Letnik LV, maj 2017 Cena: 3,75 € revija za tehniško ustvarjalnost RV-model jadrnice ^ Sestavimo si kompresor za barvanje z zračnim čopičem 1 Večnamensko sito ^ Ustvarjanje s pluto Zveza za tehnično kulturo Slovenije | www.zotks.si 9770040771208 ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE PRIREDITVE ZOTKS V SOLSKEM LETU 2016/2017 AKTIVNOST IN KRAJ DOGAJANJA NA DRŽAVNI RAVNI ŠOLSKO TEKMOVANJE DRŽAVNO TEKMOVANJE Državno tekmovanje srednješolcev iz znanja kemije za Preglove plakete, Ljubljana 6. 3. 2017 6. 5. 2017 Srečanje mladih tehnikov OŠ NIS, Ljubljana Regijska tekmovanja, končana do 20. 4. 2017 5. 5. 2017 Tekmovanje v konstruktorstvu in tehnologiji obdelav materialov, Ljubljana Regijsko tekmovanje -7. 4. 2017 13. 5. 2017 © Državno srečanje mladih raziskovalcev, Murska Sobota Državno tekmovanje v modelarstvu za osnovnošolce Regijska tekmovanja -različno za posamezne regije Regijska tekmovanja, končana do 20. 5. 2017 15. 5. 2017 3. 6. 2017 © Raziskovalni tabori, ustvarjalne poletne šole in delavnice Poletje 2017 Pridruži se nam na poletni šoli modelarstva, elektronike in robotike, na radioamaterskem taboru ali pa na spletni strani tabori.zotks.si izberi katero drugo dejavnost, ki te zanima. Prideš? tabori.zotks.si | tabori@zotks.si | 01 25 13 727 | Facebook: @ZOTKS STUDIO MDnFRNA * TelekomSIovenije V OBJEKTIVU 1. T2 buckeye je North Američanov šolski dvosedežnik, ki je prvič poletel pred skoraj šestimi desetletji. V prvi vrsti je bil namenjen šolanju pilotov mornarice ZDA (Navy). Pozneje sta letalo začeli uporabljati še Venezuela (T2 D) in Grčija (T2 E). Maketa na sliki prikazuje eno od 40 letal Grškega vojaškega letalstva, kjer ta letala letijo še danes. Avtor Wolfpackove makete v merilu 1 : 72 je Silvo Privšek. 2. 6. aprila je minilo 76 let od napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo. Nebo nad tedanjo državo so branili takrat najsodobnejši lovci messerschmitt Bf-109 E3. Enega izmed njih, »Črnega 2«, predstavlja maketa v oseminštiridesetkratni pomanjšavi, katere avtor je hrvaški maketar Roko Majica. 3. Predrag Hluchy je avtor diorame v merilu 1 : 72 z ICM-jevim tovornjakom ZIL-157 in dvema figurama delavcev na dvorišču med vsakdanjimi opravili. 4. Izjemna ponazoritev nemškega letala s plovci albatros W4 je delo Igorja Prosena iz Ljubljane. Mornariško šolsko letalo albatros W4 je izpeljanka lovca albatros D. I, ki so mu vgradili večja krila in dodali plovce za pristajanje na vodi. V letih 1916 in 1917 so v Albatros Flugzeugwerke zgradili 118 letal tega tipa, ki sta jih predvsem za šolanje uporabljali v 1. svetovni vojni poraženi Nemško cesarstvo in avstro-ogrska monarhija. 5. Trgovec z igračami MoKo iz Domžal je pred leti ljubiteljem modelnih železnic ponudil v samozaložbi izdane modele dizelske lokomotive, izdelane v tovarni Buro Bakovic, v merilu 1 : 87 (H0). Modeli v štirih izpeljankah z oznakami Slovenskih železnic SŽ-642 in SŽ-643 so bili umeščeni v peto in šesto železniško obdobje, modeli v dveh izpeljankah z oznakami Jugoslovanskih železnic JŽ-643 pa v četrto železniško obdobje. Foto: P. Hluchy, A. Kogovšek in I. Kuralt Vrhunska znanost.. m o Vse, kar delamo, delamo za dobro ljudi. Kakovost je temelj naše predanosti bolnikom in našega odnosa do zdravja. Naše delovanje temelji na dolgoletnem znanju in izkušnjah, medsebojnem zaupanju, vključevanju in spoštovanju različnosti ter na najvišjih etičnih vrednotah. Stalna vlaganja v raziskave, inovacije in napredek proizvodnje omogočajo, da doma in po svetu ponujamo visoko-kakovostna, varna ter cenovno dostopna zdravila. Z dolgoročno načrtovanim razvojem zagotavljamo pogoje za nova delovna mesta in izobraževanje ter napredovanje strokovnjakov v vrhunske znanstvenike. Kot odgovoren delodajalec skrbimo za razvoj zaposlenih, odgovoren odnos z lokalnimi skupnostmi ter trajnostni razvoj okolja. Lek je cenjen član skupine Sandoz, vodilne svetovne družbe v hitrorastoči generični farmacevtski industriji. ...za zdravje. (D 8 CO CO C ti CO CM m i-» co Š 2 ■O CO s co i o CO E lek član skupine Sandoz let razvoja POLNI CERTIFIKAT t a Družini AMBASADOR prijazno KORPORATIVNE podjetje INTEGRITETE tsm revija za tehniško ustvarjalnost ^Izdajatelj: Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zaloška 65, 1000 Ljubljana, p. p. 2803 telefon: (01) 25 13 743 faks: (01) 25 22 487 spletni naslov: http://www.zotks.si ^Za izdajatelja: Jožef Školč ^ Odgovorni urednik revije: Jože Čuden telefon: (01) 47 90 220 e-pošta: joze.cuden@zotks.si revija.tim@zotks.si Uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Čuden, Mija Kordež, Igor Kuralt, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Roman Zupančič. ^ Lektoriranje: Katarina Pevnik Poslovni koordinator: Anton Šijanec telefon: (01) 47 90 220 e-pošta: anton.sijanec@zotks.si ■^Oglaševanje: www.tim.zotks.si ^ Naročnine: telefon: (01) 25 13 743 faks: (01) 25 22 487 e-pošta: revija.tim@zotks.si Revija TIM izide desetkrat v šolskem letu. Cena posamezne številke je 3,75 EUR z že vključenim DDV. Redni naročniki TIM prejemajo z 10-% popustom, letna naročnina znaša 33,75 EUR z DDV. Naročnina za tujino znaša 50,00 EUR. Naročila na revijo TIM sprejemamo na zgornjih stikih in veljajo do pisnega preklica. ^Računalniški prelom: Model Art, d. o. o. ^Tisk: Grafika Soča, d. o. o. ^ Naklada: 2.100 izvodov Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 117/2006 s spremembami in dopolnitvami) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %. Izid revije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij. Brez pisnega dovoljenja Zveze za tehnično kulturo Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. ^Fotografija na naslovnici: RV-modeli jadrnic razreda F5G so se razvili iz nekoč zelo priljubljenih modelov tričetrtmetrskega razreda G za prosto vožnjo. Danes je F5G standardna kategorija na šolskih tekmovanjih. ^Foto: Ožbej Plos ^ REPORTAŽA 2 Plastične makete na sejmu v Nurnbergu -novosti 2017, Italeri in Airfix ^ MAKETARSTVO 6 Republic F-47D thunderbolt ^MODELARSTVO 11 Model hidrogliserja jastog (4. del) 20 Nasveti iz domače delavnice - Sestavimo si kompresor za barvanje z zračnim čopičem 40 Novo na trgu ^ PRILOGA 16 RV-model jadrnice ^TIMOVO IZLOŽBENO OKNO 22 Citroën 2CV »Sausss Ente« (Revell, kat. št. 07053, M: 1 : 24) 24 Oklepni avtomobil P204 (f) (panhard 178) (Revell, kat. št. 03259, M: 1 : 35) ^ELEKTRONIKA 27 DCC-dekoder modelne železnice (2. del) 30 Oddajnik za lov na lisico ARG TX-80 ^IZDELEK ZA DOM 32 Večnamensko sito ^ZA SPRETNE ROKE 36 Ustvarjanje s pluto 38 Zložljive škatlice iz polsti 1 REPORTAŽA PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NÜRNBERGU -NOVOSTI 2017 Nürnberg, 1.-6. 2. 2017 Mitja Maruško Foto: Jože Čuden Italeri talijanski proizvajalec Italeri je svoj prostor na policah slovenskih trgovin izgubil že pred leti, ko je opešal slovenski uvoznik, vendar živahno nadaljuje tradicijo bogatega letnega programa s kar nekaj novostmi. Kot mnogi drugi izdelki so tudi njihove novosti v glavnem dosegljive v internetnih trgovinah. Poleg klasičnih plastičnih maket Italeri širi tudi ponudbo kompletov za strateške igre. Za serijo »Svet tankov«/»World of Tanks« v merilu 1 : 56 prihajata na trg sovjetska tanka KV-1 (56505) in JS-2 (56506). V ponudbi posameznih vozil pa spet najdemo kombinacijo KV-1/KV-2 (15763), ameriški lovec tankov M18 hellcat (15762), ameriški tank M3/M3A1 stuart (15761) in ruski tank JS-2 (15764). V merilu 1 : 35 pa bosta na voljo še jagdpanzer IV (36510) in 38(t) hetzer (36511). Za strateško igro »World of War-ships« prihaja maketa nemške oklepni-ce Tirpitz v merilu 1 : 700 (46504). V svet strateških iger sodi tudi komplet figur in vojaških vozil iz bitke za francoski Arras, kjer je potekala ena od prvi Rommlovih ofenzivnih akcij v letu 1940 (6118). Ameriško osamosvojitveno vojno obeležuje set z ameriškimi, francoskimi in indijanskimi vojaki (6180). Komplet 6179 je posvečen ameriški državljanski vojni in vsebuje unionistične in konfederacijske čete s farmo in hlevom. Kot zadnji novosti v merilu 1 : 72 sta tu prikaz bitke na ruski fronti med tankovskimi silami s pehoto nemške in sovjetske vojske pri Malinavi leta 1944 (6182) ter bitke pri El Alameinu z železniško postajo, britanskimi in nemškimi četami, italijansko topniško baterijo, nemškim tankom panzer IV, britanskim shermanom M4A2 in vlačilcem topov morris quad s topom (6181). Italeri nikoli ni imel obsežnega programa ladijskih maket, zato pa so najnovejše izdaje zelo odmevne. Letošnja novost bo maketa nemškega hitrega torpednega čolna S-38 v merilu 1 : 35 (5620). Tu pa je še izdaja italijanskega diverzantskega torpeda S.L.C. »maiale« v merilu 1 : 35 (5621). Med letalskimi maketami v merilu 1 : 72 najdemo številne ponatise z novimi nalepkami. SD ob kataloški številki bo označeval še posebno bogat izbor oznak na nalepkah. Mnoge smo že dalj časa pogrešali na trgu. Tu je najprej nemški bombnik junkers Ju-88 A-4 (1018), ameriški lovec P-47D-30-RA thunderbolt (1368SD), ameriški dvo-sedežni F-5F tiger II (1382SD), britanski bombnik wellington Mk.IC (1383), sodobni jurišnik tornado GR.1 z oznakami prve Težki sovjetski tank JS-2 v merilu 1 : 56 Jagdpanzer IV v merilu »World of Tanks« 1 : 35 iz serije Sovjetski tank KV-1 v merilu 1: 56 Nabor maket oklepne tehnike iz kompletov strateških iger (1 : 72) Nemški torpedni čoln S-38 v merilu 1 . upodobiti v tem velikem merilu. 35 je imel posebno vrsto kamuflaže, ki jo je najlažje 2 REPORTAŽA F-35A lightning je povsem nova, velika in dobro detajlirana maketa v merilu 1 : 32. zalivske vojne (1384), mornariški lovec F/A-18 (1385SD), francoski lovski bombnik jaguar A z oznakami zalivske vojne (1386SD), ameriški bombnik B-57B canberra (1387SD), italijanski bombnik S.M.81 pipistrello (1388), italijansko transportno letalo S.M.82 marsupiale (1389), italijanski lahki bombnik in izvidnik caproni Ca.311 (1390), nemški bombnik junkers Ju 86E-1/E-2 (1391SD), ameriški mornariški jurišnik A-6E intruder (1392SD), potniško letalo DC-3 z oznakami družbe Breitling (1393), F/A-18 hornet z oznakami srečanja »Tiger Meet 2016« (1394SD), F-5E tiger II z oznakami švicarske akrobatske skupine Patrouille Suisse (1395SD), britansko šolsko letalo hawk T.1 (1396), izraelski kfir C2 (1397SD), ameriški dvosedežni lovec F-100F super sabre (1396SD), bombnik F-111A aardvark (1399), transporter C-130J hercules (1400SD) in harrier GR.3 z oznakami iz Falklandske vojne (1401). Helikopter H-21C »leteča banana« v merilu 1: 48 V večjem merilu 1 : 48 pri Italeriju pripravljajo novo izdajo radarsko nevidnega F-117A nighthawk (2750), sodobnega lovca EF-2000 eurofighter (2754), cessne C 172 skyhawk z oznakami hrvaškega letalstva in »vsiljivega gosta« na Rdečem trgu v Moskvi (2764SD), tornada IDS s posebnimi oznakami obletnice 311. eska-drilje italijanskega letalstva (2766SD), italijanskega lovca macchi MC.200 serije XXI (2767), britanskega lovca hawker hurricane Mk.I v tropski izvedbi (2768SD), nemškega strmoglavega bombnika junkers Ju 87 B-2/R-2 stuka (2769) in ameriškega F-4E phantom II (2770SD). Od Academyja prihaja britanski lovec hunter F.Mk.6/9 (2772), povsem nova pa naj bi bila italijanska lovca reggiane Re.2000 (2771) in macchi MC.205 veltro (2765), čeprav bi slednji lahko priletel tudi iz Hasegawine jate, kot je na začetku leta priletel tudi v Eduardov program. Nova kombinacija oznak na maketi ameriškega helikopterja H-34 V največjem merilu 1 : 32 se nam obeta popolnoma nova maketa najsodobnejšega večnamenskega lovca F-35A lightning II z oznakami letalskih sil, ki pravkar prejemajo prva letala tega tipa (2506SD). Na voljo bosta tudi dvosedežna različica lockheed TF-104 starfighter (2509SD) in britanski jurišni bombnik tornado GR.4 (2513SD). K navedenim maketam sodijo tudi novo oblikovane figure Natovih pilotov in tehničnega osebja v merilu 1 : 32 (2511). Helikopterski izbor predstavljajo v merilu 1 : 72 italijanska različica HH-101 caesar/AW-102 TTH (1371SD) v merilu 1 : 48 pa ameriški CH-47D chinook (2672SD), AH-64D longbow apache (2748SD), bell AH-1Z viper (2773), H-21C »flying banana« (2774SD), AB 212 ASW (2775), H-34 (2776) in AB 206B1, tudi s hrvaškimi oznakami (2778). V merilu 1 : 35 Italeri pripravlja popolnoma novo maketo italijanskega oklep- Nova maketa italijanskega oklepljenega izvidnika LMV lince v merilu 1 : 35 Maketa italijanskega vlačilca iveco hi-way v merilu 1 : 35 je posvečena 40-letnici družbe Iveco. MAN TGX XXL v merilu 1 : 35 s slikovito poslikavo družbe »Wolf Transporte« Mercedes benz SK eurocab prihaja v merilu 1 : 35. 3 REPORTAŽA Odlično detajlirana klasična maketa »kettenkrada« v merilu 1 : 9 je dobrodošel ponatis makete, ki je izšla v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. ljenega izvidnika LMV lince s posadko (6537). Med ponatise pa sodijo nemški sd.kfz.179 bergepanther (285), nemški de-mag sd.kfz.10 s 5-cm topom Pak 38 (6383), nemško prikolico za strelivo sd.anhan-ger 51 (6450), 15-cm raketni sistem panzerwerfer 42 na polgoseničarju (6546), nemški tank panzer IV F1/F2/G z jurišno skupino (6548), nemški goseničar steyr RSO/01 z nemškimi vojaki (6549), italijan- ski srednji tank M13/40 s četo bersaljerjev (6543), italijanski samohodni top M40 da 75/18 (6544), italijansko štabno vozilo 508 CM »coloniale« (6550), britanska samohodna havbica kangaroo (6551), ameriški lovec tankov M36B1 (6538), izvlečni tank M32 (6547), britanski oklepni kolesnik staghound Mk.I (6552SD) in land rover serije III 109. italijanske civilne garde (6542). V merilu 1 : 72 Italeri znova ponuja maketo nemškega sd.kfz.176 sturmpanzerja IV brummbar (7050), italijanskega oklepnika AB 41 (7051), nemškega tovornjaka opel blitz v ambulantni izvedbi (7055) in nemškega poveljniškega lahkega tanka sd.kfz 265 panzer I (7072). Italeri v serijo maket oklepne tehnike v merilu 1 : 48 prispeva le malo. Letos bosta to maketarska kompleta z barvami in maketami nemškega tovornjaka opel blitz (70393) ter italijanskega kolesnega oklepnika AB 43 z oznakami policijskih enot (70394). Italeri še vedno prednjači v ponudbi maket velikih tovornih vozil, zato tržišču zlahka ponudi tudi številne ponatise. V letu 2017 bomo tako ugledali v merilu 1 : 24 tovornjak vlačilec MAN 26.321 formel six (756), tovornjak scania 142M s prikolico (770), vlačilec DAF 3600 (777), tovornjak MAN TGX XXXL euro 6 (3916), prikolico firme »Schoni.ch« (3918), priko-lico-cisterno tecnokar 20 (3929), vlačilec scania 164L top class (3922), tovornjak s prikolico DAF XF105 »Maritime« (3920), vlačilce MAN TGX XXL družbe »Wolf Transporte« (3921), volvo FH 16 globetrotter 4 * 2 (3923), mercedes benz SK euroca 6 * 4 (3924), iveco turbostar 190.48 special (3926), iveco hi-way z oznakami ob 40-le-tnici podjetja Iveco (3919), iveco hi-way 480 z nizko kabino (3928) ter freightliner FLD 120 special (3925). Popolnoma nova maketa je vlačilec scania S730 highline 4 * 2 (3972). Tudi izbor osebni vozil ni zanemarljiv, saj v merilu 1 : 24 najdemo avtomobile renault 5 (3652), VW hrošč (3708), VW hrošč v izvedbi kabriolet (3709), alfa romeo giulietta spider 1600 (3653), lancia stratos HF (3654) in ford escort Mk.II (3655). Povsem nova bo maketa malega fiata 500F v merilu 1 : 12. V izjemno velikem merilu 1 : 9 prihajata nemški motor in polgoseničar NSU HK 101 »kettenkrad« (7404) in motor norton commando 750cc (4640). Italeri je svoje začetniške komplete opremil še s poučnim videom in v letošnjem katalogu ponudil policijski helikopter Bo-105 v merilu 1 : 32 (72003), lovca EF-2000 eurofighter typhoon v merilu 1 : 72 (72001) in lamborghinija miuro vmerilu 1 : 24 (72002). Airfix Ugledni britanski proizvajalec Airfix že več let doživlja temeljit preporod in povečuje svoj tržni delež tudi prek meja britanskega otoka. Kar nekaj novih odličnih izdaj letalskih maket je bilo zelo hitro razprodanih. Na sejmu je Airfix zastopal nemški uvoznik Glow2B, ki ponuja bogato paleto Airfixovih izdelkov, čeprav ne prav vsega programa. Na razstavnem prostoru so vidno mesto dobile hitro sestavljive plastične makete iz serije »Quickbuild«, ki spominjajo na sistem Lego. Iz že obarvanih sestavnih delov, ki imajo tudi ustrezne oznake, je mogoče sestaviti ljubko maketo igračo. Tu sta novi maketi VW kombija (J6017) in akrobatskega hawka T.1 iz sestava »Red Arrows« (J6018), nekaterim maketam pa so spremenili le barvo. 4 REPORTAŽA Britanski lovec supermarine spitfire PR.XIX v merilu 1 novimi oznakami. 72 izide z Britansko šolsko letalo BAE hawk T.1 v hitro sestavljivi izvedbi Japonski lovec mitsubishi A6M2b zero izide z novimi oznakami v merilu 1: 72. Radarska izvedba britanskega lovca avro shackleton AEW2 v merilu 1: 72 Listajoč nov katalog najprej naletimo na začetniške komplete, kjer so dodali v merilu 1 : 72 maketo britanskega šolskega letala hunting percival jet provost T.4 v rdeči shemi akrobatske skupine Rdeči pelikani (A55116). Med maketami v merilu 1 : 72, ki so jim spremenili oznake, prihajajo britansko izvidniško letalo royal aircraft factory BE2C iz prve svetovne vojne z novimi slikovitimi oznakami (A02104), ameriški lovec curtiss tomahawk Mk.IIIB z britanskimi oznakami (A01003A), ameriški lovec P-51D mustang (A01004A), japonski mitsubishi A6M2b zero (A01005A), britanski lovec spitfire PR.XIX (A02017A), nemški lovec messerschmitt Bf 110C (A03080A), mornariško torpedno letalo fairey swordfish Mk.I (A04053A) in britanski bombnik bristol blenheim Mk.IV (A04061). Z nekaj dodanimi novimi deli je med novostmi še puščavska izvedenka junkers Ju 87B-2/R-2 stuka (A03089), britanska izvedenka bombnika boeing B-17 flying fortress Mk.III za elektronski boj (A08018) in britansko protipodmorniško letalo avro shackleton AEW.2 (A11005). Iz povsem novih kalupov pa prihaja nemški reakcijski lovec messerschmitt Me 262A-1a (A03088) in zgodnja izvedenka ameriškega bombnika Britanska različica ameriškega lovca F4K phantom II v merilu 1 : 72 north american B-25C/D mitchell (A06015), ki smo jo že dolgo pogrešali v tem merilu. Britanske maketarje bo najbolj razveselila britanska izvedenka phantoma FG.1 (A06016). Podjetna poteza je oblikovanje ogromne škatle z maketo ameriškega bombnika B-17G in celotnega seta oskrbovalnih vozil v merilu 1 : 72 (A12010). V merilu 1 : 48 bo Airfix izdal novo maketo ameriškega lovca P-51D mustang (A05131) in v letu 2017 ne bo edini proizvajalec, ki je ocenil, da je maketarski trg za tega lovca nenasiten. Poleg Special Hobbyjeve makete bomo zdaj dobili še Airfixovo izdajo britanskega amfibijskega letala supermarine walrus Mk.I (A09183). Najbolj dobrodošla novost je britanski povojni mornariški lovec hawker sea fury FB.II (A06105). Nove oznake pa prejmejo gloster meteor F.8 z oznakami iz korejske vojne (A09184), nemški strmoglavi bombnik junkers Ju-87B-2/R-2 stuka (A07115), britanski mornariški lovec hawker sea hurricane Mk.IB (A05134), britanski lovec s strojnično kupolo boulton paul defiant NF.1 (A05132) in ameriški lovec curtiss tomahawk Mk.IIB (A05133). Airfixov katalog za leto 2017 prinaša kopico odličnih ilustracij in že omenjene novosti, kjer se Airfix dobro kosa z Revellom. Malce pa nas skrbi dejstvo, da v katalogu ni več klasične ponudbe ladij, figur in ostalih tradicionalnih in zgodovinskih Airfixovih maket. 5 MAKETARSTVO REPUBLIC F-47D THUNDERBOLT ^ Marko Malec Risbi: Ognjan Petrovič lavni ameriški lovec in lovec-bombnik republic F-47D je med drugo svetovno vojno sodeloval prav na vseh bojiščih sveta. Narejenih je bilo več kot 12.500 thunderboltov različnih izvedenk. Po koncu druge svetovne vojne je še vse do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja uspešno nadaljeval službo v različnih vojaških letalstvih v več kot 20 državah. Na začetku leta 1952 je tudi nekdanje jugoslovansko vojaško letalstvo prejelo thunderbolte, ki so nato kar nekaj let bili okostje vojaškega letalstva. V Jugoslaviji so aktivno leteli do leta 1961. Največji in hkrati najtežji enosedi lovec, skonstruiran pred drugo svetovno vojno, je bil delo Aleksandra Kartvelija in proizvajalca Republic. Prototip z oznako XP-47 je prvič vzletel 6. maja 1941. Prvo serijsko različico P-47B so v ameriško vojaško letalstvo začeli uvajati junija 1942. Narejenih je bilo 171 kosov te različice. V operativno uporabo so jih vključili sredi aprila 1942. Septembra 1942 so pri Repu-blicu začeli proizvodnjo različice P-47C, ki so jo izdelovali do začetka leta 1943. Narejena sta bila 602 primerka te različice. Po koncu proizvodnje različice C so začeli izdelovati izboljšano različico D, ki so jo izdelali v skoraj neverjetnem številu primerkov. Med proizvodnjo so uvedli številne izboljšave, zato je nastalo tudi mnogo podrazličic. Model P-47D so izdelovali v dveh osnovnih podrazličicah: t. i. »razor-back« z rešetkasto kabino in »bubble« s kapljičasto. V Republicovi izpostavi v Farmingdalu so nastajale podrazličice P-47D-1RE do D-22-RE, v novozgrajenem proizvodnem obratu v Evansvillu pa podrazličice P-47D-2RA do D-23-RA. Vsega skupaj so izdelali kar 6266 kosov podrazličice »razorback«. Pri podjetju Curtiss-Wright pa so licenčno izdelali še 354 kosov različice P-47G-1-CU do 15-CU. Najpomembnejši spremembi, novo aerodinamično kapljičasto kabino in zmanjšanje prečnega preseka zadnjega dela trupa, so vpeljali pri podrazličici P-47D-25-RE. Vsega skupaj so izdelali 6293 primerkov modela P-47D s kapljičas-to kabino. Ena od večjih konstruktorskih sprememb je bila tudi uvedba univerzalnega krila z možnostjo nošenja različne vrste oborožitve. Štirikraki propeler s širšimi kraki so uvedli pri različici P-47D-20-RE, kot tudi dodatno površino pred smernim stabilizatorjem. Pri podrazliči-ci P-47D-35-RA so pod krili namestili 10 nosilcev za nevodene i7strelke HVAR-5 Priprava jugoslovanskih thunderboltov na let. Fotografija je bila verjetno posneta na vojaškem letališču Petrovac pri Skopju. Letalo s taktično številko 135 (13135) je brez podkrilne oborožitve, kar kaže, da je eden od F-47D, dobljenih od Francozov. (Posredoval Ognjan Petrovič) P-47D-25RE 226671, predhodna različica jugoslovanskih thunderboltov, ki ga je avtor članka slikal na srečanju starodobnikov na Češkem v mestu Rudnice na Labi leta 1995. Originalnega MX-X, poimenovanega No Guts No Glory, je pilotiral poročnik Ben I. Mayo in z njim dosegel štiri zračne zmage. Bil je poveljnik 82. lovske eskadrilje, ki je bila del 8. letalske armade ZDA in je domovala na letališču Duxford. (Foto: Marko Malec) Različica P-47M je imela v bistvu trup različice D, vendar vgrajen močnejši motor, in je bila predvidena izključno za lovske naloge. Izdelali so jih 130, uporabljali pa so jih v boju proti nemškim reaktivnim letečim bombam V-1 in novim nemškim reaktivnim letalom. Zadnja različica P-47N je bila posebej razvita za letalske operacije na Tihem oceanu. P-47N je imel večje krilo, bil pa je tudi najtežji med vsemi. Izdelali so jih 1816. Serijska proizvodnja thunderboltov se je končala decembra 1945, skupno pa so jih izdelali kar 15.634. Največji uporabnik thunderboltov je bilo seveda ameriško vojaško letalstvo. Uporabljali so jih na vseh bojiščih in za raznovrstne naloge. Pri nalogah spre- mljanja in zaščite težkih bombnikov na velikih višinah so piloti s thunderbol-ti dosegli veliko število zračnih zmag. Še posebej pa so se proslavili v jurišnih nalogah, bombardiranju in raketiranju zemeljskih ciljev, saj je bil thunderbolt zelo robustno in trpežno letalo in tudi z močno poškodovanim letalom se je mnogim pilotom uspelo vrniti na domače letališče. V ameriškem vojaškem letalstvu je bilo s thunderbolti opremljenih kar 58 lovskih skupin (Fighter Groups) v devetih letalskih armadah. Thunderbolti 12. in 15. letalske armade so od leta 1944 bili bazirani v Italiji in so do konca druge svetovne vojne leteli kot spremljevalci težkih bombnikov tudi nad ozemljem Ju-goslaviie in Balkana. 6 MAKETARSTVO Inženir Viktor Tomič pred thunderboltom v času, ko je kot eden od vodilnih letalskih tehnikov služboval na vojaškem letališču Cerklje ob Krki. Fotografija je bila posneta leta 1961. Cerklje ob Krki so bile poleg Petrovca pri Skopju glavna baza jugoslovanskih thunderbol-tov. (Last družine Viktorja Tomiča) Dva para thunderboltov med letom na veliki prvomajski paradi leta 1954. F-47D s taktično številko 64 in napisom hajduk je pilotiral podpolkovnik Ante Sardelic. (Zbirka Marka Malca) Angleška RAF je prevzela 826 letal P-47D, od tega 240 različice razorback, ki so dobila angleško oznako thunderbolt I in 590 s kapljičasto kabino z oznako thunderbolt II. Ta letala so sodelovala samo v zračnih bojih na območju jugovzhodne Azije. Thunderbolte je od Američanov dobila tudi Sovjetska zveza, in sicer 399 kosov. Po vstopu Brazilije v drugo svetovno vojno so Brazilci dobili 88 letal različice P-47D. Vojaško letalstvo svobodne Francije je od avgusta 1943 do konca vojne prejelo kar 446 thunderbol-tov različice D, ki so jih po koncu druge svetovne vojne uporabljali tudi v bojih v Alžiriji. Eskadrilja z mehiškimi piloti in tehniki je v okviru USAAF sodelovala v bojnih akcijah na Filipinih. Zanimivo je, da so tri thunderbolte uporabili celo v nemški Luftwaffe. Po zasilnih pristankih zavezniških pilotov so jih zasegli, popravili in z njimi tudi leteli. Približno dve tretjini P-47 je preživelo drugo svetovno vojno in so jih Američani po njej v okviru različnih programov vojaške pomoči predali drugim letalstvom. Iz tega naslova je thunderbolte dobilo 15 držav. V nekaterih vojaških letalstvih so thunderbolti ostali v operativni uporabi celo do konca 60. let prejšnjega stoletja. Z reorganizacijo ameriškega vojaškega letalstva USAAF leta 1948 in ustanovitvijo samostojnega vojaškega letalstva (USAF) so vsa vojaška letala preimenovali. Tako je P-47 dobil novo oznako F-47 (F kot Fighter - lovec), ohranili pa so ime thunderbolt. ZDA so thunderbolte po vojni obdržale v sestavu okupacijskih enot, nato pa so jih v velikem številu uvedli v eskadrilje Nacionalne garde za šolanje rezervnih pilotov, kjer so jih uporabljali vse do sredine 50. let prejšnjega stoletja. Thunderbolti v Jugoslaviji Jugoslovansko vojaško letalstvo (JVL) je bilo v povojnem času opremljeno predvsem z letali sovjetskega porekla, ki so jih dobili malo pred koncem druge svetovne vojne ali takoj po njej. Le manjše število jih je bilo angleškega izvora. Leta 1948 so v oborožitev uvedli tudi določeno število messerschmittov Me-109G, ki jih je Jugoslaviji predala Bolgarija kot del vojne odškodnine, saj so z mednarodno pogodbo Bolgariji omejili število vojaških letal zaradi sodelovanja z nacistično Nemčijo. Takratna jugoslovanska letalska industrija je izdelovala pretežno šolska letala, razvoj in opremljanje vojaškega letalstva pa sta slonela na letalih, ki so jih dobili od SZ. S prekinitvijo odnosov s SZ po razvpiti resoluciji informbiroja leta 1948, so bile prekinjene tudi dobave sodobne vojaške tehnike. To je povzročilo velike težave pri obnavljanju opreme za jugoslovansko vojsko, predvsem za njeno vojaško letalstvo. Večina vojaških letal je bila že precej iztrošena. Do zmanjšanja vojaških zmogljivosti je prišlo ravno v času, ko je bilo treba jugoslovansko vojaško letalstvo temeljito posodobiti. Prvi korak k reševanju teh težav je bila uvedba domačega lovskega letala ikarus S-49A. Leta 1950 je prišlo do izboljšanja odnosov med Jugoslavijo in ZDA ter zahodnoevropskimi državami. V zahodni Evropi so spoznali pomembnost in koristi od nudenja pomoči Jugoslaviji, med drugim tudi vojaške. To je še posebej odražalo po obisku načelnika Združenega generalšta-ba ZDA v Jugoslaviji, generala Collinsa, ki se je ob tej priložnosti prepričal o sposobnosti jugoslovanske vojske, da lahko brez večjih težav prevzame ameriško vojaško tehniko. Na podlagi tega je bil 14. novembra 1951 med FNRJ in ZDA podpisan sporazum o vojaški pomoči (Mutual Assistance Pact), s katerim je bila omogočena dobava ameriške vojaške tehnike Jugoslaviji. V to naj bi bila vključena tudi letala tipa F-47D. Thunderbolt je bil prvo letalo, kupljeno v ZDA, in zadnje propelersko letalo v oborožitvi JVL. Konec leta 1951 so prvi jugoslovanski piloti odšli v ZDA na prešolanje na letalo F-47D, ki je potekalo v letalskih bazah Fort Knox v Kentuckyju in Shaw Field v Južni Karolini. Prešolanje jugoslovanskih pilotov se je končalo že decembra 1951. Tako kratko prešolanje na tako letalo je presenetilo tako ameriške inštruktorje kot tudi pilote učence iz Francije, Velike Britanije, Turčije in Grčije, ki so prešolanje začeli istočasno, a zaključili veliko pozneje. Osnovno izobraževanje in preverjanje tehnike pilotiranja so opravili na šolskih letalih north american 7 MAKETARSTVO T-6 texan, potem pa prešli na F-47D. Več jugoslovanskih pilotov je po samo dveh letih na texanih samostojno poletelo na F-47D, podpolkovnik Nikola Lekic pa celo samo po enem letu. Ameriškim inštruktorjem je še posebej ostal v spominu poročnik Stevo Leka, ki jih je navdušil z akrobacijami na thunderboltu. 31. decembra je v pristanišče Pulj priplula ameriška letalonosilka, na kateri je bil prvi kontingent letal F-47D, skupaj z rezervnimi deli. Letala so prepeljali na puljsko vojaško letališče, kjer je tehnično osebje opravilo dekonzervacijo letal, jih začelo sestavljati in preizkušati. Ustanovljen je bil Center za prešolanje pilotov, v katerega so kot inštruktorje vključili pilote, ki so opravili prešolanje na thunderbolte v ZDA. Sredi januarja 1952 je puljsko letališče obiskal tudi maršal Tito in se prepričal o kakovosti nove letalske tehnike ter usposobljenosti pilotov in tehničnega osebja, ki je bilo zadolženo za opremljanje JVL s thunderbolti. S prihodom novih letal se je predvsem tehnično osebje srečalo z novimi izzivi. Thunderbolti so zahtevali specifičen način vzdrževanja in operativne uporabe, predvsem pa je bil izziv uporaba anglosaksonskih merskih enot. Ker dvosede različice niso imeli, sta učenec in inštruktor letela v paru, vsak v svojem letalu. Način pilotiranja F-47D se je precej razlikoval od tistega na prejšnjih tipih letal, s katerimi so dotlej leteli jugoslovanski lovski piloti. Thunderbolt je bil težji, pri strmoglavem letu in pri ostrejših zavojih so se piloti morali strogo držati navodil, predpisanih s standardi USAF. V nekaterih primerih, ko piloti teh navodil niso upoštevali, je prišlo tudi do nesreč. Do konca leta 1952 je JVL na ta način izgubila kar nekaj teh letal. Težavo je predstavljala tudi bojna priprava thunderboltov. V JVL so morali pripraviti in vzpostaviti svojo taktiko bojne uporabe F-47D in jo preveriti na taktičnih letalskih vajah. Naši piloti so zelo hitro sprejeli in dobro obvladali nova letala. Navdušeni so bili predvsem nad udobjem v pilotski kabini, odličnim namerilnikom in preglednostjo, ki jo je nudil kapljičasti pokrov kabine. Dobavljeni thunderbolti so bili od pod-različice D-30 naprej. Možno je, da so bile prve podrazličice standardizirane na poznejše, s čimer so nekako poenotili vse thunderbolte, ki so služili v JVL in so bili prilagojeni za lovsko-bombniške naloge. Vsa letala so imela kapljičast pokrov pilotske kabine in dodano navpično površino na hrbtnem delu trupa pred smernim stabilizatorjem. Opremljena so bila s štirikrakim propelerjem proizvajalca Curtiss Electric, premera 4,01 m, z modificiranimi, širšimi kraki. Standardno so bila oborožena z osmimi težkimi strojnicami colt browning kalibra 12,7 mm. Imela so dva univerzalna podkrilna nosilca za namestitev raznovrstnih bomb in rezervoarjev za gorivo ter deset nosilcev za nevodene izstrelke zrak-zemlja tipa HVAR-5. Poleg tega so imela pod trupom letala še dodaten nosilec. Nekatera letala so uporabljali tudi brez nosilcev za izstrelke HVAR-5, odvisno od nalog, ki Piloti thunderboltov po končanem letu. Fotografija je bila posneta na vojaškem letališču Cerklje ob Krki. Thunderbolt 133 (13133) je bil prvotno brez oborožitve. Dodatno so mu jo pozneje namestili v Jugoslaviji. (Zbirka Marka Malca) Pilot z F-47D 13021 se pripravlja na let. V ozadju ga opazuje nekaj visokih oficirjev JVL. Taktična številka na nosu je manjša, prav tako na trupu. Fotografija je bila posneta konec petdesetih let prejšnjega stoletja, v Cerkljah ob Krki. (Zbirka Marka Malca) Priprava thunderboltov 111. lovskega polka na vojaškem letališču Cerklje ob Krki (Last družine Viktorja Tomiča) 8 MAKETARSTVO MAKETARSTVO so jih izvajali. Tako so bili videti jugoslovanski F-47D v prvem obdobju njihove operativne uporabe v JVL. Enako kot druga letala v sestavu JVL so tudi thundebolta preizkušali v Letalskem preizkusnem centru (VOC - Vazduhopov-ni opitni centar). Preizkuse in meritve so v drugi polovici septembra leta 1952 opravili na thunderboltu F-47D-40-RA s serijsko številko 13909. Izsledki so sicer pokazali kar nekaj odstopanj od tovarniških podatkov, vendar so bili preizkuševalci z rezultati zadovoljni. Leta 1953 je JVL prejelo znatno število thunderboltov iz Francije. Pilot Dušan Krvavica se v svojih spominih natančno spominja preleta teh letal: »Prelet se je začel v letalski bazi Chartres. Vzletela je skupina thunderboltov, ki so imeli še francoske oznake. Prelet je zaradi zagotavljanja natančne navigacije vodil ameriški B-26 (Martin B-26 marauder). Med preletom do Cerkelj ob Krki smo pristali v zahodnonemškem Furstenfeldbrucku, kjer smo natočili dodatno gorivo. Med preletom se je zgodila le ena nevšečnost. Prav pri mojem thunderboltu je prišlo do okvare propelerja, vendar mi je uspelo srečno pristati na letališču v Furstenfeldbrucku. Okvaro so tehniki odpravili in lahko sem nadaljeval s preletom.« Letala, dobavljena v Franciji, niso imela težkih mitraljezov v krilih, prav tako ne podkrilnih nosilcev za nevodene izstrelke zrak-zemlja. Jugoslovanski piloti so te nekoliko drugačne thunderbolte zato poimenovali kar »francozi«. Letala so dodelili samo enotam za šolanje. Za večjo učinkovitost so jim pozneje vendarle dodatno vgradili težke mitraljeze kalibra 12,7 mm. V naslednji številki bomo nekoliko podrobneje predstavili uporabo in delovanje thunderboltov v JVL, kjer so odigrali precej pomembno vlogo, predvsem v času zaostrovanja odnosov z Italijo, ko je leta 1953 prišlo do tržaške krize. Thunderbolti iz Cerkelj ob Krki se odpravljajo na let. Prvi thunderbolt ni oborožen. Take so piloti in tehnično osebje popularno imenovali francozi in so jih uporabljali predvsem za izvidniške naloge. (Zbirka Marka Malca) F-47D 13009 med preizkušanjem v VOC (Preizkusni letalski center) na vojaškem letališču Batajnica pri Beogradu (Vir: VOC) Jugoslovanski F-47D 095 (13095), 29. lovsko-bombniška letalska divizija, Niš 1959 10 MODELARSTVO MODEL HIDROGLISERJA JASTOG (4. del) ^ Iztok Sever si tisti, ki ste se odločili izdelati model hidrogliserja jastog, zagotovo že težko čakate na nadaljevanje zgodbe. Če ste naredili in pripravili vse tako, kot je bilo opisano v prejšnji številki, boste zlahka nadaljevali gradnjo. Do zdaj smo izdelali skoraj vse pomembne sklope modela. Manjkata nam še kabina, ki je hkrati tudi pokrov modela in nosilec servomehanizma. Slednji z vsemi tremi sestavnimi deli je tu prikazan na risbi v merilu 1 : 1. Najprej pa se bomo lotili sklopa kabine. Na sliki 1 so prikazani vsi elementi, ki jih potrebujemo za ta sklop. Iz elementov št. 36 in 40 sestavimo palubni rob, ki ima nekoliko dvignjen notranji del, to pa zato, da v model ne bi pritekala voda. Slika 2 prikazuje razmestitev teh elementov. Pri lepljenju si pomagamo z mozniki 0 6 x 25 mm, ki so namenjeni temu, da se elementa natančno prilegata drug k drugemu in bo pokrov pozneje lepo sedel na za to pripravljen okvir (slika 3). Ko je lepilo popolnoma suho, odstranimo ušesca z izvrtinami za moznike in pobrusimo robove (slika 4). Po enakem postopku sestavimo tudi pokrov modela, na katerega bomo pozneje pritrdili še kabino (slika 5). Ta dva elementa zlepimo tako kot prejšnja, skupaj z mozniki, le da dvignjen rob namestimo s spodnje strani (sliki 5 in 6). Na sliki 7 so prikazani odrezani mozniki, na sliki 8 pa pokrov z odrezanimi ušesci. Tudi tu režemo in brusimo, šele ko je lepilo suho. Sledi sestavljanje sklopa kabine. Elementi, ki jih potrebujemo za ta sklop, so prikazani na sliki 9. Rebra kabine po vrsti vtisnemo v podnožje (dno) kabine, kot je to opisano v kosovnici v prejšnji številki (slika 10). Ko se lepilo dobro posuši, na zgornji del reber prilepimo pokrov kabine (slika 11). Palubni rob, ki smo ga naredili na začetku tega opisa (slika 12), vstavimo v za to namenjene utore na zgornjem delu reber. Postavitev palubnega roba v utore se lepo vidi na sliki 29. Na pokrov modela, ki smo ga prav tako že izdelali, zdaj prilepimo sestavljeno kabino. Najprej v štiri izvrtine na pokrovu vsadi-mo moznike (slika 13) in nanje postavimo sklop kabine (sliki 14 in 15). Ko se lepilo dokončno posuši, spet porežemo presežek moznikov (slika 16). Če se odločimo, da bomo model opremili z napravo za radijsko vodenje, svetujem vgradnjo brezkrtačnega motorja, ki pa ne sme imeti previsokih vrtljajev, nekje med 1800 in 2200 vrtljaji na volt. Tak motor je simbolično prikazan na sliki 17. 11 MODELARSTVO Konec decembra je izšla knjiga Sto in ena maketa, katere avtorje Peter Ogorelec, upokojeni arhitekt in vrhunski maketar. V knjigi je predstavljenih okoli sedemdeset maket, večinoma stanovanjskih, poslovnih in industrijskih stavb, sosesk in urbanističnih zasnov, pri snovanju katerih je avtor sodeloval kot arhitekt, ali so bile izdelane po naročilu. Njihovi naročniki so bila različna podjetja, ki so se ukvarjala s projektiranjem in inženiringom, gradnjo in prodajo, med katerimi so bili tudi projektanti, zasebni naročniki, muzeji in druge ustanove. Mnoge od teh arhitekturnih zamisli so dočakale dejansko realizacijo, nekatere pa so ostale zgolj kot pričevanje o idejah in zamislih nekega časa, upodobljenih v miniaturi. Zadnja leta se avtor ljubiteljsko posveča ladijskemu maketarstvu, in sicer gradnji delujočih modelov, predvsem plovil Slovenske vojske, kijih izdelal kot prvi pri nas in so prav tako zastopane vtej knjigi. Knjiga Sto in ena maketa, katere sozaložnikje ZOTKS, bo dragocen pripomoček za vse tiste, ki se podajajo na pota tehničnega ustvarjanja in natančnega upodabljanja objektov v pomanjša nem merilu, mladim pa izziv za udejstvovanje na področjih, ki spodbujajo razvijanje ročnih spretnosti. Ob tem ne smemo spregledati dejstva, da gre tudi za dokument posebnega pomena za ohranjanje slovenske tehnične kulturne dediščine. 100 IN 1 MAKETA 3ETER OGORELEC_ 50 LET MODELARSTVA Pri napajanju z manjšo napetostjo bc 20 x »1«). CV1-nastavljanje in tudi ostale servisne telegrame pogosto začnemo z reset telegramom z naslednjo obliko, ki ga praviloma celo večkrat ponovimo: 11111111111111111111 0^00000000 0 00000000 0 00000000 1 Tej impulzaciji sledi telegram za programiranje CV-tabele oziroma nekega »EEPROM-pomnilnika«, običajno kar mikrokrmil-niškega, ki je sicer srce skoraj vsakega DCC-dekoderja: 11111111111111111111 0^01111000 0 AAAAAAAAA 0 EEEEEEEE 1 28 ELEKTRONIKA Pri tem je pomen posameznih bitov (cifer): 0 ... bit »0« 1 ... bit »1« 20 x 1 ... uvod (angl. Long Preamble) A ... naslovni bit (»0« ali »1«) E ... kontrolni bit (»0« ali »1«) Torej niz AAAAAAAA predstavlja vrednost CV1 - naslov DCC-de-koderja (npr. naslov lokomotive ali na splošno DCC-dekoderja). Naj na tem mestu opozorim še na mirovni telegram (angl. Idle Packet): 11111111111111111111 0 11111111 0^00000000 0 11111111 1 Z njim zagotovimo DCC-impulzacijo, ki ustavi vse vlakovne kompozicije, zagotovimo pa napajanje DCC-periferije, priključene na železniški tir. Ta telegram ničesar ne spremeni v CV-tabeli. Na spletu je opisanih še več podobnih primerov, ki za tu opisani dekoder niso pomembni, so pa pomembni za razumevanje sistema DCC. Nastavitev (CV1) DCC-dekoderja Že bežen sprehod po spletu da slutiti, da proizvajalci modelnih železnic vsak po svoje »razumejo« DCC (NMRA-standard). Menda nihče ne ponuja polnega sistema. Okrnjene so številne funkcije, število naslovov je bistveno manjše, kot bi lahko bilo. Prav pri napravah (angl. Accessories), kot je tu opisani DCC-de-koder, vlada nekakšna zmeda, tako da je splošna kompatibil-nost vprašljiva. V naboru izdelkov istega proizvajalca seveda vse deluje. Takoj pade v oči največje število realiziranih primarnih naslovov, ki se spreminja od proizvajalca do proizvajalca. Dokler se število vseh dekoderjev ne približa stotici, sistem deluje, celo kompatibilnost ni vprašljiva. Servisni postopek izvajamo na programskem tiru, ko je na njem le ena sama lokomotiva ali eden izmed številnih dodatkov železniškim maketam. Da bi elektronika dekoderja lažje prepoznala in zanesljivo preklopila na programirno delovanje, nekatere centrale tik pred tem celo izklopijo napajanje tira, kar standard sicer dovoljuje, DCC-impulzacijo pa spet vključijo neposredno pred fizičnim oddajanjem telegrama s CV-podatkom. Že res, da vklopu obvezno sledi nekaj reset telegramov, kar naj bi bilo dovolj, da se ostale DCC-naprave pripravijo na sprejem, a v praksi so vklopne procedure lahko precej zahtevne in prav hitro zaidemo v težave. Za vpis naslova DCC-dekoderja v pomnilnik CV1 bomo zato uporabili majhen trik. Za postavljanje CV1 ne bomo uporabili servisne procedure, temveč bomo izkoristili telegram, s katerim bo centrala sicer postavljala položaj ročice RV-servomehani-zma. Pri tem bomo uporabili tipko S1. Z njo bomo dosegli, da se naslov (>127) v sprejetem telegramu shrani v CV1-pomnilnik. Za to je dovolj en sam telegram. Takoj po opravljeni proceduri elektronika DCC-dekoderja spet deluje v običajnem delovnem načinu. Preprogramiranje CV1 lahko poljubnokrat ponovimo, treba je le uporabiti tipko S1. Za to niti ne potrebujemo ločenega programirnega tira. Na ta način lahko spremenimo CV1, medtem ko vlaki vozijo. Paziti moramo, da se novi naslov ne tepe s kakim že uporabljenim v drugih napravah na tirih. Obvezna je torej natančna evidenca. Podvajanje načeloma onemogoča že vsaka malo boljša centrala. So pa tudi primeri, kjer namenoma istoimensko naslavljamo več različnih naprav. Seveda je treba pri zgornjem naslavljanju izpolniti določen pogoj. Osnovne ukaze, to so telegrami z naslovi 1-127, centrala nenehno osvežuje, ker z njimi na primer upravljamo lokomotive, katerim pogosto spreminjamo hitrost ali kak drug parameter. Popolnoma drugačen je svet kretnic, luči, zapornic. Tu je dovolj, da »pomožni« napravi (naslovi 128-191) pošljemo ukaz le enkrat oziroma ga zaradi varnosti le še nekajkrat ponovimo. Zgornji zapis lahko mirno prezremo, če se kot graditelj/uporabnik DCC-dekoderja ne nameravamo ukvarjati z osnovnimi pojmi sistema, kar pa je škoda, saj ima DCC-sistem precej široko paleto možnosti upravljanja. Kot že rečeno, bom izdelavo DCC-dekoderja opisal v naslednjem delu. A B A xali B »0« »0« »0« »0« »1« »1« »1« »0« »1« »1« »1« »0« Bitna XALI-algebra (angl. XOR). Velja tudi za bajt. Transformator 230 V/15 V Testna oziroma uporabniška vključitev v DCC-sistem modelnih železnic Avtomatizacijo in elektroniko najdemo na vsakem koraku. (Foto: Saša Ogrizek) 29 ELEKTRONIKA ODDAJNIK ZA LOV NA LISICO ARG TX-80 aogično nadaljevanje članka o sprejemniku ARG 80 je opis izdelave malih lisic, oddajnikov za ARG radioamatersko dejavnost za 80-m amaterski frekvenčni pas, ki jih bomo predstavili v tem prispevku. Električna shema mini oddajnika ARG TX 80 Po vklopu napajalne napetosti zelena LED-dioda run utripa enakomerno. Krmilni signal iz PlC-a poganja NPN tranzi-storsko stikalo, ki krmili kvarčni oscilator na delovni frekvenci 3,580 MHz. Kristal takšne vrednost je mogoče kupiti po dostopni ceni. Rdeča LED-dioda TX v kolektorju NPN tranzistorja utripa v ritmu oddajnega signala in trajno oddaja telegrafski signal črk MO-MO-MO-MO v morsejevi abecedi. Četrtina integriranega vezja CD 4011 je uporabljena za oscilator, ostali del, vhodi in izhodi, pa so vzporedno povezani. Da iz oscilatorja odstranimo čim več neželenih produktov s pravokotnimi signali, mora oddajni signal prek ustrezno dimenzioni- ranega sita. Kapacitivnosti za sito so izbrane iz standardne lestvice keramičnih kondenzatorjev, induktivnosti pa so navite na toroide T50-6. Če takšnih toroidov nimamo, se moramo držati predpisane induk-tivnosti za vsako tuljavo posebej. Ker je to mini različica ARG oddajnika za 80-m območje, potrebujemo za anteno sevalni element, kaka dva metra dolg finožični vodnik premera okoli 0,5 mm, povezan prek bananske vtičnice. Med uporabo žico obesimo na primerno visoko vejo drevesa, tako da visi navpično. Negativni pol baterije prek bananske vtičnice s finožičnim vodnikom premera okoli 0,5 mm povežemo s 400 mm dolgo aluminijasto palico premera 10 mm, ki jo zapičimo v zemljo. Ta bo kot protiutež sevalnega elementa. S tako pripravljeno anteno in mini oddajnikom lahko z v decembrski številki Tima opisanim ARG-sprejemnikom RX 80 sprejemamo signal na oddaljenosti nekaj sto metrov. To je dovolj za začetek treningov in pridobivanje prvih izkušenj iz radioamaterskega goniometriranja. Umerjanje sklopa tiskanega vezja mini TX 80 pri napajalni napetosti 9 V • Prispajkamo vse pasivne elemente, z ampermetrom izmerimo tokovno porabo, ki znaša okoli 2,1 mA. • V prispajkano podnožje vstavimo CD 4001, tokovna poraba naraste na 2,3 mA. • V prispajkano podnožje vstavimo že sprogramiran PIC, DIP-stikala 1, 2, 3 preklopimo v položaj ON, tokovna poraba naraste na 3 mA. • Zelena LED-dioda run začne hitro utripati. • Prestavimo DIP-stikala 1, 3 na ON, rdeča LED-dioda za krmiljenje oddajnika začne utripati v telegrafskem ritmu MO, tokovna poraba naraste na 13 mA. Odločitev o tem, v kakšno ohišje vgraditi ploščico tiskanega vezja oddajnika ARG s prispajkanimi elementi, je odvisna od vsakega posameznika. Tiskanina je takšne velikosti, da se skupaj z 9-V baterijo in prigrajenim stikalom za vklop prilega v enako plastično ohišje kot sprejemnik RX 80 (Strapubox SP 6002 SW 140 x 60 x 33 mm). Vgrajena 9-V baterija omogoča več kot deseturno neprekinjeno delovanje mini oddajnika TX 80. Pogoji za uporabo radioamaterskih frekvenc v Sloveniji Ker je treba po slovenski zakonodaji za uporabo kakršnega koli oddajnika na radioamaterski frekvenci imeti dovoljenje -tega izda nadzorni organ AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve) -, priporočam, da se včlanite v katerega od radioklubov v Sloveniji, teh je okoli 80, in se pozanimate, kdaj je mogoče obiskati tečaj za pripravo na izpit za radioamaterja operaterja. Za tiste, ki bodo sami predelali izpitno gradivo, Zveza radioamaterjev Slovenije štirikrat letno izvede izpite na svojem sedežu na Bezjakovi 151 v Pekrah. Izpitni termini so objavljeni na spletni strani ZRS. Po tako opravljenem izpitu lahko zaprosite AKOS za izdajo radijskega dovoljenja in osebnega klicnega znaka, s čimer dobite možnost uporabe radioamaterskih frekvenc. Električna shema mini oddajnika ARG TX80TV71 30 ELEKTRONIKA Tiskanina mini oddajnika ARG TX80TV71 je izdelana po fotopostopku. Položaj vgrajenih elementov na tiskanini mini oddajnika ARG TX80TV71 Kogar zanima kaj več v zvezi z radioamaterstvom v Sloveniji, naj obišče spletno stran ZRS http://www.hamradio.si/, kjer bo dobil večino odgovorov na vprašanja. Kdor pa želi samo sodelovati na tekmovanjih v radioamaterskem goniome-triranju ARG (iskanju skritih lisic), lahko prek spletne strani http://arg.hamradio.si/ vzpostavi stik s somišljeniki, ki ga bodo z veseljem sprejeli v svoje vrste. Če boste pri gradnji in nabavi materiala za mini oddajnik ARG TX 80 naleteli na kakšne težave, se lahko obrnete na e-na-slov avtorja prispevka (bojan.majhenic@ gmail.com). »Končno malo miru ...! Ko tile delajo kra-val, si lovci sploh ne upajo v gozd!« DNEVI ELEKTROTEHNIKE od 9. do 12. maja in 14. maja 2017 v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki Interaktivne predstavitve sodobnih tehnologij Fakultete za elektrotehniko, UL www.tms.si # TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE Umerjen mini oddajnik TX80TV71 31 IZDELEK ZADOM VEČNAMENSKO SITO Matej Pavlič Foto: Manca Pavlič O lanski oktobrski številki Tima smo objavili načrt za izdelavo košarice za povrtnine, izdelane iz masivne smrekovine in pocinkane mreže. Tokrat predstavljamo še en vsestranski pripomoček (slika 1) za vrtičkarje ter ljubitelje lončnic na oknih, terasah in balkonih. Če doma takšnega pripomočka doslej še niste imeli, potem boste ob nadaljnjem branju ugotovili, da je razlogov za njegovo izdelavo več kot dovolj. Odvisno od tega, kako gosto mrežo boste napeli na leseno ogrodje, boste z njim namreč lahko sejali zemljo oziroma prst, humus, pesek, mivko in tudi kompost. Vrtni kompostnik, v katerega vse leto odlagate biološke odpadke iz kuhinje, pa listje, pokošeno travo, mah, odcvetele rože ipd., je pač treba občasno izprazniti in njegovo presejano vsebino koristno uporabiti. Tisti, ki svoj dom ogrevate z drvmi, lahko presejani lesni pepel iz kurišča koristno uporabite na vrtu, saj vsebuje kalcij, kalij, fosfor in magnezij ter še nekaj drugih hranilnih snovi. S takšnim sitom lahko zelo preprosto in hitro pripravite tudi enakomerno mešanico gnojila in zemlje za lončnice. Poleg tega lahko v situ sušite različno sadje, česen in čebulo ter dele rastlin za čaje in začimbe. V njem lahko pod curkom vode najprej sperete zelenjavo z gredic in nato še nekaj časa pustite, da se odteče. Ne nazadnje lahko okvir z mrežo poveznete prek manjše gredice in tako pravkar posejano seme ali že drobcene poganjke zavarujete pred preveč ješčimi pticami. Obstaja cela vrsta izvedb preprostih ročnih pripomočkov za sejanje, ki se razlikujejo po velikosti in predvsem po namenu. Za nekaj veder zemlje enkrat na leto zadostuje že preprost okvir (slika 2), za sejanje na samokolnici (slika 3) je zelo prikladno, če so ročaji okvirja sita na vseh štirih straneh podaljšani, pri še več- jih količinah zemlje pa si je sejanje mogoče olajšati tako, da okvir preprosto obesimo na trinožno ogrodje (slika 4). Zunanje mere izdelka na objavljenih fotografijah in načrtu so 70 * 40 * 8,5 cm, pri čemer sta ergonomsko oblikovana ročaja dolga 20 cm, pocinkana mreža pa meri 50 * 40 cm. Sito te velikosti je zelo trdno, ravno prav veliko in težko za običajno vrtičkarsko rabo, delo z njim pa zaradi ročajev ni utrudljivo. V vseh trgovinah z železnino prodajajo pocinkane mreže oziroma žične tkanine z gostejšim ali še redkejšim prepletom od 10 * 10 mm, tako da vam ne bo težko izbrati ravno pravšnje za svoje potrebe. Izdelek je nezahteven za gradnjo in ga ob pomoči osebe, ki ima nekaj izkušenj z uporabo električnega orodja za obdelavo lesa, lahko v nekaj urah izdela tudi začetnik. Vse potrebno gradivo stane le nekaj evrov in ga je mogoče dobiti v vsakem gradbenem centru, domači mojstri z daljšim stažem pa bodo nekaj letev, kos pocinkane mreže in prgišče lesnih vijakov gotovo našli kar v delavnici oziroma garaži. Gradivo Les za okvir sita naj bo po možnosti suh, poskobljan in čim bolj gost; zelo uporaben in vsem dosegljiv vir tovrstnega gradiva so tovorne palete. Mere posameznih sestavnih delov so navedene na načrtu, vendar jih lahko poljubno spremenite oziroma priredite svojim potrebami in razpoložljivemu gradivu. Če nimate 25 mm debelih letev, lahko uporabite tudi nekoliko tanjše, vendar bo okvir potem manj trden in les bo med sestavljanjem z vijaki hitreje počil. Za izdelavo sita potrebujete še 8 lesnih vijakov dolžine 60 mm in 18 tankih lesnih vijakov dolžine 40 mm. Če se boste odločili za izdelavo šablone za ro- 32 IZDELEK ZA DOM čaj, pripravite tudi nekaj tanjšega kartona. Da bi bil izdelek čim obstojnejši, ga je treba najprej dobro prepojiti s sredstvom proti lesnim škodljivcem in nato pobarvati s kakršnim koli premazom za les. Orodje in pripomočki Pri gradnji sita boste potrebovali kemični svinčnik, kopirni papir, škarje, kotnik, šilo, električno vbodno ali tračno žago, električni rezkalnik, brusilnik, vrtalnik in spenjač, svedra s premerom 3 in 4 mm, dve večji mizarski sponi, brusilni papir, škarje za pločevino, kladivo, izvijač in čopič. Izdelek je seveda mogoče narediti tudi brez naštetega električnega orodja, vendar se čas njegove izdelave zaradi tega podaljša. Izdelava Pri delu z električnim orodjem bodite pazljivi in natančni. Najprej nažagajte po dve 700 in 350 mm dolgi letvi s prerezom 70 x 25 mm (slika 5). Vse mere so označene na načrtu, ki je zaradi velikosti izdelka narisan v pomanjšanem merilu 1 : 2. Izjema je zaradi svoje posebne oblike samo ročaj kot podaljšek daljše stranice okvirja. Njegovo obliko v naravni velikosti prekopirajte na tanjši karton in izre-žite s škarjami, tako dobljeno šablono pa nato položite na obdelovanec in občrtajte s kemičnim svinčnikom (slika 6). Z električno vbodno ali tračno žago oblikujte oba ročaja (slika 7) in njune robove obdelajte z električnim rezkalnikom (slika 8), da se bosta pozneje lepše prilegala rokam. S šilom ali z večjim žebljem označite mesta izvrtin in s 4-mm svedrom izvrtajte osem lukenj za vijake. Na zunanji strani jih nekoliko poglobite (slika 9), da glave vijakov ne bodo štrlele ven. Pri sestavljanju letev okvirja si pomagajte z dvema večjima mizarskima sponama (slika 10). S škarjami za pločevino odrežite kos pocinkane mreže (slika 11), ki se mora prilegati velikosti okvirja. Glede na to, da so njegove zunanje mere 500 x 400 mm, je mreža lahko nekaj milimetrov manjša, sicer bodo koščki žic štrleli čez rob in bi se ob njih lahko poškodovali. Nato mrežo z ročnim ali električnim spenjačem pritrdite na rob okvirja, in sicer najprej na sredini stranic, nato pa pridejo na vrsto vogali. Mrežo pritrdite približno vsakih 40-50 mm (slika 12). Moč udarca spenja-ča nastavite tako, da boste sponke po potrebi do konca zabili s kladivom. Zdaj čez mrežo na rob okvirja s 40 mm dolgimi tenkimi lesnimi vijaki pritrdite še po dve 400 oziroma 450 mm dolgi letvici s prerezom 25 x 15 mm (slika 13), kakor je prikazano na načrtu. Da les ne bi počil, na ustreznih mestih izvrtajte 3 mm velike luknje. Na koncu z brusilnim papirjem različnih zrnavosti ali z električnim vibracijskim brusilnikom zgladite vse ostre robove (slika 14) in lesene dele dobro prepojite s poljubnim premazom proti lesnim škodljivcem (slika 15). Zaradi lažjega vzdrževanja je izdelek priporočljivo tudi dvakrat pobarvati s poljubnim sredstvom za zaščito lesa pred vremenskimi vplivi. In ne pozabite na vmesno brušenje z zelo finim brusilnim papirjem, da bo površina čim bolj gladka. 33 0 w ^ - I 01 CD CD _. N < 3 O Večnamensko sito Merilo: 1 : 2 Konstruiral in risal: Matej Pavlic I^nI O M > O o ro cn cn o IZDELEK ZA DOM ZA SPRETNE ROKE USTVARJANJE S PLUTO 1 Neža Cankar Pridobivanje plute luta je naraven material z zelo zanimivimi lastnostmi. Pridobivajo jo iz lubja hrasta plutovca, drevesa, ki raste predvsem ob Sredozemskem morju. Debelo lubje se je razvilo, da bi drevesa zaščitilo pred vplivi daljših sušnih obdobij in temperaturnih nihanj. Pluta je negorljiv material, zato hrasti plutovci lahko kljubujejo gozdnim požarom. Poleg tega je pluta zelo lahka, odporna proti plesni, ne prepušča plinov in tekočin, kar je še nekaj njenih edinstvenih lastnosti, ki jih ne najdemo pri drugih naravnih materialih. Največja območja za pridobivanje plute imajo na Portugalskem in v Španiji, manjši delež pa je še na Sardiniji, Korziki, na jugu Francije in v državah severne Afrike (slika 1). Kot rečeno, se pluta pridobiva iz lubja, ki ga vsakih 9-14 let olupijo z dreves. Olupijo le zunanje lubje, medtem ko notranje pustijo in pri pravilni obdelavi ostane nepoškodovano. Dreves se s tem ne poškoduje, saj lubje okoli debla ponovno zraste. Hrasti plutovci lahko dosežejo starost do 300 let. Prvo lupljenje izvedejo, ko je drevo staro 25 let, ta prva pluta pa je tanjša in slabše kakovosti. Uporabijo jo za industrijsko predelavo, za izdelavo izolacijskih plošč, obutve ... Po dveh do treh lupljenjih pridobijo pluto vrhunske kakovosti, ki je v osnovi namenjena izdelavi zamaškov za steklenice, ki jih izrežejo neposredno iz lubja. Proizvodnja zama-škov predstavlja kar 60-odstotni delež vse predelane plute (sliki 2 in 3). Pluto lupijo le v obdobju od maja do poznega avgusta, ko je drevo prepojeno s sokovi in ni nevarnosti, da bi se poškodovala njegova notranjost. Plošče lubja najprej posušijo na zraku, potem jih v tovarni prekuhajo, da se omehčajo in poravnajo. Iz njih izrežejo prvovrstne zama-ške za steklenice, ki so narejeni iz enega kosa. Tanjše kose lubja pa najprej spojijo in nato iz njih izrežejo zamaške nižje kakovosti. Pluto, ki ostane po izrezovanju, uporabijo za druge polizdelke. Lahko jo zmeljejo in jo z lepljenjem, prešanjem in rezanjem predelajo v tanjše ali debelejše plošče, ki jih uporabijo za različne vrste izolacijskih materialov, talnih oblog, izdelavo modnih dodatkov ipd. Pluta kot ustvarjalni material Poglejmo, na kakšne načine lahko uporabimo pluto za ustvarjalno delo. Za izdelavo nakita lahko recikliramo plutovinaste zamaške. Za lažje delo in rezanje zamaške najprej prekuhamo v vodi, ki naj vre približno pet minut. Z modelarskim nožem zamaške narežemo na 5 mm debele ploščice. Na papir narišemo skico ogrlice, da si lažje predstavljamo, kako bodo krogi razporejeni. Na stičiščih okroglih ploščic s svinčnikom označimo mesta, kjer bomo ploščice preluknjali. Za luknjanje lahko uporabimo debelejšo ši-vanko ali šilo. Ploščice med seboj spojimo s kovinskimi obročki (slika 4). Posebno tanke plošče plute, ki je nalepljena na papir ali tekstil, lahko tudi šivamo ali z njimi oblepimo različne škatlice, zvezke, okvirje ... Te plošče so debeline 0,5 in 0,8 mm in so zelo prožne ter jih lahko preganemo, ne da bi pluta počila. Vse odrezke, ki nam ostanejo od dekoraci- 36 ZA SPRETNE ROKE je večjih predmetov, lahko uporabimo za izdelavo drobnih modnih dodatkov, nakita, obeskov za ključe ipd. (slike 5 do 9). Če želimo s pluto oblepiti zunanjost lesene škatlice ali zvezka, plutovinasto ploščo najprej ukrojimo. Izrezano pluto prilepimo z lepilom za les, ki ga s ploščatim čopičem v tankem sloju nanesemo na površino (slika 10). Na enak način preoblečemo tudi senčnik za namizno svetilko (slika 11). Za šivanje torbic, denarnic in večjih modnih dodatkov pluto podložimo s filcem ali blagom. Šivamo lahko ročno ali strojno. Ročno šivanje da poseben čar predvsem pri manjših etuijih (sliki 12 in 13). Pluto lahko pobarvamo z razredčeno ak-rilno barvo. Tako bo dobila zanimiv barvni pridih, razredčena barva pa ne bo prek- rila za pluto značilne teksture (slika 14). Z nerazredčeno akrilno barvo na dekorativnih predmetih iz plute ustvarimo zanimive poslikave, ki popestrijo npr. okvir ogledala, lahko pa na površino z blazinico za štampiljke odtisnemo želeni motiv (slika 15). Pluta dopušča tudi vžiganje okrasnih ornamentov s pirografom. Ker je mehka, pirograf po površini lepo drsi in pušča rjavo sled. Paziti moramo le, da ne pritiskamo preveč, saj so te plošče res tanke in jih lahko hitro preluknjamo (slika 16). Ustvarjanje s pluto je prijetno in spro-ščujoče. Pluta je topel naravni material, prijeten na otip, in čeprav se zdijo tanke plutovinaste plošče za šivanje zelo občutljive, so iz nje izdelani modni dodatki presenetljivo vzdržljivi. www.rayher.si e: info@rayher.si t: 01 320 56 00 HcMfher. 37 ZA SPRETNE ROKE ZLOZLJIVE ŠKATLICE IZ POLSTI "^Alenka Pavko-Cuden zložljivimi predmeti se srečujemo vsak dan, a jih pogosto niti ne opazimo. Zložljivost se nam zdi samoumevna, saj izhaja iz narave; je temeljni način obrambe in preživetja. Listi se zapirajo (zlagajo) in odpirajo glede na vremenske pogoje. Mesojede rastline z njimi lovijo plen (slika 1). Živali se skrčijo, da se skrijejo in napihujejo, da so videti večje in močnejše, kadar nanje prežijo nevarnosti. Pavi se šopirijo tako, da perje razširijo v pahljačo (slika 2). Zložljivost je tudi temeljni princip oblikovanja sodobnih vsakdanjih predmetov. Vsak dan npr. preganemo časopis, zložimo oblačila, spustimo in dvignemo žaluzije, ipd. Z zložljivostjo se sistematično ukvarja danski oblikovalec Per Mollerup (povezava: https://en.wikipedia.org/wiki/Per_Moll-erup), ki je o tem napisal knjigo z naslovom Collapsibles (Zložljivi predmeti). Predmete zlagamo in jim s tem spremenimo velikost, da jih lažje shranimo. Zaradi prihranka prostora npr. zlagamo očala, knjige, stole, škatle, ipd. Z zlaganjem se prilagajamo spremembam. Dežnik raz-pnemo, ko začne deževati in se s tem prilagodimo spremembi vremena. Predmete zlagamo tudi zaradi varnosti. Kultni švicarski nož je zložljiv; z zlaganjem se zaščiti ostro rezilo in prepreči nevarnost nastanka vreznin. Ločimo pravo in navidezno zložljivost. Pri pravi zložljivosti gre za prihranek prostora in večkratno, ne le enkratno zlaganje predmetov. Pravi zložljivi predmeti imajo eno pasivno, zloženo obliko ter eno ali več aktivnih, razširjenih oblik. Pri navidezni zložljivosti ni prihranka prostora, saj z zlaganjem le spremenimo obliko in včasih s tem tudi uporabnost predmeta. Eden izmed znanih navidezno zložljivih predmetov je stol-lestev Ottakringer. Če prekucnemo zgornji del lestve, dobimo stol z naslonjalom (slika 3). S spremembo oblike ni prihranka prostora, le oblika in uporabnost se spremenita. Poznamo več mehanizmov zlaganja. Spalne vreče in napihljive blazine zlagamo s stiskanjem. Premična avtomobilska senčila za stranska okna zlagamo z zvijanjem in stiskanjem. Namizne prtiče, oblačila, zastave, šotore in jadra zlagamo s pregibanjem. Nekatere vetrovke pregane-mo in zložimo v žep. Zemljevide, časopise, sestavljive kartonske škatle pa tudi hlače na črto zgibamo po vnaprej določenih linijah. Na harmoniko igramo tako, da pritiskamo na meh. Meh je tudi eden izmed mehanizmov zlaganja; podobno kot meh Mesojede rastline se odpirajo in zapirajo. Stol-lestev Ottakringer Pav pahljačasto širi in zlaga perje. se zlagajo lampijoni, taborniške platnene omarice, letališki hodniki za vstop v letalo, dvižne zavese, ipd. S sestavljanjem zlagamo Lego kocke, modularno pohištvo, talne in stenske obloge. Dežnik razpnemo, ko dežuje in sklopimo, ko ga ne potrebujemo več. Sklopni mehanizem je uporaben tudi za zlaganje otroških vozičkov, ki jim po Pahljačasta barvna karta domače rečemo "marela", in likalnih desk. Roloje zlagamo z navijanjem. Za zložljivi slamnik, ki ga poznamo pod imenom "panamski klobuk", je značilno, da ga lahko zvijemo in shranimo v žep. Šminko zlagamo z drsenjem, klobuke pa enega na drugega zložimo s tim. gnezdenjem. Najbolj znano zlaganje z gnezdenjem je zlaganje Načrt za enostavno kockasto zložljivo škatlico iz polsti 38 ZA SPRETNE ROKE Potrebščine za izdelavo zložljive škatlice iz polsti Rezanje oblike škatlice iz polsti Oblikovanje škatlice s pregibanjem polsti ob kovinskem ravnilu Spenjanje stranic škatlice s sponkami za papir votlih ruskih lesenih figuric-matrjošk eno v drugo. Pahljačasto zlaganje je priročno za barvne karte in vzorčnike. Preskusite svojo kreativnost in si zamislite uporaben zložljiv izdelek. Pri tem naj vam bo v navdih japonska tehnika zlaganja origami. Poglejte okrog sebe, poiščite vsakdanje zložljive predmete in premislite, kako bi njihov princip zlaganja lahko spremenili, prilagodili in nadgradili pri načrtovanju svojega zložljivega izdelka. Če še nimate uporabnih idej, se najprej lotite izdelave enostavne zložljive škatlice. Načrt je na sliki 5. Potrebujete volneno ali sintetično polst debeline 3 do 4 mm, škarje, modelarski nož, kovinsko ravnilo, luknjač, nekaj sponk za papir in usnjeno vrvico (slika 6). Napeljava usnjene vrvice Načrt povečajte na poljubno velikost in natisnite. Izrežite po odebeljenih črtah. Položite na polst in občrtajte s krojaško kredo ali svinčnikom. Označeno obliko izrežite s škarjami (slika 7). Uporabite lahko tudi modelarski nož in kovinsko ravnilo. Ne pozabite zarezati pravokotnih stranic do linij, ki sta na sliki 5 označeni rdeče črtkano. Na izrezano polst položite kovinsko ravnilo in preganite polst po obeh linijah, ki sta na sliki 5 označeni rdeče črtkano (slika 8). Pregib lahko utrdite s parnim likalnikom, če je polst volnena. Pregib sintetične polsti utrdite z likanjem prek krpe pri nižjih temperaturah. Najbolje bo, če učinek likanja najprej preskusite na odpadnih izrezanih koščkih polsti. Enostavna zložljiva škatlica iz polsti z ročaji iz usnjene vrvice Polst preganite še po linijah, ki sta na sliki 5 označeni zeleno črtkano. Preganjeno polst na mestih, ki so na sliki 5 označene z zvezdicami enake barve, spnite s sponkami za papir (slika 9) ter preluknjajte čez obe plasti. Za luknjanje uporabite šilo ali luknjač. Skozi luknjice napeljite usnjeno vrvico in jo na vogalih škatlice zavozlajte (slika 10). Konca vrvice povežite v ročaj. Na enak način izdelajte pokrov; stranica pokrova naj bo večja za dve debelini polsti. Škatlico lahko okrasite z vezenjem, lepljenjem tekstilnih ali lesenih okraskov, ipd. Če nimate polsti, na trši papir ali karton nalepite dekorativno blago in škatlico oblikujte s pregibanjem na podoben način, kot je opisano zgoraj. Načrt za škatlico iz polsti, ki se sestavlja z zatikanjem. Sestavljanje škatlice iz polsti in prekrivanje rež 39 ZA SPRETNE ROKE MODELARSTVO Ko škatlice ne potrebujete več, jo razstavite; odvozlajte in izvlecite vrvico, poravnajte polst in jo shranite. Izdelajte še škatlico, ki se sestavlja z zatikanjem sestavih delov skozi reže. Kroj na sliki 12 ustrezno povečajte, natisnite in izrežite po odebeljenih črtah. Položite na polst, obrišite in obliko izrežite. Na mestih, ki so na sliki 12 označena zeleno, z modelarskim nožem zarežite reže. Polst zapognite po označenih črtkanih linijah. Reže na stranskih delih naj se prekrivajo (slika 13). Skoznje zataknite dolg jezičasti trak, ki je na sliki 12 označen modro (slika 14). Trakova na obeh straneh zategnite, da škatlica dobi končno obliko. Trakova zapognite proti notranjosti škatlice in zataknite za najvišjo režo (slika 15). NOVO NA TRGU Zatikanje jezičastega traku skozi reže Upogibanje in zatikanje jezičastega traku za ročaj BARVE REVELL NA VODNI OSNOVI spletni trgovini Miniatures so svojo ponudbo barv za plastične makete razširili z akrilnimi barvami Revell na vodni osnovi, ki so pakirane v praktičnih 18-mililitrskih škatlicah. Barve so prekrivne in hitro sušeče. Drugi nanos barve je mogoč že po eni uri. Čopiče takoj po uporabi preprosto očistite z vodo. Cena posamezne barve je 2,50 EUR. Več informacij dobite na http://miniatures.si/re-vell-barva-aqua. Miniatures, d. o. o. Zupančičeva 37, 4000 Kranj telefon: 040/285 723 e-pošta: info@miniatures.si internet: www.miniatures.si ESU E94 IN E194 Zložljiva škatlica iz polsti, ki se sestavlja z zatikanjem Zanimivi ESU-jevi novosti sta dva nova modela električne lokomotive v merilu 1 : 87 (H0), in sicer E94, ki je postavljen v tretje, in E194, ki je postavljen v četrto železniško obdobje. Zaradi svojske oblike se je teh lokomotiv prijelo ime Krokodil. Modela sta na novo skonstruirana in opremljena z zmogljivim elektromotorjem ter najsodobnejšim večsistemskim deko-dirnikom s široko paleto zvočnih in mehanskih funkcij. Modela samodejno dvigata in spuščata pantografa, ki se premakneta odvisno od smeri vožnje. V žarometih imata vgrajene toplo bele in rdeče LED-diode. Modela lahko vozita v sistemu DC ali AC in izpeljeta najmanjši zavoj z radijem 360 mm. Cena lokomotiv ESU E94 oziroma E194 v Trgovini Kovač je 459,00 EUR. Trgovina Kovač Vir, Litijska 1, 1230 Domžale telefon: 01/729 51 24 e-pošta: info@moko.si internet: www.moko.si KARBONSKI POLIZDELKI Poleg steklenih tkanin različnih grama-tur lahko v trgovini Mibo dobite tudi karbonske tkanine s površinsko maso 90 g/m2, 160 g/m2, 200 g/m2, 240 g/m2, karbonski roving 1600 tex, pleteno cev premera 25 mm in karbonske rezance. Za karbonsko tkanino boste odšteli od 24,90 EUR/m2 naprej, za karbonski roving 7,20 EUR za 20-metrski navitek in za pleteno cev 7,20 EUR/m. Na voljo so tudi različni karbonski profili, primerni za ojačitve ter gradnjo oziroma popravilo letečih modelov, plovil, koles, palic za ribolov ipd. Mibo modeli, d. o. o. Tržaška cesta 87b, 1370 Logatec telefon: 01/759 01 01, 041/669 111 e-pošta: shop@mibomodeli.si internet: www.mibomodeli.si KATANA Akrobatski letalski model katana iz penastega gradiva EPP, ki je primerno za leteče modele, namenjene učenju letenja, tudi akrobatskega, ki mu je namenjen ta model. Vsi deli modela so že narejeni in pobarvani, tako da s sestavljanjem ne bo veliko dela. V kompletu dobite poleg modela elektromotor in propeler. Za letenje potrebujete še 4- ali večkanalno RV-na-pravo (oddajnik in sprejemnik), štiri 9-g servomehanizme, krmilnik vrtljajev 30 A in akumulatorsko baterijo Li-po 3S 10001300 mAh. Podatki o modelu: razpetina - 1000 mm, dolžina - 1070 mm, masa - 570-620 g. Cena modela je 88,90 EUR. Mladi tehnik trgovina, d. o. o. Šmartinska 152, 1000 Ljubljana telefon: 01/541 00 50 e-pošta: mladitehnik@siol.net internet: www.mladi-tehnik.si 40 2x Dno zadaj Zadnja stran pokrova krmila Sprednja stran kabine Sprednja stran pokrova krmila Zadnja stran kabine RV-model jadrnice Konstruiral in risal: Ožbej Plos Merilo: 1 :1 D Al cevi za Aluminijasti cevi za vodenje vrvi pritrditev kobilice Nosilec jadra zgoraj o b m ja a z v e c a t s a Aluminijasta cev Aluminijasta cev , za nosilec za krmilo / jambora 4 5