Končno stojiš zopet v Chamonixu. Mimo tebe na mostu drvi življenje množic peš in v avtomobilih - pod njo pa se kakor besna poganja Arve po dolini navzdol. In ko sije sonce, pljuskajo njeni kalni valovi ob oboke mosta. Ob oboke mosta tolče tudi sam Mont Elane in njegovi siloviti gorski sosedje. Samo - to niso več gore, to je blato: da, v blato strte gore, ker strašno je kalna Arve od strtega granita najvišjih evropskih gora. Po tej ozki strugi odteka dobršen del Mont Blanca in njegove mogočne gmote zopet v morje, iz katerega se je zguban dvignil v višave pred vekovi in je postal žrtev strašnih sil zmrzali in težnosti ... Prežihova gora Dr. FRANC $USNIK (Ob »pismu« dr. šašla v 6. št. Planinskega vestnika 1957.) Akademik Melik ,piše v svoji »Štajerski« (str. 121): »Prebivalstvo uporablja dandanes samo ime Uršlja gora bodisi v Mislinjski in Šaleški kot v Mežiški dolini, Plešivec pa mu je velika kmetija pod vrhom na jugovzhodni strani ... Iz zgodovinskih zapiskov pa je razvidno, da se je gora zares sprva ... imenovala Plešivec . .. Toda ni izključeno, da se je gora nemara imenovala Pleša ... « Dr. Šašel pravi, da je treba uveljaviti ime Plešivec in ima svoj prav. Mojima dedejema, ki sta bila oba Uršljegorca, posebnega imena ni bilo kaj mar, ker gora jima je bila Gora, ena edinstvena in njuna. Naslov sta pa imela po katastrski občini, eden »Uršlja gora št. 33«, drugi pa »Pod goro št. 28«. Tudi pri moji ženi je podobno: plešivške rodovine je, »iz Plešivca«, grunta na štajerskem hrbtu gore, gora je pa Gora. Verjamem, da so včasih s štajerske strani pravili gori »Ple šivec«, z naše koroške pa »Gora«. Kajti z naše koroške strani je tako izrazito gora, z obrazom v Šmohornici, s temenom vrh plemenitega loka, nič ni plešast možak, mate­ rinsko košata je, s Č:rnim vrhom in Vranščico ob bokih, ko da objemlje valovje lesov in travnikov in polj pred svojim vznožjem: kakor močna mati samo­ rastnica. Moj oče in en moj dedej sta jo zapustila in šla v fužine na Prevalje. Od tam nismo hodili več na »Goro«, marveč na »Uršljo goro«. Potem je bilo tako, kakor je popisal Ingolič v Ugasli dolini: prevaljške fužine je požrl Donawitz, za stroji so šli tja še delavci in moj oče med njimi. Tudi okoli Donawitza so gore. Tudi tam raste rododendron. Moj oče mu je vedel samo eno ime: šentur­ šeljce. Zanj je bil rododendron povsod na svetu: »šenturšeljce«. Tudi šentur­ šuljce so bile, ki mu niso dale ostati na tujem, ne njemu ne tolikim drugim izpod naše gore. Dr. Šašel je hud na » Uršljo goro«. Menda preveč. Saj se možati Plešivec lahko uveljavi, ne da bi našo staro ženko Uršljo čisto v nič del. V moji mladosti ni bilo dvomov okoli imena: bila je pač Gora in Uršlja gora. Z Jugoslavijo in s slovenskimi uradi 1919 je prišla tudi plast slovenske gospode, tudi »novo pečeni Slovenci«; ti so »slovenili« pa je bila »Urška« in »Urška gora« in uradno celo »Uršulska gora« - samo da je bilo drugače, kakor so domači ljudje rekli. To je bila rodoljubna ihta, ki je »poslovenila« tudi Grosuplje v Velike Uplje in Šelemperg v Zelenberg (ki se je z njim pon©r­ čeval Prežihov Varane, ko je ob prvih volitvah napisal podlistek v Ljudski 549 LOJZE I N KRISTA KRA I GER Vzpon na Mont Blanc in Matterhorn 2e dolga ileta sva gojila tiho željo, da bi poromala na vrhove, kjer leži večni led in sneg. Vsako leto, ko sva preživljala letni dopust, sva vzdihovala: »Morda pa drugo leto!« Tako je minilo deset let. Prelezla sva vse Kamniške , in Julijske Alpe, Durmitor, Perister, šar !Planino in to po markiranih poteh poleti in pozimi, pre­ plezala ,pa sva v teh skupinah prav čedne smeri, tako da lahko rečeva, da našo domovino prav dobro poznava. Ker je slehernega planinca želja, da bi spoznal tudi tuja gorstva, sva tudi midva pričela počasi delati načrte, da jo mahneva na tuje, po možnosti v Centralne Alpe. Nama so ,se .pridružili J anez Janžekovič, Ivo Skerlovnik, Rajko Wutte in Milan Kovač. Prvi trije so doma iz naše Koroške. Verjetno bi še tudi to leto ostala samo pri načrtih, če ,se ne bi za izpolnitev našega načrta tako zavzel naš Janez. Na prvem sestanku, ki smo ga imeli, je Janez prevzel vso skrb za nabavo iPOtnih dovoljenj in vizumov. Imel je res najdelikatnejšo nalogo. Razen tega so Janez, Ivo in Rajko potrkali na marsikatera vrata in inter­ venirali za finančno pomoč. l. avgust je bil določen, da se zberemo v Zidanem mostu. Po dvodnevni vožnji po severni Italiji in Franciji smo dospeli v torek, dne 2. VIII. ob 24. uri y Chamonix. Takoj smo se odmajali z našimi nahrbtniki na camping prostor, si na hitro postavili šotora in šli spat. Sreda je bila določena za odmor, ogled Chamonixa ter pripravo provianta in opreme za turo. Nato smo takoj nadaljevali pot preko ogromne planote, kjer je bil nedavno še ogromen ledenik, saj je vse pokrito s kamni in gruščem - preko malih snežišč, raztrganih skal in grap poševno proti velikanskemu ledeniku Bossons. Levo od nas so se strmo v višino dvigale stene Chamoniških Igel. Neprestano so nam pogledi uhajali k steni, tako da smo morali z energično gesto kreniti dalje k našemu cilju nasproti. Uživali smo lep pogled na vrh Mont Blanca. Po kratkem ogledu smo nada­ ljevali pot. Prečili smo dva ogromna hudournika ter dospeli do ledenika Bossons, ki sega globoko v dolino. Pogled na ledenik m e je razočaral. Kje je tista lepa modra barva ledu, kakršno ima Pasterca! Toda čim dalj smo hodili po tem labirintu razpok, lepši je postajal Led se je kar iskril in tudi nµpoke so imele lepo modro barvo. Hodili smo tiho, vsak je bil zatopljen v svoje misli . . . vsak je po svoje preskakoval razpoke ali pa jih je moral obiti daleč naokoli. Vreme je bilo še vedno lepo, vladala je neizmerna'. tišina, ki jo je tu in tam =otil pok ledu. Krasen pogled so nudile ledene gore, ki so se dvigale z ledenika. Tu bi .imel umetnik dosti dela, saj se tudi vsak fotograf rad ustavi ter poizkuša ujeti čim več v svojo kamero. Zadnji del poti smo že hodili po ogromnem snežišču. Bivak stoji na velikem skalnatem vršacu in je močno zavarovan z jeklenimi vrvmi in drogovi. Dostop iz snežišča k bivaku je v skalnati steni dobro zavarovan. Je precej velik, ima dve sobi, kuhinjo in shrambo. V I. nadstropju pa ležišča. V bivaku je vse na razpolago, štedilnik, posoda, odeje, tako da fahko - če te zaloti slabo vreme - po mili volji gospodariš, seveda če imaš dovolj hrane seboj. Ko smo prispeli, je bil bivak poln turistov. Skuhali smo si čaj na bencinski kuhalnik, - imeli smo ga s seboj - in po soglasnem sklepu že ta dan nadaljevali pot do zadnjega bivaka pod Mont Blancom. Dan je bil še vedno jasen, tako smo imeli vso pot lep razgled na vse strani. Ker ni kazalo, da se bo vreme iposlabšalo, smo pustili tri nahrbtnike v bivaku ter ves potrebni proviant in opremo naložili v ostale tri ter s temi nadaljevali turo. Hodili smo z derezami in nenavezani. Sneg je bil prav ugoden za hojo, ni se preveč udiralo niti ni bilo preveč ledeno. Od bivaka dalje je pot držala strmo navzgor med snežnimi vršaci. Nismo še hodili dve uri, ko se je nebo nenadoma pooblačilo in začelo je mesti sodro. Sodre smo se kar razveselili, saj nam je bilo pošteno vroče od hitre hoje. Nebo se je še bolj stemnilo, iz sodre je nastal gost sneg in začelo je grmeti. Grmenje je odmevalo od vseh vrhov. Ogrnili smo si vetrne jopiče, saj je bil skrajni čas, burja je začela peti svojo pesem. Sneg je zabrisal vsako sled naših predhod- 552 rti.kov, pa tudi gaziti smo morali verej pride, prej melje. Cena ležišč pa je za nečlane ista. Oskrbnica nas je prav l jubeznivo sprejela in nam zagotovila spanje. Kmalu smo šli k počitku, vendar spali nismo najboljše. Lojze je po polnoči vsak čas gledal na uro. Prav hitro smo se pripravili za tuxo in hiteli za ostalimi, ki so bili že pred nami. Naša včerajšnja skrb, da se bomo z iskanjem smeri zelo mudili, je odpadla. Kljub novemu snegu, ki je padel pred dnevi, se je smer dobro videla. Saj so bile ta dan pred nami kar štiri naveze. Skala je od prijemov naravnost umazana, še v ledeni skali so se videli umazani madeži. Ubrali smo jo precej hitro. Tura terja 6 do 8 ur plezanja navzgor, za povratek pa nič manj. Vreme se pa v popoldanskih urah rado poslabša. Iz jasnega zvezdnatega jutra je nastal krasen sončen dan. Morda nas bo spremljalo sonce tudi na tej turi ... Zaradi neprestanega dežja je bila skala prevlečena s tanko plastjo ledu in snega. Le tu in tam, v zelo strmem terenu, je bila skala suha. Smer poteka zelo spremenljivo; kamini, odprta stena, grebeni ... Ce gledaš iz koče, imaš občutek, da je Matterhorn povsem nerazčlenjen vrh. Ko pa začneš plezati, je sicer grebensko precej povezan, vendar je greben zelo razčlenjen. V treh urah smo pridobili 700 m višine. V višini 4000 m se na grebenu pojavi pred nami lep lesen bivak. Sicer je notri vse ledeno, vendar, če te vreme prisili, da moraš bivakirati, je to udobno zavetišče. Zdaj smo šele razumeli plezalce, ki se prejšnji večer niso vrnili, kako so preživeli noč. Sicer je bilo po njihovem ,pripovedovanju zelo mrzlo, vendar znosneje kot na prostem. Dan je bil zelo topel. Kljub ledu in snegu smo turo opravili brez rokavic. Tudi megla je danes prizanašala. Drugače se pojavi povečini vsak popoldan in ravno na grebenu, kjer drži smer, kroži sem in tja. Iz bivaka se je nadaljnja smer lepo videla. Prešli smo na večje snežišče, na katerem so v skalo zabetonirani v rawalji 30 m 3 drogovi. To so naredili vodniki, da laže prepeljejo svoje tuxiste, saj je naklonina precejšnja. Zdajci se znajdeš pred strmo steno, ki pa je precej razčlenjena, da tudi za prvega v navezi ni pretežavno. Tudi tu so si vodniki olajšali svoje delo. Preko najbolj eksponirane stene prosto vise konopljene vrvi. Pa tudi pri spustu gre hitreje ob vrveh. Te v,rvi vise na treh mestih .in so dolge 10 do 12 m. Ce je stena zaledenela, kot je bila tokrat, je ta olajšava posebno za vodnika res nujno potrebna. Nadaljnja smer se vije po snegu in ledu dalje. Posebne naklonine ni, vendar, tu ni poštenih oprimkov niti ni dobrega varovališča. Zmeraj več je snega in wajci smo se znašli na vrhu Mabterhorna 4478m visoko. Izpolnila se nam je druga želja. Vreme sicer ni bilo preveč sončno, vendar jasno. Ob pol osmih zvečer smo bili že pri hotelu. Vsi so nas prisrčno sprejeli, še vodniki so nam prišli z nasmejanimi obrazi naproti. Ko smo prišli naslednji dan proti poldnevu v naš camping, smo izvedeli, da se je smrtno ponesrečil alpinist iz Berna pri vzponu na Matterhorn. Pot ob ledeniškem hudourniku zaradi prahu ni bila nič kaj prijetna. Prav veseli smo bili, ko smo zagledali Zermatt. Ceprav nismo mogli .izvršiti vsega, kar smo meli v načrtu, smo se zadovoljni nad doživetim vračali proti domu. Vsem, ki so nas materialno, finančno in. moralno podprli, da smo naš načrt lahko uresničili, velja naša najtoplejša zahvala. P o p r a v e k : v s. številki smo pomotoma navedli, da je PD Trbovlje zbralo 1300 din. Pravilno se mora glasiti, da Je ta znesek zbralo PD Prevalje, Planinci, segaJ.te po blokih za gradnjo ZLATOROGA! Pripravlja se drugo Jesensko žreba• nje dobitkov, ki bo nudilo zopet vrsto večdnevnih brezplačnJh bivanj v naših gorah In to " zimski sezoni, ko je v gorah najlepše, Podprite akcijo za gradnjo ZLATOROGA In zanjo, zainteresirajte svoje prijate!Je in znance. Naj ne bo člana PD, ki ne bi kupil vsaj en bon za _gradnjo ZLATOROGA! 554