GEOGRAFSKI OBZORNIK JAMAJKA - O T O K REGGAEJA IN R U M A Igor Fabjan UDK: 908(729.2) COBISS: 1.05 IZVLEČEK Jamajka - otok reggaeja in ruma Jamajka je eden izmed karibskih otokov, ki se pona- šajo z najbolj burno zgodovino. Kolumb se je na oto- ku zadržal malo časa, zato pa je postal v kasnejših stoletjih zatočišče gusarjev, ki so s tihim privoljenjem Britancev ropali bogato obložene španske ladje. Otok je ostal pod britansko oblastjo vse do osamosvoji- tve. Na nekdanje kolonizatorje danes spominjata le uradni jezik angleščina in politična ureditev. Z oto- ka prihaja kar nekaj glasbenikov in športnikov, ki so postali znani po celem svetu. ABSTRACT Jamaica - the island of reggae and rum Jamaica is one of the Caribbean islands with a particu- larly stirring history. Columbus made just a short stay on the island but in later centuries it became a resort of pirates who, with a silent British consent, robbed the wealthy laden ships. The island remained under British authority until the attainment of independence. Today the only reminiscence of the onetime colonisers are the official language and political regulations. Some world known musicians and sportsmen are com- ing from the island. AVTOR Igor Fabjan Naziv: univerzitetni diplomirani organizator dela Naslov: Sarhova 34, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)61 343391 E-pošta: igormarie@ hotmail.com Večina si Jamajko predstavlja kot monde- no zbirališče premožnih ljubiteljev morja in son- ca. Toda čudoviti tropski otok v dolgi verigi Antilov nudi obiskovalcu veliko več. Večino že po nekaj dneh očarajo nenavadno sproščeno vzdušje in dobrovoljni domačini, med katerimi hitro pozabiš na sodoben tempo vsakdanjega domačega življenjskega utripa. Življenje na tem otoku pa od Kolumbovega prihoda dalje še zda- leč ni bilo brezskrbno. Sloviti morjeplovec se je na svoji drugi plovbi proti Indiji leta 1494 izkrcal tudi na Jamajki. Prvotni prebivalci oto- ka, Indijanci Aravaki, so prišleke lepo spreje- li. Na Jamajki jih je živelo kakih 100.000, toda v nekaj desetletjih so, nevajeni suženjstva in tež- kega dela na plantažah, prav vsi pomrli. Zato so kolonisti začeli iz Afrike dovažati črne suž- nje. Ker na otoku niso našli zlata, mu Spanci niso namenjali posebne pozornosti. V 17. stoletju so otok zavzeli Britanci, ki so s plantažami sladkornega trsta vse do odpra- ve suženjstva leta 1838 kovali velikanske dobičke. Jamajka je ostala britanska kolonija do leta 1959, ko so domačinom zaradi naraš- čajočih gospodarskih in socialnih težav Britan- ci priznali delno avtonomijo in le tri leta pozneje tudi težko pričakovano neodvisnost. Po vzoru angleške demokracije ima Jamajka od takrat dalje dvostrankarski sistem. Na otoku, velikem za polovico Slovenije (10.990 km2), zdaj živi več kot dva milijona pre- bivalcev. Domačini so večinoma potomci osvo- bojenih sužnjev. Večina belcev se je po razglastivi neodvisnosti odselila. Razen njih živi na otoku še nekaj Kitajcev in Indijcev, ki so jih na Jamajko kot ceneno delovno silo po odpra- vi suženjstva pripeljali plantažniki. Uradni jezik je angleščina, toda domačini pogovorno uporabljajo mešanico jezikov, ime- novano patua. Ta je tujcem nerazumljiva, čeprav je zasnovana na temelju angleščine z vplivi afriških jezikov, francoščine in španš- čine. Jamajčani so po zaslugi različnih okoliš- čin znani po vsem svetu. Nedolgo tega je bila za miss sveta izbrana Jamajčanka, nekateri so zvezde ameriške profesionalne košarkarske lige, jamajški atleti pa dosegajo odmevne rezultate na vseh večjih tekmovanjih. Konec kon- GEOGRAFSKI OBZORNIK cev ne smemo pozabiti na poleg ruma najbolj znan jamajški proizvod, reggae. Glasba nena- vadno prijetnih ritmov je v šestdesetih letih nasta- la prav na tem karibskem otoku in s pomočjo Boba Marleya zaslovela po vsem svetu. Večina prebivalcev je protestantov. Mnogi pripadajo anglikanski cerkvi, baptistom, meto- distom, pa tudi različnim sektam. Med slednjimi je najbolj razširjeno rastafarijsko gibanje, ki je nastalo na Jamajki v tridesetih letih 20. stoletja. Začetnik gibanja Marcus Garvey (1887-1940) je v svojih govorih napovedoval kronanje črne- ga kralja, ki bo osvobodil zatirano temnopol- to ljudstvo. Ko so leta 1930 za cesarja Etiopije okronali Hailea Selassia, čigar sorodstvene vezi naj bi segale vse do svetopisemskih kraljev Davida in Salomona, so se zapostavljeni rev- ni črnci na Jamajki takoj oprijeli izrečene prerokbe. Razširila se je misel, da je Haile bog v človeški podobi. Potrditev svojih domnev so našli v vnetem prebiranju Biblije, kar je še zdaj eno od pomembnejših opravil rastafarijcev. Etiopska beseda ras pomeni vladati, Haile Selas- sie pa se je pred kronanjem imenoval Tafari Makonnen; beseda rastafarijci je torej sestav- ljenka. Člani kulta so skušali živeti neodvisno, brez prosjačenja in dela za borno mezdo. V ne- kakšnih skupnostih so živeli od ribarjenja, kmetovanja in različnih obrti. Toda gibanju so se začeli priključevati tudi bolj nestrpni in nekultivirani ljudje. Zaradi njih je kult postal raz- vpit po nasilnosti. Oblasti so jih dolgo časa pre- ganjale, saj so veljali za nevarne delomrzneže in odvisneže od mamil. Toda gibanje se je med revnimi nezadržno širilo, saj je v svoji biti vse- bovalo protest proti nepravičnim družbenim raz- meram. Za rastafarijce so značilni lasje, spleteni v vi- tice, imenovane »dreadlocks« (strah vzbujajo- či kodri), kakršne so nekoč nosili etiopski vojščaki. Rastafarijci se radi pohvalijo, da je Slika I: Skozi tropske gozdove se prebijajo številne reke (foto: Igor Fabjan). 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Redki sušni predeli otoka prav nič ne spominjajo na tropski raj (foto: Igor Fabjanj. njihovo gibanje pravzaprav pozitiven način živ- ljenja, neodvisen od lažne socialne svobode in družbenih norm. Se vedno se vračajo k nara- vi in čimbolj naravnemu življenju. Mnogi pri- vrženci kulta zavračajo hrano živalskega izvora in se prehranjujejo v glavnem kot vegetarijan- ci. Radi uporabljajo razne zdravilne rastline, med katere uvrščajo tudi marihuano. Od leta 1 872 je glavno mesto Jamajke King- ston in zdaj živi v njem dobra četrtina Jamaj- čanov. V mestu in okolici je precej tovarn, kar je posledica izjemnega naravnega pristanišča. Obalo pred odprtim morjem varuje 14 km dolg polotok, na koncu katerega je nekdanje gusarsko mestece Port Royal. Zelja po boljšem življenju je v Kingston sčasoma privabila na tiso- če priseljencev, ki so prodali svoje borno imet- je na podeželju in prispeli v veliko mesto z velikimi pričakovanji. Večini se želje po dobrem zaslužku niso nikoli uresničile. Se več, v mestu je bilo življenje težje, saj tu ni bilo mogo- če živeti od obdelovalnih zemljišč, ki zadostu- jejo za preživetje velikih družin na vasi. Ven- dar poti nazaj ni bilo več! V nekaterih prede- lih Kingstona so zrasla velika naselja zasilnih kolib. Zaradi stalne brezposelnosti se mnogi zatekajo h kriminalu in prav v najrevnejših četr- teh domujejo številne tolpe, ki bolestno varuje- jo »svoja« ozemlja. Oboroženi spopadi, med katerimi so pogoste tudi nedolžne žrtve, so postali že skoraj vsakdanji pojav. In prav tu, v najrevnejših predelih Jamajke, je nastal najuspešnejši jamajski izdelek. V Trench Town, eno izmed revnih četrti prise- ljencev, segajo korenine reggaeja. Tu je začel svojo glasbeno pot Robert Nesta Marley. S sku- pino The VVailers je že v šestdesetih letih nizal uspešnice na jamajški glasbeni sceni, toda brez pravega finančnega učinka. Ko pa je njegova glasba prodrla tudi izven jamajških meja, se je začela bliskovita kariera glasbenika, ki je utr- dil nov slog glasbe v svetovnem merilu. Mar- ley je dal reggaeju novo vsebino, ki je svojo sporočilnost črpala iz verskega kulta rastafari 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK in socialnih krivic. Marleyeve pesmi govore o bedi, pomanjkanju in trdem življenju revnih množic. Vse to je sam dobro poznal, saj je velik del življenja preživel v revnih barakarskih četr- teh jamajske prestolnice. Reggae je še vedno doma predvsem na Jamajki, kjer ves otok dobesedno živi v ritmih te glasbe. Vrstijo se koncerti in tudi najbolj nero- den turist slej ko prej naleti na lokalne zabav- Ijače v katerem izmed hotelov. Največji koncert je Reggae Sunsplash, na katerem se vsako leto na začetku avgusta zbere na desettisoče ljubi- teljev reggaeja. Svetovni festival reggaeja tra- ja teden dni, na njem pa se zvrsti prek sto izvajalcev. Jamajka, tretji največji karibski otok, leži 150 km južno od Kube. Na otoku je tropsko podnebje s povprečno letno temperaturo okrog 28° C. Na vzhodu Jamajke se dviga- jo prek 2 0 0 0 metrov visoki vrhovi Modrega gorovja (Blue Mountains). Na večjem delu oto- ka prevladuje tropsko rastlinstvo, le na najbolj sušnih območjih se razprostirajo savane z niz- kimi grmi in redkimi drevesi. Deževni gozd marsikje sega vse do obal in to je enkratna priložnost za potepanje med drevesnimi veli- kani, pisanimi cvetovi in velikanskimi ovi- jalkami. Sprehod po gozdnih stezicah je popolnoma varen. Na otoku namreč že dol- go ni kač, saj so jih iztrebili mungi. Prav tako ni omembe vrednih strupenih pajkov ali kak- šnih drugih živali, ki bi utegnile ogrožati lju- di. Aligatorji ž iv i jo le v nekaterih rekah, a človeku niso posebno nevarni in se mu pra- viloma umaknejo s poti. Sicer pa so prav reke ene od glavnih privlačnosti na otoku. V oko- lici Montego Baya in Port Antonia že deset- letja turiste prevažajo z bambusovimi splavi. Tovrstne vožnje po rekah si je omislil filmski igralec Errol Flynn, ki se je, tako kot mnogo drugih zvezdnikov, rad zadrževal na Jamaj- ki. Nekoč so s splavi po večjih rekah preva- žali banane in druge pridelke, zdaj pa le še turiste. Od nekdanjih velikih plantaž jih je ostalo le še nekaj. Na njih prevladuje pridelovanje Slika 3: Britancem je prinašal največje dobičke sladkorni trst ffoto: Igor Fabjan). 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Turizem se razvija le v nekaterih obalnih mestih (foto: Igor Fabjan). Slika 6: Na ulicah Kingstona, prestolnice otoka (foto: Igor Fabjan). Slika 5: Poleg ruma je zelo cenjena tudi jamajška kava. Najboljšo pridelujejo v notranjosti, na pobočjih Modrih gora (Blue mountains) (foto: Igor Fabjan). banan in sladkornega trsta. Na nekaterih sku- šajo zaslužiti tudi na račun turistov. Za nekaj dolarjev jim namreč razkažejo neobičajne tropske pridelke. Obiskovalci se lahko sezna- nijo z raznovrstnim eksotičnim sadjem, kaka- vovci ali kavo, za oddih pa se jim postreže s kozarčkom ruma ali punča. Alkoholne pija- če so eden od produktov sladkornega trsta, ki je bil nekoč na otoku najbolj razširjena kultur- na rastlina. Jamajški rum je svetovno znan. Izde- lujejo več vrst belega in rjavega ruma ter raznih likerjev, narejenih na osnovi ruma in kave ali eksotičnega sadja. V izogib transportnim stroškom, rum običajno destilirajo kar na plan- tažah sladkornega trsta. S kmetijstvom se ukvarja le dobra petina vse- ga zaposlenega prebivalstva. Skoraj tri četrti- ne kmetijske pridelave odpade na majhne kmetije z manj kot 2 ha obdelovalnih zemljišč. Med rudnimi bogastvi je najpomembnejši bok- sit, zaradi katerega se je razvila barvna meta- lurgija. Marsikje sta izkopavanje in prevoz boksita prišla navzkriž z eno od vodilnih gos- podarskih panog - turizmom. Otok sonca, kot ga radi imenujejo domačini, so prvi turisti zače- li odkrivati že konec 19. stoletja. Kmalu je postal zatočišče petičnežev, med katerimi so našle mesto tudi številne filmske zvezde. Jamajka je še vedno priljubljena med boga- taši, vendar si lahko malo manj razkošen 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK oddih privoščijo tudi povsem vsakdanji ljubite- lji morja in sonca. Danes se turisti odločajo pred- vsem za varno zavetje hotelskih kompleksov. Najlepše plaže, ki so običajno pogoj za raz- voj masovnega turizma, se razprostirajo na severu otoka. Tu je tudi med tujci najbolj zna- ni Montego Bay, ki velja za glavno turistično središče Jamajke. Turiste privabljajo predvsem sonce, bele peščene obale in vroča karibska zabava z obvezno glasbo. Vedno večjo razsežnost dobiva tako imeno- vani seksualni turizem. Ob visoki stopnji brez- poselnosti so za mnoge postavne domačine bela dekleta nenadomestljiv vir zabave, lagod- nega življenja in predvsem denarja. Vsaka nova »ljubezen« jim omogoči udobno streho nad gla- vo, nekajtedensko pohajkovanje po lokalih, najem avtomobila, kakšno darilce in še kaj. Naj- bolj navdušena dekleta temnopolte ljubimce odpeljejo kar v svojo domovino, vendar se le malokatero znanstvo konča s poroko in sreč- nim življenjem v dvoje. V zimskih mesecih sem zahajajo predvsem Američanke, medtem ko v poletnih mesecih tropske plaže zasedejo Evropejke. Med njimi je največ Nemk, ki si tu brez zadržkov privoščijo seksualni turizem, podobno kot njihovi moški kolegi na Tajskem. Mnogi tujci prihajajo na idilične plaže tudi zaradi marihuane, ki je tu, sredi tihotapskih poti med Južno Ameriko in ZDA, primerno poceni. Policija preprodajalcev preveč zavzeto ne pre- ganja, čeprav kar pogosto koga zaloti z več- jo količino mamil. Toda to je le kapljica v morju, saj so organizatorji razpečevalskih poti za jamajško roko pravice praviloma nedosegljivi, obenem pa ima ta dovolj preglavic z domačim nasiljem. Kljub gradnji velikih turističnih središč v Montego Bayu, Negrilu in nekaterih drugih krajih, je na otoku še vedno dovolj prostora tudi za ljubitelje samotnih kotičkov. Predvsem juž- na obala se ponaša s številnimi peščenimi zali- vi, ob katerih so namesto hotelov zrasli le preprosti bungalovi. V njih v družbi z domači- mi ribiči dneve ali celo tedne lenarijo ljubitelji lagodnega življenja. In prav to je tisti pravi trop- ski raj, kakršnega turisti v urejenih hotelih le stež- ka doživi jo... Otoška hrana je raznovrstna. V cenejših restavracijah so na voljo razne morske in mesne jedi ter zelenjavne enolončnice za nekaj ameriških dolarjev. Na ulicah prodaja- jo zanimivo jamajško specialiteto »jerk chicken«, kar bi lahko prevedli kot »nori piščanec«. Piš- čance pražijo nad ogljem v nekakšnem žaru, ki ga naredijo kar iz pločevinastega soda. Tako pripravljen piščanec ima poseben okus, ker se obenem peče in prekajuje, saj je raženj zaprt v sodu. Svoje naredijo tudi prijetno pekoče začimbe z obilico pimenta. Na podoben način pripravljajo tudi svinjino, ribe in rake. Se bolj zanimiva jamajška specialiteta je nenavaden sadež, imenovan aki, na zunaj podoben rdeči papriki. Užiten je šele, ko se sam odpre in se pokažejo rumenkasti segmenti, podobni za prst debelim črvom. Nekateri uži- vajo sadež surov, okusnejši pa je kuhan, saj takrat dobi okus po jajcih oziroma omleti. Kot posebno specialiteto ga ponudijo za zajtrk sku- paj z nasoljeno ribo. Sadeža v trgovinah ne prodajajo, dobiti pa ga je mogoče na vsaki trž- nici. Toda potrebna je previdnost, saj so akiji strupeni, če jih oberejo prezgodaj. Na otoku je vsako leto kar nekaj zastrupitev s to kočlji- vo poslastico, ki se v najslabšem primeru lah- ko končajo celo s smrtjo. 7. Booth, E. 1991: Jamaica and the Greater Antilles. Crov/ood Travel Guide. 2. Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili. Zbir- ka Dežele in ljudje. Mladinska knjiga. Ljub- ljana, 1991. 25