Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PO\E » £ CJSKI VENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon St. 2050 in 2996. — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulicu štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179 Telefon štev. 2544 Ob 35-letniei škofovskega posvečenja dr, A. B. Jegliča Herriot na adreso Nemčije Ob proslavi zmage na Mami Pari«, 11. sept. tg. Francija praznuje sedaj že osemnajstič svojo zmago na Mami, in sicer letos na posebno slovesen način. Prvič je namreč prišel na proslavo sam predsednik republike Lebrun, dalje ministrski predsednik Herriot, vojni minister Paul Roncour ter velika množica generalov iu politikov. Proslava se vrši v Meauxu. Posebno hočejo letos proslavljati francosko-ameriško prijateljstvo in vojno bratstvo. Ob cesti, ki pelje iz Meauxa v Soissons, bodo slovesno odkrili francosko-ameriški vojni spomenik. Odkritja se bosta udeležila tudi ameriški poslanik Edge in ameriški senator lieed, ki biva slučajno v Parizu. Meatui, 11. sept. AA. Pri spominskih svečanostih za 18. obletnico zmage na Marni je imel predsednik vlade Herriot govor, v katerem se je naprej zahvalil Američanom za njihovo velikodušnost, da so postavili spomenik v proslavo te zmage. Mi vsi želimo, je nadaljeval Herriot, da bi se francosko-ameriSko sodelovanje in prijateljstvo v Danes je minilo 35 let. odkar je bil v Sarajevu dne 12. septembra 1897 posvečen za škofa tedanji generalni vikar in arhidiakon vrhbosanski dr. Anton Jeglič. Malo je škofov, ki bi mogli gledati nazaj na tako dolgo dobo škofovskega življenja in dcloranja. Če vzamemo za primer ljubljanske škofe, sta bila samo dva, ki sta dosegla ta leta: drugi ljubljanski Škof Krištof Rauber, ki je bil škof 1.1 let. in 24. ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf, ki jo vladal ljubljansko škofijo 35 let. Zato je. ta jubilej nadškofa Jegliča izreden jubilej, ki se ga mora spomniti Tes slovenski narod, ki slavi svoje može in ki naj slavi moža. kakor je nadškof Jeglič. Kakšna čustva morajo prevevati danes dušo nadškofa Jegliča tam v tihem Gornjem gradu! Spomin mu hiti nazaj. Ob koncu 1. 1881 je prejel od ! sarajeiHkego nadškofa Stadlerja pismo z vpra- ; šanjem, če bi sc hotel žrtvovati in iti v Sarajevo za vrhbosanskega kanonika. Takrat je bil podvodja in ekonom v ljubljanskem duhovskem semenišču. Radosten so je odzval povabilu, saj jo bil star komaj 32 let in se mu je tako hotelo dela. Nekega večera je potrkalo na njegova vrata v semenišču. Vstopil je Stadler. ki jo prišel, da sta se dodobra dogovorila. Za božič je bil Jeglič že imenovan za sarajevskega kanonika in v začetku februarja 1882 jc dospel v Sarajevo. Jeglič je deloval v Bosni polnih 16 let. Bil je prav desna roka nadškofu Stadlcrja. Bil je, kakor njegov škof, pravi apostol, mož vere. kreposti in žrtve. V maju 1882 je prvikrat pridigal v hrvatskem jeziku in še istega leta napisal prvi hrvatski članek. Od oktobra 1882 do septembra 1883 jc bil župnik v Sarajevu. Globoko v srce so segale njegove besede s prižnice in v spovedniei. Bil je katehet na pripravnici in na osnomi šoli. Poleg tega je potoval vsako leto po raznih delili nadškofije in tako postal apostol cele Bosne, kjer je krsčcval, spovedoval. pridigoTal, tolažil, delil, kar je imel. Jeglič je s 40. leti postal generalni vikar nad-školov. Kmalu za tem arhidiakon (prošt) kapitlja in apostolski protonotar, 1. 1897 pa pomožni škof Stadlerjev. Stadlerju se je z .Tcgličcvim imenovanjem in posvečenjem za škofa zelo mudilo. Kar na tihem je vse uredil s sv. stolieo in Jegliču naznanil, da bo 12. septembra posvečen. Bal sc je, da bi naletel kje na kake ovire. Zato je izposloval iz Rima. da sta smela biti pri posvečenja konkon-sekratorja kar dva opata, mesto dveh škofov, kakor je. predpisano. Predstavnike vlade in oblasti pa jo dva dni pred posvečenjem povabil v cerkev k slovesnosti. To je bilo danes pred 35leti! Ko so spominjamo tega izrednega jubileja, dajemo Bogu vdano zahvalo za vse, kar nam je po današnjem jubilanta naklonil velikego, izrednega in neminljivega, jubilantu pa kličemo s hvaležnim srcem: Živi ga dobri Bog šc in šc do novih jubilejev! Slavnost kraljici Hrvatov Zagreb, 11. sepl. Z. Danes je bila na vrhu Za-' grebške gore na Slemenu blagoslovitev novozgrajene kapelice Matere božje, kraljice Hrvatov, lu so jo zagrebški verniki dvignili v spomin 1000-letnice hrvaškega kraljestva. Svečanosti je prisostvovalo do 10.000 ljudi. Občni zbor zagreb. seheije INU Zagreb. 11. sept. i Danes je bil letni občni z^or zagrebške sekcije Jugoslovanskega časnikarskega udruženja. Po precej živahni razpravi o delu dosedanjega odbora jc bil ponovno izvoljen stari •dhor pod predsedstvom Slavka Jutriše, ravnatelja ■»Novosti«, dočim jc opozicija dobila tretjino glasov. Občni zbor se bo nadaljeval prihod, nedeljo. Pariz, 11. sept, AA. Iz Lizbone poročajo, da se je včeraj končalo zasedanje FIDACa, ki se je letos vršilo na Portugalskem. Za prihodnje leto |e izvoljen za predsednika FIDACa poljski general Gorccki. Danes odootujeio vsi udeleženci kongresa. prospeh miru čedalje bolj utrjevalo. Nato se je predsednik vlade spomnil nedavnih intervencij ameriških državnikov na tem polju in naštel v zvezi s kampanjo, ki se zadnje čase več-pojavlja m ki hoče naslikati Francijo kot milita-ristično državo, vse koncesije in žrtve, ki jih je Francija doprinesla v korist miru. Herriot je nato dodal: »Nihče izmed nas si nc želi drugega, kakor da se na našib tleh propoveduje mir; mi Francozi dobro pazimo, da ne zbudimo z nepremišljenimi manifestacijami tistih instinktov, ki jih ni več moči udušiti, kadar se razvijejo.« Predsednik vlade se je potem spomnil listih tragičnih ur leta 1914, ko se je pokazalo, da svečane pogodbe nc morejo zaščititi ludi najbolj miroljubnih držav; zato morajo vsi, ki imajo pošteno voljo, razumeti naš nemir, kadar pride do opasnih manifestacij, nemir, ki pa nas navzlic vsemu pušča dovolj hladnokrvne, da ponudimo svojo roko v spravo tistim, ki so se najbolj ogorčeno borili proti nam. Hindenburg ne odneha Usoda nemškega parlamenta je zapečatena Pariz. 11. sept. AA. lz BcTlinu poročajo, da je nemški vojni minister general v. Schleicher zadal z. neko svojo izjavo hud udarec pogajanjem, ki se vrše med hitlerjevci iu cenlrumom za dosego hi-tlerjevsko-centrumaške večine v nemškem državnem zboru, ki bi potem sestavila predsedniško-strankarsko vlado; tej vladi pa naj bi po računih hitlerjevcev in centruma načeloval general von Schleicher. Toda sinoči je dal general v. Schleicher izjavo, v kateri pravi, da ni voljan pomagati pri falzifiei-ranju ideje predsedniškega kabineta. »Mislim, je rekel general Schleicher, »do bi napravil akt nelojalnosti nasproti predsedniku države, če bi kaj takega storil, da bi oslabil položaj sedanjega kabineta.' Po tej izjavi se sme z gotovostjo računati, da bodo hitlerjevsko-coutrumaško pogajanja neplodna iu da bo treba nemški državni zbor v kratkem razpustiti, mogočo že prihodnji teden v sredo ali pa četrtek. Predsednik nemškega parlamenta g. Goring je izjavil, da bi moral predsednik države v. Hindenburg sprejeli predsedništvo nemškega državnega zbora šele po končani diskusiji o deklaraciji vlade v parlamentu. Tako hoče g. Goring odgoditi razpust parlamenta in omogočiti evoji stranki in centrumu, da podasta svoje mišljenje o delu vlade v. Papna. Toda stari maršal do lega trenutku še ni odgovoril na Gčiringovo željo, vendar je prav lahko mogoče, da to te avdijence, ki je bila že tolikrat odgodena, sploh ne pride. Zborovanje osrednje organizacije Primorcev Belgrad, 11. septembra I. Danes je bilo tukaj veliko zborovanje jugoslovanskik emigrantov iz Julijske Krajine. Že več let po vojni so emigranti iz Juiijske Krajine stremeli po skupni organizaciji, ki bi obsegala vse one, ki so pribežali čez meje radi pritiska, ki ga vrši fašistična sila nad našo manjšino v slovenski krajini, ki jih jc okupirala Italija na Primorskem in v Istri. V svobodni^ domovini so začeli snovati razna emigrantska društva, deloma je pozneje prišlo do skupnega sodelovanja med njimi, vendar pa ni bilo nikdar močne organizacije. Prvi poskus v smislu skupne organizacije je bil storjen na pobudo Organizacije jugoslovanskih emigrantov (Orjem) iz Ljubljane, ki je pa po kratkem življenju prenehala. Trdnejši temelji skupne organizacije so bili postavljeni šele lansko jesen, ko je bila v Zagrebu osnovana Zveza jug. emigrantov iz Julijsko Krajine. Danes je bil prvi tukaj kongres te delavne emigrantske organizacije. V Zvezi jo sedaj včlanjenih 30 društev in prav te dni so bila ustanovljena zopet tri uova društva. V emigrantskih društvih. ki se nahajajo sirom naše države je včlanjenih okoli 5000 članov, z rodbinskimi člani pa okoli 20.000 ljudi. Danes zjutraj je bil sprejem delegatov, ki so prišli od raznih strani v Belgrad, tako skoraj iz vseh mest Slovenije, iz raznih krajev Hrvatske, Skoplje itd. Iz Novega Sada pa je prišlo poleg delegatov tudi okoli 200 članov društva »Istra«:, da se kot opazovalci udeleže kongresa. Na kongresu je bilo okoli 500 delegatov in članov. Zborovanje jo otvoril predsednik dr. Čok, ki je najprej pozdravil zborovalce, zlasti one, ki so v tako velikem številu prišli iz Novega Sada. Nato je govoril o pomenu emigrantske Zveze. Podarjal je, da je glavni namen in cilj Zveze borba za našo nečloveško tlačeno manjšino v Italiji. Govoril je o delu, ki ga je storila Zveza v preteklem letu. Poudaril pa je pri Tem, da njeno delo ni bilo tako, kakor so vsi pričakovali, to pa v mnogih slučajih radi tega, ker merodajne oblasti niso pokazale dovolj razumevanja za emigrantska vprašanja kakor bi bilo potrebno. Oblasti marsikdaj niso pomagale našim emigrantom, kakor so n. pr. podpirale rusko emigracijo, ki se nahaja v velikem številu v naši državi. Poslane so bile nato pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, istrskemu narodnemu borcu senatorju Tri-najstiču, dr. Gregorinu in narodnemu poslancu g. prof. Spinčiču. Emigranti naj bodo taktni v političnih vprašanjih. Zelo zanimivo je bilo nato poročilo g. Štreklja o položaju emigracije v Jugoslaviji. Posebno je poudaril težak položaj delavcev, ki so v velikem številu brezposelni v naši državi. Nadalje je govoril o prilikah na jugu države, kjer so za slovenskega delavca emigranta nemogoče razmere za življenje. Govoril je tudi o izredno težkem položaju kmetov emigrantov na raznih emigrantskih kolonijah v Prekmurju, v Bosni, Južni Srbiji itd. Zelo odločno je poročevalec poudarjal, da emi-grantje zavzemajo neko določeno stališče napram domačemu prebivalstvu. Izjavil je, da je potrebno, da se emigracija nikakor ne vmešava v notranje razmere domačega prebivalstva glede političnega delovanja istega. Pri razpravi je isto odločno poudaril tudi brat Bidovca, ustreljenega na Bazovici, Bidovec Stane, delegat kluba primorskih akademikov iz Ljubljane, Tudi ostali zborovalci so s tem soglašali. Čitala so se potem še razna druga poročila, tako o položaju naše manjšine v Italiji, pri čemer sc je poudariio težko stanje naše manjšine, poročilo o delovanju Zveze, o stikih z borci za našo manjšino, o stikih z drugimi emigranti, ki sc borijo proti fašizmu v Italiji itd. Potem je bila kratka razprava o spremembi pravil. V obzir so se pri tem vzeli predlogi društva Orjen iz Trbovelj, Tabora iz Ljubljane in Istre iz Zagreba. Mal incident. Po skupnem kosilu, ki je poteklo v lepem razpoloženju, so bile volitve novega odbora. Za predsednika Zveze je bil enoglasno izvoljen ponovno g. dr. Čok, za podpredsednika dr. Ražem iz Zagreba in dr. Furlan iz Ljubljane. Pri tem je prišlo do malega incidenta, ker so nekateri člani podpirali kandidaturo g. dr. Puca iz Ljubljane, pa je bil z večino izvoljen dr. Furlan. Poudarilo se je, da je g. dr. Puc zaslužen za našo emigracijo, vendar je s sedanjimi lunkcijami preobremenjen. Kljub temu so delegati ljubljanske Soče demonstrativno zapustili zborovanje. Ostali člani odbora so še Rejec Albert kot tajnik, dr. Ražem iz Ljubljane, Mohorovičič iz Belgrada, Božič iz Ljubljane in dr. Sklenjeno je bilo na kongresu tudi, da se dosedanji odseki Zveze porazdelijo lako: središče Statističnega odseka pride v Novi Sad, propagandi-stičnega v Ljubljano, publicističnega v Zagreb, gospodarskega v Zagreb in socialnega v Ljubljano. Razstava konj Ljubljana je bila danes bogata prireditev. Najzanimivejša in gotovo najštevilnejše obiskana pa je bila razstava žrebcev, konj in kobil na velesejmu. Na tej konjski razstavi je bilo polno zanimivih in zelo lepih konj, pač pa moramo ugotoviti, da velesejmski razstavljalci močno greše proti principu usmiljenja. Videli smo, da je bila goveja živina žejna in lačna, psi na praznik niso imeli vode, konji pa danes sploh niso imeli niti krme niti vode. Če že kdo razstavi žival, mora vsaj poskrbeti, da se nad stanjem živali nihče ne zgraža. Ocenjevalna komisija je priznala prvo darilo, zlato kolajno in modri trak, enoletni noriški žre-bici »Milki«, last ge. Marije Lenarčičeve iz Bresta, drugo nagrado pa enoletnemu lipiškemu žrebcu »Sokolu«, last generalštabnega podpolk. Sokolo-viča iz Ljubljane, in tretje darilo osemletni lipiški kobili »Carmen«, last g. art. poročnika Sebeliča iz Ljubljane. Z drugim darilom, rdečim trakom in srebrno kolajno, so bili nagrajeni naslednji konji: »Oteli-ca«, last g. Antona Burica, Dragomelj; »Volga«, last g. art. poroč. Stanka Jelačina, Ljubljana; ■Sasma«, g. Ivana Susmana, Strahomer; »Dušica«, g. Janeza Kunte, Brest; »Šinila«, g. Fran Martin-čiča, Drama pri Št, Jerneju, in za »Fuksa« istega lastnika; »Fuksa«, g. Janeza Rebernika, Šenturška gora pri Cerkljah; »Zorka«, g. Janeza Pirca, Voklo pri Kranju; »Viktoria«, g. Ivana Susmana, Stra-pri Kranju; »Vjiktoria«, g. Ivana Susmana, Strahomer; »Pluto«, last g. Janeza Turka, Roje pri Št. Jerneju; »Ainzi«, g. Al. Dremelj, Mala vas pri Grosupljem; »Fuks«, g. Franca Grašiča, Klanec pri Kranju; »Friedl«, ge. barona Apfaltrern, Križ pri Kamniku; »Cvit«, ge. Marije Lenarčič, Brest; za skupino štirih konj Uprave policije, Ljubljana; »Le Dragon« in »Ceder«, last g. dr. Fritza Luck-manna, Ljubljana, Tretje darilo za dobro oceno, rumen trak in bronasto kolajno, se jc priznalo sledečim konjem: Somi«, last g, Fr. Uršič, Maten; »Šimla«, g. Janeza Blaža, Zgornji Brnik; »Luci«, ge. Marije Lenarčič, Brest; »Micka«, last g. art. podpor. Slavo-liuba Crnkoviča, Ljubljana; »Danka«, g. Janeza Turka, Roje pri Št. Jerneju; »Liska«, g, Franceta Reoar, Iška Loka; »Fuksa", g. Franceta Jejriko, Suha pri Kranju; >Dora«, g. Jožeta Laurič, Uor-niki pri Smledniku; »Zora«, g. Jožeta Zavirška, G. Bonnet, načelnik (rancoske delegacije in pred sednik konference v Stresi. Ne razumem zakaj moril tli plačati s dinarjev za čašo rimi »mi* laiin.. ki g n itrodaja na velesejmu /iristna Ma-d jarka v španski narodni noši; zakaj stane »i/um-peric •medenega rinn ? dinarja, ko kupim lahko za 1(1 dinarjev I kg medu; sukaj slepec ponuja mojemu otroku velernico ;u I ilinar, medlem kn isti slepci sicer pod Rožnikom sprejema za to igračko samo prostovoljne darove ; zakaj mi rsa-krat, ko obiilem velesejem. ljubljanski radio i: svoje trgovine trobi nu iibhilljirn ušesa >La donna e mobile*, zakaj se tu lajno podi z velesejma za menoj in me ne pusti r miru niti daleč na Dunajski cesli, ko ne sme slovenski fant na zasužnjeni zemlji lam za naio Postojno niti zatikali pu slovensko, kadar se vrača od tvojega dekleta, ko sem prav listi dan na Hoinikil ua stoja ašela slišal nekega Trtacana, kako se je c drttibi treli italijanskih dam pačil slovenskemu jeziku. In so se dame zabavale nad neslanimi opazkami na račun «totemskega duro dialetlomedlem ko je nekaj ur pozneje slovenska *girl na velesejmu momljala za mogočno trobento: e-e-e-di, e di pensier ... Tudi ne vem, zakaj so na razstavah vsi zemljevidi Slovenije na mejah naše banovine laku precizno in neusmiljeno odsekani, kakor da bi onkraj ob Žili in Soči ne bival ver naš rod: saj sem na razstavah drugih narodov t:idel zemljevide, ki segajo v osrčje naše zemlje. Vsega tega ne razumem, zakaj ne verjamem, da bi bili Slovenci postali v tej krizi tako kramar-ski in na drugi strani tako hlapčevski, ila bi pokanje biča po naših hrbtih onstran Postojne v Ljubljani spremljali z muzi k o La donna č mobile*. —ski. Velik obisk velesejma Računarji, ki sicer ne pretiravajo, računajo, da je danes obiskalo velesejem okoli 17.000 obiskovalcev. Seveda še ni mogoče ugotoviti, koliko ljudi je dosedaj obiskalo jesenski velesejem. vendar jc skoraj gotovo, da bo skupno število obiskovalcev tudi letos znašalo vsaj 50.000. Že za spo-mladni velesejem jo to veliko, z.a jesenski velesejem pa prav impozantno število. Tu se vidi. kaj zmore spretna uprava in spretno vodstvo tako velike zasebno pridobitne stvari, kakor je ljubljanski velesejem. Upravi velesejma je treba k tako lepim uspehom Io čestitati! Nagraditev umetnikov. Uprava velesejma je ugotovila, da jc pri žrebanju dobila prvo nagrado srečka št. 513-1 in pa umetnina akad. slikarja Franca Pavlovea. Umetnina je portret v olju in predstavlja resno umetniško vrednost. Lastnik izžrebane štčvilke naj sc zglasi pri upravi velesejma. Konferenca v Stresi obeta uspeh Pariz, II. sept. tg. Poslanec Bonnet, predsednik konlerenco v Stresi, se je v »Petit Parisien« zopet izjavil zelo optimistično o podonavski konferenci. Rekel je, da se je že doseglo troje: 1. Vse države priznavajo nujnost pomoči in uvidevajo, da so mora konlerenea končati z. vidnimi uspehi. 2. O metodi razprave so se hitro zedinili in se razpravlja v zelo prisrčnem razpoloženju. 3. Proučevanje francosko-italijanske teze na eni strani in nemško tezo na drugi strani o gospodarskih vprašanjih že kaže, da jo poravnava lahko mogoča. Te-žavnejše pa jc delo v finančnih vprašanjih, ker b> tu še enkrat bila potrebna tehnična preddela. Cwirko smrtno ponesrečil Varšava, 11. sepl. Ig. Poljsko letalstvo je doletela težka izguba. Poljski zmagovalec v evropskem krožnem poletu Cvvirko se je danes dopoldne na poletu v Prago ponesrečil blizu poljsko-češkoslo-vaške moje in je bil lakoj mrlev. Njegovo smrt čutijo na Poljskem kol splošno narodno žalost. Poljske radio postaje so popoldne svoj program prekinile Brezje pri Grosupljem; -Murka«, last g. Martina Merkun, Ig-Studcnec; "Fuksa«, g. Janeza Gorjanca, Vogije pri Kranju; »Lizika«, g. Frana Uršiča, Matena pri Igu; -Zenica«, last g. art. kapetana I. razr. Radomira Stojanoviča, Ljubljana; »Cila«, g. Janeza Kuralta, Cerklje pri Kranju; »Fuksi«, g. Jože Jeršina, Tomišelj; »Cica«, g. art. kapetana I. razr. Radomira Stojanoviča, Ljubljana; »Dora«, last ge. Marije Lenarčič, Brest; Aymler«, g. Fran Markiča, Ig; »Mura« in -Megra«, last g. Antona Černivec, Kaseze pri Vodicah; »Cezar«, g. Ivana Zajca, Soteska; »Liza«, g. žand. kap. Maksimirs Radiča, Ljubljana; Dilberka«, g. gen. štab. polk Sokoloviča, Ljubljana. Dunajska vremenska napoved: Splošno se bo pooblačilo. Dež. Slovenski fanije škofu Slomšku na Z Jesenic do groba v 9 h 14' Ljubljana, U. septembru. Danes si- je ipo slovenski zemlji vršila čudovita manifestacija. Kakor živa meja so so postavili .slovenski fantje od zahodu do severu, od dveh najjasnejših točk naše ožje domovine, od Jesenic in od st. Ilju, drug drugemu si podajali roke, izročali vedno dalje in dalje spomenico in pozdrav. ki so gu nuzudnje položili \ {Mariboru na grob velikega milega Slomšku. I.aliko rečemo, |>o svojem učinku tako prisrčna in topla, po izvedbi tako zanimiva in nenavadna, da smo jih doslej malo videli podobnih. šlo le tu se je začela oh petih zjutraj nn Je-srnicah. pri kilometru (»82 potlkoren jske ceste, tam, kjer se odcepi pot 1111 Golico. Jeseničani >o še sp.ili. ko se je pojavila na začetku štafete komisija, ki je potem vso pot do Maribora \ avtomobilu spremljala tekače. Prosvetno zvezo je zastopal njen podpredsednik dr. Krek, Zvezo l.intoN škili odsekov, ki je tek ua Slom- škov grob organizirala, pa Jože Lekan. I ien 'o- jr I»i F tudi zdravnik dr. Pokoril, ki je hprrmljnl tekače vso pot zaradi morebitne nezgode. Pri startu je bil razen tega prisoten tudi p. kaplan Polde Govckar z Jesenic ter oba znana tovarnarja gg. Zabreta iz Bohov ka in Prod- na l osi ju ki sta tluia na razpolago svoje avtomobile za komisijo. Kot prvi funt je stekel / le.senic Jamar Viktor, železni struga i- z Jesenic, točno oh petih zjutraj. Par minut prej ic v imenu Prosvetne zveze izročil predsednik dr. Krek v mulo pločevina-h> s\ulj kasto škutljico .shranjeno pergu-meuliio listino z vo«čilrin dr. Jos. Pogačnika, ki j,- bilo objavljeno dane« v Slovencu«. Dr. (• rek je oh tej priliki izrekel nekaj lepih, uvodnih besedi: V inejo čast in zadoščenje mi je, dn lahko ob tc.} slovesni uri v imenu Prosvetne zveze izročam tebi. brat. to pergamentno listino, (ia pohiti skozi tisoč in več rok slovenskih fantov iu mož. tu izpod Triglavu, skozi najlepšo kraje slovenske zemlje, v Maribor, nu grob našega velikega prosvetnega delavca, škofa Slomška. Bog živi, brat. vse Vas, ki boste tekli, izročali ta peigumcnt i/, rok v roko. — pozdravite brate v zelenem Stnjerjii. na grobu velikega lavantinskega škofa Slomšku!« Brat Jamar Viktor je z Jesenic do Kranja sli-tknl puigumcnt. utrgal .s;- je v jutranjo zoro in stekel... Po preteienill 2IHI metrih je prijel listino drug funt. poted tretji, četrti, peti, vseh "ti |c--enieaii!)v. zu njimi fantje z Koroške Bele, s Gcrij. /. Bleda, z Radovljice, s Kamne gorice, s Krope, s Tržiča. z Naklega. Kakor blisk je šlo po beli cesti. Brž smo švigali mimo jeseni-i"ikega kolodvora skozi drevored, mimo mrke, /udimljene tovarne, mimo črnih poslopij. Ze tečejo fantje mimo ogromnih žerjavov na .jnvor-niku v železni tovarni, potem se poganjajo ko-rajžno tlriiji zu drugim proti Žirovnici. V o zimo pre.l funti s hiiro-tjo 335 kilometov, toda tekači so vedno tik /it nami, vsak hiti kakor najbolj more. Nazadnje nam vendarle uspe. da se utrgamo z avtomobilom daleč naprej, dn pregledamo, če so fantje povsod na mestih. Kako da ne! Vsi Že čakajo, v«i že idedajo nestrpni, vsi so pripravljeni... Jeseničani z Beluni drže do onsiran Most, potem primejo Gorjanci, ki vztrajno lečejo mimo lepe Zabreznice, ki stoji kakor na oltarju |jod gorami. Gledamo nazaj po ravnini: fantje iečejo tudi kar dalje. na kolesih spremljajo zadnji kontrolni avtomobil. ki vozi tik za vsakim tekačem. Ko hitimo po polju skozi ovinke in gozdiče, opezarjamo ob cesli stoječe tekače, naj bodo v pripravljenosti, ker je štafeta minulo za nami. Vsi razumejo, vsi se smehljajo, ja. ja ... Ponekod stojita ob cesli dva in dva skupaj, misleč, da se bo morda >.j zakasnilo, da iantov še ne bo tako brž. Vpp je v redu, vsak na svojem mestu. Razen tekačev ima vsaka skupina po par kontrolorjev, rediteljev. S kolesi teknjo fantje na progi, dajejo tadnja navodilu, Šiafeta se bliža... In tantje gledajo na: rt j po cesti, čakajo, stoje ob robu ceste, nekateri še sezuvajo čevlje, slekajo suknjiče. Fantje z Bleda so se pripeljali z vozovi in določeno mesto. Blejci stoje na brezniškem oolju kakor živi mejniki. Konja so spregli, voziček io zapeljali na travnik, zdaj pa čakajo, da opravijo svojo dolžnost. Vidimo še drugega konja z vo-tlčkom, ki so ga Blejci spustili na travnik, da se Žival pase pod hruško. Vprašujemo jih, kdaj so srlšli; odgovarjajo, da čakajo tri četrt ure. Zadnji Eslejec izroča pergapient ob tri četrt na šest v roke Radovljici, ki prejema listino sredi polja pod irasjo Otok. Tekač št. 93 je izredno mlad, tudi mal iečko, toda teče čudovito hilro in vztrajno. Prvih ?fo tekačev je opravilo delo tri minute pred^ šesto ravno nasproti Brezij. Točno ob šestih izroča Radovljica pod brezjanskim klancem kovinasto škatljo t pergamentom fantom iz Kamne gorice. Kroparski fantje primejo pod vasjo Ljubno, tečejo do klanca nad Podnartom, kjer srečujemo vrsto romarskih voz, ki hite na B r e z j e k Mariji Pomagaj. Tržičani so prevzeli več kilometrov proge, prišlo jih je okrog 30. čakajo že cd petih. Na bistriškem mostu pod Kovorjem pošte-jemo že 152 tekačev. V klanec se fantje malo upehajo, loda vsak si kljub temu prizadeva, da bi tekel kar najhitreje. Preračunan, naprej določen čas še vedno držimo, par minut smo celo v dobrem. Nakeljci primejo nad domačo vasjo. Reditelje imajo v narodnih nošah. Ob pol sedmih teče štafeta v nakeljski klanec. Nekaj fantov je prišlo iz Pre-loslja, tudi iz Preti dvor a so tu. Čez Sorsko polje. Do Kranja je progo preteklo že 200 tekačev. Ob 0.41 tečejo mimo »Jelena« v Kranju, pod klancem pred mostom primejo domačini, vlečejo tr Ga š tej, kjer gre nekoliko trdo, toda zalo sunejo fantje tembolj krepko v Sorško polje... Primejo fantje iz Stražiščn, največja sku(jjinn, 35 tekačev. Po Sorškem polju stoje fantje kakor bele golobice, goloroki, zavihanih rokavov, vsi krepki, vsi veseli, smehljajoči se, polni hrepenenj, silne volje in fantovskega zanosa. Pozdravljeni fantje na Sorškem polju, naši živi mejniki, naša mrtva straža! Fantje iz Mavčič, iz Stare Loke, iz daljnih Ž i r o v , iz R e t e č , čakajo vsi večinoma po eno uro nn mestih. Štafeta teče že dve, uri, točno ob sedmih izročajo Stražiščani pergament fantom iz Mavčič. Vsi tečejo kakor blisk, kakor živ plamen; zdi se, da izročajo fantje s pergamentom vred vsak tudi kos svojega srca, del svoje ljubezni, ki roma združena velikemu Slomšku nn grob. Žlrovci so prišli s kolesi nad 30 km daleč na mesto. Ob petih zjutraj so šli, ob sedmih že prijemajo škutljico s pergamentom, tečejo... Do Med vod smo prešteli že 300 tekačev z Jesenic; v medenskem klancu so nastavljeni bolj na gosto, dn no bo zamude. Šmarna gorn se nam lše Bernard Shavv si ne bi mogel izmisliti bolj ironičnega odgovora,/ sem pripomnil. »Ah, kaj bi,« jo nadaljeval z mirno gesto človeku, ki se ničemur na svetu več no čudi, »že razumem, kaj se to pravi, da je Človek obenem suženj iu gospodar svojega imetja; vem, kaj so bolniki, vem, kaj so ljudje, ki niso več ljudje. Sočustvovali bi z njimi, a ni mi do tega toliko.. Čudim pa se, da trpljenje Vaših rojakov onstran meje ni našlo primernega odziva tu, v Vaši svobodni domovini. Premalo siorite, da bi svet zainteresirali za gorjo svojih rojakov pod Italijo, ki je končno tudi Vaše gorje. To je tretji vzrok.» Posojilnic se polaščaHo Pri podeželskih jmsojilnicnh in hranilnicah na Krasu se zadnje čase vrši /.iiineiijnvu starih upravnih odborov, izvoljenih od članstva. Nn njihovo mesto oblastva kratkouuilo imenujejo •voje zaupnike, ne da bi imeli člani pri tem ka j besede. Tako so bili razrešeni svojih dolžnosti mnogi možje, ki so uživali neomejeno zaupanje članstva, nekateri prn\ radi prevelikega zaupanja slovenskega ljudstva, drugi n, pr. ker Hm a sina v konfiniiojji. tretji zopet, ker ima sorodnike v zaporu ali pu, ker jim je sin v Jugoslaviji itd. Zamenjali so jih s takimi, ki nosijo fašistični znnk in ki si znajo pomagati ter uživajo zaupanje fašističnih mogotcev. Zopet policijsko svarilo V Tomaju stu bila policijsko posvnrjenu in }w>st»vl jena jkjcI policijsko nadzorstvo trgovce A loj/ Ciiuiek. starejši i/. Dobraveli in pleskar Jožef Živec. Posebno čudno jo. kako je mogel priti Živec v nemilost j»ri fašistih, ko so je v zadnjem času /. uspehom udejstvovul v njihovih vrstah. Svarijo jima je bilo izročeno na tržaški policiji. NESREČA 7. MOTORJEM G. Jože Vran, z nun i ovaduh io fašist, bivši toniajski župan, sc jc neke nedelje peljal na motornem kolesu sedeč za voznikom, na fašistični ples v Koprivo. Domov grede je v bližini |>ostaje Jože Vran /letel / motorja in obležal s precejšnjimi poškodbami. Te niso smčt-no nevarne. Ranjenec bo v kratkem okreval. Giunta zopet v Trstu Kakor znano, je Mussolini pri zadnji »rotaciji« svojih služabnikov odslovil tajnika v ministrskem predsedstvu poslanca Fr. Giunto, ki je Slovencem dobro znan kot požigalec »Narodnega doma« v Trstu in drugih narodnih domov. Mussolini je poslal Giunto zopet v Trst. Na seji upravnega sveta Združenih ladjedelnic (Cantieri Riuniti deli Adri-atico), ki se je vršila pretekli petek, ^e bil Giunta izvoljen za predsednika upravnega sveta. Tržaški listi pred vso javnostjo poročajo, da je Mussolini določil Giunto za to mesto, Z drugimi besedami povedano: fašistična vlada ima tako oblast, da lahko določa, kdo bo upravljal tudi zasebna podjetja, kakor so na pr. Združene ladjedelnice. V političnem pogledu pomeni ta izprememba hudo ponižanje za Giunto, kajti iz prestolnice je bil poslan v provinco, v gospodarskem pogledu pa sa Giunto novo pridobitev. Dana mu bo priložnost, da svoje velikansko premoženje, ki si ga je pridobil za časa fašistične strahovlade v Trstu, še poveča. Vse to seveda samo iz fašističnega idealizma. Gimnazija v Tolminu ostane. Zdaj je gotovo, da ostane italijanska gimnazija v Tolminu. Kajti razpisano je že vpisovanje, napovedani so tudi le ponavljalni izpiti. Vodovod strateškega značaja Iz izvirka v bližini Buzeta napeljujejo nov »odovod, ki naj bi dovajal vodo zgornjemu Krasu, posebno Vremščini, t. j. vasem okoli Divače in Kozine. Dela se vršijo po navodilih generalnega štaba, ki je prvotne načrte že večkrat izprevrgel, čeprav so bili deloma že izvršeni. Na lice mesta prihajajo generali iz Rima, ki nadzirajo delo. Aretacije radi prevratne propagande V Ilirski Bistrici je bilo aretiranih več oseb, ki so obdolžene protidržavne propagande. Razširjale so baje državi nevarne letake in zažigale kresove. Na vratih nekega Marchettija so našli napit: »Smrt izdajalcu«, ki je stal pod mrtvaško glavo. Aretirani so bili med drugimi zobni tehnik Biček, šofer Hrvatin, gostilničar Žnideršič, trgovec Bobek, ki je obenem zakupnik loterije, končno neki Jelarčič in Mercandel ter več domačih fantov. Bobku so takoj vzeli koncesijo. V zaporu je ostalo 12 oseb. Se vedno dogodki na Krku te tri tedne traja gonja fašističnega tiska proti Jugoslaviji radi dogodkov na Krku, kjer so nekateri letoviščarji prišli v spor z ondotnimi Italijani, italijanskimi optanti, in potrgali fašistične pasove, ter ranili dijaka Lusino. Gonjo vodi »Giornalc d'Italla«, ki se zgraža radi teh dogodkov in trdi, da oblastva podpirajo napadalcc. Giornaie d ita-lia« seveda ne omenja krivic, ki jih jc prizadel fašizem slovenskemu ljudstvu pod Italijo. I Maribor, 11. septembra. Maribor je stal danes pod vtisom pomenljivega šlafotiiegn teka slovenske fantovske mladine od Jesenic do Mnrlborn in od ŠI. Iljn do Maribora, du se pokloni s|>onrinu velikega duhovna slovenskega A. M. Slomšku. O prireditvah s tem v zvezi poročamo nu drugem mestu. Sieer pa je bilo današnje mariborsko življenje mirno in čisto v skladu s spremembo vremenu in pričcRom šolske sezone. Po planinskih jiostojankah malo ljudi in udeležba na otoku i/duleku ne takšna kakor zadnje pretekle nedelje, ko jo zgoraj kar valovalo v bujno pe-strem kopu 11 še nem življenju. Na ulicah, zlasti pa nu triulicijonulni promenadi, je bilo moti takoj razbrati: študentje so tu... Po mestu je bilo videti proti večeru veliko romarjev, ki so bili v Rušah, kjer so se udeležili takozvane ruške nedelje, ki se obhnjn vsuko leto ob ogromni udeležbi vernikov i/ vseh delov lavan-tinske vladikovine. In sicer? Policijske bukve so bile zopet enkrat prazne in brez zanimivosti. Beležijo, du se je /našlo preko noči na nedeljo v ključavničarski % pet «oseb, katere so spravili čuvaji postavo na varni,J Mirko L. je prišel jiod klju^ radi sumu tatvine, kolesa, katerega jo boje sunil v kompaniji / svojim tovarišem: Emil P. je usumljen, da jc iztegnil prste po nahrbtniku, v katerem so bila prekajena plečeta in »lične dobrote, ho so ga imeli v zaporu, je čisto podivjal ter tako razgrajal. da so ga s težavo ukrotili. Anico I., je spravilu v kelio želja po tuji obleki, največjo smolo pa stu imela dva junaška Prlcka, ki sta si privoščila veselo noč, ki ju je vodilu po raznih lokalih, jio katerih stu dobivala vedno več koraj/e. Končno je njuno navdušenje tako pre. kipeio, da sta prišla nuvskri/ / stražniki iu mesto v hotelu, kjer ju je pričukovala mehka |>o-stelju, sta se znašla zjutraj na trdili deskah |h>-licijskega /upora. Maček jo bil sicer hud, zgodim pa je bila za oba tako poučnu, du se jima najhr/e ne bo več prigod i hi. Med prijavami jm so sil me običajnosti, /uniiniv je slučaj žepne tutvinc, ki se je pripetil v Gosposki ulici finančnemu nad pregled 11 i k 11 Mihaelu O. Sredi ulice je dobil ranel sunek v lirln-t. katerega 11111 je zadal kot slučajno komolec mimoidočega mladega možu. ko se je o/rl nazaj, mu je izginila i/, žepa nu suknji ura z verižico. Nn rešilni postaji so imeli dela z manjšimi nezgodami. Sredi Vetrinjske ulice se jc zgrudil radi krčev v želodcu viničar Ivan Vimer. Spravili »o ga v bolnišnico. Na mestnem magistratu |in je prijela slubost stanovalca barake kraljeviča Marku Jakoba Antoliea, da se je zgrudil nezavesten. Poklicani so hili reševalci, ki so ga spravili k zavesti ter ga prepeljaH nu stanovanje. — Oglasil so je tudi mrtvaški zvon ter oznanjal sin rt dveh blagih bitij. \ bolnišnici je ugrabila smrt v cvetu l(> let Marico Bre/.nikovo. hčerko posestnice i/. Unč. Pokopali jo bodo v ponedeljek na magdalenskein pokopulišču ob pol 4. V Kopališki ulici jni je i/dihuilu šivilja Ne/a .Steinberger, ki je dosegla visoko starost »O let. Pogreb Ivo v ponedeljek ob v na frančiškansko |ioko|>ališčc. Blagima jiokojnicuma večni mir, žalujočim naše sožaije. Izzivanje v Celovcu | Ustreljen na koroški meji Drobne Velikanski spomenik ua Oslavju. Fašistična vlada je odobrila kredit 7 milijonov lir za zgradnjo ogromnega spomeniku na Oslavju pri Gorici, v katerem bodo zbrali kosti okoli 50.000 Itnlijanov, ki so padli v srditih bojih za Kalvarijo in Sabotin. Osrednja kupnlo stavbe bo visoka 85. m. Mobilizacija fašistične mladine. Prejšnjo nedeljo se je zbralo v Sežani okoli 1500 »mladih fašistov, ki so na ukaz pokrajinskega fašističnega tajniku Perusina izvršili poskusno mobilizacijo iz Trsla in okolice. Mladi fašisti so korakali noč in dan in imeli nekake vojaške vaje. V Sežani je imel nanje fašistični tajnik Perusino hujskaški nagovor. Isto usno so se zbrali fašisti v Postojni, Dutovljah, Vremah, Senožefuh in Šempetru na Krasu. Pokrajinski fašistični tajnik ima v načrtu drugo mobilizacijo, kutere naj bi se udeležili vsi fašisti iz tržaške pokrajine. V četrtek je odpotovalo iz Trsla v Rim 400 avantguardistov. t. j. fašistov od 10. letu naprej. V Rimu bodo mladi fašisti tuborili v taborišču »Dux«, da se priučijo trdemu vojaškemu življenju. Mladi fašisti so zbruni z vso dežele. Praznili stanovanj je v Trstu 749, nadalje 140 trgovskih lokalov in 283 drugih lokalov. 509 iz-praznjenih stanovanj, ki jih hišni lastniki niso mogli oddat, ma po šir sobe, 204 pa po pet. Avtomobilska nesreča se je pripetila v petek pri Doberdobskem jezeru. Nn uvtoniobilu se je pokvarilo krmilo in uvtomobil se je zvrnil v jarek. 24letna Lelles Zeiss, avstrijska državljanka, je našla smrt, medtem ko se je šofer rešil. V ognju jo našel smrt v Lovpi pri Kanalu 4 letni oirok Andrej Manfreda, ki je šel na senik spat, medtem ko so se njegov istarši nahajali nu polju. Pučko štcdionieo na Reki, ki jo bila v likvidaciji, jo v smislu vladne odredbe prevzela italijanska >Banca Popolare Flumnna«. Prostore Pučke »tedionice so na ukaz fašističnih oblastev zaprli. Dr. Camillo Ara, znani tržaški iredentlst, je bil izvoljen za predsednika »Italijansko finančne in industrijske družbe? (Societa finanziaria e indu-strinle italiana). »Piccolo« pripominja, da je bilo s tem dano Trstu veliko zadoščenje. Lesna skladišča v Trstu pod Skednjem so skoro povsem opuščena. Lesna trgovina je propadla. Skladišče, ki je bilo gotovo eno največjih na jugu Evrope in skozi katero je šla v veliki meri tudi slovenska lesna trgovina, je danes mrtvo. V njem je bilo zaposlenih nad tisoč delavcev, danes pa ne doseže njihovo število 50. Okoli lesnih zalog se izprehajajo le pazniki, sicer ni v skladišču nikakega življenja. Goriški preiekt je dal zapreti za 10 dni kavarno »Milano« v Gorici, ker ni za inkasiranih pet stotink od vsakega konsumenta, ki gredo v prid fašistični stranki, izdajala predpisanih potrdil. Novo junaštvo V Orebiču sta dne 3. septembra dva nemška turista vozila v Pelješkem kanalu s čolnom. Nenadoma sta v lepem večeru opazila neko ladjo, ki je z vso naglico vozila proti njima. Ladja je bila znani »Francesco Morosini«. Ker je bila razdalja med njima in ladjo vedno manjša in ko sta videla, da se j ine bosta mogla več umakniti, stu začeln vpiti in prižigali žveplenke, da bi na ta način opozorilu poveljnika ladje. Ker se ladja le ni umaknila, sla skočila v morje in pričela plavati proli obali, dočim je »Francesco Morosini« zavozil naravnost v čoln ter ga stri, da ni bilo o njem ne duha ne sluha. Nekateri ljudje so opazili z obale nesrečo in so prišli na pomoč turistoma, ki so ju vsa onemogla izvlekli iz vode. Oba turista sla se hudo prestrašila. Udarec v čoln je občutila tudi italijanska ladja, ki se je za trenotek ustavila, nato pa zopet mirno od plula naprej. Šikaniranje potnikov ljubljanskega velesejma Udeležencem ljubljanskega velesejma jc na italijanskih državnih železnicah dovoljen 807r, po-jmst. Precej je naših rojakov, ki si z velikim trudom jireskrbe potuj list, du obiščejo prestolnico Slovencev, želeč si ogledati uspehe slovenskega gospodarstva. — Kuko čudno se sliši, do slovenskim jioselnikom ljubljanskega velesejma, na po-slajuh, nn območju tržaške železniške direkcije nočejo izdati voznega listka s 30% popustom. Ko slovenski potnik prosi za tak listek, ga službujoči blagajnik na nnjnesramnejSi način zavrne in ozmerja. Tako so se navadili naši ljudje, da sploh ne j i rosi jo več. /,a znižano vožnjo, čeprav imajo pravico do nje, ter raiši plačajo več, kakor da bi bili zmerjani V Celovcu so 15. avgusta odkrili spomenik vojvodi Bernhnrdu Spanhajmu, ki je pred 7(K) leti postal vladar slovenske Koroške iu bil umeščen na knežjem kamnu pri Krnskem gradu. Objektivni zgodovinarji, tudi ne slovanskega rodu, pričajo, da se jo umeščenje izvršilo jk> sturi slovanski navadi t. j. v slovenskem jeziku in du je bil zn Času vlade Španhajmov slovenski jezik ne le v rabi pri nižjem ljudstvu, temveč tudi med jilemstvom. Nikakor nas ne moro presenetiti, da nemški prennpeteži na Koroškem zanikajo tn dejstvu. Metod nemške politične propngunde smo žc vajeni. Reči pu moramo, dn nas je presenetil govor, ki ga jo imel deželni glavar Ferdinand Kernmaier ob tej priložnosti. Takšnih besed in neposrednega hujskanja proti naši manjšini nn Koroškem nismo pričakovali iz ust najvišjega predstavnika deželnih oblastev. G. Kernmaier je dojal, da jo bajka trditev, da se je umeščenje koroških knezov vršilo v slovenskem Jeziku. Dejal je, da morajo biti Korošci čuvarji nemške marke na jugu. Lice Bernhardu španhajma je siccr mirno, toda. vojvoda drži roko na meču ter je pripravljen zu boj; ta spomenik jc simbol nemštva in korostvu. »Bornkard Hpanhajmo-ver, ki j« prišel k nuni iz nemško domovino, naj hi nam bil vodnik nazaj v nemško domovino.« Nato je govornik dejal, da naj spomenik sponiinju na tiste, ki so padli v obrambnih bojih, ter je tako jasno povedal, s kakšnim namenom Je bil pravzaprav postavljen spomenik in za koga je priprav-Ijen meč v Bernhardovih rokah. Ost vse slovesnosti je bilu obrnjenu proli nam t. J. proti Jugoslaviji. V imenu vlude jo govoril minister dr. Anton Rintelen, ki je jirlnesel pozdrave 3 dragocen i postojanki (Bollvverk) na jugu«. Ta pot ne vodi k sjiorazumu nn Koroškem, ki si je želimo. Ako bodo predstavniki Avstrije hodili po njej, naj so zavedajo, da bodo posledice te zgrešeno iaktiko pričeli čutiti tudi Nemci v Jugoslaviji. V noči od 20. na 21. avgust so neki /likovci pokvarili tri šele pred letom nanovo slikane križe ob cesti med Hodišami iu Ležbami. Odbili so ogle, razpraskali obrnzo sv. podob in jk>-niazali slike, večinoma 7. znamenjem narodnih socialistov. Poleg podobe s trnjem križane božje glave so narisali puško, kakor bi merila v glavo, na vsak križ napisali »Heil Hitler«. Pri tem svojem zločinskem jioslu so se poslu-žili še cestnega blata. Nad tem brezvestnim početjem podivjane mladine vlada med domačim ljudstvom silno ogorčenje. Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) Mežica, 9. sept. V sredo 7. sept. popoldne ob treh je bil ustreljen na tukajšnji meji od graničarske krogle Ignacij Japelj, pristojen v Zavedno pri Slovenjgradcu. Hotel je prekoračiti mejo, a ga jc zadela kruta usoda. Bil je na mestu mrtev. Pri njem so naili 1500 Din denarja in nekaj živinskih listov. Zapušča ženo in pet otrok, od katerih je najstarejšemu dvanajst let. Mrtveca je na Marijin praznik zjutraj libuSki župan, na čigar ozemiju je bil rajni ustreljen, pripeljal v tukajšnjo mrtvašnico, kjer jc bil rajni danes popoldne pokopan. Dogodek je ljudi zelo pretresel, zlasti ker ni niti en mesec, odkar je padel na sličen način Franc Enci. — Ljudje, bodite previdni in pametni, ker sedanji graničarji nc poznajo šale! Slovenci suženjsko prenesli tudi nujpotllcjšc žalitve na ručun svojega naroda. Duhovniško vesti. V trajni pokoj je stopil g. dekan in župnik Jožef Frilz v Dvoru; zu Jiro-viizorju župnijo Dvor je imenovan i«mošnji kaplan č. Olo Progi: bolezenski dopust je nastopil č. kaplan Kaleja v št. Jakobu v Ro/11. Soja Stolno prosvrto dunes zvečer ob pol devetih na navadnem kraju. Sv. maša - zadušnion za pok. člana Križnnske moško Marijine družbe gos|Hidn Ivana Dol i 11:1 r-ja bo jutri v lorek dno 18. sojit. ob 0 zjutraj v Križankah. — Urejena prebava in zdrava kri sc doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef«-grcnčice. Strokovni zdravniki za motenja v prebrani hvalijo »Franz-Josei«-vodo, ker pospešuje delovanje želod" ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro gerijah in špecerijskih trgovinah. Sudmarka v naših krajih V zgodovinskem pokretu germani/.acije na bivšem Spodnjem Štajerskem razlikujemo več dob. Dobo jirve germanizacije s strani nemških zavojevalcev, ki so prihajali v naše krujo s križem v levici in mečem v desnici, dulje germunizacija s strani lastnikov prvih gradov iu samostanov s pomočjo tujih kolonistov, jx>!em germanizacija po«i Marijo Terezijo in cesarjem Jožefom in končno germunizacija z modernimi sredstvi avstrijske države, nemškega kapitala in nemškega nuroda. Mejnik v ponemčevanju naših krajev tvori 24. november 1889, ko se je v graški mestni posvetovalnici ustanovila narodno-obrambna organizacija »tilidmark'. Povod za njeno uslanovitev je dalo •>nevarno razširjevanje« slovenstva proti severu. Pod dojmom te Avstriji »grozeče nevarnosti« si je nadela »Sudmarka« trojno nalogo: nemško-nacijo-nalno ogrožane pozicije v spodnji Štajerski obdržati, že »iztrgane zopet pridobiti in združevati ljudstvo v vseneniškeni nacijonalnem duhu. To svojo trojno nalogo jo skušula dosegali ^Sildmarka s kolonizacijo, 7. gospodarsko podjioro takrat dobro razvitega nemškega in nacijonalno nezavednega obrtništva, s jiosredovanjem nemških vajencev v vseh strokah obrli in trgovine, z ustanavljanjem nemških ljudskih knjižnic in nemškojezič-nih tečajev. S kako silo so se germanizatorji okrog »Stld-marke« vrgli nu svoje narodnoruzdiralno delo, vidimo v tem, da so si žo leta 1902 po temeljitih pripravah utrli pot skozi vrala Slovenskih gotic, t. j. v Sv. Lenartu, kjer je ?Stldmarka< z denarnimi jiodporami pridobila več gospodarsko slnbo situi-ranih posestnikov ter jih tako tudi politično navezala nase. Take kupljene duše so bile prve jiosto-jnnke, potoni katerih je »SUd marku« s svojim 110111-škonncijonalnim zastrupljevanjem pronicala v naše kruje. Štiri lela pozneje se jo 7. nakupom prvega posestva v šl. 11 ju in 7. naselitvijo 20 rajhovskih Nemcev začela programatična in točno začrtana kolonizacija. To naseljevanje se je vršilo 7, namenom, dn bi se nemške nusoljeniške grujie, ki so bije medsebojno v zvezi in so razširjale, ponemčile najprej deloma jezikovno pomešano ozemlje med Dravo in nemškim zaledjem nad Muro. Tako sc ie stvoril nekak most od nemškega zaledja skozi špi-Ije, št. llj in preko Slov. goric do Maribor«. Po tem prvem uspehu je »SUdmarka« lelo za letom nakupovala v slovenskih krajih jiosnmeznu posestva, luni naseljevala švabske kmete ter j>o-tom njih ponemčcvnln okolico. To naseljevanje in prirast tujcev se je zlasti opazilo po šolah, kj"r je število otrok nemških priseljencev naraščalo od leta do lela. Faiuko jc naraščalo ludi zastopstvo [iri-seljencev v popolnoma slovenskih občinskih izrivali: koncem leta 1913 je prešla celotna občinska uprava Cirkniško občine v nemške roke in občini Renra ter Košaki sla pri ljudskem štetju leta lili C prvič zaznamovali večino nemških občanov. Do začetka leta 1914 jo naselila -Sildmarka-. v Slov. goricah 01 priseljeniških družin s 308 član: na 1527 oralih zemljo v 17 občinah. Le.ta 1008, ko je bilo naseljevanje v Slov. go-rioah že v brezhibnem teku, se je začeln kolonizacij,! Dravske doline. Cona lo kolonizacije je bila zamišljena tako, da so 1111 eni strani spoji 7. Mariborom, no drugi strani pa bi segala iz Maronborgn preko Rudina do nemškega zaledja zu Kozjnkoni. Podlaga je bila ustvarjena 7. nakupom 193 oralov zemljo v 5 občinah, kjer so naselili takoj ob pri-četku 5 nemških rajhovskih družin s 5-1 Člani. Ob jxininnjkanju slovensko inteligence se je »Siidniar-ki« jiosrcfilo utrditi Dravograd, Vuzeniito, Brezno, Sv. Lovrenc, Selnico, zlasti pa Maronberg, kjer je naselila in gospodarsko najbolj podpirala protestante. »Stldmarka' pn ni samo nakupovala slovanskih posestev, ampak je tudi gospodarsko pomagala in naseljenim Nemcem in nemčurjem, da so si mogV obdržali svoja slnbo upravljana posestva. S kako ogromnimi sredstvi jc »Sildmarka: razpolagala, vidimo iz njenih poročil, da so merila skupno vsa posestva, ki jih Je »Sildmarka« denarno vzdrževala, leta 1014 nad 20.000 oralov Vsak poskus Slovencev, dn bi to raznarodoval-110 delo preprečili, je bil združen 7, ogromnimi tež kočami in žrtvami. Nujbolj so kljubovali ponomčc-nju šl. lljčani pod vodstvom neustrašnega in imv rodno velezaslužnegn župnika Vračka. katoličani v Neutemljen napad na jugoslovanske katoličane Nemci nikdar in nikjer ne pozabijo svojih manjšin. V okviru lastnih meja sicer kaj radi za-tisnejo vsaj eno oko, tako da nihče noče videti, da tudi med njimi žive manjšine drugih narodov. Z vztrajno vnemo opozarjajo na svoje manjšine v tujini, katerim se po njihovem mnenju tako — slabo godi. Tako prinaša Kolnische Volkszeitung< (21. avgusta) daljši članek o nemških katolikih v Jugoslaviji in trdi, da živi v Jugoslaviji 700.000-800.000 Nemcev. Med temi je 600.000 katolikov in nekai nad 100.000 protestantov. Pritožba, da je za nemške katoličane v inozemstvu glede dušnega pastir-slva v materinščini slabo preskrbljeno, velja v prvi vrsti za Jugoslavijo! Človek bi pričakoval, da se nemški katoličani v svojih organizacijah, posebno v šolskem in cerkvenem življenju zelo uveljavljajo in da igrajo gospodujočo vlogo (be-herrschende Rolle!). V resnici pa seseda ni tako. Kajti večji del manjšine — katoliki — imajo sorazmerno mnogo manj dušnih pastirjev, kakor pa pičla petina nemške manjšine — protestanti. Radi tega se večkrat dogaja, da obiskujejo nemški katoliki protestantovsko bogoslužje in da se sploh zatekajo v protestantovske cerkvene občine. Pred leti je menda že pisal neki nemški prolestantovski duhovnik iz Jugoslavije važni katoliški centrali v Nemčiji in jo prosil, naj poskrbi, da bo prišlo več nemških katoliških duhovnikov med zapuščene katoliške Nemce v Jugoslavijo, kjer bi izvrševali tako nujno potrebno dušno pastirsko službo. Tako živi v okolici njegove občine mnogo nemških katoličanov, ki se v lepem številu udeležujejo pro" testantovskega bogoslužja, vendar noče biti tako vsiljiv, da bi jih nagovarjal, naj postanejo protestanti. . . List nato nadaljuje, da niso vsi protestantski duhovniki v Jugoslaviji lako strpni in da mnogi vzpodbujajo katoličane k prestopu. Tako odpadajo nemški katoličani zlasti v Mariboru, kjer jih je samo v frančiškanski fari prestopilo od 1. 1899. 520 v protestantizem; 150 od teh pa jih je prestopilo v prvih petih letih po vojni. V Zagrebu obiskujejo nemški katoliki v trumah protestantovsko cerkev zalo, da slišijo nemške pridige in nem-*ke cerkvene pesmi. List navaja, da živi v Zagrebu, ki ima 200.000 prebivalcev, 8—10.000 katoličanov-Nemcev, ki nimajo niti bogoslužja, niti pridig v nemškem jeziku. Osemrazredno nemško šolo v Zagrebu pa obiskujejo skoraj samo otroci katoliških Nemcev. Prav take žalostne razmere naj vladajo v Belgradu, kjer postajajo nemški katoliki mlačni in celo odpadajo. V Zemunu živi 8000 nemških katolikov, vendar imajo v mestni župni cerkvi le trikrat na leto nemške pridige, v frančiškanski cerkvi pa po dve na mesec. List očita nadalje slovanskim katolikom, da poskušajo s pomočjo vere poslovaniti nemške ka- toličane! Tako sc je zlasti 160.000 nemških katolikov v djakovski škofiji že močno približalo slovanskemu življu. Opazovalec dobi občutek, da katoliška večina, Slovenci in Hrvatje z veseljem gledajo, kako se s pomočjo vere nemški katoliki vodno bolj navzemajo slovanskih narodnosti. Pri tem ne pomislijo, da s tem duševno uničujejo sicer dobre katoličane. Nemški katoličani bi pa imeli že od tega mnogo koristi, če bi se jim dale jezikovno iste pravice, kakor jih imajo zamorci ln Indijanci v svojih misijonih. Hkrati ni prav, da jih »■se gleda kot tujce, saj so bili v glavnem vendar Nemci tisti, ki so osvobodili deželo izpod turškega jarma (!) in kateri so opustošene in zapuščene po-Krajine prvi zopet kultivirali. Tako »Kolnische Volkszeitung.. Zavračamo z vso odločnostjo očitke sicer uglednega nemškega katoliškega lista na račun jugoslovanskih katoličanov. Nc moremo si razlagati, kako so mogle tako hude obtožbe in po-tvorbe priti v ta list. V odgovor samo nekaj ugotovitev: Glede Slovenije in Hrvatske tudi lahko trdimo, da ga ni duhovnika, ki bi ne znal nemščine in pri katerem bi nemški verniki lahko ne opravili svojih verskih dolžnosti. To glede Nemcev, ki so po naši deželi raztreseni pač kot ostanki bivše Avstrije in tudi nemčurjev. Kjer pa živijo Nemci že od nekdaj naseljeni v masi, tako v Kočevju in Banatu, je zanje pač dovolj po-skrbjleno. Ni nam znan primer, da bi naša cerkvena oblastva bila kdaj zavrnila prošnjo kake skupine nemških katoličanov do lastnih cerkvenih opravil, ako so jih ti zahtevali! Absurden je očitek, da bi se jugoslovanski katoličani veselili, ako se nemški katoličani zgubljajo med Slovani in pri tem trpe moralno škodo. Dejstvo je, da Nemci tam kjer so raztreseni med domačim prebivalstvom, sploh ne čutijo potrebe po lastnem bogoslužju prav radi tega, ker se radi svojega majhnega števila med Slovani kar porazgubijo in sc pač zavedajo, da za vsako peščico priseljenih inozemcev pač ni mogoče zahtevati javnih pridig in cerkvenih opravil v tujem jeziku. Več kot drzno je trditi, da so Nemci zapo stavljeni v šolskem pogledu danes, ko jim je Jugoslavija dovolila toliko pravic v šoli (tudi zasebno učiteljišče, ki lahko vzgaja učitelje popolnoma v nemškem duhu), ko se otvarjajo nemške ljudske šole tudi v nekaterih krajih (v Slavoniji), kjer jih niti pod Avstrijo ni bilo! V ostalem prosimo »Kolnische Volkszeitung«, ki dela tudi propagando za naseljevanje rajhovcev na slovenski zemlji na Koroškem, naj na Dunaju vpliva, da bi Avstrija dovolila koroškim Slovencem sr.mo tiste pravice v šoli in cerkvi, ki jih Nemci uživajo pri nas. Več Slovenci na Koroikem ne zahtevajo! Izdelujejo se nainovejši modeli otroških _ in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlorska cesta št. 4. 191 Špecerijsko m koloniialno blago, umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Ljubljani Ne obupal ustvari si sam svojo bodočnost. Izobrazi se, da boš lahko zmagal v trdem življenjskem boju. Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Pražakova 8, te v najkrajšem času usposobi, da ne znaš samo kateregakoli modernega jezika, temveč tudi vsega onega, s čimer si lažje služiš svoj kruh: knjigovodstva, trgovskega računstva in dopisja, meničnega prava, zadružništva itd. itd. Informacije brezplačno! (u) Debel* iuskinasteotrobe kopita nalceneie pri trrdk A. VOLK, LJUBLJANA Resi leva cesta 2«. Avtomobile »Renault« prodajamo iz zaloge po 15% znižanih cenah. Nudimo nove osebne, tovorne z malo porabo bencina. Prvovrstna kvaliteta. »Renault«, Ljubljana, Cesta na Rožnik št. 19. (f) Inserirajte v „Ponedeljskem Slovencu"l Edini slovenski zauod brez tujega kapitala ie Vzafemna zanarooalnica o Ljubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vss premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. KAR DE RES - DE RES! Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir. iiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav lako ludi KLIŠEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev Je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 Reno Bizel: Grajski strah Prispel sem v Salainnnco nekega pustega zimskega dne. Nekaj ur poprej je še snežilo in ceste bo se izpremenile v mlakuže. Voz, v katerem sem sedel, je s težavo vleklo šest mezgov po razriti cesti in metalo me je sem iu tja. Končno sem vendarle prispel na dom svojega prijatelja tlona Pedra v Ramon Caranza. Minilo je več kol dvajset let. odkar sva se. zadnjič videla kot študenta v Parizu. On je bil starejši otl mene, vendar pa sem ga našel zelo izpremenje- _____ nega. Zagoreli, koščeni obraz je bil videli še vedno I devet jc bila ura stolne pmiosen. I od a lelo mu je bilo ohlapno, lasje sivi. da je bil videti starec. •Dobrodošel v hiši mojih prednikov, je rekel, ko me je objel. Priklicala bova nazaj najino mladost... Priznati moram, da se mi je zdela Iu stvar nemogoča. Hiša, v kateri me je Ramon sprejel, ni bila nič kaj primerna za obujanje veselih spominov. Prednja soba je bila svečanostna. salon ogromen in temen. Mračni koli in mrki služabniki so me navdajali s puščobo in oložnostjo. ki sr je ni sem mogel otresti. Ta občutek se je izpremenil v neko tesnobnost, ko mi je gostitelj predstavil svojo ženo in hčer. Gospa Carranzova je bila nekoč brez. dvoma zelo lepa, toda oOh, nič, rekel sem kar tako.« »Vendar pa ...« .»,.». -Veš, mislil sem, da če kdo spi prvič v kakšni «obi.. .< . . x •»Za Boga! Vajen sem potovanja in prenočevanja v hotelih. Nikoli nisem občutil najmanjšega strahu.t * Moji gostitelji so vstali, služabnik je prijel svečnik in me povabil, naj grem z, njim. Poljubil sem gospe roko in se poslovil od prijatelja, ki me je gledal tako milo, tla se mi je srce mehčalo. " Soba. ki so mi jo odkazali, je bila prava pravcata dvorana. V velikem prostoru se je postelja kar izgubila. V ozadju jo bilo veliko okno z. razgledom ua stolno salamancasko cerkev, ki je tonila v temi brezzvezdnatc noči. Ogledoval sem si zidovje in opravo: stare, velike skrinje, ležki, s temnim blagom prevlečeni tlivani, velika grozeča omara, ki jc bila podobna ječi in nekaj porlrelov črno oblečenih moških z bledimi obrazi, ki so jih obdajali nabrani ovratniki, glave Janeza Krstnika na srebrnih pod- nosih Salomeje. DomihIII sem se Ramonovih besed. »Ali te je rado strah?« Ko sem videl, da je temu strahu nedoslajalo poglavitno svojstvo, ki ga mora očilovati breztelesno bitje, to je hladnokrvnost, sem se opogumil. — Čutil sem, da moram zmagali, če pokažem količkaj odločnosti... Zato sem rekel ukazovalno: »Pojdite!« Prikazen je hotela vstati, toda bila je na koncu svojih moči in padla je. vnovič ua divan. Slišal sem moledujoč glas, ki je mrmral: Odpustile! ... Odpustite! ... ue morem! To mi je bilo odveč. Jaz. živeče bitje, sem 1110-ral priskočiti na pomoč strahu. Vstal sem 111 stekel k divanu, da obodrim nesrečneža, ki je medlel. Pridvignil sem kopreno, ki mu je zakrivala obraz in ga davila, in tedaj sem zagledal pred očmi žensko, dekle z. voščenobledim obrazom. — Jecljala je samo te besede: »Odpustile... zgrešila sem sobo. •Resnično, gospodična,- sem dejal že povsem pomirjen, kdorkoli sle, vaše početje se mi zdi zelo čudno. Osmešili ste me... Prisilili ste moškega, da sloji pred vami v pižami in mora z vami strogo ravnati... Res je, tla tudi vaš položaj ni mnogo bol j i. Takale laži-prikazen je prav smešna in tako sva si v tem enaka. Ne preostaja mi drugega, kakor da pokličem gospoda Ramona. Moja čudna neznanka se je zdrznila. •Oli. ne! Ne kličite mojega očeta, prosim vas!« Kaj? Morda sle celo gospodična Marija Car ranza. »Da!« Toda, kaj naj lo pomeni? Globoko je vzdihnila. se nekoliko opogumila in izpregovorila: •Verujte mi, gospod, da bi mi bilo zelo žal, ako bi me imeli z.a norico, ki vas je hotela pre strašiti. V resnici sem zelo nesrečno dekle, ki ne uporabljam tega sredstva z.a svojo zabavo, kar hi bilo neumno početje, ampak zato, dn napravim konec svojemu trpljenju. Pomislite, da živini v lej trdnjavi od rojstva, da ne hodim ne na izprehod, ne nikamor razen v stolnico, ki je sto korakov oddaljena od tu. Umreti mi je od dolgega časa...« »Vse to naj bo res, gospodična, toda čemu igrate straha?« »Potrpite nekoliko... Prosila sem svoje, naj me puste, da grem iz te hiše. Zdravnik jim je povedal. da me bo konec Iu. Uporabila sem smeh in jok, da bi jih prepričala. Zaninii. Moj oče se je rodil v tej hiši in neče iz nje. Sami ste videli, kakšno je njegovo zdravstveno stanje. Tudi njemu bi dobro dela zrak in solnce. Ko sem vse poskusila, sem sklenila, da ga prestrašim. Prepričati sem ga hotela, da mu njegovi predniki svetujejo, naj zapusti ta zakleti kraj. Pomislila sem, da bi utegnil slušati opomine z onstran groba. Ker je izčrpan, jc zelo podvržen vplivom. I11 tako je že mesec dni. kar hodim tako našemljena po hiši. Predstavljani duha Donne Serafine, hčerke Filipa V., ki je umrla za sušico v tej hiši 15. februarja 1644 ... Zahajam v sobo svojega očela in stočem; stresam kraguljčke in govorim: »Don Ramon. zbežite iz lega groba, iz tega pribežališča mrtvih. Usoda, ki me je zlomila sredi mladih dni. je neizprosna; ludi vas bo zlomila! ln mislile, da vaš oče verjame? Po kralkeni pomisleku je odgovorila: »Upam in želim, da bi se to kmalu zgodilo, ker ne morete si misliti, kako težko mi je igrati vsako noč straha. jO tem ne dvomim.« Molčal sem. Moje oči. ki so se polagoma prilagodile poltemi, so razločevale fine poteze mladostnega obraza, ki so ga obrkrožali plavi lasje. Toda ta obraz je bil lako bled, da sem ga primerjal beli vrtnici; slabotno, boječe bilje, ki se je nekoliko sramovalo lega nočnega doživljaja, je tiho ihtelo ... • Ne vem. koliko časa je tako ostala pri meni. Vsekakor mi je tisti čas hitro minil. Skušal sem ji ustaviti solze, obljubil, da bom govoril z. očetom in pospešil njeno osvoboditev. Nasmehnila se mi je, mi prožila svoje vroče roke in nato še nekoliko preplašena zbežala. >Si li dobro spal? me je vprašal don Ramon zjutraj, ko smo bili zbrani v obednici. »Da in ne,c sem odgovoril. Dobro od polnoči do zore, slabo od devetih do polnoči. -Kaj pa se je zgodilo? Gospa se je kazala presenečeno, toda iz. njeno prebledelosti sem sklepal, da so boji, kaj bom povedal. »Saj domnevaš, kaj sem videl?' »Ah! ,Ona' je prišla!...' •■Prišla jeW »Strašno !< •■Strašno je prehuda beseda, vsekakor pa nadležno.-: •Sedaj se ti izpovem, da smo ti prepustili najino sobo, ker smo mislili, da sc .ona' ne bo upala notri.« »Pa si jo le upala/: >Ne vem, kako bi te prosili zamere.< »Dragi prijatelj, ta stvar nima nikakega pomena zame; pač pa se bojim, da so vam li izrazi zagrobnih želja silno mučni. Don Ramon je namršil čelo. Gospa sc je Iresla strahu, ko so je spomnila strašnih noči. Nihče izmed njiju ni okusil jedi. Ko sem popil kavo. je gospod Ramon s še bolj mrkim obličjem in s pridušenim glasom izjavil: »Kljub temu ne gremo iz te hiše. Tu sem se rodil in tu hočem umreti. V tistem hipu je vstopila gospodična Marija. I Očetove odločne besede so jo zadele kot udarec s i kladivom. Gledala me je s solznimi očmi, pričaku-\ joč moje pomoči. In posegel sem vmes. ■Ti. seveda, imaš pravico prenašati to žrtev. Kaj pa tvoji? čutil sem, da bi se zastonj upiral trmastemu sebičnežu. Zato sem mu stavil drugo vprašanje. Kaj pa, če bi te resi t prikazni?« »Ti?« »Vi?« je vzkliknila gospa s takim zanosom, da sem uvidel, kako se nič ne strinja z moževim junakarstvom. »Da, če mi dovolite. Toda obljubiti mi morate, da izročile vso zadevo meni in me ne boste 0y»-rali pri mojem delu in izbiri sredstev.* Prisegla sta, da mi dasta popolno prostost in mi obljubila večno hvaležnost. Ves dan sta premolila in nemirno tavala p«, hiši, ne da bi kaj jedla. Tako vneto sta mi stregla, da bi bil skoraj zardel od sramu, ako bi se ne zavedel, da izvršujem dobro delo, tembolj ker sem zdaj njihovo srečo istovetil s svojo. Ko je v stolnici odbilo devet, sva se z Marijo pripravljala za komedijo. Prišla je pome v veliko spalnico, kjer sem jo prejšnjo noč zasačil. Prosila n»e je naj jo bolj ljubko opremil za njeno vlogo I strahu. Na glavo sem ji pritrdil venec umetnih i cvetlic, poučil sem jo, kako naj z večjim uspehom i uporablja kraguljčke. kako naj učinkovito izpre-| minja svoj zagrobni glas, in kako naj z nadzemske | lagotnostjo plava po podu. Igralci so bili pripravljeni, generalna vaja končana; nato sva šla. da še stopiva pred občinstvo. Občinstvo! Zakonca Carranza sta čakala v salonu. ki sta ga za silo razsvetljevali dve sveči. Pri najmanjšem šumu sta vztrepetala. In ko sem se jima pribliifil. sta bila lako razburjena, da nista mogla izpregovoriti besede. »,Ona* prihaja.. ••> sem rekel. »Za mano hodi.« Don Ramon je imel vendar še toliko moči, da me je vprašal: »Prav, toda... ali pojde za vami 1 tio konca?« Nisem utegnil odgovoriti, ko smo zaslišali šu-i menje svile po podu in pred našimi očmi se je prikazala bela ženska j>ostava v deviškem žaru. Kraguljčki so zazvonkljali, nebeška glorija je obdajala belo prikazen, ki je bila strahotno in čudežno lepa ob enem, kakor da je iz groba prispe* v zemeljsko noč angel z razpetimi krili. Zagrobni glas je prerušil tišino. »Don Ramon, zbežite iz tega groba... Zapu« stile to zakleto hišo ...« Nagovorjeni mož je prebledel in pokleknil. Gospa je odrevenela ihtela. Serafina, hči Filipa y Vartosy Benito Carranza, ščitonosca kralja Filipa IV., umrla za jetiko v j tisti hiši 15. februarja 1644; ni mogla nadaljevati j svojih grozečih besed. Usmiljenje jo je prevzelo. S kretnjo roke sem ji pokazal vrata. Skupaj sva i šla čez prag; toda jaz, ki sem se zavedel, da po-j staja ta šaljiva igra preresna, sem se okrenil in ! rekel: »Prijalelj, preden duh zapusti lo hišo, do-j volite, da vas prosim za njegovo roko.« i Moj gostitelj ni vedel, v kakšnem svetu živi. Še vedno je klečal in ni takoj odgovoril. Jecljal je nesmiselnosti, nato pa izpregovoril kakor v sanjah: »Da, da, vse, kar hočete.« Zdaj se je tudi gospodična vrnila, razkrila obraz in stala pred svojimi kot boječ, pohleven, iz raja izgnan seralin, ki ni ohranil drugega kakor sloves 6voje lepote. Strah me je bilo tega zaključnega prizora. Do sedaj je naša komedija dobro šla, kakšen pa bo konec? Don Ramon je občutil lako olajšanje, da s& je vrgel v naslanjač z vzdihom, ki je oznanjal najino zmago; gospa je izpregovorila besedo, ki je čudovito zaključila doživljaj, ginljivo, materinsko besedo... »Zdi se, kakor tla je že v obleki neveste.« In lo jo bilo resnično, zakaj čez nekaj tednov sem jo peljal pred oltar v navzočnosti dona Ramona in njene matere v isti obleki, v kateri je hodila kot duh Serafin. hči Filipa Carranza in j« umrla za sušico v starodavni hiši v Salaminci. Poroka se je vršila v Parizu, kamor smo s* vsi šlirje preselili.