Ptuj, petek, 7. aprila 2006 letnik LIX • št. 27 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
OBRTNA CONA NOVI JGRK, Nova vas pri Markovcih103,tel.:754 00 90 ORMOŽ, Rujska cesta 17, tel.: 741 72 70
Obiščite naš
prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Šport Nogomet •
S Koprčani prihajata na Ptuj Rudonja in Karič
Stran 15
Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah	Gospodarstvo	Kmetijstvo	Po naših občinah	Crna kronika
Ormož • Z	Ptuj • Koliko ljudi bo	Ptujska klet •	Dornava • "Takšno	Ptuj • Epilog
bejzbolskim kijem	(še) ostalo brez dela	Odpuščeni delavci	obnašanje vzgojiteljice	krutega umora
nad vrstnike	v Perutnini?	vložili tožbe	je nedopustno!"	Ervina Vidoviča
Stran 3	Stran 4	Stran 10	Stran 13	Stran 32
9770040197060
Majšperk • Še o zapletih zaradi neplačanega dela pri gradnji šole
Kaj bo ugotovila proračunska Inšpekcija?
Na zahtevo Ministra za šolstvo in šport Milana Zvera poteka na Občini Majšperk od ponedeljka, 3. aprila, nadzor proračunske inšpekcije, ki naj bi ugotovila predvsem, ali sta financiranje in izgradnja nove osnovne šole Majšperk potekala v skladu s predpisi in zakonodajo.
zakonodajo. Glavni izvajalec, podjetje Rudis iz Velenja, ki je bil izbran na podlagi razpisa in s katerim ima občina podpisano pogodbo, je bil do nas vseskozi zelo korekten partner. Drugih pogodb, mislim na pogodbe s podizvajalci posameznih del, Občina Maj-šperk ni sklepala, zato tudi ne poznamo njihove vsebine in jih ne moremo komentirati.«
Od Ministrstva za šolstvo in šport smo želeli izvedeti, kdo in zakaj je zahteval nadzor proračunske inšpekcije, a od predstavnice za stike z javnostmi Jane Kostrič do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora.
Naj spomnimo, da so po zapletih zaradi neplačil opravljenih del pri izgradnji OŠ Majšperk že 7. marca letos iz Ministrstva za šolstvo in šport prejeli dopis, v katerem so občino Majšperk zaprosili, da jim v sredo, 15.
Kot je povedal direktor majšperške občinske uprave Marjan Gorčenko, jih je predstavnik proračunske inšpekcije obiskal v ponedeljek 3. aprila in od takrat pregleduje njihovo dokumentacijo ter račune v zvezi s šolsko investicijo, vse od razpisa do končne situacije. Predvidevajo, da naj bi delo končal do konca tedna, sicer pa naj bi bil glavni namen tega inšpekcijskega pregleda predvsem ugotoviti namensko uporabo državnih sredstev, ki so bila namenjena za izgradnjo nove šole v Majšperku.
Tudi županje dr. Darinke Fakin obisk državne proračunske inšpekcije očitno ni posebej presenetil, saj je za Štajerski tednik o tem povedala: »Prepričana sem, da je celotna investicija, od njenih začetkov v letu 2004 do zaključka v lanski jeseni, potekala v skladu s predpisi in
Uvodnik
Skupaj delamo za zdravje
Današnji svetovni dan zdravja je posvečen zdravstvenim delavcem in poteka pod geslom Skupaj delamo za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija je med cilje letošnjega dne zapisala, da želi opozoriti na globalno krizo zdravstvenih delavcev, ki se po mnenju strokovnjakov te organizacije kaže v pomanjkanju kadrov zaradi dolgoletnega preskromnega vlaganja v izobraževanje, usposabljanje, plače, delovno okolje in vodenje.
In kaj to pomeni za Slovenijo? Vemo, da v Sloveniji že sedaj primanjkuje nekaj sto zdravnikov. Nekateri župani se trudijo v lokalno skupnost pripeljati dobrega zdravnika in mu nuditi vse. Na drugi strani pa nekateri pogojujejo podelitev koncesije z odkupom prostorov in še bi lahko našteval. S tem so vsekakor prikrajšani občani, saj dobri zdravniki odhajajo v kraje, kjer jim nudijo več.
Tudi na državni ravni ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. Nujno bi bilo uvesti enotne koncesijske pogodbe tako v primarnem kot sekundarnem zdravstvu. Tako bi bili izenačeni javni zavodi in zasebniki koncesionarji, ki jim država pri normativih še vedno nekako gleda skozi prste. Nerazumno je, da v javnih zavodih veljajo drugačni standardi kot pri zasebnih koncesionarjih. Vsekakor pa bi bilo treba tudi pri zasebnikih koncesionarjih pogledati finančno poslovanje, saj tako javni zavodi kot zasebniki trošijo iz iste vreče.
V javnih zavodih bi bilo potrebno direktorjem zdravstvenih domov dati pooblastila, kajti premalo je napisati, da se morajo obnašati kot menedžerji, za to pa nimajo nobene pravne podlage. Direktorjem v zdravstvu še vedno ni omogočeno stimuliranje dobrih delavcev in kaznovanje slabih. Tako je v javnih zavodih še vedno delno prisotno samoupravljanje.
Velikokrat se zgodi, da niti država in tudi ne lokalna skupnost kot ustanoviteljica zdravstvenih domov ne zmore zagotavljati sredstev za nakup opreme, ki jo za zdravstvene ustanove predpisuje zakon.
Skratka, tudi na tem področju še marsikaj ni urejeno in tudi zaradi nekaterih pomanjkljivosti je državna vreča za zdravstvo vedno tanjša. Spet se veliko govori o spremembah zdravstvenega sistema, celo o odkupu zdravstvenih domov itd. Ob svetovnem dnevu zdravja vsekakor lahko zapišemo, da so zdravstveni delavci veliko boljši od slovenskih politikov, kajti raziskave v zdravstvu se izvajajo s poizkusi na živalih, slovenski politiki pa svoje še tako nore ideje vedno preizkušajo direktno znova in znova na nas, državljanih.
Zmago Šalamun
marca, omogočijo vpogled v dokumentacijo v zvezi z izgradnjo OŠ Majšperk. V istem dopisu so zapisali tudi, da so za vpogled v dokumentacijo s strani Ministrstva imenovali komisijo v sestavi Janja Barši iz službe za investicije kot predsednica ter Jožica Ložar iz službe za investicije in odvetnik Andrej Turk, zunanji sodelavec Ministrstva, oba kot sodelavca.
Kot je povedal direktor občinske uprave Marjan Gorčenko, so s strani Občine Majšperk uredili vse potrebno, da je sestanek v sredo, 15. marca, potekal nemoteno, vendar je bil s strani ministrstva v nekoliko okrnjenem obsegu, saj sta prišla na Občino Majšperk le člana komisije Jožica Ložar iz službe za investicije ter njihov odvetnik Andrej Turk, medtem ko se predsednica komisije Janja Barši, ki je s strani Ministrstva ves čas zadolžena za investicijo OŠ v Majšperku, sestanka ni udeležila. S strani občine Majšperk so na sestanku sodelovali vsi trije predstavniki: direktor občinske uprave Marjan Gorčenko, ki je s strani Občine
Majšperk že od vsega začetka zadolžen za spremljanje omenjene šolske investicije, odvetnik Tibor Gregl, ki zastopa interese Občine Maj-šperk, ter občinska pravnica Tatjana Varžič.
Direktor občinske uprave Marjan Gorčenko je povedal, da je predstavnico Ministr-
stva in njihovega odvetnika zanimala le dokumentacija v zvezi z javnim razpisom in izbiro najugodnejšega izvajalca za izgradnjo osnovne šole ter izrazil začudenje, ker nista niti pogledala nobenega dopisa ali dokumenta v zvezi s plačili za vsa opravljena dela, saj naj bi po dosedanjih izja-
vah v javnosti bil prav v tem srž vsega problema.
Na občini Majšperk ponovno zatrjujejo, da so svoje obveznosti poravnavali sproti ter da z neporavnanim plačilom glavnega izvajalca do posameznih podizvajalcev nimajo nič skupnega.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Nekatera dela pri izgradnji nove Osnovne šole Majšperk, ki so jo svečano odprli septembra lani, še vedno niso bila plačana.
Sedem (ne)pomembnih dni
Kaj se sme
Kmalu po odstavitvi Zorana Jankovića z vodilne pozicije v trgovskem gigantu Merca-torju so nekateri ugotavljali, da v posameznih Marcatorjevih trgovinah pozdrav blagajničark in blagajnikov kupcev ni več tako prijazen in spontan, kot je bil v Jankoviće-vem času. Trdili so celo, da pozdravljanja ponekod preprosto ni več. Čeprav je bilo v takšnem »ugotavljanju« zagotovo tudi nekaj pretiravanja, morda celo netočnosti, je vendarle res, da se je »prijaznost« Mercatorjevega osebja (v to sodi pa tudi pozdrav kupcem) neposredno povezovala ravno z Jankovićem in njegovim vodenjem te trgovske verige. Večina je preprosto menila (in meni), da so pri Mercatorje-vih blagajnah začeli pozdravljati kupce v času Jankovića in po njegovi zahtevi ali zaslugi _
Seveda pri vsem skupaj ne gre za kakšno usodno vprašanje (ali potezo, ki bi sama po sebi vplivala na boljše poslovne rezultate), vsekakor pa je sestavni del celostne podobe, nekakšna identiteta, ki kupca ne more pustiti hladnega in nezainter-esiranega. Takšne drobne (ne-)pomembnosti so sestavni del
splošne kulture nekega podjetja, tako kot so posamezne značajske poteze tudi ogledalo kulture vsakega posameznika. Žal se prepogosto zdi, da na ta vidik »razvitosti« in »ugleda« kar prepogosto pozabljamo. Prijaznost, spoštljiv odnos med ljudmi, upoštevanje pravil lepega obnašanja je za premnoge nekakšna nepotrebna obremenitev, ki naj bi pačila »moč« in »samozavest« različnih povzpetnikov, ljudi s polnimi denarnicami denarja in brez srčne kulture. Prevečkrat se zgrozim, ko ugotavljam, kako nekateri niso sposobni niti prijaznega nasmeha niti besede »hvala« ob različnih srečanjih in ob najrazličnejših situacijah, ko bi bilo eno in drugo normalno. Sprašujem se, kako je mogoče, da nekateri preprosto (še zlasti ob različnih navadnih in nenavadnih primerih (še posebej v avtu ali za ograjo lastnega doma) ne znamo komunicirati prijazno, ampak zgolj vzvišeno ali prepirljivo.
Vse to me že posebej vznemirja in sproža nič koliko vprašanj v dneh, ko se na veliko ukvarjamo z različnimi zadevami, od katerih ima vsaka svoje ime in svojo zgodbo, a tudi skupni imenovalec. Pri vseh gre namreč predvsem za (ne)kvaliteto odnosov in za (ne)priznavanje splošnih
civilizacijskih norm za normalno sobivanje. Seveda je zanimivo, kako se v nastalem položaju kažejo neposredno prizadeti, čeprav je seveda zelo pomenljiv tudi splošen odziv.
Zdaj že splošno razvpito (in na splošno obsojeno) razgrajanje v Gimnaziji v Domžalah po svoje (enako kot vsi drugi ekscesi, ne samo na šolskem področju) opozarja, da se vrsta (pristojnih) družbenih struktur zgane šele, ko je že prepozno. Minister za šolstvo in šport ima seveda prav, ko opozarja, da zaradi enega ali nekaj nedopustnih škandalov v šolah ne kaže kar nasploh stigmatizirati vseh slovenskih šolarjev in dajati kategoričnih, diskva-lifikatorskih ocen vsej šolajoči se mladini. Po drugi strani pa je res tudi to, da pojav nasilja v šolah ni nekaj, kar je (šele) nastalo v Domžalah. Potemtakem bi smeli pričakovati in zahtevati, da bi se šolske oblasti pojavile z ukrepi in korekturami šolskih predpisov za povečanje avtoritete učiteljev in spoštovanja reda v šolah že bistveno prej. Škoda, da v množici različnih izjav nekateri sploh niso zaznali po svoje izjemno iskrenih (in v marsičem poučnih) izjav neposredno odgovornih in neposredno prizadetih dijakov. Le-te namreč ne odkrivajo samo »divjakov«, ki naj bi zaslužili splošen družbeni prezir, ampak tudi prizadete mladeniče in mladenke, ki so se (resda šele potem, ko je bilo že prepozno) zavedali, da so storili nekaj nedopustnega, pravzaprav strašnega, česar
se (zdaj) tudi sami sramujejo. Seveda bi nekdanjim in sedanjemu šolskemu ministru nujno morali postaviti vprašanje, kaj so storili vsak zase in vsi skupaj, da bi slovenska šola - poleg vsega drugega - predvsem vzgajala in da otrok ne bi že vnaprej delili na »elitneže« in »druge«, za katere naj bi bilo tako ali tako normalno, da so tudi vedenjsko bolj problematični
V Ljubljani so pred nekaj dnevi odstavili direktorja Zdravstvenega doma Ljubljana, ki ga je sodišče obsodilo na pogojno kazen zaradi spolnega nadlegovanja svojih sodelavk. Zamenjavo je podprlo oziroma spodbudilo ministrstvo za zdravje. Seveda bi bilo še bolj normalno, da bi predstojnik omenjene zdravstvene ustanove sam odstopil. Vsekakor pa ljubljanski primer vendarle dokazuje, da so v družbi izoblikovani (in da delujejo) principi, o tem, kaj je »združljivo« in kaj ne z izvajanjem posameznih funkcij. S takšnim ravnanjem seveda tudi vlada dobiva dodatne točke, hkrati pa tudi izgublja, ker v drugem (približno enakem) primeru ne ravna enako. Tako -po pisanju medijev - namerava poslati za slovenskega ambasadorja v New York (OZN) človeka, ki ga prav tako bije (javni) glas, da naj bi spolno nadlegoval svoje sodelavke _
Vsekakor ostaja večno aktualno, da je treba pravila lepega obnašanja spoštovati dosledno in ne kar tako _
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^ainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec
(02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Na Gimnaziji pretreseni nad prvim primerom fizičnega nasilja
Z bejzbolskim kijem nad vrstnike
Minuli torek, v glavnem odmoru, so se dijaki ormoške Gimnazije kot vsak dan odpravil po malico v bližnjo prodajalno TUš. Za dva dijaka prvega letnika se je pot hitro končala, saj sta jih pred šolo skupila z bejzbolskim kijem. Napadalci, s katerimi sta imela fanta očitno stare zamere, so bili prav tako 15- in 16-letniki, nekdanji sošolci iz osnovne šole.
Komandir policijske postaje Ormož Miran Horvat je povedal, da ko so prišli policisti na kraj dogodka,
David Bogadi, Hum, dijak 3. b letnika: Nimam informacij o tem, kaj je bilo v ozadju teh dogodkov. Odrasli premalo vedo, koliko nasilja se dogaja med mladimi. Da bi bilo nasilja manj, bi lahko v šoli organizirali kakšna predavanja, pa tudi starši bi morali bolj paziti na to, kaj počnejo njihovi otroci.
Tanja Sok, Ormož, dijakinja 3. b letnika: Jaz nasilja na naši šoli ne čutim. Kaj se je zgodilo pred Gimnazijo, pa ne vem. Morda je bolj kot fizično med dijaki na naši šoli prisotno psihično nasilje. Za zajezitev nasilja bi morali ukrepati starši dijakov in učitelji.
storilcev ni bilo več, s pomočjo prisotnih pa so ugotovili, kdo je bil vpleten. Vpletenih je bilo šest oseb, dva dijaka ormoške Gimnazije in štirje dijaki s ptujskih srednjih šol. Posledica dejanja so tri kazenske ovadbe -za lahko telesno poškodbo, za poškodovanje tuje stvari in ogrožanje z nevarnim predmetom.
Da pa bi na prvi primer nasilja med mladimi takoj ustrezno reagirali, so že v petek za prve letnike pripravili predavanje Nasilje med vrstniki. Predaval je vodja policijskega okoliša Mitja Novak. Podobno predavanje so izvedli že v začetku šolskega leta. Horvat je poudaril, da je treba takoj v začetku stvari postaviti na prave temelje in jih poimenovati s pravim imenom.
In kakšna je bila reakcija na Gimnaziji? Ravnateljica Sonja Posavec je iskreno priznala, da so bili ob dogodku vsi prizadeti. »Ko smo videli, kakšno poškodbo je imel eden od dijakov, smo poklicali zdravstveno službo, ki se je hitro odzvala, ga odpeljala ter ustrezno oskrbela. Drugi dijak je sam poklical starše, ki so ga odpeljali k zdravniku. Popoldne se je razredničarka pogovarjala s starši, ki so izrazili pričakovanje, da se bodo napadalci žrtvam in njihovim staršem vsaj opravičili, ker gre za nekdanje sošolce iz osnovne šole.«
Ste zaznali znake nasilja tudi med dijaki šole?
»Primer se je zgodil izven pouka in izven šole, naši dijaki pa so bili žrtve napada. To je prvi primer fizičnega
nasilja, ki smo ga mi registrirali, čeprav verjamem, da se kakšne malenkosti kdaj pojavljajo. Mogoče bolj iz objestnosti. Je pa veliko verbalnega nasilja med dijaki. Najverjetneje se ti niti ne zavedajo, da določene besede lahko nekoga zaboli-jo, prizadenejo. Na tem področju smo že izvedli nekaj aktivnosti. Dijake skušamo obveščati, pretirano govorjenje o nasilju pa lahko to še stopnjuje, zato je pomembno najti pravo mero. Zato je bilo dobrodošlo petkovo predavanje v smislu, naj se odzovemo preventivno, naj se v primeru nasilja raje umaknemo.«
Pretep med vrstniki je eno, napad z bejzbol-skim kijem pa je gotovo srhljivo dejanje, saj gre za načrtovano akcijo.
Gre način napada pripisati vplivu ameriške kulture?
»Gre za vpliv televizije, filmov, otroci so obdani z nasiljem v računalniških igricah,vpliv tega, da so otroci, ki obiskujejo pouk popoldan, v dopoldanskem času sami doma in nimajo nobene kontrole. Čeprav bi se imeli kaj učiti, delati naloge, se odločijo za napačen način preživljanja prostega časa.«
Nedavno smo bili priča nasilju tudi v srednji šoli v Domžalah. Se nasilje med mladimi stopnjuje?
»Nasilja je po moje približno enako kot prej, enak odstotek ljudi je podložen nasilju in odstopa od tistih norm, ki so običajne. Bolj bi rekla, da smo bolj pozorni na ta odstopanja. Naši dijaki so resno in zavzeto debatirali o domžalskih dogodkih, znali so kritično oceniti, kaj se je zgodilo in kako bi se oni odzvali na to. Vprašali so me za mnenje, ali bi glavnega akterja med dijaki izključila ali ne in sem jim povedala, da ne. Moje osebno mnenje je, da je vsak otrok, ki ga postavimo na cesto, potem zagotovo družbeni problem. Dokler še obstaja kakšna možnost, da ga uti-rimo v običajen način življenja, mu je treba ponuditi drugo priložnost.
Fantje, ki so napadli naše dijake, niso premislili, kakšne so lahko posledice, kaj bi bilo, če bi bile poškodbe hujše.
kega sredi belega dne. Moj občutek je, da so bili dijaki, ki so pretep opazovali, zelo prestrašeni in prizadeti. Zanimivo pa je, da so dijaki v razgovoru povedali, da če se incident ne bi zgodil v dopoldanskem času, o njem sploh ne bi nikomur povedali. Podobne stvari naj bi se med akterji že dogajale, pa nihče od odraslih o tem ni nič vedel. Moje mnenje je, da dijaki o tem neradi govorijo, kot da bi jih bilo sram, kot da je tako vedenje nekaj normalnega. Vzroke je treba iskati v družbi. Dijaki so mi povedali, da so se prišli napadalci te dni opravičit.« viki klemenčič ivanuša
Gimnazija Ormož je ena mlajših gimnazij v Sloveniji in jo obiskuje 252 dijakov. Zaposleni in dijaki so nad nasilnim dogodkom zgroženi.
Mislim, da problemi bistvenih odstopanj od norm izhajajo iz družin. Ko dobimo dijake v srednjo šolo, so že skoraj izoblikovane osebnosti. Kakšne malenkosti se še dajo popraviti z dobrimi nasveti in vzgledom, ampak kaj bistvenega spremeniti je zelo težko.«
Ste imeli primere nasilja dijakov nad profesorji?
»Tu in tam se zgodi verbalni delikt med dijaki in učitelji, pade tudi kak vzgojni ukrep na račun tega. Lani je bil tak primer, ki pa se je preko vzgojnega ukrepa uredil. Na naši šoli so vzgojni ukrepi malo rabljeni in le v primerih neupravičenega izostajanja od pouka in primerih alkoholiziranosti. Treba je iti skozi ormoški park, pa vidimo stanje, vendar tam nimamo možnosti poseganja in lahko le vljudno opozarjamo starše, naj bolj skrbijo za svoje otroke, naj pogledajo, kakšni prihajajo domov. Tudi v trgovinah nihče ne vpraša, koliko so stari dijaki, ko kupujejo alkoholne pijače. Trgovce, gostince in ostale smo lani z dopisom skupaj z vsemi osnovnimi šolami opozorili, da so naši otroci mladoletni.«
Razredničarka Karmen Plavec je bila bolj emotivno vpletena v dogodke, saj so bile žrtve njeni dijaki prvega letnika: »Šokirana sem, da se lahko kaj takega zgodi. Prepričana sem bila, da pri nas ni tovrstnega nasilja, potem pa se zgodi nekaj ta-
Iztok Kustec, Ormož, dijak 4. a letnika: Na naši šoli občutimo predvsem verbalno nasilje, ne pa fizičnega. Po tem, kar sem slišal, je šlo pri pretepu za konflikt posameznika z vrstniki, ki niso dijaki naše šole. Za manj nasilja med mladimi je treba začeti s starši, v primarni socializaciji je otroka treba naučiti družbenih norm in vrednot.
Jožica Hudžar, Sv. Tomaž, dijakinja 4. a letnika: Teh posameznikov, ki so bili vpleteni v pretep, ne poznam. Dogodek me ni presenetil, saj se take reči dogajajo tudi na drugih šolah. Je pa res to pri nas prvi primer in se je iz tega naredil halo. Prav je, da so prve letnike malo poučili o nasilju, pa tudi starše bi bilo treba, saj ne vedo, kaj se dogaja. Če pomagajo enemu, je že dovolj.
Foto: vki
Foto: vkl
Ptuj • Perutnina zmanjšuje število zaposlenih
Koliko ljudi bo (še) ostalo brez dela?
Prejšnji teden se je začelo dogajati to, kar je generalni direktor in predsednik skupine PP dr. Roman Glaser napovedal že na tiskovni konferenci v začetku tega leta. Ptičja gripa je začela pobirati svoj davek, najprej v zmanjševanju prodaje belega mesa, posledično pa v zmanjševanju števila zaposlenih.
Neuradno je brez dela ostalo 50 ljudi, ki so s PP imeli sklenjeno pogodbo za določen čas in ob izteku pogodbenega roka jim v podjetju slednje niso več podaljšali. Kaj se dogaja in kaj je pričakovati vnaprej, smo povprašali kar prvega moža perutninarskega giganta, ki je povedal naslednje: »V Perutnini Ptuj že dlje časa uravnavamo svoje poslovne procese na način nenehnega prilagajanja vseh poslovnih procesov tistim okoliščinam, ki zagotavljajo optimiranje vzreje, obdelave in predelave perutninskega mesa in izdelkov. Tako zadnji fluktuacijski paket zaradi optimiranja števila zaposlenih predstavlja običajno oscilacijsko potezo.
Vanj so bili zajeti izključno sodelavci Perutnine Ptuj, ki so imeli sklenjeno razmerje za določen čas, pogodba pa se jim je iztekla.«
Kot v nadaljevanju pojasnjuje Roman Glaser, so brez dela ostali pogodbeni delavci na različnih lokacijah v PC Mesna industrija, ki predstavlja osrednji predelovalni obrat v Perutnini Ptuj.
Na vprašanje o morebitnih nadaljnjih prekinitvah pogodb po izteku pogodbenega roka pa Glaser odgovarja: »Vse je odvisno od tehnoloških postopkov, sezonskih vplivov, prodajne dinamike, vzrejnih ciklusov in drugih dejavnikov, ki jih upoštevamo v Perutnini Ptuj za optimiranje vseh proizvodnih
Predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser: "V teh tednih uprava Perutnine Ptuj intenzivno pripravlja razvojno sanacijski program, ki z vseh vidikov ponovno analizira letošnji položaj v podjetju in njegovem okolju."
Število zaposlenih zmanjšujejo tudi v Pivki
Od prvega potrjenega primera ptičje gripe v Sloveniji pri divjih pticah v začetku februarja proizvajalci perutninskega mesa ugotavljajo v februarju za 20 odstotkov nižjo prodajo piščančjega mesa na domačem trgu, v marcu pa je bila po doslej znanih podatkih prodaja nižja za 15 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim mesecem. Proizvajalci perutninskega mesa in izdelkov se odzivu domačih potrošnikov na pojav ptičje gripe skušajo prilagoditi z zmanjšanjem proizvodnje in tudi števila zaposlenih. Po podatkih združenja živilske industrije je bilafebruarja proizvodnja piščančjega mesa v Sloveniji manjša za 17 odstotkov glede na načrte in za 12 odstotkov glede na lanski februar. Proizvodnja perutninskih izdelkov pa je bila februarja nižja od načrtovane za četrtino, vendar na ravni lanske, medtem koje v marcu proizvodnja v povprečju za 18 odstotkov manjša od proizvodnje marca lani.
Ob Perutnini Ptuj racionalizacijo proizvodnje in zaposlenih izvajajo tudi v Pivki perutninarstvu, kjer je direktor Janez Rebec napovedal zmanjševanje števila honorarnih delavcev (teh je 25), o večjih odpuščanjih pa je v teh dneh po njegovih besedah še preuranjeno govoriti, čeprav ta možnost ni povsem izključena.
procesov.«
Enostavno povedano je to razumeti kot »da«, torej, da bodo v vodstvu ob nadaljevanju zmanjšanja prodaje še naprej primorani zmanjševati število zaposlenih, verjetno najprej tistih pogodbeno vezanih za določen čas. Takih je sicer v PP v Sloveniji nekaj manj kot 10 odstotkov vseh.
Kje bodo nadaljnja »odpuščanja« oz. »odslavljanja« začasno zaposlenih sledila, pa je odvisno od več dejavnikov, nikakor pa ne bo šlo zgolj za določeno proizvodno linijo: "Kot že rečeno, bo to odvisno od vsakokratne strukture v segmentu obdelave perutninskega mesa, predelave in drugih ciklusov v delovnem procesu, vključno z vzrejni-mi ciklusi pri naših kooperantih."
Vhlevljanje piščancev pri kooperantih je sicer doslej
potekalo povsem normalno: »To pomeni, da je potekalo po dinamiki, ki je v skladu z letnim vzrejnim načrtom, jo pa prilagajamo po podobni metodologiji, kot ostale poslovne funkcije. Tako smo tudi ves čas izpolnjevali naše obveznosti, da smo ustrezno vzrejene živali tudi prevzemali v skladu s tehnološkimi postopki, ki determinirajo poslovne procese v Mesni industriji.«
Kako bo vnaprej, se ne ve.
Bodo brez dela ostali tudi redno zaposleni?
Ogrožena pa niso samo delovna mesta začasno pogodbeno vezanih delavcev, ampak tudi mesta redno zaposlenih: »V teh tednih uprava Perutnine Ptuj intenzivno pripravlja razvojno sanacijski program, ki z vseh vidikov
ponovno analizira letošnji položaj v podjetju in njegovem okolju. Poudarek je seveda na razvojnem delu tega sanacijskega programa in v njenem duhu bo minila tudi letošnja strateška konferenca Skupine Perutnina Ptuj, ki jo imamo v aprilu. Na osnovi zaključkov tega programa bomo v nadaljevanju sprejeli tudi rebalans letošnjega poslovnega načrta. Konkretnih številk, ki jih bomo verificirali v razvojno sanacijskem programu, pa v tem trenutku še ne poznamo, saj gre za projekt in proces, v katerem eval-viramo vse poslovne funkcije Skupine Perutnina Ptuj.«
Kaj bo prinesel in kakšen bo sanacijski progam, bo torej vidno že v tem mesecu, kakšnega posebnega, nerealnega optimizma pa iz odgovora ni zaznati.
Izvoz stabilen, a bistveno nižji kot lani
Da je podiranje drzno zastavljenega plana za letošnje leto posledica preplaha in pojava virusa ptičje gripe v našem neposrednem okolju, je jasno. Prodaja belega mesa se je po splošnih statističnih podatkih v Sloveniji zmanjšala za 15 do 20 odstotkov, seveda pa je ta odstotek različen pri različnih proizvajalcih. Roman Glaser pravi: »V PP ves čas in konstantno obveščamo vse javnosti o spremembah, ki so se pojavile na trgu po eskalaciji aviarne influence pri divjih pticah tudi na teritoriju Slovenije. Pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano RS deluje tudi posebna komisija za ocenjevanje sprememb, ki tudi pripravlja svoje poročilo. Na segmentu izvoza v tretje države je prodaja razmeroma stabilna, vendar na bistveno nižji ravni, kot je bila v enakem obdobju preteklega leta, kar je za nas referenčno primerljiv pokazatelj. Medtem pa je izvoz v BIH še vedno prekinjen zaradi takih odločitev oblasti v tej državi, čeprav smo jim posredovali vse dokaze, da ni objektivnih ali racionalnih razlogov za to. Izvoz v države EU pa je sorazmerno manjši in glede na znana dejstva o reakcijah, samo v Italiji na primer so spremembe na tem izvoznem segmentu najbolj drastične. Ker pa je struktura prodaje Perutnine Ptuj približno takšna, da polovico mesa in izdelkov prodajamo na domačem trgu, polovico pa v izvozu, lahko rečem, da je preplah v zadnjem času praktično izpuhtel, v Perutnini Ptuj pa se močno trudimo, da potrošnike tudi prepričamo in informiramo o nepotrebnem povezovanju tega pojava, ker imamo vse faze vzreje in proizvodnje v naši vertikalni reprodukcijski verigi pod nadzorom, zaščitene pred zunanjim svetom in ker se gripozni virusi v celoti uničijo pri temperaturi 70 stopinj Celzija. Tako ni nobenih razlogov, da bi potrošniki spreminjali visoko stopnjo zaupanja v živila Perutnine Ptuj ali pa nakupovalne in potrošniške navade do pregovorno zdravega perutninskega mesa in izdelkov.«
SM
Ljutomer • Uspešni nasledniki proizvajalca kmetijskih priključkov
Lanski promet 2,370 milijarde tolarjev
Avstrijska družba Heissenberger&Pretzler je leta 1997 kupila proizvodni del in približno 60 delavcev ljutomerskega proizvajalca kmetijskih priključkov Tehnostroj, ki je bil takrat stečaju. Družba, v kateri je sedaj zaposlenih 138 ljudi, se je preimenovala v Farmtech, letos pa bodo prostore zagotovili še sestrski družbi Komptech.
Družba Heissenberger&-Pretzler je bila v Sloveniji registrirana leta 1995 in je s sedmimi zaposlenimi, ki so
ustvarili letni promet v višini 12 milijonov tolarjev, pričela sodelovati s takrat že slabo stoječim Tehnostrojem, po
Foto: Miha Soštarič
Sonja Rajh - direktorica ljutomerske družbe Farmtech
nakupu pa je družba, ki jo vodita direktorja Sonja Rajh in Borut Kapun, iz leta v leto izboljševala poslovne rezultate, ob koncu lanskega leta pa ji je s 138 zaposlenimi uspelo ustvariti promet v višini 2,370 milijarde tolarjev. V letošnjem letu so se odločili za spremembo imena ter družbo preimenovali v Farmtech.
Kot je povedala Rajhova, so vsa ta leta svoje proizvode tržili pod blagovnima znamkama Farmtech in Tehnostroj, zaradi tega, ker okrog 80 odstotkov proizvodov prodajo na zahodna tržišča, kjer so že prej uporabljali blagovno znamko Farmtech, pa so se preimenovali.
Svojima glavnima proizvodoma - trosilnikom hlev-
skega gnoja in traktorskim prikolicam - so pred kratkim dodali še okoljski program in s tem zaokrožili proizvodnjo okoljske tehnike za obdelavo trdnih odpadkov in biomase, katere nosilec je matično podjetje skupine Komptech v Avstriji. Prav zaradi zapolnitve proizvodnih zmogljivosti na sedanji lokaciji v Ljutomeru so se lastniki odločili, da pristopijo k izgradnji nove tovarne. »Nova tovarna bo stala v ljutomerski industrijski coni za nakupovalnim centrom Spar. Delovala bo samostojno, saj smo že leta 2004 registrirali tudi sestrsko družb z imenom Komptech okoljska tehnika. Lansko leto smo tako od ljutomerske občine za približno 50 mili-
jonov tolarjev odkupili zemljišče v velikosti 3,8 hektarja, dodali pa smo še 89 milijonov tolarjev za komunalno infrastrukturo. V teh dneh smo prejeli gradbeno dovoljenje, gradnjo tovarne, katere predračunska vrednost je 3,5 milijona evrov, pa bomo pričeli junija. Večino denarja za gradnjo je zagotovila matična družba Komptech, razliko pa bomo plačali z najetim kreditom,« je povedala Rajhova, ki bo pomagala vzpostaviti delovanje sestrske družbe, lastniki pa naj bi v prihodnje za družbo Komptech izbrali novo vodstvo. V novozgrajeni tovarni v Ljutomeru, katere otvoritev naj bi bila v začetku prihodnjega leta, bo na začetku delalo 50 visoko kvalifici-
ranih ljudi, od tega jih bodo 18 preselili iz sedanje družbe Farmtech, v kateri ti že delajo v proizvodnji strojev za deponije. Okrog 30 ljudi bodo v družbi Komptech zaposlili na novo, prav tako pa se nove zaposlitve obetajo tudi v družbi Farmtech, saj za izpolnitev ciljev, to je podvojitev prodaje do leta 2010 glede na lanske rezultate, potrebujejo okrog 145 zaposlenih.
V novi tovarni družbe Komptech bodo v začetku prenesli delno montažo strojev iz Avstrije ter del okoljske-ga programa, v prihodnjih letih pa načrtujejo še preselitev dela proizvodnje iz Nemčije, kjer prav tako deluje del koncerna Komptech.
Miha Šoštarič
Foto: SM
Ptuj • O prihodnosti grajskega kompleksa
Nova pomlad grajske restavracije maja 2007?
V Mestni hiši na Ptuju so se 28. marca pogovarjali o upravljanju gradu in grajskega kompleksa. Pogovora so se udeležili Stanislav Mrvič z Direktorata za kulturno dediščino Republike Slovenije, Miran Zupan, pravnik z ministrstva za kulturo, mag. Nataša Kolar, namestnica direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj in predstavniki nekaterih oddelkov Mestne občine Ptuj z direktorjem občinske uprave mag. Stankom Glažarjem.
Stanislav Mrvič je ob tej
priložnosti povedal, da je de-nacionalizacijski postopek za vračilo grajskega kompleksa zaključen. Iz ministrstva za notranje zadeve so prejeli uradno obvestilo, da vlagatelji, družina Herberstein, niso izpolnjevali pogojev za vračilo nepremičnin. V UE Ptuj takih podatkov nimajo, saj naj bi bila zadeva v ponovnem postopku. Za Johanna Gundegerja Grafa Herber-steina, Johanna Josefa Grafa Herbersteina, Johanna Hu-bertsa Grafa Herbersteina in Johanna Franca Mathiasa Herbersteina se je že ugotovilo, da v času podržavljanja niso bili jugoslovanski oziroma slovenski državljani, zato ne morejo nastopati kot stranke v postopku denacionalizacije. V postopek denacionalizacije pa bi lahko vstopili pravni nasledniki prvega dednega reda, teh je na seznamu trinajst, zanje pa se sedaj ugotavlja, če so bili ob podržavljanju jugoslovanski državljani oziroma jim je to bilo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Vse so tudi že pozvali, da predložijo listine o tem.
Ministrstvo za kulturo, tako je bilo vsaj povedano 28. marca na Ptuju, bo sedaj lahko objavilo razpis za upravljanje z državno infrastrukturo. To naj bi se zgodilo v roku treh mesecev, Pokrajinski muzej pa se mora na ta razpis prijaviti. Zdaj tudi več ne bi smelo biti dilem o tem, kdo je odgovoren za vzdrževanje in urejanje zelenih površin na grajskem hribu. Za zelene površine na območju grajskega hriba mora poskrbeti upravljavec, da se ne bo ponovila zgodba iz lanskega leta, ko je prišlo obvestilo, da je grajski hrib državna lastnina, zato Ptuj oziroma KP Ptuj ne bo več skrbelo zanj. 500 tisoč tolarjev za eno košnjo pa je bil znesek, ki si ga nista želela naložiti niti država niti MO Ptuj. Na koncu so se s Komunalnim podjetjem Ptuj le izpogajali za ceno 360 tisoč tolarjev, je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki je prepričan, da poslanstvo muzeja ni v vzdrževanju in urejanju zelenih površin. Kaj takega zahtevati od muzeja
Foto: Črtomir Goznik
Terme Ptuj so po neuradnih podatkih strateški partner ministrstva za kulturo, ki bodo prevzele dokončno urejanje nekdanje grajske konjušnice, odprli naj bi jo maja leta 2007.
je neodgovorno. Še vedno je prepričan, da je grajski hrib javna površina, ne državna, ne muzejska, uporabljajo jo Ptujčani kot eno najpogostejših sprehajalnih poti, pozimi se na hribu tudi sankajo in smučajo, spomladi nabirajo zvončke. Poleg tega pa tudi pobirajo najemnino od nekaterih stanovanj na grajskem hribu. Ob tem ga tudi pridno onesnažujejo. Danes, 7. aprila, bodo imeli vsi Ptuj-čani priložnost, da ga pomagajo očistiti vse navlake, ki se je tod nabrala čez zimo. Vsak konec tedna ga z najrazličnejšimi odpadki polnijo tudi mladci, ki na tem območju iščejo dodatne oblike sprostitve. Zaposlenim muzeja in podjetja Ptujske vedute se bodo pridružili učenci OŠ Olge Meglič, pomagali bodo tudi člani TD Ptuj, ki so tudi sicer obljubili stalno pomoč za grajski hrib. Štirje javni delavci naj bi ga bolj ali manj imeli stalno pod nadzorom.
Grajski hrib v bodoče bolj urejen?
Grajski kompleks mora biti stalno očiščen, gostje morajo prihajati v urejeno okolje, ne samo gradu samega, temveč celotnega kompleksa. V zadnjem času so pogosto naleteli na neljube situacije, ki so močno kazi-le podobo ptujskega gradu kot enega najbolj obiskanih gradov v Sloveniji. Direktor Aleš Arih še pripominja, da
se bodo bolj podjetno pričeli obnašati tudi pri oddaji slavnostne dvorane ali pa-lacija za različne prireditve. Lani jih je bilo 57, več kot 40 organizatorjem prireditev pa so jih oddali brezplačno. Nekje bodo vendarle morali jemati denar, če jim bo naložena tudi skrb za urejanje okolja.
Tudi za grajsko restavracijo, ki je nedokončana zgodba ptujskega turizma že več kot 15 let, je, kot kaže, ministrstvo za kulturo našlo zdravilo. Strateški partner so Terme Ptuj, že v aprilu naj bi se pričela druga faza obnove. Ministrstvo bo vso projektno dokumentacijo predložilo MO Ptuj, iz nje bo tudi razvidno, katere investicije na področju komunalne infrastrukture, kot so vodovod, kanalizacije, plinovod, naj bi financirala lokalna skupnost. Restavracijo naj bi odprli maja 2007. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih je povedal, da si bodo prizadevali, da bi bili upravljavec celotnega grajskega kompleksa, tudi nekdanje konjušnice. V primeru drugačne odločitve Pokrajinski muzej ne želi biti upravljavec preostalega dela grajskega kompleksa. V tem primeru bi namreč ostali brez potrebnih sredstev za vlaganja v grajski kompleks in dodatno varovanje, ker se bo spremenil režim obiskov na gradu zaradi odprtja grajske restavracije. V
Pokrajinskem muzeju Ptuj, pravi Arih, si ne znajo razlagati, kako bi lahko država upravljala grajski kompleks iz oddaljene države, država pa je, kot je znano, tudi slab gospodar. Ministrstvo pa izvaja tudi nekatere aktivnosti pri ureditvenem načrtu za celotni grajski hrib, od MO Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj pa pričakuje, da bosta pri oblikovanju tega načrta sodelovala s konkretnimi predlogi o namembnosti posameznih objektov na tem območju. Na pogovoru o upravljanju gradu in grajskega kompleksa so se dotaknili tudi predvidenih sprememb zakona o lokalni samoupravi, ki zadevajo ustanoviteljstvo zavodov, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti, financira pa jih država. Po novem naj bi jih v celoti prenesli v proračune lokalnih skupnosti, kar pa vsaj v primeru MO Ptuj ne bo imelo bistvenih posledic pri obsegu financiranja.
Pred začetkom turistične sezone pa si želijo urediti tudi prostor za parkiranje avtobusov. Za te namene bodo uporabili depresijo ob Raičevi ulici. Zavedajo se, da morajo maksimalno poskrbeti za varnost obiskovalcev, ki prihajajo na Ptuj z avtobusi, izstopanje na parkirišču pod gradom ali na avtobusnem postajališču v Raičevi ulici pred vrtcem je namreč zelo nevarno.
Od tod in tam
Sv. Jurij • V nedeljo referendum
V krajevni skupnosti Sv. Jurij se bodo krajani v nedeljo, 9. aprila, odločili na posvetovalnem referendumu, ali so za to, da se območje njihove krajevne skupnosti izloči iz občine Lenart v samostojno občino Sv. Jurij. V zadnjem tednu pred referendumom so svet krajevne skupnosti Sv. Jurij in društva, ki delujejo v kraju, na zborih krajanov po vseh vaseh razlagali prednosti samostojne občine. Med razlogi, zakaj je samostojna občina prednost, so bili največkrat navedeni podatki, da želijo s svojim denarjem razpolagati sami in si določati prioritete ter tako zagotoviti boljše življenje občanom nove občine Sv. Jurij. Pri Sv. Juriju so tudi prepričani, da se bodo v novi občini hitreje razvijali, kar je prednost majhne občine. Kot vzgled kažejo na sosednje občine, ki so se iz občine Lenart izločile pred osmimi leti in se tudi hitreje razvijajo. V nedeljo zvečer bo torej znano, ali se bodo krajani vasi Jurovski Dol, Malna, Spodnji Gasteraj, Srednji Gasteraj, Varda, Zgornje Partinje, Zgornji Gasteraj in Žitence odločili za samostojno občino Sv. Jurij, ki bo imela 2.176 prebivalcev, ki živijo v 600gospodinjstvih.
Zmago Šalamun
Breg • še o krožišču namesto podvoza
Občani Draženske ceste, Ulice Šercerjeve brigade, Mejne ceste, Toplakove ulice in Ulice 14. divizije so imeli rok, da se do 25. marca odločijo glede izgradnje krožišča namesto dosedanjega podvoza pod Krapinsko cesto. Anketa je pokazala, da je proti izgradnji 89 občanov, izgradnjo krožišča pa jih je podprlo 35. V Mestno hišo na Ptuju je bilo odposlanih 163 anketnih listov, vrnjenih 124, vsi so tudi bili pravilno izpolnjeni. Z rezultati ankete seje na včerajšnji seji seznanil svet MČ Breg, poslali pa jih bodo tudi v občino Hajdina. Na odločanje o upravičenosti izgradnje krožišča namesto podvoza pod cesto Maribor-Krapinapa so se oglasili občani mestne četrti Breg z območja nekdanje skupnosti Turnišče, ki so prepričani, da bi se moralo o tem vprašati tudi njih oziroma vse občane nekdanje skupnosti Turnišče. Krožišče bo namreč omogočalo občanom Turnišča dovoz do pokopališča, prav tako tudi direkten dovoz na cesto v smeri proti Mariboru ali Krapini (Hrvaška). Za razvoj Turnišča je zelo pomembno, so prepričani občani tega dela četrti, da o izgradnji odločajo kot celota, ne samo občani že omenjenih ulic. Zato anketa ne more biti merodajna in odločujoča, saj tudi izgradnja krožišča ni strošek MČBreg ali MO Ptuj.
MG
Ptuj • Center na Ormoški nezadržno raste
Foto: Črtomir Goznik
Največji trgovsko-poslovni center v Podravju, kot so investicijo na Ormoški cesti na Ptuju, na območju nekdanjega ptujskega sejmišča, poimenovali investitorji, nezadržno raste. Okrog 4,5 milijarde vredno investicijo naj bi predvideno odprli avgusta letos. Center bo imel 12 tisoč m2 prodajnih površin, največjo bo s 5000 m2 imel Interspar, preostale površine pa bo zasedlo več kot 30 drugih trgovin, lokalov in poslovalnic. Ob objektu bodo uredili okrog 800 parkirišč, od tega jih bo 300 namenjenih javnemu parkiranju. Veliko bo tudi zelenih površin. Na Ormoški cesti na Ptuju naj bi predvidoma zgradili še več trgovskih površin, trgovski center naj bi zrastel tudi na območju zdajšnjega Gradisa - Gradnje Ptuj, ki se bo preselilo v industrijsko cono. Na nove investitorje čaka tudi lokacija na Ormoški 28, kjer je sedaj Kmetijsko-gozdarski zavod. Po njegovi preselitvi jo bodo namenili za izgradnjo večnamenskega po-slovno-zabaviščnega in trgovskega centra.
MG
Ljutomer • Priznanja ob dnevu CZ
Štab civilne zaščite občine Ljutomer je zadnji dan marca pripravil slovesnost v počastitev svetovnega dneva CZ. Na slovesnosti na Podgradju pri Ljutomeru sta ljutomerski župan Jožef Špindler in poveljnik CZ občine Ljutomer Franc Jurša podelila številne zahvale in priznanja. Zahvale župana za uspešno izvedeno intervencijo ob poplavah reke Mure v letu 2005 so prejela prostovoljna gasilska društva Mota, Spodnje in Zgornje Krapje, Cven, Ljutomer, Branos-lavci, Cezanjevci, Radomerje in Branko Novak, ki je vodil intervencije, prav tako pa je bilo za uspešno izvedene intervencije ob neurjih nagrajeno prostovoljno gasilsko društvo Gresovščak. Župan Špindler je za dolgoletno delo v štabu civilne zaščite nagradil Franca Juršo, Stanislava Hunjadi-ja, Marijo Kuhar in Mirana Grmška, priznanji župana za uspešno, dolgoletno in nesebično delo na vseh področjih zaščite in reševanja pa sta prejela Milan Tomažič in Janez Grnjak. Posebna priznanja za uspešno delo na področjih zaščite in reševanja, posebej požarne varnosti, pa so dobili Denis Raj, Jože Cimerman (oba Spodnje Krapje) in Slavko Kardinar (Zgornje Krapje).
Niko Šoštarič
Gornja Radgona • 19. mednarodni sejem Megra
Gradbeništvu gre dobro
Slavnostni govornik na otvoritvi sejma Megra je bil minister za okolje in prostor Janez Podobnik, obiskovalci pa si bodo sejem, na katerem razstavlja 455 ponudnikov iz 16 držav, lahko ogledali še danes in jutri.
»Če gre gradbeništvu dobro, gre vsem dobro, pravi francoski pregovor. Z njim je dobro opisan pomen te panoge za celotno gospodarstvo. Poznavalci pa pravijo, da slovenskemu gradbeništvu gre dobro in da bodo veliki pro-
jekti dajali delo še prihodnjih 20 let. Ko se bo končala gradnja avtocest, pridejo na vrsto železnica in cestno omrežje, energetski objekti, okoljevar-stveni objekti, istočasno pa se bo nadaljevala stanovanjska izgradnja,« je na začetku
otvoritvene slovesnosti povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, dodal pa je, da v zadnjem obdobju evropski gradbeniki združujejo moči, da bi si lahko odrezali čim večji kos pogače na rastočem kitajskem trgu in drugih
Foto: Miha Soštarič
Minister za okoije in prostor Janez Podobnik si je skupaj s predstavniki organizatorja ogiedai 19. mednarodni sejem Megra, na katerem se predstavlja 455 razstavljavcev iz 16 držav.
trgih. »Združevanje moči in znanja pa je pomembno tudi za domače tržišče in v tem smislu je nastala tudi gradbena tehnološka platforma tako v Evropski uniji kot v Sloveniji,« je še dejal Erjavec.
Letošnji, že 19. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov je v Gornjo Radgono privabil 455 razstavljavcev iz 16 držav, ki svoje proizvode in storitve predstavljajo na skupni površini 18.000 kvadratnih metrov. Ta tradicionalni sejem, ki je prvič odprl vrata v Gornji Radgoni pred natanko četrt stoletja, postaja vse bolj sejem za tiste, ki želijo videti in spoznati najnovejše dosežke na področju gradnje in vzdrževanja objektov, ekološke gradnje, racionalne rabe energije, novih materialov in sistemov. Kot je med drugim še povedal Erjavec, radgonski sejem gradbeništva predstavlja nekak barometer v slovenskem gradbeništvu, saj se na sejmu predstavljajo najuspešnejša slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z gradbeništvom in industrijo gradbenih materialov, ob tem pa svojo promocijo izkoristijo tudi ponudniki strojev in opreme, stavbnega pohištva, kritin, izolacij, barv
in drugih materialov ter seveda obrtniki in inštalaterji.
Slavnostni govornik na otvoritvi sejma je bil minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki je dejal, da je njegovo ministrstvo neločljivo povezano z vsemi fazami in elementi v sodobnem gradbeništvu. Od načrtovanja gradnje v prostoru, uporabe okolju prijaznih materialov, pa do učinkovite rabe energije v zgradbah, je prepričan Podobnik, ki je zbranim še povedal: »Z vstopom v Evropsko unijo imajo naša podjetja večje priložnosti, obenem pa se je povečala tudi konkurenčnost na domačem trgu. Vse to zahteva od vseh podjetij prilagoditev in posodobitev proizvodnih programov, kapacitet in organizacije, specializacijo proizvodnje, izboljšanje trženja, vlaganje v razvojno-razis-kovalno delo in povezovanje v učinkovitejše sisteme. K večjemu sistemskemu urejanju vlaganj sredstev, tako evropskih, državnih kot tudi predvsem podjetniških v raziskave in razvoj na področju gradbeništva, bosta gotovo pripomogli tudi evropska in slovenska gradbena tehnološka platforma. Evropska platforma oziroma njen strateški
raziskovalni program je sedaj že v zaključni fazi priprave in bo osnova za razpise sedmega okvirnega programa na področju raziskav in razvoja kot tudi ostalih evropskih skladov. Slovenska gradbena tehnološka platforma pa je svoj prvi predlog strateškega raziskovalnega programa ravnokar sprejela na svoji prvi skupščini tu v Gornji Radgoni. Upajmo, da bo to osnova za intenzivnejše delo na področju raziskav in razvoja v gradbeni dejavnosti, kar bo gotovo pripomoglo k večji povezanosti in konkurenčnosti slovenskega gradbeništva in industrije gradbenega materiala.«
Po podatkih, s katerimi razpolaga Podobnik, je gradbeništvo pomemben dejavnik našega gospodarstva. Lani je bilo v gradbeništvu zaposlenih okrog 67.000 delavcev, realna rast opravljenih gradbenih del pa je bila v primerjavi z letom 2004 za 3 odstotke višja. Povečala se je rast izgradnje stavb, predvsem stanovanjskih objektov, realno, kar za 21,6 odstotka.
Sejem Megra bo za obiskovalce odprt še danes in jutri do 18. ure.
Miha Šoštarič
Ptuj • OS dr. Ljudevita Pivka
Ali bodo šolo ukinili?
Vršilka dolžnosti ravnateljice Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka na Ptuju Irena Cvetko je v ponedeljek sklicala tiskovno konferenco, da bi javnost seznanila s problemi šole, ki deluje po prilagojenem programu.
V	tem šolskem letu obiskuje šolo 71 učencev. Izvajajo osnovnošolsko prilagojeno izobraževanje z nižjim izobrazbenim standardom, posebni program vzgoje in izobraževanja ter mobilno specialno pedagoško službo kot učno in dodatno strokovno pomoč učencem z učnimi in specifičnimi težavami v rednih osnovnih šolah. Tako obiskuje osem mobilnih specialnih pedagogov enajst osnovnih šol na Ptujskem.
V	program šole se vključujejo tudi učenci s kombiniranimi motnjami, s cerebralno paralizo. Učenci si v osnovni šoli s prilagojenim programom pridobijo osnovno vzgojo, izobrazbo, obenem pa si izoblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do dela in drugih vrednot in se usposobijo za čim večjo ekonomsko in socialno samostojnost ter vključitev v družbeno življenje in delo.
Od leta 1979 deluje šola v stavbi na Raičevi ulici na Ptuju, takrat je šolo zapustila Srednja ekonomska šola.
Stavba je stara več kot 100 let in je seveda dotrajana.
Okrogla miza o šoli
Kot je povedala vršilka dolžnosti ravnateljice šole Irena Cvetko, so že lansko jesen načrtovali pripraviti na šoli dan odprtih vrat, sedaj pa so se odločili, da bodo namesto tega pripravili okroglo mizo, ki bo v ponedeljek, 10. aprila, ob 9.30, ki se je bo udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milana Zver.
Po dogodkih, ko je mestna občina Ptuj izdala knjižico s predstavitvijo razvojnih projektov, šole s prilagojenim programom sploh ni omenila, niti je ni vrisala v mestni zemljevid, so se na šoli odločili, da bodo javno spregovorili o svojih problemih, o pomenu šole ter na ta način poskušali rešiti težave, s katerimi se na šoli ubadajo.
Ustanoviteljica šole je Mestna občina Ptuj, šolo pa obiskujejo učenci iz vseh petnajstih občin, ki so nastale na območju upravne enote Ptuj.
Mestna občina Ptuj koordinira sodelovanje šole z ostalimi občinami.
Kje naj bo šola
Kot je dejala vršilka dolžnosti ravnateljice, je zadnje čase veliko govora o tem, da šola s prilagojenim programom ni več potrebna, da naj se vključuje otroke s posebnimi potrebami v normalne osnovne šole, torej gre za integrirani pouk, kot ga izvajajo v skandinavskih državah in tudi ponekod drugje v Evropi. Sliši se tudi namigovanja, da ni nobene potrebe, da bi ta šola bila v Ptuju, saj bi lahko bila tudi kje drugje (nekatere osnovne šole očitno že imajo preveč prostora - opomba avtorja).
Zastarela zgradba
Šolska zgradba na Raičevi ulici na Ptuju je potrebna prenove. Učilnice so primerne za velike šolske razrede glede na število učencev, na šoli s prilagojenim programom pa se
dela z manjšo skupino učencev, zato so na šoli prehodne učilnice, torej so le-te pregra-jene, v nekaterih učilnicah ni tekoče vode, ovire so tudi za
učence, ki so na vozičkih, neprimerni sta tudi kuhinja in jedilnica v kleti.
Po mnenju vodstva šole pa je lokacija šole vendarle najprimernejša, saj je večina učencev vozačev in jim torej šola sredi mesta omogoča lažje obiskovanje šole in kulturnih ter drugih prireditev.
Šola bi potrebovala manjše učilnice, sedanja stavba je ekonomsko potratna. Mestni občini plačujejo najemnino, ki znaša 477 tisočakov mesečno, za nadomestilo za stavbno zemljišče pa šola plačuje 740 tisoč tolarjev letno.
Strošek na učenca je v tem letu 18 tisoč tolarjev, od tega gre približno polovico za materialne stroške, tretjino za najemnino in le majhen delček sredstev za dodatne dejavnosti, ki jih šola lahko ponudi učencem.
Na okrogli mizi želijo predstavniki šole dobiti odgovore glede na njen nadaljnji razvoj in tudi odgovore s strani stroke glede nadaljnjega razvoja šol s prilagojenim programom, takih je trenutno v Sloveniji 32.
Franc Lačen
Vršilka dolžnosti ravnateljice Irena Cvetko
Foto: Fl
Dornava • Z 29. občinske seje
Zganci in megla
Tako maratonsko dolge seje, kot se je zgodila zadnjo marčevsko sredo, si dornavski svetniki verjetno niti sami niso zamišljali. Nekaj točk dnevnega reda je sicer res kar »zletelo skozi«, pri nekaterih pa se je razvnela zanimiva debata, ki je dala vedeti, da vse nikakor ni v redu, kaj točno je narobe, pa tudi ni jasno povedal nihče. V zraku pa so vseeno ostali namigi ^
Začelo se je pri pregledu in potrditvi zapisnika sklepov prejšnje seje, kjer se je najprej oglasil svetnik Vili Mar: »Glede sprejetega odloka o proračunu in njegove objave v uradnem listu se mi zdijo zelo nedorečeni in nedoločeni nekateri členi postopka izvrševanja proračuna.«
Mar je nato naštel nekaj členov, ki so se mu zdeli sporni, saj, kot je dejal, dajejo županu praktično popolno svobodo pri upravljanju oz. porabi proračunskega denarja brez predhodnih sklepov občinskega sveta. Župan tega ni komentiral, računovodkinja pa je povedala, da so pač »kopirali« nek splošen vzorec, ki ga je predpisala država. Takšen je bil tudi uradno objavljen in vsa analiza, kaj zdaj to pomeni in kolikšno svobodo ima dejansko župan pri realizaciji proračuna, se je končala z besedami Mara, da »so za letos vlak zamudili«, kar bi se lahko prevedlo tudi kot ugotovitev, da županu niso pravočasno »pristrigli peruti«.
Da ne bo napačnega razumevanja - to sicer ne pomeni, da lahko župan kar čisto po svoje razpolaga z občinskim denarjem, lahko pa po svoje razporeja sredstva med določenimi postavkami (razen strogo namenskih sredstev), tudi sredstva proračunske rezerve, sam pa lahko tudi odloča o morebitnih popolnih ali delnih odpisih dolgov in sklepa pogodbe o najetju kreditov itd.
Zakaj vrtca (še) ni v razvojnem programu
Na temo proračuna se je nato oglasil še Rajko Janžeko-vič z opozorilom, da bi svetniki skupaj s proračunom morali dobiti tudi razvojni načrt občine, ki ga doslej sploh še niso videli in iz katerega bi bile razvidne načrtovane investicije ter morebitna najetja kreditov zanje: »V zvezi s tem me zanima tudi, kako se bo finančno pokrivala nalož-
ba v kanalizacijo in občinsko stavbo oz. kakšne so kreditne obveznosti občine vnaprej?«
Župan Franc Šegula je povedal, da je razvojni načrt do leta 2009 že narejen in da ga bodo svetniki dobili v roke na naslednji seji, tajnik občinske uprave pa je nato povedal, da bo občina za kanalizacijo, ki je izvedena doslej, v naslednjih letih do 2009 letno odplačevala kredit v višini cca. 25 milijonov: »V načrtu so predvidena tudi vlaganja v šolo; letos 12 milijonov za kuhinjo, naslednje leto še 5 milijonov, v letu 2008 nič, leta 2009 pa spet 6 milijonov.« Vilija Mara je ob tem začudilo, kako to, da ni planiranih sredstev za vrtec, saj o tem že dolgo govorijo, župan pa je na to odgovoril, da idejni projekti so, da pa bo šolsko ministrstvo objavilo razpis za sofinanciranje šele drugo leto, zato tega še ni v planu. Razlaga je v luči dejstva, da v razvojnem programu gre najbolj za investicijske smernice, nekoliko čudna, saj bi vrtec, ne glede
na razpis, lahko bil v planu, in če na razpisu ne bi uspeli, bi ga še vedno lahko črtali. Tako pa je vse skupaj postavljeno obratno: vrtca v planu ni, mogoče pa bo naslednje leto. Ali pa tudi ne.
ZR sprejeli, ker je NO rekel, da je vse v redu ^
Druga zadeva, okoli katere se je vlekla megla, je bilo poročilo predsednika nadzornega odbora (NO) Vlada Žgeča in potrjevanje zaključnega računa (ZR) občine. NO je sicer predlagal, da svetniki sprejmejo predložen ZR, ne glede na to, da so na sami seji vsi skupaj ugotovili, da ima Žgeč v rokah dokument z drugačnimi ciframi kot svetniki. Spet je bila naloga raču-novodkinje, da pojasni, kako se lahko kaj takega zgodi, sploh ob dejstvu, da je datum izpisa na obeh listinah enak. Razlika v cifrah naj bi bila p njeni razlagi zaradi različne-
ga prikaza kredita v višini 75 milijonov tolarjev. »Tega dokumenta zdaj ne morem pregledati v petih minutah, saj smo ga dobili v roke šele na seji. Ne vem zakaj, saj je bil očitno narejen že v začetku marca in bi ga lahko dobili s pošto domov. Predlagam, da se potrjevanje ZR prestavi na naslednjo sejo. Poleg tega bi rad enkrat slišal pravo poročilo NO z vsemi ugotovitvami, ne le sklepe,« je poskušal Janžekovič. Žgeč pa je na to odgovoril, da NO po pregledu dokumentacije ni odkril nobenih nepravilnosti: »Po dokumentih, ki jih je dobil na vpogled NO, ni nič narobe, če pa je napaka strojena kje drugje, pa mi ne moremo vedeti!«
V zraku je obviselo nekaj nedorečenega z okusom po znani osnovnošolski finanč-no-dokumentacijski aferi (kjer tudi ni bilo odkritega nič napačnega, a so vsi vedeli, da je vse hudo narobe), župan je ZR vseeno dal na glasovanje in bil je potrjen s sedmimi glasovi za in tremi proti. Da se nekaj vseeno skriva v megli, pa je dal vedeti Mirko Černivec: »Naj se zapiše, da ta zaključni račun sprejemamo in potrjujemo zato, ker je NO rekel, da je v redu!«
To je bilo sicer nekoliko smešno, saj občinski svet odgovarja za svoje sklepe, povedalo pa je vseeno marsikaj, kar je morda še najbolje izrazil predsednik NO Žgeč, ki se je oglasil takoj po Čer-nivčevem stavku: »Veste kaj, to zdaj izgleda, kot da vi točno veste, da nekaj ni v redu,
pa se zdaj hočete izgovarjati na NO. Toda nadzorni odbor vaše odgovornosti ne more prevzeti!«
Svetniki so potem eden preko drugega hiteli zatrjevati, da nikakor ne, da to pa že ni tako, da bi oni kaj skrivali ali vedeli, da je narobe, čuden priokus pa je vseeno ostal.
Občinska stanovanja v prodajo
Potem so se dornavske svetniške glave ustavile še pri vprašanju prodaje občinskih stanovanj na treh različnih lokacijah. Ta so bila že ocenjena in skupna vrednost vseh, gre za skupno 13 stanovanj, znaša okrog 50 milijonov, sicer pa se cene posameznega stanovanja gibljejo od najmanj 1,8 milijona do največ 6,2 milijona tolarjev. Na cenitev ni bilo pripomb, župan pa je pred svetnike postavil vprašanje, ali se jim zdi bolj smotrno vsa ta stanovanja, katerih vzdrževanje občino stane več, kot znašajo najemnine, prodati ali vseeno še obdržati v občinski lasti. V debati okoli tega vprašanja so se svetniki bolj nagibali k prodaji - interes za nakupe naj bi bil že nakazan - pri čemer naj bi imeli prednostno pravico nakupa sedanji najemniki, na koncu pa so sprejeli sklep, da naj se najprej pripravi program, ki bo določal vse podrobnosti v zvezi s postopkom prodaje ter kam oz. za kakšen namen bo potem uporabljen denar od kupnin.
SM
NLB Leasing na Ptuju





1. nadstropje trgovskega centra
na Ormoški cesti 30.
C. 02/79 80880

ř

i
SUPER MESTO
/ y.. . v.,.

k' n
Za vse informacije in za leasing po vaši meri, vas vljudno vabimo, da nas obiščete.
Dober leasing. NLbO Leasing
Zetale • Novice z marčevskih sej
»
Čuden« zakon o prostorskem planiranju
Kot je v občini Zetale že v navadi, so se svetniki marca na občinski seji srečali kar trikrat zaporedoma, dokler ni bil dodobra predelan in na koncu - prejšnji teden - tudi sprejet letošnji proračun.
Posebnega razburjenja okoli precejšnjega zadolževanja občine zaradi nadaljevanja izgradnje vodovoda vsaj na sejah ni bilo slišati, tudi prave razprave okoli tega ne, so pa gotovo veliko oz. vse dorekli na posameznih komisijah in na sestankih vaških odborov.
Zato je bilo več zanimivega slišati okoli drugih točk dnevnega reda. Koncesijski akt in nove cene za odvoz smeti so bili potrjeni, tokrat (zanimivo) brez velikih in vročih besed. Razen opazke, češ da v bližnji Rogaški Slatini še vedno vztrajajo na kontejner-skem zbiranju smeti, da bodo tako počeli menda še nadaljnjih deset let in da za to ljudje plačujejo le 560 tolarjev mesečno.
Žetale morajo plačati študijo o vplivu na okolje, Kidričevo pa ne?!
Potem so se malo dalj časa zadržali okoli dela skupne občinske uprave (SOU), ki ji niso imeli kaj očitati, Stanislav Napast pa jih je opozoril na zakonodajne spremembe v prostorskem planiranju: »V pripravi je nov enostavnejši zakon, vendar bo po tem zakonu moral biti narejen urbanistični načrt za vsako naselje posebej, v zakonu pa je predvidena tudi študija o celoviti presoji vpliva na okolje. Ta reč pa je lahko zelo draga!«
Župan Anton Butolen se je na namig o enostavnejši prostorski zakonodaji takoj odzval z dvomom: »A res?! Govori se že lahko tako, problem pa je v tem, da vsak naš zakon spremlja še en kup podzakonskih aktov, ki potem vse »zakomplicirajo«. Moram reči, da se tega novega zakona kar bojim, sploh kar se tiče urbanističnih načrtov za naselja, saj jih v naši občini pravzaprav nimamo, ampak smo priča le razpršeni gradnji! Tisto, kar je še huje, pa je priprava in plačilo t.i. študije vpliva na okolje. Prav zanimivo, da jo mi v Žetalah moramo narediti in drago plačati, v Kidričevem pa takšna študija ni potrebna?!«
V tem res ni logike, tudi Napast ni mogel dati povsem racionalne obrazložitve takšnih državnih zahtev, razumeti pa je bilo, da tam, kjer ni nekih državno evidentiranih naravnih parkov ali rezervatov, pač takšna študija ni potrebna. Ali, malo hudobno in z drugimi besedami - tam, kjer je narava že tako uničena, takšne študije niso smiselne _ Tako študije o vplivu na okolje v prostorskem planu ne bo potrebno narediti za Kidričevo, Ptuj, Dornavo in Sv. Andraž, vse ostale občine Spodnjega Podravja pa bodo to morale storiti. »Kar zadeva vašo razpršeno gradnjo, bo zakon zdaj morda res malo milejši, vendar pa bo treba v planu predvideti bodočo ka-
Zetale • Pokopališka »packa<
V Žetalah bodo, upoštevajoč zahteve novega zakona o prostorskem planiranju, kar globoko posegli v proračunski žep - zaradi bližine Donačke gore, ki velja za krajinski park, bodo morali naročiti in plačati še drago študijo o vplivih na okolje ^
nalizacijsko mrežo s čistilno napravo oziroma hermetične greznice ob novogradnjah. Glede študije vpliva na okolje za vašo občino - ta je potrebna, ker imate na svojem ozemlju del naravnega parka Donačka gora, v nekatere druge občine pa posega t. i. Natura 2000, čeprav v vladi trdijo, da to naj ne bi bil razlog za izdelavo študije,« je povedal Napast.
Butolen pa seveda potem ni mogel mimo cinične pripombe, da zaradi krajinskega parka občani nimajo nobenih ugodnosti, še posebej ne kmetje pri subvencijah, nova zakonodaja pa jim zaradi tega že prinaša (finančne) obremenitve. Študija vpliva na okolje bo namreč občino Žetale stala okrog 4 milijone tolarjev dodatnega denarja, medtem ko bo ves ostali del
prostorskega načrta zahteval le tja do 1,5 milijona tolarjev.
Družinski pomočnik v breme negovanca
Sicer pa je Butolen svetnike seznanil še z eno, nekoliko bolj pozitivno novico, vsaj kar zadeva občinski proračun: »Kot vse kaže, bomo v prihodnosti vendarle lahko
zmanjšali postavko za družinskega pomočnika. Vlada bi sicer po nalogu državnega zbora že morala obravnavati nov zakon, vendar je zdaj osnutek tega zakona najprej poslan po občinah. Po tem osnutku naj bi bilo plačilo družinskega pomočnika urejeno približno tako, kot se ureja plačilo za domove upokojencev; nekaj bo moral prispevati negovanec sam in tudi ne bo mogel več prosto razpolagati s svojim denarjem in nepremičninami, nekaj bodo prispevale tudi občine. Za tiste občine, ki bi za ta namen porabile več kot 0,35 odstotka svoje primerne porabe, pa bodo stroški refundirani iz državne blagajne. To za nas pomeni, da bomo letos še morali plačevati družinske pomočnike, v naši občini jih imamo pet, naslednje leto pa bomo nato, če bo zakon seveda sprejet, upravičeni do vračila.«
Proti koncu seje pa je v zraku obstala še ena zanimiva pobuda oz. vprašanje svetnikov, ki se, na čelu z županom, očitno borijo za vsak dodatni tolar, ki bi lahko napolnil proračun: kam se plačuje nadomestilo stavbnega zemljišča za MMP Gruškovje? Kdo ima korist od tega in zakaj se za tisti del MMP, ki leži na ozemlju občine Žetale, to nadomestilo ne plačuje v občinski proračun?!
SM
Sramota za žive in mrtve?!
Žetalski občinski možje, ki so brez pretresov sprejeli letošnji proračun, so veliko več kritike namenili dvema drugima zadevama; prva so obupno uničene ceste po hribovju, tako asfaltirane kot makadamske, druga pa - stara, dotrajana mrliška vežica.
Stara žetalska vežica sredi pokopališča naj bi bila letos vendarle porušena.
Ta je najbolj zbodla v oči Borisa Jazbeca: »Zanima me, kdaj se bo ta stara vežica sredi pokopališča končno podrla. Izgleda obupno, že nekaj časa pa imamo tudi novo vežico. Mislim, da smo o tem že govorili, storilo pa se ni nič.«
Vežica, ki si je to ime nekoč verjetno res zaslužila, danes pa, glede na njeno sedanjo podobo, gotovo ne več, tudi po besedah župana Antona Butolena ne more več ostati in kaziti pogleda na sicer lepo urejeno žetalsko pokopališče: »Res smo se o rušenju že pogovarjali, naredili pa nič, ker so bile prednostne druge investicije. Morda bi lahko na njenem mestu postavili žarni zid ali kaj podobnega. Lahko pa jo zaenkrat samo podre-mo in zemljišče splaniramo ter počakamo z izbiro idejne-
ga projekta.«
Svetniki so se z rušenjem bajtice brez funkcije strinjali, sploh še zato, ker za rušenje tako majhnega objekta ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. O morebitni obnovi hiške, morda v smeri kapelice, ni razmišljal nihče, najverjetneje zato, ker o kakšnem odvečnem tolarju za ta namen v proračunu ni prostora.
Precej finančno na tesno bo šlo tudi pri obnovi cest; nezadovoljni ljudje se namreč pritožujejo z vseh koncev in krajev, ponekod so (bile) ceste popolnoma neprevozne, navozi gramoza pa so se po zagotovilu župana začeli takoj, ko se je vreme nekoliko ustalilo in so tovornjaki lahko »zagrizli« v strme klance. Po sklepu občinskega sveta se bo gramoz navažal po sistemu
1 : 2 tolarja do 15. aprila, kar pomeni, da bo občina prispevala dva, občani pa en tolar. Sicer v Žetalah velja sistem »tolar na tolar«, s sofinanciranjem pa si krajani zagotavljajo kvalitetnejši gramoz in sanacijo ceste. »Kljub temu pa bi morali naši ljudje za kakšne manjše zadeve poskrbeti tudi sami, kot je recimo čiščenje prepustov in muld ali sprotno odvodnjavanje. Zlasti slednje bi prihranilo marsikatero težavo na cestah. Zavedati se namreč moramo, da imamo zelo omejen proračun, postavka za ceste je »težka« le 17 milijonov tolarjev in od tega jih bomo za sanacijo v spomladanskem delu leta porabili že okrog deset,« je še opozoril Butolen.
SM
Foto: SM
Podlehnik • Drobnič odgovarja upravnemu odboru TD
Nikoli ni bilo nobenih pogodb!
Pisali smo že o razprtijah v vodstvu podlehniškega Turističnega društva, ki naj bi se končale z odstopom bivšega predsednika Franca Drob-niča. Po predstavitvi obeh plati zgodbe, tako z Drobničeve strani kot s strani sedanjega predsednika Milana Vidoviča in upravnega odbora, se je ponovno oglasil Drobnič, ki pravi, da zadeve nikakor niso takšne, kot jih je povedal sedanji vodilni štab.
»Očita se mi, da nisem dostavil pogodbe o finančnem sponzoriranju martinovanja in da tudi do same prireditve ni bilo nakazanega še nobenega denarja. Pogodbe nisem dostavil, ker je niso zahtevali. Poleg tega pa nikoli v vseh letih doslej ni bila podpisana nobena pogodba za sponzoriranje martinovanja in tudi v sedanjem vodstvu TD zelo dobro vedo, da pred prireditvijo niso imeli nobene pogodbe, še manj pa nakazanega denarja s strani občine, ki je po vseh zapletih nastopila kot sponzor. Koliko denarja je občina potem dala TD, ne morem trditi; po praksi prejšnjih let pa bi ta znesek moral znašati okoli 100 tisočakov. Kar se tiče nakazovanja denarja, pa v TD vedo, da je
eden od več sponzorjev, ki so bili pripravljeni sponzorirati prireditev, že nakazal prvi del, šlo je za 10 tisočakov, vendar je bilo potem nadaljnje sodelovanje prekinjeno zaradi znanih dogajanj.«
Drobnič nadalje pojasnjuje, da je bilo do martinova-nja s strani sponzorjev že zbranih veliko nagrad, ki naj bi se (in se kasneje tudi so) podeljevale kupcem srečk: »Pripravljenih je bilo okrog 430 praktičnih nagrad za srečelov, in če bi srečke prodajali po 300 ali 400 tolarjev, bi s tem v celoti pokrili stroške za ansambel. Tako je bilo predvideno. Po prekinjenem sodelovanju s TD je vseeno ostalo okrog 60 nagrad, ki sem jih že sam zbral, ostale pa nobeden od članov TD ni
šel iskat k sponzorjem. Srečke so bile takoj vse razprodane, denar pa je potem šel za ljudske pevke Trstenke, kot smo se dogovorili že prej.«
Glede lokacije martinova-nja pa, kot pravi Drobnič, je bilo praktično vse dogovorjeno za gostišče Ribnik, tam je bila tudi seja upravnega odbora: »Najprej smo se vsi dogovorili, da bi bilo lahko enkrat martinovanje v gostišču Ribnik, saj je bil lastnik večkrat naš sponzor. To dokazuje, da se nisem sam prav nič pogajal ali dogovarjal za najem gostišča Ribnik, ampak smo bili tam vsi skupaj. Kljub temu je bila rezervirana še dvorana v vaškem domu kot rezervna opcija, ki sem jo sam rezerviral že dva meseca prej in ne, kot so povedali v
upravnem odboru, da je bila dvorana izbrana naknadno. Zelo neodgovorno do lastnika gostišča Ribnik je bilo to, da je bilo z njim praktično že vse dogovorjeno in sklenjeno, potem, po treh ali štirih sestankih, pa je upravni odbor TD sklenil vse to preklicati. Tajnica je najprej predlagala, da naj bi za hrano poskrbelo gostišče Majolka iz Tržca, potem pa so se dogovorili z Že-rakom za 40 kilogramov pečenih reber zastonj, ostalo pa da bodo pripravile domače ženske in v tem kontekstu je martinovanje v Ribniku izpadlo predrago. To bi lahko povedali takoj, ne pa da so se za vse dogovarjali za mojim hrbtom in po domače povedano, vlekli za nos mene in ostale, ki so bili pripravljeni sodelo-
vati kot sponzorji. Prav ta in takšen odnos dvojnih, skritih iger je tisto, kar je pripeljalo do dokončnega razdora.«
Sklicevanje na pogodbe pa je po Drobničevem mnenju le metanje peska v oči, saj to ni bila praksa organizacij prireditev TD in tudi za zadnje martinovanje pred samo izvedbo ni bila podpisana nobena pogodba ali kakršenkoli drug dokument, ne z občino, ki je dala denar, ne z ostalimi sponzorji: »Glede tega lahko tudi povem, da sem bil pred prireditvijo in preden so stekli dogovori z ostalimi sponzorji, tudi pri županu Fricu, ki je obljubil, da bo občina sodelovala kot vsako leto, torej z denarjem in svojim vinom, in da za kaj takega niso bile nikoli podpisane kakšne po-
godbe in tudi tokrat ne bodo. Jasno je, da potem nisem niti jaz od drugih sponzorjev, ki so bili pripravljeni sodelovati, a so potem zaradi vseh igric odstopili, zahteval nekih pogodb. Bi jih pa, če bi ostali člani UO TD to zahtevali ali postavili kot pogoj. Ker tega niso naredili, naj se zdaj ne izgovarjajo, da je bil to vzrok za zavrnitev mojega predloga izvedbe lanskega martinova-nja!«
Življenje pa teče naprej, čeprav po starih poteh in TD Podlehnik z novim vodstvom je prvo aprilsko soboto že izvedlo tradicionalno akcijo čiščenja okolja. Čiščenje duš pa je res bolj v domeni drugih, za to posvečenih ljudi ^ SM
Kidričevo • S 26. seje sveta
Videm • 11. ozelenitvena akcija
Lanski proračun realiziran 92-odstotno V čast pomladi
posadili lipo
Svetniki občine Kidričevo so na 26. redni seji na predlog podžupana Jožeta Murka sklepali le o petih točkah. Po seznanitvi z varnostnimi pojavi v lanskem letu so prejeli zaključni račun občinskega proračuna za leto 2005 ter soglašali s predlogi odborov za gospodarjenje in družbene dejavnosti.
Po pregledu in potrditvi zapisnika 25. seje so 30. marca najprej prisluhnili informaciji o varnostnih pojavih na območju občine Kidričevo v letu 2005, ki sta jo predstavila pomočnik komandirja PP Ptuj Boris Kozenburger ter vodja policijskega okoliša Janez Vidovič. Na področju kriminalitete so lani v občini Kidričevo obravnavali 163 kaznivih dejanj ali odstotek več kot predlani, preiskanih pa je bilo 55 odstotkov teh dejanj. Na področju gospodarske kriminalitete so obravnavali 14 kršitev ali 18 odstotkov manj kod predlani, bistveno več, kar 8, pa je bilo kršitev, ki so jih povzročili
mladoletniki. Na področju javnega reda in miru so obravnavali 112 kršitev ali dobrih 32 % manj kot predlani, ugodnejše pa je tudi stanje na področju prometne varnosti, saj so lani v občini Kidričevo obravnavali 175 prometnih nesreč, kar pomeni 10 % manj kot predlani. Vzpodbudno pa je, da tako lani kot predlani ni bilo nobene prometne nesreče s smrtnim izidom, za okoli 10 % pa je nižje tudi število telesno poškodovanih v nesrečah. Zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov so lani policisti izdali 226 predlogov ali za okoli 15 % več kot predlani, kršiteljem so izrekli 336 ali za dober odstotek manj
Foto: M. Ozmec
Poročilo o varnostnih pojavih na območju občine Kidričevo je predstavil in razmeroma ugodno ocenil Janez Vidovič, vodja policijskega okoliša.
glob kot predlani. Žal pa so lani na območju občine Kidričevo obravnavali dva samomora, nekoliko več je bilo tudi požarov, saj jih je bilo la-ni10, predlani pa 8, medtem ko je število delovnih nesreč ostalo nespremenjeno, saj so se tudi lani pripetile tri, tako kot predlani.
V	razpravi o varnostnih trendih so svetniki opozorili še na problematiko nevarnih križišč s Tovarniško cesto, še posebej problematično naj bi bilo tisto v Apačah, zato so predlagali izgradnjo kro-žišča. Opozorili pa so tudi na domnevno naraščajočo mladinsko kriminaliteto, saj naj bi mladi, ki se vse pogosteje zbirajo za osnovno šolo, segali tudi po drogi.
V	nadaljevanju so v združeni obravnavi sprejeli Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kidričevo za minulo leto 2005, ki je bil realiziran 92-odstotno, z 998,6 milijona prihodkov in 997,6 milijona odhodkov. Nadzorni odbor občine je ugotovil, da so bila v proračunu načrtovana sredstva za izgradnjo infrastrukture v obrtni coni Kidričevo, ker pa so se dela pričela v zadnjem tromeseč-ju lanskega leta, so fakture zapadle šele letos. Zanimivo je, da je bila lani občina deležna dobrih 46 milijonov okolj-skih dajatev za obremenjevanje voda, porabila pa jih je le 22,5 milijona, zato so razliko
v dogovoru s Komunalnim podjetjem prenesli v letošnje leto. V celoti so porabili dobrih 9 milijonov sredstev, ki so jih prejeli iz naslova taks za obremenitev okolja, iz naslova požarne takse pa so lani prejeli 2,2 milijona, sredstva pa so skoraj v celoti razdelili, saj so jih le manjši del prenesli v letošnje leto. Nadzorni svet je bil začuden, ker občina nima nobenih odhodkov za štipendiranje, pa tudi ne za samozaposlitve, pogrešajo pa tudi dejavnost turističnega društva, saj je bilo za njegovo delo lani realiziranih manj kot polovica predvidenih sredstev. Pri vsem tem pa je vendarle pomembno, da občina nima neplačanih obveznosti.
Na predlog odbora za gospodarjenje s premoženjem so brez posebne razprave svetniki soglašali o odpisu 113.500 SIT dolga Društvu mladih iz Kidričevega za najem občinskega šotora, vendar pa so zahtevali, da mladi sodelujejo v akcijah spomladanskega čiščenja okolja naselja Kidričevo. Ob koncu pa so na predlog odbora za družbene dejavnosti soglašali s ceno storitev pomoči družini na domu, ki tako ostaja nespremenjena, saj znaša tako kot lani 950 tolarjev za opravljeno efektivno delovno uro, na istem nivoju pa ostajajo tudi mesečni stroški za vodenje.
M. Ozmec
Zeleni Vidma še zmeraj ohranjajo tradicijo povezano s pričetkom pomladi in prejšnji petek so v Vidmu pripravili že 11. ozelenitveno akcijo, občanom pa razdelili okrog 450 drevesnih sadik.
Župan Friderik Bračič in predsednik videmskih zelenih mag. Ivan Božičko sta pri občinski hiši, na obrežju Dravinje, v čast pomladi in 100-Ietnici Turistične zveze Slovenije posadila mlado drevo lipo (tilia). Poudarila sta, da pričakujeta, da se bo vsajena lipa, družbo ji na obrežju Dravinje že delajo drevesa posajena nekaj zadnjih let in odlično uspevajo, razvila v enkratno pojavno obliko lesnate rastline in bo varuhinja proti urokom. Sicer pa sta tako zapisala tudi v sporočilo, v katerem so dodane še nekatere zanimivosti o dogodkih minulega leta doma in po svetu, sporočilo pa je zdaj že varno spravljeno v steklenici in ta pod koreninami mlade lipe.
Sicer pa so si lahko Videmčani in okoličani, ki so ozelenitveno akcijo že vzeli zelo resno, letos
domov odnesli sadike smreke, divj'e češnje in hruške, breze in lipe. Znova so se izkazali nekateri donatorji, ki so podprli akcijo in pomagali pri nabavi sadik, mag. Božičko pa je ob tej priložnosti zbrane še spomnil na pomembno obletnico TZ Slovenije, ki si je prav v jubilejnem letu zadala izpeljati projekt pod naslovom Spomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja, opozoril pa je tudi na vse hujše svetlobno onesnaževanje in njegove posledice.
Zbrane v Vidmu je Božičko še povabil na veliko 10. čistilno akcijo, posvečeno dnevu Zemlje, ki bo po vseh krajevnih skupnostih videmske občine in še nekaterih predelih ostalih občin v Halozah potekala 22. aprila, takrat pa se jim bodo pridružili tudi člani Lions kluba Ptuj.
TM
Župan in predsednik Zelenih sta posadila lipo.
Foto: R. Skrjanec
Ptujska klet • Kje se bo končal val odpuščanja?
Odpuščeni delavci vložili tožbe proti podjetju
Medtem ko v PP zaenkrat odpuščajo le delavce, ki so se jim iztekle delovne pogodbe za določen čas, so v Ptujski kleti, ki prav tako spada v Skupino PP, od 11. januarja vročili odpovedi devetim redno zaposlenim.
Odpuščanje je sprožilo velik val negodovanja, v podjetju se je vzpostavila klima nezaupanja in strahu pred prihodnostjo, saj nihče od zaposlenih ne ve, kdaj bo sam na vrsti, sindikat pa opozarja, da odpuščanje naj ne bi bilo v skladu z zakonodajo.
»Odpovedi so si od januarja kar sledile, doslej je odločbe dobilo devet redno zaposlenih. Že ob prvi odločbi smo se v okviru sindikata odzvali zelo kritično na takšno potezo vodstva, saj nam je to še decembra zagotavljalo, da odpuščanj ne bo, ampak da bodo t. i. mehka premeščanja,« pojasnjuje Bogomir Hliš, ki je do nedavnih volitev še vodil sindikat. Vzrok odpuščanj je poslovni razlog, po govoricah, ki jih potrjuje tudi Hliš, pa naj bi bilo v prihodnje skupno odpuščenih med 25 in 30 delavcev od skupno 57 zaposlenih: »Jasno je, da so vsi zaposleni zaskrbljeni, še posebej zato, ker se nič konkretnega ne ve in ne pove. Nobenega spiska ni, da bi se zaenkrat še zaposleni lahko pripravili. Vsak kar dobi obvestilo! To ni po zakonu, saj to vemo vsi. Sindikat je že na začetku zahteval, da nas vodstvo obvesti o odpuščanju in vsaj približnem številu odpuščenih. Doslej pa smo na podlagi naših zahtev dobili le obvestilo, da podjetje ukinja delovna mesta na račun sanacije in novogradnje, kjer bo vse avtomatizirano. Nismo pa dobili nobenega predvidenega števila odpuščenih, niti pojasnila, na katerih segmentih oz. linijah proizvodnje bodo odpuščanja še sledila.«
Je Ptujska klet z odpovedmi kršila zakonodajo?
Hliš nadaljuje, da so zaradi takšnega postopka že podali pisno pritožbo preko ptujskega območnega sindikata, vsi delavci z odločbo o prekinitvi delovnega razmerja pa imajo že tudi urejeno brezplačno pravno pomoč: »Ti delavci so se že obrnili na našo odvetnico, ki je po pregledu dokumentacije že ugotovila, da je podjetje kršilo delovno pogodbo! Tako je že podana tožba zoper podjetje na sodišče, ki so jo vložili vsi odpuščeni delavci in po mnenju odvetniške pisarne je ta tožba povsem upravičena, kar pomeni, da naj bi uspeli.«
To bo sicer pokazal postopek oz. razprava z dokončno razsodbo, kdaj bo to, pa je seveda drugo vprašanje. Dejstvo je, da bodo delavci z morebiti uspešno tožbo upravičeni do poplačila odškodnine in da jih bo podjetje tudi moralo ponovno sprejeti na
delo. Toda do takrat bodo vseeno brez zaposlitve, razen če si ne bodo našli kakšne druge, kar pa je možno bolj teoretično kot praktično, saj je po 50. letu starosti najti oz. dobiti redno zaposlitev skoraj nemogoče. »Prav to je tisto, kar je najhuje. Nekateri med odpuščenimi so stari več kot 50 let in imajo tudi po 33 let delovne dobe v Ptujski kleti. Zdaj so odpuščeni. Kam pa naj takšen človek, ki je vse življenje delal na enem delovnem mestu, pri tej starosti sploh gre? Poleg tega je delavcem kršena kolektivna pogodba tudi v točki odpravnine, saj je ta obračunana bistveno nižje kot bi morala biti,« še pravi Bogomir Hliš.
Odpravnina odpuščenim sicer še ni izplačana, saj v teh dneh še teče zakonsko določen rok do izteka delovne pogodbe: »Vsak ima pač odpovedni rok glede na dolžino delovne dobe, nekateri tudi do 150 dni, najmanj pa 75 dni, kar dokazuje, da gre za zaposlene z dolgo delovno dobo.«
Sindikat, kot pravi Hliš, kaj več od tega, da opozarja na nepravilnosti in omogoča prizadetim brezplačno pravno pomoč, ne more storiti: »Fizično odpuščanja ne moremo preprečiti, ne?! Smo se pa poskušali pogovoriti z direktorjem Sajkom, tako osebno kot uradno, vendar ni nobenega učinka. Vodstvo pač ne odstopa od odpuščanja, pričakujemo ga še vnaprej, in to ne v malih cifrah.«
Sajko: »Podjetje ne more biti socialna ustanova!«
Direktor Ptujske kleti Andrej Sajko pravi, da so o nujnosti spremembe poslovanja začeli govoriti že lani in da je to tudi sam jasno povedal: »Res so se takoj postavila vprašanja o odpuščanju in številu odpuščenih, vendar takrat še nismo vedeli, kako bo zadeva stekla. Nikoli nisem zanikal, da ne bo odpuščanja, nisem pa in tudi ne morem brez izdelanega plana kar govoriti o odpuščenih delavcih. Šele lani jeseni smo tudi dobili potrjena evropska in državna sredstva za nakup tehnologije, ki prihaja v teh dneh. Podjetje torej prilagajamo trgu in to ni nič nenavadnega. Še leta 1992 je to podjetje zaposlovalo 236 delavcev, danes nas je skupno še 57, skupaj s tistimi, ki sicer že imajo v rokah odločbe o prekinitvi delovnega razmerja. Torej ti procesi potekajo ves čas.«
Kot pravi Sajko, se bo Ptujska klet še prilagajala sodobnim razmeram poslovanja, kar se lahko razume tudi kot
Direktor Andrej Sajko: »Spremembe in reorganizacija podjetja bodo še sledile, nikakor pa ne bo šlo za odpuščanje v takem obsegu, kot je slišati, torej za 25 ali 30 ljudi!«
Bogomir Hliš: »Nismo dobili nobenega predvidenega števila odpuščenih, niti pojasnila, na katerih segmentih oz. linijah proizvodnje bodo odpuščanja še sledila.«
nadaljnje odpuščanje določenih profilov zaposlenih: »Definitivno se bo, kot že napovedano, ukinil program sirupov in namiznih ter deželnih vin. Oboje je namreč s tržnega vidika popolnoma nerentabilno in s cenami ne moremo biti konkurenčni.«
Nikakor pa ne bo šlo za odpuščanje v takem obsegu, kot je slišati, torej za 25 ali 30 ljudi: »Veliko je odvisno od trga, kakšne bodo potrebe. Podjetje se jim mora prilagajati, kar pomeni, da se bo gotovo še spreminjalo in racionaliziralo. To je vse, kar lahko re-
čem, s tem pa ne mislim zgolj odpuščanja, ampak tudi drugačno organizacijo. Ne vem, zakaj se okrog tega dviguje takšen prah in halo, to je vendarle normalen proces, ki je prisoten povsod. Kar se tiče cifre odpuščanja, se pravi, da naj bi se odpustilo do konca leta skupno od 25 do 30 ljudi, pa lahko le rečem, da se to nikakor ne bo zgodilo. To ni možno, tako hitrih transformacij nobeno podjetje ni sposobno!«
»V osnovi smo 'staro' podjetje!«
Glede odpuščanja starejših delavcev, ki so stari 50 ali več let, pa Sajko pravi: »Ptujska klet je v osnovi 'staro' podjetje, morda imamo le 3 ali 4 mlajše kadre. Kar delamo, delamo izključno v skladu z zakonom. Imamo ljudi, ki želijo iti na borzo ali v pokoj, pa nam zakonodaja tega ne dopušča. Veliko je delavcev, ki so stari že toliko (čez 55 let, op. a.), da nam zakonodaja prepoveduje odpuščanje. Med tistimi, ki so dobili odločbe, so zaposleni različnih starosti. Vem, da bo za nekatere težje najti novo zaposlitev, nekateri so jo že, vendar se moramo vsi zavedati, da podjetje ni in ne more biti socialna ustanova. Žal. Če bi se šli poslovanja po tem principu, bi v kratkem ostali brez službe vsi zaposleni!«
O mnenju odvetniške pisarne, ki je delavce napotila na tožbo, češ da gre za protizakonite odločbe in odpuščanja v nasprotju z zakonom, pa Sajko pravi: »Vsak ima pravico
do pritožbe, to je normalna stvar, če se nekdo z nečim ne strinja. Tudi odvetniki si morajo zaslužiti svojo plačo. Jaz lahko rečem le, da delamo izključno po zakonu in da se s tem ukvarja pravna služba. Sicer sem bil osebno zraven pri vročanju obvestil o odpovedi, prisostvoval je tudi predstavnik sindikata. Če bodo tožbe, bo seveda sodišče razsodilo, kdo ima prav. Prepričan pa sem, da mi nismo naredili nič narobe! Kar se tiče odpravnin, pa tudi lahko rečem, da smo jih obračunali v skladu z zakonom in če nekdo misli, da ni tako, bo moral to dokazati na sodišču!«
Andrej Sajko ob zaključku še pravi, da spiska odpuščenih ne morejo pripraviti vnaprej in ga tudi v preteklosti niso mogli, saj je vse odvisno od prihodnjih okoliščin: »Kako naj napovem, kaj se bo dogajalo čez leto dni? To je nemogoče! V svetu in Sloveniji so primeri, ko se delavci tudi množično odpuščajo, potem pa spet množično zaposlujejo.«
Po zakonu bi sicer v Ptujski kleti morali napovedati odpuščanje, če bi šlo za 10 ali več zaposlenih, ker pa te cifre niso presegli, napoved ni bila potrebna.
Da bi bila možna t. i. mehka premeščanja v druga podjetja znotraj Skupine PP, pa je v tem obdobju, ko pustoši virus ptičje gripe, nerealno pričakovati, saj se z viškom delovne sile srečujejo v vsej skupini podjetij pod blagovno znamko PP.
SM
Proizvodnja se bo s sedanje lokacije (na sliki) selila na novo, kjer bo popolnoma avtomatizirana. Koliko zaposlenih bo takrat še potrebnih, se ne ve.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Podlehnik • S 17. redne seje občinskega sveta
Kegljanje po podlehniško
Verjetno zadnja, prav gotovo pa ena zadnjih sej podlehniškega občinskega sveta v sedanji sestavi oziroma tem mandatu je bila - za dobre in manj dobre poznavalce podlehniških razmer -zaključena že ob samem začetku, ko se je pokazalo, kdo od svetnikov je in koga ni na svojem sedežu. Osrednja točka seje je bilo namreč sprejetje proračuna za letos.
Tega so svetniki na prejšnji seji z veliko večino, razen enega glasu, zavrnili. V nos jim je šlo preveliko, 200-milijonsko zadolževanje občine in pa dejstvo, da ni nobenih preračunov, kako naj bi občina v bodoče sploh odplačevala svoje dolgove.
Tokrat je bilo vzdušje v sejni sobi precej drugačno, župan je bil v svoji razlagi videnja kreditno naravnanega proračuna nekoliko krajši in je povedal le, da so se o proračunu pred tokratno sejo dodobra pogovorili s predsedniki posameznih komisij, da je šlo za »pogovore iz oči v oči« in da so si »med seboj povedali vse«, zdaj pa je pač na vrsti dejanje (in ne le besede). Kaj točno so si povedali in se dogovarjali, se je delno dalo razbrati iz besed tistih svetnikov (tudi predsednikov komisij), ki so na sejo prišli in so pred samim glasovanjem povedali naslednje:
Alojz Grabrovec: »Ta proračun mi je povzročil sive lase, vendar sem po zadnji seji spremenil mišljenje. Našo dvorano smo videli, res smo lahko ponosni nanjo. Predlagam, da proračun sprejmemo, ampak pod pogojem, da se zadolžimo samo za 100 milijonov in ne za 200, kot predvideva proračun.«
Peter Feguš: »Razmišljam podobno kot Grabrovec, zanima pa me, zakaj je iz razvojnega programa izpadel vrtec? Prav tako mi ni jasno, kako to, da je župan še pred novim letom trdil, da se dvorana lahko zgradi brez dodatnega zadolževanja, ampak potem pač izpadejo vse druge investicije, zdaj pa je jasno, da niti dvorane ne moremo zgraditi brez kredita?!«
Jožica Svenšek: »Veste kaj, mislim, da se naša občina brez problemov lahko zadolži še za enkrat toliko denarja, kot je že zadolžena, torej za
Ob robu
Gotovo ni človeka, ki ne bi vedel, kaj je in kako izgleda kegljanje. Vpodlehniškem primeru bi lahko rekli, da so keglji proračunske postavke. Postavljeni so sicer hudo nestabilno in biti moraš hudo neroden, da kroglo pošiljaš v tisti kot, ki ne ogroža nobenega od komaj stoječih kegljev. Nekateri »igralci« so to »mimobežno« linijo naštudirali zelo dobro, kakšen v ekipi se sicer redno ali tu in tam trudi, da bi keglje podrl, a mu samemu in z enim metom ne uspeva, najboljši kegljači in neuradni kapetani ekipe pa v finalni igri odpovedo in se sploh ne pojavijo naprizorišču kegljaške steze s kroglo v rokah
150 milijonov zraven. Pa naredimo tako, imeli bomo nekaj stvari, ki jih rabimo in smo nezadovoljni, ker jih nimamo, plačevali pa bomo že potem!«
Janez Trafela: »Moti me, da danes, ko sprejemamo ključno zadevo, tukaj na seji ni dveh predsednikov najpomembnejših komisij, ki imata v rokah največ denarja. Mislim, da bi lahko prišla na to sejo, saj je bila napovedana dovolj zgodaj, ali pa bi pravočasno javila, da jih ne bo in bi sejo prestavili na datum, ko bi se je lahko udeležili vsi!«
Milan Vidovič: »200-mili-jonski kredit, kot je planiran v tem proračunu, je ogromno denarja. Če bomo s tem kreditom naredili še kaj drugega razen dvorane, mislim na ceste, potem se mi zdi sprejetje takega proračuna v redu. Res pa je, da bomo ta dolg odplačevali še leta!«
Župan Vekoslav Fric: »Pri pripravi proračuna smo še računali na prihodek iz naslova mejne takse v višini 120 do 130 milijonov tolarjev. Tega zdaj ni več, zato je proračunska luknja pač toliko večja. Predviden kredit pa bi se odplačeval v dobi sedmih let, kdaj točno bi ga najeli, pa bo odvisno od situacije. Morda šele septembra letos, ne vem. Kar se tiče vrtca, ga v razvojnem planu res ni, je pa s pred-
sedniki komisij dogovorjeno, da ta projekt pade v leto 2007/08. Kar se tiče odsotnosti gospoda Novaka in Žeraka, pa sta se oba opravičila; prvi zaradi zdravstvenih, drugi pa zaradi poslovnih razlogov. Sta pa bila na sestanku predsednikov komisij.« Iz nadaljnje razlage Frica je bilo še razumeti, da na tem srečanju pred sejo nihče od prisotnih ni bil direktno »kontra« takšnemu proračunu, kot je predložen.
100 milijonov kredita ni dovolj!
Potem je sledila debata čisto formalne narave, v kateri so vsi prisotni poskušali povedati, da nihče ni posebej zadovoljen s finančnim stanjem občinskega proračuna, da pa jim grozi bankrot in prekinitev izgradnje dvorane, če ne bodo sprejeli proračuna in s tem omogočili dodatnega zadolževanja občine. Koga so s takimi besedami poskušali prepričati svetniki, ni jasno. Morda še najbolj sami sebe. Grabrovec je sicer tik pred koncem še enkrat poskušal s predlogom, da naj se zadolžijo le za polovično vsoto, torej »le« za 100 milijonov, če bi se pokazalo, da bi bilo potrebno še več denarja, pa bi takrat sklicali še eno sejo. Toda s svojim vztrajanjem je županu
Proračun je sprejet, župan lahko zdaj najame 200-milijonski kredit, in če mu bo odobren, se lahko gradnja dvorane nadaljuje.
Fricu očitno prenapel živce in ta ga je brezpogojno zavrnil: »Ne, te možnosti pa ni! Mi moramo imeti ves ta denar, če hočemo peljati naprej naše investicije. S 100 milijoni kredita naše naložbe niso pokrite, potrebno je več kredita!« Kot je bilo razumeti, naj bi bil del kredita namenjen še modernizaciji nekaj odsekov cest, kar je spet zbodlo Grabrovca: »Če je že tako in se bodo res delale nove ceste, potem naj se za vsak odsek ustanovi poseben gradbeni odbor, ki bo nadziral kvaliteto dela in tudi to, da se bo res naredilo tisto, kar bomo tukaj sprejeli. Župan, dobro veš, da smo lani potrdili asfaltiranje le enega odseka cesta, ti so pa potem na svojo roko asfaltiral dva!«
Ali takšni gradbeni odbori bodo ali ne, je ostalo odprto vprašanje, načelno so se sicer vsi z županom vred strinjali, da je to pametna zadeva, hoteli so celo sprejeti sklep o ustanovitvi tovrstnih odborov, pa so se potem zapletli pri vprašanju, kako naj bi bili sestavljeni in ali bi takšen način dela res funkcioniral.
Vse skupaj se je zaključilo z županovo zahtevo o glasovanju glede predloženega proračuna. Trije svetniki, Vi-dovič, Svenškova in Grabro-vec, so glasovali za, Trafela se je vzdržal, Feguš pa je glasoval proti. Proračun in s tem možnost najetja vsaj 200-milijon-skega kredita je bil tako sprejet. Županovega »dvanajstinje-nja« je s tem konec, svetniki so mu odobrili najetje kredita in zdaj je na potezi finančno ministrstvo, ki bo kredit odobrilo (ali pa mogoče tudi ne).
Bo NO razrešen pred iztekom mandata?
Kot zadnjo, na pobudo Gra-brovca k dnevnemu redu dodano točko, so svetniki sprejeli še predlog o razrešitvi sedanjega NO. Župan je, ves zadovoljen, ker je bil proračun s tremi glasovi za vendarle sprejet, nanjo čisto pozabil in je sejo že hotel zaključiti, a se je na dodatno točko spomnila Svenškova. Posebnega časa pa za to zadevo niso izgubljali: po hitrem glasovanju so predlog o razrešitvi NO sprejeli s tremi glasovi za ob pogoju, da jim zakonodaja to dovoljuje. Če jim pa zakon razrešitve NO ne dovoljuje, potem pač sklep ne velja _ Kaj prida si o tem nihče ni več belil glave, saj pred jesenskimi volitvami to niti ni več pomembno.
Brez posebnega besedovanja je bilo namreč jasno čutiti, da je veliko vprašanje, če se bo v prihodnjih mesecih sploh še sklicala kakšna seja, saj je glavna stvar rešena.
Od tod in tam
Ptuj • Začetek čiščenja okolja
Podobno kot lani so prvo večjo čistilno akcijo v samem Ptuju izvedli v nadžupnijskem uradu sv. Jurija. Petnajst udeležencev je v sobotnem dopoldnevu in delu popoldneva naložilo za dva traktorja odpadkov. Ponovno pa se je pokazalo, da so na zelenih površinah najpogostejši odpadek pasji iztrebki. Tudi v nadžupnijskem uradu pozivajo lastnike psov, da počistijo za svojimi ljubljenčki. Predel okrog cerkve sv. Jurija, kjer je že nasajenih okrog 400 vrtnic, so zasadili z novimi, vrtnice bodo poslej cvetele tudi ob kipu sv. Viktorina.
MG
Ljutomer • Razstava Šosterjevih fotografij na ogled do 23. aprila
Foto: NS
V ljutomerski galeriji Ante Trstenjak je na ogled zanimiva razstava fotografij Gorana Sosterja iz Ljutomera, ki jih je v prostoru umestila kiparka Katja Majer iz Maribora. Naslov razstave je Pot-poglobitev-metamorfoza, avtorja pa sta do ideje za razstavo prišla ob raziskovanju gozdnega rezervata Babji ložič v neposredni bližini mesta Ljutomer. »Gledalec se na poti - simbolno pomembnem elementu instalacije - sreča s fotografijami. Dokumentarni nivo fotografij gozdne krajine in njenih najbližjih izsekov vzpostavlja prisotnost narave v galerijskem prostoru in povezuje z odsotnim prizoriščem,« je ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 23. aprila, povedala umetnostna kritičarka Maja Beranič.
NS
Ljutomer • Srečanje otroških gledaliških skupin
V Domu kulture Ljutomer je območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti pripravila gledališko srečanje osnovnošolskih skupin. Gledališki skupini osnovne šole Cezanjevcipod vodstvom Karmen Baumgartner sta predstavili igri Prebrisani palčki, snežaki in še kaj ter Sok terapija na vaji, Križevski Prleki z mentorico Vidico Bogdan so nastopili s predstavo Mesarija skrbi za vaše zdravje, dramski krožek osnovne šole Mala Nedelja z avtorico in režiserko Bredo Žunič je zaigral Vzemi ali pusti pri Mali Nedelji (na fotografiji) ter Povejmo po prleško, gledališčniki osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, kijih vodi Silva Kosi, so zaigrali predstavi Polna luna ali shujševalna kura in Velikaška norost, Mlodi Prleki kulturnega društva Veržej z mentorico Slavico Sunčič so predstavili Jakca v šoli in Video klub, dramski krožek osnovne šole Križevci z mentorico Jasno Markovič Jagodičpa je na odru nastopil z igro Kaj se skriva za velikim trebuhom.
NS
Foto: MG
Foto: SM
Gorišnica • Velik koncert v spomin Ivanu Vojsku
Spomnimo se, prijatelji
Tamburaški orkester Gorišnica, ki bo naslednje leto slavil že 110 let obstoja, se je s petkovim velikim koncertom poklonil prvi obletnici smrti enega svojih najzaslužnejših članov, Ivana Vojska.
Pred polno dvorano navdušenih obiskovalcev so se na odru zvrstili znani izvajalci: seveda je zaigral 20-članski domači tamburaški orkester, ki ga vodi Tibor Bin, zapela Klapa Lanterna iz Zadra, ki se ji je s svojimi največjimi uspešnicami pridružil še Vinko Coce iz Trogirja, nastopila sta tudi Štefan in Anka Frece, kot solistki pa Simona Mez-narič in Smiljana Forštnarič. Posebno presenečenje večera pa je bil gotovo nastop slovitega narodno-zabavnega ansambla Jožeta Slaka. Kot je povedal sedanji predsednika gorišniškega tamburaškega orkestra, bodo zbrani zaslužek od vstopnine namenili za nakup instrumentov za svoje najmlajše tamburaše.
Ivan Vojsk se je med tamburaše vpisal že leta 1953. »Gospod Vojsk velja za velikega kulturnika, ki si je močno prizadeval za ohranitev tamburaške glasbe v našem kraju in kljub velikim težavam mu je uspelo privabiti številne mlade člane v tamburaške vrste, ki so nadaljevali tradicijo tamburanja. Leta 1975
Takole so se pred naš objektiv postavili stari mački narodno-zabavne glasbe - člani ansambla Lojzeta Slaka, ki so dlani obiskovalcev zagreli na začetku in koncu prireditve.
je postal duhovni vodja, lahko bi mu rekli tudi »duša« in predsednik skupine. Vse do leta 1997 je skupina igrala po posluhu brez not, leta 1998 pa je Ivan v skupino pripeljal 12 otrok in začelo se je novo obdobje igranja po notnih
zapisih, skupina pa se je preimenovala v orkester. Ivan Vojsk je bil predsednik in duhovni vodja orkestra vse do svoje smrti v lanskem letu,« je v spominskem nagovoru povedal sedanji predsednik Ivan Modlic.
Vojsk je za svojo požrtvovalnost in predanost kulturnemu ustvarjanju prejel številna priznanja, med njimi tudi bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko.
SM


^ Ô
Ob gorišniškem tamburaškem orkestru je obiskovalce navdušil nastop Klape Lanterna.

Še večji aplavz si je za venček svojih uspešnic prislužil Vinko Coce.
Miklavž • Premiera gledališke skupine KD
Zadrega iz zadrege
Minuli konec tedna so člani gledališke skupine, ki deluje pri Kulturnem društvu Miklavž pri Ormožu, premierno uprizorili komedijo v treh dejanjih Zadrega iz zadrege, zadrega nad zadrego.
Gledališka skupina KD Miklavž pri Ormožu je pripravila premiero Streicherjeve komedije Zadrega iz zadrege, zadrega nad zadrego.
Prvi odzivi publike so bili zelo dobri in predstavo so tako v nedeljo odigrali še enkrat, za velikonočni ponedeljek pa že načrtujejo gostovanje v Podgorcih. Režiser predstave je bil debitant v tej vlogi Andrej Topolinjak, vendar je imel ob sebi izkušeno pomočnico Slavico Mihorič. Zadrega iz zadrege, zadrega nad zadrego je lahkotna komedija v treh dejanjih, ki govori o dveh podeželskih družinah. Na eni strani gospodovalni in ukazovalni ženi in na drugi strani pohlevna in ubogljiva moža. V glavni vlogi Dominika Piškurja se je preizkusil Anton Kirič, ki je sicer resen predsednik KS Miklavž, vendar se je tudi na odrskih deskah dobro izkazal. V vlogi njegove žene Urše je nastopila predsednica društva, ki je hkrati tudi organizator in vodja celotnega projekta. V Korenovi družini pa sta Lipe (Mirko Fekonja) in Monika (Slavica Mihorič). Ne le ženi, tudi copatasta gospodarja nista od muh, saj si izmišljata vedno nove štorije, s katerimi izmolzeta denar za gostilno.
Tednikova knjigarnica
Naj slovenska slikanica Andreje Peklar
Pred kratkim sem zasledila podatek o prevedenih knjižnih izdajah: Britanci natisnejo le dva odstotka prevedene literature, Američani dvajset, Turki pa štirideset odstotkov. Kaj menite, spoštovani bralci Knjigarnice, kolikšen pa je delež tujih (prevedenih) knjig na slovenskem knjižnem trgu? Podatek je zaskrbljujoč: kar sedemdeset odstotkov knjig, ki jih slovenski založniki ponujajo domačim bralcem, so dela tujih avtorjev. Torej le trideset odstotkov knjig slovenskih založb podpisujejo domači avtorji, če izvzamem avtorstvo prevajanja. Koliko škode utrpi domače leposlovje na račun kajvemkakšnih uspešnic, koliko »globalnih smeti« plačujejo in berejo slovenski bralci? In koliko je sploh resnične literarne kvalitete v sedemdesetih odstotkih? Hja, tudi tistim tridesetim domačim odstotkom bi se dalo marsikaj očitati. Če se ozrem na slikaniško produkcijo, kije obsežna in tako rekoč neobvladljiva z vidika pravočasnega vrednotenja, menim, da bi lahko bil delež kvalitetnih izvirnih slovenskih slikanic precej večji od premnogih tujih slikaniških izmišljij. Predvsem ker je med domačimi ustvarjalci slikanic zavidljivo število »svetovnih« umetnikov. Verjamem še, četudi bi se morda komu slišalo zaplotniško ali celo nacionalistično obarvano mnenje, da bi nacionalni svet za kulturo (in kar je podobnih institucij) moral zavzeti stališče o uravnoteženem, estetsko višjem in izvirnem knjižnem trgu in ponudbi, tudi v zvezi s knjižnično izposojo in nadomestilom.
Zdi se, da so posledica zagatnega stanja z izvirno domačo knjigo tudi knjižne nagrade. Le-teh je vedno več in podeljevalci si prizadevajo, bolj ali manj uspešno, dvigniti, ozavestiti domačo literarno umetnost. Še posebej v zvezi z ustvarjanjem za mlade in najmlajše. Tako se je v zadnjih letih zraven najstarejše Levstikove nagrade (Mladinska knjiga založba jo podeljuje avtorjem pri založbi) dodobra udomačila večernica (sponzorira časopisna hiša Večer na srečanju mladinskih književnikov Oko besede), desetnica (podeljuje Društvo slovenskih pisateljev članom društva), nagrada za najboljšo izvirno slikanico (podeljuje jo Združenje za tisk in medije pri GZS). Slednja je bila razglašena ob svetovnem dnevu knjig za otroke ter meje tudi osebno navdušila: najboljša slovenska izvirna slikanica je avtorsko delo Andreje Peklar Fant z rdečo kapico, ki jo je preteklo leto založil Inštitut za likovno umetnost Ljubljana.
Akademska slikarka Andreja Peklar je bila kar z dvema slikanicama med nominirankami za nagrado. Založbe so prijavile triinštirideset del, strokovna žirija pa je razglasila pet kandidatk: Mojca Pokraculja (Koroška pripovedka. Zapisal Vinko Moderndorfer. Ljubljana: Prešernova družba, 2005. Koledarska zbirka), 1001 pravljica (avtorska pravljica Lilijane Praprotnik Zupančič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. Zbirka Žlabudron), Bobek in barčica (Anja Štefan. Ilustrirala Polona Lovšin. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. Zbirka velike slikanice), Marela (Andrej Rozman Roza. Ilustriral Zvonko Čoh. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. Knjižnica Čebelica; 4008).
Fant z redečo kapico v celoti izstopa od navedenih kandidatk, saj je to slikanica za otroke in odrasle ter ima močno izraženo narodnostno noto, likovno in oblikovno pa povsem presega standardne slikaniške izdaje. Peklarjevi je uspelo s pretanjenim likovnim in jezikovnim občutkom zajeti vso veličino vaške situle in ji odvzeti »nemo« pričevanje davnih dedov. Peklarjeva je z natančno, čudovito likovno navdihnjeno govorico »posnela« likovno zgodbo z »božjega vedrca« ter jo žlahtno oplemenitila s pravljico o davnem ljudstvu, ki mu še danes nihče ne ve imena. Začudujoče spravno je sporočilo sicer sodobne pravljice, ki je hkrati arhaična v najbolj polnem estetskem pomenu slike in besede.
Slikanico Fant z rdečo kapico zelo priporočam vsem knjigoljubom in upam, da bo našla pot v šolske klopi pri likovnem, literarnem, zgodovinskem pouku za vse starostne stopnje.
Liljana Klemenčič
Ena izmed takšnih izmišljotin pa ju odpelje iz zadrege v zadrego, v katero sta vpletena tudi otroka, Piškurjev Franc (Andrej Topolinjak) in Tončka Koren (Natalija Kocjan). V veselih peripetijah imajo svojo pomembno vlogo tudi
pismonoša Šimelj (Jernej Štampar), natakarica Petro-nila (Jožica Filipič), njena hči Fani (Samanta Fekonja) in hlapec Krišpin (Robert Ko-sajnč).
vki
Foto: SM
Foto: SM
Dornava • Zakaj Aleks Forštnarič ni več v vrtcu
»Takšno obnašanje vzgo
jiteljice je nedopustno!
«
»Aleksa sva vpisala v dornavski vrtec lansko jesen. Ima tri leta. Ko sem ga v sredini marca pripeljal v varstvo, sem šokiran obnemel. To, kako sta se obnašali vzgojiteljici, kakšen režim sta izvajali nad dve- in triletnimi malčki, je bilo zame skoraj neverjetno. Ker me nista takoj opazili, sem imel priložnost opazovati, kaj se je dogajalo,« uvodoma začne pripovedovati oče malega Aleksa, Zlatko Forštnarič iz Dornave.
In to, kar pravi v nadaljevanju, je naslednje: »Ker so notranji prostori razmejeni s stekleno steno, sem lahko vse opazoval in poslušal. Bilo je okrog desete ure dopoldne, otroka sem ravno preoblačil in bil nekoliko zakrit pred njunim pogledom za obešalniki v preddverju. Najprej sem slišal vpitje, vedno glasnejše. To sem poslušal dobrih pet minut, šlo pa je za pravo uka-zovanje otrokom, ki so sedeli za mizo. Glavna vzgojiteljica jim je zelo osorno ukazala, da morajo zdaj pospraviti skodelice, otroci pa si niso upali niti 'migniti', niti pogledati naokrog, ampak so sedeli kot 'šibice v škatlici'! Meni je bilo to zelo čudno. Po tem ukazu je vzgojiteljica zapovedala, da se bodo potem lahko igrali, ampak eni na eni in drugi na drugi strani prostora. Potem je šla ta vzgojiteljica do vrat, tam je bil nek seznam, pogledala nanj in potem poklicala dve imeni z besedami: 'Vidva pa zdaj lulat!' To pa še ni bilo vse. Med tem časom se je ena od majhnih punčk polila s čajem in ta ženska, vzgojiteljica, je zavpila: 'Opica mala zmešana, že spet si se mi polila!' Bila je res jezna, punčka pa je čisto prebledela. Potem je sledilo še vpitje na tista dva imenovana otroka, da naj že gresta lulat. Potem je prišla k vratom in me zagledala.«
Zlatko Forštnarič pravi, da se je njeno obnašanje v
Iz zapisnika ravnateljice Marte Tuš:
»Dne 14. 3- 2006 se je pri meni oglasil oče Aleksa Forštnariča zaradi pritožbe na delo vzgojiteljice Dragice Jurgec in pomočnice Bronje Forstnerič. Delavki je slišal in videl, da sta neprimerno verbalno komunicirali z otroki. Poklicala sem obe delavki v pisarno, oče je še enkrat ponovil, kako sta se obnašali delavki. Nobena mu ni oporekala. Obe sta se njemu in meni opravičili, da je vzgojiteljica besede 'opica mala, spet si se polila', res izrekla, ni pa tega mislila v žaljivem tonu, ampak v ljubkovalnem. Po opozorilu gospoda Forštnariča sta priznali, da tokrat to ni bilo v ljubkovalnem tonu.
Sama sem delavkama izrekla ustni opomin, ker je to bila prva obtožba staršev zoper delavki. Delavki sem opozorila, da bom v primeru ponovnega nestrokovnega vedenja sprožila disciplinski postopek odpovedi pogodbe iz krivdnih razlogov. Popoldan se je oglasila še mati Aleksa Forštnariča in me seznanila z namenom, da bo otroka zaradi tega izpisala iz vrtca.
Naslednji dan, 15. 3., se je mati oglasila z otrokom in ga res izpisala. Ponudili smo ji premestitev otroka v kombinirani oddelek, a je to zavrnila, češ da so ji drugi straši povedali, da niso zadovoljni z delom vzgojiteljice v tem oddelku. Imen staršev ni želela povedati. Omenila je, da bi otroka v tem vrtcu zaupala le gospe Vlasti.
Osebno še pritožb čez njihovo delo nisem dobila, zato bom njihovo delo natančneje spremljala z nenapovedanimi hospitacijami. Želji matere, da premestimo otroka v tretjo skupino, ne moremo ugoditi, ker gre za heterogeni oddelek drugega starostnega obdobja.«
Pod izjavo iz zapisnika je podpisana ravnateljica Marta Tuš.
trenutku spremenilo in da je zelo prijazno pozdravila Aleksa in ga povabila v sku-
Zlatko Forštnarič: »To, kako sta se obnašali vzgojiteljici, kakšen režim sta izvajali nad dve- in triletnimi malčki, je bilo zame skoraj neverjetno.«
pino. Druga vzgojiteljica pa naj bi ga še vedno ne opazila, zato je na otroke, ki so hoteli vstati od mizic, prav tako jezno zavpila z besedami, da če ne vedo, kaj je rekla Dragica. »Meni se je to zdel popoln teror nad otroki, ki naj bi se, vsaj po mojem prepričanju, vzgajali skozi igro in s prijazno besedo. Ob zavedanju moje prisotnosti tudi ni bilo več ukazov, kdo lahko gre lulat, ampak je bilo otrokom prijazno povedano, da če kdo mora iti, naj zdaj kar gre.«
Forštnariču pa je vse skupaj prišlo čez mero in je vzgojiteljici povedal, da si zdaj lahko misli, zakaj Aleks zadnje čase ne želi več hoditi v vrtec: »Povedal sem ji tudi, da sem jih opazoval in poslušal in da njihovo obnašanje ne spada v vrtec, da so lahko zaradi tega ob službo. Priznam, da sem v afektu rekel tudi, da če misli, da je tista mala deklica mala opica, potem je ta ženska zame velika opica! Vzgojiteljica se mi je potem opravičila, jaz pa sem povedal, da če to doživim še enkrat, bom šel do ravnateljice!«
No, Forštnarič se je po po-
govoru z ženo odločil takoj oditi do ravnateljice in ji povedal, čemu je bil priča: »Ravnateljica je bila zelo presenečena, poklicala je obe delavki, da se soočimo z izjavami. Vzgojiteljica, ki je punčko naslovila z opico, je najprej trdila, da je bilo to mišljeno ljubkovalno, potem pa je na moje nasprotne trditve vendarle priznala, da je bilo izrečeno v jezi, s povzdignjenim glasom. Ostajal sem tudi pri svoji trditvi, da je bilo vpitje in ukazovanje slišati ves čas od črnolase vzgojiteljice, medtem ko je ona druga zav-pila le enkrat. Odgovor vzgojiteljice na moje besede je bil, da je potem že bilo tako, kot pravim, in na moje vztrajanje, ali je bilo res tako in ne zato, ker jaz tako pravim, je na koncu priznala, da je bilo res tako.«
Na osnovi tega pogovora je bil narejen uradni zapisnik, ki ga ima Forštnarič, kot pravi, po precejšnjih težavah, zdaj v rokah: »Po tem soočenju sem zahteval, da se skliče izredna seja sveta staršev in da se mora ta vzgojiteljica opravičiti staršem, ki naj se nato odločijo, kako in kaj naprej. A do tega vse do danes ni prišlo, tudi predstavnica staršev tega ni želela sklicati, češ da se je pogovorila z ravnateljico in da delam iz muhe slona.«
Zlatko Forštnarič je tudi prepričan, da ni šlo zgolj za »slab dan« vzgojiteljice, kar se navsezadnje lahko pripeti vsakemu človeku, saj naj bi podobno vedenje doživel tudi njegov starejši sin Alen, ki je nekajkrat prišel po bratca v vrtec: »V takem zavodu ne morem pustiti svojega sina, s tem, kar sem povedal, pa sem v prvi vrsti poskušal zavarovati ostale malčke!«
Zakonca Forštnarič sta sina takoj po tem dogodku res izpisala iz vrtca, ki je sicer v neposredni bližini stanovanja, varstvo pa sedaj rešujeta s pomočjo babice: »Nimam želje in namena, da bi bil kdo odpuščen, vendar pa se morajo starši zavedati in vedeti, kaj se dogaja. Midva z ženo svojega otroka gotovo ne bova več dala v ta vrtec!«
Sicer pa Forštnarič še pravi, da je v neuradnih pogovorih z nekaterimi starši že slišal podobne pritožbe, res pa je tudi, da uradne pritožbe vse do njegove na vodstvu zavoda še niso evidentirali.
Od tod in tam
Križevci • Predstavili komedijo Ženska že ve
Gledališka skupina kulturno umetniškega društva Križevci, kije bila ustanovljena pred tremi leti, je s svojo prvo gledališko predstavo Iz nevole v nevolo pred kratkim osvojila nagrado za najboljšo komedijo na mesecu komedije v Pekrah, minuli konec tedna pa so premierno zaigrali komedijo Marka Kurata Ženska že ve, ki jo je zrežiral Ljuto-merčan Srečko Centrih. Zanimivo ljubezensko prepletanje v tokratni gledališki igri so obiskovalcem predstavili Vera Slavič (Danica), Slavek Štrakl (Boldamir), Duška Prajndl (Tadeja), Manca Sušec (Marica), Robi Kosalec (akviziter), Sabina Slavič (Marinka) in Rajko Veršič (Erik). Igro bodo ponovili na velikonočni ponedeljek, 17. aprila, v Kulturnem domu Križevci spričetkom ob 14. uri.
NŠ
Ljutomer • Prvi sejem starin
Foto: MS
Na parkirnem prostoru pred društvenimi prostori Prle-škega društva za ohranjanje tehnične kulturne dediščine JohannJanez Puch iz Ljutomera je potekal prvi sejem rabljenih delov in opreme za avtomobile in motorna kolesa ter drugih starih predmetov. Bogata ponudba sejmarjev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije je vprleško prestolnico privabila številne obiskovalce, kot pa je povedal predsednik ljutomerskih "oldtimerjev" Milan Belec, se je največ tržilo z deli za starejše avtomobile in motorna kolesa. Obiskovalci so lahko kupili tudi nekatere druge starine, sejem pa bo odslej v Ljutomeru vsako leto tradicionalno potekal prvo nedeljo v mesecu aprilu.
MŠ
Kidričevo • Moč besede Marinke Fritz - Kunc
Foto: Stojan Kerbler
Minuli četrtek je knjižnica DPD Svoboda Kidričevo spet odprla vrata ljubiteljem pisane besede. Gostja je bila Marinka Fritz - Kunc, pisateljica in novinarka, ki svoje ustvarjalno delo v celoti posveča mladim in njihovim problemom. Ganjena ob zvokih flavte Nastje Klein v uvodu je po predstavitvenih besedah Majde Klemenčič Vodušek predstavila sebe in svoja dela z neverjetno energijo, ki je izžarevala njeno neizmerno ljubezen do ljudi in optimizem, kljub temu, da kot sama pravi, z rojstvom izgubimo ravnovesje v sebi. Marinka Fritz - Kunc je doslej izdala Janov krik, Pusti čakati jutri, Ne verjemi vetru, Borboletta, Kam gredo ptice umret, Modi pulover, Zbogom prijatelj moj, Postaja Death, Tam doli pa cvete magnolija, Punčka v ogledalu. Njena neposredna in hkrati občutljiva pripoved je »krik«, kot njen prvenec Janov krik, ozaveščanje danes, tu, ali z njenimi besedami: »V sebi uravnovešen človek lahko vedro pričakuje jutrišnji dan. Zna kljubovati tudi zlim naključjem, kijih prinaša čas. Zmore izgubljene iluzije predelati v prave izkušnje in se tako razvijati v samosvojo osebnost.«
Nataša Petrovič
Foto: SM
Središče ob Dravi, Ormož, Ptuj • Martin Kojc - II. del
»
Kar bo, pa bo ...
«
Zapisali smo že, da bodo na slovenski nacionalni televiziji film o Martinu Kojcu, mislecu, pisatelju in psihologu iz Središča ob Dravi, predvajali 30. aprila, prvotni datum je bil sicer 4. april. Upati je, da tokrat ne bo prišlo do spremembe, film pod naslovom Prebujeni človek režiserja Borisa Jurjaševiča namreč že dve leti čaka na predvajanje.
Pri nastajanju filma so sodelovali njegovi še živeči sorodniki in nekateri, ki so ga prav tako poznali. V Središču ob Dravi se ga še mnogi zelo dobro spominjajo, na kulturnih prireditvah je igral violino, žena Tončka ga je spremljala na klavirju. Učil je, imel je tečaje esperanta za tiste, ki so to želeli. V šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih pa je pisal tudi poljudne članke v ptujski Tednik, predhodnik današnjega Štajerskega tednika. Največ pa je v nastanek filma prispeval Kojčev sin Dušan Moškon, ki še danes občasno prihaja v rojstno hišo svojega očeta v Središču ob Dravi. Predstavila pa se bo tudi terapevtska šola iz Nemčije , ki še danes pri zdravljenju ljudi uveljavlja pravila Martina Kojca.
Martin Kojc se je rodil v premožni družini v Središču ob Dravi. Mama je bila potomka češko-moravske plemiške družine. Čeprav je imel zelo rad živali, se ni odločil za študij veterine. Že v gimnazijskih letih, obiskoval je gimnazijo na Ptuju, ga je posrkala filozofija in psihologija, ki sta ga dvignili na višjo stopnjo zavesti, ki med drugim prinaša tudi spoznanje o tem, da se vse, kar je v življenju kaj vredno, dogaja v sedanjosti, preteklost je pomembna zgolj zaradi osebnostne rasti, kot posledica napak in trpljenja, a za nazaj ne moremo ničesar spremeniti oziroma popraviti. Posebej se je zanimal za dela Bacona, Paracelsusa, Mes-merja in Farie. Svoj filozofsko-psihološki pogled na življenje je že kmalu oblikoval. Na svojstven in zelo enostaven način,
i;.;.<

Foto: Črtomir Goznik
Mag. Bojan Sinko v salonu Martina Kojca, kjer so nastajala njegova dela.
nič čudaški, je povedal, da je človek predvsem odvisen od svojih misli in prepričanj. Če hoče spremeniti svoje življenje, mora najprej spremeniti svoja stališča. Neomajno priznavanje dobrega in zaželenega lahko prikliče v človekovo življenje srečo, uspeh, zdravje in blaginjo. V času, ko se je v Evropi začelo uveljavljati zdravljenje bolnikov s psihoterapijo, vzporedno z razvojem psihoanalize, to je bilo v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, je Martin Kojc nova znanja in spoznanja nabiral v Gradcu, na Dunaju in v Berlinu, kjer se je v tistem času nabiralo vse najboljše s področja miselnih kapacitet. Njegova berlinska praktična psihološka posvetovalnica, kjer je z velikim uspe-
hom zdravil po svoji metodi, je bila zelo znana. V njegovo ordinacijo je prihajala tudi znana nemška zvezda Marlene Dietrich. Postal je magnet za številne časopise tistega časa, pa tudi znanstveniki so imeli polno pohval o njegovem delu. Svoje paciente je poslušal, jih skušal razumeti, šele nato jim je pomagal, da so se sprostili in sami prišli do svojega bistva. Svetoval jim je nevsiljivo, na kakšen način si lahko pomagajo z resnicami, do katerih se je sam dokopal. Pomagal jim je s sprostitvenimi tehnikami, prisegal je na zdravilni post. Vselej je jasno predočil izhod iz kakršnihkoli težav, verjel je, da je vse vnaprej določeno in da se vse dobro konča.
»Njegove domislice in razmišljanja so po mojem mnenju vsekakor vplivali na to, da sem se odločil za študij psihologije in da postanem psihoterapevt. Pravzaprav pa sem spoznal in razumel marsikatero njegovo misel šele kasneje, ko sem študij dokončal, ko sem se z življenjem kot takim začel sam ukvarjati kot psihoterapevt in po dodatnem usposabljanju iz psihoanalize, neopsihoanalize, da sem lahko pomagal ljudem. Kojčeve metode zdravljenja so namenjene vsakemu posamezniku, ki želi nekaj spremeniti. Človeku, ki se ne znajde in ni duševno moten ali bolan,
priporočam, da seže po njegovem Učbeniku življenja in ga uporabi pri sebi, če meni, da mu bo koristil. Zelo uporabna pa je tudi njegova druga knjiga Samozdravljenje nervoznih težav, ki je izšla leto dni po izdaji Učbenika življenja,« je o svojem prastricu povedel mag. Bojan Šinko, specialist klinične psihologije in psihoterapevt. Zadnja Kojčeva knjiga, ki je bila prevedena v slovenski jezik, je Prebujeni človek iz novembra 2005. Na prevod jih čaka še nekaj.
Učbenik življenja je trenutno zelo aktualna stvar za Slovence, omogoča človeku, da sam, če to želi, izoblikuje način življenja, ki njemu ustreza, ki ni pod vplivom nobene opcije, takšne ali drugačne, ki bi ga usmerjala v nekaj, kar on ne želi.
Zapuščina Martina Kojca je velika, nekaj je bomo lahko spoznali s pomočjo filma, druga živi v številnih delih, ki čakajo, da jih vzamemo za svoje. Veliko nerazkritih zakladov pa je skritih še v Kojčevi hiši v Središču ob Dravi in čakajo, da jih nekdo najprej odkrije, da bi jih lahko razkril tudi drugim. Morda pa bo že čez nekaj let zaživela kot muzej, kot mesto iskanja »izgubljenega« duhovnega naboja. Lahko, da bo postala izziv tudi za novo občino Središče ob Dravi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kotiček s pisalno mizo je še zelo »živ«, kot da ga je šele včeraj zapustil.
Foto: Črtomir Goznik
Vsa Kojčeva dela so v izvirniku izšla najprej v nemškem jeziku.
Od tod in tam
Ptuj • Koncert študentov glasbe
V soboto, 1. aprila, sta v viteški i pripravila koncert študenta Akademije za glasbo v Ljubljani Dejan Rihtarič - fagotist in Julija Šenveter - oboistka; na klavirju ju je spremljal študent Sašo Vollmaier. Ne ravno številni obiskovalci so tako lahko prisluhnili pihalnima instrumentoma, ki ju manjkrat srečamo in morda manj poznamo, pa ju zato spremljamo še z večjim zanimanjem. Prijeten večer klasične glasbe, v katerem je osrednje mesto pripadalo letošnjemu jubilantu, Mozartu, kar kliče po nadaljevanju - da namreč spoznamo še druge ptujske študente glasbe.
jš
Ormož • Razstava v gimnazijski knjižnici
V	knjižnici Gimnazije Ormož je na ogled razstava skulptur iz lesa Zdenke Tajnko.
Gre za štiri velike skulpture, ki so upodobljene iz enega samega kosa lesa in predstavljajo življenje na kmetih. Iz lipovega lesa je ljubiteljska umetnica, sicer pa profesorica matematike, upodobila skulpture, ki nosijo imena - Drvar, Mati, hvala Bogu, prišli ste, Zenica nese južino in Ženska s košem. Avtorica je sicer Mariborčanka, ki pa jo na Jeruzalem vežejo družinske korenine in spomini na čas, ki ga je preživela pri starih starših. Spomini na otroške dni se izražajo v njenih delih, ki jo prepletajo kmečki motivi. Avtorica si želi, da bi lahko svoja dela postavila nekje na Jeruzalemu, saj od tam izvirajo. Ob skulpturah so razstavljene tudi risbe, po katerih so nastale.
Ob otvoritvi razstave so pripravili krajši kulturni program, knjižničarka Nina Šulek pa je v kotičku pripravila tudi priložnostno razstavo knjig s kmečko tematiko.
vki
Ptuj • Tekmovanje tamburašev
V	soboto bo v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj tekmovalo 11 najboljših tamburaških in mandolinskih skupin, ki jih je za udeležbo na tekmovanju izbrala strokovna žirija. Ta zvrst glasbe je prisotna od Prekmurja do Gorenjske, vendar pa je najbolj razširjena ravno v Podravju - na ptujskem območju. To se pozna tudi v programu državnega srečanja, saj bodo tekmovale kar 4 zasedbe sptujskega: Tamburaši iz Cirkulan KD Cirkulane, Tamburaška skupina PD Cirkovce, Tamburaška sekcija KUD Majšperk in Tamburaški orkester PD Ruda Sever Gorišnica. Predstavili se bodo še Tamburaška skupina metliške folklorne skupine Ivan Navratil, Tamburaška skupina KUD Oton Župančič Vinica, KUD Janko Krmelj, Tamburaška skupina Bisernica (srednja skupina), Tamburaški orkester Folklorne skupine Javorje, Kulturno društvo Vipavski tamburaši, Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče in Tamburaški orkester Dobreč. Skupine tekmujejo v prostem programu brez obvezne pesmi. Med prijavljenim programom najdemo priredbe slovenskih in tujih ljudskih pesmi kot tudi priredbe zabavnih skladb, kar tri skladbe pa bodo ta večer prvič izvedene. V strokovni žiriji bodo Tomaž Habe (znani predavatelj na Akademiji za glasbo v Ljubljani in hkrati skladatelj tako tamburaške kot vokalne glasbe), Damir Zajec (priznani tamburaš in prirejevalec tamburaških skladb ter učitelj tamburice v Avstriji) in Siniša Leopold iz Zagreba (priznan hrvaški strokovnjak, ki deluje na predavateljskem in stro-kovno-umetniškem področju). Po končanem tekmovalnem delu bodo podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja za število doseženih točk, poleg teh pa se bodo podelile tudi dodatne nagrade: Zmegačeva tamburica za skupino, ki je najbolj napredovala v zadnjem letu, ter nagrade za najboljšo tamburaško skupino, za najboljšo izbiro programa in najbolje izvedeno ljudsko pesem. V revialnem delu, ki bo sledil takoj po tekmovalnem, bo nastopila Mandolinska skupina AMOS Krščansko adventistične cerkve Ptuj.
Fl
Foto: vki
Rokomet
Začetek sklepnega dela sezone
Stran 16
Judo
Po turnirju še kvalitetni trening
Stran 16
Kolesarstvo
Za uspehe začeli z gimnastiko
Stran 17
Odbojka
Za 3. mesto Benedikt -Nova Gorica
Stran 17
Košarka
V ptujski košarki je vse narobe
Stran 20
Kegljanje
Z Zormanom in Ivančičem v 2. ligo
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Zmagovalci in poraženci
V	torek smo lahko v neposrednem prenosu spremljali povratni četrtfinalni tekmi evropske Lige prvakov v nogometu; v Španiji sta se pomerili Villarreal in Inter, v Italiji pa Milan in Lyon. Italijanska predstavnika sta v teh tekmah praktično reševala sezono, saj nimata več realnih možnosti za osvojitev scudeta - italijanskega prvenstva, ki v Italiji šteje največ med vsemi naslovi. Na drugi strani nad Francozi in Španci ni ležal tak Demoklejev meč uspeha, čeprav so si predvsem igralci Lyona nadvse želeli uvrstitve v polfinale, potem ko se jim je pretekli dve sezoni ta nesrečno izmuznila iz rok.
Simpatično moštvo Villarreala, ki se je prvič znašlo v priložnosti, da se uvrsti med štiri najboljša moštva Stare celine, je z odlično taktiko in izrednim pristopom izničila prednost Interja iz prve tekme (1:2) ter nato z lahkoto obvladovalo položaj na igrišču. Inter je v trenutkih, ko je moral »loviti« rezultat, deloval zelo nemočno, ni bilo čutiti tiste potrebne zmagovalne mentalitete med igralci na igrišču, ko je vse mogoče - nadeli so si izraze poražencev.
Povsem drugače je bilo na tekmi v Milanu, kjer je po vodstvu Milana Lyon hitro izenačil in bil v tem trenutku v boljšem položaju. Za razliko od njihovega mestnega tekmeca Interja je bilo pri igralcih Milana močno čutiti tisti potreben tekmovalni naboj, ko smo lahko na obrazih igralcev videli, da še močno verjamejo v pozitiven zaključek. To se jim je obrestovalo dve minuti (!) pred koncem, ko je (spet) zadel Inzaghi, v sodnikovem podaljšku je Ševčenko le še potrdil napredovanje Milana. Čeprav so lani izgubili finale Lige prvakov, potem ko so proti Liverpoolu vodili 3:0, je zmagovalni duh v med Milančani še kako prisoten.
V	polfinalu se nam obeta klubska tekma leta: Milan - Barcelona. Katalonci so uspeli izločiti portugalsko Ben-fico, v glavnih vlogah pa sta bila spet Ronaldinho in Eto'o, ki sta tudi edina uspela premagati odličnega vratarja Ben-fice Moretta.
Za tiste, ki so se doslej večkrat znašli med poraženci, so tudi nogometaši Arsenala, ki pa so v dveh tekmah suvereno opravili z apatičnim Juventusom. Ko so osvojili naslov angleškega državnega prvaka, se jim v Evropi ni uspelo uvrstiti med štiri najboljše, sedaj jim gre slabše v Premier ligi, so pa uspešnejši v Ligi prvakov!?! Je to znak tudi za prvifinale?
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
4pa
liga i ^^OvodofoneJ
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. HIT GORICA	23	13	7	3	48:19	46
2. DOMŽALE	23	12	9	2	51:20	45
3. MARIBOR PL	23	11	5	7	35:23	38
4. CMC PUBLIKUM	23	10	3	10	28:32	33
5. ANET KOPER	23	9	5	9	30:32	32
6. NAFTA	23	10	2	11	31:34	32
7. PRIMORJE	23	9	4	10	33:32	31
8. DRAVA	23	8	4	11	24:35	28
9. BELA KRAJINA	23	5	7	11	19:38	22
10. RUDAR (V)	23	2	6	15	17:51	12
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
17 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale): 13 zadetkov: Valter Birsa (Gorica); 11 zadetkov: Jože Benko (Nafta), Dražen Že-želj (Primorje); 10 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava). STRELCI ZA DRAVO: 10 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 4 zadetke: Gennaro Chietti; 3 zadetki: Jaka Štromajer; 2 zadetka: Matej Miljatovič; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Rok Kronaveter, Aleš Čeh (vsi Drava).
2. SNL: 8 zadetkov: Darijo Biščan (Livar), Ranko Nišandžič (Dravinja Duol); 7 zadetkov: Živojin Vidojevič (Dravinja Duol); STRELCI ZA ALUMINIJ: 4 zadetki: Uroš Veselič; 3 zadetki: Jan Šimenko, Matej Ozim; 2 zadetka: Davorin Fridauer; 1 zadetek: Denis Topolovec, Jernej Repina, Andrej Dugolin, Janez Vrenko, Mate Eterovič, Nenad Đakovič, Gregor Dončec (vsi Aluminij).
Nogomet • 1. SNL - Simobil Vodafone
S Koprčani prihajata Rudonja in Karič
Sobota je čas za nogometne tekme slovenskih prvoligašev. Zato bodo ljubitelji nogometa na Ptuju in v okolici imeli priložnost spremljati zanimivo prvenstveno nogometno tekmo med ptujsko Dravo in »kanarčki« iz Kopra. Sobotni gostje Drave so v spomladanski del prvenstva krenili odločno, ob tem pa so imeli tudi veliko medijsko podporo, ki je Drava v podobnih situacijah ni imela, oziroma je bila premalo zanimiva. Novi lastnik Kopra, spremembe v klubu, nove okrepitve, vse to so značilnosti koprskega prvoligaša, ki ga je Drava v jeseni, na njihovi Bonifiki, ugnala z zadetkom Aljaža Zajca.
Poraz v Celju, v Areni Petrol, vsekakor ni bil navdušujoč za ljubitelje nogometa na Ptuju. Porazi so sestavni del igre, vendar je pomembno, kako se izgubi srečanje. Poročevalci s tekme v Celju so si bili skorajda enotni, da so domačini nadigrali Dravo. »»Tekma v Celju je za nami. Izgubili smo in temu ni kaj dodati,« je dejal po sredinem treningu trener ptujskih nogometašev Milko Đurovski.
Zaenkrat je jasno, da v soboto zaradi poškodbe ne bo mogel nastopiti Primož Petek, vprašljiv je nastop vedno boljšega Sebastijana Berka, veseli pa dejstvo, da je v torek proti Malečniku po dolgem času spet igral Aljaž Zajc. Aleš Čeh bo ponovno na razpolago trenerju, po prestani kazni rumenih kartonov se vračata
Boks
Mediji »odkrili« Dejana Zavca
Zmaga Dejana Zavca v Oranien-burgu pri Berlinu z Joelom Mayom je sprožila v slovenskih medijih pravi val prispevkov, intervjujev in reportaž o našem najboljšem boksarju, vrstijo se razni sprejemi, Dejanov telefon zvoni praktično neprekinjeno. Kakšen plaz zanimanja za boks in njega osebno bo sprožil, si Dejan ni predstavljal niti v sanjah, obenem pa se zaveda, da je to pač del vrhunskega športa; seveda ob uspehih.
Poročali smo že o tem, da potekajo prizadevanja za organizacijo njegovega naslednjega dvoboja v Sloveniji, kot najverjetnejši kraj smo omenili Portorož, a se sedaj veter napovedi obrača tudi v vzhodne kraje. Bo vzhodnik močnejši?
JM
Foto: Črtomir Goznik
Navijači Drave si za sobotno srečanju s Koprom želijo, da bi nogometaši Drave ponovili predstavo s tekme proti Domžalam (na sliki Rok Kronaveter in Emil Šterbal v belih dresih).
Mitja Emeršič in Andrej Pe-jac. »Ne odstopam od tega, da igramo napadalni nogomet, saj samo zadetki privlačijo navijače. Pritiski so veliki, češ da se ta naš sistem ni ob-nesel. Ali bomo spremenili že kaj v srečanju proti Kopru, še ne vem. Čeprav nisem za spremembe, bomo nekaj poskušali spremeniti na bolje. Ni nobene panike, igramo na svojem igrišču, pred svojimi navijači in temu primerna bo taktična postavitev. Tri točke bi nam prišle še kako prav, vendar se igra srečanje vseh devetdeset minut. Kako bo
izgledala začetna enajsterica, vam ne morem povedati, ker nekateri nogometaši čutijo razne manjše poškodbe. Veliko več se bo vedelo že v petek, natančno pa pred samim srečanjem. Ne bomo kalkulirali proti Kopru, ampak igrali na zmago,« je povedal po sredinem treningu trener Drave Milko Đurovski.
Drava - Malečnik 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Štromajer (11), 2:0 Horvat (82)
DRAVA: Štelcer, Emeršič, Zajc, Krušica, Letonja, Horvat,
Čeh, Prejac, Bošnjak, Zečevič, Štromajer. Igrali so še: Ger-mič, Chietti, Tisnikar. Trener: Milko Đurovski.
Na igrišču v Dornavi je druga ekipa Drave odigrala pripravljalno srečanje s tretje-ligašem iz Malečnika. Priložnost so dobili nekateri nogometaši, ki lahko v soboto računajo tudi na mesto v začetni enajsterici ali pa na rezervno klop, kjer bodo čakali na svojo priložnost. Zmaga Ptujčanov ni bila vprašljiva, saj so bili skozi vso srečanje boljši nasprotnik.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Zmaga v dvoboju z Joelom Mayem je Dejana »izstrelila« med medijske zvezde.
Rokomet • 1. A SRL (m)
Začetek sklepnega dela sezone
1. A SRL MOŠKI
LIGA ZA PRVAKA
1. CELJE PIVO. LAŠKO 0
2.	GORENJE
3.	GOLD CLUB
4.	TRIMO TREBNJE
5.	PREVENT
6.	CIMOS KOPER
LIGA ZA OBSTANEK
1.	JERUZ. ORMOŽ
2.RUDAR
3.	RIBNICA R. HIŠE 4.SLOVAN
5.	TERMO
6.	KRKA
17 12 10 10 8 3
16 13 12 8 6 5
V soboto in nedeljo se bodo v Celju potegovali za prvo letošnjo krono - pokal Slovenije aktualni branilec naslova Gold Club, Cimos, Gorenje in gostitelji Celjani. Dvorana Zlatorog bo tako čez vikend zagotovo lepo polna in priča vrhunskemu slovenskemu rokometnemu spektaklu, kjer imajo
največje možnosti za svoj 12. pokalni naslov rokometaši Mira Požuna. Toda prav pokalna tekmovanja zmeraj znova ponujajo presenečenja. Ali bo tako tudi tokrat?
Po končanem rednem delu prvenstva se je liga razdelila na dva dela, na tistega, ki bo odločal o prvaku, in tistega, kjer se bosta zadnji dve moštvi morali posloviti od rokometne elite. Pravzaprav bi ligo za prvaka lahko poimenovali liga za podprvaka, saj je prvo mesto v bistvu že oddano Celju. Kljub temu naslednjih deset krogov ne bo zato nič manj zanimivih, saj se bodo Gold Club, Gorenje, Trimo in morebiti še Prevent potegovali za drugo mesto, ki vodi poleg Celja v bogato Ligo prvakov. Do sedaj sta Slovenijo v naj-prestižnejšem evropskem tekmovanju predstavljali ekipi Pivovarne Laško ter Gorenja.
Prihodnjo sezono želijo Ligo prvakov gostiti v malih Hrpe-ljah, vendar bo njihov največji nasprotnik Gorenje, ki bi se v primeru neuspeha po sezoni poslovil od danskega stratega Larsa Waltherja.
Ormožani, Trboveljčani in Ribničani so si najverjetneje obstanek v ligi že zagotovili, toda prav oni bodo tisti, ki bodo skrojili končni vrstni red. Upamo samo, da ne bo v končnici prvenstva prišlo do zapletov in iger izven rokometnih igrišč. Krko, Termo in Slovan čaka hud boj, kjer trenutno kaže najslabše Ljubljančanom. Vendar po prikazanem skozi celotno sezono bi se prav Slovan v naslednjih desetih krogih lahko kljub svoji neizkušenosti rešil najhujšega. V tem primeru bi izpadla Krka in Termo. Naš tip je Krka; in kdo bo drugi?
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož) je proti Celjanom odigral Izjemno In dosegel tudi 7 zadetkov, kar pa proti Celjanom vendarle ni bilo dovolj za zmago.
Rokomet • Turnir veterank v Izoli
Judo • Reprezentančne priprave na Ptuju
Po turnirju še kvalitetni trening
Ekipa JK Drava in mladinska reprezentanca Romunije
Ptuj, Športna dvorana Mladika, 27.-29. marec 2006. Ob odlični organizaciji dvodnevnega mednarodnega judo prvenstva Pokal Ptuja, ki se ga je udeležilo rekordnih 8 držav, so za reprezentante potekale tudi judo priprave na Ptuju.
Udeležba je bila več kot odlična, saj je bilo na posameznem treningu čez 80 judoi-stov in judoistk. Sodelovala je tudi ženska mladinska reprezentanca Romunije, katere judoistka Mihaela Andrioaie je bila proglašena tudi za najboljšo posameznico nedeljskega tekmovanja in je pred odhodom dejala: »Zelo lepo je bilo preživeti vseh 5 dni na Ptuju, saj so ljudje zelo prijazni in zanimivi, ravno tako pa smo se spoznali s ptujskimi judoistkami in judoisti in vse to mi bo ostalo v zelo lepem spominu. Tekmovanje za Pokal Ptuja, na katerem je sodelovalo veliko tujih držav, je bilo organizirano na evropski ravni in osvojeno prvo mesto lahko štejem med moje boljše dosežke, izmed katerih bi rada izpostavila še naslov
Edita Pučko najboljša igralka turnirja
V Izoli je potekal že 6. tradicionalni veteranski rokometni turnir, na katerem sta nastopili tudi dve ekipi iz Ptuja, in sicer v kategoriji do 30 in nad 30 let. Ptujčanke so bile tudi edine, ki so nastopile z dvema ekipama. To je bila priložnost za srečanje rokometašic in izmenjavo mnenj po končani karieri, ob tem pa tudi možnost za sklepanja novih poznanstev. Tudi tokrat ptujske rokometašice niso ostale brez pokala, dobila ga je Edita Pučko kot najboljša igralka. Zahvala pa gre vsem sponzorjem in donatorjem ter ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, ki so pripomogli k nastopu v Izoli.
VETERANKE DO 30 LET
REZULTATI: Sevnica - Ptuj 7:11 (3:4), Izola - Ptuj 9:6 (6:2), Duplje - Ptuj 10:7 (5:4). VRSTNI RED: Duplje, Izola, Ptuj, Sevnica.
PTUJ: Anja Potočnik, Sandra Vidovič, Suzana Boj, Nina Maračič, Edita Pučko, Mojca Majerič, Katarina Mikolič, Lidija Srebrnjak, Nataša Potoč-
nik, Polona Podlesnik.
NAD 30 LET
REZULTATI: Šentjernej -Ptuj 4:5 (2:4), Ptuj - Idrija 4:8
(1:4), Rijeka - Ptuj 7:9 (2:4)
PTUJ: Jasmina Puž, Darja Sitzenfrei, Nataša Lačen, Mar-jetka Malek, Mirjana Panič,
Mirka Baklan, Tatjana Kenda, Marjetka Lazič, Tatjana Podpa-dec, Zdenka Gomilšek.
Danilo Klajnšek
državne prvakinje in sedmo mesto z lanskega evropskega prvenstva.«
Selektorka ženske mladinske reprezentance Romunije Gianina Inclenzan: »Iz Ptuja odhajamo s prečudovitimi vtisi in doživetji, z zagotovilom, da se prihodnje leto vrnemo.«
Selektor slovenske kadetske reprezentance in vodja mednarodnih priprav prof. Vlado Čuš: »V treh dneh smo gostili na Ptuju čez 100 odličnih judoistov in judoistk iz večine slovenskih klubov, sosednje Hrvaške in Romunije, ki so reprezentanti svojih držav, pri čemer so sodelovali tudi najboljši slovenski mladinci in mladinke ter mlajši člani in članice. Priprave so odlično uspele, judoisti so imeli dnevno tudi po 18 borb, vadili pa so tudi teh-nično-taktične elemente. Te priprave smo izkoristili tudi za omogočanje dobrega treninga vsem domačim tekmovalcem, pri katerih sem zelo zadovoljen z njihovo prizadevnostjo na treningih in prepričan sem, da se bo to tudi obrestovalo z dobrimi rezultati
na prihodnjih tekmovanjih za evropski pokal.
V našem klubu smo zelo zadovoljni s celotnim tednom, kjer smo pokazali, da smo odlični organizatorji, za kar imamo tudi zagotovila, da bodo Pokal Ptuja in priprave v naslednjem letu obiskale vse letošnje udeleženke, ob podpori JZS ter zagotovilu predsednika Bogdana Gabrovca pa se lahko nadejamo, da bo naše prvenstvo tudi ena izmed uradnih tekem evropskega pokala.«
Sebi Kolednik
DP v judu za mlajše dečke in deklice
Izbrani rezultati: MLAJŠI DEČKI: -30 kg: 1. Tilen Pulko
-	JK Impol; -34 kg: 1. Denis Adanič - JK Lendava, 2. Žiga Zafošnik - JK Impol; +60 kg: 1. Žiga Štern, 3. Timotej Gojčič, 5. Grega Goričan - vsi JK Impol.
MLAJŠE DEKLICE: -28 kg: 1. Kaja Čeh - JK Ljutomer; -52 kg: 1. Nicole Benčič - JK Du-plek; +57 kg: 1. Tina Koprivec
-	JK Olimpija Krmelj, 3. Špela Vidmar - JK Impol.
Skupinska slika obeh veteranskih ekip Ptuja v Izoli
Rokomet • 2. SRL
Drava Ptuj - Mark Olimpija 24:28 (15:12)
DRAVA PTUJ: Belšak 7, M. Bračič 7, Predikaka 5, Skaza 1, Oprešnik 1, Kotar 2, Vajda 1, Bezjak, G. Bračič, Štager, Pis-lak, Ferk, Štumberger. Trener: Miran Muhič.
Ptujski rokometaši so tokrat presenetili vse, saj so proti ljubljanski Olimpiji zaigrali zelo dobro, še posebej v prvem polčasu, ki so ga celo
odločili v svojo korist, in sicer s tremi zadetki prednosti. Tokrat je domači strateg imel na voljo večje število rokometa-šev, kot je to v navadi.
Ptujčani so vzdržali vse do 45. minute, nato naredili nekaj napak, kar so Ljubljančani izkoristili in prešli v vodstvo. Domači so v preveliki želji po uspehu naredili nekaj napak, kar je bila voda na mlin gostom, ki so si tako priigrali zmago, čeprav bi se tekma lahko končala tudi drugače.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so bili na tekmi z Olimpijo blizu prvega uspeha.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Kolesarstvo • 32. Circuit des Ardennes, 2.2
Ptujčani za nekaj časa v Francijo
Ekipa Perutnine Ptuj v postavi Borut Božič, Gregor Gazvoda, Matija Kvasina, Mitja Mahorič, Hrvoje Miholjevič in Radoslav Rogina bo od danes do nedelje nastopala na štiri-etapni dirki Circuit des Ardennes, kategorije 2.2 UCI. To je prva od dveh etapnih dirk, ki se je bodo Ptujčani udeležili v Franciji, na naslednji bodo startali prihodnji teden.
Kolesarji bodo v treh dneh prevozili 518 km po trasi, ki jo športni direktor ptujske ekipe imenuje »francoska ravnica«: »To je proga, ki je v bistvu precej ravninska, saj so vzponi položni, ne glede na to, da se cesta venomer vzpenja in spušča. Na cilju kasneje ugotoviš, da si prevozil progo z 2000 metri višinske razlike,« razlaga Martina Hvastija.
Dirka je zahtevna zaradi dolgih etap, zadnji dan bodo kolesarji prevozili kar dve. Letošnja dvaintrideseta preiz-
Radoslav Rogina (KK PP)
kušnja za razliko od prejšnjih let ne bo vsebovala posamične vožnje na čas, namesto nje bo v nedeljo dopoldne na sporedu 70 km dolga etapa. Zadnji dan bo bržkone najzahtevnejši, saj čaka kolesarje popoldne še ena etapa v dolžini 103 km. Precej zahtevna pa bo tudi sobotna s 183 km najdaljša eta-
pa, ki že utegne narediti med tekmovalci odločilne razlike v skupnem seštevku. Prevoziti bodo namreč morali šest vzponov, od tega dva prve in en »konjske« kategorije.
Ptujčani bodo letos poskušali iztržiti kaj več kot v prejšnjih letih. Lani so na primer ostali brez vidnejše uvrstitve, čeprav sta zadnji dan imela Mitja Mahorič in Matej Stare veliko možnosti, da postaneta skupna zmagovalca. Tudi Borut Božič je bil do zadnjih kilometrov v igri za etapno zmago.
Spored etap, 32. Circuit des Ard-nennes, kategorija 2.2 UCI:
Petek, 1. etapa: Rethelois-Rethe-lois, 162 km
Sobota, 2. etapa: La Francheville-La Francheville, 183 km
Nedelja, 3. etapa: Charleville-Me-zieres-Charleville-Mezieres, 70 km
Nedelja, 4. etapa: Prix les Mezie-res-Prix les Mezieres, 103 km
Uroš Gramc
Kolesarstvo • Mladi kolesarji pričeli sezono
Za uspehe začeli z gimnastiko
Mlajše kategorije ptujskih kolesarjev so se na novo sezono pripravljale od začetka novembra, krstni nastop pa so preživeli preteklo nedeljo na kronometru za VN Jaruna v Zagrebu. V kategoriji mlajših mladincev je na 6 km dolgi progi Alen Te ment osvojil 4. mesto, Robert Janžekovič 14. Med starejšimi mladinci na enkrat daljši progi so bili še uspešnejši, saj je Nino Dončec le za dve sekundi zaostal za zmagovalcem in osvojil drugo mesto. Rok Jerenko je bil šesti, David Jerič trinajsti in Sami Abder Rahim šestnajsti.
»V zimskem času manj treniramo na kolesih kot naši člani. Poudarek dajemo enakomernemu razvoju, zato smo kot novost vključili prvine gimnastike,« je v uvodu povedal trener starejših mladincev Jernej Finšgar ter dodal: »Pozimi smo še hodili v fitnes, tekli, kolesarili z gorskimi kolesi in na tre-nažerjih. V času počitnic smo skupaj s kategorijo mlajših mladincih opravili tedenske priprave na cestnih kolesih v Poreču.«
Finšgar je s potekom priprav zadovoljen, po organiziranosti dela pravi, da so to najboljše priprave v njegovi
Jernej Finšgar, trener starejših mladincev: »Letošnja ekipa je povsem »nova«, saj so vsi lanski tekmovalci »prerasli« kategorijo mladincev. Vsi tekmovalci še nimajo izkušenj s tekmovanjem, tako da so pričakovanja letošnje sezone dosti manjša od lanske. Največ lahko pričakujem od Dončca, Jerenka, Jeriča, Egrliča in Rahima. Predvsem Dončec in Jerenko sta do sedaj na testnih in pripravah pokazala največ. Letos pričakujem uvrstitve od 8. do 12. mesta v začetku sezone in kasneje tudi do 5. mesta. Vsake stopničke bodo veliko presenečenje.«
Starejši mladinci, ekipa: David Jerič, Rok Jerenko, Nino Dončec, Timo-lej Glažar, Matej Gregorec, Miha Vertič, Nejc Egrlič, Sami A. Rahim
Boštjan Lampret, trener starejših mladincev: »Ekipa je bolj izkušena, saj fantje ostajajo še eno leto v tej kategoriji. Naš cilj je čim več tekmovalcev pripeljati v slovensko reprezentanco, ponoviti naslove na državnem prvenstvu, ekipni uspeh v pokalu Slovenije, odmevne rezultate v Italiji in na vseh reprezentančnih nastopih.«
Mlajši mladinci, ekipa: Niko Vogrinec, Marko Purg, Alen Tement, Golob Davor, Robert Janžekovič, Žiga Slak, Tomaž Bauman, Grega Novak
trenerski karieri. Kljub temu so pričakovanja nižja kot lani, trinajst zmag iz preteklega leta naj bi bilo nemogoče doseči. V letošnjem letu namreč vodi povsem novo ekipo, ker so vsi njegovi lanski tekmovalci presedlali v kategorijo članov. Najboljša Đurasek in Bauer se v tej sezoni kalita v perutninski profesionalni ekipi.
Med mlajšimi mladinci je slika povsem obrnjena. Fantje niso novinci, saj so lani nastopali v isti kategoriji. Eno leto v mlajših kategorijah pomeni ogromno, zato upravičeno pričakujejo visoke uvrstitve. Prvo
ime je zagotovo Niko Vogri-nec, ki med petimi zmagami malce presenetljivo poseduje tudi majico državnega prvaka. Trener Boštjan Lampret cilja na dirke državnega prvenstva v Sloveniji, enodnevne in etapne dirke v Sloveniji ter bližnjih državah, vse bolj pomembni so tudi za mlade tekmovalce nastopi za državno reprezentanco. V času do 27. aprila, ko se z dirko v Šenčurju začne kolesarska sezona tudi v Sloveniji, čakajo mlade perut-ninarje dve dirki na Hrvaškem ter tri v Italiji.
UG
Ekipa mlajših mladincev KK Perutnina Ptuj
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž, m)
Za 3. mesto Benedikt - N. Gorica
Za odbojkarice Pomaranče bara s Ptuja in odbojkarje Svita iz Slovenske Bistrice je sezona že končana, odbojkarice Benedikta pa v prihodnjem tednu čakata dve tekmi za končno tretje mesto v državnem prvenstvu. Pomerile se bodo s Hitom iz Nove Gorice, ki je minulo sredo v odločilni tretji tekmi drugega polfinalnega para nekoliko presenetljivo klonil proti Novi KBM Branik iz Maribora. Mariborčanke se bodo na tri dobljene tekme v velikem finalu merile z od-bojkaricami ekipe TPV Novo mesto, Primorke pa čaka boj za končno tretje mesto. Prva tekma za bronasto kolajno med Benediktom in Hitom bo v sredo, 12. aprila, v Novi Gorici, v Benediktu se bosta ekipi v drugi tekmi pomerili v soboto, 15. aprila, morebitna tretja tekma, ki pa je zaradi prevelike kakovostne razlike v korist Primork naj ne bi bilo, pa je razpisana za sredo, 19. aprila.
Zasluženi počitek čaka sedaj odbojkarice s Ptuja, ki so prepričljivo opravile z na-
Foto: ZS
Jasmina Borko, OK Benedikt
sprotnicami v drugoligaški konkurenci ter si priigrale ponovni vstop v prvo ligo. V zadnjem, 22. krogu so Ptuj-čanke v gosteh brez težav in
izgubljenega niza premagale tretjeuvrščeni Kamnik, ki tako ostaja drugoligaš, v prvo ligo pa poleg Ptujčank potujejo Prevaljčanke. Za ptujskimi odbojkaricami je fenomenalna sezona, saj so v 22 krogih izgubile le en dvoboj, oddale pa so vsega pet nizov. Vso srečo Ptujčankam v prvi ligi, za katero pa bo verjetno potrebno okrepiti tako igralsko zasedbo kot tudi transakcijski račun. Nihče si namreč ne želi plesanja v prvi ligi le eno sezono.
Tudi odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice so sezono zaključili z zmago, žal pa imajo vsaj eno premalo, da bi se ponovno uvrstili med prvoligaše. V zadnjem krogu so v gosteh s 3:1 premagali Žirovnico, z izkupičkom 17 zmag in 5 porazov pa so zasedli nehvaležno tretje mesto. Prvo ligo za sezono 2006/2007 sta si priigrali ekipi Astec Triglav in Logatec, Bistričani pa bodo na povratek med najboljše slovenske ekipe morali počakati še vsaj eno sezono.
Miha Šoštarič
Strelstvo • 2. državna liga s pištolo
Pšajd drugi, Ptujčani deveti
■ v ■
2. liga - pištola (7. krog)
Tekmovanje se je zaključilo tudi v 2. državni strelski ligi s pištolo, kjer so si napredovanje zagotovili strelci iz Grosupljega in Celja. Ekipa SK Ptuj Petlja je v skupnem seštevku dosegla 32 točk in se izenačila na 9. mestu z ekipo iz Gorenje vasi. V skupnem seštevku posameznikov se je izmed strelcev iz podravske regije najvišje uvrstil Ludvik Pšajd, ki je s povprečjem 556,4 kroga na tekmo zasedel 2. mesto.
Mali nogomet
Ekipni rezultati:			Posamezni rezultati:
	Št. krogov	skupno	1. Ludvik Pšajd 565 krogov, SD I.
	v 7. krogu	število	pohorski bataljon
		točk	8. Petra Simonič ml. 547 krogov,
1. SD JUTEKS ŽALEC	1630	59	SD Juršinci II
2. SD GROSUPLJE	1624	76	9. Franc Bedrač 546 krogov, SK
3. SD TRZIN	1622	68	Ptuj Petlja
4. SD CELJE	1622	69	16. Simeon Gonc 540 krogov, SK
5. SD VREMŠČICA	1614	57	Ptuj Petlja
6. SD IK KRANJ	1605	60	23. Dušan Krajnc 537 krogov, SD
7. SD D. POŽENEL II	1605	46	Juršinci II
8. SK PTUJ PETLJA	1603	32	31. Janko Berlak 517 krogov, SD
9. SD JURŠINCI II	1601	14	Juršinci II
10. SD ŠTEFAN KOVAČ	1598	44	32. Katarina Matič ml. 517 kro-
11. SD GORENJA VAS	1579	32	gov, SK Ptuj Petlja
12. SD I. POH. BAT. RUŠE 1544		17	Simeon Gonc
Usoda Tomaža v lastnih nogah
Le še tri tekme so malono-gometašem Tomaža preostale, da do konca prvenstva rešijo prvoligaško kožo. Puntar si je v ligi za obstanek z dvema domačima zmagama proti Na-zarjam (4:2) in Tomažu (10:3) obstanek že zagotovil. V petek (tekma v Nazarjah ob 20. uri) bi si ga skoraj 99 odstotkov
ob zmagi nad Tomažem zagotovili tudi igralci Nazarij. V primeru zmage ali osvojene točke Tomaža pa bi bila bitka za izpad do konca prvenstva nepredvidljiva. Kljub najverjetneje neigranju poškodovanega Kamenška si v vrstah Tomaža od gostovanja v Nazarjah obetajo veliko: »To je naša
David Goričan, KMN Tomaž
zadnja priložnost, da obdržimo prvoligaški status. V Nazarjah bomo zaigrali odprto in v bistvu na vse ali nič. Nam šteje le zmaga. Upanje umira zadnje in upamo, da se nam bo izšlo po naših željah,« je pred vročim gostovanjem pri Nazarjah dejal trener igralec Marjan Magdič. Enako željo ima tudi predsednik kluba Boštjan Kupčič: »Pričakuje se zmaga, saj če izgubimo, se selimo v drugoligaško karavano. Naša velika želja je obstati v ligi in fantje se bodo zagotovo borili do zadnjega atoma moči. Po poškodbi se v ekipo vračata Cvetko in Miklašič, tako da nam bo nekoliko lažje kot proti Puntarju v Tolminu. Izgleda pa, da se še v tem krogu v ekipo zaradi poškodbe ne bo vrnil izkušeni Kamenšek.«
V Ormožu si ljubitelji fut-sala želijo prvoligaša in že v Nazarjah bomo najverjetneje dobili odgovor ali jim bodo igralci Tomaža veliko željo izpolnili ali ne.
Uroš Krstič
Foto: UG
Foto: UK
Kegljanje • 2. SKL (ž), 3. SKL (m)
Z Zormanom in Ivančičem v 2. ligo
Sobota je bila v zgodovini ptujskega moškega kegljanja najuspešnejši dan v njihovi zgodovini. Kegljači ptujske Drave so namreč gostovali pri ekipi Žalec Petrol, kjer jim je bilo potrebno osvojiti vsaj točko, da v primeru uspeha ravenskega Fužinarja ne bi ponovno ostali brez uvrstitve v višji rang tekmovanja, tako kot je to bilo v minuli sezoni, ko so bili na koncu »samo« četrti. Z veliko podporo soigralcev in številnih ljubiteljev kegljanja iz Ptuja jim je uspel velik podvig. Res je, da so do zadnjega dvoboja trepetali za tako želeni cilj, vendar je bil mladinski reprezentant Uroš Zorman boljši od svojega tekmeca in slavje se je lahko pričelo. Vse težave, ki so se jim dogajale v minuli sezoni, so bile s tem poplačane. Za uspeh kegljačev Drave so zaslužni vsi, ki so na katerekoli način pomagali v klubu, tako v letošnji sezoni kakor v minulem obdobju. Vsak je dal svoj pečat. V zadnjih treh krogih se je po neugodni poškodbi priključil izkušeni Drago Arnuš, ki je bil skriti adut Drave. Kljub velikemu uspehu je bilo proslavljanje skromno, tako kot so fantje navajeni. »Dolgo smo čakali in čakali, na koncu pa nam je uspelo. Fantom čestitam za uspeh. Izkoristili smo svoje potenciale in uspelo nam je,« je takoj po vrnitvi dejal Janko Ivančič, sicer kegljač in vodja moške ekipe. Zaradi poškodbe je v zadnjem krogu stal ob keg-ljaški stezi, kjer pa mu je bilo še težje kot na kegljišču.
»Želeli smo si uvrstitve v višji rang tekmovanja. Letos še
Janko Ivančič, Milan Podgoršek, Matej Zorman in Matjaž Dremelj - člani KK Drava Ptuj
nekoliko bolj odkrito kot v minuli sezoni. Vse čestitke novim članom 2. slovenske kegljaške lige. Mislim, da je bilo vzdušje v ekipi pravo, bila pa je tudi dobra kombinacija nekoliko bolj izkušenih in mlajših kegljačev. Odlično so se ujeli in uspeh ni izostal. Imamo še nekaj rezerv znotraj naše ekipe. Kljub temu da smo letos dobili možnosti vadbe v Deta Centru po zaprtju kegljišča v ptujskem hotelu, je bila to mogoče za nas prednost, ki smo jo izkoristili. V naslednji sezoni bo potrebno dobro delati, da bi ohranili status v drugoligaški konkurenci. Ko so naši fantje primerjali izide v drugi ligi, so bili mnenja, da bi se dalo kosati z nasprotniki. Ob tej priložnosti moram omeniti tudi povsem »domačo« žensko ekipo, ki nastopa v
2. SKL - vzhod in našo drugo ekipo. Vsekakor pa je napredovanje fantov velika priložnost za nadaljnji razvoj kegljanja na Ptuju,« je dejal predsednik KK Drava Boris Premzl.
2. SKL VZHOD ŽENSKE
REZULTATI 14. KROGA: Šoštanj - Drava 5.3, Komcel - Fužinar 6:2, Nafta - Miroteks III. 8:0. V tem krogu je bila prosta ekipa Impola.
1.	IMPOL	12	10	0	2	20
2.	ŠOŠTANJ	12	8	1	3	17
3.	NAFTA	12	6	1	5	13
4.	FUŽINAR	12	6	0	6	12
5.	DRAVA	12	4	0	8	8
6.	KOMCEL	12	4	0	8	8
7.	MIROTEKS III.	12	3	0	9	6
Šoštanj - Drava 5:3 (2844 - 2814)
DRAVA: Fridl 507, Krušič 477, Kozo-derc 445, Plajnšek 427, Kramberger 485, Bombek 473.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
Štirje zadetki Veseliča, trije Matjašiča
Mladinci in kadeti Aluminija so slavili pomembne zmage. Uspešni pa so bili tudi mladi nogometaši (U-14) NŠ Poli Drava proti mariborskemu Kovinarju, medtem ko so njihovi sovrstniki iz Kidričevega doma remizirali z ekipo iz Radgone. Strelsko je bil izjemno razpoložen mladinski reprezentant Uroš Veselič, ki je dosegel vse štiri zadetke za mladince Aluminija, uspešen pa je bil v ligi U-14 tudi Jure Matjašič (NŠ Poli Drava), ki je v igro vstopil v drugem polčasu in dosegel tri zadetke.
1. SML
REZULTATI 19. KROGA: Aluminij - Bilje Primorje 4:1, HIT Gorica - Mura 05 5:0, Železničar - CMC Publikum 0:0, Rudar Velenje - Svoboda 0:1, Britof - Maribor 2:0, Domžale - Triglav 0:1, Factor - Koper 0:3
1. TRIGLAV	19 15		1	3	47:17	46
2. HIT GORICA	19 14		2	3	55:23	44
3. MARIBOR	19 13		3	3	45:20	42
4. KOPER	19 12		2	5	50:30	38
5. BRITOF	19 12		1	6	43:34	37
6. CMC PUBLIKUM 19 10			3	6	47:24	33
7. ALUMINIJ	19	8	4	7	30:28	28
8. RUDAR VELENJE 19		7	1	11	29:48	22
9. FACTOR	19	6	3	10	29:40	21
10. ŽELEZNIČAR	19	5	5	9	18:27	20
11. SVOBODA	19	6	0	13	24:34	18
12. DOMŽALE	19	4	3	12	28:45	15
13. B. PRIMORJE	19	3	4	12	18:49	13
14. MURA 05	19	1	2	16	17:51	5
ALUMINIJ: Rozman, Medved, Lah, Tišma (Jevšinek), Fruk, Tement, Breg (Toplak), Ljatifi, Veselič (Jus), Marinič, Rampre (Gorani). Trener: Bojan Špe-honja.
1. SKL
REZULTATI 19. KROGA: Aluminij - Bilje Primorje 2:0, HIT Gorica - Mura 05 4:1, Železničar - CMC Publikum 1:4, Rudar Velenje - Svoboda 2:2, Britof - Maribor 0:1, Domžale - Triglav 0:0, Factor - Koper 1:0
1.	MARIBOR	19	16	3 0	55:10	51
2.	TRIGLAV	19	12	4 3	47:23	40
3.	HIT GORICA	19	12	3 4	35:15	39
4.	SVOBODA	19	11	4 4	32:18	37
5.	CMC PUBLIKUM 19	10	5 4	36:21	35
6.	DOMŽALE	19	8	7 4	30:16	31
7.	FACTOR	19	7	5 7	28:22	26
8.	RUDAR (V)	19	7	5 7	23:30	26
9.	KOPER	19	7	3 9	28:26	24
10.	ŽELEZNIČAR	19	6	1	12	25:39	19
11.	B. PRIMORJE	19	4	3	12	22:46	15
12.	ALUMINIJ	19	3	4	12	12:31	13
13.	MURA 05	19	2	4	13	14:45	10
14.	BRITOF	19	1	3	15	12:57	6
Aluminij - Bilje Primorje 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Milec (22), 2:0 Justi-nek (43)
ALUMINIJ: Lipovac, Miha Lešnik, Hojski, Medved (Pepelnik), Kušar, Milec (Lončarič), Krajnc (Pečnik), Miha Lešnik, Justinek, Meznarič (Topolovec), Kurež (Šešo). Trener: Simon Vidovič.
LIGA U-14
REZULTATI 18. KROGA: Aluminij - Le cog Sportif 2:2, Kovinar Montavar Miklavž - NŠ Poli Drava 0:8, Arcont Radgona - Bistrica 0:2, Železničar -
Aluminij - Bilje Primorje 4:1 (2:1)
STRELCA: 0:1 Petrovčič (14), 1:1 Veselič (24), 2:1 Veselič (39), 3:1 Vese-lič (58), 4:1 Veselič (65)
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Veselič (Aluminij) v akciji
Foto: DK
Janez Podgoršek, trener Drave 3. SKL VZHOD - MOŠKI
REZULTATI 18. KROGA: Žalec Petrol - Drava 4:4, Radenska - Impol 2:6, Agroruše - Krško 6:2, Piramida - Inter-okno 6:2, Lokomotiva - Fužinar 5:3
1.	DRAVA	18 13 1 4 26
2.	FUŽINAR	18 11 1 6 23
3.AGRORUŠE	18 9 2 7 20
4.	IMPOL	18	9	1	8	19
5.	LOKOMOTIVA	18	9	1	8	19
6.	KRŠKO	18	9	0	9	18
7.	ŽALEC PETROL	18	8 1	9	17
8.	RADENSKA	18	7	1	8	15
9.	PIRAMIDA	18	7	0	11	14
10.	INTEROKNO 18 4 1 13 9
Žalec Petrol - Drava 4:4 (3263 - 3228)
DRAVA PTUJ: Arnuš 547, J. Podgoršek 556, M. Podgoršek 529, Čeh 522, Dremelj 524, Zorman 550.
Radenska - Impol 2:6 (3269 - 3305)
IMPOL: Novak 536, Kusič 526, I. Kunčič 543, M. Dobnikar 569, S. Kun-čič 572, S. Dobnikar 559.
Danilo Klajnšek
CMC Publikum 2:4, Maribor - Koroška Dravograd 10:0, Rudar Velenje - Nafta 2:1, GET Power Šampion - Mura 05 6:0
I.	GET POWER Š. 18 16 2 0	87:9 50 2 MARIBOR 18 15 2 1	93:13 47
3.	CMC PUBLIKUM 18 12 2 4	51:21 38
4.	NŠ POLI DRAVA 18 10 4 4	53:31 34
5.	ALUMINIJ 18 10 2 6	42:23 32
6.	LE C. SPORTIF 18 8 5 5	51:40 29
7.	BISTRICA 18 8 0 10	30:55 24
8.	MURA 05 18 7 2 9	37:35 23
9.	RUDAR (V) 18 7 2 9	35:41 23
10.	DRAVOGRAD 18 7 0 11	23:54 21
II.	ŽELEZNIČAR 18 5 2 11	30:45 17
12.	NAFTA 18 4 1 13	38:58 13
13.	A. RADGONA 18 4 1 13	19:45 13
14.	KOVINAR M. 18 0 1 17	5:124 1
Aluminij - Le Cog Sportif 2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Majer (27), 0:2 Trauer (31), 1:2 Petek (34. z 11 m), 2:2 Petek (50. z 11 m)
ALUMINIJ: Zajc, Rogina, Petek, Mlakar, Tominc, Čeh (Tramšek), Dovečar (Vindiš), Šket, Pislak, Jazbec, Hajšek. Trener: Primož Gorše.
Kovinar Montavar Miklavž - NŠ Poli Drava 0:8 (0:2)
STRELCI: 0:1 Vinkovič (8), 0:2 Majcen (26), 0:3 Bogdan (37), 0:4 Ljubec (42), 0:5 Matjašič (45), 0:6 Matjašič (46), 0:7 Matjašič (48), 0:8 Tkalec (51. avtogol)
NŠ DRAVA POLI: Kocen (Cafuta), Majcen (Horvat), Roškar, Fekonja, Serdinšek, Krajnc, Vinkovič (Ostroško), Ljubec, Bogdan (Čuš), Fijan (Matjašič), Gril. Trener: Miran Ljubec.
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 24. KROGA - sobota ob 15.00: Domžale - CMC Publikum; sobota ob 17.00: Drava - Koper, Bela krajina - Nafta; sobota ob 20.00: HIT Gorica - Primorje, Rudar Velenje - Maribor Pivovarna Laško
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - petek ob 19.00: Tinex Šenčur - Aluminij, sobota ob 16.30: Krško - Dravinja Duol; nedelja ob 16.30: Factor - Svoboda, Zagorje - Koroška Dravograd, Livar - Supernova Triglav.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA - sobota ob 16.00: Črenšovci - Paloma, Kovinar Štore - Holermuos Ormož, Tehnostroj Veržej - Malečnik, Šmarje pri Jelšah-Beltinci; nedelja ob 16.00: Stojnci - Pohorje, Železničar - Zavrč, Mura
-	Tišina.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 17. KROGA - sobota ob 16.30: Tehnotim Pesnica - Dornava, Oplotnica - Gerečja vas Unukšped, Šentilj Jarenina - Zreče, MU Šentjur
-	Brunšvik; nedelja ob 10.30: Get Power Šampion - Rogatec; nedelja ob 16.30: Šoštanj - AJM Kungota.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 13. KROGA - sobota ob 16.30: Apače - Središče, Cirkulane - Boč; nedelja ob 10.30: Videm - Slovenja vas, Skorba - Mark 69 Rogoznica; nedelja ob 16.30: Bukovci - Podvinci, Gorišnica - Hajdina
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - sobota ob 16.30: Zgornja Polskava - Lovrenc, Grajena - Podlehnik, Leskovec - Tržec, Pragersko - Markovci; nedelja ob 10.30: Hajdoše - Spodnja Polskava
VETERANSKI LIGI -
VZHODNA SKUPINA: PARI 8. KROGA - petek ob 17.00: Grajena - Leskovec, Markovci - Gorišnica, Tržec - Savaria Rogoznica.
ZAHODNA SKUPINA: PARI 8. KROGA - petek ob 17.00: Boč - Hajdina, Skorba - Polskava, Pragersko - Lovrenc, Prepolje - Apače.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
20. KROG: Svoboda - Aluminij
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
20. KROG: Svoboda -Aluminij
U-14
19. KROG: NŠ Poli Drava- Maribor (nedelja ob 11.30). Srečanje Kovinar Montavar - Aluminij je bilo odigrano v sredo.
ROKOMET
1. B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA -MOŠKI
PARI 20. KROGA: MIP Gorica Leasing - Gorišnica (petek 20.00), Velika Nedelja - DOL TKI Hrastnik (sobota ob 19.00), Istrabenz plini Izola - Sviš, Cerklje - Pekarna Grosuplje, Sevnica - Atom Krško, Dobova - Mitol Sežana.
1.	B SRL - ŽENSKE
23. KROG: Ptuj - Branik (nedelja ob 16.00)
2.	SRL - MOŠKI (OD 9. DO 15. MESTA)
PARI 7. KROGA: Radovljica - Drava Ptuj, Arcont Radgona - Chio Kranj, Aleš Praznik - Grča Kočevje
NAMIZNI TENIS
1. SNTL -MOŠKI
18. KROG: Ptuj - Sobota (sobota ob 17.00 v ŠD Mladika)
1. SNTL - ŽENSKE
18. KROG: Tempo Velenje - Ptuj
Danilo Klajnšek
Finale OŠ v malem nogometu za učenke
Osnovna šola Destrnik - Trnovska vas bo organizirala finalni turnir v malem nogometu za učenke osnovnih šol - letnik 1991 in mlajše.
Tekmovanje bo v četrtek, 13. 4. 2006, ob 12. uri v športni dvorani Srednješolskega centra Ptuj, Volkmerjeva 19, 2250 Ptuj.
Sodelujejo:	OŠ Cirila Kosmača, Piran
OŠ Destrnik - Trnovska vas OŠ Zalog Ljubljana, Zalog OŠ Tržišče, Tržišče V daljših odmorih se bodo nastopajoče šole predstavile s kulturnimi točkami.
2. SML
REZULTATI 16. KROGA: Nafta
-	Dravograd 0:0, Krško - Kovinar Maribor 5:3 (3:2), Nissan Ferk Jarenina -Slovenj Gradec 1:3 (1:1), NŠ Poli Drava
-	Arcont Radgona 4:1 (2:0), DNK GET POWER Šampion - Zreče 4:1 (2:0), Bistrica - Fužinar 3:2 (1:1).
1.	DRAVOGRAD	15	13	1 1	65:14	40
2.	NŠ POLI DRAVA	15	9	2	4	34:25	29
3.	KRŠKO	15	9	1	5	44:30	28
4.	ŠAMPION	15	8	1 6	38:38	25
5.	ZREČE	14	8	0 6	28:21	24
6.	BISTRICA	15	7	1 7	43:32	22
7.	NAFTA	15	7	1 7	39:32	22
8.	NK RADLJE	14	6	3	5	26:25	21
9.	KOV. MARIBOR	14	6	2	6	24:33	20
10.	JARENINA 15	4	4	7	29:31	16
11.	A. RADGONA 15	5	1 9	28:48	16
12.	SLOV. GRADEC 15	4	1 10	21:52	13
13.	FUŽINAR 15	0	2	13	14:52	2
2. SKL
REZULTATI 16. KROGA: Nafta
-	Dravograd 3:2 (0:1), Krško - Kovinar Maribor 2:0 (1:0), Nissan Ferk Jarenina
-	Slovenj Gradec 2:2 (1:1), DNK GET POWER Šampion - Zreče 2:0 (0:0), NŠ Poli Drava - Arcont Radgona 3:1 (1:1), Bistrica - Fužinar 2:1 (1:0).
1.	DRAVOGRAD	15	13	1	1 97:13	40
2.	NAFTA	15	13	0	2	103:15	39
3.	NŠ POLI DRAVA	15	10	1	4	42:24	31
4.	JARENINA	15	9	3	3	56:21	30
5.	KRŠKO	15	8	3	4	39:15	27
6.	KOVINAR MB	14	8	3	3	34:17	27
7.	ŠAMPION	15	7	0	8 33:36	21
8.	A. RADGONA	15	6	0	9	37:43	18
9.	ZREČE	14	4	2	8 13:27	14
10.	SLOV. GRADEC 15	4	2	9	19:58	14
11.	NK RADLJE 14	2	3	9	14:45	9
12.	BISTRICA 15	1	2	12	14:107	5
13.	FUŽINAR 15	1	0	14	13:93	3
Nogomet • Mateja Arnuš - ZNK Ljudski vrt
Mladinska nogometna reprezentantka iz Podlehnika
Slovenska mladinska ženska reprezentanca je včeraj odpotovala na Češko, kjer bo odigrala prijateljsko nogometno srečanje z mladinsko reprezentanco Češke. Med slovenskimi izbrankami je tudi 17-letna Mateja Arnuš, sicer članica ŽNK Ljudski vrt. Njene dobre igre je opazil tudi selektor naše mladinske reprezentance in tej mladi zvezni igralki poslal poziv. Mateja je sicer že nastopala za kadetsko slovensko vrsto. To je vsekakor nagrada za njeno vztrajnost kakor tudi priznanje za ptujski klub, ki deluje letos tretje leto in kvalitetno dela. »Smo nogometna družina, tako da me nogomet spremlja že dalj časa. Za nogomet sem se navdušila sama, dodatno pa z gledanjem tekem preko malih ekranov. Pričela sem sicer z rokometom, vendar hitro prestopila k nogometu. Seveda pa mi ta poziv veliko pomeni,« je dejala Mateja Arnuš. Dodajmo, da je Mateja Arnuš tudi odlična strelka, saj je že v svojem prvem nastopu proti ekipi Škale iz Velenja dosegla vse štiri zadetke za ekipo ŽNK Ljudski vrt.
Danilo Klajnšek
Foto: Danilo Klajnšek
Mateja Arnuš (ŽNK Ljudski vrt), slovenska mladinska reprezentantka
Športne novičke
Šolska karate liga
25. marca je v Zg. Polskavi potekala 2. tekma slovenske šolske karate lige v okviru Karate zveze Slovenije. Tekmovalci posameznih karate klubov so zastopali vsak svojo šolo in ji z uspešno uvrstitvijo prinesli določeno število točk. Na koncu lige bodo najuspešnejše šole z največ točkami prejele priznanja in pokale.
Iz Karate-do kluba Ptuj so za šole Dornava, Gorišnica, Ljudski vrt, Mladika, Podlehnik in Olge Meglič tekmovali Sanja Prejac, Rebeka Kovačec, Nik Veličkovič, Katja Valič, Samo Krajnc, Domen Mlinarič, Tilen Grah ter Jan Gašparič.
Člani Karate-do kluba Ptuj so se odlično odrezali, saj sta Katja Valič z OŠ Mladika ter Samo Krajnc z OŠ Podlehnik zasedla 1. mesti, Rebeka Kovačec, OŠ Gorišnica, in Sanja Pre-jac, OŠ Dornava, sta osvojili 2. mesti, Nik Veličkovič, OŠ Ljudski vrt, pa 3. mesto.
Za OŠ Markovci sta iz Karate-do kluba Markovci tekmovala Matej Po-
pošek in Kaja Vrbnjak, ki je osvojila 2. mesto.
Jana Kovačec Kikboks / 1. turnir za DP
Kickboxing zveza Slovenije je zaupala organizacijo 1. turnirja za Državno prvenstvo Slovenije v disciplini light kontaktu Združenju kikboksarjev Gorenjske, kjer je med vidnimi športnimi delavci tudi nekdanji tekmovalec KBV Ormož Črt Zadravec. Gorenjci so izpolnili pričakovanja in zgledno izpeljali organizacijo turnirja, na katerem je nastopilo 53 tekmovalcev iz 13 klubov KBZ Slovenije.
Kljub začetku tekmovalne sezone so bili tekmovalci iz Ormoža in Ptuja v svojih nastopih zelo uspešni in so osvojili prvo in drugo mesto v mladinski konkurenci ter prvo in tretje mesto med člani.
Med mladinci v kategoriji do 63 kg sta se najbolj izkazala Ormožana Jaka Štefančič, ki je osvojil 1. mesto, in Florjan Kuharič, ki si je izboril drugo mesto. Ormožani so prav tako ponosni
na Roka Vaupotiča, ki je v članski konkurenci v kategoriji do 74 kg osvojil 3. mesto. Najboljši Ptujčan je bil Marcel Fekonja, ki je v članski konkurenci v kategoriji do 69 kg zavzel 1. mesto.
Tekmovalce iz Ormoža je vodil trener Milan Korotaj, na čelu Ptujčanov pa je bil trener Vladimir Sitar. Med sodniki na turnirju so bili iz Ormoža Tončka Kaluža, iz Ptuja pa Marjan Ši-bila in Edvard Štager.
Miran Fišer
Jaka Štefančič (KBV Ormož) v
beli majici
Tekmovalke in tekmovalci Karate do kluba Ptuj in Markovci, ki so tekmovali na tekmi v Zg. Polskavi.
Košarka • Po izpadu članske ekipe iz 2. SKL
V ptujski košarki je vse narobe
»Uprave praktično ni. Razen Kotnika in Koncilje ter naju z Ilijevcem kot trenerjev nihče nič ne dela. Predsednika Branka Veršiča že dve leti, odkar je zapustil trenersko mesto, ni niti blizu,« pove Zlatko Marčič in doda, da je za slabe igre odgovorna tudi uprava kluba.
Po štirih sezonah igranja v drugi vzhodni državni ligi se ptujski košarkarji vračajo v tekmovanje nižjega ranga. Članska ekipa je bila v minuli sezoni precej pomlajena, večinoma sestavljena iz mladincev in kadetov, ki niso bili kos cilju, obstanku v ligi. V osemnajstih srečanjih jim je uspelo le enkrat zmagati, nekajkrat so bili zmagi zelo blizu, to pa je bilo žal premalo.
Ekipa je bila pred sezono precej pomlajena, od nosilcev igre sta ostala le Ferme in Bien. Mladi perspektivni igralci so si namreč poiskali košarkaško bolj razvite sredine, izkušeni starejši pa so prenehali aktivno igrati ali pa so se vključili v rekreativno Parkl ligo. Razlogi so večinoma podobni, finančno stanje v klubu jim je nudilo zgolj treniranje in igranje, še za opremo so v večini morali poskrbeti sami. Razloge za slabe predstave na parketu je pojasnil glavni trener Zlatko Marčič: »Članska ekipa je bila pred sezono sestavljena precej na hitro. Brez denarja nismo imeli možnosti, da bi prepričali kakovostne igralce, kakršne je Ptuj že imel. Tako smo lahko igrali le z mladimi, ki pa zastavljenim ciljem niso bili kos. Zraven tega so bili precej neresni pri treniranju in nemotivirani na tekmah, košarka jim za šolo ni bila niti na drugem mestu. Imeli smo na voljo premalo terminov za treniranje in še bi lahko našteval. Še vedno sem mnenja, da bi z bolj zavzeto vadbo tudi s to ekipo lahko končali nekje na sredini prvenstvene lestvice.«
Poškodbe so skozi sezono še oklestile redke ptujske vrste, ekipa je proti koncu vse bolj razpadala. Nekateri igralci so si dovolili, da so le enkrat tedensko prišli na trening, brez njihove prisotnosti na tekmi pa Marčič ne bi imel s kom igrati. Če pa že iščemo razloge za slabe igre, je potrebno pretresti tudi upravo kluba. Slabo delo se je
Kam tone ptujska košarka?
Foto: Črtomir Goznik
kot v vsakem kolektivu tudi v košarki preneslo na igralce: »Uprave praktično ni. Razen Kotnika in Koncilje ter naju z Ilijevcem kot trenerjev nihče nič ne dela. Predsednika Branka Veršiča že dve leti, odkar je zapustil trenersko mesto, ni niti blizu. Tako po eni strani fante tudi razumem. Vsekakor je potrebna nova uprava z ljudmi, ki so pripravljeni nekaj narediti za razvoj košarke na Ptuju,« o razmerah v klubu razlaga Marčič.
Žal je tudi v košarki vzrok za slabe rezultate pomanjkanje denarja. Brez ugodnosti, ki so povezane s finančnimi sredstvi, se ne da učinkovito igrati niti z mladinci in kadeti, saj ni vzvodov, ki bi fante prisili, da trenirajo. O kakšnih kvalitetnih izkušenih igralcih ni niti govora. Na tem
mestu je slaba tudi poteza košarkaške zveze Slovenije, ki je člansko sezono skrčila na štiri mesece, kar še zmanjšuje interese sponzorjev.
In kaj je pozitivnega v ptujski košarki? Sicer bolj malo, pa vendar morda dovolj, da se začnejo stvari spreminjati na boljše. Saj nenazadnje dosti slabše ne more biti. Vsekakor obstaja med tistimi aktivnimi v klubu volja, da se stvari izboljšajo. Odlično se dela z mladimi, žal le do faze pubertete. Zagotovo pa so tu pozitivni rezultati dela strokovnega kadra v prejšnjih letih, ko so nekateri posamezniki že igrali za državno reprezentanco v mlajših kategorijah. Treba bo torej zavihati rokave, še prej pa najti tiste, ki so to pripravljeni storiti.
Uroš Gramc
Tenis • Zimska liga 2005/06
Veterani in TK Kidričevo v 1. ligo
2. liga
Peti krog v 2. ligi zimske tenis lige ni prenesel sprememb na lestvici. Za majhno presenečenje so poskrbeli igralci TK Skorba gad, ki so vzeli skalp ekipi Veteranov, ki je kljub porazu osvojila prvo mesto in se uvrstila v prvo ligo, kakor tudi ekipa TC Kidričevo, ki je gladko ugnala ekipo TK Gorišnica.
REZULTATI: VETERANI - TK SKORBA GAD 1:2 (Rola - Ogrinc 0:9, Filipič
-	Štumberger 9:2, Filipič/Rola - Šlam-berger/Ogrinc 0:9); TK GORIŠNICA
-	TC KIDRIČEVO 0:3 (Žnidarič - Gulin 2:9, Simonič - Hazabent 1:9, Simo-nič/Žnidarič - Gulin/Hazabent 4:9); TK ŠTRAF - TIGRI 2:1 (Munda - Ribič 5:9, Cajnkar - Paternost 9:5, Cajnkar/ Munda - Ribič/Plajnšek 9:6).
KONČNI VRSTNI RED: Veterani 15, TC Kidričevo in TK Skorba gad 12, TK
Štraf 11, TK Gorišnica in Tigri 5 točk.
Danilo Klajnšek
Ekipi TC Kidričevo in Veteranov, novi člani 1. zimske tenis lige
Foto: DK
Ormož • Predavanje o demenci in Alzheimerjevi bolezni
Demenca, ob up jutrišnjega dne
Zdravnica Jožica Gamse, dr. med., spec. psih., je verjetno edina psihiatrinja pri nas, ki obiskuje svoje bolnike na domu. Gre za starostnike, ki se pogosto poleg ostalih težav, ki jih pestijo v starosti, spopadajo tudi z demenco.
Demenca pa ne prizadene le starostnika samega, ampak tudi vse njegove najbližje, saj se njihovo življenje drastično spremeni. Nedavno je na povabilo Rdečega križa Ormož o tej temi predavala ormoški publiki.
Obisk na domu je koristen tako za bolnika kot za njihove svojce, pa tudi zdravnici daje neposreden vpogled v razmere, v katerih živi starostnik. Gamsetova pravi, da starostniki odklanjajo pogovor s psihiatrom, najpogosteje z argumentom: »Saj nisem nor, da bi se z vami pogovarjal!« Svojci, ki pa živijo z dement-nim človekom, pa pogosto tudi potrebujejo nekoga, ki razume njihove težave.
V starosti se ljudje soočajo predvsem z dvema strahovoma - da jih ne zapustijo noge in pamet. Demenca, ki pomeni izgubo spomina, je za prizadete grozen obup, še posebej zato, ker zdravila, ki bi demenco pozdravilo, ni, imamo le zdravila, ki upočasnijo proces. Demenca je sindrom možganske bolezni, ki je kronična in progresivna. Že Hipokrat je za demenco zapisal, da je »hujša od prav vsake poškodbe udov telesa. Bolni služabnikom imen ne spozna, ne prijateljem lica, ne tistih, katerim življenje je dal, jih redil.« Demenca zajema vedenjske spremembe, psihične motnje, pomeni hudo obremenitev družinskih članov, ki so pogosto bolj prizadeti od bolnika samega.
Začne se povsem neopazno ^
Kar v 65 % je vzrok demence Alzheimerjeva bolezen, dokaj pogosta je tudi vasku-larna, ki nastopi po možganski kapi. Pogosto se namreč zgodi, da starostnik doživi več kapi zapored brez zunanjih znakov in zdi se, da je vse v redu, vendar posledice na možganih ostanejo. Ostale vrste demence so bolj redke, lahko pa nastane tudi pri AIDSU, bolnikih z epilepsijo, po poškodbah glave, vnetjih. Pri dementnih osebah opažajo, da imajo obolenja ščitnice, jeter, pljuč, ledvična obolenja, da pogosto zlorabljajo alkohol in izkazujejo pomanjkanje vitamina B 12 in folne kisline.
Alzheimerjeva bolezen je relativno nova, saj jo je prvi opisal Alois Alzheimer šele leta 1905. Prizadene osebe med 40. in 90. letom starosti. Je zelo neopazna bolezen, zato je pred kakšnimi dvajsetimi leti pri mlajših bolnikih niti opazili niso, danes pa je diagnosticirana tudi pri bolnikih pod 50. letom starosti. Pri 90-letnikih ima Alzhei-merjevo bolezen kar vsak
drugi. Bolj pogosta je pri ženskah, saj te dosežejo višjo starost. Dokončnega odgovora, zakaj bolezen nastane, znanost še ni našla. Definitivno pa se Alzheimerjeva bolezen lahko dokaže šele po smrti, ko se pri obdukciji pogleda možgane pod mikroskopom, ki kažejo značilne spremembe. Možgani Alzheimerjevih bolnikov so tudi lažji, saj je značilno, da možganske celice propadajo.
Bolezen se začne z razdraž-ljivostjo, depresivim razpoloženjem, izgubo interesov, umikom iz socialnega okolja, oslabelim občutkom za obleko in zunanjo ureditev sebe. Pojavijo se tudi težave s spominom, vendar predvsem za sedanji čas, bolnik se dogodkov iz pred desetletij še dobro spomni. Peša sposobnost računanja. Motena je prožnost misli, pogovori postanejo okrnjeni. Starostnik ne more več slediti več stvarem naenkrat - branje in poslušanje radia ipd. Pri pogovoru pogosto na sredini izgubijo rdečo nit in ne vedo, kaj so želeli povedati. Ob smrti svojcev ne pokažejo primernih čustev. Motena je tudi orientacija v tujem okolju, ni spomina za nove stvari.
Gamsetova je povedala, da zdravniki in svojci v prvem stadiju bolezen pogosto spregledajo, ker je tiha in neopazna in ker gre za stvari, ki so nemoteče in se nam vsem kdaj zgodijo. Alarm je vedno potreben, kadar starostnik začne izgubljati težo. Če starostniki živijo sami, je še težje, v skupnem gospodinjstvu se spremembe težje skrijejo ali ostanejo neodkrite.
K prej naštetim simptomom se v drugi fazi pridružijo še izbruhi jeze, čustvena labilnost, pešanje samostojnosti, hiranje. Pojavi se popuščanje zavor - ni več prave razporeditve obleke, golota ni več stvar zasebnosti. Pojavi se inkontinenca in pogosto starostniki kažejo zanimanje za lastne iztrebke, če niso nadzorovani, se z njimi igrajo. To je za svojce, ki so bili vajeni drugačnega očeta ali mame, lahko velik šok. Zato je Jožica Gamse mnenja, da se je treba z boleznijo čim bolje seznaniti. Bolniki pogosto sebe več ne spoznajo v ogledalu, ne spoznajo svojcev, jih zavračajo. Kako težko mora biti možu ali ženi, ki ga po 50 letih zakona zakonec podi iz postelje in stanovanja, ker ga ne spozna več. Kako težko je otrokom, ki negujejo roditelja, pa jih ta zmerja z najhujšimi žaljivkami. V tem stadiju bolniki namreč postanejo zelo agresivni, jezavi, imajo prisluhe, blodnje. Pogosto so budni vso noč in nemirno hodijo po stanovanju ali pa-
O upu in brezupu jutrišnjega dne v zvezi z demenco je predavala zdravnica psihiatrinja iz mariborskega zdravstvenega doma Jožica Gamse.
kirajo kovčke. Gamsetova je povedala, da jih veliko v svoji stiski kliče mamo.
V končnem stadiju odpovejo spominske sposobnosti, ne prepoznajo nikogar več, so popolnoma neorientira-ni, skrčeni v položaj fetusa, dobesedno vleče jih skupaj, kot da bi bil moten center za gibanje. Ne znajo več govoriti in požirati, držijo hrano v ustih in ne vedo, kaj z njo, nimajo pa bolečin. Alzhei-merjevi bolniki ne umrejo za to boleznijo, pogosto pa za drugimi boleznimi, ki spremljajo starost.
Psihične in vedenjske motnje
Za okolico so najtežje vedenjske in psihične motnje, ki spremljajo bolezen. Gam-setova je povedala, da so številni bolniki verbalno zelo agresivni, da ljudje, ki so bili prej razsodni in umirjeni,
preklinjajo do neslutenih razsežnosti. Zelo močan je tudi spolni nagon in pogosto se starostniki samozadovoljuje-jo. Oboleli možje so pogosto do žena tudi spolno nasilni, saj si želijo spolnih odnosov. Izgubijo občutek, da je golota in spolnost nekaj zasebnega in tudi v javnosti kažejo spolovilo, kar je zlasti pri obiskih neprijetno in moteče. Vendar je tudi to del bolezni. Najlažje se ta težava teši tako, da bolnika, ki je v tej fazi že tako v plenicah, oblečemo v pajac, kar mu fizično onemogoči neprimerno vedenje v javnosti. Pri depresiji in anksioznih stanjih pa bolnikom pogosto nekoliko pomagajo tudi plišaste igrače in pupe.
Pogoste so motnje spanja -ki jih zdravniki kar imenujejo sindrom zahajajočega sonca, saj se bolniki takrat šele zbudijo in so aktivni vso noč. To je za svojce, ki običajno delajo podnevi, zelo naporno.
Zanimanje za ponujeno temo je pokazalo, da so organizatorji - Rdeči križ Ormož - izbrali aktualno temo, ki je pritegnila veliko število obiskovalcev.
Bolniki imajo tudi neverjetno fizično moč. Gamsetova je pripovedovala o bolnici, ki je v bolnišnici strgala okno s tečajev in ga polomila, da je lahko prišla ven. Pri tem ni zaznala, da je v šestem nadstropju in je omahnila v smrt. Pogoste so tudi preganjavice, občutek, da jim nekdo krade.
Zdravila ni!
Zdravljenje je omejeno, saj zdravila, ki jih poznamo danes, lahko le upočasnijo neizogiben potek bolezni. Po opravljenem poizkusu spoznavnih sposobnosti psihiater vidi, koliko točk je dosegel bolnik in kakšne so torej njegove sposobnosti. Če je vrednost pod 10, je vsako zdravljenje nesmiselno. Pacienti na zdravila, ki so precej draga, saj mesečno stanejo od 18 do 20.000 SIT, reagirajo različno. Nekateri nič, drugi malo, vsekakor pa kakšnih bistvenih in velikih izboljšanj ne gre pričakovati. Kot je povedala Gamsetova, je bila v začetku poklicne poti nad tem dejstvom kar razočarana. Kljub temu je velikega pomena, da se bolezen odkrije in če se lahko upočasni za 3 ali 5 let. Preventive prav tako ni. Kljub temu pa je dobro na stara leta živeti čimbolj zdravo - zdrava prehrana, že da se izognemo drugim boleznim, ki takrat pretijo - zvišan krvni tlak, sladkor, in debelost. Nekateri posegajo tudi po antioksidantih, bilobilu, vitaminih E, C, lecitinu. Gam-setova svetuje, naj bo starostnik fizično aktiven in skrbi za trening svojih možganov.
Kaj lahko storijo svojci?
V prvi fazi bolezni je treba starostnike vzpodbujati, da so čimbolj aktivni, da še opravljajo domača opravila, ki jih zmorejo. Koristne so spominske vaje: preberi-ob-novi, gledanje nadaljevank, debatiranje, igranje kart, spomina, šaha, reševanje križank. Pomembna je zgodnja diagnoza in umirjeno okolje. V drugi fazi bolnik prav tako potrebuje aktivnosti, zaposlitve, spominske vaje, uganke, predvsem pa občutek varnosti in imeti dom. Pomembna je toplina in mirno okolje, televizija je pogosto moteča. Pomembno je , da bolnika ne silimo v to, kar si mi želimo, ampak da dela to, kar zmore. Nekateri bolniki v tej fazi več ne znajo govoriti, ampak ljudske pesmi še vedno pojejo. V tej fazi bolnikom pomagajo tudi z medikamenti, ki jim lajšajo nespečnost in anksioz-na stanja. Najpomembnejši je odnos v družini z bolnikom. Ta mora biti spoštljiv, v pogo-
voru z bolnikom se je treba izogibati stresnim in konfliktnim situacijam. Svojcem Gamsetova svetuje ohraniti mirne živce, saj se z mirnim pristopom po njenih izkušnjah največ doseže.
V končnem stadiju se zdi Gamsetovi pomembno, da bolnika ne silimo, da imamo posluh za njegove potrebe. Pogosto lahko opazuje, kako sorodniki že skoraj umirajoče bolnike še vedno na silo pitajo s hrano ali jim razgi-bavajo noge, ki jih ne morejo iztegniti. Največ zlorab starih ljudi se zgodi prav znotraj družine, s strani svojcev.
Svojci pogosto zbolijo skupaj z bolniki. Pomembno je, da razumejo bolezensko dogajanje, da imajo primeren odnos do bolnika in do sebe, kajti tisti, ki skrbijo za dementne, pogosto pozabijo nase in neredko umrejo prej, ker garajo čez vse meje in so psihično obremenjeni. V Mariboru na Pivolski 10 deluje Spominčica, telefon za pomoč obolelim za demen-co, 61 61 505. Pripravljajo tudi predavanja, skupine za samopomoč svojcem in izdajajo revijo. V današnjem času brezposelnosti številni za svoje starostnike skrbijo tudi doma, saj se je mogoče zaposliti kot pomočnik na domu. To je ugodno, saj se za delo dobiva plača, teče tudi delovna doba. To možnost lahko izkoristijo tudi tisti, ki sicer niso upravičeni do dodatkov iz pokojnine. V primeru vprašanj se je najbolje obrniti na najbližji center za socialno delo, na Psihiatrično bolnišnico Ormož, kjer za krajši čas poskrbijo za psihično motenega, obstaja tudi dnevno varstvo, sicer pa je zadnja alternativa za takega bolnika namestitev v domovih za ostarele, kjer pa so lahko, dokler so pokretni, le v varovanih oddelkih.
Gamsetova je slušateljem svetovala, naj z boleznijo seznanijo tudi vnuke, saj otrok nima smisla vzgajati v popolnem svetu, v katerem ni bolezni. Zato svetuje, da vnukom omogočijo stike s starimi starši, dokler je to mogoče. Še z enim predsodkom se pogosto sreča v podeželskem okolju - »Samo v dom ne!« Psihiatrinja Jožica Gamse je mnenja, da je bolje, da ima bolnik 24 ur na dan profesionalno oskrbo in nekaj minut na dan obisk prijaznega svojca kot 24 ur na dan oskrbo svojca, ki vsega skupaj ne zmore in na bolnika le vpije in mu grozi. Otroci raje kot v dom vzamejo starše v svoj dom, pri tem pa pozabljajo, da je za starostnika selitev iz domačega okolja k otrokom v mesto enako stresna kot preselitev v dom.
viki klemenčič ivanuša
Foto: vki
Foto: vkl
Nagradno turistično vprašanje
Natečaj za najboljše fotografije Ptuja
V okviru praznovanja 120-letnice delovanja bo Turistično društvo Ptuj pripravilo vrsto prireditev, ki bodo potekale od 16. do 26. junija na dvorišču minoritskega samostana.
V sodelovanju s slovenskimi in ptujskimi cvetličarji ter nekaterimi podjetji bo Ptuj ocvetličilo v duhu projekta Slovenija - dežela rož. V Mestnem parku in na območju starega mestnega jedra bodo nastale številne nove cvetlične grede, za katere bodo sponzorji tudi skrbeli, ne bodo muhe enodnevnice kot leta 2002, ko so nekatere grede "živele" le za čas obiska mednarodne komisije Entente Florale. Še v aprilu bo podjetje Monet ocvetličilo prostor pred osrednjo lekarno v Trstenjakovi 9 na Ptuju. Veliko zanimanja za cvetlični Ptuj pa kažejo tudi v mariborski Florini in ljubljanski semenarni, enoti na Ptuju. Zdaj pa je že jasno, da spomladi v cvetličnih ko-
ritih na Ptuju ne bo zacvetelo 2000 tulipanov, kolikor so jih posadili. Večina sadik je namreč izpuhtela, razlage o tem so različne. Najbolj blizu resnici pa je tista, da so imeli nekateri dolge roke in Ptuja niso želeli videti v tulipanih. Drugo obletnico vstopa v EU bo skupaj z mestom proslavilo 29. aprila, prireditev bo pred Mestno hišo na Ptuju, slavnostni govornik bo evropski poslanec Borut Pahor. Igral bo orkester Slovenske vojske.
Turistično društvo Ptuj razpisuje tudi natečaj za najboljšo fotografijo Ptuja, na katerem lahko sodelujejo tako profesionalni kot amaterski fotografi, ki bodo na naslov Turističnega društva Ptuj, Poštni predal 2, Ptuj, do
Foto: Črtomir Goznik
Veduta Ptuja je že od nekaj privlačila tudi številne umetnike.
15. maja 2006 poslali pet barvnih ali črno-belih fotografij, velikosti 20 x 30 cm. Turistično društvo Ptuj je v jubilejnem letu končno dobilo tudi svoje prostore, sedež ima v Krempljevi 10, kjer lahko po novem člani tudi sedijo, ker do nedavnega še niso imeli stolov. Zadnja leta je gostovalo na Slovenskem trgu 3, v prostorih LTO Ptuj. Prejete fotografije bo pregledala tričlanska komisija, jih ocenila, najboljše pa razstavila v času osrednjega praznovanja v prostorih minoritskega samostana. Po dogovoru z avtorji najboljših fotografij bo Turistično društvo Ptuj le-te uporabilo tudi za promocijo Ptuja.
Ta konec tedna bo tudi prestolnica Slovenije zaživela v znamenju dobrot slovenskih kmetij. V organizaciji Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije in ljubljanskih tržnic bo na Pogačarje-vem trgu (glavna tržnica) v Ljubljani potekala prireditev Dobrote slovenskih kmetij v Ljubljani. Na več kot 70 stojnicah se bodo predstavile številne slovenske kmetije, društva, združenja in zveze, ki bodo v pokušino in naprodaj ponudile sveže in predelano sadje, zelenjavo, mlečne in mesne izdelke, tradicionalne krušne in pekovske izdelke ter sokove, vina in žgane pijače, je povedal Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Predstavitev bo imela predpraznični prizvok, saj bodo ob tej priložnosti predstavili tudi izdelovanje velikonočnih butar, pirhov in tradicionalnih velikonočnih jedi. Združenje staršev in otrok Sezam bo v sodelovanju z nekaterimi društvi
DALMACIJA - ponuja veliko več kot zgolj morje in plaže
Dalmacija je zaradi svoje slikovitosti med najbolj priljubljenimi destinacijami na hrva{ki obali. Razen morja, ki ponuja neskončne možnosti za vodne {porte, vedno več ljudi pritegne tudi raziskovanje starih mest, kot sta na primer Dubrovnik in Ston ali obisk delte Neretve, veliko pa se jih poda tudi v notranjost, vse do Mostarja, saj je le-ta prometno dobro povezan z dalmatinsko obalo. Lepote Dalmacije bomo odkrivali tudi v prvomajskih SONČKOVIH KLUBIH »Cvetenje mandarin« in »Južna Dalmacija«.
OB OBALI ^
Svetovno najbolj znan in prav gotovo tudi najbolj obiskan biser Dalmacije je Dubrovnik. To veličastno mesto muzej, katerega temelji segajo v 7. stoletje n. {t., je ohranilo skorajda enako podobo, kot jo je imelo v 15. stoletju. V Dubrovniku je vse zgodovina, vse znamenitost, na vsakem koraku te preseneti razko{na in nevsiljiva lepota. Staro mestno jedro velja za vrhunsko sintezo naravnih lepot in tega, kar je ustvaril človek.
Ob obali, nekoliko severno od Dubrovnika, leži {e eno staro mestece - Ston, ki mu pravijo tudi mali Dubrovnik. Ston je danes razen starega mestnega jedra znan predvsem zaradi si-
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdo je avtor vedute Ptuja, ki krasi sejno sobo ptujske Mestne hiše?
Ime in priimek:_ Naslov:
Davčna številka:
pripravilo priložnostne otroške delavnice. Veselo vzdušje pa bodo poskušale ohranjati tudi nekatere glasbene skupine. Sobotna prireditev Dobrote slovenskih kmetij v Ljubljani bo hkrati tudi povabilo na ogled tradicionalne razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 19. do 22. maja v minoritskem samostanu na Ptuju.
Pravilni odgovor na prejšnje na-
gradno turistično vprašanje je, da je Ptuj prejel srebrno priznanje v mednarodnem tekmovanju ocvetličenih mest leta 2002. Nagrado bo prejela Lojzka Marinkovič, Ulica 25. maja 12, Ptuj. Danes vprašujemo, kdo je avtor vedute Ptuja, ki krasi sejno sobo ptujske Mestne hiše. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 14. aprila.
Lovstvo • Novo vodstvo lovskih kinologov
Uspešni na državnem in mednarodnem nivoju
Zadnji marčevski konec tedna so se na občnem zboru sestali člani Lovsko-kinološkega društva (LKD) Ptuj - Ormož. Društvo šteje okrog 100 članov, njegova glavna naloga pa je pregledovanje naravnih zasnov lovskih psov ter priprava in udeležba na tekmovanjih.
stema obrambnih zidov, ki velja za enega največjih obrambnih objektov na obali. Del 6 kilometrov dolgega obzidja je danes obnovljen in se lahko po njem tudi sprehodimo. V neposredni bližini leži, v razčlenjenem zalivčku, vasica Mali Ston, ki je daleč naokoli poznana po goji{čih kvalitetnih {koljk, ki jih znajo v lokalnih restavracijah izvrstno pripraviti. Da so Dalmatinci prijazni ljudje, se bomo lahko prepričali tudi na poku{ini v Stonu ^
Posebno doživetje je prav gotovo vožnja s feluko (tradicionalno plovilo) po delti reke Neretve, ki se razprostira na {iro-ki ravnici, preden se reka izlije v morje. Rodovitne naplavine, prepredene s {tevilnimi kanali, so domačini skrbno obdelali. Vožnja med vrtovi raznih vrtnin, mandarin ter drugega sadja, ki jih proti notranjosti zamenja naravno rastje - trstičje, nam pokaže obraz Dalmacije, ki ga sicer nismo vajeni.
OB NERETVI V NOTRANJOST ^
Dolina reke Neretve omogoča hiter prehod od obale v notranjost, zaradi česar lahko mimogrede obi{čemo {e Mostar ter romarsko sredi{če Medžugorje. Most, po katerem je Mostar dobil ime, je bil žal med zadnjo vojno poru{en. V zadnjih letih so ga obnovili, tako da ponovno krasi mesto in mu daje svojevrsten pečat. Prav tako je zanimiv sprehod skozi stari del mesta z minareti {tevilnih džamij, obrtnimi delavnicami, trgovinicami, kavarnami in a{činicami, v katerih pripravljajo odlične čevapčiče.
Pomlad je prav gotovo najlep{i čas v Dalmaciji. V kolikor želite raziskati ta čudoviti predel hrva{ke obale skupaj z nami, vas vabimo, da nas obi{čete v eni izmed poslovalnic v Mariboru, Ljubljani, Celju, Novem mestu, Ptuju, Velenju ali Murski Soboti. Lahko nas pokličete tudi na brezplačno telefonsko {tevilko 080 19 69 ali nas obi{čete na spletni strani www.sonchek.com - z veseljem bomo prisluhnili va{im željam.
»Poslanstvo LKD je priprava raznovrstnih prireditev in omogočanje, da imajo vsi lastniki lovskih psov priložnost opraviti vse preizkušnje in tekme, se pravi vse, kar spada v lovsko kinologijo. Člani našega društva so vsi lovci na ptujsko-ormoškem območju, ki imajo lovske pse. Uradno so pa naši člani tisti, ki plačujejo članarino in imajo lovske izkaznice. Naši člani prihajajo iz 27 lovskih družin na območju Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož. V minulem letu smo pripravili preglede naravnih zasnov psov, organizirali smo lokalne tekme in tudi državno tekmo za pokal sv. Huberta,« je o delu LKD Ptuj - Ormož za minulo leto povedal dosedanji predsednik Branko Holc.
Strokovni svet lovsko-kinološkega društva Ptuj - Ormož je do minulega občnega zbora vodil Franc Muzek. »Moja dolžnost je, da naredim plan lovskih prireditev za tekoče leto. Sem sodijo telesna ocena vseh lovskih pasem psov, spomladanska in jesenska vzrejna preizkušnja za uporabne pse za lov, preizkušnji za jamarje in krvo-sledce ter organizacija tekem tako na lokalnem kot tudi državnem nivoju. Naši vodniki s psi sodelujejo tudi na mednarodnih tekmah,« je povedal
Muzek.
Med vidnejšimi rezultati, ki so jih člani LKD Ptuj - Ormož dosegli v minulem obdobju, velja izpostaviti državno prvenstvo sv. Huberta, kjer je ekipno prvo mesto osvojila LD Jože Lacko, druga je bila LD Boris Kidrič, tretja pa LD Markovci. Na državnem tekmovanju so zelo dobre uspehe dosegli tudi posamezniki. Prvi je bil Vilko Turk, drugi Vili Postružnik, tretji pa Viktor Čuden. Uspešno pa so sodelovali tudi na mednarodnem nivoju in na državnem prvenstvu v vodnem delu na Igu, Sežunovem memorialu in na tekmovanju v Beltincih, Avstriji in na Češkem.
Sicer pa so zbrani člani lovsko-ki-nološkega društva Ptuj - Ormož na minulem občem zboru izvolili tudi novo vodstvo in na mesto predsednika imenovali Janeza Horvata, člana lovske družine Markovci. Na mesto predsednika strokovnega sveta je bil imenovan Jože Štebih.
Nov upravni odbor se bo po besedah predsednika Janeza Horvata na prvi seji sestal v teh dneh in takrat naj bi sprejeli tudi program dela za v bodoče.
Mojca Zemljarič
Od leve: novoizvoljeni predsednik LKD Ptuj-Ormož Janez Horvat, ob njem dosedanji predsednik Branko Holc in dosedanji predsednik strokovnega sveta Franc Muzek.
Foto: MZ
Kuharski nasveti
Potice
Potice prav tako kot krofi veljajo za zahtevno kvašeno pecivo in ga nekateri pripravljajo z velikim veseljem, spet drugi nekoliko manj, kar običajno pomeni, da tehnike priprave nismo popolnoma osvojili.
Danes je priprava potic nekoliko lažja, saj se o tem veliko več govori, piše in tako sproti odpravljamo manjše napake in tudi peka poteka veliko bolj nadzorovano. Potice pripravljamo iz kvašenega testa. Glede na vrsto kvašenega testa jih lahko pripravimo iz lahkega kvašenega testa, to je testo z manj dodatki, in težkega kvašenega testa. Težko kvašeno testo vsebuje več maščobe in jajc.
Pri pripravi lahkega kvašenega testa je postopek enostavnejši in lažji, če pa pripravimo težko kvašeno testo, je potica bolj bogata in tudi izrazitejša po barvi.
Testo lahko do ustrezne čvrstosti pripravimo ročno ali strojno. Za posredno pripravo testa kvasni nastavek oziroma kvas najprej posebej pristavimo, tako testo vzhaja hitreje in je postopek vzhaja-nja testa nekoliko krajši, neposredno ali direktno pa pomeni, da v moko razdrobimo sveži kvas in skupaj z ostalimi sestavinami zgnetemo dovolj čvrsto kvašeno testo, ki bolj počasi vzhaja.
Lahko kvašeno testo za potice naredimo iz kilograma moke, vzamemo mešanico pšenične ostre in gladke moke v enakem razmerju. Posebej zdrobimo 3 dekagrame kvasa, dodamo žličko
sladkorja, žličko moke in pol decilitra toplega mleka in vse sestavine premešamo v gladko zmes. Kvas postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja. K moki dodamo žličko soli in
2	žlici sladkorja ter temeljito premešamo. V moko naredimo jamico in vanjo vsujemo
3	do 4 rumenjake, odvisno od velikosti jajčnih rumenjakov, dodamo še 12 dekagramov stopljenega masla in prilije-mo vzhajan kvas ter po potrebi prilivamo še približno 3 decilitre mlačnega mleka.
Testo temeljito stepamo dobrih 15 minut, da postane elastično, lepo gladko, oziroma tako dolgo, dokler se ne začnejo delati manjši zračni mehurčki in se testo lepo loči od rok ali kuhalnice in posode, v kateri testo pripravljamo. Pri bolj suhi moki je potrebno dodati nekoliko več toplega mleka, če pa smo uporabili bolj vlažno moko, je količina mleka nekoliko manjša. Tudi čas stepanja težko natančno določimo, ker se živila različno obnašajo in je odvisno tudi od intenzivnosti gnetenja testa. Dovolj zgneteno testo damo v dobro pomokano posodo, potresemo po vrhu z moko, pokrijemo s prtičem in pustimo vzhajati. Vzhajano testo damo na dobro pomo-kano delovno površino, raz-valjamo na pol centimetra na debelo in premažemo z različnimi nadevi.
Nadeva je lahko v primerjavi s pripravljenim testom med 50 do največ 70 %. Poti-
Odgovor: Kadar je bolezen kože prisotna že ob rojstvu, govorimo o prirojeni bolezni. Če ima bolezen genetsko osnovo, pravimo, da je
Mokri smrček
Dedna bolezen kože
Vprašanje bralke Alenke iz okolice Ptuja: Imamo mladega jazbečarja, ki ima probleme s kožo. Veterinar je ugotovil, da gre za dedno bolezen kože, pri kateri je motena pigmentacija. Ali je bolezen ozdravljiva in kako pomagati, saj je kuža še zelo mlad?
dedna. Na splošno se dedne bolezni kože pri psih in mačkah redko pojavljajo. Pri večini primerov lahko zaradi slabe raziskanosti le sumimo na
ce, ki so manj bogate glede na nadev, so običajno lepše na videz, tiste, ki imajo več nadeva, pa so bolj okusne.
Včasih so potice najpogosteje nadevali z rožičevim nadevom, ki je še danes zelo priljubljen. Danes jih pogosto nadevamo z orehovim, makovim, lešnikovim, čokoladnim, mandljevim, skutnim in rozi-novim nadevom.
Lešnikov nadev pripravimo tako, da 2 decilitra sladke smetane skuhamo skupaj z desetimi dekagrami sladkorja in vaniljevim sladkorjem. Smetano kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Še topli smetani primešamo trdi sneg beljakov. Na razvaljano testo premažemo ohlajeni nadev in potresemo s 40 dekagra-mov mletih lešnikov. Potico dobro zvijemo, damo v dobro omaščeni model. Pustimo da ponovno vzhaja, pred peko temeljito prebodemo in pečemo 1 uro pri temperaturi 210 ali 200 °C pol ure in nato temperaturo zmanjšamo na 180 °C.
Pripravimo pa si lahko tudi ajdovo potico, ki jo pripravimo tako, da zavremo 3 do 4 decilitre vode, v katero damo 5 dekagramov masla in 5 dekagramov sladkorja. Ko voda zavre, z njo poparimo 50 dekagramov ajdove moke, dobro premešamo in pustimo da se moka ohladi. Pose-
dedno bolezen. Skupno je le to, da so prirojene kožne bolezni v veterinarski medicini neozdravljive. Za jazbečarje je značilna motena pigmentacija kože, ki jo strokovna literatura opisuje pod Acantho-sis nigricans. Spremembe se pokažejo že pri zelo mladih živalih, mlajših od enega leta, kjer se v področju pazduh pojavi hiperpigmentacija, alopecija in suhe seboroične spremembe. Pri nekaterih spremembe zajemajo tudi področja prednjih nog, vratu, prsi, trebuha, področje skoč-
bej pristavimo 4 dekagrame kvasa. Ohlajeni ajdovi moki dodamo vzhajan kvas in 50 dekagramov pšenične moke. Iz sestavin zgnetemo gladko testo, ki ga damo vzhajat. Ko testo naraste, ga damo na dobro pomokano delovno površino in ga razvaljamo za slab centimeter na debelo. Testo premažemo z nadevom, ki ga naredimo iz 50 dekagramov skute, ki ji dodamo 1 deciliter kisle smetane, 2 jajci, malo sladkorja in cimeta. Po premazanem nadevu po želji potre-semo še 10 dekagramov rozin in 10 dekagramov sesekljanih orehov. Testo dobro zavijemo, damo v pomaščen pekač, pustimo, da rahlo vzhaja, premažemo z razmešanim beljakom in potico v srednje vroči pečici pečemo dobro uro.
In še nekaj, za dobro in lepo potico je boljše, da zamesimo nekoliko trše kot premehko testo, da upoštevamo razmerje med količino testa in nadeva ter pazimo, da so sestavine za pripravo testa približno enako ogrete in da je izdelek pravilno vzhajan. Pogosto po peki potice odstopi vrhnja plast. To preprečimo tako, da zavito surovo potico pred peko prebodemo večkrat do dna, da para med peko izhaja iz testa in se skorja ne dviguje preveč.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
nega sklepa, oči in uhljev. Omenjene spremembe na koži pogosto spremlja tudi srbež. Bolezen lahko zdravimo simptomatsko. Pomagajo kopeli z antiseboroičnimi šamponi, kortikosteroidi, melatonin in vitamin E. Žal primarne bolezni nikoli učinkovito ne pozdravimo.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
V vrtu kot veleva aprilsko vreme
Sončno in toplo, oblačno in hladno, tople deževne osvežitve, v slani prebujajoča jutra, sončna pripeka, nato grmenje in snežni metež so vremenski pojavi, ki se v mesecu aprilu lahko zvrste že v enem samem dnevu. Aprilsko vreme in njegove hitre spremembe velevajo, da se jim z vrtnimi opravili prilagajamo pri pomladnem prebujanju vrtne narave.
V SADNEM vRTU v prehodnem času sadnega drevja iz stanja zimskega mirovanja v stanje vegetacije pri spomladanski negi posvečamo največ pozornosti vzgoji drevesne krošnje, njeni rezi in oblikovanju. Z obdelavo zemlje pod drevesno krošnjo in gnojenjem je opravljen le del nege sadnega drevesa za reden in kakovosten pridelek, ki pa ne bo koristen, če zanemarimo nego drevesne krošnje. Zanemarjena drevesna krošnja postane kmalu pregosta in zasenčena, vejice in rodni les v njegovi notranjosti prično odmirati, drevo pa raste in rodi le še na obodu krošnje in v vrhovih, do koder seže sonce. Razmerje med rastjo in rodnostjo se povsem spremeni v škodo slednjega, ko se količina in kakovost pridelka izničita. Že v tem pojavu si najdemo popolni odgovor, čemu je potrebna rez in vzgoja sadnega drevesa od vzgoje sadike pa vse obdobje do ostarelosti. Z rezjo uravnavamo v drevesni krošnji ravnotežje med rastjo in rodnostjo ob upoštevanju naravnih dejavnikov sadne rastline in njenega rastišča. Ne glede na vzgojno obliko naj bo drevesna krošnja toliko prostorna, da doseže vsak poganjek, list in plod sončni žarek. Ogrodne
veje in vrh drevesne krošnje naj bodo lahko dosegljivi za redno nego, uspešno varstvo pred boleznimi in škodljivci ter obiranje plodov. Veje se med seboj ne smejo križati, preraščati in zasenčevati, njihova rast in zmožnost tvorbe cvetih brstov pa je ob drugih dejavnikih odvisna še od položaja rasti v krošnji, kjer navpične veje le rastejo, poševne rastejo in rodijo, ker je po njih pretok rastlinskih sokov nekoliko počasnejši, kot pri navpičnih, in končno veje v vodoravnem položaju, upognjene proti tlom, močno rodijo in ne rastejo v dolžino.
V	OKRASNEM VRTU odgrnemo rastline trajnice in grmovnice, ki so bile skozi zimo zagrnjene in zavarovane pred pozebo. To opravimo pazljivo, da ne poškodujemo vzbrstelih poganjkov. Dokler niso poganjki dovolj ozeleneli in utrjeni, jih v primeru sončne pripeke zasenčimo in zavarujemo pred ožigi.
Vrtne trate po potrebi še pograbimo in pripravimo se že na prvi odkos, ki ga bo potrebno opraviti že po prvem toplem aprilskem dežju. Pravočasno opravljen prvi odkos bo koristen pri nadaljnjem vzdrževanju in enaki rasti trate. S prvim odkosom preprečimo v rasti hitrejšim tratam, da bi zasenčevale in ovirale v rasti počasnejše in zavremo rast širokolistnim plevelom. Trate poraščene z zvončki, trobenticami, krokusi in drugimi zgodaj cvetočimi čebulnicami kosimo šele tedaj, ko jim prično listi zoreti.
V	ZELENJAVNEM VRTU je zemlja v gredicah že toliko ogreta, da lahko na prosto sejemo mnoge vrste vrtnin in zelenjadnic: rdečo peso, grah, redkvico, špinačo, blitvo, sorte listnatega radiča za rezanje, zeleno solato, ni pa še prepozna setev korenčka in peteršilja, ki bolje kalita v toplejši zemlji. Kalečemu grahu že postavimo oporo. V posodice za vzgojo sadik posejemo kumare, dinije, bučke in jedilne buče, da si od srede meseca maja pridelamo dovolj razvite sadike za presajanje s koreninsko grudo vred na prosto.
Miran Glušič, ing. agr.

7-Petek	8-Sobota ě	9-Nedelja #	10-Ponedeljek è
11-Torek	12-Sreda	13-Četrtek	
Računi
Računi so druga skrb levega trikotnika. Računi za elektriko, vodo, komunalo, plačilo obroka kradita, hipoteke, telefon ... Računi so tiste stvari, ki nam lahko pomagajo ali pa nam škodijo. V levem trikotniku ljudem računi škodijo. Enostavno zato, ker z računi ne zaslužijo nobenega denarja. Vsak porabljen tolar, ki je šel v nič, je narobe investiran. Če niste od investicije nič dobili, ste slabo vložili. Kot smo rekli, vedno se vprašajte: »Kaj imam jaz od tega?« In če imate ogromno računov in hkrati vedno manj denarja, je logično, da ste svoj denar slabo investirali. Investirali ste ga v napačne stvari. Večina ljudi investira v dobrine, ki jim prinašajo trenutno zadovoljstvo. Tu ne vidim nobenega dobička. Tu vidim kvečjemu pogubo. Večina ljudi ne pazi na stroške. Običajno še podpišejo kako neumno pogodbo in se kasneje izgovarjajo, da nekega člena prej niso videli. Tako je danes. Vsak vidi samo trenutno zadovoljstvo, ne gleda pa naprej, kaj se mu bo zgodilo. In računi v levem trikotniku so tisti - kar se mi zdi prav - ki doletijo vsakega človeka. Naj vsak človek plača za svoje napake. Naj vsak človek vidi, da ni naredil prav. Pri nas rečemo: »Za vsako rit raste palica na tem svetu!« Če vas še ni zabolelo, ker ste delali napake, vas pa še bo. Levi del trikotnika pomeni točno to, kar odsvetujem. Delati za druge in plačevati drugim. Kaj pa potem ostane za vas same? Malenkost ali pa velik minus na računu. Morate poznati dejstvo, ki spremlja levi trikotnik. Zakoni so napisani za večino. Tam je namreč največ denarja. Večina ljudi deluje v levem trikotniku in zakoni so pisani zato, da ti ljudje plačujejo največ. Zakaj pa plačujejo največ? Zato, ker drugače ne znajo in si mogoče tudi ne upajo. Več plačujejo tudi zato, ker pridno poslušajo svoje nadrejene, ki tudi delujejo v levem trikotniku. Striktno sledijo vsem novicam, ki jim bodo pomagale, da se bodo znebili denarja. Najemajo gromozanske kredite, hiše dajejo pod hipoteko in vse to le zato, ker želijo biti pomembni. Taka dejanja so za njih tolažba. Hkrati pa ne vidijo dejstva, da sebi delajo le slabo. Vsaka država in njene institucije pa lahkovernost državljanov izkoristijo zato, da jim poberejo čim več denarja. In potem večina ljudi meni, da je delati drugače nekaj nesprejemljivega ...
Mitia Petrič
POSLIJ^A.ITE MS m INTERNETU!
RADIOPTUJ
MričKC
32k Î^Tunelnl
www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Ženske in zodiakalna znamenja - Dvojčka
(22. maj do 21. junij)
Prilagodljiva klepetulja
Ženska rojena v znamenju Dvojčka je zelo opazna, klepetava, zgovorna in zelo vpadljiva. Seveda ne bo dolgo obstala pri miru, ampak se bo stalno gibala in govorila tudi z rokami. Nikar ne mislite, da bo prisluhnila, če boste pripovedovali nekaj dolgočasnega. Zgodbe morajo biti zanimive in v njih naj bo tudi kar nekaj pustolovskega duha. Zanimivo je, da ji nekaj pomeni prijateljstvo, harmonija in pogovori. Veliko poudarka bo dala tudi svobodi in zanjo bo pripravljena narediti celo več, kot bi pričakovali. V vsako življenjsko situacijo pa bo znala vnesti svojo noto individualnosti. Dobro pa se je zavedati, da se bo poglobila samo v tisto, kar jo bo resnično zanimalo. Sprva se bo čustveno težko navezala in se bo igrala, malo bo tu in malo tam. Zaradi ostrine jezika vas bo opozorila na napake. Vedite pa, da se bo ravnala po notranjem glasu in počela tisto, kar bo čutila. Njena energija bo zvedava, in ker je varovanka planeta Merkurja, pomeni, da se zna nadvse dobro prilagoditi. Zaznamujejo jo tudi močne fantazije, ki jih v življenju tudi preizkusi. Od nekdaj pa se ženska rojena v tem znamenju zavzema za neko širšo skupnost in povezanost. Ne bo pa pristala na to, da ji b nekdo odrejal, kaj sme in česa ne. Njej pravila in zakoni ne pomenijo veliko. Težko se posveti eni osebi, kajti ima to-
liko stvari, na katerih je pomembno graditi. Veliko moških pa je presenečenih zaradi njene inteligence. Ima veliko darov, ki jih pa s pridom uporablja v vsakodnevnem življenju. Seveda pa zna biti tudi precej spretna in svoje naloge bo opravila zelo dobro in učinkovito. Vedno pa mora imeti možnost izbire.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Svit daljave
Omenili smo že, da se v ljubezni sprva težko naveže na enega partnerja. Skozi celo življenje pa rabi veliko motivacije in pestrosti. Prav nič ni izključeno, da se enkrat ne loči, ampak je to nujno. Bolj je motivirana, več ima svobode, večja je možnost, da zakon uspe. Seveda pa ima svoje zahteve kot tudi pričakovanja, nekaj časa pa mora imeti zase in za iskanje osebne svobode. Vedno ima v mislih željo po odkrivanju novega. Zaradi prožnosti in učinkovitosti je lahko uspešna v karieri in službene obveznosti ji gredo dobro od rok. Težave pa rešuje tedaj, ko te nastanejo in se nikoli ne obremenjuje s tem, kaj bo, kajti pomemben ji je sedanji trenutek. Projektov in ambicij
pa je veliko in zaradi tega mora imeti kar urnik, da vse izpelje tako, kot si je zamislila. Rada pa ima nekaj časa tudi zase, in ko bo prišla iz službe, se bo najprej nekoliko odpočila in se šele nato lotila domačih opravil. Monotonost pa jo bo odbila in tudi dolgočasna opravila doma jo odbijajo. Zanimivo pa je, da bo imela tudi svojo filozofijo in svoje poglede na svet, sprejema lahko vse tisto, kar ji daje neke rezultate. K naravni terapiji in obveznim dolžnostim sodi klepet ob kavi, kjer se govori in govori.
Duša polna dogodivščin
Otroke razume zelo dobro in zaradi pretirane prilagodljivosti se lahko z njimi pogovarja zelo prijateljsko. Seveda pa jih že zgodaj navaja na samostojno življenje in jim precej rada bere. Kot mati je tolerantna in morda od časa do časa celo preveč popustljiva. Svojemu možu pa se
Duševno zdravje
Narava vrača udarce
Ptičja gripa nas tako ali drugače ogroža. Da bi človek zavaroval sebe, gre v svoji obrambi že predaleč, tako da so nekateri pričeli obračunavati že z vsemi živalmi, najpogosteje se spravljajo na mačke. Kam to vodi, sprašuje Franc, kije tudi prepričan, da narava na nek način vrača udarce zaradi številnih nespametnih posegov, ki že dolgo ogrožajo njeno ravnovesje.
Franc ima verjetno prav, ko meni, da narava na nek način vrača udarce za naše nespametne posege vanjo, v njeno ravnovesje. Ljudje na vse mogoče načine posegamo v naravo, iztrebljamo različne živalske vrste, sekamo drevesa, zastrupljamo vode, ozračje in tako naprej. Narava se pač brani na svoj način, ki pa je za nas ljudi lahko prav tako uničujoč, kot so za naravo naši destruktivni posegi.
Seveda je ptičja gripa lahko ogrožajoča, saj se lahko virus prenese na človeka in tudi na živali, med njimi tudi mačke. Toda le-te so bile okužene le v zaprtih sistemih azilov, kjer so prišle v stik z okuženimi pticami, ki so bile na opazovanju glede možne okuženosti s ptičjo gripo.
Zato je nesmiselno trpinčenje in ubijanje mačk kar tako povprek, pa ne le-teh, temveč tudi drugih živali.
Zdi se da takega ravnanja ne more preprečiti nič drugega kot uvedba policije, kot je v ZDA, ki preganja in z dokazi omogoča sojenje tistim, ki mučijo in ubijajo živali. To je morda lahko najboljša stvar, ki bi prišla k nam iz tako opevane Amerike.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
bo znala tudi prepustiti in razvajati. Govorne aktivnosti ji bodo šle dobro od rok, nekoliko težje pa bi bilo, če bi bila ujeta v kletko zakona in bi doživela neke osebne omejitve. Tedaj bi se odločila za drugo pot. Pomembno vlogo v življenju pa igra tudi sproščanje. Mora imeti tudi čas zase, rada pa se odpravi na kakšno potovanje in med ljudi. Njena duša je polna nekih dogodivščin in vedno je mnenja, da upanje umre zadnje. Dom, kjer si bo spletla gnezdece, pa bo odprtega tipa, poln pri-
jateljic, prijateljev in znancev. Barve bodo pisane in dosti bo stvari, ki jih bo spreminjala. Intelektualno se bo izobraževala, brala in bo vedno na tekočem z informacijami rumenega tiska. Nikoli pa ne smete pozabiti, da jo veter življenja lahko odnese in da boste morali biti nekoliko bolj previdni. V stvari, ki jih rada počne, bo znala vnesti pečat in s tem nekoliko zaznamovati vsakdanjost. Ne pozabite na pozornosti, ki bodo vnesle vedno iskano popestritev.
Tadej Šink
i^^^ačunalniški kotičel
SLEDITI.SI
Podjetje Freecom, d. o. o., iz Ptuja oz. bolje znano pod imenom njihove blagovne znamke PCS computers je tokrat naredilo velik korak v razvoju programske in elektronske opreme. Imajo re{itev za zniževanje stroškov, ki jih do sedaj podjetja niso mogla nadzorovati.
Spopadli so se s problemi, kako izboljšati organiziranost zaposlenih na terenu, kako
zmanjšati čakalni rok servisa na terenu, kako zmanjšati za lastno uporabo odvečne prevožene kilometre, kako zmanjšati nadure zaposlenih, kako zmanjšati stroške vozila, kako povečati produktivnost na terenu, kako imeti 100 % nadzor nad zaposlenimi na terenu.
In dolgo časa so razvijali rešitev. Razvili so nov produkt SLEDITI.SI.
Kaj je SLEDITI.SI?
Je skupek elektronskega ter programskega paketa.
Freecom d.o.o. Osojni kova cesta 21, Ptuj Tel.: 02 / 780 O 260, Fax: 02 / 780 O 263 www.pcs-slo.com
Elektronska naprava je 24 ur na dan povezana z GPRS signalom in je nameščena v službenem ali privatnem vozilu zaposlenega. Programski paket omogoča takojšen pregled vseh vozil na terenu, kje točno se nahajajo. Omogoča pozicioniranje vozil v živo preko interneta na nivoju karte Slovenije, saj se označi točna ulica nahajanja vozila.
Šli so še korak naprej. V programskem paketu so zajeli zraven točne lokacije, narisane na zemljevidu Slovenije, tudi vse zelo pomembne parametre. In ravno ti parametri so bili kazatelji nenadzorovanih stroškov. Ti so zgodovina, ki pomaga pri realnem izpisu in pregledu delovnega časa na terenu, s kolikšno hitrostjo se je vozilo premikalo ter točen čas in smer premika vozila. Vse to se lahko nadzoruje preko interneta v službi, na službenem potovanju ali doma.
Primer:
Tukaj je primer upada stroškov računalniškega podjetja Prodinamik, d. o. o., iz Ptuja.
• zaradi optimiziranih poti se jim je število prevoženih km zmanjšalo za ca. 600 km/ mesec pri prevoženih 5.000 km/mesec na vozilo (600 km/ mesec x 65 SIT - kilometrina
= 39 000 SIT čistega prihranka oz. 162,5 €!);
•	zmanjšale so se jim privatne vožnje do 62,4 km/mesec na vozilo (62,4 km/mesec = 24 delovnih dni x 2,6 zasebno prevoženih km/dan ter 62,4 km/mesec x 65 SIT - kilometrina = 4056 SIT oz. 16,9 € prihranka);
•	23000 SIT so prihranil pri zmanjšanju nadurnega dela na zaposlenega, ko je na terenu (96 €);
•	za 1 dan se jim je zmanjšala čakalna doba za servis stranke;
•	3.700 SIT/mesec imajo prihranka GSM telefonije na zaposlenega (15,41 €), ker ga ne rabijo več klicati "Kje si, a
si že bil - vse to pogledajo na internet.
Damijan Petek, direktor Prodinamik, d. o. o.
Zaključek in rešitev
Ugotovili smo, da podjetja težko nadzorujejo svoj vozni park ter zaposlene na terenu. S pomočjo SLEDITI.SI boste dobili popolni nadzor nad zaposlenimi na terenu, voznim parkom ter stroški.
Ker se podjetja vedno bolj širijo zaradi boljše kakovosti storitev na terenu, pri tem zanemarjajo vse stroške, ki pri tem tudi nastanejo. Zakaj ne bi teh stroškov spremenili v NOV DOBIČEK?
Info Glasbene novice
Legalni digitalni download mp3 glasbenih datotek s pomočjo svetovnega spleta oziroma interneta v nekaterih državah že presega prodajo fizičnih nosilcev glasbe. Za primerjavo naj dodam, da legalni download ene pesmi stane nekaj več kot en evro, medtem ko fizični CD single stane od štiri do šest evrov.
Najbolj pekoč ameriški band RED HOT CHILI PEPPERS si je z leti pridobil svoj kultni status, ne glede na to, da so že v 90. zmagovali s hiti, kot so Under The Bridge, Give It Away in Aeroplane. Kvartet je bil kar lep čas v studiu, kjer so ustvarjali novo glasbo, ki bo v podobi novega album Stadium Arca-dium izšla predvidoma 8. maja. Takoj prepoznavna je nova pesem DANI CALIFORNIA (****) vedno bolj kultnega banda, ki ima dober rock šus, pestro besedilo in odločen vokal pevca Anthonyja Kiedisa.
Slava in denar sta bila zares pošteno zaslužena za RICHARDA ASHCROFTA, ko je bil še član zasedbe The Verve. V leto 2006 je glasbenik vstopil s takoj razpoznavno balado Break the Night With Colour in malo kasneje še z zgoščenko Keys To The World. Glasbena industrija narekuje oster tempo pri izdajanju novih singlov oziroma pesmi in tako je britanski car izbral vrhunsko pesem MUSIC IS POWER (****) spompoznim aranžmajem v stilu njegove bazične skupine The Verve.
Kanadski mladenič DANIEL POWTER je lani osvojil Evropo s skladbo Bad Day in prav komičen je pogled na uradno ameriško lestvico glasbene revije Billboard, saj je ta pesem na poziciji številka ena (www.billboard.com). V zimskih dneh je šolan izvajalec na Stari celini ponudil še eno balado Free Loop, medtem ko je njegova nova pesem LIE TO ME (***) ritmično malo hitrejša in bolj pozitivna.
Italijanska pevka ELISA je leta 2001 zablestela, ko je zmagala na festivalu v San Remu s fantastično skladbo Luce. Pravo presenečenje je sodelovanje mlade zvezde v vzponu z babico rock glasbe TINO TURNER v melodični pop/rock skladbi TEACH ME AGAIN (****), v kateri se pevki tudi zelo dobro glasovno ujameta.
Mala založniška hiša FDM v Veliki Britaniji podpira kvalitetno in ne toliko komercialno glasbo. Popoln uspeh je založbi prinesel projekt NIZLOPI, ki je lanski december skočil na sam vrh uradne lestvice (www.dotmusic.com) z balado JCB Song. John Parker in Luke Concannon upata na podoben uspeh s spevno balado GIRLS (****), v kateri se prepletajo akustični elementi folka in rocka.
Novo vroče ime na sceni je GNARLS BARKLEZ, ki je nekaj časa deloval v ozadju kot producent. Najbolj vplivna britanska radijska postaja BBC Radio 1 že lep čas dobesedno nenormalno daje prednost njegovi debitantski parodiji CRAZY (***), v kateri se prepletajo pop, butasti rap in kičasti r&b.
WILL YOUNG je bil prvi britanski pop idol. Mladeniču je takoj uspel veliki met, ko je skočil na vrh lestvice Anything Is Possible, medtem ko je njegova najboljša pesem po mojem mnenju Leave Right Now. Po kičastih sladkih pop uspešnicah pevec dozoreva in odraz tega je bolj zrela ter zahtevnejša popevka WHO AM I (****). Njegov lanski naslednik je SHAYNE WARD, ki je prav tako v trenutku osvojil najstniško publiko s skladbo That s My Goal. Vso sladkobo popa mladenič ponuja v lepljivi umirjeni pesmi NO PROMISES (***), ki bo kmalu prav gotovo skočila na vrh britanske lestvice malih plošč.
V mesecu marcu so se na slovenski sceni pojavile naslednje nove pesmi Pusti soncu v srce - Kingston, 10-tonski kamion
-	Andrej Šifrer, Tina RMX - Slavko Ivančič & Dr Silvano DJ, Hot - Select, Roke v zrak - Kocka, Roke - Dan D, Kot 2 otroka
-	Anavrin, Zbudi me za prvi maj - Mi 2, Vroče noči - Peter Januš in Kje se vse ustavi - Lara Baruca.
David Breznik
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uro
Kdo je glavni igralec v filmu Kí ki ŒHe Hiša debele mama 2?	^ il n
Odgovor;_
Ime reševalca:. Naslov:_
O
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Igor Kotolenko, Goričak 12,2283 Zavrč Nagrajenec lahko nagiado (dve piosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!_
Odgovore poiljite do torka, 11. aprila, na naslov: Radio-TedmkPtuj, Raiieva 6,22S0 (za Info).
Glasbeni kotiček
I'm Not Dead - Pink
(2006 - BMG - Menart)
Ameriška pevka Pink s svojo odkrito provokativnostjo zastruplja že leta mase poslušalcev. Čeprav ji mediji dajejo etiketo pop, se je Alicia Moore kilometrsko oddaljila od te zvrsti, saj je na njenem četrtem albumu I'm Not Dead dala prednost rocku in malo r&b-ju. Lista sodelujočih avtorjev glasbe in producentov je impresivna, saj so nagajivi izvajalki priskočili na pomoč Billy Mann, Max Martin, Luke Gottwald, Butch Walker in Mike Elizondo. Njihove poteze so me presenetile, saj je bil njihov osnovni glasbeni orient album Breakaway pevke Kelly Clarkson. Kopiranje idej ni briljantna poteza, a novi album pevke Pink me je ne glede na to šokiral in pozitivno presenetil.
Petnajst pesmi kronološko pada v nepovezanem zaporedju in edini tipičen pop plesni komad je Stupid Girls. Komično besedilo se delno dotakne tudi resne teme mladih deklic ali žensk, in to je bulimija. »Najstniška« jeza se vzpenja skozi klavirsko magično balado
Conversation With My 13 Year Old Self, ki ima filmsko napetost in tekstualni preobrat v stilu: »I Promise I Love You, And Everything Works Fine ... « Biser cele plate je resna politična umirjena tema Dear Mr. President. Pesem polna primerjav, nasvetov in prebliskov je akustični presežek s country drobci, za katere so poskrbele članice zasedbe Indigo Girls. Skrita skladba plošče I'm Not Dead se imenuje I've Seen The Rain in jo je že kot vojak v Vietnamu spisal pev-kin oče Jim Moore. Uvodnik v skladbo napove sama Pink in akustična kitara dela čudeže in te tipične, malo starinske zadeve se ne bi sramovala niti Bob Dylan, niti Neil Young. Besedilo je genialno in pozitivne tresljaje vojaka ob vrnitvi domov je čutiti skozi naslednje vrstice: »It's Good To Be Home Again And It's Good To Be With My Friend!« Prave potencialne rock himne so Leave Me Alone (I'm Lonely), Runaway in Long Way To Happy. Neizrazito baladno stran plošče predstavljata groba
Filmski kotiček
Hiša Debele mame 2
Zamenjava identitet (in spolov) je eden tistih receptov, ki pri gledalcih vedno izvabi smeh. To potrjujejo že starejši izdelki, kot sta recimo Victor/Victoria, v katerem se je Julia Andrews izdajala za grofa, ali pa Tootsie, v katerem se je Dustin Hoffman posrečeno preizkusil kot igralka. Med novejše primerke na to temo štejemo seveda Očka v krilu, družinsko uspešnico izpred petnajstih let z Robinom Williamsom v vlogi debelušno dobrodušne varuške, v tem tisočletju pa je zaenkrat najodmevnejši Martin Lawrence kot obilna gospa z vzdevkom Debela mama.
Hiša Debele mame 2 je povsem dostojno nadaljevanje prigod zabavnega agenta FBI, ki obožuje delo pod krinko. Posebej, če se mora v imenu zakona preleviti v odločno gospo z bujnimi baročnimi dimenzijami. Malcolm je ženske čare prvič razkazoval pred šestimi leti, ko je moral skrbeti za pričo v pomembnem procesu. Pri svojem delu se je tako zbližal s prikupno mamico, da ju v nadaljevanju najdemo kot srečen par. Pravzaprav kot novo družinico, saj Sherry pričakuje drugega
Big Momma's House 2
Žanr: komedija Dolžina: 99 min Leto: 2006 Država: ZDA Režija: John Whitesell Scenarij: Don Rhymer Igrajo: Martin Lawrence, Nia Long, Emily Procter
Nobody Knows in akustična ter precej country usmerjena The One That I Get Away. Polna ritma, energije in pozitivne moči je pop/rock pesem I'm Not Dead in delni idejni kopiji le-te sta tudi U + Ur Hand in Who Knew. Prijetna melodija r&b in soul stila I Got Money Now malo »zeva« izven osnovnega koncepta, vendar je prava pozitivna popestritev albuma. Enakomeren plesni ritem spremlja pop in funky komad Coz I Can, ki je kar malo surov, vendar ima premalo izrazit ali hitovski refren. Tipična pe-
sem albuma je Fingers. Gre za igrivo elektro plesno zadevo, ki bi jo lahko stilsko primerjal z glasbo sila inovativne skupine Goldfrapp.
Pred poslušanjem albuma I'm Not Dead sem bil sila skeptičen, vendar sem bil po nekajkratnem poslušanju pesmi presenečen, če že ne navdušen. Pink se nedvomno razvija in spreminja svojo glasbeno publiko. Kvaliteta albuma je zajamčena in določene pesmi bi lahko postale standardi na svojem področju.
David Breznik
za delo zagreti agent, pred ženo nerodno zmedeni soprog ali pa samozavestna gospa v krilu. Prav v slednji vlogi Martin ponovno blesti skoraj do popolnosti. Ne zgolj zaradi tega, ker se tako prepričljivo znajde v nerodni lateks preobleki, temveč zato, ker uspeva z obrazom (kljub izdatni kozmetični dekoraciji) izraziti vse emocionalne nianse. Dodajmo temu še duhovite akcijske domislice (debela gospa
na vodnem skuterju ali kot poskočna navijačica!) ter kopico situacijskih zapletov (recimo 'trda' vzgoja otrok) in rezultat je polnokrvna družinsko akcijska komedija najširšega dometa. Pravzaprav bi lahko nadaljevanje Hiše Debele mame dobronamerno proglasili za mešanico komedij Očka v krilu, Operacija Cucelj in A smo že tam?. To pa vam zagotavlja uro in pol sproščene zabave, ne glede na to, kakšne težave vas tarejo.
Damijan Vinter
otroka. Malcolm zaradi svojeglavosti še vedno ni najbolje zapisan pri svojih nadrejenih, a detektivska žilica mu ne da miru. Novega podviga (pri katerem ni samo gospa iz soseske, temveč varuška s precej nenavadnimi metodami!) se zatorej loti kar na lastno pest. In kar se kaj kmalu izkaže za usodno napako - brez vednosti njegove najdražje ^
Nadaljevanje uspešne komedije je z veščo roko zrežiral John Whitesell, ki se je do sedaj kalil zgolj pred malimi ekrani. Glavnina dogajanja je ponovno osredotočena na simpatičnega temnopoltega komika Martina Lawrenca, ki z lahkoto obvladuje položaj. Pa najsi bo to kot
CID vabi!
Petek, 7. aprila, ob 18. uri: srečanje udeležencev začetnega tečaja znakovnega jezika s člani Društva gluhih in naglušnih Podravja, Maribor. Udeleženci tečaja bodo na ta dan pred komisijo opravljali zaključne izpite, nato pa bodo pridobljeno znanje uporabili na srečanju s člani društva, ki bo poleg druženja obsegalo tudi kulturni program. Vabljeni ste tudi vsi tisti, ki vas zanima vključitev v tečaj v novem šolskem letu, in vsi, ki bi radi vedeli, kako poteka komunikacija tistih, ki ne slišijo. Sobota, 8. aprila, ob 10. uri: Velikonočna ustvarjalna delavnica. Otroci, njihovi starši in sploh vsi, ki želite sami oblikovati svoje praznično okrasje, ste vabljeni na delavnico z Natalijo Resnik Gavez, ki je mojstrica v oblikovanju velikonočnih pisank in aranžmajev. Za sodelovanje se je treba predhodno prijaviti zaradi optimalnega načrtovanja materiala. Prijave zbiramo do zapolnitve mest. Kotizacija za udeležbo je 1000 SIT, če pa se delavnice udeležita dva otroka iz iste družine, je kotizacija za oba skupaj prav tako 1000 SIT.
Sreda, 12. aprila, ob 18. uri: potopisno predavanje Patagonija in Velikonočni otok. Popotovanje po mrzlem jugu Južne Amerike in svoja doživetja na obisku skrivnostnega otoka bo predstavil Rok Kofol, ki je tudi sam organizator potopisnih predavanj v Popotniški kavarni društva Shappa. Vstopnine ni. RAZSTAVE
Do 13. aprila so na ogled fotografije Borisa Voglarja s koncerta svetovno
znanega rock kitarista Stevea Vaia.
Petek, 14. aprila: odprtje razstave fotografij Romska kultura
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM
041 604 778, e-naslovcid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
NEPOROČENE ŽENSKE
Štajerski TEDNIK
STRGALO
PRIKRITOST OČEM
IZDELOVALEC
KLOBAS, KLOBASIČAR
VESELJE
HRVAŠKO LETOVIŠČE PRI OPATIJI
MADŽARSKI FILMSKI REŽISER
PAKET, ZAVOJ, ZAVITEK
AMERIŠKI PEVEC (NEIL)
ZAMAKNJENOST, ZANOS
PRIPRAVA ZA MERJENJE TLAKA
AVSTRIJSKI PISATELJ (ALEXANDER)
NIZOZEMSKI ZGODOVINAR EMMIUS
TORINO
IN OLIO
LOJTRSKI VOZ
NEM. SKLAD. (PETER)
TRŠKI SODNIK V JARI GOSPODI (ANDREJ)
IZRODITEV OČESNE VEZNICE
KARL SEITZ
IZ
BESEDE STRAN
IZ
BESEDE ČAO
MODRIIZREK, PREGOVOR
RADO SIMONITI
RIMSKO BRITANSKI BOG MORJA
NAŠA PEVKA DEŽMAN
IZDELOVALEC USNJA
ITALIJANSKI SKLADATELJ (PLACIDO)
ZAPOR, JEČA
ŠVICARSKO ZIMSKO ŠPORTNO SREDIŠČE
RAZKROJ TRNASTE PLASTI VRHNJICE
JEZERO V TIBETU
KRUŠNE NEČKE
RUSKI SLIKAR
POZITIVNA ELEKTRODA
GOZDNATO OBMOČJE BLIZU SMOLENSKA
HRVAŠKA PEVKA ŠTEFOK
GRŠKA ČRKA
NAŠA ZAHODNA SOSEDA
NAJVIŠJI OFICIRSKI ČIN
PADALSKA DISCIPLINA
PAMETNOST, PREUDARNOST
ANGL. ROCK SKUPINA
GOSPODARSKA ZBORNICA
OČE
HIMALAJSKA KOZA
ŠVEDSKO MESTO
MESTO V NEMŠKEM PORURJU
Štajerski TEDNIK
NAŠA SORTA VISOKEGA FIŽOLA
RUSKI VLADAR
NEM. IGRALKA (ZARAH)
LUTECIJ
ŽITARICA, VISOKO ŽITO
BOGOVO V GERMANSKI MITOLOGIJI
NAŠ FRAJTONAR (LOJZE)
NORDIJSKA BOGINJA, AGIRJEVA ŽENA
MESTO JUŽNO OD MOSKVE
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: splav, trata, riton, Videm, Tinke, TB, SG, Pristava, Skraustins, sirtema, Domgorgen, ibar, Bliss, obarnice, hena, Udmat, Sur, AG, Ozim, ripper, rimar, pesada, enka, ijolit, alt, Ašari, Nicaragua, TJ, Sialk, ata, snast. Ugankarski slovarček: ABELA = italijanski skladatelj (Placido, 1814-1876); ADAGIA = modri izrek, pregovor; AKANTOLIZA = razkroj transte plastivrhnjice; DARUN = jezero v Tibetu; LUDD = rimsko-britanski bog morja; TORS = madžarski filmski režiser (Ivan, 1916-1983); UBO = ime nizozemskega zgodovinarja Emmiusa; VRBANOJ = Kresnikov literarni junak iz Jare Gospode (Andrej).
Zanimivosti
Moški streljal v psa, lastnik umrl zaradi šoka
New Delhi (STA/dpa) - 30-letni moški iz New Delhija je umrl za posledicami šoka potem, ko mu je nek človek, ki je bil besen zaradi pasjega lajanja, ustrelil psa. Kot je poročal časnik The Times of India, je bil Baba Singh toliko besen zaradi lajanja štirinožca, da je odšel domov po pištolo, se vrnil in začel streljati na nesrečno žival. Kmalu po incidentu se je lastnik psa Ravi Bhandari spopadel s Singhom, ki mu je zatem nastavil pištolo na glavo in mu zagrozil, da ga bo ubil. Bhanderi je nato potožil, da ga boli v prsih in padel v nezavest. Prepeljali so ga v bolnišnico, vendar je bil možakar, žal, že mrtev. Veterinarji so že sporočili, da bo pes preživel, medtem ko je policija išče Singha, ki jo je ucvrlz motorjem.
12 let ječe za »umor« svete krave
Katmandu (STA/AFP) - Nepalsko sodišče je 50-letno Nepalko spoznalo za krivo in ji prisodilo 12 let ječe, ker je ubila sveto kravo in jo pojedla, so poročali nepalski mediji. Krava, ki jo častijo Hindujci, je sveta žival v Nepalu, za njen uboj pa je zagroženo do 12 let zapora. Nesrečno žensko so prijeli pred približno dvema tednoma po tem, ko je policija v hiši odkrila posušene goveje zrezke. »V podoben primer je vpleten tudi nek moški, ki pa še čaka na sojenje,« so sporočili iz policije.
Avstralskega nudista zažgal pajek
Sydney (STA/dpa) - Avstralski nudist je utrpel hude opekline na petini telesa, ko se je s kurjenjem ognja skušal znebiti pajka. 56-letni moški je poskušal ubiti pajka, za katerega je bil prepričan, da je strupen tako, da ga je polil z bencinom in prižgal vžigalice, so dejali reševalci. Kmalu zatem je nesrečnega nudista ogenj zajel najprej po nogah in nato še po zadnjici, zato so ga s helikopterjem takoj prepeljali v bolnišnico v Sydneyju. Sicer pa seje izkazalo, daje bilpajek, za katerega so sprva domnevali, daje smrtonosen, v bistvu nestrupen in neškodljiv.
Playboy tudi za geje
London (STA/Hina) - V ameriški erotični reviji Playboy razmišljajo o tem, da bi svoje izdaje razširili še za homoseksualce. To pa nameravajo prvič storiti v Veliki Britaniji. Playboy tako želi začeti izdajati novo revijo, ki bo namenjena zgolj homoseksualcem, je poročal londonski dnevnik The Times. Odgovorna urednica Playboya Christine Hafner je pojasnila, da so revijo Playboy že razširili za ženske, če bo na trgu interes, da bi vsebine razširili še za geje, bodo to tudi storili. »V Veliki Britaniji so zelo zainteresirani in ne bi bila presenečena, če ne bi nove vsebine na britanskemu trgu ponudili še letos, je dodala. Nova revija za geje je namreč del poslovne in širitvene strategije skupine Playboy, ki kljub zgolj trimilijonski nakladi dosega dobiček.
Lujzek • Dober den vsoki den
Pišem pismo v nedelo, 2. aprila, ko ma godovno naša znon-ka Mila, tudi jeni mož je meja god in se je iz provega tovariša nareda gospod. Saj ne ve, v keri stranki bi vedrija, dobro papal in pija, mejovle politične forbe kak kameleon in se sploh več ne ve, je to sploh še on. Vete, da jaz najboj sovrožim tiste, ki se obročajo po vetri in so nasploh vejki je-bivetri. Nasploh je tokšnih večina naših špolitikov, lokalnih in držovnih svetnikov, ki več ne nucajo glavnikov, saj so jim izpali že skoro vsi lasje. Ta mlodih pa fcoj ne spistijo, ker ta storim fukcionarom predobro gre vsepovsodik tam, ge so dobre ploče, dobro pije in žre. Vete, jaz sem zagovornik mladih kadrov, svežega vetra in svetega Petra, ki baje v nebesih dveri odpira in duše sortira. Ene v nebesa, druge v vice, tretje pa v pekel, kak bi naš sosed Juža rekel ^
Zaj pa še malo za šalo in malo za hec. Na našem Suhem
bregi smo meli kurjo gripo in eno žensko cipo. Lisica na dveh nogah je ponoči zasuk-nola šijak 24 kuram in zmešala glovo večim moškim kokotom, ki so se znajšli za plotom in skočli prek, duma zaj jejo namesto kruha drek, saj jih zaj na tokšni način kaznuv-lejo jihove ta bojše polovice. Fkuper so stisnole noge in nič več med njih ne gre. Kazen je pač kazen, tudi tokšna, da medžunožje ne gre narazen
Saj vem, da bote zaj rekli, da je toti Lujs pohujšani kak pujs, pa kaj čemo, če je tokš-no pač živleje, ki ga spremla veselje in trplenje. Že od negi negda smo na sveti dvojni lid-je in nam tudi zato dobro in slabo gre. Eva je Adama v greh zaplela, nam človečekom pa nasvete dala, da bo z vejkega rasla mala, z vejke pa velika, ki rada štrika, da bi bija oblečen človeški rod, tovariš in gospod .
Nega več papira, misel mi hira. Prvič v totem leti čujem grmljenje, ki nas opozorja, da je živleje veselje in trplenje. Adijo, pa gremo k Micki na gostijo.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 8. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
NEDELJA, 9. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PONEDELJEK, 10. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča
linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
TOREK, 11. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora, Škofja Loka).
SREDA, 12. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
ČETRTEK, 13. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže
(ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
PETEK, 14. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Prijeten teden je pred vami. Polni optimizma in navdušenja se boste lotevali vseh delovnih nalog, razmišljali boste tudi o novih projektih. V osebnem življenju boste veseli, radodarni in polni nežnosti. Na take dneve se človek kar zelo hitro navadi. Izkoristite jih.
BIK
Zadnji dnevi so bili delovno zelo naporni. Telesno ste zelo izčrpani. Privoščite si malo oddiha. Zakaj se ne lotite prenove domačega okolja ali hiše? Pri tem se boste sprostili in na koncu boste zelo zadovoljni z delom, ki ga boste opravili.
DVOJČKA
Za vami so zelo naporni dnevi. V službi ste bili »deklica za vse>. V družinskem okolju so vam moči pošle pri prijateljskem prepričevanju z družinskimi člani. Pazite se prehladov, zato naredite kaj za sebe. Savna in sprehodi po svežem zraku lahko naredijo čudeže.
RAK
Težki dnevi se vam obetajo. Pred vami stojijo težke naloge, ki jih boste morali realizirati še v teh dneh. Trenutno se vam vse ponesreči, kar primete v roke. Vzemite si vsak dan kakšno urico samo zase in si privoščite sprehode po svežem zraku. Sprostili se boste.
LEV
Glede poslovnih zadev ne hitite. Pustite si čas pri podpisovanju ali dogovarjanju novih projektov, bodite bolj diplomatski in praktični. Hitenje bo stvari samo poslabšalo, kar se bo pokazalo v prihodnosti. Vaš najdražji vas bo prijetno presenetil.
DEVICA
Poslovno boste zelo zaposleni. Čaka vas podpisovanje novih dogovorov in daljša poslovna pot. Imate slabo vest glede domačih in gospodinjskih opravil, ki jih ne morete opraviti sproti. Razporedite delo med družinske člane, saj ni potrebno, da vse postorite sami.
TEHTNICA
Končno se vam bo začelo odpirati. Zvezde vam bodo naklonjene. Na poslovnem področju se vam bodo odpirale neslutene možnosti in priložnosti za nove podvige, stare pogodbe bodo realizirane, finančno stanje se bo počasi urejalo.
ŠKORPIJON
Zaradi poslovnih zadev, sestankov in poslovnih poti že več ne veste, kje se vas glava drži. Imate občutek, da kljub izrednemu hitenju ne morete narediti vsega, kar si želite in kar bi morali. Umirite se, jutri je še en dan. Zvečer si privoščite sprostitev v kopalni kadi.
STRELEC
Vse preveč se obremenjujete s problemi. Začnite iskati tudi rešitve za njih. Ni tako težko, saj ko se enkrat začne, se stvari kar same odvijajo in peljejo v tisto smer, kamor si želimo. Sicer pa, saj veste, da se nobena jed ne poje tako vroča, kot se skuha.
KOZOROG
Veliko energije in moči boste imeli v teh dneh. Malo popazite, da ne bi zaradi dobrega občutka močne energije vse zadeve prehitro in z lahkoto opravili, kar se pozneje lahko izkaže za nedoslednost. Imeli bi težave pri nadrejenih. Hitite počasi, pa bo vse tako, kot mora biti.
VODNAR
V službi imate polno glavo skrbi. Občutek imate, da se ne morete več skoncentrirati. Ne delajte vsega naenkrat, ampak si delo porazdelite. Začnite tam, kjer je najmanj težav. Tako boste brez večjih stresov dokončali delo v doglednem času. Vzemite si kak dan za sprostitev.
RIBI
Če boste vse svoje misli in energije stavili na poslovne zadeve, se vam bo to bogato obrestovalo. Izobražujte se, saj lahko na ta način postanete izredno strokovno podkovani na svojem področju. Ljubezen bo cvetela in napredovala v taki obliki in smeri, kot si želita oba.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
							
Ptuj • Naravoslovno-tehnični dan na Gimnaziji		1	Krvodajalci		1	K izjavi za javnost	
Da bi se lažje odlocili
V okviru prizadevanj, da bi se mladi raje odločali za študij naravoslovja, je na Šolskem centru Ptuj v okviru evropskega projekta PHARE 2003 - vse-življenjsko učenje potekal projekt »Naravoslovje in tehnika, sedanjost za prihodnost«.
Cilj projekta, ki ga sofinancira Evropska unija, je, da
bi mladi bolje spoznali naravoslovje in tehniko, predvsem možnosti za študij in zaposlitev. K sodelovanju so se odzvali tudi ptujski gimnazijci. Med 10. oktobrom in 5. decembrom so dijaki drugih letnikov po en šolski dan preživeli med profesorji in dijaki Šolskega centra. V njihovih laboratorijih so po skupinah aktivno sodelovali v delavnicah. V januarju so si ogledali proizvodnjo štedilnikov Gorenje v Velenju in Institut Jožef Stefan v Ljubljani. Večina dijakov je ta naravoslovno-tehnični dan sprejela pozitivno.
V okviru projekta so dijaki izpolnjevali tudi anketo, cilj katere je bil dobiti informacije o zanimanju dijakov za naravoslovje. Kot zanimivost naj iz ankete navedem rezul-
tate dveh vprašanj. Pri enem so dijaki morali razvrstiti naštete poklice od najbolj do najmanj uglednega. Pri drugem vprašanju so med naštetimi poklici izbrali poklic, ki ustreza njihovim poklicnim željam. Pri prvem vprašanju je 137 anketiranih dijakov drugih letnikov za najuglednejši poklic izbralo poklic zdravnika, sledijo odvetnik, arhitekt, farmacevt, informatik, novinar, učitelj, strojnik in ekonomist. Drugačen je vrstni red njihovih želja glede bodočega poklica. Ta je: zdravnik, farmacevt, novinar, učitelj, strojnik, odvetnik, arhitekt, informatik in ekonomist.
Dijaki drugih letnikov še najbrž nimajo dokončno izoblikovane želje o svojem poklicu in se bo ta do konca četrtega letnika šele dokončno izoblikovala. Gre pa za odraz
nekega splošnega trenda v naši družbi. Presenetljivo je, vsaj po rezultatih ankete, da je še pred kratkim pogosto izbran poklic ekonomista tokrat v obeh vprašanjih ostal na zadnjem mestu. Je to posledica dejstev, da mladi ekonomisti vse težje dobijo službo? Za resno analizo je bilo najbrž ponujeno premalo poklicev. Namen projekta je, da mlade čim prej seznanimo z naravoslovjem in z možnostmi dela, s problematiko in jih tako že v zgodnjih letih navdušimo za naravoslovna in tehnična področja. To je prav, ni pa dovolj. Tudi večje število vpisnih mest na nara-voslovno-tehnične fakultete ali morda kaj več štipendij za te študente verjetno ne bo mikavno za najboljše dijake, če ti poklici ne bodo bolj cenjeni in bolje nagrajeni.
Boris Zmazek
16. marec - Anton Sever, Kajžar 26/a; Jože Rakuša, Sejanci 19; Anica Sever, Kajžar 26/a; Dejan Sever, Kajžar 26/a; Zdenka Petrič, Gočova 67; Srečko Kuhar, Spuhlja 9/a; Peter Mlakar, CMD 5, Ptuj; Zvonko Perkovič, Starošince 28; Anton Oman, Mi-hovce 3; Renata Majer, Bukovci 115; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Ivan Murko, Zg. Pristava 41/a; Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Uroš Žerak, Savinjsko 44; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Drago Kostajnšek, Cirkovce 51; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Anton Lamberger, Cesta ob ribniku 25, Miklavž na Dr. polju; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Milan Munda, Pongrce 28/a; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Marjan Kokot, Majšperk 32; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. Polju 3; Sonja Štrucl, Zagojiči 14/f; Katja Vajda, Gajevci 34; Franc Štih, Savinjsko 39; Darko Jazbec, Zg. Hajdina 203; Janko Beranič, Pongrce 3; Vladimir Kološa, Lendavska 51, Murska Sobota; Željko Dovnik, Šikole 61/a; Mitja Kovačič, Orešje 100; Stanko Pernat, Cirkovce 20; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24/c; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Jure Novak, Cirkovce 22; Danilo Kekec, Sestrže 7; Petra Pignar, Gajevci 35; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Roman Podgoršek, Cirkovce 1/n; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Nejc Barovič, Pleterje 18; Matej Reš, Ulica Mike Volk 69, Orehova vas; Franc Fras, Kraigherjeva 23, Ptuj; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Franc Bombek, Hardek 11/a; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Robert Belca, Dragonja vas 22; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Jože Gerečnik, Stražgonjca 44; Tatjana Trinkaus, Bišečki Vrh 41; Stanko Lah, Pongrce 15; Branko Mlinarič, Štuki 35.
Pri Oplu dobite za svoj rabljeni avtomobil do 1.400.000 SIT* več!
Oplov sejem Staro za novo med 7. in 13. aprilom je edinstvena priložnost, da zamenjate svoj rabljeni avtomobil za novega Oplal Nikar se ne obotavljajte In obiščite pooblaščene trgovce z vozili Opel.
AVTOHIŠA HVALEČ, Kidričevo, 02/ 796 33 33
•Prihranek vdja za model Vectra Platinum ob nakupu pod posebnimi pogoji prodaje, do 13.aprila 2006. Za podrobnejše infornxicije o prihrankih se obrnite na	, .
pooblaščene trgovce z vozili Opel. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4,4 do 10,71/100 km. Emisije CO2 za vse modele: od 119 do 250 g/km. Menjava	MO^.Opel.SI
Storo za novo poteka po sistemu Eurotax.
Izključeni in/ali
spregledani
Nad lažno javno obsodbo, ki so jo zapisali Socialni demokrati Ptuja v Štajerskem tedniku dne 31. marca 2006 in je povezana z mojo domnevno izjavo, da šola s prilagojenim programom ne sodi v mestno občino, sem razočaran predvsem kot človek. V svojem življenju sem imel namreč priložnost skoraj dvajset let živeti z osebo, ki jih današnja stroka imenuje »osebe s posebnimi potrebami«. Za vse bogate izkušnje, ki sem jih pridobil s sobivanjem pri tej čudoviti osebi, ji bom ostal za vse življenje hvaležen. Toliko razumevanja, širokega srca in hvaležnosti, kot je ima ta oseba, kije že celo življenje prikovana na invalidski voziček, nisem videl niti pri največjih osebnostih iz tako imenovanega normalnega sveta. Ker je ta oseba popolnoma normalno odraščala med vsemi tremi generacijami v družini in nas vse skupaj predvsem bogatila, sem mnenja, da bi se morala na tak način obnašati tudi družba kot celota. Zato sem z velikim veseljem prisluhnil mnenjem Društva ravnateljev Spodnjega Po-dravja, ki se zavzemajo za t. i. skandinavski model. Ta
model namreč ne pozna družbe, ki bi se ločevala na one s posebnimi potrebami ter tiste brez njih. V celoti se tudi strinjam s sedanjo in predhodno ravnateljico, ki ugotavljata, da obstoječa stavba ni primerna za izvajanje tovrstne dejavnosti. Vsi, ki vas zanimajo strokovna mnenja obeh ravnateljic in kolektiva, si jih lahko pridobite v Mestni občini Ptuj. Kot župan sem torej le poslušal in poskušam po svojih močeh pomagati pri reševanju nastale problematike. V ta namen smo v mestni občini pripravili novi odlok o ustanovitvi te šole. Zelo sem vesel, da se je večina občin odločila za sousta-noviteljstvo te šole, kar bo zanesljivo pripomoglo k učinkovitejšemu reševanju nastalih problemov. Na zadnjem kolegiju županov smo se s sedanjo ravnateljico dogovorili za organizacijo okrogle mize, ki bo še dodatno pripomogla k reševanju želja in potreb otrok s posebnimi potrebami.
Podpisnikom in oznanje-valcem tovrstnih lažnih obsodb toplo priporočam, da si za diskreditiranje in nabiranje cenenih političnih točk raje izberejo neka druga področja in naj se končno premaknejo iz socialne teorije »vsi drugačni, vsi enakopravni« v vsakdanjo življenjsko prakso.
dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj
V prvih pomladnih dneh, 25. marca, smo se na videm-skem pokopališču poslovili od Franca Turka iz Trnov-ca 9. Njegovo slovo je bilo tako nenadno, da mu nismo utegnili reči niti zbogom, niti se zahvaliti za vse, kar je dobrega storil in podaril vsem, ki jih je imel rad.
Franc Turk se je pred 75 leti rodil kot zadnji otrok v številni kmečki družini Murko. Trdo kmečko življenje in delo ga je spremljalo že od malih nog. Ko je bil star dobro leto, mu je umrl oče. Mama je ostala sam s petimi otroki in vsi so morali kmalu poprijeti za delo, da je družina lahko preživela. Osnovno šolo je obiskoval na Selih, pozneje pa se je začel ukvarjati s kmetovanjem na domačiji. Leta 1958 sta z življenjsko sopotnico Roza-lijo, prav tako iz Trnovca, sklenila zakonsko zvezo. Čeprav jima ni bilo dano, da bi imela lastne otroke, sta vso ljubezen nudila rejenkama Mariji in Angelci Polajžer, ki sta ju vzela za svoji.
Franc, poslovili smo se od Vas, vendar bodo sledi Vaših pridnih rok večen spomenik Vašega življenja. Ostali nam boste v spominu.
Smrt nas nenadoma preseneti, preseneti nas tudi ne-
sreča, in tako se zgodi vsakemu, ki je na življenjski poti. Nikoli ne veš, kaj te čaka na naslednjem koraku poti in kdaj boš poklican na drugi svet.
S to mislijo se globoko opravičujem vsem sorodnikom, in jim izrekam globoko sožalje. Višja sila je botrovala temu, da nisem mogel spregovoriti teh besed ob odprtem grobu. Vam, spoštovani Franc, pa miren počitek.
Janko Kozel
Knjiga meseca
Marinka Fritz Kunc:
Janov krik
Takšne so te njene knjige - privlačne, zanimive. Čeprav v njih niso lahke teme, niso zmeraj po okusu lahkotnega in zanimivega branja, so pa to zanimive usode, ki so predstavljene z zelo zanimivega zornega kota. Usode, ki jih premetava, ki jih nemirno prenašata čas in prostor. Seveda je Marinka spisala vrsto zanimivih knjig, ki jih predstavlja na vsem zelo aktualen način. Pritegne - otroke, mladostnike, pa tudi njihove starše, saj so teme še kako aktualne.
Posega po temah, ki se jih lotevajo le najdrznejši mladinski pisatelji, kot sta denimo Dim Zupan in Janja Vidmar. Govori o tem, kar je tu, čeprav se nam včasih tako dozdeva, nekje daleč, ampak največkrat že za prvim vaškim ali mestnim ovinkom. Droge, kriminal in nasilje med mladimi, aids. Vse to je med nami, čeprav si starši mnogokrat zatiskajo oči, rekoč: moj že ne. Avtorica opozarja na to; čas. Čas, ki mora biti čim prej, da se spozna, da se zazna in da se pomaga. Če se čaka predolgo, so lahko posledice zelo hude -tako na fiziološki kot tudi psihološki ravni.
Knjiga Janov krik je ena med njimi. Zadnje čase še bolj množično brana prav zaradi tega, ker jo ponujajo v vseh trgovinah in je na veliko vstopila med mlade bralce. Osrednji junak Jan je fant, ki ga domače in zunanje okolje premetavata, išče se in obenem v svojem iskanju tone. Knjiga Janov krik je tako v prvi vrsti kričanje mladega človeka, ki nam poskuša povedati v svojem mladostnem jeziku, na odraslih pa je, da njegov krikprekodirajo in zaznajo njegovo stisko.
Je pa Janov krik predvsem tudi knjiga odnosov. Med prvoosebno pripovedovalko, ki je tako odličen način, kako je pisateljica predstavila dileme in dvome staršev, če so in če ravnajo prav. To je knjiga o vzgoji, o ljubezni do otroka, o samoizpraševanju in starševski samokritiki, to je knjiga, ki nam pove, da četudi starši naredijo vse, kar je v njihovi največji moči in želji, se ne izide vedno in vselej, kot bi si bili želeli.
Prvoosebna pripovedovalka, ki seveda ni nihče drug kot njegova mama, je kot poosebljeno retorično vprašanje, ki jo zasleduje, nadleguje, muči. Jan, ki je uporniški in ki v tej svoji razcefrani zgodbi doživi tudi zapor, je tako »Jan skozi njene oči«, zato je ta knjiga pomembna in zanimiva tako za mlade kot starše. Prvi bodo morda uvideli, kako skrbi starše včasih, kako si želijo dobro za svoje otroke, staršem pa bo odprlo nekatere nove horizonte, da je včasih KRIK na dvorišču, med vrstniki, doma v resnici le klic na pomoč, govorica najbolj nežnih bitij tega sveta - otrok in mladostnikov.
Knjiga Janov krik je zato slovar, ki bo mnogim razširil besednjak mladostnikov in jim pomagal razumeti včasih že kar prezapletene zgodbe njihove mladosti!
David Bedrač
Literarno kolo • Vojan Tihomir Arhar - 1
Niso vsi pujski enaki
V literarno kolo se nam je doslej ujelo že mnogo avtorjev, takih, ki so z našim mestom povezani tako ali drugače, seveda pa nas zanimajo tudi avtorji širše, torej tudi tisti, ki živijo v naši neposredni bližini ali so del naše najbližje pokrajine.
Tako se sprehod po Slovenskih goricah prej ko slej konča še pri enem zelo zanimivem avtorju, rojenem leta 1922 v Ljutomeru. To je otroški pesnik, izrekovalec lepe, barvite in dinamične besede, ki se zdi najbolj preprosta, a je v resnici najtežja in najzahtevnejša sploh. Kar dve imeni ima ta literat. Vojan. In še Tihomir zraven, piše pa se Arhar. Vojan Tihomir Arhar. Tri besede.
Precej resno zvenijo, a njegovo pisanje za otroke je povsem nasprotno temu zvenu. Pesmi so prepredene z domišljijo, bogatim ritmom, s poznavanjem otroka kot bralca in kot tistega, ki doživlja besedo. Otroci so zelo kritični. Za razliko od odraslih povedo, kaj mislijo, ne varčujejo z besedami. Če jim je pesmica všeč, to naravnost povedo in jo želijo ponavadi slišati še enkrat, če jim ne diši preveč, rečejo, da je ne želijo več slišati. Zato je Vojan pogumen, kot vsi, ki si upajo postavljati verze pred najmlajše, najbolj iskrene, najbolj drzne, neposredne, a tudi najhvaležnejše poslušalce oz. bralce.
Ni pa spisal le verzov, poezije, piše tudi uganke, prozne sestavke, kratke zgodbice in celo za odrasle se je lotil ustvarjanja. Zato je seveda potrebno nekoliko več vrstic, da se sprehodimo med njegovimi deli, da ga vzamemo pod drobnogled in povemo kaj o njem.
Začnimo pri zgodbicah. Pod roke mi je prišla knjiga z naslovom O snažnem pujsku Benjaminu in druge zgodbe, ki je prav lepo ilustrirana z ilustracijami Milanke Fabjančič, ki je z barvo in živostjo likov le še dodatno popestrila to čedno knjigo.
Osrednja zgodba je torej namenjena pujsku Benjaminu, ob tej pa so v knjigi zajete še druge: Rjavko, Pajek Mrežoplet Prvi, Huda zmota miške inženirke Sirove, Veliki Kikiriki, Zgodbica o žabi z dobrim okusom, Igla, imenovana Mavrica, Fičko, Palček Vodenjak, Senči-ca (opomba: v kazalu knjige je napaka, saj je ta isti naslov preimenovan v Senčnica).
Jezik njegovih zgodbic je plastovit, živ, teče, kot bi ga kdo na kruh mazal. Tekoč je in poln svežine. Ravno prav moderen, nov, a obenem zavezan tradiciji lepe, kultivirane slovenske knjižne besede. Avtor je odličen stilist otroške lirike. Pooseblja vse mogoče, svet barva in ga poenostavlja na sproščen način. Stvari, ki se zdijo zapletene in najtežje, naredi zabavne. Preprosto gleda skozi oči in z logiko otroka. Otrok, ki je kritičen, ki zazna krivico, a svet doživlja po precej enostavni logiki.
Poleg številnih poosebitev pesnik popestri vse skupaj s sočnimi imeni, z nekaterimi, sicer redkimi neologizmi, dodaja pa tudi verze, tako da brez zametkov pesmi tudi zgodbice niso. Kako posrečeno pojasnjuje otrokom fizično okolje, zakonitosti našega sveta, kako jim približa včasih kar zapleteno naravo in pojave, ki vladajo in potekajo v njej, nam pojasnijo uvodne vrstice zadnje med objavljenimi v knjigi, ki govorijo, kot to pove že naslov, o Senčici: »V veliki podzemeljski kraški jami, kamor sonce nikoli ne posveti, sta kraljevala Mrak in Tema. Imela sta veliko otrok, brez števila malih mrakcev in temic. Najmlajši in najmanjši med njimi je bilo ime Senči-ca.«
Otrokom je pojav svetlobe in teme sicer zanimiv, a ga stežka razumejo, avtor pa je s posrečeno idejo otrokom približal prav to!
Tako je tudi z vsemi preostalimi zgodbicami v knjigi.
Avtor nam v tisti z naslovom Rjavko razplete prav zanimivo štorijo o gobah. Gobe so med otroškimi pesniki precej redka tematsko-motivna opredelitev (spomnite se Gobjega plesa Mete Rainer, ki je seveda v tem pogledu izjema), ki je prav tako oda življenju, naravi, je čudenje in vzhičenost nad drobnimi elementi narave, ki obkrožajo mlade radovedneže. Avtor ne prikriva, temveč življenje predstavi z vsemi platmi. Gobe se radostijo, jurčki, trinajst jih je, v ospredju pa sta dedek in njegov vnuk, ki gobarita in utrgata malega jurčka Rjavka, ga deneta v košaro, kjer pristane na vrhu gobjega kupa. Vnuk, ki ga je odtrgal, tako ne ve, koliko lepega bo Rjavko videl na tej poti, ki jo avtor označi z besedami na koncu zgodbe: »Žal ne bo nihče nikoli izvedel, koliko prelepih stvari je videl mali go-banček Rjavko v svojem kratkem življenju - čeprav samo na poti iz gozda do bližnje vasi, ki je že tonila v zgoščujo-čem se mraku
Lahko bi rekli, da je avtor mislil celo na smrt, a tudi to je del narave, del nas. A bolj kot to je v ospredju gotovo veselje do življenja, do drobnih stvari in preobratov, ki jih ta gobica doživi.
Avtor se je lotil tudi pajka. Žival, ki vznemirja pesnike že od nekdaj. Ni ga, ki se ne bi kdaj dotaknil te svojevrstne mojstrovine narave - pajka in fantastičnih vzorcev, ki jih razpreda v mrežah. Pajek je lahko prostor strupa, občudovanja, ujetosti, lahko pa je vznemirljiv motiv, pred katerim zastaja dih. V Arharjevi zgodbi se tako prepleta zanimiva zgodba o starcu, ki je po poklicu ribič in plete mreže za lov na ribe. Majhen pajek, ki pride tam mimo, pa ga prosi, če bi mu pokazal in ga naučil, kako se pletejo mreže. Med njima se splete prijateljstvo, pajek pa svojo obrt nadaljuje iz roda v rod. Prav zato vam še danes visijo pajčevine v kotih sob in še kje.
Kaj pa je pravzaprav s tem pujskom, ki je osrednji v knjigi zgodb? To je zgodba, kakršne si
lahko v sodobnem času le želimo. V času, ko vstopamo v svet globalizacije, ko se enači, kar ni in nikoli (upam!) ne bo enako. Ljudje. Človek od človeka je drugačen. Zato se potrebno že zgodaj posvetiti tej temi, da živijo okrog nas tudi drugačni, manj ali zelo drugačni ljudje in da tudi ti zaslužijo pravico biti, živeti!
V zgodbi je drugačen seveda prav pujsek. Ta je namreč nenavadno predan svojemu izgledu. Prav rad se okopa v reki »kotraca«, ostali pujski pa brez vsakega razumevanja jezno dodajajo: »Skopal se je kot raca in še meni, da je imenitnejši kot mi. Fuj!«
Celo oče pujska Benjamina se preda okoliškim govoricam in pravi, da je vse skupaj posledica tega, ker ga je zmeraj preveč razvajal. Mama je zaradi vsega skupaj zelo žalostna. Kar morda preseneča pri tej zgodbici, je, da se pujsek nazadnje (po lastni presoji sicer in tehtnem premisleku) odloči, da se bo vendarle okopal v blatu.
Tako je tudi storil. Nanj so bili vsi ponosni. Ostali pujski in seveda oče, le »mati pujsa (pa ni) rekla nič. Le oči so se ji orosile od nenadne sreče, saj je imela najmlajšega sina, pujska Benjamina, neizmerno rada, kot imajo vse mame na svetu rade svoje otroke.«
Vprašanje, zakaj se avtor odločil, da se pujsek prilagodi okolju in ne ostane zvest samemu sebi. Pa vseeno je to zgodba o drugačnosti in jo lahko razumemo tudi z drugega zornega kota - namreč: poslušati okolje je včasih prav tako dobro, najbližji ti prav tako sporočajo in njihova sporočila najbrž gre kdaj pa kdaj vzeti tudi zares.
Prav poučna je tudi zgodba Fičko, saj veste, to je tisti mali avto, ki je nekoč množično »pr-del« po naših cestah. V zgodbi je mali fičko neposlušen in pri urah, kjer se učijo voziti, nemarno prehiteva. Plača s svojim zdravjem in mislijo: »Kdor ne uboga, ga tepe nadloga!«.
Pa tudi zaključek te zgodbe je prav posrečen: »Drugo jutro je bila avtošola spet polna razigranih avtomobilčkov, le rdečega Fička ni bilo med njimi. Zaradi številnih poškodb je moral k avtokleparju na pregled ter potem na dolgotrajno zdravljenje
No, takih je, da ne razgrinjam vseh, še nekaj. Vzemite jih v roke, če imate ali nimate otrok, poučne so in zanimive, kakor mnoge druge vrstice, ki jih je ustvarilo Vojanovo pero ^
David Bedrač
Literarne nagrade 2
Čas je za še eno malo inventuro
Pravzaprav se meseca junija podeljevanje literarnih nagrad še ne zaključi, zato je skrajni čas, da se dotaknemo še ene nagrade, ki je bila podeljena do sedaj. Namenoma bom prejšnjemu letu priključil še dva meseca tega leta, da bi lahko ujel tisto, ki je letos še posebej blestela - Majo Vidmar.
Za pesniško zbirko Prisotnost je dobila kar dve pomembni nagradi, in sicer najprej Jenkovo nagrado in nato še nagrado Prešernovega sklada. Obe nagradi sta ji prinesli nekaj denarcev, predvsem pa večjo medijsko prepoznavnost in pomen za slovensko literaturo.
Za podeljenima nagradam
je sledil niz člankov, intervjujev in gostovanj v radijskih in televizijskih oddajah, kjer se je Maja predstavljala kot nežna pesnica, prijazna in mi-lozvočna. Kot njena poezija, ki celo iz najbolj surovih elementov ustvarja blagozvočen ritem in umirjene tone. Povedala, je - in to večkrat - da si je že leta poprej predstavljala,
kakšen je ta občutek, ko dobiš tako večjo, pomembnejšo literarno nagrado. In zdaj ji je to uspelo občutiti iz prve roke.
Pesnica ima tudi nekatere zanimive poglede na to, kako bi lahko poezijo bolje in močneje približali otrokom in mladim. Pravi, da je najboljši način za to igra. Igra
je tudi njena poezija. Igranje z besedami, igra odnosov. Izpostavljanje ženske kot silno krhkega bitja, ki pa prav v tej svoji osupljivi nežnosti in ma-terinskosti preživi.
Pesniška zbirka Prisotnost začne s klenimi, dovršenimi verzi, ko izpostavlja motiv domače hiše, družine, »mleka«, ki te tako usodno zastrupi in ga imaš ves čas ob sebi. Kot nagradi, ki ju bosta spremljali na njeni nadaljnji pesniški poti.
Tako. Kako bo z nagradami, katere bodo še sledile, pa v kaki od prihodnjih inventur! Leto, ki ga je del že za nami in še velik del pred nami, nam bo gotovo postreglo z zanimivimi literarnimi imeni ^
David Bedrač
Ptuj • Nova dopolnitev prodaje stvarnega premoženja MO Ptuj
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Stavbna pravica je praviloma odplačna stvar!
TUdi na 39. seji sveta MO Ptuj ni šlo brez točke dopolnitve letnega programa prodaje stvarnega premoženja MO Ptuj za leto 2006, saj je proračun za letos precej suh oziroma ima kar zajetno luknjo.
Letni program prodaje stvarnega premoženja so mestni svetniki na seji, 29. marca, dopolnili s prodajo nepremičnega premoženja (zemljišč) na desetih lokacijah in s podelitvijo stavbne pravice na dveh zemljiščih za vrtec, za prenovo gledališča in izgradnjo tribun. Dopolnitev letnega programa stvarnega premoženja so v MO Ptuj pripravili ne samo zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna, temveč tudi zaradi interesa strank za gradnjo na določenih zemljiščih.
Na predlog odbora za gospodarstvo MO Ptuj, ki ga vodi Rajko Fajt (SDS), je MO predlog dopolnitve letnega programa prodaje stvarnega premoženja dopolnila z opisom nepremičnin in podatki o namembnosti, s pojasnilom, ali bo ta zemljišča najprej kupila in nato prodala. V odboru predlogom za dodelitev stavbne pravice ne zemljiščih, namenjenih za investicije v letu 2006, za vrtec, prenovo gledališča in izgradnjo tribun sicer ne nasprotujejo, vendar pričakujejo pojasnilo glede sodelovanja občine v teh naložbah. Sodelovala bo kot so-vlagateljica, pri vseh naložbah, kjer gre za dodelitev stavbne pravice potencialnim investitorjem, pa naj bi sodelovala z ocenjeno vrednostjo zemljišč kot sovlagateljica, ker si bo s tem pri vseh teh naložbah zagotovila tudi ustrezne sovla-gateljske deleže, s tem pa tudi možnost vpisa etažne lastnine. Pri nepremičninah, ki so
revvaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji SAD aprii ialil<o med ostalim preberete, s čim in l<daj boste šl<ropiii vinograde v ietošnjem ietu, predstavljeni so šl<ropiini načrti za hrušl<e, oreli in iesl<o, nadaije pišemo o uporabi iesnega pepeia v l<metijstvu, o ol<sidacijsl<ili procesiji v vinu, v prilogi Vrtnine pa o preiskušanju sort brokolija.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročiia: 040 710 209.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi za izgradnjo Mestnega gledališča Ptuj bo MO Ptuj podelila stavbno pravico.
trenutno še v lasti republike Slovenije, se pripravlja prenos na MO Ptuj, je pojasnil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Gre za prenos, skladno z zakonom o javnih skladih, ne pa za odkup. Na vprašanje, na kakšen način bo MO Ptuj sodelovala kot sovlagateljica pri izgradnji tribun, Mestnega gledališča Ptuj in Vrtca na Bregu, pa je odgovor iz Mestne hiše, da bo za objekte Mestnega gledališča in Vrtca Ptuj podelila stavbno pravico, zgrajena objekta pa odplačala v naslednjih letih po principu najemnine. Tudi za tribune bodo razpisali stavbno pravico, za »uslugo« pa bo MO Ptuj dobila zgrajene javne športne objekte. Podobno kot v odboru za gospodarstvo so ob dopolnitvi letnega programa prodaje stvarnega premoženja MO Ptuj za leto 2006 razpravljali tudi v odboru za finance, ki ga vodi Marija Magdalene (SD). »Čeprav v Sloveniji še vedno ni sprejeta zakonodaja, ki bi urejala partnerstvo zasebnega in javnega kapitala, moramo v MO Ptuj ravnati tako, da ne bomo oškodovali državne lastnine. Ne želimo sodelovati pri podobni odločitvi, kot je bila sprejeta pred sedmimi leti, pred izgradnjo stanovanjskih blokov v Osojnikovi ulici na Ptuju,« je med drugim opozorila. Zahtevala je, da so v zapisnik točno vpisana stališča odbora za finance, saj ne želi, da bo kdo čez štiri ali pet let ugotavljal podobno, kot ugotavljamo danes za Osojnikovo. Župan
dr. Štefan Čelan je pojasnil, da so zadevo na Osojnikovi preverjali, v aneksu, ki je bil sklenjen k pogodbi leta 1998, je zadeva definirana, lastnina zemljišč ni prešla v last Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj in zasebnikov, temveč je še vedno občinska lastnina. V razpravo se je vključil Milan Petek (SDS). Spomnil je, da se je pred časom mestni svet v dobro Ptuja in okolice odločil, da je potrebno razviti in dograditi športne objekte na lokaciji sedanjega Mestnega stadiona. Mestni svet je tudi sprejel faznost izgradnje objektov na stadionu, razdelil jo je na tri faze, prav tako je odločil o izgradnji prve faze in jo tudi izvedel, pred kratkim pa je ugotovil, da trenutno ni nobene možnosti za izvedbo druge in tretje faze. Stoodstotni lastnik in ustanovitelj družbe Tribuna, d. o. o., je Nogometni klub Ptuj, iz tega razloga ne bo prihajalo do mešanja državnega in zasebnega kapitala pri nadaljnji izgradnji tribun, ker je dejavnost NK javna. Ta je organiziran po zakonu o društvih, niti slučajno ni privatiziran. Res pa je, da za projektom nadaljnje izgradnje na Mestnem stadionu stoji predsednik kluba s svojo podjetniško energijo. Tudi na Ptuju naj bi se gradilo podobno, kot se je gradila Arena Petrol v Celju. Ervin Hojker (Zeleni Ptuja) pa je v svoji razpravi poudaril, da so strokovne službe MO Ptuj dolžne mestnemu svetu dati relevantne podatke,
ne da mestni svetnik prebere v časopisu ali sliši takšno ali drugačno informacijo. Danes so drugačni časi, drugačna je zakonodaja, kakšna zadeva se lahko vpiše tako ali drugače. V dobro občine pa je, da znamo zadeve izkoristiti.
Občinska pravnica Dragica Šteflič je mestnim svetnikom pojasnila, kaj je institut stavbne pravice, ki je v naši zakonodaji sorazmerno nov. Po njenem mnenju za Osojni-kovo ni bila podeljena stavbna pravica. Stavbna pravica je praviloma odplačna stvar. Glede na to, da se s tem obremeni državno in občinsko premoženje, se mora tudi ta pravica in ves postopek voditi skladno z uredbo, ki govori o razpolaganju s premoženjem države in občin. Potreben je razpis, prav tako detajlni pogoji. V primeru dogovora o brezplačni oddaji stavbne pravice po preteku stavbne pravice premoženje preide v last lastnika zemljišča. Miroslava Letonjo, člana odbora z družbene dejavnosti MO Ptuj, pa zanima, ali se je ministrstvo za šolstvo in šport pripravljeno vključiti v nadaljnje faze izgradnje Mestnega stadiona na Ptuj. Oddelek za družbene dejavnosti MO Ptuj je prosil, da njegovo vprašanje posredujejo ministrstvu za šolstvo in šport oziroma ministru dr. Milanu Zveru. Predlagal je tudi, da se na to temo na Ptuju organizira okroglo mizo, na kateri naj bi sodeloval tudi minister Zver.
MG
Petek, 7. april
8.00 Ormož, Tradicionalni kramarski sejem na cvetni petek 15.00 Makole, dom krajanov, 16. ocenjevanje vin
16.00 Ormož, dom kulture, Cicido 2006 - obmo~na revija otro{kih pevskih zborov 18.00 Ptuj, CID, Sre~anje udeležencev za~etnega te~aja znakovnega jezika s ~lani
dru{tva gluhih in naglu{nih Podravja Maribor 18.00 Ormož, {portna dvorana na Hardeku, Dobrodelni koncert 9. razredov 18.00 Grajena, telovadnica Oš, Dan Osnovne {ole Grajena 19.00 Videm, ob~inska dvorana, literarni ve~er s pisateljem Francetom Planteuom
ob izidu njegove prve knjige, »Obsojeni na preteklost« 19.00 Ormož, telovadnica Oš, dobrodelni koncert za osnovno{olce 9. razredov Oš
19.30 Ptuj, Mestno gledali{~e, Tukaj, abonma Odrasli, Izbrani in izven -	Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Borisa Voglarja s koncerta svetovno
znanega rock kitarista Stevea Vaia
Sobota, 8. april
8.30 do 11.00 Ormož, jedilnica Doma za starej{e ob~ane, Muzejska delavnica za
otroke, izdelovanje spomladanskih vetrnic 10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, brezpla~ni aprilski muzejski vikend za otroke in star{e, izdelali boste putko iz filca ter gnezdece za pirhe Ptuj, CID, Velikono~na ustvarjalna delavnica
Ptuj, dvori{~e župnije urada sv. Jurija, velikono~ne delavnice, izdelovanje presmecev, barvanje pirhov
Destrnik, gasilski dom, ocenjevanje vzorcev vin, vzorce vina bodo ocenjevali priznani strokovnjaki pod vodstvom mag. Antona Vodovnika Ormož, prostori Zavarovalnice Maribor, izdelava ven~kov in velikono~nih okraskov
Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, 26. sre~anje tambura{kih in mando-linskih skupin Slovenije
Ptuj, Minoritski samostan, avdicija za sprejem v novi me{ani pevski zbor pod vodstvom zborovodje Roberta Fegu{a
Maribor, SNG, koncert Simfoni~nega orkestra SNG Maribor, Veldvo, za abonma Simfoni~ni ciklus in izven Ptuj, Mestno gledali{~e, Tukaj, za izven
Sokolana, Sredi{~e ob Dravi - v okviru praznovanja 52. krajevnega praznika, Folklorni ve~er
Ptuj, Kolnki{ta, koncert skupine Kula
10.00 14.00
17.00
18.00
19.00
19.00
19.00
19.30 20.00
22.00
Nedelja. 9. april
9.00 Sredi{~e ob Dravi, ~ebelarski dom na Grabah, velikono~na razstava, na
ogled je vse do 17. aprila 10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, brezpla~ni aprilski muzejski vikend za otroke in star{e, izdelali boste putko iz filca ter gnezdece za pirhe Sokolana, Sredi{~e ob Dravi - v okviru 52. krajevnega praznika, Sre~anje starej{ih krajanov
Maj{perk, galerija DPD, odprtje razstave krajin in akvarelov Zdenke Vin{ek iz Ljubljane, razstavo si lahko ogledate do konca aprila Ptuj, Dom krajanov, Zadružni trg 12, ob~ni zbor DU Ivan Rudolf Breg Ptuj Velika Nedelja, dom kulture, Promocijski koncert z gosti ob izdaji prve kasete in CD-ja Me{anega pevskega zbora Velika Nedelja Ptuj, Dom sv. Viktorina, Slovenski trg 10, predstavitev misijonskega delovnega tabora v Angoli, tabor bo v sliki in besedi predstavila Bernardka Tikvi~, s prostovoljci so marca letos obiskali Angolo Gori{nica, ob~inska dvorana, potopisno predavanje o Braziliji in Amazonki, predaval bo dr. Andrej Horvat Ptuj, Kolnki{ta, projekcija filma Nostalgija
11.00
11.00
14.00 15.00
17.30
19.00
19.00
Ponedeljek, 10. april
11.00 Ptuj, Mestno gledali{~e, Svet je kakor ringaraja, za {ole in izven
16.00 do 18.00 Polj~ane, v avli OŠ, 33. obmo~na revija otro{kih pevskih zborov ob~in
Slovenska Bistrica in Oplotnica 16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Me{ka, Pripovedke razli~nih narodov, Projekt Comenius
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Študentje arhitekture so predstavili na~rt
ureditve Puhove_ ulice. Ocenjevanje izdelkov za 17. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Čarobne arome mu{katov predstavljene na petkovem ve~-eru v Grajski kavarni. Predstavitev knjige dr. Dragana Poto~nika »Azija med preteklostjo in sedanjostjo«. Razstava fotografij Borisa Voglarja. Mednarodno tekmovanje v judu za Pokal Ptuja. Dejan Zavec osvojil naziv medcelinskega boksarskega prvaka v velterski kategoriji. Materinski koncert v Narodnem domu na Ptuju. Utrip iz Obmo~ne revije otro{kih folklornih skupin.
KINO Ptuj
Petek, 7. april, ob 20.00 Zgodba o dveh sestrah. Ob 22.00 Krvavi Hostel. Sobota in nedelja, 8. in 9. april, ob 18.00 Čarovnik Howl in gibljivi grad. Ob 20.30 Krvavi Hostel.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 7. april, ob 15.50, 18.20, 20.50 in 23.20 Osem ujetih. Ob 17.00, 19.20, 21.40 in 00.10 Požarni zid. Ob 16.15, 18.15, 20.20 in 22.20 Tvoji, moji, najini. Ob 16.40, 18.50, 21.00 in 23.10 Hi{a debele mame 2. Ob 21.45 Producenta. Ob 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Prvinski nagon 2. Ob 20.00, 22.00 in 00.05 Brez povratka 3. Ob 17.15, 19.15, 21.20 in 23.25 Rožnati Panter Ob 21.55 Veliki pohod. Ob 16.10, 18.05 in 19.55 Film za zmenke. Ob 15.40 in 17.50 Nanny McPhee - ~udežna varu{ka. Ob 17.10 in 19.35 Usodna nesre~a. Ob 15.20, 18.00, 20.40 in 23.15 Zadnji udarec.
Sobota, 8. april, ob 13.20, 15.50, 18.20, 20.50 in 23.20 Osem ujetih. Ob 17.00, 19.20, 21.40 in 00.10 Požarni zid. Ob 14.15, 16.15, 18.15, 20.20 in 22.20 Tvoji, moji, najini. Ob 14.30, 16.40, 18.50, 21.00 in 23.10 Hi{a debele mame 2. Ob 21.45 Producenta. Ob 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Prvinski nagon
2. Ob 20.00, 22.00 in 00.05 Brez povratka 3. Ob 13.15, 15.15, 17.15, 19.15, 21.20 in 23.25 Rožnati Panter. Ob 21.55 Veliki pohod. Ob 12.30, 14.20, 16.10, 18.05 in 19.55 Film za zmenke. Ob 13.30, 15.40 in 17.50 Nanny McPhee - ~udežna varu{ka. Ob 14.50, 17.10 in 19.35 Usodna nesre~a. Ob 13.00 in 15.00 Ledena doba 2. Ob 12.40, 15.20, 18.00, 20.40 in 23.15 Zadnji udarec.
Nedelja, 9. april, ob 13.20, 15.50, 18.20 in 20.50 Osem ujetih. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Požarni zid. Ob 14.15, 16.15, 18.15 in 20.20 Tvoji, moji, najini. Ob 14.30, 16.40, 18.50 in 21.00 Hi{a debela mame 2. Ob 21.45 Producenta. Ob 14.00, 16.30, 19.00 in 21.30 Prvinski nagon 2. Ob 20.00 in 22.00 Brez povratka 3. Ob 13.15, 15.15, 17.15, 19.15 in 21.20 Rožnati Panter Ob 21.55 Veliki pohod. Ob 12.30, 14.20, 16.10, 18.05 in 19.55 Film za zmenke. Ob 13.30, 15.40 in 17.50 Nanny McPhee - ~udežna varu{ka. Ob 14.50, 17.10 in 19.35 Usodna nesre~a. Ob 13.00 in 15.00 Ledena doba 2. Ob 12.40, 15.20, 18.00 in 20.40 Zadnji udarec.
DOBRODOŠLI NA 3. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 20. MAJA 2006

Slovenske železnice
petek • 7. aprila 2006
Oglasi in obvestila
StajerskiTnïïOK 29
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM-, RTV-servis in trgovina na Ptuju, AKCIJSKE CENE MOBITEL APARATOV ob sklepanju ali podalj{-anju naro~ni{kega razmerja, prehod {tevilk iz Simobila, Vege in Debitela k Mobitel operaterju, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finan~ni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
■TTT1
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.

RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
KMETIJSTVO
BRAJDE V STOJNCIH dam v brez-pla~no uporabo. Tel. 041 748 318, zve~er.
KUPIM svinje od 60 do 80 kg. Tel. 03/582 72 12 ali 041 544 270.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne pred nesnostjo, kletke za nesnice, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, telefon 582 14 01._
ODDAM 3 ha njive v najem, ob~ina Videm, ter prodam suho koruzo. Telefon 051 242 199, kli~ite ob 7. uri zjutraj._
PRI VELIKI NEDELJI dam v ugoden zakup 2,30 ha njiv in travniških površin. Tel. 02 772 94 10, zvečer.
PRODAM 130-kg svinjo domače reje. Tel. 790 14 91._
PRODAM 170-kg svinjo in rau brane 1,80 z ježevko. Telefon 755 23 21^_
PRODAM ciprese različnih velikosti. Tel. 040 209 884._
PRODAM cisterno za gnojevko, nakladalno prikolico. Telefon 758 48 01, Križan._
PRODAM dve kosilnici Bucher s kovinskimi kolesi. Tel. 769 18 71.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta v brezhibnem stanju. Tel. 031 407 116._
PRODAM oglate bale otave in slame ter beli semenski krompir fianna. Tel. 031 243 530._
PRODAM prašiče domače reje, težke od 100 do 150 kg. Telefon 041 579 080.
PRODAM predsetvenik, dvobrazdni plug in žitno sejalnico. Telefon 757 19 41. 041 689 193._
PRODAM silažne bale in dvo-brazdni 12-colski plug. Tel. 041 954 115._
PRODAM slamo v balah. Tel. 031 742 751._
PRODAM solčavsko-jezerske ovce in jagenjčke. Tel. 764 58 21 ali 031 438 732.
PRODAM svinjo, težko 130 kg, domače reje. Tel. 757 03 41.
PRODAM trosilnik hlevskega gnoja, s pokončnimi valji. Tel. 766 00 51.
RAZPRODAJA mesečnih in enkrat rodnih hibridnih sadik jagod. Katarina Zupanič, Sp. Hajdina 57, telefon 783 24 31._
SADNO DREVJE - jablane, stare in nove sorte, tudi na semenjaku, hruške, breskve, marelice, slive, češnje, višnje, nešplje, nektarine -vam za spomladansko sajenje nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Jurš-inci, tel. 02 758 0891 ali 041 391 893.
SEMENSKI krompir sorte desiree in sante - uvoz, 4- in 6-redno pnevmatsko sejalnico z dograjevalnikom, prodam. Tel. 790 72 21._
TRAKTOR ferguson 75, pogon 4x4, in deutz torpedo 45 prodam. Telefon 041 565 005.
NEPREMIČNINE
Ptuj, pacela 740 iti2, čudovit pogled, pod naklonon, asiáliiran dostop, vsi príldjijíki: vada,8lel<lril<a,tel., Catv,kanaiizadia
cena:11,7mSiT:4S.e40(
ODDAM v najem enosobno stanovanje v vrstni hiši na Ptuju. Pokličite v petek in soboto, po 16. uri, na tel. 779 69 41._
FILIP JAKOV, oddam dva apartmaja za štiri in šest oseb, 200 m, do plaže, SAT TV, klima (posteljnina in brisače, vse apartmaju). Tel. 00385 98 544 127._
MENJAMO družbeno trisobno stanovanje v centru mesta za manjše. Tel. 772 11 91, po 15. uri._
PRODAM trisobno stanovanje na Ptuju. Tel. 051 378 435.
V NAJEM ODDAM del stanovanjske hiše z vrtom. Tel. 02 751 31 51 ali 051 220 017.
DELO
MOJA TAXI, Miran Plošinjak, s. p., Mala vas 37 a, Gorišnica, zaposli šoferja. Tel. 041 511 366.
ZAPOSLIM pleskarja, lahko začetnik. Ivan Bezjak, s. p., Vitomarci 6, Vitomarci. Tel. 031 383 356.
ZAPOSLIMO dekle za strežbo (lahko študentka), ura 800 SIT in stanovanje. Tedensko plačilo. Telefon 041 460 981. Gostišče Kozlevčar, Miran Kozlevčar, s. p., Bevče 19 a, Velenje.
ZAPOSLIMO ključavničarja -varilca in strojnega tehnika s tremi leti delovnih izkušenj. Ključavničarstvo Zemljarič Konrad, s. p., Obrtna cona Markovci. Telefon 041 331 988._
ZAPOSLIMO slikopleskarja ali delavca z znanjem izdelave izolacijskih fasad. Marjan Lozinšek, s. p., Drstelja 15, Destrnik, Tel. 041 728 943.
MOTORNA VOZILA
KUPIM jugo, zastava 101 in 128. Tel. 041 837 077._
PRODAM avto ford escort, l. 97, 133000 km, cena 350.00,00 SIT Tel. 031 224 737.
PRODAM forda fiesto 1.3, l.97, 45000 km, reg. 9/06, lepo ohranjen, Cena: 450.000 SIT, Tel. 031 603 872.
PRODAM hyundaia accenta 1,5 LS, letnik 96, Tel. 041 665 485.

Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77_
luna-mb.si sirius-nep.si| ODKUP DELNIC
www.tednik.si
GRADBENO parcelo na lepi sončni legi, v neposredni bližini vsi komunalni priključki, prodam. Tel. 040 380 457 ali 031 637 620.
IŠČEM poslovne partnerje za nakup večje atraktivne poslovne stavbe v Ptuju. Tel. 041 393 109.
OPREMLJENO pisarno v centru Ptuju z garažnim prostorom dam v najem. Tel. 031 382 976._
PRODAM 150 m2 poslopja s 45 a zemlje na mirnem kraju v bližini gozda, 5 km iz Ptuja. GSM 041 561 893.
PRODAM gradbeno parcelo v okolici Ptuja. Tel. 031 378 462.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU menjam trisobno stanovanje (last Mestne občine Ptuj) za enosobno. Telefon 041 387 092.
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
(S^Sř)
VptaiiHi nunam. ■loil»d.iij. y
PE PTUJ, Trstenjakova 5 (ii.i..(»w,i .«u)
R^H^kaOSO 18 17
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo In montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh -žlebovi in icieparsid izdeiid
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stensice in stropne ohioge
-	laminati, iesene stopnice
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99) ter sklepa Občinskega sveta Občine Kidričevo, št. 015-04/99, z dne 19. 6. 2003, Skupna občinska uprava, v imenu Občine Kidričevo, vabi na
DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO
za občinski lokacijski načrt za območje P15-K1 Centralna ~istilna naprava - CCN Apače,
ki bov torek, 18. 4. 2006, ob 13. uri, v prostorih Ob~ine Kidri~evo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidri~evo
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega ureditvenega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevani v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Občini Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo ter tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar
£1
ercator
Ormoška cesta 30, Ptuj
I PRIREDnVE V APRILU 2006
Sobota. 8. april, ob 10. uri
REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE PODJETJA UZANCA, D.O.O.
Izmed prispelih rešitev nagradne križanke iz dne 24.3.2006 (pravilno geslo se je glasilo: ZASTOPNIK ZA BOSCH UZANCA PTUJ) smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3.nagrada - brisalec Standard v vrednosti 2.000 SIT (8,34 EUR): Zdenka Nemec, Žiberci 48, 9253 Apa~e
2.nag_rada - brisalec Twin v vrednosti 4.000 SIT (16,69 EUR): Ivan Šmigoc, Medribnik 7a, 2282 Cirkulane
1.nagrada - brisalec Aerotwin v vrednosti 7.000 SIT (29,21 EUR): Marjan Murko, Kraigherjeva 23, 2250 Ptuj.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo v podjetju Uzanca, d.o.o., Ormoška c. 81, 2250 Ptuj.
Otroci, za vas smo pripravili posebno presenečenje! Izpod peresa Světlaně l\^akarovič se je rodila avtorsica lutkovna predstava Lumpijev gozdni dan. Kaj se zgodi, ko mora Lumpi napisati domačo nalogo z naslovom
"Kaj se dogaja v gozdu?" in od liudo napornega razmišljanja zaspi, preverite sami. V družbi Sapramiške, škrata Kuzme, gozdnih živali in prijaznega Lumpija vam zagotovo ne bo dolgčas!
fVmAMAMAKAfiDVk
LUMPIJEV OOZPNI PAN

RAZNO
DOBRO ohranjena vhodna vrata ugodno prodam. Tel. 040 380 457.
KOMPLET opremo kopalnice (bež barva) Kolpasan, prodam. Tel. 031 382 976.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PODARIMO male psičke mešančke. Tel. 040 654 661.
PRODAM nemške ovčarje. Tel. 041 962 590.
PRODAM štiri letne gume s platiščem, skoraj nove, dimenzije 195 x 60 x 14 x 15. Telefon 777 15 91.
PRODAM vrtno kosilnico, ročne škarje za pločevino, ročni stroj za upogibanje pločevine in zakonsko posteljo. Tel. 041 353 164._
UGODNO prodam garažna vrata izolirana, vzvodno zapiranje pod strop, mere s podbojem 4,55 x 2,60 m. Tel. 031 736 086._
V CENTRU ROGATCA oddam v najem pizzerijo. Telefon 031 663 634.
PRIHOĎNOSfVÍNGELSKIH KARTAH t PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH ° PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH S
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-58
H HkeKMmnajholjši sosed
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM do.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Pričetek šole golfa v soboto, 15.4.2006.
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
niH[ /fl • y [F uu
2251 Ptui, Mlinska 13, tel.; +38ó(2|788 91 10, fax; +38ó(2)788 91 11, E-mall: golf@golflnvest-fjtuj.sl
30 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 7. aprila 2006
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.nniklavz@etnail.si
www.avtonniklavz.si
ZNAMKA	LETNIK CENAsr		«	BARVA
BMW525TDSUMUZ.	1997	1.830.000	7.636,45	MDORA
DAEWOO NEXÍA 1,5 CIXiaiMA	1998	370.000	1.543,98	KOV ZELENA
FIAT PUNTO 1,2	2902	1.198.000	4.999,16	KOV. SIVA
FIATMEREA1.8Í16V	199B12. mesec	950.000	3.964,27	KOV. SIVA
FORD FOCUS 1,6 UiMUZ.	1999 kup. SLO	1.190.000	4.965,78	KDV.TEM.ROECA
FORD MONOEO 2,0 TO KARAV.	2001	2.030.000	8.471,93	KOV. ČRNA
lAND ROVER FREEIAND. 2,01114	2004	4.490.000	18.736,43	SRERRN
MERCEDES D. VITO 230 TD	1997	1.890.000	7.886,83	KOV. ČRNA
0PELASTRA1,70TlSELEiaiDN	2001	1.790.000	7.469,53	KOV MODRA
DFELiMERiVAUOTl	2905	2.890.000	12.959,75	KOV SIVA
OPEL ZAF1RA 2.0 DTl	2902	2.498.000	10.423,96	KOV ČRNA
RENAULT MEGANE SCEN. 1,6	1998	1.198.000	4.999,16	KOV MODRA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI	2903	2.570.000	10.721,41	KOVDDRD.RDEČA
VW PASSAT 1.6 UMUZ.	1997 kup. SLO	1.280.000	5.341,34	KOV ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI 4X4 1999 pni. t	.2000. kup. SLO	2.290.000	9.556,90	SRERRN
Na zalogi preko	40 vozil	Cena v EUR je obračunana po centralnem paritetnem tečaju 239,640		
barva disperzijska Distempera 15I..12,93€ÍJÍÍ>^
valjček 25cm....................................2,49€
barva temeljna CX. rdeča................3,75 €
barva temeljna 0,751 siva.................3,75€
rokavice vrtne..................................0,49 €
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj RDgoznlška 7, tel: 02/749 18 00

PONUDBA
RABUKNIII
VOZIL
Znofflko
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI
KLIMATRONIC, SERVO, AB8, RADIO
H0NDACIVIC1,5 LSI COUPE ÇJTRQENXSARA PICASSO 2,0 HOI
sasa
IllllPrstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Pluj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911000
Lelnik ^.^Ceno^
iE,ĎČř,ERA¥rOI«ĎIO---------------
SÉIiïO,T;z7ËS,ÂvtDraSS |^^PUNT01,2SX3V
pPEUTECTRA 2,0 DTI KARAVAN
GOLF 1,9 SO!
2000 2003/2004 1994 2000 2001 2000 2002 2001 1999 2001
1.990.000 4.590.000 839.000 1.750.000 1.420.000 990.000 1.200.000 1.790.000 1.490.000 2.190.000
8.304,12 19.153,73 3.501,00 7.303,00 5.925,55 4.131,20 5.007,51 7.469,54 6.217,66 9.138,71
VCDNO Nn ZniOGI VCC KOT 40 VOZIU Stare lo neve - itare «e itare!
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
(SIT)
Cena

R MEGANE 1,416V EXPRESSION	2002
RENAIJIIUGimi,6l6VRXE	199»
ŠKODA FABIA 1,4 MPI	2000 RENMJCr MEGANE BREAK 1,616V RT 2000
ŠKODA FELICIA 1,31X1	2001
DAEWOO LANOS 1,5	1998
PEUGEOT 4061,8 16VXI	1999
PEUGEOT 3072,01101	2001
OPEiœRSAl,012VCITY	1997
PEUGEOT 1061,11XR	1998
CITROEN HCASSO 1,8 l6V	2000
VOLKSWAGEN POLO 1,6 CLASSIC	1997
MAZDA 323 C 1,51	1996
TOYOTAÏARIS 1,0	1999
PEUGEOT 1061,01	1999
ALEA ROMEO 1,8 l6V t SPARK	1998
CITROENAXl.lICABAN	1993
FIAPUNT0 55S	1999
RENADII SCENIC 1,6 ERN	1997
fORD FOCUS WAGON 1,6	2002 R MEGANE 1,6 COUPE PRIVILEGE LUX 2005
FLffMAREAl,6l6VSX	1997
FLffPUNr01,2SX	2001
PEUGEOT 3061,6 BREAK	2001
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	2000
MAZDA 323 C 1,51	1996
SEAT IBEA 1,0	2000
MERCEDES BENZ A160	1999
VOLVO V 70 2,0 T 4 WD	1998
SEAT CORDOBA 1,4 KARAV	2001
OPEL VECTRA 1,8 l6V CD KARAV	1997
EL» MAREA WEEKEND 1,9 TD	1998
Informativni preračun po centralnem
2.350.000 9.806,38 1.190.000 4.965,78 1.150.000 4.798,86 1.360.000 5.675,18 760.000 3.171,42 520.000 2.169,92 1.090.000 4.548,49 2.130.000 8.888,33 630.000 2.628,94 680.000 2.837,59 1.799.000 7.507,09 870.000 3.630,45 660.000 2.754,13 1.140.000 4.757,14 830.000 3.463,53 1.250.000 5.216,16 180.000 751,13 690.000 2.879,32 920.000 3.839,09 1.980.000 8.262,39 3.170.000 13.228,18 780.000 3.254,88 1.090.000 4.548,49 1.540.000 6.426,31 1.330.000 5.549,99 780.000 3.254,88 1.080.000 4.506,76 1.860.000 7.761,64 1.370.000 5.716,91 1.360.000 5.675,18 1.080.000 4.506,76 860.000 3.588,72
paritetnem teiaju 239,640 = 1
KOV ČRNA BELA
KOV MODRA KOVVÉNIA MODRA KOV ZELENA KOV ZLATA KOV MODRA KOVVÉNJA BELA
KOV SV MODRA MODRA KOV ZELENA KOV SREBRNA KOV SREBRNA
KOVTSim KOV ZELENA KOVVÈNIA KOV ČRNA KOV ČRNA KOV SREBRNA
KOV SV MODRA KOV VIŠNJA KOV ČRNA KOV MODRA RDEČA KOV ZELENA KOV SREBRNA KOV ZELENA BELA
EUR
www.radio-tednik.si
Deset let ze v grobu spiš, a v naših srcih še Ziviš. Ne vidiš roZic, ki Ti dom krasijo, niti lučk, ki Ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
6. aprila 2006 je minilo 10 let, odkar nas je zapustila
Otilija Meglic
IZ ULICE 25. MAJA 9 V PTUJU
Vsem, ki se na{e drage Til~ke spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, položite cvet ali prižgete sve~ko, iskrena hvala.
Mož Franc in hčerka Lucija z družino
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Traianovo 1, Ptui (ob Maribonki osti), t>l.: 02 780 6710
ZOBNOPROeČNI NADOMESTKI V5 DNEH
_možnost obročnagg odpločilo_
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter le-asinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
www.snnigoc.si
SALON
M POHlilVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Falls: 02/ 775 41 05
AKTAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caica m w^Mir m DBfl^yu]

ZOBNA ORDINACIJA
dr. ZdenIca AntonoviCa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -o. 0038549 372-605
5
IIHiiiliMJiMiBIII
Coi/2280110
3

II
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš
ííariborsiťa cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-578
o-troika, "trgovina.
oii^ošic/^ mciovm
T^emmfi \juca 3, pti
Naročite
v
Štajerski
Vsak Tiaročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROŮLNICA ZA
ŠtajmkinmiK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj io.». Raičeva 6 2250 Ptuj
AER(|)ĐIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE

teden prejme brezplai obískoViggQ]^ aerobikër
TM CHI CHUAN. TREBUŠNI PLES. VADBA ZA NALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
ime in priimek:
Nevenka Šegula
naslov:
Moškai\jci 88/a, 2878 Gorišiúca
Nagrajenka fr^me nagrado po pošti.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, do 8. do 12. ure Zorica Tosic, dr. dent. med. v Majsperku
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Tako rad si imel življenje, poln načrtov in idej. Vedno si bil pripravljen pomagati, nas s prijazno besedo razvedriti, a mi tebi žal nismo mogli pomagati.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
Franca Gomzeja
IZ SLAVSINE 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za svete ma{e ter nam izrekali pisno in ustno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred in ma{o, pogrebnemu podjetju Jan~i~ iz Lenarta, pevskemu cerkvenemu zboru, g. Lujzeku za molitev, govornikoma g. Zvonku in ge. Fran~iki za izre~ene poslovilne besede, nosa~em križev, zastavono{ema in Dru{tvu upokojencev Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju Nevrolo{kega oddelka Splo{ne bolni{nice Maribor, kolektivu Merkurja iz Ptuja in ne~akinji Zinki za njeno veliko pomo~. Vsem in vsakomur {e enkrat hvala.
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
SPOMIN
Gera Franjkovic, roj. [egula
DORNAVA 90 B
Deset let je že minilo, kar zapustila si ta svet. Od{la si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
Mož in tvoji najdražji
Jutranja zarja te je zbudila, se z nemim upom zazrla v oči. Poslednji ti žarek na licu pustila in se od tebe za vedno poslovila ...
ZAHVALA
V 78. letu starosti je za vedno zaspal na{ dragi mož, o~e, dedi, pradedi in tast
Stefan Tasner
Z GRAJENŠČAKA 79
Kadar odhajajo na{i najdražji, je težko živeti z bole~ino v srcu. Dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, hvala vam, ker ste bili z nami ob dnevu slovesa. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sve~e, za sv. ma{e in nam izrekli sožalje. Hvala vsem lovcem in rogistom, posebej {e lovcem LD Des-trnik, ki so na{ega o~eta z vsemi ~astmi pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala sodelavcem Eko-Lesa, Anoksidala in Petovia avta. Hvala gospodu župniku Lahu, DU Grajena, pevcem, govornikom in pogrebnemu podjetju Maher.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Albin, Štefan in Slavko z družinami
Skromno si živela, v življenju mnogo delala, trpela. Nisi umrla zato, ker nisi hotela živeti, umrla si zato, ker bolezen je to hotela.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi drage mame, babice, prababice, ta{~e, svakinje, sestre in tete
Marije Krajnc
IZ GRADIŠČA 32 V ZG. LESKOVCU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za sv. ma{e ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala osebju Internega oddelka Bolni{nice Ptuj, dr. Robertu Glava{u in vsem, ki so ji v zadnjih dneh laj{ali trpljenje.
Hvala govorniku za izre~ne besede slovesa, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ti{ino ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakomur {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Fric, Jakec, Feliks, hčerki Veronika in Štefka z družinami, svak Janez ter ostali sorodniki
Leto dni na tvojem grobu svečke gorijo, nam v očeh pa solze se iskrijo. V srcih naših bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
SPOMIN
9. 4. 2005 je bil dan, ko je ugasnila lu~ življenja in se prižgala lu~ spomina nate, na{ dragi mož, o~e, dedek in tast
Dragan Gregurec
IZ ZAVRČA 8
Hvala vsem za prižgane sve~e in lepe misli ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne; zame pa pomladi ni.
OSMRTNICA
Sporo~amo žalostno vest, da nas je v 76. letu po dolgotrajni in težki bolezni zapustil na{ dragi mož, o~e, tast in dedek
Ivan Korošec
poštar v pokoju
IZ GRADIŠČ 100, CIRKULANE
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 7. aprila 2006, ob 14. uri izpred vežice na cirkulanskem pokopali{~u. Žara bo pripeljana v vežico danes ob 10. uri.
Žalujoči: žena Marija, sin Rajko z ženo Marjano
ter vnuk Alen
Kako je prazen dom,
dvorišče naše,
oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
ob bole~i izgubi ljube žene, plemenite mame, babice, prababice, sosede
Marije Horvat
IZ MURETINCEV 33
1925 t 2. 4. 2006
Iskreno se zahvaljujemo VSEM sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu po~itku, darovali cvetje, sve~e, za sv. ma{e in nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Vsi, ki te imamo radi
Kogar imaš rad, nikoli ne odide, le daleč, daleč je, v boleči praznini živijo hvaležni spomini.
SPOMIN
7. aprila je minilo eno leto, odkar nas je zapustil
Rudolf Vogrinec
PREŠERNOVA 9, PTUJ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete sve~ko.
Žena in Milan z družino
V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega trudna si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečine, a nate večno ostal bo spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Rozalije Kamenšek
IZ GRDINE 6
1922 t2006
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo v tako lepem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e, za sv. ma{e ter nam izrekali sožalje. Hvala govorniku g. Antonu Galunu za govor ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke, g. župnikoma za opravljen obred ter pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: sinova Janko in Jože ter hčerke Cilika, Milica in Danica z družinami
Zaman je bil tvoj boj, zaman
vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi dragega moža, o~eta, tasta, dedka, strica in soseda
Jožeta Hojnika
IZ BODKOVCEV 33
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sve~e, za svete ma{e, nam pa izrazili sožalje ter nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku, govorniku, pevcem, godbeniku za Ti{ino in podjetju Mir. Iskrena hvala PP - PC Predelava, postaji mejne policije Zavr~, Dru{tvu upokojencev, podjetju Boxmark in kolektivu Prodajnega centra Ptuj.
Tvoji najdražji
Skromno in pošteno si živel, ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nisi umrl, ker nisi hotel živeti, temveč, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi dragega moža
Stefana Kara
IZ STOJNCEV 97
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako lepem {tevilu, darovali vence, sve~e, za sv. ma{e ter izrazili sožalje.
Posebna hvala Int. oddeku Bolni{nice Ptuj, Onkolo{kemu in{titutu, g. župniku Janezu Mau~cu za opravljen obred, cerkvenim pevcem, govornikoma g. Kolarju in ge. Hedviki za besede slovesa, zastavono{i, godbeniku za odigrano Ti{ino ter pogrebnemu zavodu Mir. Vsem iskrena hvala.
Žalujoča žena Tončka
Maribor - Ptuj • Epilog krutega umora Ervina Vidoviča
Višje sodisce potrdilo sodbo prvostopenjskega
Senat višjega sodišCa v Mariboru je na seji 23. februarja zavrnil pritožbe zagovornikov vseh treh obtožencev umora 23-letnega Ervina Vidoviča iz Ptuja, Bojana Slana, Filipa Filipoviča in Slavka Hliša, zoper sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je bila izrečena 9. septembra lani. Vse tri pritožbe je senat zavrnil kot neutemeljene in potrdil sodbo prvostopenjskega Okrožnega sodišča na Ptuju.
Naj spomnimo, da je po skoraj osmih mesecih maratonskega sojenja v primeru krutega umora 23-letnega Ptujčana Ervina Vidoviča, katerega truplo so našli dobrih 5 mesecev po izginotju, 10. julija 2004, v zapuščenem lokalu Ana - Beli križ, petčlanski senat Okrožnega sodišča na Ptuju pod predsedstvom okrožne sodnice Marijane Kosi v petek, 9. septembra lani, izrekel sodbo v imenu ljudstva trem obtožencem; 28-letni Bojana Slana in 38-letni Filip Filipovič sta prejela vsak po 15 let, 24-letni Slavko Hliš pa 4 leta in 6 mesecev zaporne kazni.
Le nekaj ur pred izrekom sodbe je na zadnji javni obravnavi okrožni državni tožilec Peter Čibej v zaključni besedi vse tri obtožence obdolžil kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe in krutega umora Ervina Vidoviča, ki naj bi ga v noči s 1. na 2. februar 2004 v zgornjih prostorih zapuščenega lokala Ana - Beli križ brez pravega motiva brutalno izsiljevali, ga pretepali in mučili in mu nato v sostorilstvu vzeli življenje, tako da naj bi ga zadavili. Za
Foto: M. Ozmec
Ervin Vidovič, ki je bil kruto umorjen in najden v prostorih zapuščenega lokala Ana - Beli križ.
to je zahteval za obtoženega Bojana Slana 16 let, za obtoženega Slavka Hliša 17 let in za obtoženega Filipa Filipoviča 18 let skupne zaporne kazni. V preiskavi je po tožilčevih besedah bila posebej prepričljiva izpoved obtoženega Filipoviča, ki pa je pozneje svoje izjave v celoti preklical, a za tožilstvo očitno ni bil prepričljiv. Obtoženi Slana je sicer celotni potek sojenja zanikal očitano mu dejanje, vendar naj bi ga bremenile izjave obtoženega Hliša, ki je sodišču podrobneje razkril vse dogajanje.
Preiskovalci so na kraju krutega zločina našli številne sledove in znake nasilja, na tleh, na postelji in na stenah je bilo veliko krvnih madežev, umorjeni Ervin Vidovič, katerega truplo je bilo po petih mesecih povsem izsušeno, pa je imel okrog vratu zategnjen pas in električni podaljšek, zaradi česar je patolog ugotovil smrt zaradi davljenja; vprašanje pa je, ali niso bile usodne tudi poškodbe zaradi pretepanja. Tožilec Peter Čibej je med drugim ugotovil, da so v času od kritičnega dejanja, od 1. februarja do najdbe trupla 10. julija 2004, v zgornje prostore zapuščenega gostišča lahko hodili, popivali ali kadili travo ali obtoženci ali kdo drug ter da so imeli dovolj časa, da so vse ključne sledove izbrisali.
Številne priče, ki so bile zaslišane, so po tožilčevem mnenju le delno prispevale k razjasnitvi okoliščin, nesprejemljive pa so bile navedbe prič iz zapora v Mariboru. Sodišču je predlagal, da je pri odmeri kazni upošteva predvsem krut način storitve kaznivih dejanj in umora, saj naj bi Ervina Vidoviča brez pravega vzroka mučili, pretepali in nato ubili.
Foto: M. Ozmec
Med izrekom sodbe 9. septembra lani na Okrožnem sodišču v Ptuju; v prvi vrsti stojijo obtoženci (z leve) Bojan Slana, Filip Filipovič in Slavko Hliš.
Zagovorniki vseh treh obtoženih, odvetnik Vladimir Toplak - zagovornik obtoženega Bojana Slane, odvetnica Alenka Čeh Gerečnik - zagovornica obtoženega Filipa Filipoviča ter odvetnik Vojko Škovrlj - zagovornik obtoženega Slavka Hliša, so zaradi pomanjkanja materialnih dokazov za krivdo za vse tri obtožence predlagali oprostilne sodbe. Okrožni državni tožilec Peter Čibej pa je menil, da so organi odkrivanja dolgo tavali v temi, vendar je obtoženi Hliš vse razkril in prispeval, da so se zadeve pričele jasniti. Ponovil je, da vztraja pri svoji obtožbi, in zahteval, da sodišče vsem trem odmeri zahtevane kazni, saj naj bi se nasilna dejanja dogajala zelo pogosto, pojav agresivnosti pa naj bi se že preveč razbohotil.
Pred izrekom sodbe je obtoženi Filip Filipovič vstal in se ozrl k očetu pokojnega Ervina, Francu Vidoviču,
Napoved vremena za Slovenijo
če spomladi grmi, se zima ponovi.
Napoved
Danes bo večinoma sončno, na Primorskem bo še pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 8 do 12, na Primorskem okoli 15 stopinj C. Obeti
V soboto in nedeljo bo povsod pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla.
ter mu dejal: »Upam si vam pogledati v oči, jaz vam nisem ubil sina ...« Pri tem so ga oblile solze, nakar je v solzah dodal: »Jaz česa takega nisem zmožen storiti, nisem vzdržal pritiska kriminalistov. « Zatem se je obrnil k predsednici senata ter ji dejal: »Jaz nisem zmožen storiti tega, kar mi očitate, nikoli nisem Hlišu dajal nobenega denarja, nikoli nisem bil z njim v dobrih odnosih, maščuje se mi, a ne vem, za kaj.«
Izrek sodbe je bil po pričakovanju kratek. Predsednica 5-članskega senata Okrožnega sodišča na Ptuju Marjana Kosi je po tem, ko je ugotovila, da je senat vse obtožence spoznal za krive, obtoženima Bojanu Slani in Filipu Filipo-viču za kaznivo dejanje umora prisodila vsakemu po 15 let zapora, obtoženemu Slavku Hlišu pa za povzročitev hude telesne poškodbe 4 leta in 6 mesecev zapora.
Takoj po izreku sodbe se je Filip Filipovič obrnil proti pazniku in mu pomolil roki, naj ga vklene »ker takih laži ne bo poslušal«. Takoj zatem je pazniku pomolil roke tudi Bojan Slana in molče zapustil dvorano. Predsednica senata Marjana Kosi pa je v nadaljevanju obrazložitve poudarila, da je senat prišel do takšnega zaključka po oceni vseh dokazov, pri čemer so ugotovili, da sta Bojan Slana in Filip Fili-
povič kriva umora in povzročitve hude telesne poškodbe, Slavko Hliš pa le povzročitve hude telesne poškodbe. Vsem trem obtožencem so v kazni všteli čas, ki so ga že prestali v priporu, vsem trem so pripore tudi podaljšali. Sicer pa so takoj po izreku sodbe vsi trije zagovorniki napovedali pritožbe, saj s sodbo niso bili zadovoljni.
Zavrnitev pritožb vseh treh zagovornikov obtoženih in potrditev sodbe prvostopenjskega Okrožnega sodišča na Ptuju je Okrožni državni tožilec Peter Čibej včeraj takole komentiral: »Prepričan sem, da je kazen za vse tri obtožence primerna in bo zagotovo dosegla svoj vzgojni namen. Obenem pa bo prispevala k zmanjševanju pojavov nasil-ništva, ki so se zadnje čase na ptujskem območju prekomerno razbohotili!«
M. Ozmec
Crna kronika
Je kriv alkohol?
Na cesti Pragersko-Kidri-čevo, izven naselja Šikole, se je 25. marca ob 4.00 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo, dve pa lahko telesno poškodovani. 21-letni voznik osebnega avtomobila Honda Civic iz okolice Ptuja je vozil iz smeri Pragerskega proti Kidričevem. V blagem preglednem levem ovinku je vozilo zaneslo na desno, preko asfaltnega ustja lokalne ceste za Cir-kovce. Po več kot 40 metrih drsenja je s sprednjim delom vozila trčil v plastični smernik, zapeljal na levo, na na-sprotnosmerno vozišče, kjer je s sprednjim delom vozila trčil plastični smernik ob levi strani vozišča. Tam je vozilo preskočilo nasip in padlo na njivo, kjer se je začelo obračati, na koncu pa je obstalo na kolesih. Med obračanjem sta iz vozila padla sopotnika, stara 19 in 16 let, oba doma iz okolice Ptuja. V nesreči je bil 16-letnik, ki je sedel na zadnjem sedežu, hudo telesno poškodovan. Policisti so ugotovili, da varnostni pasovi v vozilu niso bili uporabljeni, voznik pa je bil preizkušan z elektronskim alkotestom, ki je pokazal, da je imel v izdihanem zraku več alkohola, kot je dopuščeno.
V križišču zbila kolesarja
Na Dornavski cesti na Ptuju se je 25. marca nekaj minut po 11. uri zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili, ena oseba pa je bila hudo telesno poškodovana. 25-letna voznica osebnega avtomobila Citroen je vozila po lokalni cesti skozi naselje Brstje iz smeri Spuhlje proti Dornav-ski cesti na Ptuju. V križišču s prednostno Dornavsko cesto je zapeljala na prednostno cesto in zavijala v levo, tedaj pa je z njene leve strani pripeljal 16-letni voznik kolesa z motorjem Gilera Runner, doma iz okolice Ormoža. Voznica je z vozilom trčila v desni bočni del kolesa z motorjem, zaradi česar je voznik padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico.
hitriKREDIT.com
Tel.: 02/771 15 41
117, Ptuj
Kumik Edvard s.p., Na gmajni 29, Orehova vas
PVC oima in vrata, dvižna garažna vrata po meri,

%

^panela
Miia od 210.000 SIT dalje
Telefon 02 7411 S23,
Gsm 041 614 8», 041 691 540
d.0.0, ; i OENOŽ ^
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI

PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL. i
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
PT
štuki 26a l|SmerGr^a> Biil|aii«[niiisf. m.: 02 787-86-70, 041 716-25f