t List 42. 4 Tečaj LYIII i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. > pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje dom po Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. » dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 19, oktobra 1900. ti Mb sïV cÍlIjTc štijfo DnliiiAvii Arlrlntnl/ Opomin v zadnji uri. promis pač samo v tem slučaju, če bi napredni stranki prostovoljno odstopila zanio itak izgubljena mandata, notranjski in trebanjsko-kočevski mandat, česar gotovo ne stori, in isto tako bi tudi narodna napredna stranka gotovo ne sprejela kompromisa, ki w m teh dveh man Volilno gibanje še ni prišlo v pravi tok, in že se kažejo nasprotja in sicer taka nasprotja, da jih ne more datov ne zagotovi, toliko bolj i ker jih potom boja go biti vesel, kdor želi, da bi slovenski narod koncentriral vse svoje moči zgolj v narodne namene. Saj vidimo vsak dan » kako strankarski vplivi delujejo na razne narodne tovo dobi, poleg njih pa morda še Pfeiferjev in Krekov mandat. Će pa že na Kranjskem ni doseči kompromisa, naj se poskusil doseči vsaj na Štajerskem in na Goriškem. naprave. Le poglejmo družbo sv. Cirila in Metoda! Ta Na Goriškem so Slovenci doslej imeli dva man je zašla v jako klaverne razmere. Vzdržuje jo samo libe- data: mandat pete kurije in mandat goriških kmetskih raina slovenska stranka. Dasi je ta družba eminentno obÈin- Oba ta dva mandata sta bila doslej v rokah Gre-verska, dasi ustanavlja in vzdržuje same katoliške redov- gorčičeve stranke, a vse kaže,, da jih ne ohrani, tudi če niške šole, jo podpirajo samo liberalci, mej tem ko kato- napno vse sile. Ker sta obe slovenski stranki na Go liškonarodna stranka zanjo ničesar ne stori. riškem jednako močni » bi bilo pač naravno, če se Nasprotja glede bodočih državnozborskih volitev se sklenil kompromis na tej podlagi, da bi vsaka stranka ne pojavljajo samo na Kranjskem nego tudi zunaj Kranjske, dobila jeden mandat. Tu na Kranjskem skoraj ni misliti » da se moglo do- naravnejši kakor na Goriškem bi bil tak kom seči kako sporazumljenje i zakaj tu so državnozborske promis na Štajerskem, kjer se gre za mandat pete ku volitve samo nekaka priprava za prihodnje deželnozborske riJ'e celjske. Nekaterniki zahtevajo, naj dobi ta mandat volitve. Na Kranjskem pripisujeta obe stranki deželnemu dosedanji zastopnik te kurije, Žičkar, v tem ko zahtevajo zboru zato je obema pred vsem na tem, da pridobita veliko večji pomen, kakor državnemu zboru, in drugi, naj ga dobi Dragotin Hribar. Nasprotje je veliko. Ker za Žičkarja ni dobiti druzega mandata, hořejo nje- deželno upravo v svoje roke. Pri tacih razmerah že v naprej ni prijatelji po vsi sili, da naj se zopet izvoli v peti upanja, da bi se sploh mogel doseči kak kompromis, Sli so tako daleč, da so javno razglasili: Proti toliko manj, ko more v slučaju boja napredna narodna V0W* duhovščine ne sme biti voljen noben poslanec. stranka samo pridobiti, ničesar pa izgubiti. Mestni man Postopanje Žičkarjeve stranke je skrajno nevarno datje so napredni narodni stranki zagotovljeni. Teh jej za prihodnost. Mogoče je, da zmaga Žičkar vzlic vsemu ne more nihče vzeti. Kdor je o tem še dvomil tistega odporu, ali če se to zgodi bil to začetek razpora na ------------ --------v v* , ^ UMVVgM tMMA wv/ lu ) ulA fiOWKCB. 1 Ct&JJUl a lia je poučila usoda dvornega svetnika Šukljeta. Ta gotovo Štajerskem, začetek tistega boja, kakor ga imamo na najnadarnejši mej vsemi slovenskimi državnimi poslanci Kranjskem. Javna tajnost je, da je tudi na Štajerskem ni hotel ostati pri liberalni stranki in je prišel vsled inteligenca, da je ves srednji stan naprednega mišljenja, tega v tako zgolj načelno stališče z njegovimi volilci, da Sedanja sprava je zasnovana na podlagi nekakega kom- bil primoran, odpovedati se kandidaturi. promisa, ali če bo duhovščina dosegla izvolitev Žičkarja Kdo naj torej pri tacih dispozicijah misli na kak potom boja, če obvelja razglašeno načelo, da proti volji kompromis? Katoliška stranka, ki se ima prav resno bati duhovščine ne sme biti voljen noben poslanec, potem bo za troje svojih dosedanjih mandatov i dosegla kom- konec kompromisu, a posledica tega bi bil boj. Letnik LVIII. Zaupniki so se večinoma izrekli za Hribarja, ki najbrže v kratkem v pokoj kandiduje na podlagi tistega programa i ki skupen sprotnikov, ampak zaradi pa ûe zaradi krika njegovih na e starosti, kajti star je že 76 let tako somišljenikom katoliške, kakor somišljenikom na Nemčija Kitajske dogodbe, v katere je Nemčij predne stranke, ki je doslej vse Slovence na Štajerskem bolj zapletena, kakor vsaka druga država, so naposled vlado vezal v jedno samo stranko. Principijelnega vzroka na- primorale, da je sklicala državni zbor in sicer na dan 14 sprotovanju proti samo zato, ker Žičkar Hribarju ni Nasprotovati Hribarju » ne more dobiti druzega mandata bilo naravnost blazno in bi imelo najžalostnejše posledice, zlasti ker imajo itak duhovniki vse tri druge štajerske slovenske mandate v rokah. Ako je štajerski duhovniški stranki res za slogo in za gospodstvo pokaže lahko s tem, da odjenja glede bo sama kriva posledic, ki vembra. Čuj celar knez soko starost se, da še pred tem časom odstopi državni kan Hohenlohe m sicer iz ozirov na svojo jako vi« Anglija Vlada bo imela v novem Volitve v angležki parlament so končane parlamenta večino broječo 160 glasov, torej uprav ogromno večino. Zdaj se pričakuje nad da ne odstopi lord Salisbury Chamberlain da prevzame ministrsko predsedstvo Hribarja; če tega ne stori, jih bilo iskreno obžalovati Vojna na Kitajskem To je zdaj gotova stvar da se na Kitajskem pripravlja velika vojna. Vzrokov za to je pre obilo vlasti Prvič hočejo izvršiti prvotni načrt nekatere vele Politični pregled. namreč načrt vsaj delne razdelitve kitajskega ozemlj in pridobitve dalekosežnih gospodarskih in političnih privilegi Da se tega načrta trdovratno Notranja politika Volilna borba se je začela in sicer z volitvijo volilnih mož in z izgredi. Volitve volilnih mož smo že povedali, viri, da odpošlje oklepata Nemčij in Angl poslednji poročajo angležki malo verjetni Indij 10.000 vojakov na Kitajsko enako tečej sedaj še gladko, a na shodih, zlasti na shodih socialnih jih dovaža Nemčija, deloma oficielno deloma prostovoljcem demokratov na Češkem na Gfališkem se Že pojavlj Namen obeh držav je operirati zoper Kitajsko na svojo roko batine. Vše kaže, da bodo volitve kaj viharne. Pravi volilni boj se začne seveda šele meseca decembra. Kako misli vlada poseči v volitve, še ni znano, dasi zatrjujejo nekateri listi, da migljaj, naj IV druzega jima tudi ne bo preostalo kajti tako Rusij ^^ ^ w * je dala uradnikom na Oeškem in na Moravském delaj za klerikalne kandidate in proti mladočeškim narodnim kakor i Amerika, Japonska in Francija so pričele igrati nekako popustljivo ulogo, kar pojavljajo s tem, da so pričele iz Pekina. Nemčija pa pritiska na kaznuje provzročitelje boksarskega odpozivati svoje vojaštvo da kandidatom. Tudi olomuški škof Kohn in vratislavski kardinal kitajskega cesarja, ustanka in razne druge kitajske vojskovodje. Cesar Kwangsu Kopp sta že duhovščini naročila, naj deluj za n katoliške i • v • tiči kandidate", najživabnejše Tam je krščansko-sociali volilno gibanje na Tirolskem ki sluti, da v tem pritiskanju se najnevarnejših kitajskih vojskovodij namen Nemcev, iznebiti da stranka začela ljuto vojno proti laž j potem toliko zmagovali proti kitajskim četam, je sicer dal zagotovilo bivšemu trgovskemn ministru baronu Dipauliju. Ta kandiduje v V. kuriji bolcanski ali vse kaže, da propade. Na shodu da s smrtj drugače da vodi Nemce kaznuje ustajevodje, prav gotovo pa za nos, in da ne bo nobenemu Kitajcu se je vršil minolo nedeljo v Briksenu kandidatura za ta mandat odklonjena. bila Dipaulij niti las skrivljen, marveč da bode dana vsem prilika, umakniti se začasno s pozorišča vodj Mej tem pa organizujejo kitajski levičarj Kompromis v kmetskem veleposestvu Nemšk 1 po vseh pokrajinah, koder je bil dosedaj še mir, z naj- večjo hitrostjo ogromne čete, ki imajo nalog na poseben način so bili nemškimi liberalci kar iz sebe, ki so izvedeli, da se je mel operirati proti tujcem. Tako je buknil upor v Kantonu in se nemškimi klerikalci v Tirolskem razvil v nevarno revolucijo. Ejako v Hunanu. Grozote pa, ki in me] veleposestvu sklenil kompromis. Doslej so bili nemški liberalci jih uganjajo boksarji v teh pokrajinah, so silovite. V Hunanu združeni z Italij Zdaj nečejo pa so nemški liberalci, ker Lahi so udrli boksarji po noči v hiše spečih kristij po največ stopiti v deželni zbor, nakrat našli, da z njimi ne Kitajcev in doprinašali nad njimi nezaslišane surovosti morejo več paktirati in so ponudili kompromis klerikalcem, mestecu Hunangfu je bežalo sredi noči kakih 200 kristj ki so ga seveda z radostjo sprejeli ker zanje jako ugoden Vsled tega kompromisa izgube Lahi dva državnozborska in pet deželnozborskih mandatov, katere dobe klerikalci. žens Kitaj in otrok v tamošnjo cerkev ter so vrata zaklenili A 3i so jih zasledili, razbili cerkvena vrata in udrli v cerkev. Tu pa so vsacega posameznega vrgli na oltar in ga grozovito premeni ves položaj v tirolskem deželnem zbgru, zakaj s temi mučili in mesarili. To strašno opravilo je trajalo vso noč do tem se petimi deželnozborskimi mandati dobe klerikalci absolutno večino v deželnem zboru. Umevno je nemškočasopisje buduje. ranega jutra mej pretresljivim jokom žrtev. Po doprinešenih torej če se liberalno grozovitostih so cerkev zažgali in v goreče razvaline pometali še mnogo Poslanik pri rimski kuriji grof Revertera drugih pomorjenih kristij stvari doprinašajo povsodi, koder se širi Židovske liberalne kroge posebno ker pa madjarske, neizrečeno Kwang-Tung so Take upor. in jednake V žgali pokraj tamošnje mandarine, ker so izdali bil vrhbosanski vladika dr. Stadler te prijazno vsprejet od Očeta. Ker niso mogli zaprečiti dni tako da bi dr. Stadlerja papež sploh ne vsprejel, ali pa doseči da povelja proti ustanku, nič boljše se ne godi Vv bližnjih krajih Hatzinghov, Chungluk in Tunkun ter drugod. Širom cesarstva počiva vse delo na Oče dr. Stadlerj pograjal zaradi njegove napitnice ie bila prostovolj pod orožj polj in v delavnicah, kajti vse stopa Prodajalne in bazari so zaprti ker na banketu katoliškega shoda v Zagrebu, v kateri izrečena želja po združenju Bosne s Hrvatsko. Po mnenju teh različne krčme in krogo bil moral avstrijski poslanik pri rimski kurij Revertera ali zaprečiti avdijenco grof se nikdo več ne briga, da bi kaj kupil, kavarne so odprte po dnevi in po noči in v teh se zbirajo boksarji ter posvetujejo o svojih korakih. Sploh vlada povsod lerju. Ker pa se izposlovati grajo dr. Stad godilo ne prvo ne drugo, spravili so se silna zmešnjava in nered in družinsko življ Kitajskem dokaj razvito ti židovski liberalni in madjarski kiogi na grofa Revertero. Zagnali so namreč v svet krik, da bode moral grof Revertera vsled tega umakniti se drugemu diplomatu, ki bode bolj po všeči tem nasprotnikom Slovanstva. No, grof Revertera pojde rodbine trpe lakoto in je bedo razdrto m porušeno je bilo na neštevilne ženo in otroke, da se udeleže klanj ker so zapustili možaki dom r t i i i . . » i « » • _ t Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o resoluciji kranjskega deželnega odbora v seji dne 4. maja 1. 1900. glede prireditve obrtnih strokovnih tečajev. Poročevalec razloži obširno to vrsto sredstev, s katerimi Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, skuša trgovsko ministrstvo pospešiti mali obrt. Na Kranj- Trgovska in obrtniška zbornica je imela dne 26. septembra t. 1. plenarno sejo, katere se je za predsedstva zborničnega predsednika Josipa Kušarja udeležilo 14 zborničnih svetnikov. Predsednik pozdravi prisotne zbor- vane8a strokovnega učitelja gosp, Matija Kunca. Za druge skem so bili doslej trije taki tečaji: za črevljarje dva in eden za krojače. Še najložje je prirediti krojaški tečaj, ker imamo v Ljubljani po trgovskem ministrstvu imeno- stroke pošilja tehnologični obrtni muzej z Dunaja stro kovne učitelje, v kolikor so mu na razpolago. Za zidarje nične člane, imenuje za overovatelja zapisnika gg. Ivana Baumgartnerja in Josipa Rebeka in naznani, daje Njegovo Veličanstvo cesar za čestitke ob priliki sedem- in tesarJe bi se Iahl£0 priredilo takozvani subvencionirani % j i . * ■ J " - . t — - - - - i -- ■ — IÉH ~ ~ desetletnice po c. kr. deželnem predsedstvu blagovolil izreči Najvišjo zahvalo. To naznanilo se vzame s slava-klici na znanje. Predsednik prebere nato dopis c. kr. deželne vlade, ki prosi zbornico, da določi svojega zastopnika v admi- strokovni tečaji, če bi pridobili za učitelja kakega stavb nega mojstra. Za mizarje bi se morebiti otvoril tečaj v strokovni šoli ; mizarski tečaji so pa zelo obširni in drage priredbe. Za ostale stroke pa je prireditev jako težka ker ima tehnologičen muzej premalo učiteljev, da bi nistrativni odbor kmetijsko kemičnega preskušališča v mogel zadcstiti potrebam cele države. Zbornica Ljubljani. Na predlog predsednikov se določi zbornični vsemi m°emi Popírala prireditev takih tečajev. bo z Zbor- svetnik Josip Lenarčič, Zapisnik zadnje seje se odobri. Tajnikov namestnik dr. Viktor M ur ni k poroča o načrtih zakonov, ki se ž njimi preminjajo določbe trgovskega zakona in obrtnega reda o trgovskih uslužbljencih in pa zakon o nedeljskem počitku. Referent prebere načrte in pojasni motive zanje. Zdanje določbe o službenem niča sklene, v tem zmislu poročati c. kr. deželni vladi s pristavkom zborničnega svetnika Lenarčiča, priporočala prireditev črevljarskega tečaja v se razmerju trgovskih uslužbljencev niso več Zlasti se čujejo pritožbe, da po dozdanjih določbah trgov- jerskera in Koroškem rešilo na ta način naj bi Žirih, kjer je veliko mojstrov, in je črevljarska obrt zelo razvita. Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča o prošnji gremija trgovcev v Ljubljani, naj bi zbornica podpirala njegovo vlogo na c. kr. finančno ministrtvo, da ne bi Šta-se še primerne, vprašanja saniranja deželnih financ na Kranjskem da skega prava dopustni pogodbeni dogovori o razvezi služ benih pogodb nadalje pustile deželne naklade na davku od žganja. ne varujejo zadostno koristi, trgovskih Poročevalec predlaga, naj zbornica ne podpira te vloge. uslužbljencev. Načrt določa, zategadelj, da se tudi po Deželnim dokládám na davek od žganja je v prvi vrsti dogovoru ne sme odpovednega roka skrčiti pod 14 dni, namen omejiti žganjepitje, ki je na Kranjskem zavzelo in če je uslužbljenec pol leta že v službi, ne pod 1 mesec, že ogromne dimenzije. Če se torej ta davek zniža Ako ni nobenega dogovora, morata oba dela po preteku po stane žganje ceneje, in žganjepitje se bo razširilo Se bolj. Ta doklada je žal glavni vir deželnih dohodkov, ki vsakega koledarskega četrtletja odpovedati po šesttedenski odpovedi. Trgovsko pomožno osebje se dalje pritožuje bo zanj dežela težko zasledila nadomestka. Odprava te radi predolgega delovnega časa, ki je njegovemu zdravju doklade ali tudi samo znižanje bi občutno zadelo de na kvar in ga odteguje nadaljnjemu duševnemu izobra- želne finance. ževanju in družinskemu življenju. Načrtom bi bilo v obče pritrditi. Poročevalec pa predlaga v imenu odsekovem preciznejšo izrazitev nekaterih mest; dalje naj se dovolitev gotovega prostega časa za poiskanje nove službe v mestih z več kakor 51.000 prebivalci prepusti odredbam oblasti ; določbe o takozvani konkurenčni klavzuli naj veljajo tudi za trgovske obrte, čas omejitve pa Zbornični svetnik Franc O mer s a povdarja ) da je naj se ne določi na let i ampak zadostovalo leti » znesek 5000 K za letno plačo oseb, ki naj ne pripadajo pomožnim delavcem 5 je previsok j in trgovska zbornica za trgovce, da ima zastopati koristi trgovcev, ki jih že tako pritiskajo dacarji. V prid trgovine mora zbornica podpreti vlogo gremija. Zbornični svetnik Feliks Stare se izreka zoper podporo; žganje je še vedno predober kup popije še vedno preveč. Zbornični svetnik Karol Luckmann i ker se ga naj se skrčil tudi za najmanj na 2500 kron. Po kratki debati, v kateri sta poročevalcev predlog. Tudi s stališča trgovine moramo biti drugih nazorov kakor pa gremij ; žganje je za deželo zbornični svetnik nesreča, pitje žganja se širi tako, da bo deželi v pogubo. Karol Luckmann in Josip Lenarčič povdarjala glede Govornik omenja številke zadnjega nabora. Zoper pitje n. t > é ', - _ 1 , ' * j ' načrta o premembi zakona glede nedeljskega počitka, da žganja nimamo drugega pomočka, kakor davek, ki pa ne je določba, po kateri je komptoarsko in pisarniško delo škoduje trgovcu; čim večji davek, tem dražje se prodaja ob nedeljah dovoljeno k večjemu dve dopoludanski uri, žganje, in vender se ne zmanjša konsum, kakor kaže iz-prestrogo, in naj bi se za nujna dela naredila izjema, kušnja. Sicer pa v tem predmetu ne želimo trgovcem »prejme zbornica odsekove predloge nobene prodaje. Zbornični svetnik Franc Omersa pravi, da ni za čar j i i medičarji in svečarji ob birmi in enakih prilikah odpravo, ampak le za znižanje doklake, zbornični svetnik prodajati robce, urice in druge igrače, ker temelji Feliks Stare pa meni, čim ceneje bo žganje od strani to prodajanje na stari navadi in ne dela nikomur konku-dežele, tem ceneje, da bo za odjemalce, in tem več ga renče (poroča zbornični svetnik Josip Rebek). bodo popili. Zbornični svetnik Karol Luckmann stavi na to Poročevalec Lenarčič: Tudi s stališča trgovine nujni predlog, naj se naprosi c. kr. železniško ministrstvo m priporočati vloge i Dežela morala, kakor rečeno i da bi drugje iskati nadomestka za ta odpadek Iskala na gorenjski železnici, na kateri ga v davkih. Kranjski kmet bi težko vzmogel nove in 1721 iz Ljubljane do Jesenic in nazaj drugih davke, in skoro izključeno je, žila nadomestitev za odpadlo redu s prvim oktobrom po novem voznem izostaneta vlaka št. 1720 » vozni red da ali dežela njemu nalo- ostal dosedanji. Še v teku letošnjega poletja namera znižano doklado na vala južna železnica na progi Dunaj-Trst uvesti dva nova davek od žganja. Preostajal bi torej le trgovec in obrtnik, brzovlaka s skrajšanim voznim časom. Ob enem pa bi In tako torej trgovcu prav ničesar ne koristma ta državna železnica osebni vlak št. 1717 neposredno zve odprava ali znižanje. Nasprotno! večjo škodo imel. zala z vlakom št. 917 v Trbižu in njegov odhod določila Zakaj cene še žganje bi neizmerno razširilo pitje žganja, zgodneje, tako da to smrt narodne delavne moči ) m narodnogospodarsko imel zvezo z novim brzovlakom južne železnice na progi Dunaj-Trst in bi ustvaril ugodno cškodilo celo deželo. Konsumcijska moč prebivalstva se zvezo iz Monakovega v Trst. zmanjšala, in to bi končno zadelo tudi trgovski stan. Ljubljano pa prišel tako zgodaj i da bil Trgovska in obrtniška zbornica, zastopnica trgovskih in praktičen tedaj » če se moglo z brzovlakom južne obrtnih koristi, s trgovskega stališča torej ne more pod- železnice peljati dalje, za lokalni promet bi pa bil ne pirati vloge gremija. , raben. S prvim oktobrom pa južna železnica iz neznanih Pri glasovanju sprejme zbornica poročevalcev predlog razlogov ni uvedla brzovlakov ; zategadelj je pa tudi z vsemi proti enemu glasu. Glede ostalih točk dnevnega reda sklene zbornica: polovico še ne poravnanih stroškov za slamopletarske tečaje v kamniškem okraju prevzame zbornica, če drugo c. kr. železniško ministrstvo izključilo vlaka št. 1720 in 1721 iz voznega reda. Tako pa je odpadla edina ugodna zveza z Gorenjskega v Ljubljano, zveza, ki jo lokalni promet neobhodno potrebuje. C. kr. železniško mini polovico poravna deželni odbor Anton Klein); vlogo Opavské (poroča podpredsednik trgovske in obrtniške naj ukrene, da se zbornice na trgovinskega ministra, obstoj trgovskih in obrtniških zbornic v zdajnji sestavi podaljša vsaj do junija 1. 1901., je podpirati pri trgovskem ministru, ker je čas do državnozborske volitve prekratek, strstvo naj se torej naprosi, naj ukrene, da ostane pri starem voznem redu, dokler ne uvede južna železnica brzovlakov. — Sprejeto. tajni seji so se potem rešile nekatere personalne zadeve. da se mogle izvršiti zbornične volitve, kar pa bilo treba, fe naj bo državnozborska volitev zbornic veljavna, ker po novem letu zbornice ne bodo več polnoštevilne (poroča tajnikov namestnik dr. Murnik); tudi pod pirati vlogo graške zbornice na trgovsko ministrstvo » da kmalu premeni določbe ministrske odvedbe z dne 13. ok Združena kmetija. Za vsak sodni okraj ustanoviti se ima obligatorna tobra 1896. drž. zak. Št. 235 glede preiskave lončenih kmetska zadruga in za posid radi njihove nevarnosti za dravje, ker te določbe pa še stavijo v nevarnost obstoj lončarskega obrta (poroča pro- zakon. Deželni zbori imajo tudi sklepati o nekih vso provincijo jedna. To se zgodi tedaj, kadar dotični deželni zbor sklene vršilni po- vizorični predsednik Ivan Baumgartner); glede drobnostih kakor, če naj se tudi take občinske zadruge ob«odb radi prestopkov razprodajnega zaifona se snujejo, ali se morajo bajtarji in veleposestniki kot udje dveh izreče zbornica, da se je v zadevnih primerih kršil ta udeležiti te organizacije itd. Smoter teh kmetskih zadrug glede maksimalne tarife mesarjev v Črnomlju je poročati, vzdigniti kmeta nravstveno in gmotno na boljše, da ne zakon (poroča zbornični svetnik Andrej Gassner); i da pomagajo po da je zvišanje te tarife od 80 vin. na 84 vin. razmeram gujejo zadružnega duha, da se kmetje mej sabo pouču primerno (poroča zbornični svetnik Franc Omersa; — jejo, podpirajo, da si vzdržijo stanovsko zavest, da bra- o obrtnih pravicah lesnih trgovcev se izreka zbornica, nijo svoje stanovske in gospodarske koristi proti drugim da i so lesni trgovci upravičeni prodajati čreslo (poroča stanovom, oziroma jim iste spravljajo v spomin. zbornični svetnik Feliks Stare); glede * (Naše obrtnih gospodarstvo vse nivelira in s kako zvanimi stanovi sred- pravic kolačnikov in sladčičarjev je poročati c. kr. de- njega veka je pri kraji). želni vladi » da zbornica ne more spremeniti svojega Posamezna bi bila naloga teh zadrug prodaja mnenja, izraženega v poročilu z dne 20. marca (poroča dr. Murnik); končno sklene zbornica, poro čati mestnemu magistratu v Ljubljani, da smejo sladči poljedelskih pridelkov na ponudbo in na račun zadruž nikov, komisionelni nakup stvari, ki jih kmetija rabi nakup poljedelskih strojev, ustanavljanje in pospeševanje » pridobivnih in gospodarskih zadrug v prilog naprave državni vladi, si že 50 let ubijajo glave kako postaviti zadružnih magacinov za shrambo poljedelskih produktov, kmetijo na trdno podlago. Imajo zakon, ki pomaga ve-ustanavljanje zadružnih hranilnic, posojilnic v prilog oseb- lika posestva razkosati in takozvane „Rentenguter" ustvar-nega in menjiškega kredita, posredovanje komertacije jati; država daje veliko denarja v namen, da se srednje nezdravih hipotečnih posojil, uravnava vsega zavarovanja, kmetije ustanavljajo in zmanjšajo latifundije. Nemški sodelovanje pri izpeljavi kulturelaih, kmetijo zadevajočih kmet je v nekaterih krajih, kakor le mogoče, omikan in zakonov, pospeševanje poljedelskega pouka, posredovanje vender še ti Nemci avstrijskih Falkenhaynov ne posne prilik za delo poljedelskih delavcev, posredovanje pravd majo. Ertl piše nekje, da bo Avstrija, če se navedeni nega zastopstva. (Advokatje so fevdalcem jako nepriljub- zakon uvede i prva i Ijeni ljudje). ki bo najmodernijšo in najboljšo Te zadruge kmetov imajo po tem načrtu agrarno reformo izvedla. oddajati mnenja o poljedelsko-kulturelnih vprašanjih de- kaj naprednega ustvarila)! (Bože, kdaj je še Avstrija želnim in državnim zastopstvom in uradom, osobito glede • Gotovo leži na roki, da korperirane kmetske družbe vprašanj subvencije in melioriacije. ve6 U8pehov dosežejo, ali le tedaj, če se tudi obdelovanje Stroški teh zadrug se pokrijejo po doneskih zadruž- polja tako uvedejo, da se zbrišejo parcele, da se skupno nikov, ki se z davkom iztirjajo in imajo isto prednost, polje skupno obdelava in skupno gospodari, dasi ni treba kakor davki. Deželna postavodaja določuje visokosti teh iti v komunizem ter se individualizem varuje. Vse kmetske doneskov. Vlada ima zastopstvo v teh zadrugah ter nad- komunistične družbe v Ameriki, v Avstraliji so čez nekaj zorstvo. (Torej drž. socializem na kmetiji). časa šle na kant, in tudi če jih Tako misli avstrijska fevdaliteta kmeta organizirati j šenost vezala. In Američani se kaka verska navdu-vender ne morejo to o kateri omikanejši narodi leta, in katero že zdaj poljedelski ministri gmotno pod- pravijo: Halbasien! — Fevdalci uvidevajo, da je njihova ona velika agrarna reforma, katero oznanjajo zadnja prispodabljati Avstrijcem / «. ____ _ _ _ Te zadruge imajo skupno delati z že obstoječimi vloga v gospodarstvu doigrana; pirajo. zadružnimi kmečkimi posojilnicami. Dr. Ertl pravi: der landwirtschaftlichen Berufgenossenschaft muss pa, da gospo „In die darstvo proste lastine in mašine vodi v neko združevanje. Socializem, kakor ga socialni demokrati razpravljajo, so- alte Wirtschaftsgemeinde in moderner Form wieder er- vražijo iz vse duše kakor mi; ali nekak socializem, ki stehen. Dabei werden die Berufsgenossenschaften Hand bi jih postavil za voditelje in reditelje zdajšnjega kmet-in Hand mit den in ihrem Sprengel bestehenden und skega gospodarstva, to bi jim bilo prav. Kmeta odločiti durch sie beeinflussten landwirtschaítlichen Wirtsschafts- od druzega gospodarstva, to bi jim bilo prav. Kmeta genossenschaften zu wirken haben. Sie werden diese mit odločiti od druzega gospodarstva, stanovsko ga organizi- jenen ethischen Momenten gemeinwirtschaftlicher Anffas- rati; za njega posebne postave dobiti, posebna učilišča Geschàfts- in oni bi bili knjigovodje, voditelji te stanovske organi- to organizacijo bi se me sung auszustatten vera ogen 5 welch e deren betrieb iiber den Gesichtskreis eines gesellschaftlichen zacije, tega kmetovanja! Privatunternehmens hinausheben. Ueberall macht sich ščanskim slojem najložje prišlo do tilnika. Kaj že pravi heute das Streben geltend, eine Ordnung zwischen den malo preodkritosrčni dr. Ertl : In der Berufgenossenschaft privaten Rechten des einzelnen Wirtschaftes und Gesammtinteresse der Allgemeinheit zu schafien. Berufsgenossenschaften in ihrer Verbindung mit dem Die den muss die alte Wirtschaftsgemeinde in moderner Form wieder erstehen! wirtschaftsgenossenschaftlichen Organismen werden dem Individum die freie Bethâtigung belassen und nur fiir dieselbe durch Einfiigung von Zwischengliedern zwischen pri vatwirtscha ftlichen und gemeinwirtschaftlichen Inte ressen das Mass bestimmen". Tu ne moremo toliko pisati o tem, kako naša doba sodi o uravnavi gospodarstva, ali toliko je gotovo, da se najboljši agrarci v nemškem rajhu, ali na Francozkem > Tovarisici. Črtica Maksima Bjelinskega. Iz ruščine prevel Slavko K. S. jE,.B 1 ' h ' tjr 'đf^j jJJ^KfflBi MM 1 I J BM| ("i1 a HuBl ^ * Al B" I I M T " -'iBta"* ' mesecu majniku smo, a še vedno je mrzlo. ali v Angliji ne vedo kam dati s temi vprašanji. To Petrogradu je majnik čuden. Ali nebo jasno je gotovo, da korporacija v vsem delu v gospodarsko Sedem je že odbila. Po Luteranski ulici gre mlada razvitih državah sili na dan in tudi v kmetskem delu; devojka. Videti je, da tujka. Črne oči zro nemirno ali dobro razviti drugi, neavstrijski kmetje so mnenja, okrog, in na licu se ji pokazuje rudečica od hitre hoje. da se ne da nič prehiteti in kmetija, ta glavna podlaga Zdaj pa zdaj stisne plaho rudeča ustna. Rada bi vprašala vsega gospodarstva ne v postavno šablono utesniti. Naj- večje še oddaljen kmet od zadružnega gospodarenja » ki mimoidoče, je-li še daleč do Tavrijskega vrta, toda ugledavši bliskajoče se gumbe vojakov, zibajoče se postave ima voditi v bodi kako že kolektivistično gospodarstvo; delavcev, skrbna lica meščanov in drzne gizdaline, jo o kmetu je še vedno res, kar pravijo socialni demokrati, vsakikrat prevzame strah. — Devojka je oblečena v da je namreč „antikolektistika kmetska butica". Nemci črno obleko, katero pa drži privzdignjeno, da se vidijo v rajhu » mej katerimi imajo agrarci največ veljave v majhni čreveljčki; modri nedrec je obšit z baržunastimi trakovi in s pisanimi zrnci iz stekla, na glavi je pa stoji mično starinski klobuček z belim peresom, zdi devojki, da jo gledajo mimoidoče gospe porogljivo Smehljaj Vedno se ozre okrog. se zaziblje krog usten in veselo se Na jednem mestu zidajo hišo. Kraj plota na Pred njo je vhod v vrt. Vojaki v svitlih čakah in rudečih nesramnicah stoje tu. Lepo oblečeni otroci, pod V * * --------------------~ — vv.vvviii Vfti puu rejen ozek prehod iz desk. Pred prehodom se prostira varstvom odgojiteljic in polnoprsnih dojk hodijo ven in precej velika luža, v kateri se zrcali [solnce. Tu zadene ob častnika, se spodtakne in si zmoči čreveljčke. Od jeze ji stopijo solze v oči, No, v tolažbo se ji prikažejo noter. Tudi ona se pridruži množici Vstopi vši že začuti hlad vrta. Gost drevored se odpre Brzo hiti po cesti mej vrstami dreves, izmej ka zdaj zeleni vršiči dreves. „Gotovo je to Tavrijski vrt", terih se zeleni velikanska livada. si misli, in jeza jo mine počasi Iz prehoda stopi na čist in širok tlak. Skozi okna rumene hiše zadiši po zelju in po svežem kruhu. Solnčni žarki samo poševno še na travnik. padajo » Zdi se mi, da sem na določenem prostoru a Vzame iz žepa papirček in se nasmehne. Ondu v progasti stražarnici stoji stražar. „Vojašnica!" dé sama kotu je narisala znana roka dve glavici, izlivajoči ustna pri sebi. Sedaj srečava inteligentnejše obraze Gospo v poljub. Skrbno zamota zopet v papirček in ga spravi dične z naočniki » neskrbno počešljane, hité z zvezki in s knjigami dalje v živahnem razgovoru mej seboj, njih podobah najde devojka nekaj znanega; v njih pogo voru se glasé glasovi, ki spominjajo na deželo. Zebe jo v prste ali v grm or j u na livadi poje ólavček, ne meneč se za mraz Devojka posluša pazljivo njegovo petje. Kar se pri kaže izza drevja suha postava v dolgem kaftan a ozkih Devojka z belim peresom na klobučku se ohrabri, rokavov in s kapo na glavi. Poželjivo gledajo njegove Neha jo njena nenadna obleka spravljati v zadrego Res, tu je Tavrijski vrt. Pot potlakana s širo oči in usta so mu odprta. Krog njega poskakuje deček zamazanega obraza in zamazane obleke. kimi ploščami in onkraj jarka štrli kvišku lesen plot iz n Slavčka morava ujeti a reče s tankim glasom kolov, ki so obraščeni z mahom. Visoko drevje šumi stra8tn° oni v kaftanu. „Za gnezdo pograbim, pa mir 1.1 . "D I U tiho, nagibaje se čez ograjo. „Je-li to Tavrijski vrt?" praša bojazljivo. Odgovori se ji, da Srce ji prične močneje biti, in devojka pospeši korake. Ondu jo morda že pričakuje Zankevič. Vidi ga v duhu pred seboj: visoke postave, plavih las, bliskajočih se očij in šaljivega govora. Vedno ima ogrnjen paletot z baržunastim ovratnikom, nosi sive rokavice in s vitel ci-linder. Kako jo bode pričakal? Prav jednostavno. Stisnil bode roko in se nikakor ne bo čudil, da je našla vrt i in njega, saj ve, da je možno njeni ljubezni vse storiti. In potem se bodeta izprehajala in se pogovarjala. Prašal Bag! kjer viču. In oba preskočita jarek in stečeta v grmovje. Slavec umolkne. % „Zlobneži!" pravi tiho devojka. Gre dalje, nadejaje se, da kmalu pride do grička i klopica. Mej potoma razmišlja, kaj poreče Zanke Pri tem se spomni vseh razgovorov njim i onih v Borzni, i onih v Petrogradu. Prvi razgovor je bil povsem čuden. Zadel jo kakor blisk iz neba Mesto » e « je odgovorila »da«, ker je bila čisto zmešana in opojena od radostnega strahu. Tedaj je šumelo drevje, staro, prastaro kakor to ogromno jo bode, je-li njena mati zdrava i kako se kaj živi v Bogorodični ulici in bode-li ona kmalu odšla v blago- solnce je leže nizko na žarnorudečem oblaku in lesketaje gledalo skozi lističe vrtne hišice. Boke so se nežno okle- slovljeno Borzno.*) Tako jo bode povpraševal kaj pale rok. j zakaj se ni. ta blaženi trenotek izpremenil potem? Bode-li kaj zinil o oni stvari? Mati je stara in v večnost! Zatem je užila mnogo sreče j bridkosti in ne more v vsem poslušati. Čas tudi hiti i čas toraj i pomisliti na lastno srečo. Ako bi bila imela pred tremi leti več poguma in bi bila storila zadnji korak drugi so bili že storjeni graje, ali blaženstvo prvega sestanka se ni več vrnilo. Zankevič se je vedno protivil poroki, rekoč, da ne vsi ne bilo treba pretrpeti toliko hudega. Ali tedaj ni hotela pobegniti z Zanke vičem, akoravno so jo vrh tega ljudje razupili po vsem LMB|bm i .(S J V " ' -IpB . 1 ■ < I^ITOI j^jT ■ i ■ . - i*' ■j^HoMi ■ 9R! okraju . . . Pri tem spominu zarudi in sram jo je. Bridkost pretrpelega zasramovanja ji napolni iznova dušo srečen z ženo. Pa jo je vender vabil s seboj. Ni-li blaženstvo živeti z ljubljenim možem? In ni-li bilo to v njeni moči? Se-Ii ni sama odrekla tedaj njega? Zdaj v Peterburgu, in Zankevič na drugih tleh. Vedno se šali in imenuje ljubezen radovednost in samo zakon smatra za resno stvar. Treba ga spomniti njegove dolžnosti. Ako sam ne izpregovori o tem, bode pa ona. Ni treba več ceremonij, treba je le dejanja. In tudi mati se more Zato je v Petrogradu, — nadaljuje svoja premišlje- naposled izmiriti s tem . . . samo da se izvrši čim preje. vanja, — druga stvar. Že jeden mesec se shaja z Zanke vičem, a nihče ne ve tega, niti ne sluti, celo mamica ne, ki je zakopana v svoje opravke in v skrbi, v raz-govore in prepire s senatskimi pačitelji pravice . . . Zopet srečava inteligentneje obraze. Lepa devojka govori, igraje se z zlatimi naočniki i o o Fechnerovem zakonu" dostojanstveno nagibaje plavolaso glavico. Go Borzna je mesto v ruski guberniji Černigovo na reki Borzni, ki se izliva v Dnjepr. spodič s širokim klobukom in z visokimi cipelimi nese in se smehlja dvema mladima črnolasima gospodičnama v ogrinjalih. Na klopeh sede tu in tam gospice A resnega obraza tudi v ogrinjalih in zdaj pa, zdaj trgajo čitanje zamišljeno zroče po mimoidočih. pre Devojka pobesi plaho oči. Potem odgovori obotav Ijaje se: „Sem. zakaj ? Čemu vam to? « In hoče Na desni se pokažejo beli zidovi nizkega dvorca vstati. (Konec prih.) in se zrcalijo v čisti vodi ribnika. Iz dimnika se vije proti nebu dim kakor čokoladni prah. Breze pobešajo do tal svoje veje . . . Glej i tu griček! Obilno ga solnce obseva. Slam niki otrok se rumene in begajo doli in gori; glasovi done kakor petje piščali in zvonk kose. Klopica je prazna. Osebne vesti. Evidenčni nadinšpektor gosp Jan Sede na njo. Prišla prej » nego Zankevič. M a ca k, vitez Fran Jožefovega reda v Trstu, je dobil po Dolgo časa že sedi. Iz daljave se čuje godba. Vrani vodom svojega zaprošenega umirovlj za mnogoletno zvesto in jako uspešno službovanje najvišje priznanje Predsednik krokočejo brez prestanka in krože po zraku. Modro nebo višje deželne sodnije v Zadru se razpenja nad livadu, katera se prostira pod njo kakor Ie imenovan tajnim svetnikom gosp dr Adalbert Gr e r t s c h Davčni nadzornik v Po zelen prt. Otroke že odvajajo njihove varuhinje domov. stojni go a dr. Ivan Ponebšek, je imenovan višjim davčnim Preseda precej zanemarjen nadzornikom čakati. Vstane in obide vrt; gost in baron Rechbach Okrajni komisar v Krškem gosp Viljem Stezice se vijo zdaj ob bregu rib-zdaj zopet navkreber. Visoko zgorlj je vodomet, gori Lasta- je imenovan višjim okrajnim komisariem Poštnim kontrolorjem v Ljubij nika padajoč kakor mavrica iz samih briljantov, kateri vrh. gosp Ivan V i d m imenovan višj oficijal , Srebrnoliste vrbe se ogledujejo v črni vodi. vice švigajo po zraku. Medene plošče odmevajo pod nje avskultanta ■ » *. za Metliko. Za sodna pristava sta imenovana vec za Logatec in dr. Fr. Cvetko Vojaški kaDlan gosp. Jakob Marzidovšek Jos. P nimi nogami. Devojka se zdržne Za premeščen iz Mostara v Maribor. Učiteljske vesti. Učiteljstvo kranjskega okraj je čas jo prevzamejo izvolilo za svoja zastopnika v okr šolskem svetu naducitelj čudne misli. Ta zgodovinski vrt pripelje ji pred oči Kr a gl iz T/žiča in Kmeta iz Cerkelj Kot sliko preteklosti. In v senci dreves na izdolbenih klopeh katerih zadnje noge so globoko okopane v zemljo, prikažejo dvojice v zlatih kaftanih in v krinolinah. provizorični učitelji so nameščeni kandidatj Fr. Petric » se Devojka pride mimo » karusela a > kjer se z izprem v Leskovcu, Ivan Pavločič v Velikem Trnu pri Krškem in Ivan Magrl v Svibnem. Kakor poroda „Učit. Tov.", so volitve učiteljskih zastopnikov v okrajnih šolskih svetih končane, in je povsod zmagalo s svojimi kandidati napredno svobodo- ljevanjem kričeče godbe vrte oguljeni konji in vozovi. miselno učileljstvo Krepak vojak se vozi, objemanje z jedno roko zarudelo EMBEHBJ I ^ ^ H^HH f V—* y vr s j». - ♦ gk» dekle in blaženo se smehljaje gleda po ljudeh. Okrog stoječi otroci zro zavidno nanj. Poročil se je v Gradcu finančni koncipist v Krškem gosp. Robert Ker m z gdč Natalijo Z a bred Od tu se vrne na grič, tresoč se od bojazni j da hčerko znane rodoljubne obitelji v Gradcu, čestitamo ! Celjani na umetniško razstavo. Odbor celjske čitalnice pridno agitira za izlet Oelj in štajerskih Slo morda še ne najde tamkaj Zankeviča mej tem že vencev sploh v Ljubij na umetniško razstavo in v slo- lahko prišel in odšel jo mučiti strah. Res » klopica je še prazna Začne Pred njo ravno zahaja solnce Mej drevjem vensko gledališče. Dospo 21. t. m. ob V^IO. uri dopoludne Ljubljani se tudi tem junaškim braniteljem štajerskega Si geta priredi najprisrčnejši sprejem. se Rimske izskopine na Vrhniki. Dne m prične mračiti. Oblaki se raz vlačijo nad hladnim solncem. začel konservátor in Nižje » na sijajno zelenem lazurnem nebu se kopičijo oblački, zlatorumeni kakor zlato runo a še nižje, na jantarovorumenem robu se črnijo skozi mrežo vejic črne strehe hiš. Siva debla oddaljenega drevja zde se ti rožno- cesarski svetnik rimsko gradišče „castellum" Nauporfus kanijske cerkve na Hribu pri Vrhuiki. je Jenny razkopavati je stalo okoli de- tem kratkem času izkopal že vso južno stranico (158 m) in večino severo- zahodne. Zidovje je nad 2 m debelo, v sredini le z drobnějším kamenjem napolnjeno, od barvna. Po vsem pa razlivajo solnčni žarki zlatorumeno zahodnih voglih se nahajata d zunaj in znotraj pa zidano. Na obeh okrogla stolpa sta bila barvo z lahnjakom obokana, mnogi kosi lahnjaka so klinasto obde „Zakaj ne pride Zankevič? Kaj ga zadržuje?" Ko jo je vabil na sestanek, se je smejal zadregi lani kakih 50 m od jugozahodnega vogla na obe strani pa po jeden štirivoglat Ti stolpi so na zunanji strani ozidj stavlj devojke, katera ni razumela, čemu je treba za sestanek zuje bržkone, da i po ne kakor na Nemškem na notranji strani. To doka- ravno Tavrijskega vrta; in v njegovem pogledu polno uganjk. nautporsko gradišče iz najstarejše rimske bilo dobe. Tacit pripoveduje (Annales 20) še več manjših kr Obletava jo ta in ona slutnja Mej tem stopa Rimlj („proximi da je bilo v bližini , katere so posedli Poslali so v Nauport vojakov, da so ceste in mo na griček mlad človek v kratkem plašču in tenkih nožic. Izpod mehkega klobuka mu padajo lasje čez pleča kakor volna. Mal obraz. oči, obrača na desno in levo kakor ptica stove delali ter preskrbeli drugo potrebno. Blizu trdnjavskega ozidja niso našli do sedaj skoro nič starinskih predmetov. Ljubljanska II državna gimnazija ima danes manj kjer se vrté radovedno male zaupne ravnatelja, troje definitivnih učnih močij, kateheta in kot šest suplento a in b po 65 učencev V Približavši se devojki, privzdigne malo klobuk in jih bilo 34 a so reče neprisiljeno skozi nos » Morda se motim, morda tudi ne Ste-li vi poslali na višjo gimnazijo, magistrat je prosil za razbremenj jib proti volji učencev in starišev jih imajo sedaj 55. Mestni . drž. gimn., a mesto da Marta Sergejevna Golobova? se zmanjšalo se ziji še povečalo ! Zdi se, število učencev na I. drž. gimna kakor bi se zgodilo to z namenom Letnik L VITI « onemogočiti za prihodnje leto paralelko III. razreda na II. drž. gimnaziji, s katero se ravna, kakor bi bila vsemu svetu na- de- kdor bi poskusil uvesti glagolico v cerkev. Kakor smo že poti. Kočevska gimnazija ima le Štiri razrede, a zmore pred več časom poročali rimska kurij dovolila finitivnnih učnih močij, ljubljanska razredov in troj državna gimnazij se sme rabiti glagolica tam, kjer močij. Šestorica suplentov pa mora čakati na svojo plačo, kakor bi se jim darovala! Splošni vtisk je ta, da se II. državna v vsem prikrajšuje ter da se ji delajo namenoma razne težave. Zakaj prebivalci okoli Flapp bila kdaj v navadi , da škof pa m storiti to, kar je papeš dovolil duhovnikom kar najstrožje prepovedal » Ženi čast in spoštovanje«, pravi pesnik, ker ona skrbi za telesno in ob jednem za ces Jožefa ne zahtevajo da nam je naravnost neumljivo. Saj interesu, a tudi učenci iz Alojzijevišča v šolo. Vsekakor nai se prezidalo licealno poslopj žine Mož duševno blaginj d to vender v njihovem imeli mnogo bližje se interesovani krogi nemudoma se popolnoma posveti svojemu delu in poklicu, se seveda ne more brigati za to, kar pride za njegovo telesno hrano zadeti. na mizo. Gospodinj pa tudi težavno, vselej pravo in njena odgovornost se prièenj pri jutranji kavi drž energično pobrigali za tot da se sedanje razmere na gimnaziju odpravijo. Spremeniti pa se mora tudi sedanja, več kot nerazumljiva določba, da gimnazijci iz Ljubljane smejo v Vsekako je torej splošno koristno, da se opozarja na sledeče najizvrstnejša, zdravju koristna in naibolj prijetno okusna kav splošno priznana bobova kava namešana s polovico Kath Kranj Nuj gimnazijci kranjskega gimnazija pa ne v Ljublj želeti da se z 2. drž gimnazijo ne ravna več kot s pastorko, katero gleda vse po strani ter jo vse odriva reiner-Kneippove sladne kave. Stotisočera izkušnja priporoča to najbojšo kavino primes zlasti vsaki gospodinji in materi, nam nudi v kot Nova justična palača v Ljubljani je dograj do strehe in se tudi še letos pokrij ako hoče pripravljati res pristno domačo kavo poleg zaželjenega prijetnega okusa tudi mnogo redilnih snovij in krepil. Kathreiner-Kneippova sladna kava se dobi povsod, a pristna samo v znanih izvirnih zavitkih. Umrli. Umrl je na nagloma dne 13 t. m. na Fu zemlje za vosti. Na Kalvariji tik Maribora so pri prekopavanju žinah upokojeni ravnatelj gosp. Andrej Jamar, star 73 let vodovod našli premog. Ta premog je iste kako- Pokojni je bil jako priljublj kakor trboveljski Kakor se poroča, si hoče mariborska občina sama zagotoviti pravico do tega premoga. Železnica čez Karavanke. Celovški občinski svet časifi moja, kaj oseba in se je tudi v prejšnjih s pesništvom bavil. Ena njegovih pesem je tudi „Ljub st Umrl je dne katera 12 pesem je prav ljudsko postala t. m. nagle smrti g. Franc Woh je za zgradbo te železnice dovolil 80 000 K prispevka. Bohinjska železnica. V torek so pri Podbrdu na Goriškem začeli delati Bohinjsko železnico. Najprej narede most čez cesto, po katerem se bo odvažal materijal iz predora, ki se tudi prične takoj kopati. t- » : m, Državnozborske volitve na Koroškem. Nemški nadoficial južne železnice Umrl je dne 6 t. m v Ljub ani po dolgi mučni bolezii gosp. Julij Rudolf En dli cher c. kr. višji vardevar puncenega urada na Dunaju, star 45 let Obsojena rezervista V bil te dni kontrolni shod Za Šentpeterski vojašnici dva rezervista je imel ta shod jako neljubih posledic. Moža sta pozabila, da je naša armada kandidatj doslej še niso določeni za vse okraje mestni nemška Pri zgla80 se ie prvi pomotoma oglasil z skupini Beljak —Spital je stališče dr. Steinwenderja tako trdno rt Tukaj"; domislil &i je sicer, da se mora nemški oglasiti da je vsak resni boj izključen, Wolfovci sicer Steinwen derj jako radi podrli a to doslej še nemogoče Celovcu in ludi zaklical ..hier tako pomotoma a zaklical „tuw bilo je prepozno. Drugi je isto- a beseda niti do konca ni bo zopet izvoljen urednik lista „Freie Stimmen", W. Dobrnig seji izrekel pri Občinski svet celovški mu je v zadnji svoji znavanje na njegovem delovanju in ga pozval, naj zopet kandiduje. Glede druzih kandidatov še ni nič določenega, vender je brez dvoma, da postane dr. Lemisch zopet poslanec. Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredi v kratkem v slovenskem volilnem okraju dva shoda, tega izgovoril, nego še v isti sapi bil izgubljen, svojo kazen. zaklical „hier u Pa tudi on Stotnik ju je dal oba aretovati in dobila sta Jedni govore, da sta dobila moža sta iz pozabljivosti brez vsacega demonstrativnega namena se drznila oglasiti se v svojem materinem jeziku, po sedem dni zapora, drugi pravijo, da sta dobila po 24 ur zapora. Zdaj si bosta na Katerih bo gov deželni poslanec Graf zapomnila, da je nemški jezik Armeesprache Mengša se nam piše 16 Nesreča t. m se sklepa, da bo Grafenauer kandidat za Einspielerjev državno- noSi od Ponedeljka na torek zgodila se je tu neka čudna ne zborski mandat. Imenuje Podg se pa kot kandidat tudi vikarij sreča kr Zanimiva kazenska razprava vršila se ponedeljek 15 t m v Gorici Obtožen Je je v bil lastnik „Go- orožniški postajevodja Josip Fazan, je v sanjah, misleč, da gre skozi duri, skočil skozi okno prvega nadstropja, ter si pri tem padcu zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v deželno bolnico. riške tiskarne" g03p. Andrej Gabršček hudodelstva nevarnega golažem se je skoraj zadavil v soboto zvečer pretenja Obtoženca to vsled ovadbe gosp dr Antona Gregorčiča v Blumauerjevi gostilni v Ljublj branil ljubljanski odvetnik dr. Karol Triller Velike Slivnice. Ostal mu kaj žar Štefan Vesel iz kos mesa v grlu, da ga ni Obtoženi Gabršček je bil oproščen Ta škandal, kakoršnega pri nas še nismo doživeli razprava je pravi Nabergoj oproščen. Povodom zadnjih deželno- zborskih volitev je imel gosp. Ivan Nabergoj, prezaslužni prvo-boritelj tržaških Slovencev, na Proseku malo kontroverzo z mestnim redarjem Čukom ker je skušal vplivati na vo- mogel ne naprej ne nazaj spraviti. Šel je v deželno bolnico, da so mu izvlekli iz grla kos mesa. Mrtvo našli so na paši v Stavini pri Prevaljah v brdském okraju posestnika hčer Marijo Erjavšek. Na Zidanem mostu je pri večernem vlaku neki vojak izstopil na nepravi strani in je padel čez 14 metrov lilce v prid laški stranki. Redar Čuk se je čutil razžaljenega visoko škarP°- Pripeljali so ga v bolnico v Celj ]n šel gosp. Nabergoj tožit Prvo sodišče gosp. Nabergoj res obsodilo Tatvina po 312 Toeniesovim hlapcem v Ljubljani je kaz. zak. (žaljenje javnih organov) hleva ukradena obleka; v vrednosti 17 kron. Tat je moral na 50 kron globe. Gospod Nabergoj je proti tej obsodbi vložil biti z razmerami hleva dobro znan. vzklic Pri vzklicni obravnavi noma oproščen bil gosp. Nabergoj popol Utonil je v Blejskem jezeru dve leti stari Slavko škofije Skof Flapp je vsem duhovnikom poreško-puljske agrozil, da odstavi vsakega in mu prepove maševati, Mandele. Igral se je sam pri kraju vode in je padel v jezero. Ustrelil se je přetečeni teden v finančni praktikant gosp. Boôt. Peček. Trstu 211etni * polku Vojak ušel Rekrut v Ljubljani je te dni pobegnil Schoenthaler pri 27 pes nekaj meseci je prodal raznega blaga Roparski napad. Na potu iz Lahovč v Natovice v kamniškem sodnem okraju je 1 Slétni Jurij Kern iz Natovic je za prodano dobil zima je spravil v omaro na semnju, denar kojega trebalo kupiti raznih potrebščin napadel posestnika Ivana Štup po denar, a našel Z3aj zato je ko šel se bliža Potáček pobil na tla in ga sebi opal iz iste vasi, da s polenom banknotami je mišje gnezdo napravljeno z izgrizenimi Kern je zbežal v gozd Mož je imel samo 10 kron pri Mogoče je to kaka časnikarska a orožniki so mu prišli na sled oprezno držati pa še papirnati denar v leseni omari raca, vender ni in so ga blizu Kranja ujeli in izročili kamniškemu sodišču Prijet anarhist. Policija v Trstu kega Ivana Virolij Amerike, in o katerem nevaren anarhist. Velik požar Bolonj aretovala ne- Ugodno iznenađenje varski tovarni Josipu Vimerju. Živel dan za dnem. Kar nenadoma došlo delal mu pred kratkim prišel sporočila italijanska policij da stric v Olmucu zapustil premoženj za pot po dedšcino pride čez delavcu v temiš-jako skromno poročilo, da mu ne imel 100 000 kron Niti Trstu za Škode je 300.000 kron pogorelo skladišče tovarne sodrugi ter složili med seboj denar dobre obresti plačal, da mu niso ko se Bržkone pomagali njegovi vrnil jim rad in žene brez postelje plenica, kmet v okolici Kopra se vdova Perret iz Rodana zapor. Miha Tem- republike 150.000 frankov Predsednik francozke republike dedič Kato Tremul kar pred leto dni oženil z njegovega sosedstva. Ženska je močne postave prijatelj pokojnega Perreta, kateri je sedel Neka zapustila predsedniku francozke Predsednik Loubet ie bil večletni bilo Templeniciju posebno zadovoljstvo dejal tudi dobrega dela od svoje Kate ker se je na- republike zbornici skupaj z Loubetom tudi v poslanski bil Današnji predsednik francozke ostala taka, kakor bila poprej dela in To seveda ni bilo Mihi prav in zato se rajše zahajala na svoj Ali varal ee je; Kata Rada je posedala brez mu vdova isteg v raznih zadevah odvetnik pok. Perreta, zato volila stari dom Princ Fakanthor apuščino Postalo pa je še huj Kato večkrat naklestil materi, ljestvu Kambodža vse navskriž Parizu in Bruselju tedne ostajala ko je Kata odšla iz hiše ter po cele po svoio ženo ter pri svojih stariših. Templeni ondi neko igralnico, v kateri se parskim načinom obiralo francoske Kralj Norodom pripeljal v njen novi dom ali vse to šel večkrat Francoska vlada na kralj indijske kra-imel korist sle ni nič pomagalo. Naposled se je tudi Miha preselil na dom Ka nevilla, to igralnico zaprla in druge igralce na poročilo francoskega revidenta, de Ver tinih starišev ter tam obdelaval posestvo, a kakor plačilo Kralj Norodom pa kateremu so sleparsko igranje prepovedala se pogodili za hrano in za 50 novč. na teden so Templen Tremulovim nekaj časa hlapčeval, a konečno je vendar zahteval, naj vsaj za prihodnost zapišejo posest, katero bo on obdelaval svoji_ ženi, kar pa so Tremulovi kratko in odločno odbili. Ko njegova najlepša posestva ter parke za slone v polj princa Fakanthorja in Francozi že itak obrezali izpremenili travnike njegove ogromne princa Fanuwong je poslal v Pariz sina, da se ondi pritožita lati Miha Templenica razumel da Toda princu Fakanthorju se je Pariz izredno prikupil je pošiljal velikanske svote, a nri™ Oče se odločil mora zastonj pri drugih de- vrniti domov svote mu vrntti se na dom, od Kate pa je zahteval Fakanthor a princ se še vedno ni hotel naj gre ž njim na dom Ker tega Kata ni storila naj mu uprli posteljo dajo, ker je postelj Katina mati in vsled tega njegova zahteval, Temu se zabavo, zlasti pa ženske našel namreč v Parizu izvrstno Končno pa prišlo do pretepanj francoski vladi bilo očetu, kralju Norodomu so sama ljubeznjivost in zabava preveč. Sporočil pošlje sina domov. Radi varnosti Staro Trumol so tako natolkli, da se ji je rebro zlomilo je do vanj u zdravniku, da ji Šla naredil spričevalo o telesnem poško oče celo vožnjo na parniku Toking noče vrniti v svojo indijsko domovino plačal Nato je tožila zeta pri okrajnem sodišču. Templenica dvema veselima Parižankama v Bruselj Toda princ Fakanthor se Pobegnil je namreč z se je pred sodiščem branil, da je bil ni nič pomagalo Obsodili so ga v dvamesečni bo dobil tsdi primerno posteljo. in užaljen, a vse svojega slugo Bruselj na parnik pa poslal v London ter zabavati se, zapor in tam pustil na cedilu namerava Fakanthor odpotovati še dokler se ne bo oče uprl in ga Jetika ridskem vseučilišču treadmirala Terry- zdravljena z nožem. Profesor na mad odgonom Potem se bo dal morda poslati domov z jetična zdravniki so Mallo, je te dni poskusil na soprogi cen-operacijo na pljučih. Gospa Terry je en jem proglasili za neozdravlj bila pri peljati v Carigrad Dva verska prvaka se je med obema Ko se je perzijski šah imel darjema največ razpravljalo o tem mohamedanskima via kako soproga in bolne gospe je profesor Mallo napravil na nji nevarno operacijo: odprl je namreč bolne prsi in bo- drugemu obnaša, kajti oba sta od svojih podanikov kot vrhovna verska prvaka in naslednika Mohameda naj se jeden proti pripoznana lana pljuča, dokler našel jetične mehurj tere je oprezno izčistil in potem (tuberkuloze), ka medov prebivajoči v Evropi verniki se delijo namreč v dva dela Moha- V Sumite (turki ložil od enega kraj zaprl pljučne otvore in po- roka in Sudana) po tej srečno uspeli operaciji se čutila do pluč leka proti jetiki. Nekoliko dni gospa Terry že bolj ob šaha svojim vrhovnim Arabiji, Egiptu, prebivalci Tunisije, Ma ti namreč pripoznavajo carigrajskega padi ozdravela m so zdravniki izjavili, da bode najbrže popolnoma valci Perzij verskim glavarjem „Kalifom pa se nazivajo Selite in Prebi priznavajo kot vrhov Kak okras rabijo vladarji in znalo parfim rabijo vladarji. Povedali smo ■ I kak morebiti zanimati koga tudi nega verskega glavarja le perzijskega šaha, njihov pravi prerok pa je enakoveren Mohamedu, med tem ko Sumiti tri grane, neposredno izvirajoče od Mohameda in črtica o njihovem parfimu Naš cesar prezira vse diša.. parfime ter rabi čnsih samo nekoliko čistega brez duha. Ruski car se tudi ne parfimira, a francoski kolonjsko vodo predsednik rabi edino lijanski kralj rabi parfim katere pa porabi poldrugi liter na dan It a Bekr, Ornar in Othman ter knjigo Sunna polnuje Koran. Zato so bile težave se razprave vršile na dolgo in natančno avtoriteta jednega ali drugega vrhovnega pripoznavajo in sicer: Aban, za sveto, katera potem pogledu velike, in so da ki Angleška kraljica ima obeh mohamedanskih verskih struj, kat narejen iz španskega berga. vodja svojih velikih držav holandska kraljica ne rabi posebno rada mošusov duh a mlada Mej Čisto vodo za svojo toaleto druzega kakor mnogo krvavih bojev, izvirajočih iz verskih nasprot.tev - 200 goldinarjev so miši izgrizle. V praških no vin ah je čitati vest, da so posestniku Potačeku miši izgrizle bolie zavoljo prvenstva obeh vladarj Toda razcepljenost verska je ostala, praških oba državna prvaka, koja imata pod zmanjšala verskega vladarja sta-pa še politiška Sumiti in Seliti je bilo vže ali 200 gld v papirju katere mož v omari hranil. Pred in več sto raznovrstnih kralj glavarjev. , kakor verskih prvakov, kakor sta jo hotela imeti eboj milijone podanikov drugače imenovanih deželnih Američanski Montecchi in Capuletti. 201etni Hiran Lukeš v Pinevilleju se je zaljubil v 161etno hôer soseda, farmerja Moata. Med rodbinama pa traja že cela desetletja silno sovraštvo. Ker sta zaljubljenca vedela, da so sta-riši proti poroki, sta pobegnila. Toda služabnica zaljubljene Lucý je beg izdala njenemu očetu Oče in njegova sinova so I zamoreio osebe vsakega stanu __ 11* 1*1 * • • 1 1*1« « « » % I I %) ^ na nanje m zasedli hitro konje in zasledili begunce prav v hipu, ko sta hotela črez neko reko. Oče in sinova so ustrelili ubili oba. 60.000 kron znaša glavni dobitek „Invalidendank-Iote-rije, kateri se po odbitku 20% v gotovini izplača. Mi opozorimo naše Častite bralce, da je srečkanje 10. novembra t. 1. vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. Loterijske srečke V Brnu dne 17. oktobra t. 1. Na Dunaji dne 13. oktobra 42, 25, 29, 26 81, 48, 58, 26, 23 V Gradci dne 13. oktobra t. 1.: 49, 38, 53, 33, 17 / Tržne cene. V Ljubljani dne 19. oktobra 1900. Pšenica m napraviti si vsakdo doma sam brez vsake rž K h, ječmen K proso 7. turšMca oves 7. 6.20 ajda K priprave in težave najfineje likerje po fran leča fižol 10.50 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. coskem zistemu stanej o s pomočjo ekstraktov ki za napraviti po 5 litrOY likerjev: Tropino vec, Absinc, Termut, Ruski pelinoyec, Češki liker, Kimel po 80 kr. SliYoyec, Rum, Cesnjeyec, Alas, Alpski Konjak, Benedik liker po 85 kr. m eo tinec 95 5 kr. Chartreuse Razpošiljam ? Pilzenski liker po proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. Teč. Vsaki pošiljatvi pri- denem navodilo, kako se napravi liker. Pre- prodajalcem ceneje. ? če • • naročijo več blaga mnogo (15 25) Anton Kukavina Trst. Via Belvedere št. 23. w Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki »