost po									$ "o 0)
									-s S
	17	18	19	20	21	22	23	24	2 s
						!			■s -
									£ -E
za kros									S 2 Sl
			;						28
									29
									30
									31
									32
									33
									34
	51407								35
	508-98	531-73							30
	504-52	52600	549-91						37
	500-67	520-77	543-36	568-51					38
	497 03	516-27	537-43	561-20-	587-66				39
	495-68	512-79	532-43	554-71	579-74	607-61			40
	494-68	510-21	528-25	548-94	572-42	598-80	628-17		41
	494-78	508-72	525-11	54414	565-96	590-73	618-55	649-54	42
	495-98	508-34	523 00	540-37	560-45	583-50	609-65	63903	43
	497-99	508-82	521-89	537-45	555*73	576-97	601-32	628-96	44
	501 04	510-39	521-85	535-69	552 15	571-51	593-98	619-76	45
	504-99	512-95	522-87	53501	549-67	567-12	587-62	611-43	46
	509-78	516-46	524-91	53543	548-32	563-87	582-39	604-15	47
	520-64	520-64	527-73	536-72	547-90	561-61	578 14	597-82	48
	531-26	531-26	531-26	538-82	548-39	560 31	574-91 .	592-52	49
	541-53	541-53	541-53	541-53	549-61	559-83	572-56	588-15	50
	551-34	551-34	551-34	551-34	551-34	559 99	670 94	584-57	51
	560-63	500-63	560-63	56063	560-63	560-63	569-93	581-69	52
	569-56	569-56	569-56	569-56	569-56	569-56	56956	579-58	53
	578-27	578-27	578-27	578-27	578-27	578-27	578-27	578-27	54
	580-56	586-56	586-50	586-56	586-56	586-56	586-56	586-56	55
	594-56	594-56	594-56	594-56	594-56	594-56	594 56	594-56	56
	602-20	602-20	602-20	602-20	602-20	602-20	602-20	602-20	57
	609 35	609-35	609-35	609-35	609-35	609-35	609-35	609-35	58
	615-79	615-79	615-79	615-79	615*79	615-79	015-79	615-79	59
	621-66	621-60	621-66	621-06	021-66	621-66	621-66	621-66	60
	627-09	627 09	627 09	027 09	627-09	62709	62709	62709	61
	632-52	632-52	632-52	632-52	032-52	032-52	032-52	632-52	62
	038-49	638-49	63849	638-49	638*49	638-49	638-49	638-49	63
	645-78	645-78	645-78	645-78	645-78	645-78	645-78	045-78	64
	055-48	655-48	055-48	055-48	055-48	655-48	655-48	655-48	65
	668-77	668-77	66S-77	068-77	608-77	668-77	608-77	608-77	66
	087-26	687-26	687-20	687 26	687-26	687-26	687-26	687-26	67
	713-54	713-54	713-54	713-54	713-45	71354	713 54	713-54	68
	751-76	751-76	751*76	751-76	751-76	751-70	751-76	751-70	69
	806-95	800-95	806-95	800-95	806-95	806-95	80695	806-95	70
v
g		Premijska reserva moškega zavarovanca po tabeli I							
pu S						med dejansko in			
43 ö S)							na rento za		
£ g Ü2	•								
	25	26	27	28	29	30	31	32	
« a									
									
2 >3									
* 2 c/>						P	rispevnih letih		
28									
29									
30									
31									
32									
33									
34									
35									
36									
37									
38									
39									
40									
41									
42									
43	671-74								
44	660-01	694-59							
45	649-01	681-87	718-47						
46	638-75	669-75	704-57	743-34					
47	629-42	658-41	691-30	728-26	769-41				
48	620-96	647-82	678-64	713-61	752-90	796-64			
49	613-49	638-14	666-76	699-60	736-85	778-71	825-32		
50	606-96	629-36	655-68	686-25	721-31	761-10	805-80	855-57	
51	601-27	621-42	645-40	673-60	706-33	743-89	786-50	834-38	
52	596-34	614-28	635-93	661-70	691-99	727-17	767-52	813-31	
53	592-26	608-05	627-39	650-73	678-52	711-18	749-10	792-60	
54	589-10	602-82	619-90	640-83	666 07	696-13	731-46	772-48	
55	586-56	598-32	613-22	631-76	654-48	681-89	714-52	752-88	
56	594-56	594-56	607-39	623-63	643-84	668-61	698-49	734-07	
57	602-20	602-20	602-20	616-25	634-04	656-18	683-31	710-05	
58	609-35	609-35	609-35	609-35	624-83	644-42	668-82	698-70	
59	615-79	615-79	615-79	615-79	615-79	632-96	654-70	681-77	
60	621-66	621-66	621-66	621-66	621-66	621-66	640-88	665-20	
61	627-09	627-09	627-09	627-09	627-09	627-09	627-09	648-79	
62	632-52	632-52	632-52	632-52	632-52	632-52	632-52	632-52	
63	638-49	638-49	638-49	638-49	638-49	638-49	638-49	638-49	
64	045-78	645-78	645-78	645-78	645-78	645-78	645-78	645-78	
65	• 655-48	655-48	655-48	655-48	655-48	655-48	655-48	655-48	
66	668-77	668-77	668-77	668-77	668-77	668-77	668-77	608-77	
67	687-26	687-26	687-26	687-26	687-26	687-26	687-26	687-26	
68	713-54	713-54	713-54	713-54	713-54	713-54	713-54	713-54	
69	751-76	751-76	751-76	751-76	751-76	751-76	751-76	751-76	
70	806-95	806-95	806-95	808-93	806-95	806-95	806-95	806-95	
se pomnoži, ozir. zmanjša za vsakih 100 K razlike računsko nadejo								Starost v letih ob času preračuna reserve
onemoglost po								
33	34	35	36	37	38	39	40	
z a k r o n								
								28 29
								3<> 31 3-2 33 34
								35 36 37 38 39
								40 41 42 43 44
						-	•	45 46 47 48 49
887-69 864-75 841-96 819-53	922-03 897-42 872-93	959-17 932-92	999-72					50 51 52 53 54
797-42 775-89 755-02 734-76 714-93	848-51 824-44 800-83 777-70 754-94	906-49 880-14 854-02 828-16 802-57	971-62 943-35 915-04 886-75 858-55	1044-15 1014-36 984-28 953-96 . 923-56	1093-42 1062-07 1030-24 998-13	1148-69 1115-92 1082-75	1211-34 1177-82	55 56 57 58 59 60 61 ! 62 63	: 64	j
695-47 676-27 657-28 638-49 645-78	732-57 710-48 688-64 667•10 645-78	777-32 752-38 727-68 703-32 679-23	830-61 802-95 775-50 748-42 721-57	893-24 863-15 833-21 803-65 774-29	965-96 933-91 901-91 870-31 838-88	1049-38 1016-07 982-66 949-66 916-81	114404 1110-32 1076-42 1042-94 1009-59	
655-48 668-77 687-26 713-54 751-76	655-48 668-77 687-26 713-54 751-76	655-48 668-77 687-26 713-54 751-76	695-09 668-77 687-26 713-54 751-76	745-23 716-27 687-26 713-54 751-76	807-66 776-39 745-07 713-54 751-76	884-13 851-25 818-26 785-02 751-76	976-41 942-96 909-38 875-51 841-62	65 66 67 68	• 69 .
806-95	806-95 1	806-95 1	806-95	806-95	806-95	806-95	806-95	70
«4 s s	Premijska reserva zavarovanke								
3 J > s	i	2	3	4	5	6	7	8	
Starost času pi serve	prispevnih letih								
19	51-01	j							
20	52-90	104-57							
21	54-85	108-41	160-76						
22	53-61	112-38	166-63	219-66	j				
23	52-43	109-85	172-71	227-65	281-39				
24	51-19	107*30	168-70	235-82	291-48	345-94			
25	49-97	104-72	164-69	230-24	301-83	358-23	413-44		
20	48-79	102-20	160-68	224-68	294-57	370-84	428-00	483-97	
! 27	47'57	99-67	156-68	219-07	287-28	361-71	442-86	500-81	
28	46-53	97-27	152-84	213-63	280-10	352-72	431-91	518-17	
29	45-54	95-10	149•16	208-36	273-11	343-86	421-11	505-28	
30	44-73	9313	145-85	203-40	266-41	335-30	410-54	492-63	
! 31	44-06	91-48	142-87	198-92	260-11	327-12	400-36	480-31	
32	45;21	90-10	140-35	194-89	254-43	319-47	390-68	468-50	
33	46-36	92-46	138-24	191-47	249-33	312-57	381-66	457-30	
34	47-58	94-88	141-93	188-07	245-04	306-42	373-55	446-92	
35	48-85	97-43	145-75	193-82	241-58	301-28	366-38	437-63	
36	50! 07	99-99	149-65	199-06	248-23	297-11	360-34	429-39	
i 37	51-38	102-58	153-65	204-48	255-08	305-44	355-51	422-50	
1 38	52-73	105-29	157-71	210-04	262-13	314-00	365-65	417-00	
39	54-00	107-99	161-84	215-58	269-25	322-71	375-95	428-99	
40	55-41	110-78	166-14	221-36	276-54	331-67	386-59	441-32	
41	56-79.	113-67	170-51	227-36	284-08	340-80	397-50	454-01	
42	58-20	116-60	175-08	233-54	292-00	350-36	408-77	467-18	
43	59-66	119-62	179-77	239-99	300-21	360-44	420-58	480-83	
14	00-95	122-50	184-39	246-45	308-59	370-73	432-89	494-98	
! 45	62-29	•	125-28	188-93	252-94	317 11	381-35	445-61	509-90	
46	63-72	128-20	193-43	259-37	325-70	392-19	458-74	525-33	
47	64-99	131-07	197-99	265-69	334-16	403-07	472-11	541-21	
48	66-32	133-89	202-60	272-23	342-68	413-97	485-73	557-61	
49	67-68	136-85	207-31	278-99	351-65	425-19	499-63	574-59	
50	68-93	139-79	212-16	285-89	360-90	436-98	513-98	591-98	
51	70*09	142-56	217-03	293-05	370-49	449-29	529-25	610-20	
52	71-31	145-34	221-84	300-43	380-62	462-30	545-42	629-81	
53	72-50	148-09	226-61	307-71	391-00	475-95	562-48	650-53	
54	73-75	150-83	231-30	314-95	401-31	489-98	580-37	672-44	
55	75-33	153-85	236-20	322-27	411-81	504-20	599-04	695-68	
50	77-28	157-45	241-51	329-93	422-47	518-78	618-14	720-10	
/ 57		161-94	247-80	338-34	433-85	533-92	638 13	745-59	
58			255-75	348-36	446-54	550-39	659-31	772-80	
59				361-15	461-93	569-29	683-15	802-68	
60					481-41	59217	710-70	836-69	
61						621-27	744-42	876-75	
02							786-43	924-96	
63								985-77	
04									
05				:	1		i	i i	
L plačilnega razreda po									Starost v letih ob času preračuna reserve
9	10	11	12	13	14	15	16	17	
v kronah									
									19 ;
									20 21 22 23	: 24
557-59 576-95 596-89	634-56 656-54	712-64							25 26 27	; 28	: 29 ;
582-03 567-48 553-40 539-95 527-24	679-25 662-36 645-92 630 07 614-99	736-99 762-05 742-40 723-29 704-77	793-82 820-52 848-02 825-53 803-57	878-10 907-25 937-40 911-87	965-63 997-43 1030-30	1056-63 1091-19	1151-26		30 31 32 33 34
515-53 505-02 495-74 487-99 481-73	600-82 587-73 576-01 565-67 556-97	686-93 670-15 654-60 640-46 628-09	782-08 761-44 741-96 723-73 707-28	886-76 862-27 838-71 816-31 795-51	1001-45 973-14 945-54 918-83 893-61	1126-81 1094-59 1062-98 1032-01 1002-25	1188-59 1227-27 1191-57 1156-39 112215	1249-58 1289-99 1332-00 1292-54 1253-88	35 36 37 38 39
495-86 510-35 525-43 541-11 557-23	550-10 566-50 583-51 601-23 619-54	617-71 609-12 626-95 645-55 664-78	692-95 680-54 670-18 689-62 709-73	776-81 760-13 745-63 733-49 754-46	870-28 848-93 829-84 813-22 798-99	974-23 947-95 923-88 902-32 883-25	1089-35 1058-10 1028-80 1001-93 977-56	1216-38 1180-08 1145-54 111313 1083-09	40 41 42 43 44
574-13 591-94 610-37 629-55 649-05	638-59 658-53 679-55 701-56 724-77	684-77 705-67 727-90 750-84 774-82	730-67 752-53 775-76 799-89 824-82	776-30 799-12 823-34 848-49 874-62	821-71 845-45 870-67 896-82 923-98	866-93 891-57 917-75 944-91 973-08	956-04 937-51 964-61 992-75 1021-95	1055-91 1031-78 1011-32 1040-40 1070-59	45 46 47 48 49
670-53 692-22 715-26 739-98 766-15	749-18 774-85 801-88 830-57 861-37	800-10 826-49 854-15 883-76 915-57	850-90 878-19 906-59 936-88 969-66	901-67 929-78 959-08 990-15 1023-68	952-24 981-33 1011-47 1043-48 1077-85	1002-39 1032-70 1063-83 1096-71 1132-06	1052-30 1083-67 1116-01 1149-91 1186-19	1101-99 1134-41 1167-81 1202-94 1240-28	50 51 52 53 54
794-11 823-94 855-84 889-79 927-29	894-30 929-71 968-08 1009-80 1055-70	949-39 985-89 1025-23 1067-95 1114-85	1004-51 1041-97 1082-46 1126-24 1174-28	1059-53 1098-07 1139-60 1184-61 1233-84	1114-49 1154-08 1196-76 1242-89 1293-47	1169-58 1210-03 1253-84 1301-20 1353-02	1224-71 1266-10 1310-86 1359-43 1412-59	1279-77 1322-22 1367-99 1417-60 1472-09	55 56 57 58 59
969-10 1017-73 1074-39 1143-76 1229-97	1107-18 1165-99 1233-88 1314-77 1412-67	1167-63 1228-03 1298-19 1382-01 1483-65	1228-29 1290-31 1362-50 1449-16 1554-45	1289-20 1352-77 1426-99 1516-31 1625-21	1350-22 1415-44 1491-63 1583-60 1695-97	1411-30 1478-19 1556-43 1650-98 1766-80	1472-31 154100 1621-30 1718-48 1837-69	1533-34 1603-76 1686-21 1786-03 1908-63	60 61 62 63 64
	1638-94	1609-35	1684-76	1760-18	1835-59	1911-01	1986-43	2061-85	65
Starost v letih ob času proračuna reserve	Premijska reserva zavarovanke								
	18	19	20	21	22	23	24	25 '	26
	prispevnih letih								
19									
20				1					
21									
22									
23									
24									
25									
26									
27									
28									
29									
30									
31						✓			
32									
33									
34									
35									
36	1351-96								
37	1395-73	1458-73							
38	1441•18	1505-97	1570-06						
39	1398-05	1555-40	1621-33	1686-59					
40	1355-92	1508-60	1675-19	1742-33	1808-83				
41	1314-67	1462-49	1624-21	1800-61	1869-04	1936-85			
42	1274-83	1417-47	1574-12	1745-46	1932-34	2002-13	2071-34		
43	1236-88	1373-95	1525-17	1691-23	1872-85	2070-91	2142-16	2212-86	
44	1200-98	1332-20	1477-58	1637-97	1814-09	2006-70	2216-70	2289-51	2361-80
45	1167-79	1292-84	1432-09	1586-38	1756-62	1943-55	2147-98	2370-86	2445-33.
46	1137-61	1256-27	1388-98	1536-83	1700-69	1881-49	2080-03	2297-15	2533-86
47	111115	1223-38	1349-36	1490-34	1647-46	1821-65	2013-87	2224-96	2455-82
48	1087-89	1193-70	1312-83	1446-70	1596-61	1763-76	1949-13	2153-72	2378-42
49	1119-05	1167-35	1279-63	1406-24	1548-67	1708-30	1886-37	2083-92	2302-00
50	1151-46	1200-75	1249-89	1369-21	1503-97	1655-74	1825-98	2015-99	2226-88
51	1184-94	1235-27	1285-42	1335-43	1462-46	1606-16	1768-20	1950-12	2153-30
52	1219-40	1270-79	1321 --99	137302	1423-92	1559-42	1712-98	1886-36	2081-20
53	1255-62	1308-10	1360-38	1412-49	1464-44	1516-27	1661-16	1825-64	2011-63
54	1294-23	1347-83	1401-25	1454-49	1507-56	1560-49	1613-30	1768-64	1945-32
55	1334-79	1389-67	1444-24	1498-64	1552-87	1606-94	1660-88	1714-71	1881-72
66	1378-26	1434-27	149015	1545-75	1601-18	1656-46	1711-60	1766-61	1821-52
57	1425-17	1482-27	1539-35	1596-31	1653-01	1709-56	1765-97	1822-25	1878-41
58	1475-89	1534-20	1592-46	1650-69	1708-81	1766-70	1824-45	1882-08	1939-58
59	1531-55	1591-10	1650-68	1710' 121	1769-71	1829-12	1888-32	1947-40	2006-37
60	1594-31	1655-24	1716-25	1777-28	1838-27	1899-24	1960-13	2020-84	2081-44
61	1666-53	1729-24	1791-93	1854-68	1917-46	1980-19	2042-91	2105-56	2168-06
62	1751-08	1815-96	1880-80	1945-61	2010-48	2075-36	2140-22	2205-06	2269-84
63	1853-61	1921-15	1988-71	2056 24	2123-74	2191-29	2258-85	2326-39	2393-91
64	1979-60	2050-59	2121-56	2192-54	2263-50	2334-45	2405-42	2476-40	2547-36
65	2137-26	2212-67	2288-09	2363-50	2438-91 1 i 1	2514-33	2589-74 !	2665-15	2740-57
Tablica II. (nadaljevanje).
I. plačilnega razreda po										Starost v letih ob času preračuna reserve
	27	28	29 j	30	31	• 32	33	34	35	
v kronah										
■ i !										19 ” -JU 21 22 23 24
										
										25 26 27 28 29
			•							30 31 32 33 34
	<									35 36 37 38 39
										40 41 42 43 4-4
	2519-33 2610-13 2707-49 2624-18 2541-55	• 2685-95 2785-71 2892-10 2803-58	2863-53 2972-42 3089-26	3052-39 3171-88	3254-18					45	' 46 47 48 49
	2459-75 2378-91 2298-97 2220-85 2145-38	2715-59 2628-11 2540-90 2454-86 2370-66	2995-49 2901-96 2808-25 2715-00 2622-84	3300-68 3201-63 3102-12 3002-58 2903-37	3385-80 3528-41 3423-78 3318-81 3213-63	3470-65 3616-29 3774-61 3665-04 3554-93	3703-94 3865-52 4042-74 3928-73	3956-26 4137-03 4336-61	4231-20 4434-67	50 51 52 53 54
	2072-04 2001-69 1934-48 1996-99 2065-23	2287-88 2207-41 2129-65 2054-31 2124-00	2531•19 2441-06 2352-94 2266-73 2182-70	2803-80 2704-78 2606-95 2510-27 2415-37	3107-25 3000-50 2894-00 2787-78 2682-69	3443-04 3329-93 3216-19 3101-78 2987-83	3812-58 3694-66 3575-37 3454-57 3333-55	4217-44 4096-24 3973-29 3848-19 3722-40	4659-35 4536-37 4411-61 4284-51 4156-61	55 56 57 58 59
	2141-95 2230-47 2334-51 2461-40 2618-32	2202-36 2292-80 2399-11 2528-81 2689-26	2262-70 2355-05 2463-64 2596-16 2760-16	2322-97 2417-23 2528-11 2663-47 2831-02	2579-75 2479-37 2592-53 2730-74 2901-87	2875-44 2765-42 2656-90 2797-96 2972-68	3213-56 3095-58 2978-73 2865-16 3043-48	3597-17 3473-79 3351-03 3231-67 3114-27	4029-12 3903-51 3778-3C 3656-61 3536‘91	60 61 62 63 64
	2815-98	2891-39	2966*81 :	3042-22 1	3117-63	3193-05 i :	3268-46 :	3343-87	3419-21 : !	65
242
(Rlovoulsch.)
etih ob reserve	Premijska reserva zavarovanke po tabeli II se dejansko in						
	na vzgoje-	na rento z a					
							
. cd > C .«_» >3	valnl prispevek	10	11	12	13	14	15
g S g O	za K						
5 à S						prispevnih letih	
28	177-49	312-70					
29	182-77	326-95	326-95				
30	187-52	341-82	341-82	341-82			
31	191-60	333-59	357-31	357-31	357-31		
32	194-95	325-83	348-59	37ß-45	373-45	373-45	
33	197-52	318-66	340-39	364-26	390-33	390-33	390-33
34	199-32	31211	332-74	355-65	380-59	407-95	407-95
35	200-18	306-26	325-71	347-38	371-31	397-60	426-31
39	200-10	301-25	. 319-43	339-87	362-62	387-76	415-37
37	199-00	297-21	314-06	333-17	354-65	378-56	404-99
38	196-84	294-20	309-65	327-37	347-47	370-05	395-20
39	193-79	292-38	. 306-37	322-63	341-27	362-43	386-20
40	190-15	291-77	304-31	319-05.	336-16	355-80	378-08
41	185-77	303-42	303-42	316-63	332-17	350-21	370-90
42	180-89	315-40	315-40	315-40	329-34	345-73	364-76
43	175-54	327-78	327-78	327-78	327-78	342-50	359-80
44	169-71	340-49	340-49	340-49	340-49	340-49	356-05
45	163-37	353-64	353-64	353-64	353-64	353-64	353-64
46	156-69	367-23	367-23	367-23	367-23	367-23	367-23
47	149-78	381-44	381-44	381-44	381-44	381-44	381-44
48	142-75	396-03	396-03	396-03	396-03	396-03	396-03
49	135-61	411-00	411-00	411-00	411-00	411-00	411-00
50	128-27	426-41	426-41	426-41	426-41	426-41	426-41
51	120-89	442-17	442-17	442-17	442-17	442-17	442-17
52	113-64	458-19	458 19	458-19	458-19	458-19	458-19
53	106-57	474-76	474-76	474-76	474-76	474-76	474-76
54	99-82	492-10	492-10	492-10	492-10	492-10	492-10
55	93-65	510-01	510-01	510-01	510-01	510-01	510-01
56	87-89	528-82	528-82	528.82	528-82	528-82	528-82
57	82-33	548-74	548-74	548-74	584-74	548-74	548-74
58	77-09	569-91	569-91	569-91	569-91	569-91	569-91
59	72-13	592-75	592-75	592-75	592-76	592-75	692-75
60	67-46	618-13	618-13	618-13	618-13	618-13	618-13
61	62-80	647-16	647 16	647-16	647-16	647-16	647-16
62	58-03	G8111	681-11	681-11	681-11	681-11	681-11
63	53-01	722-39	722-39	722-39	722-39	722-39	722-39
64	47-89	773-45	773-45	773-46	773-45	773-45	773-45
65	42-76	837-94	837-94	837-94	837-94	837-94	837-94
pomnoži, ozir. zmanjša za vsakih 100 K razlike med računsko nadejo							S Ctf >o
							
onemoglost po							£ £
							
16	17	18	19	20	21	22	— rt > S
							S
							
							£ g
za kron							_rt O* 55
							28 .
							29
							30
							31
							32
							33
407-95							34
426-31	426-31						35
445-54	445-54	445-54					36
434-01	465-71	465-71	465-71				37
423-00	453-51	486-86	486-86	486-86			38
412-66	441-91	474-03	509-12	509-12	509-12		39
403-11	430-98	461-78	495-60	532-55	532-55	532-55	40
394-38	420-75	450-13	482-58	518-23	557-17	557-17	41
386-58	411-35	439-17	470-16	504-40	541-99	583-07	42
379-89	402'94	429-09	• 458-46	491-18	527-33	567-02	43
374-34	. 395-57	419-93	447-57	478-62	513-19	551-40	44
370-11	389-46	411-93	437-71	466-96	499-83	536-42	45
367-23	384-67	405-18	428-99	456-31	487-30	522-13	46
381-44	381-44	399-96	421-72	446-99	475-98	508-87	47
396-03	396-03	396-03	415-71	438-85	465-72	496-53	48
411-00	41100	411-00	411-00	431-97	456-62	485-24	49
426-41	426-41	426-41	426-41	426-41	448-81	475-13	50
442-17	442-17	442-17	442-17	442-17	442-17	466-16	51
458-19	458-19	458-19	458-19	458-19	458-19	458-19	52
474-76	474-76	474-76	474-76	474-76	474-76	474-76	53
492-10	492-10	492-10	492-10	492-10	492-10	492-10	54
510-01	510-01	510-01	510-01	510-01	510-01	510-01	55
528-82	528-82	528-82	528-82	528-82	528-82	528-82	56
548-74	548-74	548-74	548-74	548-74	548-74	548-74	57
569-91	569-91	569-91	569-91	569-91	569-91	569-91	58
592-75	592-75	592-75	592-75	592-75	592-75	592-75	59
61-8 13	618-13	618-13	61813	>	618-13	618-13	618-13	60
647-16	647-16	647-16	647-16	647-16	647-16	647-16	61
681-11	681-11	681-11	681-11	681-11	681-11	681-11	62
722-39	722-39	722-39	722-39	722-39	722-39	722-39	63
773-45	773*45	773-45	773-45	773-45	773-45	773-45	64
837-94	837-94	837-94	837-94 i	837*94 j I	837-94	837-94	65
				;					
P		Premijska reserva zavarovanke po tabeli II se					
C/3 Cti XJ						dejansko in	
o Ï							
O						na rento za	
§ s							
-2 g > P >o S S	23	24	25	26	27	28	29
							
S !							
at c-œ						p r i s p e v i	lih letih
28							
29							
30							
31							
32							
33							
34							
35							
36							
37							
38							
39							
40							
41	557-17						
42	583-07	583-07					
43	610-39	610-39	610-39				
44	593-36	639-20	639-20	639-20			.
45	576-86	621-26	669-78	669-78	669-78		
46	560-90	603-75	650-80	702-21	702-21	702-21	
47	545-83	586-98	632-45	682-39	736-94	736-94	736-94
48	531-50	570-79	614-54	662-88	715-96	773-96	773-96
49	518-07	555-33	597-18	643-79	695-30	751-85	813-64
50	505-70	540-76	580-55	625-25	675-02	■ 730-02	790-42
51	494-36	*527-09	564-65	607-26	655-14	708-45	767-36
52	483-97	514-26	549-44	589-79	635-58	687-02	744-30
53	474-76	502-55	535-21	573-13	616-63	665-99	721-45
54	492-10	492-10	522-16	557-49	598-51	645-56	698-96
55	510-01	510-01	510-01	542•64	581-00	625-54	676-63
56	528-82	528-82	528-82	528-82	564-39	606-21	654-77
57	548-74	548-74	548-74	548-74	548-74	587-71	633-52
58	569-91	569-91	569-91	569-91	569-91	569-91	612-84
59	592-75	592-75	592-75	592-J5	592-75	592-75	592-75
60	618-13	618-13	618-13	618-13	618-13	618-13	618-13
61	647-16	647-16	647-16	647-16	647-16	647-16	647-16
62	681-11	681-11	681-11	681-11	681-11	681-11	681-11
63	722-39	722-39	722-39	722-39	722-39	722-39	722-39
64	773-45	773-45	773-45	773-45	773-45	773-45	773<45
65	837-94	837-94	837-94	837-94	837*94 I j j ! i	837-94 r	837-94
	pomnoži, ozir. zmanjša za vsakih 100 K razlike med računsko nadejo’						Starost v letih ob času preračuna reserve
	onemoglost po						
	30	31	32	33	34	35	
z a k r o n	*							
							28 29
						\	30 31 32 33. 34
							35 36 37 38 39
							40 41 42 43 44
	773-96 813-64	813-64					45 46 47 48 49
	856-41 832-05 807-60 783-20 758-95	856-41 902-73 877-11 851-43 825-75	856-41 902-73 953-05 926-37 899-56	902-73 953-05 1008-24 980-62	953-05 1008-24 1069-18	1008-24 1069-18	50 51 52 53 54
	734-61 710-47 686-71 663 31 640-38	799-74 773-67 747-73 721-90 696-37	872-27 844-68 816-97 789-11 761-38	952-42 923-75 894-76 865-38 835-95	1040-43 1011-12 981-37 951-07 920-57	1136-58 1107-07 1077-09 1046-48 1015-64	55 56 57 58 59
	618-13 647-10 681-11 722-39 773-45	671-42 647-16 681-11 722-39 773-45	734-05 707-36 681-11 722-39 773-45	806-77 778-12 749-81 722-39 773-45	890-19 860-27 830-56 801-74 773-43	984-85 954-52 924-32 895-01 866-22	60 61 62 63 64
	837-94	837-94	837-94	837-94	837-94	837-94	65
68 69	S	05 05	g	O.	05 CO	s	05	s	o« o	04	04	.04 05	04	Starost v lotih ob pri-		
							*“							pa<lu starostne rent«*		
»—a	>—k co • to	£	5	z	g	o	g	S	g	3 CD	§6	g	o 00	© oo		-	
g g	CD *6*	S	s	05 05	b& o	g	S	g	S	o	04	1© 00	6			
S	to cn	S 4*	'1	b© bö	b© te	s	1	S	i	5b	00	>—*•	h—		t©	
g	C©	s	g	00 cd	g	g	s	ë	S	0*4 00	g	4^* CD	§			
	4*>	S:	i	co*	co	i	i	co	co o	1© CD	1	s	t© C5		CO	
	to CO	CO	:s	g	CJ« 4*	ob	g	š	05 05	05 CO	g	bo	CD CD			oc
																<r* 85
		s	8	s	s H-a	s? o	p ♦>4	p Or	£ CO	D t©	i	co CD	i	i	4»	*5 O
		c’< 04	■g	co 05	H—	6	g	S	05 04	»—*■	$	co b©	£	;		90
																e+
																?
			"s	t— b©	1	s 05	i	i	04 00	04 05	i	3 t©	04 o		04	85
			g	4* >e*	?	b©	£	g	co	b© t©	É	g	0*4 00			*5
																
																s
*			.	S 4»	s o	£	1	bo	04	bS	i 1	I	C5 4-	(D	05	<rb 85
				ob 05	00	8	g	S	Û	g	g	CD 04	£	-		
																
					t©	g	£	3	3	s		ob	00	; tr		85 -<
					t*	O	F?	CD	*e*	o	05	CO	o	o		
					g	g	co	S	05 CD	2	1	04 4*	4** 04	D-		85
						S	1	1	S ^1	t©	1	o t©	s 00	o	00	©
						Š	5	£	S	š	i	4~ CO	CO CD	p		p 3
														:	£3		
							8	1	1©	b© co	i	t© t©	t© bb	p	CD	85
							C© g	g	CD o<	à	_šL	©	è	*-<		►— §
								1	b© CO	1© 05	t	b© 00	t© 4»* t©	O O	S	
								CO	—1	b© co	-t**	S3	1©			X
									g	b© CD	g	t©	b© 05			N
									00		05		00			
									g	*—a	s	CO I©	2			M*
										8	8	co	g			85
										o«	L©	o	CD		t©	
										s	g	&	£			e
											f	CO 4* CD	CO 8		co	
											-1	8	04 CO			
												CO CD 4-	2 <1		t—a	
												4** CO	b©			
													4** b© 05		3	
													CO 1©			
68 69	05	05 05	8	05 4*	05 co	S	2	g	04 CD	04 00	CJ4 >1	04 05	O’ 04	Starost v letih ob pripada starostno rento		
Glavnična vrednost zahtev upravičenega prejemnika, ki jih je dati v podstavo pogoditveni vsoti po § 79, t. 2, ustava.
Starost	Za 100 K rente za onemoglost, oz. starostne rente		Za 100 K vdovske rente	Starost v letih ob času pogo-ditvo	Za 100 K rente za onemoglost, oz. starostne rento		Za 100 K vdovske rente	Starost v letih ob času pogo-ditve	Za 100 K vzgoj ovalnega prispevka
ob času pogodit v e	moškega j zavarovanca ,	zavarovanke j			moškega zavarovanca	zavarovanke j			
	K				K				K
25	1243-30	919-00	1890-40	63	989-70	799-90	897-70	0	939-00
26	1284-60	935-20	1874-80	64	959-40	777-00	863-20	l	1109-00
27	1319-30	949-70	1858-80	65	929-00	754-10	829-50	2	1113-00
28	1347-70	961-90	1842-40	66	898-20	731-00	796-60	3	1081-00
29 '	1369-70	971-50	1825-70	67	867-00	707-30	764-40	4	1039-00
30	1386-30	978-40	1808-70	68	835-60	683-50	732-90	5	990-00
31	1397■70	982-90	1791-30	69	803-70	659-20	701-90	6	936-00
32	1405-30	986-20	1773-60	70	771-30	634-00	671-50	7	877-00
33	1410-70	989-80	1755-50	71	738-30	608-30	641-60	8	815-00
34	1415-10	993-80	1736-90	72	705-00	582-00	612-30	9	749-00
35	1418-20	998-20	1717-90	73	671-30	555-20	583-60	10	680-00
36	1419-90	1003-1)0	1698-20	74	637-40	528-20	555-50	11	607-00
37	1421-20	1008-40	1678-00	75	604-10	501•60	528-30	12	531-00
38	1420-90	1014-30	1657-10	76	571-00	475-20	502-00	13	451-00
39	1419-50	1021-00	1635-50	77	538-70	449-60	476-90	14	368-00
40	1417-90	1027-00	1613-20	78	507-40	424-90	453 00	15	282-00
41	1414-90	1033-80	1590-20	79	477-70	401-80	430-10	16	192-00
42	1410-50	1038-00	1566-30	80	448-60	379-10	408-70	17	98-00
43	1404-70	1040-70	1541-40	81	421-10	357-90	388-40		
44	1395-90	1040-90	1515-40	82	393-90	336-60	369-10		
45	1385-50	1039-60	1488-40	83	367-00	315-30	350-60		
4(>	1373-60	1030-50	1460-30	84	340-30	293-80	333-00		
47	1359-80	1032-50	1431-30	85	314-20	272-60	316-40		
48	1344-80	1027-50	1401-40	86	289-10	252-00	300-70		
49	1328-70	1021-60	1370-80	87	264-40	231-60	285-80		
50	1311-60	1014-70	1339-60	88	239-50	210-60	272-40		
51	1293-40	1006-80	1307-70	89	216-00	190-60	259-60		
52	1274-20	997-40	1275-60	90	193-50	171-30	247-80		
1 53	1253-70	986-30	1242-80				236-50		
54	1231-70	973-10	- 1209-50				225-60		
55	1208-80	958-70	1176-00				215-10		
S 56	1184-80	942-80	1142-20				204-90		
57	1159-70	925-70	1108-20				193-30		
58	1133 GO	907-30	1073-80				179-90		
59	1106-50	887•70	1039-00				166-00		
60	1078-30	866-80	1003-80				143-20		
! 61	1049-30	845-00	968-20		•		110-30		
■ 62	1019-70	822-60	932-80				53-50		

, • • • -



'■î
'	'	'	S ,	:	... :






- ? ■


■



.J
■v	• -'HH
■	, J
n.
Obrazci.
(Slov#ul*eb.)










Oltr. 1.
Službodajnikova številka kakor ud:...............
Zavarovalna številka namešeencafke), ki jo je podelil obči pokojninski zavod : . . ............
Ako je službeni kraj na Moravskem:
Pripadnost k volilnemu katastru, ozir. narodnost nameščenca(ke) :....................
Priglasitev k pokojninskemu zavarovanju.1)
!• Službodajnika
ime in priimek (registrovana firma): .........................................................
predmet podjetja (obrata), ev. poklic: .......................................................
sedež podjetja, ozir. podružnice..............................................................
(z natančnim naslovom).
2.	Nameščenca(ke)
ime in priimek (ev. dekliško ime).........
službena lastnost2) (naslov)..............
službeni kraj (natančni naslov delovišča)
3.	Nameščenca(ke) rojstveni podatki (dan, mesec, leto, kraj in politični okraj)
V Naštevanje službovanj, ki jih redno opravlja nameščenec(ka)
■V Začetek zglašcnega opravila
G. Dovršeni, čez ljudsko šolo segajoči nauki, oznamenilo in sedež učilišča, število dovršenih letnih, ozir. polletnih kurzov........................................................................
'• Višina vštevnih prejemkov1) a) stalni prejemki v denarju
na dan na teden na 14 dni na mesec na leto
à) naturalni prejemki
') izpremenljivi prejemki (tantijeme, nagrade i. dr.)
naturalno stanovanje?........ )
prosta kurjava in svečava?........>**)
prosta prehrana?..........
v jamčenem najmanjšem znesku na leto poprečnimi takih prejemkov v zadnjih 3 letih istega službenega razmerja običajno na leto
*) Kur se ne ujema, je črtati.
*) Na vsako vprašanje je odgovoriti z „da“ ali „ne“.
deželnem uradu
S. Naineščenec(ka) je 'bil(a) nazadnje za pokojuiuo zavarovan(a) pri —--------;------7 ...........I
> nadomestni uredbi
v službi (firme)...............................................................................•
............................................. do (datum)..............................•........
(Za nameščence, ki so bili nazadnje zavarovani pri nadomestni uredbi): Ali je bil(a) nameščenec(ka)
že enkrat zavarovan(a) pri pokojninskem zavodu?................. Ako da: pri katerem deželnem
uradu in kdaj ?................................................................................•
9. Opomnja4) :
..............., dne................19..
Službodajnikov	Nameščenca(ke)
podpis (kakor se podpisuje firma):	podpis:
Naslov:
Natančen naslov stanovanja:
Pripomnje.
*) Za vsakega nameščenca, ki stopi v dolžnost zavarovanja, je izpolniti poseben obrazec.
2)	Potniki morajo navesti tudi svoje prejšnje opravilo.
3)	Razdelitev plačilnih razredov:
Plačilni razred		Letni prejemek		v kronah		Mesečna premija v kronah	Od tega odpade na službodajnika službojemnika	
I.		GOO	do všlevši		900	6	4	2
II.	čez	900	n	rt	1200	9	G	3
III.	rt	1200	J»	n	1800	12	8	4
IV.		1800			2400	18	12	6
V.	n	2400	J) D	Ji rt	3000	24	12 %	12
VI.	D	3000	rt	n	7200	30	15	15
	n	7200				—	—	30
Ob poizvedbi gorenjih plačilnih razredov je privzeti v plačo tudi stanarine, aktivnostne i11 funkcijske doklade ter vse vrste naturalnih prejemkov.
Pri tem je zaračuniti naturalno stanovanje z 20 odstotki plače v gotovini, naturalno stanovanje s prosto kurjavo in svečavo s 25 odstotki, naturalno stanovanje s prehrano vred s 40 odstotki plače v gotovini. Vrednost drugih naturalnih prejemkov je zaračuniti po krajevnih poprečnih cenah.
Stalnim prejemkom je priračuniti dogovorjene izpremenljive prejemke, kakor tantijeme in druge od opravilnega ali delovnega uspeha odvisne prejemke, ako je za to zajamčen najmanjši znesek, s tem zneskom, drugače pa s poprečnino v zadnjih treh letih istega službenega razmerja doseženih zneskov, najmanj pa z eno petino stalnih prejemkov.
Nagrade (remuneracije) je priračuniti k drugačnim prejemkom, ako so bile dogovorjene ali ako se običajno redno ponavljajo.
4) Zlasti za navedbo dvomov gledé dolžnosti zavarovanja in vštevnih prejemkov. Ako se dvomi ne izjavijo na tem mestu, bo smatral deželni urad, da sta službodajnik in nameščenec(ka) zadovoljna z izvršitvijo zavarovanja na podstavi sprednjih podatkov.
Nadalje za navedbo morebitnih zavarovanju ne zavezanih službenih časov pri zglašujočeni službodajniku. V deželah, v katerih je več jezikov v deželi navadnih, naj se blagovoli navesti» v katerem teh jezikov se želi dopisovanje.
Obr. 2.
Služhodajnikova številka kakor ud:........
Zavarovalna številka nameščenca(ke), ki jo je podelil obči pokojninski zavod:...........
Naznanilo izprememb
y prejemkih, zavezanih pokojninskemu zavarovanju.0
1.	Službodajnika
ime in priimek (registrovana firma) :..........................................
sedež podjetju, ozir. podružnice...............................................
(z natančnim naslovom)
2.	Nameščenca(ke)
ime in priimek (ev. dekliško ime)........
službena lastnost (naslov)...............
službeni kraj (natančni naslov delavišča *)
3.	Izprememba je nastopila dne.
4.	Zavarovanju zavezani prejemki4 * * * 8 *) po nastopu izpremembe:
na dan na teden
a)	stalni prejemki v denarju ! na 14 dni
na mesec
na leto
*)
b) naturalni prejemki .
<) izpremenljivi prejemki (tantijeme, nagrade i. dr.)
*)
( naturalno stanovanje?.......
< prosta kurjava in svečava?........
( prosta prehrana?........ J
v jamčenem najmanjšem znesku na leto poprečnina takih prejemkov v zadnjih 3 letih istega službenega razmerja običajno na leto
*
) K
5.	Opomnja*)
................, dne ................ 19....
Službodajnikov
podpis (kakor se podpisuje fit ma) : '
Nameščenca(ke) podpis :
Naslov :
Naslov:
*) Kar se ne ujema, je črtati.
*) Na vsako vprašanje je odgovoriti z „da“ ali „ne‘.
Pripomnje.
') Za nameščence, ki še niso dovršili 120 prispevnih mescev, je zglasili vsako premembo v prejemkih, tudi če ne povzroči premembe plačilnega razreda. (Tudi izpremembe v plačilnem razredu morejo namreč po § 8, odstavek 5, noveliranega zakona o pokojninskem zavarovanju svoje-časno postati merodajne za preračun zahtev zavarovanca.)
-) Tukaj je v dvomu vpostaviti sedež obrala. 3) Razdelitev plačilnih razredov:
Plačilni razred
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
Letni prejemek v kronah
Mesečna	Od tega odpade na
premija v kronah slu/.hodajnika službojenmika
600 do vštevši 900	6	4	2
čez 900 „	„	1200	9	6	3
» 1200 , „ 1800	12	8	4
.	1800 „	„	2400	18	12	6
„	2400 „	• „	3000	24.	12	12
„ 3000 ,	„	7200	30	15	15
„	7200	—	—	30
Ob poizvedbi gorenjih plačilnih razredov je privzeti v plačo tudi stanarine, aktivnostim in funkcijske doklade ter vse vrste naturalnih prejemkov.
Pri lem je zaračuniti naturalno stanovanje z 20 odstotki plače v gotovini, naturalno stanovanje s prosto kurjavo in svečavo s 25 odstotki, naturalno stanovanje s prehrano vred s 40 odstotki plače v gotovini. Vrednost drugih naturalnih prejemkov je zaračuniti po krajevnih poprečnih cenah.
Stalnim prejemkom je priračuniti dogovorjene izpremenljive prejemke, kakor tantijeme in druge od opravilnega ali delovnega uspeha odvisne prejemke, ako je za to zajamčen najmanjši znesek, s tem zneskom, drugače pa s poprečnino v zadnjih treh letih istega službenega razmerja doseženih zneskov, najmanj pa z eno petino stalnih prejemkov.
Nagrade (remuneracije) je priračuniti k drugačnim prejemkom, ako so bile dogovorjene ali ako se običajno redno ponavljajo.
U Zlasti za navedbo dvomov glede vštevnih prejemkov. Ako se dvomi ne izjavijo na tem mestu, bo smatral deželni urad, da sta službodajnik in nameščenec(ka) zadovoljna z izvršitvijo zavarovanja na podstavi sprednjih podatkov.
Obr. 3.
Službodajnikova številka kakor ud........................
Zavarovalna številka nameščenca(ke),
ki jo je podelil obči pokojninski zavod...........
Odglasitev glede pokojninskega zavarovanja.
Službodajnikovo
ime in priimek (registrovana firma)..........................................................
Sedež podjetja, ozir. podružnice.............................................................
Nameščenca(ke)
ime in priimek (ev. dekliško ime)............................................................
Službena lastnost............................................................................
Službeni kraj (natančni naslov delavišča) '*)................................................
Datum izstopa................................................................................
Vzrok izstopa (odpoved, smrt itd.).........................................................
Ime in naslov nadomestne uredbe, ozir. oznamcnilo drugega deželnega urada pokojninskega zavoda, h kateremu prestopi nameščenec(ka)...........................................................
, dne
19.
Službodajnikov
podpis (kakor se podpisuje firma):
Nameščenca(ke) podpis (ako se more predložiti):
Naslov:
Zadnji znani naslov stanovanja:
.	Pripomnje.
') Porabljati jo je tudi ob prestopih od pokojninskega zavoda k nadomestni uredbi, nadalje ob prestopu v okoliš drugega deželnega urada.
a) Tukaj je v dvomu vstaviti sedež obrata.


• • •	• ■	• t	; ;
. .


■ ' :
-, .
-
*


*
.
.
. ... } . .

j, fä







• • " . x
■






:t<	■/


y
.»fßmöqlf I

- . ! ,
t * b ! : f?
;



Obr. i.
Deželni urad občega pokojninskega zavoda za nameščence v.........................
Poštne hranilnice račun št...........naslov.....................lel. št.......
Službodajnikova številka kakor ud..................
Zavarovalna številka nameščenca....................
Naznanilo o nezgodi*)
(po § 73. sklepni odstavek, noveliranega zakona o pokojninskem zavarovanju).
1.	Službodajnika
ime in priimek (registrovana firmaj....................................
predmet podjetja (obrata), ev. poklic..................................
sedež podjetja, ozir. podružnice.......................................
iz natančnim naslovom i
2.	Ponesrečenega nameščenca(ke)
ime in priimek (ev. dekliško ime)..........................................
službena lastnost (naslov)..........................................
službeni kraj (natančni naslov delavišča)........................................
3.	Natančna navedba kraja nezgode............................
4.	Čas nezgode (datum in dnevni čas)......................................
5.	Kaj je povzročilo m kako se je zgodila nezgoda...................................
6.	Očividci nezgode (ime, poklic in naslov)
7.	Kje je sedaj nastanjena poškodovana oseba (naslov)?
8.	Ime in naslov zdravnika, ki jo zdravi
*) Za vsako osebo, ki jo je zadela nezgoda, je podati posebno naznanilo o nezgodi.
9.	Posledice nezgode:
a)	ali je bila posledica nezgode smrt ali se bo to, kakor se kaže, zgodilo?
b)	katere poškodbe je dobil(a) ponesrečenca) naineščenec(ka)?. ..............
c)	ali bo imela poškodba, kakor se kaže. za posledico pridobitno nesposobnost, ki bo presegala
zakonito dobo bolniške podpore?................................................................
d)	ali se more misliti, da bo posledica nezgode trajna pridobitna nesposobnost?..................
10.	Ali je bil(a) ponesrečenima) nameščenecfka) pod zakonito dolžnostjo zavarovanja zoper nezgode? .... Ako da: h kateri zavarovalnici zoper nezgode je obrat pristojen gledé zavarovanja?...................
11.	Ali je bil(a) ponesrečeni(a) nameščenec(ka) pod zakonito dolžnostjo bolniškega zavarovanja?
Ako da: h kateri bolniški blagajnici je nameščenec(ka) pristojen(a) gledé zavarovanja?
12.	Ako je kdo smrtno ponesrečil:
Ali zapušča ponesrečeni nameščenec vdovo in otroke pod 18 leti (imena in starosti
18. Drugačne pripomnje
, dne
19____
Podpis službodajnika ali voditelja obrata:	Podpis ponesrečenega nameščenca(ke):
Naslov:
Podpis očividcev:
*)
*) Predložiti je treba le, Se je to mogoče, ne da bi se zakasnilo naznanilo o nezgodi.
Obr. 6.
Besedilo prisege.
„Vi prisežete Bugu Vsegamogočnemu in obljubite pri svoji časti in zvestobi, da boste zvesti in pokorni Njegovemu Veličanstvu Presvetlemu knezu in gospodu Francu Jožefu Prvemu po milosti božji cesarju avstrijskemu, kralju češkemu itd. in Apostolskemu kralju ogrskemu in po Njem dedičem, ki slede iz Njegovega rodu in krvi, da se boste ncpreloinno ravnali po državnih osnovnih zakonih in vseh
drugih zakonih in, ker ste bili imenovani za.............................................
-, prisežete zlasti,
Občega pokojninskega zavoda za nameščence na Dunaju
deželnega urada v......................Občega pokojninskega zavoda za nameščence
da boste vestno izpolnjevali dolžnosti, ki so Vam naložene v Vaši službi; da se boste pri tem na-
ustava pokojninskega zavoda
tančno in točno ravnali po zadevnih zakonitih predpisih, določilih------------------———~;-------------;—
opravilnega reda deželnega urada
pokojninski zavod
in po navodilih svojih predstojnikov, z vsemi močmi pospeševali to, kar je najbolje za--------—----------.
deželni urad
kateremu služite, in se vsakčas voljno pokorili naročilom svojih predstojnikov.
Nadalje prisežete, da boste o poslovanju, ki Vam je poverjeno, pravilno dajali račun in da brez vednosti in brez odobrenja svojih predstojnikov ne bodete nikomer poročali o opravilih, ki so Vam na-pokojninskega zavoda
ložena, ter o poslovanju-------——-----------------■
deželnega urada
Kar se mi je pravkar prečitalo in kar sem dobro in razločno razumel, to moram in hočem zvesto in pošteno izpolnjevati.
Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj!“