Bojana Košnik: Izobrazba ni dovolj, o končnem uspehu odloča tudi bonton /9 Križ: sedež civilne zaščite ni odprt za šolske dejavnosti V Celovcu o samostojnem političnem nastopanju ail 11 ?h L.'»' ' /3 Primorski Pomen nedeljskih primarnih volitev Dušan Udovič S primarnimi volitvami za voditelja Demokratske stranke se bo v nedeljo zaključilo dolgo obdobje, v katerem se je stranka ukvarjala predvsem sama s seboj, razčiščevala svoje temeljne usmeritve in interne odnose. V dobri meri je bilo to po lanskem pekočem porazu na parlamentarnih volitvah tudi neizbežno, mnogi privrženci in simpatizerji stranke pa ocenjujejo, da je bilo zamujenega preveč dragocenega časa. Tako so najglasnejši toni opozicije ob otrpli, razdeljeni in iz igre pahnjeni levici prepogosto ostajali domena Di Pietrove Italije vrednot. Desnica je v zadnjem letu kljub krizi in znanim pre-mierovim peripetijam skoraj nemoteno uspevala in si utrjevala konsenz, kar je svojevrsten paradoks ali italijanska anomalija, kot jo mnogi imenujejo. Nedvomno pa je nedorečenost Demokratske stranke kot najmočnejše opozicijske sile k temu prispevala svoje. Z nedeljskimi primarnimi volitvami se ponuja nova priložnost za okrepitev jedra levosredinske opozicije, ki ga v državi lahko predstavlja Demokratska stranka. Ni več čas za interne polemike in razhajanja, skrajni čas je, da levosredinska opozicija ponudi italijanskim volivcem realen program za boj z gospodarsko krizo, učinkovito socialno politiko in globoko družbeno in moralno preobrazbo, ki jo potrebuje država. Ni pretirano govoriti o tem, da se Italija nahaja v »demokratični emergenci«, o čemer skoraj vsakodnevno govorijo številni »podvigi« vladajoče desnice. Začenši z dejstvom, da se parlament z zaupnicami vse bolj izloča iz pravil demokratičnega soočanja, da je kritično izražanje v medijih dnevno pod udarom, da je odnos do mi-grantov vnebovpijoče krivičen, sodniki pa so zaradi premieru neugodnih razsodb predmet prave gonje. Populistične izjave v prid stalni zaposlitvi, ki smo jim priče v teh dneh, pa so dobesedno v posmeh vse večjega števila družin brezposelnih in prekernih delavcev vseh sektorjev, ki se z veliko težavo prebijejo do konca meseca. Brez učinkovite opozicije v državi je vsakršen premik v smeri izboljšanja iluzija. Nedeljske primarne volitve bodo pokazale, v kolikšni meri si ljudje želijo prebiti obroč resignacije, v katerega je po lanskem porazu na volitvah ostal vklenjen velik del italijanske demokratične javnosti. Zato ni naključje, da se bo volitev po napovedih udeležilo tudi veliko volivcev, ki sicer niso pristaši ali simpatizerji Demokratske stranke. Vsak glas bo pomemben in biti jih mora res veliko, kajti to bo signal, da se razmere v državi lahko res spremenijo. dnevnik ČETRTEK, 22. OKTOBRA 2009 Št. 250 (19.649) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € eu - Pred decembrsko konferenco, ki naj bi prinesla dogovor o naslednici Kjotskega protokola Napredek v usklajevanju stališč za Koebenhavn Odprto je finančno vprašanje, s katerim se bo ubadal vrh EU konec meseca vileš - Preko petsto gostov na včerajšnjem odprtju IKEA izbrala lego Goriška je na stičišču držav in križišču trgovskih tokov - Po ceremoniji naval ljudi VILEŠ - Globalni gigant IKEA je izbral Vileš in Goriško zaradi njune zemljepisne lege, na stičišču držav in križišču trgovskih tokov. »To je bila zavestna strateška izbira,« je potrdil poverjeni upravitelj družbe IKEA Italia, Roberto Monti, kije na vrhuncu včerajšnje ceremonije, pred obrednim žaganjem hloda, pri mikrofonu zapel švedsko zdravico. Svečanega odprtja prve trgovine IKEA v deželi FJK in šestnajste v Italiji se je udeležilo pre- ko petsto gostov, ki so ob 7. uri navsezgodaj prisedli k mizicam s švedskim zajtrkom. Malo po 9. uri je bila IKEA na 33 tisoč kv. metrih odprta in začel se je pričakovani naval ljudi. Na 15. strani LUXEMBOURG - Okoljski ministri EU so včeraj v Luksemburgu napravili nekaj korakov naprej pri usklajevanju stališča EU za decembrsko mednarodno okoljsko konferenco v Koebenhavnu, ki naj bi prinesla dogovor o naslednici Kjotskega protokola, a ključna vprašanja, predvsem financiranje, ostajajo odprta. Finančnim ministrom EU namreč v torek v Luk-semburgu po dolgih pogovorih ni uspelo doseči dogovora o ključu razdelitve financiranja boja proti podnebnim spremembam v pomoč državam v razvoju. Tako da ta izziv ostaja za voditelje EU, ki se bodo srečali konec oktobra v Bruslju. Na 13. strani »Rdeče številke« Dežele FJK Na 2. strani V nedeljo primarne volitve DS Na 7. in 14. strani Trgovca s kokainom po desetih letih v zaporu Na 8. strani Lea Pisani spregovorila o kulturi oblačenja Na 10. strani Priložnosti in krivice čezmejnega trga dela Na 14. strani Sovodenjci prejemajo pisma za razlastitve Na 14. strani Luka Bresciani novi predsednik ŠZ Dom Na 20. strani kampanija - 63 vpletenih v preiskave Zakonca Mastella osumljena korupcije NEAPELJ - Deželna agencija za varstvo okolja Kampanije je predstavljala pravi raj za ljudi, ki so bili blizu stranki Udeur in ki naj bi preko slednje dobili službe, zakupe in naloge. V to so prepričani predstavniki neapeljskega tožilstva ter agenti finančne straže iz Neaplja in karabinjerji iz Caserte, ki vodijo preiskavo, v katero je vpletenih 63 oseb. 25 je takih, katerim je sodstvo odredilo pripor, drugim 18 pa prepovedalo bivanje v Kampaniji in nekaterih pokrajinah drugih dežel. Med temi je Sandra Lonardo (foto ANSA), žena vodje Udeur Clementeja Mastella. Na 6. strani ljubljana - Neuradna vest Pahor v ponedeljek v Zagrebu s Kosorjevo LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor naj bi v ponedeljek odšel v Zagreb, je včeraj poročala TV Slovenija, ki je ob tem dodala, da ni jasno, ali naj bi bil takrat tudi parafiran arbitražni sporazum o reševanju vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo. Na hrvaški vladi Pahorjevega obiska niso potrdili. Dejali so le, da bodo javnost v primeru, da bi do njega prišlo, pravočasno obvestili. Hrvaško zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da obveščanje o morebitnem srečanju obeh premierjev ni v njihovi pristojnosti. Pahor naj bi se v ponedeljek v Zagrebu udeležil slovensko-hrvaškega gospodarskega foruma, ki ga organizira center za konkurenčnost pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Poleg tega naj bi se v Zagrebu sestal z Zoranom Milanovicem, predsednikom Socialdemokratske stranke (SDP), največje hrvaške opozicijske stranke. Nihče ni niti potrdil niti ovrgel srečanja obeh premierjev, vendar pa Kosorjeva doslej še naj ne bi sklicala koordinacije parlamentarnih strank o arbitražnem sporazumu, v prihodnjih dneh poleg tega v saboru o tej temi ni napovedana razprava, je še poročala TV Slovenija. 2 Četrtek, 22. oktobra 2009 ALPE-JADRAN / univerza na primorskem - Podatke o vpisu posredoval rektor Rado Bohinc Letos sto brucev več kot v lanskem študijskem letu Skupno letos vpisanih 3630 rednih študentov - Manjše zanimanje za matematiko in humanistične študije KOPER - Na Univerzo na Primorskem se je letos vpisalo 1265 bruck in brucev, kar je za sto več kot v lanskem študijskem letu, je po končani seji senata univerze povedal rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc. V primerjavi z letom prej se je po Bohinčevih besedah povečalo tudi število vseh redno vpisanih študentov, ki jih je skupno 3630 oziroma 140 več kot lani, podiplomskih študentov, ki jih je skupno skoraj 1500, pa je približno 210 več, je pojasnil Bohinc. Med podiplomskimi študenti je po Bohinčevih besedah najbolj poraslo število vpisanih rednih bolonjskih podiplomskih študentov, ki jih je letos vpisanih več kot 600. Kot je ob tem še dejal Bohinc, so zadovoljni predvsem z vpisom na Fakulteto za management, Pedagoško fakulteto, Fakulteto za turistične študije Portorož - Turistico in Visoko šolo za zdravstvo, na katerih se je število brucev v primerjavi z lanskim letom povečalo. "Manj prijazen podatek" je po Bo-hinčevih besedah vpis na Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, najmanj pa so na univerzi zadovoljni z vpisom na Fakulteto za humanistične študije, kjer je vpisanih približno 100 brucev manj kot lani. V primerjavi z lanskim študijskim letom se je bistveno zmanjšal vpis na izredne študijske programe, in sicer tako na podiplomskih kot na dodiplomskih študijih. Izredne podiplomske štu- dijske programe je letos vpisalo 1788 študentov oziroma skoraj 300 manj kot lani. V prihodnosti bo Univerza na Primorskem po Bohinčevih besedah razvijala predvsem nove naravo-slovno-tehnične študijske programe. Akreditacijski postopek za ustanovitev fakultete za gradbeništvo in urbanizem pravkar poteka, v prihodnosti pa univerza načrtuje še ustanovitev fakultete za inženirske študije. Univerza na Primorskem je za investicije letos namenila okrog pet milijonov evrov, prihodnje leto pa bo precej več, je še dejal Bohinc. Razpis za gradnjo študentskega kampusa Sonce v Kopru pravkar poteka, v prihodnjih dneh bo objavljen tudi natečaj za izvajalca del gradnje kampusa Livade v Izoli, kjer naj bi se gradnja začela še letos. Senat Univerze na Primorskem je včeraj sprejel tudi sklep o ustanovitvi Podiplomske šole, ki bo razvijala medinstitucionalne, interdisciplinarne in mednarodne študijske programe druge in tretje stopnje. Po Bohinčevih besedah bo podiplomska šola usmerjena predvsem v povezovanje z drugimi institucijami v Sloveniji in tujini. Univerza bo letos podelila približno enako število štipendij kot v lanskem letu. Izbirni postopek je zaključen, štipendije pa bodo podeljene v približno mesecu dni. (STA) Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc politika - Velike težave s proračunom 2010 Tondo: Deželi manjka 230 milijonov evrov TRST - Kje dobiti 230 milijonov evrov, ki manjkajo v deželnem proračunu za prihodnje leto? Poti sta dve: več prihodkov ali manj stroškov oziroma investicij. To je velika dilema, ki čaka deželno vlado in deželni parlament pri oblikovanju finančnega zakona. Gospodarska kriza je namreč močno zmanjšala davčne prihodke, ki pripadajo Deželi, kljub temu, da je odbor že vključil v proračun 2010 450 milijonov evrov davčnih soudeležb, ki jih je Rim dolžan Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Dežele Renzo Tondo je po včerajšnjem srečanju z vodji svetniških skupin pozval večino in opozicijo k velikemu čutu odgovornosti, »ker nas v vsakem primeru čakajo težki časi.« Tondo je poudaril, da med proračunsko razpravo v deželnem svetu ne bo mogoče spreminjati finančnega zakona, kot se je dogajalo v prejšnjih letih. Potreben bo torej predhodni politični dogovor v desni sredini in nato še sporazum z opozicijo. V desni sredini je opaziti že nekaj nelagodja. Severna liga je z vodjo svetniške skupine Danilom Narduzzi-jem opozorila Tonda, da ne bo pristala na prevelika krčenja proračunskih izdatkov in da je treba za vsako ceno ohraniti sedanjo raven zdravstvenih in socialnih storitev. Boljše je dodatno zadolževanje, menijo nekateri predstavniki Lige. Boj za »pravičen proračun« napoveduje Demokratska stranka. Njeni zastopniki pravijo, da je Tondova uprava dejansko podcenjevala učinke hude gospodarske krize in se je zara- Predsednika Dežele Renza Tonda zelo skrbi finančna situacija Furlanije-Julijske krajine kroma di tega zdaj znašla v hudih težavah. Zanimivo, da je sindikat CGIL med vsemi deželnimi odborniki »rešil« le Alessio Rosolen, ki pripada desnici znotraj deželne večine. koroška - Ob državnem prazniku Zaživel niz pobud pod geslom »Dober večer sosed« CELOVEC - Tudi ob letošnjem avstrijskem državnem prazniku (26. oktobra 1955 je avstrijski parlament izglasoval zakon o stalni nevtralnosti države) prirejajo slovenska kulturna društva na Koroškem prireditveno serijo pod geslom »Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar!« Sporočilo teh prireditev je že 30 let, da na Koroškem sicer obstajata dva naroda in dva jezika, da pa imajo pripadniki obeh narodov skupno zgodovino in domovino. Niz prireditev se je konec preteklega tedna pričel v dvojezični občini Hodiše (v bližini Celovca), konec tedna pa sledijo še dvojezični kraji Trata pri Borovljah, Dobrla vas, Muta pri Rože-ku, Radiše in Železna Kapla. Hodiška prireditev je potekala v grajski štali, organizator pa je bilo Slovensko prosvetno društvo »Zvezda«. V pozdrav so zaigrali tamburaši Hodiše-Škofiče, ki so v petih letih postali res pravi profesionalni glasbeniki. Nastopil pa je tudi pevski zbor »Koschat Hamat« iz bližnjega Verinja, ki poje v nemščini, številno publiko pa je navdušil tudi domači zbor društva upokojencev, katerega pevke in pevci so peli v obeh deželnih jezikih. Zbor je vodil bivši župan občine Hodiše Walter Samo-nig, ki je menil, da so prav Hodiše Evropa v malem, saj tu ne živijo le nemško in slovensko govoreči Korošci, marveč je občina pobratena tudi z občinami v Evropi, mdr. z večjezično občino Medeja na Goriškem. Sporočilo državnega praznika pa očitno še ni dojel sedanji župan Hodiš Gerhard Oleschko iz Dörflerjeve stranke BZÖ, ki na prireditvi ni bil navzoč. Zato pa je občinstvo s svojim nastopom presenetil znani kitarist Harry Stojka, ki je prišel s skupino »Moša Šišič and the Gipsy Express« z Dunaja. Stojka je pripadnik romske narodne skupnosti, vroči ritmi skupine pa so publiko navdušili tako, da je kar v dvorani zaplesala kolo. Stojka se zaveda svojega poslanstva v svetu, sploh pa v časih, ko mediji ponovno poročajo o zatiranju pripadnikov romske narodne skupnosti. (I.L.) Seje deželnega sveta po RAI TRST - Deželni sedež RAI v Trstu bo kmalu začel poskusno neposredno prenašati zasedanja deželnega sveta. Prvič bodo prenašali že zasedanje od 27. do 29. oktobra. Signal bo na Tržaškem mogoče dobiti na frekvenci 40 (Trst - Belveder) in 64 (Milje), na Goriškem pa na frekvenci 69 (Gorica -Vrh). S prehodom na digitalni sistem leta 2011 bo signal mogoče razširiti na vso deželo. Hrvaškega obrambnega ministra zadela kap ZAGREB - Hrvaškega obrambnega ministra Branka Vukelica je v torek v Karlovcu zadela srčna kap. Včeraj zjutraj so Vukelica zaradi več ur trajajočih bolečin v prsih sprejeli v zagrebški bolnišnici, kjer so mu diagnosti-cirali srčni infarkt in ga takoj operirali. Njegovo stanje pa je zdaj stabilno, je povedal minister za zdravje Darko Milinovic. Večernji list na svoji spletni strani ugiba, ali je poslabšanje zdravstvenega stanja ministra Vukelica izzvala napoved hrvaškega notranjega ministra Tomislava Karamarka, da bodo vnovič odprli preiskavo o pogrešanih petih milijonih dolarjev v aferi v Bro-dosplitu, v katero naj bi Vukelic bil vpleten v času, ko je bil minister za gospodarstvo. Hrvaški mediji so v preteklosti pisali, da je Vukelic zahteval izgradnjo mostu in ceste proti svoji rojstni vasi v okolici Karlovca ter da je brez javnega razpisa in brez objektivnih razlogov zagotovil gradnjo ceste do lokala svojega brata. Vukelic je vse obtožbe zanikal, hrvaška premier-ka Jadranka Kosor pa je napovedala preiskavo. Za požar v Radečah kriva otroška igra RADEČE - Za nedeljski požar v Brunški gori v občini Radeče, v katerem sta umrla 39-letna Simona Čaj-ko in njen sedemletni sin, je kriva otroška igra, je včeraj povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje Milena Trbulin. Sedemletnik se je namreč igral z vžigalicami, kar je povzročilo požar. V požaru je bil poškodovan tudi Simonin starejši 13-le-tni sin, ki se je s skokom skozi strešno okno uspel rešiti, med reševanjem pa si je opekel roko. Pri gašenju požara pa se je poškodoval tudi gasilec. Ognjeni zobje so uničili mansardno stanovanje, ostrešje, poškodovano je tudi pritličje, ocenjena gmotna škoda pa znaša več 10.000 evrov. Občina Radeče, ki je sprožila obširno akcijo pomoči družini Čajko, je takoj po požaru prizadeti družini zagotovila nadomestno stanovanje, prav tako bo občina poskrbela tudi za novo streho na hiši. koper - Okrogla miza mladih iz raznih držav Kriza načenja tudi strpnost Mlade demokrate iz FJK je zastopal Štefan Čok - V razpravi sodelovali tudi bivša konzulka in bivša rektorica KOPER - Mladi Liberalni Demokrati Slovenije (MLD) so v Kopru priredili srečanje z okroglo mizo na temo Medkulturni stiki in razhajanja. K razmišljanju na aktualno temo so povabili tudi predstavnike Mladih demokratov Italije (med njimi je bil tudi Štefan Čok) ter Istrskega demokratskega zbora iz Hrvaške. K vsebini srečanja je s svojo različnostjo po osebnem prepričanju, narodnosti in jeziku ter svojstvenosti identitet prispevalo okoli štirideset mladih iz hrvaške in slovenske Istre, Ljubljane ter zamejstva. V dveh delavnicah: Trg dela in nove kompetence in Politika strpnosti ali popuščanje drugim in drugačnim so mladi predstavljali svoje poglede in oblikovali stališča. V prvi delavnici je bil poudarek na povezanosti med trgom dela v novi evropski resničnosti in novimi kompetencami, ki jih potrebuje neprestano se spreminjajoči se trg dela. Udeleženci druge delavnice so se poleg evropskih prizadevanj za enakost v različnosti dotaknili tudi globalne evropske krize, ki zaradi eksistencialnih stisk načenja tudi področje strpnosti in sodelovanje med različnimi okolji. Obema delavnicama je sledila okrogla miza Identiteta posameznika in globalizacija kulture vsakdanjega življenja. Razpravljalci ( nekdanja generalna konzulka Jadranka Šturm Kocjan, bivša rektorica Univerze na Primorskem Lucija Čok, Štefan Čok in Vili Rosanda) so izpostavili kulturne in narodnostne vidike sožitja, razhajanja med ideologijami, ki posebej zadevajo medgeneracijske vplive ter posebnosti območja ob tromeji. Jadranka Šturm Kocjan, Lucija Čok, Štefan Čok in Vili Rosanda na koprski okrogli mizi / ALPE-JADRAN Četrtek, 22. oktobra 2009 3 celovec - Končani 14. Primorski kulturni dnevi na Koroškem Za konec o pomenu samostojnih političnih strank Okrogla miza z zastopniki EL in SSk ter slovenskimi župani na Koroškem in v FJK CELOVEC - 14. Primorski kulturni dnevni na Koroškem so se v torek zvečer v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu končali z okroglo mizo na temo »Pomen prisotnosti predstavnikov samostojnih političnih strank SSk in EL v občinskih upravah«. Na dokaj dobro obiskani prireditvi, ki jo je vodil Štefan Kramer, so sodelovali zastopniki obeh samostojnih narodnih strank v Avstriji oziroma Italiji, Enotne liste (EL) in Slovenske skupnosti (SSk), na čelu s predsednikom EL Vladimirjem Smrtnikom in deželnim tajnikom SSk Damijanom Terpinom, sodelovali pa so še Franka Padovan, Fulvia Premolin in Marko Pisani kot izvoljeni župani na sa- mostojnih slovenskih listah v Furlaniji-Julijski krajini ter edini na slovenski listi izvoljeni župan na Koroškem Franc-Jožef Smrtnik iz Železne Kaple in selski podžupan Nanti Olip. Vsi sogovorniki so izpostavili prednosti samostojnih političnih strank na občinski ravni in ob tem spregovorili tudi o svojih izkušnjah. Franc-Jožef Smrtnik je bil sploh mnenja, da samostojni politični nastop manjšin vsaj na občinski oz. pokrajinski ravni nima alternative. Še pred okroglo mizo sta se srečali tudi delegaciji Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Sveta slovenskih organizacij (SSO) na čelu s predsednikoma Karlom Smollejem in Dragom Udeleženci okrogle mize (z leve): Vladimir Smrtnik, moderator Štefan Kramer, Franka Padovan,Franz Jožef Smrtnik, Fulvia Premolin, Marko Pisani, Walter Devetak, Damijan Terpin, Nanti Olip ivan lukan Štoko. Na dnevnem redu je bila ocena političnega položaja slovenske manjšine na Koroškem in v Italiji. 14. Primorski dnevi na Koroškem so se pred dobrim tednom začeli s predstavitvijo treh knjig, ki naj bi koroškim Slovencev približali kulturni in umetnostni utrip Slovencev v Italiji. Nato je do 20. oktobra sledil pester program, ki so ga sestavili Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta ter Krščanska kulturna zveza iz Celovca z namenom, da Slovenci na Koroškem seznanijo svoje rojake v Italiji s kulturno ustvarjalnostjo, dosežki in težnjami, pa tudi s političnim utripom. Ivan Lukan koroška - Razstava o Jorgu Haiderju Napovedanega navala oboževalcev vsaj za zdaj ni bilo CELOVEC - Organizatorji so pričakovali pravi naval in lep finančni dobiček, toda vse skupaj je vsaj za zdaj precej drugačno: razstavo o nekdanjem deželnem glavarju Jorgu Haiderju, ki je 11. oktobra 2008 močno vinjen in s hitrostno nad 140 kilometrov na uro s svojim službenim avtom južno od Celovca drvel v smrt, je v prvih 14 dneh obiskalo veliko manj oboževalcev desničarskega populista od predvidenega. Po neuradnih podatkih so dnevno v povprečju našteli komaj dobrih 150 obiskovalcev. Pričakovali pa so jih vsaj trikrat toliko! Kot je znano, so razstavo odprli ob prvi obletnici Haiderjeve smrti v nekdanjem rudniku pod Križno goro na zahodu Celovca, ki je v letih 1943 do 1945 služil nacistom kot centrala in kasneje kot zatočišče pred bombnimi napadi zavezniških sil na Celovec. Lokacija je že takoj po prvi objavi načrtov za razstavo postala predmet številnih polemik, kajti prav iz koroškega nacističnega bunkerja je 8. maja 1945 je nacistični propagandni oddajnik objavil tudi zadnji govor gauleiterja Rainerja, v katerem se je slednji Korošcem zahvalil za zvestobo firerju. Razstava je povsem nekritično poveličanje desničarskega populista Jorga Haiderja: v treh delih in na površini 800 kvadratnih metrov prikazuje družino Haider, politika Jorga Haiderja in njegovo smrt (skorajda popolnoma uničeni avto je videti samo na video-posnetkih). Razstava spretno za- molči ali prikriva pomembna dejstva, kot na primer tudi to, da je bil Haiderjev oče ilegalni nacist in se je celo boril v oboroženi enoti proti Avstriji. Tudi prikaz samega Haiderjevega življenja je povsem nekritičen in površen, posebej kar zadeva njegovo politično kot tudi osebno plat: o njegovi agresivni politiki proti tujcem in manjšinam na razstavi ni nobenega sledu. Organizatorji kljub nepričakovano slabemu odzivu na razstavo trdijo, da je celotni projekt prava uspešnica. Do konca razstave sredi januarja 2010 naj bi po njihovih računicah v rudnik pod Križno goro prišlo vsekakor nad 30.000 obiskovalcev. S tem pa bi bili kriti tudi stroške razstave v višini skoraj 38.000 evrov. Kot je znano, je otvoritev razstave močno odmevala v avstrijskem in celo mednarodnem tisku, nato pa je kar hitro zavladala tišina. Dejstvo, da so obiskovalci več ali manj izostali, je bilo moč zaslediti samo v tujih medijih, koroški o tem namreč sploh niso poročali. Kot edina organizacija slovenske manjšine se je na razstavo odzval Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki jo je z vso odločnostjo zavrnil in opozoril, da Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) »zlorablja mrtveca in postavlja javne spomenike vsaj hudo osporavani osebi, deželnemu glavarju, ki je zapustil globoko zadolženo in socialno osiromašeno deželo ter tudi človeku, ki je imenu ter ugledu Koroške in Avstrije traj-nostno škodoval«. (I.L.) OD 22. DO 28. OKTOBRA 2009 SAM ODLOČAŠ ZNIŽATI Ob vsakem nakupu 16 priložnosti prihranka na artiklih, ki jih sam izbereš. BON ZA POPUST 12 bonov za 25%-ni popust ob nakupu živil, artiklov za nego telesa, čistil za dom, hrane in drugih artiklov za domače živali. 4 boni za 15%-ni popust ob nakupu pisarniških potrebščin, igrač, avtomobilskih dodatkov, hobi artiklov, gospodinjskih potrebščin, pohištva, oblačil, gospodinjskih aparatov, tehnoloških artiklov, CD-jev, DVD-jev in videoigric. Več informacij dobite v prodajnem mestu. I * fe "O -13 ¡3 2. * O : :£. -2 £ -š p if s I £ _ OKTOBRA, ODPRTO odprto tudi " Hipermarket Emisfero ^uthju MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 — EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) 4 Četrtek, 22. oktobra 2009 GOSPODARSTVO sežana - Obrtništvo Krasa in Brkinov Proslavili 30-letnico območne obrtno podjetniške zbornice Odprli tudi razstavo izdelkov članov in podelili priznanja jubilantom SEŽANA - Sežanska Območna obrtno podjetniška zbornica (OOPZ)je v soboto v Kosovelovem domu v Sežani slavnostno počastila 30-letnico delovanja. Odprli so razstavo izdelkov svojih članov, sledila je zanimiva modna revija in mo-nokomedija Kdo pa vam je to delu? v izvedbi Borisa Kobala. Na svečani akademiji pa so podelili plakete svojim jubilantom za 10, 20, 30 in 40-letno delovanje v obrtništvu ter posebna priznanja. Predsednik sežanske OOPZ Milan Škapin je poudaril, da zbornica združuje 835 članov iz štirih kraško brkinskih občin, ki delujejo v desetih sekcijah, med katerimi so najštevilčnejši gradbinci, kovinarji, gostinci in avtoprevozniki. V zadnjih letih se število članov povečuje. Po številu članov spada sežanska zbornica med srednje velike v Sloveniji. Pred petimi leti (januarja 2004) so se preselili v nove prostore na površini 700 m2 v štirih nadstropjih. »Že dolgo in dobro sodelujemo tudi s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem iz Trsta, v zadnjem obdobju pa je to sodelovanje še tesnejše pri čezmejnih projektih,« poudarja Milan Škapin. SDGZ iz Trsta je za poslovno sodelovanje prejelo častno plaketo s priznanjem. Film, ki so ga zavrteli na slavnostni akademiji, je predstavil zgodovino obrtništva na Krasu in Brkinih.Da imajo sežanski obrtniki pomemben delež v drobnem gospodarstvu in podjetništvu tako na Sežanskem kot tudi v celi Sloveniji, kjer je 62 tisoč obrtnikov, so poudarili slavnostni govornik minister za promet Pa-trik Vlačič, podpredsednik OZS Štefan Pavlinjek in sežanski podžupan Iztok Bandelj. Na svečanosti so podelili 22 plaket za 10 let in prav toliko za 20 let delovanja v obrti, za 30 let delovanja so plaketo prejeli: Žarko Filipčič, Gabrijela Grzetič, Ladislav Škrk in Robert Višnje-vec, za 40 let uspešnega dela v obrti pa je priznanje prejela frizerka Darja Ple-skonjič. Posebna priznanja sta prejela Iztok Počkaj in Društvo Terra Carsus. Bronasto plaketo so prejeli Miran Hrvatič, Matjaž Lindič in Radovan Gregorčič, prejemnik srebrne plakete pa je Milan Ška-pin, ki je že drugi mandat predsednik sežanske OOPZ. Podelili so tri bronaste ključe (Milan Škapin, Mitja Bolčič in Jernej Bortolato) in bronasti pečat (Obrtna zbornica Slovenije). Svečanost so s kulturnim programom obogatili člani Obrtniško mešanega pevskega zbora Notranjske in učenci domače glasbene šole. Olga Knez Dobitniki bronastega ključa sežanske Območne obrtno podjetniške zbornice s predstavniki OZS o. knez odprtje - Vse za avtomobilske pnevmatike v Ulici Carpison 1 Servis Adriagomme v Trstu Novi obrat odprt od ponedeljka do petka dopoldne in popoldne, ob sobotah pa dopoldne »Posadka« novega servisa s predsednikom Marinom Košuto (tretji z desne) turizem - Hrvati računajo na uspeh Promocijske filme za hrvaški turizem bo snemal z oskarjem nagrajeni češki režiser Menzel ZAGREB - Češki režiser in z oskarjem nagrajeni Ji\u0159i Menzel bo snemal promocijske filme o hrvaškem turizmu, je potrdil hrvaški minister turizma Damir Bajs. Menzel je že posnel dva dokumentarna filma o Hrvaški, ki naj bi ju uradno predstavili prihodnjo pomlad. "Omenjeno delo bo avantura zame, ker nikoli nisem snemal propagandnih filmov. Veseli me, ker bom delal tam, kjer tudi sicer rad delam - na Hrvaškem. Mislim, da je to tudi najbolj pomembno," je izjavil Menzel v torek v Zagrebu, potem ko ga je predstavil Bajs. Menzel je dejal, da je v dokumentarnih filmih Moja Hrvaška in Naše morje, vaše morje povedal zgodbo o tem, zakaj imajo Čehi radi Hrvaško. "Imajo jo radi, ker je blizu, in zaradi tega, ker se počutijo kot doma. Plaže v Dalmaciji so bolj čiste in prijazne kot denimo v Franciji, poleg tega pa je topleje kot na Atlantiku. Sicer pa so Čehi sno-bi in ne vedo, kje je Zagreb," je še dejal Menzel kot napoved spomladanske Ji\u0159i Menzel predstavitve njegovih filmov. O incidentu v Dubrovniku, ko so njegovo snemalno ekipo napadli domačini, ni želel govoriti. Menzla je namreč udaril eden izmed dubrovniških gostincev, ker naj bi snemalci zakrili znak za njihovo restavracijo. Novi propagandni filmi bodo namenjeni češkemu, slovaškemu in madžarskemu trgu, Bajs pa ni izključil možnosti, da jih bodo uporabljali za promocijo hrvaškega turizma na Poljskem in v Ukrajini. (STA) TRST - Podjetje Adriagomme je pred nedavnim odprlo nov servis za avtomobilske gume v Trstu, v Ul. Carpison št. 1, na vogalu z Ul. Coroneo. V prostorni, 450 kv. metrov veliki delavnici so na voljo najsodobnejša oprema in naprave za montažo in elektronsko uravnote-ževanje in centriranje koles in podvozja. Kot je ob odprtju delavnice poudaril predsednik družbe Marino Košuta, se je podjetje po šestih letih uspešnega dela v obrtni coni Zgonik odločilo, da svoje storitve ponudi tudi strankam v tržaškem mestnem središču. V pokrajini kroži nekaj več kot 65 tisoč vozil, za katera je potrebno redno, vsaj dvakrat letno, servisi-ranjein preverjanje stanja pnevmatik in zavor, kajti njihovo pravilno vzdrževanje je prvi pogoj za varno vožnjo. Pregled stanja pnevmatik je še posebno priporočljiv pred zimsko sezono zaradi pogostega mokrega in spolzkega cestišča. Umestno je tudi priporočilo, da v zimskem času opremimo avto z ustreznimi zimskimi gumami, ki voznikom zagotavljajo dodatno varnost. V tem smislu razpolaga novi servis tudi s prostori za skladiščenje pnevmatik ob sezonski zamenjavi. Kot je znano, so v vsaki pro- kroma metni knjižici (it. libretto di circo-lazione) navedene obvezne dimenzije pnevmatik za tip vozila, kar priča o spoznanju proizvajalcev avtomobilov in pristojnih oblasti, da avtomobilska guma ni tisti črn in prašen »optional«, temveč eden glavnih elementov varnosti vožnje. Predsednik Košuta je v razmislek vsem voznikom omenil, da problem varnosti na cestah ni v vsakodnevni hitri vožnji, temveč v tem, da se vozilo zajamčeno ustavi tam in takrat, ko je to potrebno. Da to dosežemo, pa je odvisno predvsem od kvalitete tistih nekaj centimetrov gum, ki se dotikajo cestišča. Odprtja mestnega servisa Adriagomme se je udeležilo veliko prijateljev in strank iz mesta in okolice, tudi vidnih gospodarstvenikov, saj gre za pomembno etapo v razvoju podjetja, ki je zaživelo ob nastanku obrtne cone Zgonik. Novi servis obratuje od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12 (tel. 040 3498121). Za konec lahko zapišemo, da je v teh, ne le za gospodarstvo kritičnih časih, res spodbudno, da se podjetja še naprej odločajo za vlaganja in stalno napredovanje ter da pri tem svoje zamisli in načrte tudi izpeljejo. (dd) EVRO 1,4921 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. oktobra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 21.10. 20.10. ameriški dolar japonski jen 1,4921 135,82 101870 1,4971 135,53 10 2200 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 43,5890 69,3230 43,6390 69,0390 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4434 0 90010 7,4436 091170 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ i j 10,3155 8,3280 10,3690 8,3225 1 1ui vcjka m ul id češka krona 25,879 15112 25,718 1 5121 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 265,32 15,6466 266,43 1 1 lclu£.al jpj 1u1 ii 1 l poljski zlot 4,1780 1 5754 4,1560 1 5443 kol igujm uuigi avstralski dolar nAlnarcKi 1,6175 1,9558 1,6121 1 9558 uuluol jm icv romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2915 3,4528 4,2925 3,4528 IILUVjm 11 loj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7090 2 6193 0,7078 2 6012 Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira 290,00 2 1883 290,00 2 1757 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,2210 7,2230 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 21. oktobra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24375 LIBOR (EUR) 0,38625 LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,429 0,28344 0,585 0,68938 1,0075 0,735 1,022 1,2275 1,24 1,254 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 f 22.623,59 € +54,50 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. oktobra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,47 IMTCDCI IDr»DA «/1C -1,89 KRKA 1 UKA KOPER 73,53 2831 +0,00 -0,93 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 176,34 -2,21 -1,76 -1 96 TELEKOM SLOVENIJE 345,87 155,18 -2,03 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 56,11 AERODROM LJUBLJANA 36,54 DELO PRODAJA - ctni +0,21 -1,11 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 Q AO 37 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 14,25 h/11 IMnTCCT -2,80 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 27,98 15,56 -0,99 -1,52 SALUS, I_IUBI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 484,00 484,00 201,25 -2,66 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 86,15 28,08 -1,09 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. oktobra 2009 -0,21 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,35 1724 +0,30 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,98 1 46 -0,35 -0,57 -1 08 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,73 -1,21 EDISON ENEL ENI 1,14 4,24 1812 -3,63 +0,06 +1 06 FIAT FINMECCANICA 11,00 1215 -2,05 -1 30 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,86 -0,05 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,2 15 55 +1,11 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,66 -4,72 +1,26 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,85 9,38 -0,87 -0,27 +1 92 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,91 0,41 12 95 -0,36 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 22,13 +2,29 +0,09 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3.24 6.25 1 20 +0,31 -4,94 TENARIS TERNA 13,39 -0,66 -0,30 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,7 0,87 1052 +0,37 -12,94 UNICREDIT 2,68 +0,29 -1,65 SOD NAFTE (159 litrov) 80,94 $ -0,53 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. oktobra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.476,59 1.083,36 -1,62 -1,68 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 375,90 2.006,36 -0,67 -0,93 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.949,36 1.753,56 1.081,40 1.166.03 5.833,49 5.257,85 3.873,22 2.713,08 1.163.4 2.936,83 10.333,39 2.692,55 22.318,11 3.070,59 17.009,17 -0,92 -0,15 -0,89 -0,39 +0,37 +0,28 +0,05 -1,42 -0,49 +0,40 -0,03 -0,68 -0,29 -0,45 -1,24 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 22. oktobra 2009 5 GLOSA ■ Jame Golobivnica, Socerb in rov v Rodiku... Jo2e Pirjevec Slovenska tiskovna agencija je pred dnevi objavila novico, da je Okoljski inšpektorat opravil nadzor v kraških jamah Golobivnica in Socerb ter v rovu opuščenega rudnika črnega premoga v Rodiku. Ugotovil je, da je dno obeh brezen pokrito z odpadki, v rudniku pa da je večje število kovinskih sodov, v katerih so ostanki škodljivih snovi. Človeških ostankov inšpektorat ni našel. Novica je pomembna, ker dokazuje, da je iz trte zvita trditev Unije Istra-nov in italijanskega tiska, da sta jami in rudniški jašek »fojbe«, v katere naj bi bila maja 1945 vržena trupla številnih Italijanov, »pobitih samo zato, ker so bili Italijani«. Pomeni, da je bila »žalna slovesnost«, ki jo je omenjena organizacija priredila maja letos pri Golobivni-ci, navadna provokacija. Njen namen je bil prenesti na tla Republike Slovenije tisto protislovensko gonjo, ki smo ji izpostavljeni v zamejstvu že od leta 1945 z obtožbo, da smo geno-ciden narod. Pri tem ugotavljanju ne želim komentirati pobude Unije Istranov, pisanja italijanskih medijev in obnašanja političnih ter vladnih krogov, ki jo podpirajo. Italijanska desnica pač meni, da se ji kriminalizacija Slovencev splača in v skladu s tem prepričanjem že desetletja vodi politiko, ki ne teži k preseganju napetih etničnih odnosov v severnojadranskem prostoru. Želim pa opomniti ljubljanske oblasti, ki so se šele po »žalni slovesnosti« prejšnjega maja začele zanimati za zadevo in ukazale raziskati obe jami in rudnik. Prej niso storile nič ali skoraj nič, da bi preprečile izzivanje tržaških desničarskih krogov, čeprav so bile o njihovih namenih že dolgo obveščene. Naj obnovim zgodbo, kakor se je zapisala v moj spomin. Začelo se je lani spomladi, ko je Unija Istranov skušala organizirati manifestacijo pred rudnikom v Rodiku, kjer naj bi bila pokopana skupina finančnih stražnikov, odpeljanih iz Trsta v času jugoslovanske vojaške zasedbe. Takrat je pobudo preprečila slovenska policija, ki je manifestante zaustavila, češ da zanjo nimajo dovoljenja. To seveda voditeljev Unije Istranov ni razorožilo. Februarja letos so skušali ponoviti romanje. A ne v Rodik, temveč na omenjeno brezno. Skupina domačinov iz Lokev in okolice, katerim sem se pridružil, jim je pre- prečila dostop do jame. Po približno enournem soočanju, so »Istrani« odnehali, a napovedali, da se bodo vrnili. Jasno je bilo, da bi moralo v tistem trenutku slovensko notranje ministrstvo ukrepati in ugotoviti, ali so trditve vodstva Unije Istranov glede italijanskih žrtev povojnega nasilja upravičene ali ne. Kljub temu, da imamo v Trstu skupino izvedencev, ki problematiko dobro poznajo, jih nihče ni vprašal za nasvet ali za informacijo. Z ministrico za notranje zadeve sem imel v tem smislu pogovor, ki pa je ostal jalov, kajti po njenem mnenju »žalne slovesnosti« po zakonu ni bilo mogoče preprečiti. Jaz sem mislil drugače in sem trdil dvoje: prvič, da v jami ni mrtvih Italijanov in da je torej »žalna slovesnost« samo pretveza za podžiganje šovinizma in iredentizma, in drugič, da je treba o tej politiki obvestiti Evropo, ker se v našem prostoru dogajajo provokaci-je, ki niso nevarne samo za nas, temveč tudi za druge srednjeevropske narode s podobno zgodovino, kot je naša. Nisem je uspel prepričati. Sedaj je Okoljski inšpektorat ugotovil, da v Golobivnici ni človeških ostankov. A pre-cedens je tu: Unija Istranov napoveduje nove »žalne slovesnosti«, ki naj bi jih podprl sam italijanski obrambni minister Ignazio La Russa. Sklicujoč se na komemoracijo bazovskih junakov 6. septembra letos, je Unija v nedavnem sporočilu za tisk zapisala: »Na podlagi principa reciprocitete, ki ureja vse odnose med državami in narodi, zahtevamo, naj bodo prisotna na prihodnjih svečanostih predstavništva italijanskih oboroženih sil, kakor predstavniki slovenske vojske in policije brez problemov sodelujejo na manifestacijah v Italiji, ki jih organizira slovenska manjšina in same ljubljanske oblasti«. Naj v komentar rečem samo naslednje: o bazovskih junakih vemo, kje so bili pobiti, kdo so bili in za kakšne ideale so umrli. Ali lahko rečemo isto za tiste, katerih spomin namerava počastiti Unija Italijanov? Predvsem glede na to, da je bila »žalna slovesnost«, uprizorjena maja letos, ob breznu, kjer ni drugega, kot nekaj »ostankov domačih živali, izrabljeno motorno vozilo, nekaj izrabljenih koles in mopedov ter raznih kovinskih delov, predvsem mešanih komunalnih odpadkov«. (Citat iz poročila Okoljskega inšpektorata.) VREME OB KONCU TEDNA Z vremensko fronto spet normalno jesensko dogajanje Darko Bradassi_ Od prvih oktobrskih zimskih utrinkov se ponovno vračamo v pravo jesen. Anticiklon, ki se je dalj časa zadrževal nad zahodno in severozahodno Evropo, kjer je zaustavljal dotok zmernih atlantskih tokov, je oslabel, vrzel ki je nastala na njegovem vzhodnem robu zaradi spusta za ta čas zelo mrzlega polarnega zraka, pa se je zapolnila. Težišče vremenskega dogajanja se je zato pomaknilo predvsem nad zahodno Evropo, kjer je nastalo obsežno in globoko ciklonsko območje, ki ga spremlja solidna atlantska vremenska fronta. Slednja bo ravno v prihodnjih urah dosegla naše kraje. Spremljajo jo okrepljeni jugovzhodni vetrovi. Zaradi zelo vlažnih predfrontalnih tokov je že sinoči v številnih naših predelih rahlo deževalo. Padavine se bodo danes okrepile. Ravno zaradi okrepljenega jugovzhodnika jih bo največ v severnih goratih predelih, predvsem v Karnijskih Alpah in predalpah, tam bodo količine lahko obilne, drugod pa povečini močne. Pojavljale se bodo tudi plohe in nevihte. Jugovzhodnik, ki se bo okrepil že v dopoldanskih urah, bo zapihal s hitrostjo do okrog 50 ali 60 km/h, kar ni malo. Predvsem bodo težave imeli vzdolž jadranske obale in ponekod v severnih predelih Italije, kjer bodo količine padavin velike. V Benetkah se bo morje zvišalo za približno meter nad povprečje. Ze včeraj so se temperature s toplejšimi sredozemskimi tokovi v primerjavi s prejšnjimi dnevi občutno zvišale. Ob morju so bile včerajšnje najvišje vrednosti okrog 16 stopinj Celzija, danes se bo živo srebro z jugovzhodnikom povzpelo do okrog 20 stopinj Celzija. Občutno so se že oto-plili tudi višji sloji ozračja. Ničta izoterma, ki se je več dni zadrževala na zimski višini okrog 1200 metrov se je dvignila nad višino 2700 metrov, predvsem pa so se otoplili srednjevisoki sloji na višini okrog 3000 metrov, kjer je radiosonda včeraj namerila približno 10 stopinj Celzija več kot v preteklih dneh. Vračamo se torej v dolgoletno normalnost. Zadnji teden je bil za oktober nenavadno mrzel in so bile temperature v povprečju za okrog 12 do 14 stopinj Celzija nižje od dolgoletne normalnosti. V krajšem in srednjem roku ne pričakujemo več občutnejših ohladitev, s prevladujočimi sredozemskimi tokovi bodo temperature skladne z letnim časom. Glavnina poslabšanja bo danes, predvsem v opoldanskih in popoldanskih urah. Pojavljale se bodo zmerne do močne padavine, deloma plohe in nevihte, ki bodo zvečer postopno ponehale. Ponoči se bo vreme izboljšalo. Zapihala bo zmerna burja. Nekoliko se bo ohladilo. Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. V popoldanskih ali večernih urah pričakujemo od jugovzhoda novo poslabšanje z rahlimi do zmernimi padavinami. Več jih bo v osrednji Sloveniji. V soboto in nedeljo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo in povečini suho. Na sliki: vremenska fronta bo danes dosegla naše kraje, pred njo pritekajo zelo vlažni jugovzhodni tokovi odprta tribuna - Demokratska stranka Franceschini in Serracchiani poosebljata potrebo po novem Projekt Oljke, iz katerega se je rodila Demokratska stranka z namenom, da bi postala reformistična in demokratično-liberalna stranka, je propadel. Vzroke za propad je treba iskati v stalnem notranjem posredovanju (beri: razhajanju) med strujami in osebnostmi, ki izhajajo iz starih strank. Če hočemo premostiti ta razhajanja in spremeniti tok levo usmerjenega italijanskega reformizma moramo pustiti za seboj preživele formule. Pri tem mislim na ideje in na ljudi. Nujno potrebujemo nove metode in nove subjekte, ki bodo sposobni soočenja z zapleteno stvarnostjo. Volilni porazi, ki so na vseh ravneh v zadnjem času spremljali stranko, nam morajo biti v opomin. Demokratska stranka rabi napreden program, ki mora biti v sozvočju s časom. Program, ki pooseblja čustva in pričakovanja družbe ter nudi ljudem primerno moralno, kulturno in ekonomsko perspektivo. Zaradi tega podpiram Daria Franceschi-nija in Deboro Serracchiani. Gre za osebnosti, ki bosta gotovo »premešali« stare strankine nomenklature in znali spojiti italijanske napredne kulture v celovit projekt Demokratske stranke. Zlasti v času, ko primanjkuje etike družbenih odnosov. Politika nam lahko pomaga premagati nasilje, neracionalnost, cinizem in diskriminacijo, ki kvarijo našo družbo. Nedeljske primarne volitve pomenijo edinstveno priložnost, s katero lahko občani pogojujemo izbire, ki so bile doslej v domeni ožjih skupin, ki jih lahko tudi imenujemo kaste. S primarnimi volitvami lahko dokažemo, da politika ni nekaj tujega in oddaljenega in ni nekaj kar se dogaja le na televiziji. Direktna soudeležba ljudi je sredstvo, s pomočjo katerega vrnemo politiki smisel in dostojanstvo, ki ga je izgubila. Demokratska stranka se nahaja pred veliko odgovornostjo, zato mora biti pravilno usmerjena in motivirana. Italija je v primeru vsesplošne demagogije vlade, ki ni sposobna pripeljati države iz te gospodarske in družbene krize. Demokratska stranka nujno rabi zaupanje ljudi in seveda voditelje, ki bodo to zaupanje znali ovrednotiti. Glas za Francesc-hinija in za Deboro Serracchiani se mi zdi glas v to smer. Igor Dolenc odprta tribuna - Demokratska stranka Marino in Cristina Carloni izkazujeta velik pogum Na primarnih volitvah Demokratske stranke podpiram dokument Ignazia Marina, ker Italija nujno potrebuje alternativo tej hrupni vladi, ki ni samo nesposobna reševati problemov države, ampak jih še povečuje, ker izkorišča strahove in skrbi državljanov. Alternativa naj ne bo le političnega, ampak tudi kulturnega značaja. Alternativa naj bo jasna in naj povrne kredibilnost projektu Demokratske stranke, ki je nastal z velikimi pričakovanji in se je postopoma upočasnil zaradi preštevilnih notranjih in zunanjih pogojevanj. Čas je, da obrnemo stran. Zato je važno, da se množično udeležimo nedeljskih primarnih volitev. Zaradi tega je važno podpreti Marina in Mario Cri-stino Carloni. S svojimi predlogi o tako imenovani green economy, o odnosu med politiko in družbo, o civilnih pravicah, o svetu dela ter o raziskovanju nudita pogled na sedanje problematike s predlogi in idejami, ki so odraz sedanjosti in ne prejšnjega stoletja. Če želimo namreč obravnavati nove tematike z novim izrazoslovjem, če smo vsi prepričani, da se ne prenovi politike le na podlagi rojstnih letnic, ki imajo vsekakor svoj pomen, temveč predvsem preko idej sta Ignazio Marino in Maria Cristina Carloni pokazala pogum in izredno željo po iskanju novih poti. Pogum, zaradi katerega so se mnogi, tako tisti, ki že več let posvečajo politiki svoj čas, svojo energijo, kot tisti, ki so to danes prvič storili, odločili, da ju podprejo. Da obogatijo tista dva mozaika z mnogimi osebnimi kamenčki, ki jih sestavljajo zgodbe, ideje in upanja vsakega izmed nas. Med te kamenčke sodimo tudi Slovenci Demokratske stranke, ki smo se opredelili za Marina in za Carlonijevo. Izbrali smo to pot in dejstva kažejo, da je bila pravilna. Dokument Carlonijeve govori o interetničnosti, interkulturno-sti in večjezičnosti kot o osnovnih vrednotah Demokratske stranke, ki naj se uveljavijo v njenem vsakdanjem notranjem življenju ter naj bodo podlaga njenega delovanja v izvoljenih telesih. Dokument poudarja vlogo naše dežele v skupnem evropskem prostoru, s še posebno pozornostjo na področje jugovzhodne Evrope. S temi enostavnimi a ravno zaradi tega jasnimi besedami se Marino in M. Cristina Carloni predstavljata volivcem našega kulturno, etnično in jezikovno mešanega območja. Potrebujemo nove tematike in nove projekte. A imamo tudi dolžnost, da ponudimo volivcem upanje, vizijo, v kateri se bodo lahko prepoznali, in gesla, ki naj postanejo skupna dobrina široke palete ljudi. Mogoče je to pravi pomen tako imenovanega "večinskega nagnjenja" (vocazione maggioritaria). To ni abstraktna razprava o tem, ali je boljše sodelovati na volitvah sam ali v dobrem oz. slabem spremstvu. Treba je znova postaviti v središče politične debate predloge Demokratske stranke in predvsem vrednote, principe in ideale, iz katerih izvirajo ti predlogi. Marino in Carloni delata ravno to s svojimi jasnimi "Da" in "Ne" Pogumno obravnavata vse argumente. Borita se povsod, kjer je treba zaščititi kako svoboščino, uveljaviti kako pravico ali braniti šibkejše. Kajti, če verjameš v določene vrednote in določene principe, se boš zanje vedno bojeval. In boš tako pripomogel k nastanku tistih enakih začetnih možnosti, ki so nujna podlaga, da si lahko mladina, ki bi lahko povedala in storila toliko reči, da s sposobnostmi pride na dan in pokaže, koliko velja. Štefan Čok-nosilec liste "Per Marino segretario" (www.cok.ilcannocchiale.it) PISMA UREDNIŠTVU Grofico Marico sem gledala in poslušala v slovenskem jeziku Zal mi je, da se moram oglasiti na poročanje 16. in 17. oktobra (Primorski dnevnik). Ze takoj po prvi napovedi Grofice Marice sem hotela popraviti netočno trditev, da je prvič v slovenskem jeziku, ker iz lastnih izkušenj vem, kako se take nepreverjene izjave pozneje širijo in dobivajo strokovno veljavo. Zlonamerno pismo dr. Terpina me je izzvalo in zasenčilo to moje pojasnilo. Z njimi pa sem, kot kaže, kljub temu dregnila v sršenje gnezdo. Danes je celo napisano, da so bile prejšnje uprizoritve v nemščini, kar zanesljivo vem, da ni res. To opereto in še vse druge, ki so prišle v letih 1931 do 1941 na oder mariborskega gledališča, sem namreč osebno gledala in na lastna ušesa slišala, v Repertoarju sem preverila le datume, prepričana, da je to dovolj tehten argument. Gledališko življenje spremljam bolj ali manj strokovno že 65 let, odrsko in zakulisno pa poznam celo že celih 80 let. Zato si tudi upravičeno domišljam, da znam »pazljivo« in tudi pravilno brati tako Repertoar kot drugo teatrsko gradivo. Pri svojem delu sem celo pikolovsko natančna, kar mi marsikdo očita. Tudi tokrat sem pred kratkim v svojih zapiskih ugotovila, da so igrali Grofico Marico v Mariboru tu- ftifl di leta 1929, takrat prvič z mlado sopranistko Tržačanko Pavlo Udovič v naslovni vlogi. V Repertoarju tega datuma ni, vem pa, da so vsa tam navedena dela uprizarjali izključno v slovenskem jeziku, imena prevajalcev pa so zapisana le, »če se jim jih je posrečilo razrešiti.« (Uvod, str.8). Znano je, da smo Slovenci že od najstarejših časov vse opere in operete prevajali in nikdar peli v originalu. Kdor pozna mariborske razmere med obema voj -nama tudi ve, da bi bilo takrat popolnoma nepojmljivo, da bi v Slovenskem gledališču peli v nemščini. V polemičnih zapisih, ki jih je bilo kar preveč, je na žalost zbledela izredna pomembnost goriške Grofice Marice. Take predstave v Trstu ne bi zmogli. Zato gre vsem, ki so pri tem podvigu sodelovali vsa čast, pohvala in občudovanje. Zelim si, da bi jo videli tudi v Trstu. Upam, da bom, kljub svojim letom, še kdaj osebno srečala g. Aberška, mu pojasnila in z dokazi utemeljila vse tisto, česar tukaj zaradi omejenega prostora nisem mogla; pripravljam pa tudi daljši članek o opereti na slovenskih odrih. Lelja Rehar Sancin 6 Četrtek, 22. oktobra 2009 ITALIJA / neapelj - Preiskava o načinih zaposlovanja in podeljevanja služb v Kampaniji Službe s priporočili Udeur Zakonca Mastella v škripcih Pod udarom zlasti razmere v deželni agenciji za okolje - Sandri Lonardo prepovedali bivanje v Kampaniji NEAPELJ - Deželna agencija za varstvo okolja Kampanije je predstavljala pravi raj za ljudi, ki so bili blizu stranki Udeur in ki naj bi preko slednje dobili službe, zakupe in naloge. V to so prepričani predstavniki neapeljskega tožilstva ter agenti finančne straže iz Neaplja in karabinjer-ji iz Caserte, ki vodijo preiskavo, v katero je vpletenih kar 63 oseb. Med temi je 25 takih, katerim je sodstvo odredilo pripor, drugim 18 pa prepovedalo bivanje v Kampaniji in nekaterih pokrajinah drugih dežel. Preiskava je sad združitve dveh drugih preiskav o domnevnih podkupninah oz. jemanju podkupnin, v kateri so vpleteni predstavniki stranke Udeur v Kampaniji, med temi tudi vodja stranke in bivši minister, danes pa evropski poslanec Clemente Mastella. Vpletene bremenijo obtožbe združevanja v zločinske namene goljufanja, zlorabe položaja, jemanja podkupinine in motenja licitacije. Najslavnejša med osumljenimi je Mastellova žena Sandra Lonardo, ki je tudi predsednica deželnega sveta Kampa-nije, ki pa bo odslej verjetno imela težave glede vodenja tega pomembnega telesa: sodstvo ji je namreč prepovedalo bivati tako v Kampaniji kot v pokrajinah Latina, Frosinone, Isernia, Campobasso, Foggia in Potenza. V vilo družine Mastella v Ceppaloniju je včeraj zjutraj prišlo več karabinjerjev, nekaj časa zatem pa je Sandra Lonardo zapustila hišo in se odpeljala v Rim, v izjavi pa je zapisala, da se je ob odredbi »svet zrušil nanjo« in da ni razumela, česa jo obtožujejo. V Rim je včeraj iz Bruslja, kjer se je mudil na zasedanju Evropskega parlamenta, prispel tudi Clemente Mastella, na katerega so preiskovalci naslovili obvestilo o zaključku predhodne preiskave. V preiskavo so vpleteni tudi Mastellov svak Carlo Camilleri, drugače tudi glavni tajnik oblasti za bazen levega brega reke Sele, bivši generalni direktor agencije za varstvo okolja Luciano Capobianco, bivši predsednik deželne vlade Arturo Fantini, deželna svetnika Fernando Errico in Nicola Ferraro ter številni drugi politiki, javni funkcionarji, profesionalci in podjetniki. Preiskovalci so odkrili seznam s preko 650 imeni oseb, ki naj bi dobili službo, zakup ali nalogo potom priporočila predstavnikov Udeur, na dan pa so prišli tudi podatki o tistih, ki se s takim početjem niso strinjali in naj bi zato bili deležni pritiskov in ustrahovanja. Direkcija za boj proti mafiji preiskuje tudi morebiten primer volilne podpore s strani nekega mafijskega klana iz kraja Marcianise pri Caserti. Zakonca Mastella sta ponovno predmet pozornosti sodstva in sil javnega reda ansa mediji - Minister Alfano zahteva preiskavo Na Facebooku skupina »Ubijmo Berlusconija« RIM - Na Facebooku se je pojavila skupina »Uccidiamo Berlusconi« (»Ubijmo Berlusconija«), ki trenutno šteje skoraj 12 tisoč vpisanih. Nanjo je včeraj opozoril milanski dnevnik Il Giornale, pravosodni minister Angelino Alfano pa je takoj pozval sodstvo, naj uvede preiskavo. O zadevi se je včeraj izrekel tudi vodja Demokratske stranke Dario Franceschini. Po njegovem bi morali spletno stran skupine zapreti. »Sicer pa to nima nič opraviti s politično dialekti-ko v Italiji. Gre preprosto za pojave politične blaznosti, ki jih je treba odločno obsoditi,« je dejal. družine v stiski Zamrznjeno odplačevanje posojil za hišo MILAN - Družine v ekonomskih težavah bodo lahko za leto dni zamrznile obročno odplačevanje posojil za stanovanje. Tako je včeraj sklenil izvršni odbor Združenja bank Italije (ABI), ki je odobril poseben »načrt za družine«. Zamrznitev obročnega odplačevanja posojil bo začela veljati januarja 2010 in bo trajala 12 mesecev. V poštev pridejo družine, katerih vzdrževalci so izgubili delo, so v dopolnilni blagajni, so prekinili svojo samostojno gospodarsko dejavnost ali so celo umrli. ABI računa, da je 110 do 120 tisoč takšnih primerov za skupno 8 milijard evrov posojil. Kot je povedal predsednik ABI Corrado Faissola, italijanske banke nameravajo na tak način priskočili na pomoč družinam, ki jih je prizadela gospodarska kriza, potem ko so na začetku avgusta že sprejele poseben načrt za pomoč podjetjem v težavah. Berlusconi Putinov gost, v Italiji polemike SANKT PETERBURG - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj prispel v Sankt Peterburg. Spremljali so ga edinole varnostniki in osebni asistent Valentino Valentini. Na letališču Pulkovo ga je sprejel ruski premier Vladimir Putin s soprogo Ljudmilo. Kot so sporočili iz predsedstva italijanske vlade, gre za strogo zaseben obisk. Berlusconi naj bi se udeležil praznika ob 57. rojstnem dnevu svojega ruskega kolega in prijatelja. Kot so pisali ruski mediji, pa naj bi pre-mierja med skoraj tridnevnem Ber-lusconijevem bivanjem v Rusiji našla tudi čas za pretres nekaterih bilateralnih zadev, zlasti delikatnega energetskega dosjeja. Medtem pa se v Italiji razvnema polemika o tem nenavadnem Berlusco-nijevem obisku. Predsednik parlamentarnega odbora za nadziranje tajnih služb Copasir Francesco Rutelli je dejal, da takšni obiski niso pojmljivi v demokratičnih državah. Nekdanji premier Massimo D'Alema pa je zajedljivo ugotovil, da niti italijanski komunistični voditelji niso toliko hodili v Rusijo kot zdaj Berlusconi, ter obžaloval, da ima italijanski premier privilegirane odnose le s Putinom in z libijskim voditeljem Gadafijem. Poslanci odobrili odlok o prekernih šolnikih RIM - Poslanska zbornica je včeraj soglasno sprejela popravek k zakonskemu odloku o prekernih delavcih, ki bo omogočal, da se šolnikom z delovno pogodbo za določen čas slednja spremeni v pogodbo za nedoločen čas na podlagi pokrajinskih lestvic. Poslanci so naposled zakonski odlok odobrili z 263 glasovi za, 196 proti in 33 vzdržanimi. Ukrep zdaj roma v senat za dokončno uzakonitev. V Milanu ni velikega zanimanja za obhodnice MILAN - Kaže, da v Milanu ni velikega zanimanja za t.i. obhodnice, katerih ustanovitev omogoča novi odlok o varnosti. Edino združenje, ki je doslej zaprosilo za vključitev v seznam organizacij, ki bi nudile obhodnice in ga morajo oblikovati na prefekturi, je Združenje italijanskih policistov, se pravi združenje upokojenih policijskih agentov, ki je že od junija lani imelo v zakupu nadzorovanje nekaterih milanskih predmestij. Od številnih - pretežno desničarskih - organizacij, ki so letos poleti izjavljale, da so že pripravljene nuditi prostovoljce, ni bilo doslej ne duha ne sluha oz. so v nekaterih primerih prekinili usposabljanje, ko se je izvedelo, da prostovoljci prejemajo plačilo, česar pa odlok o varnosti ne predvideva. evropski parlament - Nekatere za peščico glasov Zavrnjene vse resolucije o svobodi obveščanja v Italiji STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj zavrnil vseh devet predlogov resolucije o svobodi obveščanja v Italiji in drugih članicah EU. Med drugim je s tesno večino zavrnil resolucijo proti medijski nadvladi italijanskega premiera Silvia Berlusconija, ki so jo predlagali socialisti, liberalci, Zeleni ter Evropska združena levica in Zelena nordijska levica. Skupna resolucija levousmerjenih strank med drugim kritizira vladni pritisk in ustraševanje medijev v Italiji. V njej piše tudi, da bi razmere v Italiji lahko vplivale tudi na vso Evropo, pri čemer bi nedejavnost EU na tem področju lahko postavila pod vprašaj verodostojnost unije pri zaščiti temeljnih pravic. Resolucija tudi poziva k oblikovanju evropske zakonodaje za zaščito pluralizma v medijih in za preprečevanje konfliktov interesov. Desnica v parlamentu na čelu z največjo skupino, Evropsko ljudsko stranko, je sicer neuspešno skušala preprečiti glasovanje o omenjeni resoluciji. Kot so trdili, medijski koncerni niso zgolj italijanski problem. Na glasovanju je bil najprej zavrnjen skupni predlog Evropske ljudske stranke (EPP), konservativcev (ECR) in Evrope svobode in demokracije (EFD) s 322 glasovi proti, 297 za in 25 vzdržanimi glasovi. Proti besedilu socialistov (S&D), liberalcev (ALDE), Zelenih ter Evropske združene levice in Zelene nordijske levice (GUE/NGL) je glasovalo 338 poslancev, 335 jih je bilo za, 13 pa vzdržanih. Zavrnjene so bile tudi ostale resolucije posameznih skupin. Za sprejetje resolucije je potrebna večina glasov od skupno 736 poslancev. Včerajšnje glasovanje je pokazalo, da v Evropskem parlamentu glede vprašanja svobode obveščanja ni enotnosti. Po mnenju italijanskega poslanca Niccola Rinal-dija iz vrst liberalcev (ALDE) je bilo glasovanje zgodovinsko, saj je pokazalo, da je parlament razdeljen. Poslanec pa je kljub vsemu zadovoljen, saj je, kot je dejal, resolucija vsaj povečala osveščenost glede prevelike koncentracije medijev. Mario Mauro (EPP), sicer tesen sodelavec italijanskega premiera, pa je pred glasovanjem levico obtožil "političnega izkoriščanja" in poudaril, da obstajajo še večji medijski imperiji od Berlusconijeve-ga Mediaseta, kot sta skupini Murdoch ali Bertelsmann. Razprava o medijski svobodi v Italiji je potekala 8. oktobra, ko je več političnih skupin v Evropskem parlamentu predlagalo sprejetje evropske zakonodaje, ki bi omejila koncentracijo lastništva v medijih. Desnica v parlamentu je predlog označila za "manever" proti italijanskemu premieru. Zagovorniki omejitve koncentracije lastništva v medijih opozarjajo, da v EU prihaja do napadov na pluralizem medijev, zlasti na televizijo. Nekateri poslanci pa so v razpravi izrecno opozorili tudi na problem Italije, "edine države, v kateri je največji podjetnik v medijih hkrati šef vlade". (STA) sodstvo - Sklep Višji sodni svet II v v v« a • odločno ščiti sodnika Mesiana RIM - Podpredsednik Višjega sodnega sveta Nicola Mancino je na začetku včerajšnjega zasedanja izjavil, da predsednika republike Giorgia Napolitana prav tako skrbijo razburljivi dogodki afere o sodniku milanskega civilnega sodišča Raimondu Mesianu. Slednji je bil po odločbi, ki bo skupino Fininvest stala 750 milijonov evrov, tarča groženj (neprikrito mu je grozil sam premier in lastnik Fininvesta Silvio Berlusconi) in grobega medijskega napada na Me-diasetovi mreži Canale 5. Od televizijskega zalezovanja sodnika Mesiana v oddaji Mat-tino 5 so se javno ogradili številni novinarji družbe Mediaset, Višji sodni svet pa je uvedel postopek za zaščito sodnika. Organ, ki jamči samovlado pravosodne oblasti, je z veliko večino glasov sprejel sklep, v katerem piše, da vzbujajo dogodki veliko zaskrbljenost, ker se lahko sprevržejo v pogojevanje sodnikov, še posebej v primerih, ko morajo le-ti odločati o osebkih z institucionalno in gospodarsko težo. Sklep obenem ostro zavrača očitke Ljudstva svobode o domnevnem prevratniškem načrtu, ki naj bi navdihoval sodniške odločitve. gospodarstvo Fiat v 3. četrtletju ustvaril 25 milijonov evrov čistega dobička TURIN - Italijanski avtomobilski proizvajalec Fiat je v tretjem četrtletju ustvaril 25 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ta znašal 468 milijonov evrov. Prihodki so se primerjalno znižali za 15,9 odstotka na 12 milijard evrov, so včeraj sporočili iz družbe. Fiat je imel v četrtletju 308 milijonov evrov dobička iz poslovanja, kar je 61,5 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Prodaja avtomobilov se je primerjalno zvišala za 4,3 odstotka na 538.900 vozil, še posebej dobre pa so bile prodajne številke na segmentu osebnih avtomobilov. To gre pripisati predvsem učinkom subvencij za zamenjavo starega za novi avtomobil v več evropskih državah. Avtomobilski segment turinskega velikana je sicer v tretjem trimesečju zabeležil 55-odstotni padec dobička na 155 milijonov evrov, prihodki od prodaje pa so se zmanjšali za 1,4 odstotka na 6,5 milijarde evrov. Slabši rezultat so zabeležili v proizvodnji tovornih vozil in kmetijskih strojev. Družba je potrdila cilj za celotno letošnje leto, v katerem pričakuje, da bo ustvarila več kot milijardo evrov dobička, zadolženost pa ohranila pod petimi milijardami evrov. Zadolženost podjetja se je sicer ob koncu tretjega četrtletja povečala na 5,8 milijarde evrov. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu politika - Javni poziv vseh notranjih komponent na nedeljske primarne volitve Po trije kandidati za državnega in deželnega tajnika Na nedeljskih primarnih volitvah Demokratske stranke bo bistvena volilna udeležba, vo-lilci pa naj volijo za kandidate, ki so jim najbližji. Apel prihaja iz vseh strankinih struj, ki so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili pomen Laura Famulari, Fulvio Camerini, Štefan Čok in Sergio Lupieri na tiskovni konferenci Demokratske stranke kroma nedeljske preizkušnje ter lokacije volilnih sedežev, urnike in volilne postopke. Primarne volitve niso namenjene le članicam in članom stranke, so dejali, temveč vsem, ki se prepoznavajo v idealih Demokratske stranke in leve sredine na sploh. Senator Fulvio Camerini je govoril o živahnem notranjem soočenju, a tudi o potrebi po enotnosti, ki mora prevladati po nedeljskih volitvah. Na njegove besede so se navezali Laura Famulari (lista Bersani -Martines), Sergio Lupieri (lista Franceschini - Serracchiani) in Štefan Čok (lista Marino-Carloni). Vsi trije so podčrtali pomen volilne udeležbe in soglašali z apelom o enotnosti senatorja Camerinija. Do sobote bodo vse informacije v zvezi s primarnimi volitvami nudili na info pointu v Ul. delle Torri, in sicerod 16.30 do 19.30, v soboto tudi od 10. do 13. ure. Na razpolago sta tudi spletna stran DS (www.pd.trieste.it) in telefonska številka 040-366833. Obiskovalce naše spletne strani (www.primorski.eu) opozarjamo na anketo o kandidatih na nedeljskih volitvah. Za mesto državnega tajnika se potegujejo aktualni tajnik Dario Franceschini, minister v nekdanji Prodijevi vladi Pierluigi Bersani in senator Ignazio Marino. Na sekcijskih kongresih je prevladal Bersani, ki je dobil več kot 50 odstotkov glasov. Za deželnega tajnika oziroma tajnico kandidirajo evropska poslanka Debora Serracchiani, videmski podžupan Vincenzo Martines in nekdanja deželna poslanka Maria Cristina Carloni. Po sekcijah je prevladala Serracchiani, ki je presegla absolutno večino. Če nihče od kandidatov v nedeljo ne bo presegel 50 odstotkov glasov, bodo državnega tajnika izvolili na državni skupščini, deželnega pa na deželni skupščini. zahodni kras - Nov sedež tržaške občinske civilne zaščite Opeharjeni kriški šolarji Občina zagotovila uporabo telovadnice nekdanjega rekreacijskega središča za šolske dejavnosti, kar pa se ne dogaja Opeharjeni: tako so se čutili predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel in ostali rajonski svetniki, ko so med včerajšnjim obiskom občinske komisije za javna dela na sedežu civilne zaščite v Križu izvedeli, da velika dvorana nekdanjega rekreacij -skega središča ne bo namenjena šolskim dejavnostim, kot je bilo prvotno domenjeno z občinskimi oblastmi. Komisija je prispela v Križ, da bi se seznanila z javnimi deli, ki bi jih morala občina opraviti v vasi, da bi zadostila potrebam vaške skupnosti. Obisk novega sedeža civilne zaščite je bil prvi na vrsti. Občinski koordinator Alberto Rigo je spomnil, kako je bilo nekdanje rekreacijsko središče dolgo let zapuščeno in naposled primerno preurejeno v občinsko logistično postojanko za hitre posege civilne zaščite. Omenil je delo 55 prostovoljcev in tudi stike s šolami za promocijsko dejavnost med otroki z vajami in drugimi pobudami. Izrecno je poudaril, da vse to poteka kot ob-šolska dejavnost, izven šolskega urnika. Novica je razkurila predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Rupla. Ta je spomnil, da je rajonski svet podprl ureditev sedeža civilne zaščite v Križu zato, ker so občinske oblasti zagotovile, da bo velika dvorana postala nekakšna telovadnica za obe osnovni šoli in vrtca. Trditev je podkrepil z dokazom: vsi grelci v dvorani so primerno ograjeni, da bi zagotovili varnost otrokom. Slovenska osnovna šola Alberta Sirka je že pred časom zaprosila za uporabo telovadnice, odgovorjeno pa ji je bilo, da ni še popolnoma urejena. Sploh pa je uporaba sedeža civilne zaščite vprašljiva. Ko je pred časom rajonski svet zaprosil za uporabo sobe za srečanje z vaščani, je bila prošnja zavrnjena, češ da so vsi razpoložljivi prostori zasedeni. Občinski in rajonski svetniki so se včeraj med ogledom strukture prepričali, da ni tako. V prvi veliki sobi desno je samevala miza; v drugi miza in ne- Desno: grelci v dvorani sedeža civilne zaščite v Križu so bili ograjeni, da bi zagotovili varnost domačih osnovnošolcev, dvorana pa ne bo služila v šolske namene, kot je bilo zagotovljeno. Spodaj: ogled popravil potrebne cerkvice sv. Roka kroma kaj zabojev; tretja je bila z omizjem in stoli opremljena za srečanja; v četrti je bil shranjen material. Na nasprotni strani so bile v eni sobi ob mizi postrojene tri zložljive postelje. Nadalje »premore« struktura dve veliki slačilnici, tri straniščne prostore, tri prostore s tuši. Zasedenost je odvisna od števila hitrih posegov, je pojasnil Rigo. Zakaj pa ni namenjena domačinom za njihove potrebe? so se vprašali številni svetniki. O tem bo govor na novi seji občinske komisije, ko bo prisoten tudi pristojni odbornik Claudio Giacomelli. Člani komisije so si potem ogledali še nekatere kriške kritične točke. Ob nogometnem igrišču bi morali urediti parkirišče; ob vhodu v cerkev in na pokopališče bi morali odstraniti arhitektonske pregrade; streho cerkvice sv. Roka pa bi morali popraviti, sicer obstaja nevarnost, da se bo udrla ali pa bodo težke kamnite skrle zdrsnile na podporno ogrodje, ki ga je dala občina namestiti pred meseci, da bi omejila nevarnost. M.K. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. oktobra 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 demokrati Volišča odprta od 7. do 20. ure Seznam volišč za nedeljske primarne volitve Demokratske stranke: ZAHODNI KRAS: telovadnica pri društveni gostilni na Kon-tovelu; VZHODNI KRAS: Prosvetni dom na Opčinah; ROJAN, GRETA, BARKOVLJE: sedež DS v Ul. Geppa 9, pub Oblivon (Rojan - Ul. Stock 2), SKD Barkovlje (Barkovlje -Ul. Bonafata 6); CENTER MESTA: Železniški muzej pri Sv. Andreju, stojnica v Ul. Dante (v primeru dežja sedež DS v Ul. Donota 1); SVETI JAKOB-STARA MITNICA: sedež ACLI pri Sv. Jakobu, stojnica na Stari Mitnici (v primeru dežja ACLI pri Sv. Jakobu); ROCOL: Melara (Ul. Pasteur 41); SV. IVAN: Stadion 1. maj SV. ANA-ŠKEDENJ: sedež DS v Škednju (Ul. S. Lorenzo in Selva 4), stojnica v Naselju Sv. Sergija (Trg 25. aprila); DEVIN-NABREŽINA: Kamnar- ska hiša v Nabrežini; ZGONIK-REPENTABOR: telovadnica v Zgoniku; DOLINA: gledališče Prešeren v Boljuncu: MILJE: Sedež DS v Ul. Battisti 8. Volišča bodo odprta od 7. do 20. ure. Na volišče je treba priti z osebnim dokumentom in tudi z volilno izkaznico. Volilni prispevek znaša dva evra. Volilno pravico imajo tudi mladi, ki so dopolnili 16 let in tujci, ki živijo pri nas. Za mlade in tujce je dovolj osebni dokument. Volilni rezultati bodo znani že v nedeljo zvečer. Glasovnici sta dve: sinja za državnega tajnika in državno skupščino in roza za deželnega tajnika in skupščino. Volilec voli lahko samo eno listo na glasovnici. ■ .*V ••■•V I «v Tatica prijeli ze drugič Včeraj ob 3. uri zjutraj je nek občan opazil krajo v bifeju Vittorio v Ul. F. Severo 33. Ko je videl trojico tatov, ki je razbila izložbo bara in odnesla igralni avtomat, je poklical sile javnega reda. Za tatovi so se odpravili karabinjerji in policisti, prijeli so jih ob 3.30 v bližnji ulici. Na vrtu v Ul. Catullo so našli igralni avtomat in blagajno, plen je v celoti znašal tisoč evrov. 22-letnega romunskega državljana so pridržali, njegova mladoletna pajdaša (15-letnika iz Sudana in 16-letnika iz Konga) pa odpeljali v openski sprejemni center. 15-letnika so policisti prvič prijeli že v ponedeljek zjutraj: pri semaforju je ukradel torbico avtomobilistki. Nasilna grobijana V dveh barih v Trstu je bilo tako razgibano, da je posegla policija. V torek popoldne je v baru pri Sv. Jakobu prišlo do pretepa. 35-letni srbski državljan B. N., ki nima dovoljenja za bivanje, je napadel človeka, poškodoval pa še stol, mizo in sku-ter, ki je bil pred lokalom. B. N. se je prerival še s policisti in si prislužil ovadbo zaradi upiranja uradni osebi ter povzročitve telesnih poškodb in gmotne škode. Včeraj ob zori so policisti posegli pred zaprtim barom. Vinjeni 48-letnik A. N. iz Milana je z vztrajnim trkanjem poškodoval vrata bara. Lastniku je velel, naj mu odpre. Lastnik, ki je čistil lokal, je poklical policijo, slednja je grobijana zaradi povzročene škode ovadila. 8 1 0 Četrtek, 22. oktobra 2009 TRST / kriza slovenskega stalnega gledališča - Predstave za šole Gledališki abonmaji SSG za mlade (pa čeprav z zamudo) Srečanje članov kolektiva z ravnatelji in referenti za gledališko vzgojo Slovensko stalno gledališče, otroški abonma Zlata ribica 2008/2009: Mali medo kroma »Ostali smo sami«, so v noči na 29. september, nekaj minut po odstopu upravnega sveta, ugotavljali člani kolektiva Slovenskega stalnega gledališča. Kronika prvih 24 dni krize ne kaže tako črnoglede slike. Okrog gledališča in njegovih ljudi se je ustvarila veriga solidarnosti: od političnih sil in civilne družbe do sindikalnih organizacij, od gledališč in gledaliških skupin v deželi do odzivov v matični domovini. Včeraj so bili člani kolektiva deležni nove, pomembne pozornosti. Srečali so se z nekaterimi ravnatelji slovenskih šol in gledališkimi referenti na posameznih šolah. Teater je v preteklih sezonah posvetil otroškim in mladinskim predstavam veliko energije in truda, ki je bil poplačan z bogato bero abonmajev: Zlata ribica za osnovnošolce, Morski pes za nižješolce, Barakuda za višješolce. Prekinitev delovanja ni zamajala zaupanja šol v gledališko ponudbo SSG. Ravnatelji in referenti za gledališko vzgojo so kolektivu zagotovili, da bodo, čeprav bo nova sezona stekla z zamudo, vključili v programe gledališke vzgoje predstave otroških in mladinskih abonmajev slovenskega gledališča. Skratka: tudi ob tej hudi uri bodo ostali zvesti tistim, ki so jim doslej posredovali preštevilne zabavne, prijetne in poučne gledališke urice. nabrežina - Mesečno srečanje med podžupanom Romito ter športnimi in kulturnimi društvi Božične pobude na osi Sesljan-Devin Prireditve tudi v Ribiškem naselju in Naselju sv. Mavra - V Nabrežini nekaj razstav v Kamnarski hiši, koncert in morda božični sejem Osnutek programa božičnih prireditev, delovanje konzulte mladih in osnutek novega pravilnika za izredne finančne prispevke so bili v ospredju na srečanju, ki ga je de-vinsko-nabrežinska občinska uprava priredila včeraj popoldne v Kamnarski hiši. To je bilo mesečno srečanje, na katerem se podžupan Massimo Romita redno srečuje s predstavniki nekaterih lokalnih športnih in kulturnih društev. Namen srečanja je bilo skupaj izdelati osnutek programa prireditev, s katerim namerava občinska uprava sestaviti brošuro. To bodo delili v Genovi na šolskem sejmu z namenom ponudbe informacij potencialnim turistom o devinsko-nabrežinski občini. Ta program nameravajo izdelati skupaj z lokalnimi društvi in to bo osnova za izdelavo prošenj za finančne prispevke za leto 2010, ki jih bo devinsko-nabrežinska občinska uprava naslovila na Deželo FJK in na Pokrajino Trst. V tem smislu je Romita predstavil osnutek programa božičnih prireditev, pri katerih resnici na ljubo sodelujejo v bistvu le italijanska društva. Iz programa je jasno, da bodo pobu- de kot vselej večinoma v Ribiškem naselju, v Naselju sv. Mavra, v Devinu, v Sesljanu in v Sesljanskem zalivu, se pravi dokaj oddaljeno od drugih vasi v devinsko-nabrežinski občini. Na seznamu prireditev je na prvem mestu Snowbob park, ki bo od 1. decembra do 15. januarja na plastični smučarski progi v Nabrežini v priredbi društva Sci Club 70, družbe Promotour ter občin Devin-Nabre-žina in Forni di Sopra. V Kamnarski hiši pa bo od 1. do 6. decembra razstava Mitos - moda umetnost, morje, stari običaji in sodobne sugestije, za katero bo poskrbelo društvo Fashion Fiori DAcanto. Program se nadaljuje s pričakovanjem Miklavža v Sesljanskem zalivu in z drugimi pobudami v Sesljanu, Naselju sv. Mavra, Ribiškem naselju in Devinu, pa tudi Vižovljah. Nekaj pobud bo sicer tudi v Nabrežini, in sicer še dve razstavi v Kam-narski hiši in božični koncert v občinski telovadnici, ki ga bo 20. decembra izvajalo Godbeno društvo Nabrežina. V telovadnici bosta tudi novoletni koncert in niz pobud ob prazniku sv. treh kraljev. Verjetno bo v Na-brežini tudi božični sejem, ki ga vsako leto prireja SKD Igo Gruden. Božične prireditve so predstavili včeraj v Kamnarski hiši kroma policija - Tržaška trgovca z drogo odvedli v Ulico Coroneo V zapor deset let po aretaciji Renato Affinito in Sergio Arcilesi preprodajala kokain, ki je prihajal iz Venezuele - Dolg sodni postopek - Stara znanca sil javnega reda Pred desetimi leti sta v Furlaniji-Julijski krajini preprodajala kokain, ki je prihajal iz Južne Amerike, šele zdaj pa sta odšla v zapor. Do epiloga dolge zgodbe 55-letnega Renata Affinita in 49-letnega Sergia Arcilesija je prišlo v torek popoldne, ko ju je osebje mobilnega oddelka tržaške policije odvedlo v koronejski zapor. Affinito mora zaradi mednarodne trgovine z drogo prestati eno leto in deset mesecev zapora, Arcilesi pa iz enakega razloga leto več. Oba imata stalno bivališče v Trstu, sile javnega reda in javni tožilci pa ju že dolgo poznata tudi zaradi drugih kaznivih dejanj. Tržačana (Affinito je sicer po rodu iz Kampanje, Arcilesi pa iz Sicilije) sta bila v 90. letih povezana s kriminalno združbo, ki je po pošti pošiljala večje količine kokaina iz Venezuele v Italijo. Ilegalno trgovino so vodili italijanski državljani, ki so živeli v venezuelskem glavnem mestu Caracas in na bližnjem otoku Margarita, pravem tropskem raju. Na skupino je postalo pozorno tržaško protima-fijsko tožilstvo, ki je uvedlo zapleteno pre- Renato Affinito kroma iskavo. »Italijani v Venezueli so iz Cara-casa pošiljali v Italijo poštne pošiljke kokaina, navadno je bil v paketih en kilogram droge. Od časa do časa so uporabljali tudi kurirje, ki so potovali z letali. Na milanskem letališču so preiskovalci zaplenili nekaj pošiljk,« pripoveduje sedanji namestnik načelnika tržaškega mobilnega oddelka Leonardo Boido. Affinito in Arcilesi sta bila zadolžena za prevzem mamila in prodajo v Furlaniji-Julijski krajini ter predvsem v Trstu. Preiskava je obrodila sadove v letih 1998 in 1999, ko je policija oba Trža- čana aretirala. Osumljena sta bila mednarodne trgovine z mamili. Zaključke preiskovalcev so v naslednjih letih na različnih stopnjah potrdile tri razsodbe, dvojica pa je bila sprva obsojena na več kot pet let zapora. Kazen je znatno zmanjšal zakon o odpustih iz leta 2006, nekaj časa pa je dvojica že preživela v hišnem priporu. Po desetletnem sodnem postopku sta v torek odšla v zapor: italijansko pravosodno kolesje ne slovi po na-glosti. Renato Affinito v zadnjem desetletju baje ni opustil svojih starih poslov. Stanoval je v Terezijanski četrti in upravljal razne trgovine in lokale predvsem pri Sv. Jakobu, maja letos pa se je po nalogu sodnika za predhodne preiskave Massima Tomassinija začasno znašel v priporu (postopek se nadaljuje). Po mnenju preiskovalcev finančne straže je bil Affinito še vedno zelo pomemben člen verige razpečevanja kokaina v Trstu. V okviru iste preiskave, pri kateri so sodelovali kara-binjerji, so spomladi pridržali še deset ljudi, vključno z vidnim članom klana ca- Sergio Arcilesi kroma morre Gallo-Limelli-Vangone Cirom Li-mellijem. Affinito pa je bil v zadnjih letih obsojen še zaradi drugih kaznivih dejanj, med drugim tudi trgovine z orožjem. Nekoliko manj razsežen je »curriculum« Sergia Arcilesija. Slednji se je v prejšnjih letih vsekakor prav tako znašel v zaporu, obsodili so ga zaradi nasilja v družini (prej je izvajal nasilje nad ženo, nato nad svojo novo partnerko). Njegovo ime je bilo tudi na spisku 25 »upornikov« iz Ul. Capofonte, ki so zasedli prazna ljudska stanovanja podjetja Ater pri Sv. Ivanu. (af) O mistiki domovine danes na univerzi Nadaljuje se niz predavanj z naslovom »Reka, DAnnunzio in kriza liberalne države«, ki jih prireja oddelek za politične vede tržaške univerze v sodelovanju z občinskim od-borništvom za kulturo. Srečanja koordinira zgodovinar Raoul Pupo. Današnje srečanje o mistiki domovine bo ob 16. uri v dvorani 0B stavbe H3 osrednjega sedeža tržaške univerze (na Trgu Evropa 1); predaval bo Fa-bio Todero, član deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v FJK. Ženske v politiki -dovolj je stereotipov Ženske, politika, podobe, stereotipi, identitete je naslov okrogli mizi, ki jo danes ob 16. uri v gledališču Miela prirejata Italijansko društvo zgodovinark in deželni sindikat Cgil. Na srečanju bodo posegli docentka Eli-sabetta Vezzosi, novinarka Rai Marinella Chirico, docent Andrea Car-naghi, študentka Laura Scarmoncin in deželni sekretar Cgil FJK Franco Belci, ki bodo skušali predstaviti žensko danes, ki ni podobna tistim le-potičkam oz. »velinam«, ki nam jih ponujata politika in televizija. Obenem bodo odprli fotografsko razstavo v priredbi združenja Fotografare donna in predvajali dokumentarni film Lorelle Zanardo o ženskem telesu. O Aurelii Gruber Benco V novinarskem krožku (Korzo Italia 13) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Aurelia Gruber Benco - Trieste, l'identita europea e la politica della cultura« Marine Silvestri. Ob avtorici bodo posegli docent sodobne zgodovine videmske univerze Fulvio Salimbeni, literarni kritik Fulvio Senardi in predstavnica založniške hiše Ibiskos Editrice Anto-nietta Risolo. Nadškof Crepaldi v škofijskem semenišču Novo imenovani tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi bo danes ob 18. uri v veliki dvorani škofijskega semenišča v Ul. Besenghi 16 uradno odprl novo akademsko leto tržaškega Višjega inštituta verskih ved in pozdravil odprtje izobraževalnega tečaja s področja socio-politike. Nadškof bo obenem predstavil papeževo encikliko Caritas in veritate. Študijska dvorana arhiva bo zaprta Tržaška občina sporoča, da bo zaradi prepotrebne ureditve klimatskega sistema gradiva študijska dvorana arhiva v Ul. Punta del Forno 2 bo danes in jutri zaprta. Služba bo začela spet delovati od ponedeljka, 26. oktobra. V soboto Festival latinskoameriškega filma v Mieli V soboto se v gledališču Miela začenja 24. Festival latinskoameriške-ga filma, ki ga prireja Združenje za promocijo latinskoameriške kulture v Italiji - Apclai. Do 1. novembra se bodo zvrstilo nad 160 filmov in dokumentarcev o tamkajšnjem življu, kulturi, umetnosti, literaturi in zgodovini. Uradno odprtje bo ob 20.30, ko bodo predvajali dokumentarec Massimiliana Cocozze Le mie radi-ci che volano o argentinskem esejistu Juanu Octaviu Prenzu. Ob 22.30 pa bo na programu koncert kvinteta Triestango, ki bo hkrati uvedel mednarodni festival tanga. Za celodnevno vstopnico bo treba odšteti 5 evrov, za desetdnevno pa 25 evrov (oz. 15 evrov po znižani ceni). Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.cinelatinotrieste.org. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. oktobra 2009 9 naš intervju - Bojana Košnik, avtorica knjige 24 ur poslovnega bontona »Če bi se vsi držali bontona, bi bilo življenje veliko bolj prijazno« Slovencem včasih zmanjka tolerance - V odnose med partnerji se romantika »vrača s polno žlico« »Gospa Košnik, kaj pa mislite! Res smo samo vozniki tovornjakov, ampak ne pozabite, da imamo doma tudi dame, katerim znamo odpreti vrata, ki jih znamo povabiti na večerjo in biti z njimi kavalir-ji.« Te besede je Bojana Košnik slišala pred osemnajstimi leti, ko jo je neko podjetje povabilo, da o bontonu pouči njegove uslužbence - voznike tovornjakov. »Ves čas mi je to podjetje govorilo: prilagodite nivo predavanja temu poklicu, prilagodite, prilagodite ... Ker sem bila še neizkušena, mogoče tudi premalo zrela, sem nivo pač prilagodila.« Po dvajsetih minutah predavanja je nek voznik vstal in izrekel tiste besede, za katere najbrž ni vedel, da bodo tako odločujoče. »To je bila klofuta v življenju, a tudi izredna šola. Takrat sem se naučila vse. Ta dogodek mi je dal polno razumevanje vsebine, da sem razumela, zakaj sploh bonton.« Bojana Košnik sije bonton izbrala za življenjsko vodilo: pravila olike in lepega vedenja so ji danes stil življenja in poklic, ki ga opravlja »s srcem in z dušo«. Univerzitetno diplomirano geografinjo in profesorico zgodovine je poklicna pot najprej vodila v sam vrh slovenskega protokola, saj je med drugim bila namestnica vodje diplomatskega protokola na Ministrstvu za zunanje zadeve, vodja protokola pri Službi Vlade RS za evropske zadeve, svetovalka vlade in direktorica za protokol, gostinstvo in turizem v gradu Brdo pri Kranju. O morebitnih bontonskih »spodrsljajih« med »vipi« pa ne želi govoriti. »Vse, ki smo delali v protokolu, veže neke vrste molčečnost, zato moram novinarje vsakič razočarati ... « Danes je Bojana Košnik direktorica in lastnica podjetja za svetovanje, posredovanje in organizacijo, v sklopu katerega deluje tudi šola poslovnega bontona in diplomatskega protokola. Svoje izkušnje je zbrala v knjigi 24 ur poslovnega bontona, zasebnikom, podjetjem in državnim institucijam pa jih ponuja tudi na predavanjih in delavnicah. Zato se je pred dnevi mudila tudi v našem založniškem podjetju. Kaj je pravzaprav bonton? Bonton je trenutno družbeno spremenljivo vedenje, ki ga določajo moralne in etične norme določenega časa in prostora. Čas in prostor sta gotovo bistvena dejavnika, ampak vsa zgodba se začne doma. Če doma nimamo urejenih teh zadev do partnerja, do moža, do otrok, potem jih tudi ne moremo širiti na delovno mesto, na ulico. Tisti, ki imamo otroke ali jih boste imeli, moramo vedeti: če otroke oborožimo s takim znanjem, jim podarimo kapital, ki pride vedno prav. V slovenskem prostoru so bile te vsebine dolgo časa zanemarjene, o tem se nismo pogovarjali. Danes pa je poponoma jasno (tudi v poslovnem svetu), da ustrezna izobrazba, poznavanje jezikov in računalništva niso dovolj. Retorika, bonton, komunikologija že zdavnaj niso več tako imenovane mehke vsebine, ampak moramo garati, če želimo na teh področjih pridobiti ustrezno znanje. Tudi če bi prišli k meni v zasebno šolo bontona, vas ne bi kar tako spustili iz rok. To je resno in zahtevno delo. Danes so te vsebine pomembne, ker vsi težimo k odličnosti, ker je konkurenca huda. In zato o končnem uspehu odloča tudi bonton. Bonton torej ni stvar preteklosti? Bonton sploh ni zastarela, ampak zelo živa stvar, ki se spreminja. Novosti je precej, zlasti za nas ženske v poslovnem svetu, kjer imamo iste naloge in zadolžitve kot moški. Sodobni bonton nas zato postavlja enakovredno ob bok moškim kolegom. Včasih je bilo malo drugače, saj ženske niso bile tako prisotne v poslovnem svetu, situacija pa je prisilila bonton, da je nekatere stvari spremenil. Nekateri vidijo v bontonu zapletena in težko uresničljiva pravila. Stvari so v bontonu zelo enostavne. Na voljo imamo samo tri možnosti, zato je pomembno, da najprej določimo svoj odnos do osebe, s katero imamo opravka. V prvem primeru govorimo o odnosu med nadrejenimi in podrejenimi, kolegi in Bojana Košnik je bila na čelu slovenskega državnega protokola, danes pa vodi zasebno šolo kroma sodelavci, v ta odnos pa običajno vključimo tudi stranke, goste, poslovne partnerje. Ko govorimo o poslovnem svetu, nismo ne moški ne ženske, ne stari ne mladi, ampak šteje samo pozicija, samo hierarhična lestvica. V prednosti je pač nadrejeni, ali stranka oziroma gost. Ko sva že pri tem: kaj bi svetovali mlademu človeku, ki mora na razgovor za službo? Taki razgovori so zagotovo pomembni, ne bi pa rekla, da so nekaj posebnega. Zanje velja tisto, kar velja na splošno: to pomeni, da ko pridemo v nek prostor, prvi pozdravimo, glasno in razločno. Že iz pozdrava se vidi, iz kakšnega testa smo. Nato počakamo, da nam ponudijo stol. Važno je tudi, kako sedimo in kako pridemo oblečeni. Bonton nas ne usmerja v neka pretirano draga oblačila, džins pa zagotovo ni najbolj primeren. Opazna naj bo neka urejenost, da se vidi, da smo se pripravili na razgovor. Naše prvo vprašanje tudi zagotovo ne more biti, kakšna bo plača. Jasno, pravico imamo vedeti, koliko bo, ampak bonton nam ne svetuje, da bi pri tem vztrajali. Bonton tudi pravi, da moramo kljub temu, da smo v taki situaciji zagotovo v podrejenem položaju, obdržati svojo hrbtenico. To pomeni, da je sicer zaželeno, da povemo nekaj o sebi in o svojih dobrih lastnostih, a brez pretiravanja, ne da bi bili preveč servilni do komisije. Niti bonton niti mi ne maramo ljudi, ki se slinijo okrog nas, ki so pretirano uslužni, ne glede na to, ali nam gre mogoče za preživetje ... Tako obnašanje pove marsikaj o človeku samem in je vprašljivo, če bi takega človeka sploh zaposlili. Verjetno so nam bolj všeč ljudje, ki znajo realno oceniti, kaj želijo, kaj lahko ponudijo ... Kaj pa druga vrsta odnosa? To je meni ljubši odnos med žensko in moškim, ali med parterjema: v tem donosu je glavna ženska, to pomeni, da smo ženske tiste, ki odločimo, ali bomo dale roko, ženske stopimo prve v dvigalo in po stopnicah navzgor, ženske odločamo, ali bomo nekoga vikale ali tikale. V ta odnos se danes romantika vrača s polno žlico: ob stvareh iz preteklosti se pojavlja tudi nekaj novih, tako da morajo biti naši kavalirji kar vešči. Spet je moderno, da nam kavalir primakne stol, ko sedemo k romantični večerji, in da vstane, ko dama zapusti mizo. To so stvari, na katere smo pozabljali, zamrle pa niso, tako kot ni zamrlo poljubljanje roke. V vzhodni Evropi, na primer na Poljskem, niso nikoli nehali s tem, sedaj pa se poljub roke vrača tudi k nam. Seveda ga moramo tudi pravilno izvesti: to ne pomeni, da cmoknemo roko, ali da nanjo prilepimo usta, ampak poljub samo nakažemo. Naši kavalirji morajo vedeti, da če to naredijo eni dami, morajo tudi vsem ostalim; roke vsekakor poljubljamo samo v zaprtih prostorih, nikakor ne na ulicah ali na plažah. Poljub roke je podvig, ki ga moraš znati elegantno izpeljati: če smo vešči, ga dajmo, sicer pa raje ne, da se ne osmešimo. Tudi dame morajo biti vešče ... Tudi ženske moramo razumeti, kaj se bo zgodilo z našo roko. Če gre za običajno rokovanje, roko dvignemo nekje do srede pasu, če pa želi kavalir poljubiti roko, mora odreagirati že prej: zagrabi jo, ko se malenkost dvigne od našega telesa, in obrne dlan. To je znak za ženske, da se bo zgodilo nekaj drugega in roko moramo prepustiti kavalirju, saj vemo, da se nam ne more zgoditi nič hudega. Paziti moramo, da ne bi roko potegnile k sebi, ali stisnile, kajti to bi kavalirja spravilo v nerodno situacijo. Ker sva pri kavalirjih: moji slušatelji včasih potarnajo, da preprosto ne morejo biti kavalirski. Velikokrat jim dam prav, saj v tej naglici tudi dame odpove-mo in prezremo njihove kavalirske geste. Naši kavalirji poskusijo enkrat, morda dvakrat, tretjič pa jim seveda zmanjka poguma. Bonton pozna še tretji tip odnosa. To je razmerje mladost-starost, v katerem ima starost vsaj enkrat prednost. To pomeni, da me boste, ker ste mlajši od mene, najprej pozdravili, vendar bom jaz odločila, ali vam bom dala roko, jaz bom predlagala, ali se bova tikali ali ne. Ne pa, in to se velikokrat zgodi, da pridejo mlajši ljudje do mene in mi rečejo: kar tikajte me, saj sem še tako mlada. Mislim, da je jasno, kaj mi s tem sporočajo, mar ne? Mladost torej ne odloča, te pravice vi nimate. Pravico bi imeli samo, če bi bili moja šefinja. Takrat morate predlagati, tudi če ste mlajši. Imate občutek, da je slovenska javnost dovolj vešča bontona? Zdi se mi, da Slovenci nismo tako slabi, samo da nam včasih zmanjka malce tolerance in prijaznosti. Vse preveč hitimo, zato smo zelo površni v odnosu do sebe, in kar me še najbolj moti, tudi do najbližjih: ravno s tistimi ljudmi, ki jih spuščamo v svoj intimni in osebni prostor, smo največkrat krivični. Svet je vse bolj množičen, zato rabimo pravila, da lažje funkcioniramo, da delujemo usklajeno. Poleg tega živimo danes tak tempo in tudi bonton je tako naravnan, da zasledujemo lepoto, da si delamo prijetno: če bi se vsi držali bontona, potem bi bilo današnje življenje na tem planetu veliko bolj prijazno, kot je. Poljanka Dolhar uplinjevalnik Skoraj tisoč podpisov proti gradnji Dolinski odbor proti gradnji žaveljskega uplinjevalnika nadaljuje z akcijo zbiranja podpisov proti gradnji tega obrata, v okviru katere je bilo doslej zbranih skoraj tisoč podpisov. Tako so nam sporočili predstavniki odbora, v katerem so Demokratska stranka, Stranka komunistične prenove, Stranka italijanskih komunistov, Slovenska skupnost in Občani za Dolino, ki so včeraj dopoldne med 9. in 12. uro zbirali podpise v Naselju sv. Sergija. Prav z včerajšnjo akcijo, v okviru katere jim je uspelo nabrati čez sto podpisov, se je skupno število zbranih podpisov približalo številki tisoč. Pobudniki ciljajo k dosegi številke dva tisoč podpisov, zato bodo z akcijo nadaljevali: tako bodo prihodnji teden dejavni v torek, 27. oktobra, od 9. do 13. ure pred podružnico Zadružne kraške banke v Obrtni coni Dolina. univerza - Danes in jutri med 9. in 16. uro Dneva odprtih vrat za bodoče študente Kako izbrati pravo fakulteto? To je vprašanje, ki si ga postavljajo številni dijaki, katerih šolanje na višji srednji šoli gre h koncu in bo kmalu napočil čas izbire univerzitetnega študija. Pri tem jim bo verjetno pomagala dvodnevna pobuda Odprta vrata, ki jo danes in jutri prireja Univerza v Trstu in kjer je prisotnost, piše v sporočilu za javnost, že potrdilo 4.600 mladih iz vsega Triveneta, pa tudi iz Slovenije in Hrvaške. Pobuda, ki jo koordinira služba za orientacijo tržaške univerze, bo potekala na sedežih posameznih fakultet med 9. in 16. uro: danes bo tako dan odprtih vrat na fakultetah za medicino in kirurgijo, psihologijo, farmacijo, leposlovje in filozofijo in izobraževalne vede ter na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače, jutri pa na fakultetah za in-ženirstvo, arhitekturo, matematiko, fiziko in naravoslovne vede, pravo, ekonomijo in politične vede. Na univerzi so pripravili pester spored pred- stavitvenih dejavnosti, ki bo poleg pozdravov dekanov posameznih fakultet obsegal prikaz lekcij, preizkuse, predavanja, simulacije, nudenje informacij o sprejemnih izpitih ter obisk laboratorijev, služb in struktur vseučilišča. Obiskovalcem bodo za katerokoli informacijo na razpolago tutorji ter predstavniki službe za orientacijo tako univerze kot posameznih fakultet. Omeniti velja, da bo med potekom pobude tako danes kot jutri na glavnem sedežu univerze na Trgu Evropa delovala informativna točka, kjer bo mogoče dobiti podrobne programe dejavnosti na fakultetah, informativno gradivo o izobraževalni ponudbi, strukturah in službah vseučilišča ter zemljevide Trsta. Na univerzi so tudi poskrbeli za dopoldanske vodene oglede vseučilišča in njegovega kampusa. Tako danes kot jutri bodo vodeni ogledi startali vsako uro (ob 9.15, 10.15, 11.15 in 12.15) s ploščadi nasproti informativni točki. Predavanje o naravni medicini v Rojanu Društvo Rojanski Marijin dom prireja jutri ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu predavanje Franca Božjaka na temo bolezen ni poraz, temveč klic k spremembi. Božjak, ki je diplomiral na akademiji komplementarne medicine v Trentu, ima za seboj že najmanj 350 predavanj po Sloveniji in preko 80 radijskih in televizijskih oddaj, uspešno pa predava tudi v Trstu pri italijanskem kulturnem združenju naravnega higienizma ACNIN. Njegov moto ni biti zdrav, temveč znati vedno ponovno ozdraveti, kajti pomemben je proces širitve obzorja ter osvobajanje na račun premagane bolezni, življenjskih izzivov in izkušenj. Na predavanju bodo slušatelji izvedeli, kako okrepiti in aktivirati imunski sistem ali zdravstveno moč, kako poiskati vzroke zdravstvenih izzivov kot so nekatere bolezni in kako odpraviti le-te z načinom življenja in prehranjevanja. Glasbena komedija drevi v Podlonjerju Nadaljuje se niz večerov filma in glasbe, ki ga v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) prireja kinokrožek Charlie Chaplin. Drevi bo ob 20.30 na sporedu glasbena komedija Les parapluies de Cherbourg Jacquesa Demyja; v filmu nastopata Catherine Denevue in Nino Castel- Srečanje teoretskih jezikoslovcev V tržaški državni knjižnici (Trg Papa Giovanni XXIII) bo danes in jutri mednarodno znanstveno srečanje networka oz. skupnosti teoretskih jezikoslovcev iz univerz v Trstu, Trentu, Leidu, Berlinu, Essexu, in Londonu. Na srečanju, ki ga prirejata tržaška docenta Giuseppe Longobardi in Paola Crisma, bo beseda tekla o komparativni analizi evropskih, sino-tibetanskih in bantu jezikovnih sistemih. Informacije so na voljo na elektronskem naslovu longbard@univ.trieste.it. V soboto Linux Day Kot vsako leto prireja društvo uporabnikov Linuxa LUGTrieste dan, posvečen odprtemu programu na pobudo Italian Linux Society, ki poteka že od leta 2001. Predavanja v okviru »Linux Day« bodo v stavbi H3 na osrednji tržaški univerzi od 9. do 18. ure v soboto, 24. oktobra. Prireditev pod pokroviteljstvom tržaške univerze poteka v sodelovanju s podjetji P&E Project, Top Level Informatica in Insiel. Predavanja na temo odprtega programa in operativnega sistema Linux bodo razdeljena v tri sklope: prvi zaobjema predavanja generalnega značaja, drugi je bolj tehničnega značaja, medtem ko je tretji posvečen operativnemu sistemu Android, ki teče na mobilnih telefonih. Program prireditve in ostale informacije o Linux Dayu lahko dobite na strani http://trieste.linux.it, kjer se lahko tudi prijavite in na naslovu in-fo@trieste.linux.it. Seizmologi v novem poslopju Inštituta OGS Na briškovskem Inštitutu za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS so pred dnevi odprli obnovljeno poslopje, ki so ga poimenovali po samem ustanovitelju inštituta Carlu Morelliju. Dela so trajala dve leti, sedaj pa bodo v stavbi delovali raziskovalci in strokovnjaki seizmologi. 1 0 Četrtek, 22. oktobra 2009 TRST slovenski klub - Srečanje z oblikovalko Leo Pisani Vsakdo lahko postane sarmanten Obvladati pa mora osnovna pravila oblačenja - Izbira barv zelo pomembna Z Leo Pisani se je pogovarjal Vladimir Vodopivec kroma / V Bazovici do sobote magične Galilejske noči V 136 državah so letos z Mednarodnim letom astronomije praznovali štiristoletnico prvih Galilejevih odkritij. Fizik, filozof in astronom iz Pise si je namreč leta 1609 s svojim novim teleskopom prvič ogledal nebo in odkril lunine kraterje. Tržaški astronomski observatorij INAF zaključuje to posebno leto s tridnevno pobudo, ki bo zanimiva za otroke in odrasle. Od danes do sobote bodo v bazovskem observatoriju Galilejske noči: vsak večer bodo ob 20., 21. in 22. uri na vrsti brezplačni 40-minutni obiski, med katerimi si bodo gostje v družbi astronomov in z znamenitim teleskopom Urania Carsica ogledali vesolje. Informacije in rezervacije nudijo v tajništvu observatorija, od 9. do 12. ure na telefonski številki 040-3199241. Predhodna rezervacija je obvezna. Na visoki šoli SISSA odkrili nov katalizator Vpliv energije na okolje je danes na svetovni ravni prioritetna tema, vsako znanstveno odkritje na tem področju je lahko izjemno pomembno. Skupina raziskovalcev tržaške visoke šole SISSA, Univerze v Vidmu in centra za numerične simulacije Democritos, je v sodelovanju s katalonsko univerzo v Barceloni odkrila nov katalizator za izgorevanje metana, ki omejuje vpliv metana na okolje ter spodbuja energetsko varčevanje in cenejšo porabo tega plina. Študijo so objavili v znanstveni reviji Angewandte Chemie International Edition. V reviji med drugim piše, da nov katalizator za izgorevanje metana omogoča čistejšo in učinkovitejšo porabo energetskih virov, sam pa za svoje delovanje potrebuje manj dragocene kovine, kar pomeni, da so stroški nižji. »Z našim katalizatorjem metan izgoreva pri nižji temperaturi. S tem omejuje uhajanje škodljivih izpustov, ki so značilni za višjo temperaturo. Obenem pa bi lahko spodbudil uvedbo bolj učinkovitih sistemov za proizvajanje energije,« razlaga Alessandro Trovarelli z vi-demske univerze. SKD TABOR v sodelovanju z Zadrugo Bonavventura/ Teatro Miela in Pokrajino Trst DANES, 22. oktobra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah kabaretni večer SATlJRViK fl^ht straus C'Ä1-" s člani skupine Pupkin Kabarett Kdor kopira modo, nima svojega stila: posnemati znamo vsi, v izoblikovanje lastnega sloga pa moramo vložiti nekaj truda, pri čemer je priporočljivo obvladati osnovna pravila oblačenja. O teh je v torek tekla beseda v Slovenskem klubu, kjer je potekal zanimiv pogovor z oblikovalko Leo Pisani. Na srečanju, ki se ga je udeležilo veliko, pretežno ženskih, obrazov, je nasmejana Lea odgovarjala na vprašanja Vladimirja Vodopivca, docenta ko-munikologije na videmski fakulteti za stike z javnostmi. Lea Pisani je stilistka za kulturo oblačenja. Potem ko je v Ljubljani zaključila visokošolski študij Oblikovanja tekstilij in oblačil, je v Londonu dokončala specializacijo in pridobila naziv CMB Image Consultant. To pomeni, da ustanovam in privatnikom svetuje, kakšna naj bo njihova zunanja podoba, v prvi vrsti, katera oblačila so zanje najbolj primerna. Tako so ji na primer ljubljanski Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 22. oktobra 2009 VENDELIN Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 18.07 - Dolžina dneva 10.36 - Luna vzide ob 12.16 in zatone ob 20.32. Jutri, PETEK, 23. oktobra 2009 SEVERIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 55-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 24. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) mestni redarji poverili nalogo, da jim izdela nove uniforme, vodstvo računalniškega podjetja pa je od nje želelo, da njihove računalničarje, ki slovijo po najbolj preprosto oblečeni kategoriji, prepriča, da v službo in na poslovne sestanke ne hodijo v kratkih hlačah ali z zamaščenimi lasmi ... Med njenimi strankami pa so tudi zasebniki, ženske in moški, ki želijo izpopolniti svoj slog oblačenja, oziroma razumeti, katere obleke in dodatki jim najbolj pristajajo. Lea Pisani najprej določi, katere barve in podtoni jim najbolj ustrezajo, kajti od barve oblačil je odvisen tudi videz našega obraza, kože in las. Ljudje lahko sicer oblečemo skoraj vse barve, nekatere pa nam bolj pristajajo kot druge. Spekter idealnih barv dobimo že na podlagi barve oči. Poenostavljeno: svet-looki in svetlolasi naj izbirajo svetlejše barve oblačil, temnooki in temnolasi pa temne. Obrazi, ki jih zaznamujejo kontrasti, Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Up«. ARISTON 16.00, 20.00 »Di me cosa ne sai - Inchiesta su un grande mistero italiano«; 17.30, 21.30 »Rocco e i suoi fratelli«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Up - 3D«; 16.05, 18.10, 20.10, 22.10 »Up - 2D«; 15.55, 20.00, 22.15 »Orphan«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Halloween II«; 15.50, 17.55, 20.00 »Fame - Saranno famo-si«; 22.00 »Barbarossa«; 18.10 »La doppia ora«; 16.05, 18.55, 21.45 »Ba-stardi senza gloria«. FELLINI - 17.00, 18.40 »Le mie grosse grasse vacanze greche«; 20.15, 22.15 »Motel Woodstock«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lo spazio bianco«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La doppia ora«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00, 19.50, 21.40 »Nadomestniki«; 16.20, 19.30, 21.50 »Počitnice za odrasle«; 17.35 »Bitka za planet Terra-3D«; 15.30, »V višave-3D«; 16.30 »Garfield in festival zabave«; 18.30, 21.20 »Komiki«. odlično prenesejo tudi »kontrastna« oblačila. Bež in peščene barve, ki jim Lea Pisani pravi kar »Armanijevske«, odlično pristajajo vsem ...so pa včasih dolgočasne. Kdaj je človek res eleganten, je zanimalo Vodopivca. Ljudje zelo hitro izgubimo občutek za primernost, zato lahko delujemo neprimerno ali izzivalno, je bil odgovor Lee Pisani. »Inteligenten človek ne besediči, tudi s svojo podobo ne.« Je šarm prirojen? Tudi manj srečni ljudje lahko postanejo šarmantni, če je njihova podoba skladna in če obvladajo pravila oblačenja. In čeprav določene situacije, na primer poslovni dogodki, zahtevajo specifično garderobo, si lahko nekateri dovolijo ta pravila kršiti: Riccardo Illy ni na primer nikoli oblekel kravate, »a je bil še vedno spoštljiv do ljudi in okolja«. Tudi Sergio Marchionne nosi izključno puloverje, včasih pa so kvaliteten kroj in usklajene barve več vredne kot zmečkan suknjič ... (pd) NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.10, 21.45 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Up«; Dvorana 3: 16.15, 20.05 »Funny People«; 18.35, 22.20 »Halloween II«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basta che funzioni«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.30, 21.30 »Up«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30, 22.20 »Up - Digital 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.30 »Bastardi sen-za gloria«; Dvorana 4: 17.30 »Fame -Saranno famosi«; 20.00, 22.10 »Orp-han«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.00 »Lo spazio bianco«. Danes na Proseku slavi naša žena, mama in nona Miranda okrogli rojstni dan! Vse najboljše ji želijo Renato, Andrej in Isabella, Aljoša in Manuela. Koš poljubčkov ji pošiljajo Marko, Ivana in Erik H Čestitke Draga MIRANDA! Ob slavju tvojega okroglega rojstnega dne ti prisrčno voščiva in želiva vse najboljše. Sonja in Vojka. Draga FRANKA! Za tvoj rojstni dan ti želimo vse najboljše in da bi še naprej tako lepo kvačkala, šivala in lepe majice pletla, to so želje vseh, ki te imamo radi. Michelle pa ti pošilja 44 vročih poljubčkov. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. oktobra, OB 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev fotomonografije o Alojzu Rebuli. Biografija v slikah/Biografija per imma-gini. Sodelujeta urednica dela Alice Zen in avtor spremne besede prof. Miran Košuta. KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA vabi na odprtje razstave »Krožna pot po naših gradiščih« danes, 22. oktobra, ob 18. uri. Dokumentarno razstavo je pripravila Branka Sulčič. Pridružil se nam bo tudi arheolog Matej Zupančič iz pokrajinskega muzeja v Kopru. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM vabi danes, 22. oktobra, ob 20.30 na kabartetni večer »Saturday Night Straus (perché lei la parla tut-te le lingue?). Nastopajo člani skupine Pupkin Kabarett Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessandro Mizzi in Ivan Zerbinati ter glasbenika Stefano Bembi in Antonio Kozina. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje priznanega poznavalca komplementarne medicine Franca Božjaka na temo »Bolezen ni poraz, temveč klic k spremembi«. Predavanje bo v Marijinem domu v Ro-janu (ul.Cordaroli, 29) v petek, 23. oktobra, ob 20.uri. KONS - DRUŠTVO ZA UMETNOST v sodelovanju z Zadrugo Naš Kras in ob podpori Finančne družbe KB 1909 in Zadružne kraške banke, vabi v petek, 23. oktobra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave Sorica 2009. Razstavljajo Jana Pečar, Luisa Tomasetig, Tanja Kralj, Rado Jagodic, Ivan Zerjal in Robi Jakomin. Dela bo predstavil umetnostni kritik Štefan Turk. Za glasbeno kuliso bosta poskrbela Andrejka Možina in Gorazd Pintar. PSIHOANALITIČNI KULTURNI FORUM vabi na okroglo mizo »Psihoanalitični kalejdoskop - doprinos psihoanalize k psihoterapiji, znanosti in umetnosti. Pri okrogli mizi sodelujejo: Pavel Fonda, Hektor Jogan, Breda Kozina, Veronika Lokar, Suzana Pertot, Vlasta Polojaz. Srečanje bo v petek, 23. oktobra, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC vabi na otroško glasbeno igro Mavrična ribica v izvedbi Otroške dramske skupine Slovenec v petek, 23. oktobra, ob 18.30 v Ljudski dom v Trebče. V BAMBIČEVI GALERIJI bo do petka, 23. oktobra, na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča »Veličastni jesenski Kras«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro. 1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capella Corale dei Frati Cappuccini« v cerkvi »Sant'Apollinare Montuzza« se bo nadaljevala 24. in 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel. št. 3403138982. V DOMU JAKOBA UKMARJA v Šked-nju bodo v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 nastopili trio Marko Manin in otroški zbor A.M. Slomšek iz Bazovice. Vljudno vabljeni! ZCPZ - TRST vabi na 7. Revijo cerkvenih pevskih zborov openske dekani-je, ki bo v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstni-ka v Boljuncu. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v nedeljo, 25. oktobra, ob 18. uri v Fin-žgarjev dom na Opčine. Za otroke in vse, ki imajo otroško srce, bo na sporedu igra Mary Poppins v izvedbi slovenskega odra. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na zabavno predstavo »Imate kaj za prijaviti?«. Predstavo prireja gledališka skupina skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v društveni dvorani. Besedilo in režija Ruggero Paghi. Sodelujoči: D. Konestabo, L. Pirjevec, P. Rotter, E. Jeličič, N. Celar, C. Poletti, M. Maurel, R. Paghi, tehnika A. Cebroni in F. Berne. SKD SLOVENEC IN SEKCIJA VZPI-ANPI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA vabita v nedeljo, 25. oktobra, ob 14.30 na pokopališče v Boršt na »Spominsko svečanost ob 60. letnici postavitve spomenika NOB. Spored: ob 14.30 zbirno mesto na »Solnah« in nato sprevod do pokopališča; polaganje vencev; govor dolinske županje Fulvie Premolin; govor zgodovinarja Boruta Klabjana; učenci COŠ F. Venturini Boršt-Boljunec-Pesek; Mepz Slovenec-Slavec; Pihalni orkester Breg. V primeru slabega vremena bo svečanost v srenjski hiši v Borštu. H1 Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442. JOŠKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. 040 -229326. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla osmico. Toplo vabljeni. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 3. Tel. 040-327240. / TRST Četrtek, 22. oktobra 2009 1 1 □ Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 3337410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se do konca oktobra nadaljuje vpisovanje na tečaje pilates vadbe, ki potekajo na sedežu društva ob večernih urah ob ponedeljkih in četrtkih. Za vpis in pojasnila 040-327327, 340-4835610 (Anica) 040-327062, 328-2767663 (Norma) v večernih urah. JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče »Za vodico«. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Vsakdo naj s seboj prinese tudi potrebno orodje. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi na degustacijo vina Ramandolo, ki bo danes, 22. oktobra, ob 20.15 na sedežu (Lonjerska cesta, 267). Predstavili ga bodo člani Konzorcija za zaščito vina Ramandolo. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano). PLESNA ŠOLA - SKD F. PREŠEREN obvešča, da bo še ena poskusna lekcija tečaja plesa za odrasle v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu danes, 22. oktobra, od 20.30 do 21.30 za začetnike in nadaljevalce. Za vpis ali informacije pokličite tel. št.: 328-8374369. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 22. oktobra, v svojem sedežu (Prosek 159). ANGLEŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne jezikovne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje - Pregled angleških časov - 23. in 24. oktobra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. FUNDACIJA ELIC- SINTESI Umetnostna šola za otroke vabi na umetniške delavnice v trgovskem centru Le Tor-ri d'Europa v dneh 23., 24. in 25. oktobra v popoldanskih urah, ki bodo v 2. nadstropju (ob stopnišču). Vabljeni! Za informacije pokliči 040-55273 ali 3334784293. MLADINSKI KROŽEK V DOLINI prireja v svojih prostorih vsak petek med 16. in 18. uro družabnost za osnovnošolce in nižje srednješolce. Pomagali ti bomo pri pisanju domačih nalog, če ti lete povzročajo težave, gotovo pa nam bo ostalo tudi časa, da se skupaj zabavamo in igramo s prijatelji. Začetek 23. oktobra. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 starosti. Delavnice predvidene v naslednji tednih so: 28. oktobra: »Ondina radovedna nogavička«, »Tondone vijugasti karton«; 23. in 30. oktobra: »Tina simpatična nogavička«, »Nelo znani čopič«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PRAVLJIČNE LUTKOVNE URICE za otroke iz vrtca: vabljeni vsako soboto od 10. do 11. ure v Finžgarjev dom na Opčinah. Vodi Urška Šinigoj. Za informacije: 340-2449425. RAZSTAVA DEL GOJENCEV (mladih in odraslih) umetniške šole Scuola Su-periore d'Arte Fundacije Magna Fra-ternitas Universalis v dneh 23., 24. in 25. oktobra v 2. nadstropju trgovskega centra Le Torri d'Europa; otvoritev v petek, 23. oktobra, ob 19.00 uri. Za informacije 040-55273 ali 3334784293. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vljudno vabi na javni sestanek »Splošna varianta št. 118 regulacijske načrta«, ki bo v petek, 23. oktobra, ob 19. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke (Ul. Ricreatorio 2) na Opčinah. DRUŠTVO UPORABNIKOV Linuxa LUGTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 24. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programja in operativnega sistema Linux. Več informacij na strani trieste.linux.it. Vabljeni! S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE Vas letošnje šolsko leto prvič vabi na pravljično uro in likovni kotiček: »Srečna Suzana«, avtor Matt Buckingham. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v soboto, 24. oktobra, ob 11.40, v društvene prostore na štadjon 1. Maj. Ne pozabi: s seboj pri-nesi staro cd zgoščenko. SKD LIPA iz Bazovice vabi na »Pot pastirskih hišic« v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 v bazovskem domu predstavitev poti in ogled filma »Pastirske hišice na Krasu«. V nedeljo, 25. oktobra, pohod in ogled pastirskih hišic v okolici Lokve. Zbirališče pri jami Vilenici ob 13.30. Predstavitev in pohod bo vodil Boris Čok. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77, v soboto, 24. oktobra, ob 15.30 tekmovanje v risanju ter ob 16.30 predvajanje risanke (v ital. jeziku) Madagaskar 2, ki sta namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: torek in četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 040/2028028). SZSO vabi vse voditelje in pripravnike na »Dan voditelja« v nedeljo, 25. oktobra, v Marijanišče na Opčine. Zbiranje ob 10.40 pred opensko cerkvijo, po sv. maši bo sledil program na temo »Kaj pomeni skupnost voditeljev in kako mora delovati«. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 13.30 iz Pa-drič odhod avtobusa za nastop v Celovcu. V torek, 27. oktobra, ob 20.45 bo redna pevska vaja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na predstavitev fotomono-grafije o Alojzu Rebuli. Biografija v slikah/Biografija per immagini. Sodelujeta urednica dela Alice Zen in avtor spremne besede prof. Miran Košuta. Začetek ob 20.30. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo od 26. oktobra do 25. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2009, ki se bo letos odvijal od 4. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina ali direktno v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 12.00 ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 67a). TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. KRUT vabi na tečaj »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami« predviden v sredo, 28. oktobra, ob 19.30. Obenem sporoča, da bo tečaj 2. stopnje začel 4. novembra, ob 17.45 in tečaj 3. stopnje 28. oktobra, ob 17.30. Prosimo potrdite prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8b, tel. št.: 040-360072. UPRAVA OBČINE DOLINA bo kot vsako leto ob priliki 1. novembra, položila venec na občinski spomenik padlim v Spominskem parku v Dolini v sredo, 28. oktobra, ob 15. uri skupaj z delegacijo občin Kopra in Pirana. Ob priložnostni misli Županje Fulvije Pre-molin bo zraven tudi partizanska pesem v izvedbi MoPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Pur-gerja. Zbirno mesto: ob 14.45 pred Županstvom. Delegacija tržaških Županov in Predsednice Pokrajine Trst pa bo polagala vence na spomenike pad- lim v soboto, 31. oktobra, s pričetkom ob 9. uri v Nabrežini pred Županstvom. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini pribl. med 11. in 11.30 uro. AŠD SK BRDINA v sodelovanju s smučarsko komisijo pri ZSŠDI, vabi na predstavitev nove elanove smučarske opreme za sezono 2009/2010, ki bo v četrtek, 29. oktobra, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vabljeni!!! JUS MEDJAVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do sobote, 31. oktobra. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 31. oktobra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. Ples ob zvokih Dua Melody. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po družinah. Na Opčinah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Sa-ležu (info: 3408940225 - Madalena). AŠZ SLOGA obvešča, da bo potekal tečaj motorike pod vodstvom prof. Dra-siča ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure v telovadnici srednje šole na Op-činah. AŠZ SLOGA obvešča, da potekajo treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure v občinski telovadnici v Repnu. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj delavnice Bachovi cveti v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. SK DEVI N prireja sejem rabljene športne opreme od 4. do 29. novembra v Se-sljanu 41/d. Zbiranje 4. in 5. novembra, prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Reiki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. LETNIKI 1974 so vabljeni na večerjo 35. letnikov, v soboto, 7. novembra, v Repen pri Križmanu, ob 20. uri. Javite se na mail: vecerja74@gmail.com najkasneje do 2. novembra. KRUT obvešča, da 12. novembra steče začetni ciklus Psihomotorike. Istočasno seznanja, da se ob četrtkih odvijajo srečanja nadaljevalnega tečaja. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja v soboto, 14. novembra, ob 19. uri družabni večer. Postregli vam bomo z okusno večerjo, prijetno glasbo v živo in smehom. Za informacije in prijave: 347-4481432 (v večernih urah). ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14). PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: in- fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. S Poslovni oglasi NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot varuška, nudim lahko tudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. št.: 347-5142426. IŠČEM DELO 24 ur dnevno, za nego starejše osebe. Tel. 329-6055490. KOTALKE znamke rollerblade z štirimi plastičnimi kolesci, št. 42, v zelo dobrem stanju, podarim. Tel. 040-208989 ali 348-4462664. ODDAJAMO opremljeno stanovanje na Proseku. Tel. 320-1509155. PODARIM dve mali mucki, stari dva meseca. Tel. št.: 347-4164957 ali 3480937701. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo v petek, 23. oktobra, potekale na naši šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da se je 21. oktobra tajništvo zavoda dokončno preselilo v nov sedež v ulici Weis 15. Obenem obveščamo da bo tajništvo odgovarjalo na novo telefonsko številko: 040-5199039. S Izleti TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da za tradicionalni izlet oljkar-jev, ki se bo odvijal v dneh 28., 29. in 30. oktobra v Lago di Garda in Švico, so na razpolago še zadnji 2 mesti. Cena izleta za vse tri dni (vse vključeno) znaša 280,00 evrov. Za vse dodatne informacije, za podrobni program izleta ter za najhitrejša 2 zamudnika sta na razpolago v jutranjih urah Laura 0408990103 in Roberta 040-8990108. Obenem prosimo vse že vpisane izletnike, naj poravnajo vpis do najkasneje petka, 23. oktobra. JELINČIČEVA KOČA NA ČRNI PRSTI -Na povabilo Planinskega društva Pod-brdo organizira SPDT v soboto, 24. oktobra, avtobusni izlet v Baško grapo. Pred 50. leti je P.D. Podbrdo prevzelo upravljanje planinskega doma na Črni prsti, ki je poimenovan po Zorku Jelinčiču. Za kočo je prej skrbelo naše društvo. Spoznali bomo posebnosti in slikovitost vasi in zaselkov po pobočjih nad ozko dolino. V popoldanskih urah se bomo udeležili spominske svečanosti. Prijave sprejema Livio, tel. št.: 040220155. Odhod avtobusa s Trga Oberdan ob 7.30 oz. s Trga v Sesljanu ob 7.45. KRUT, v sklopu prireditve Starosta Mali Princ, vabi v nedeljo, 25. oktobra, na izlet z vodenim ogledom bazilike in arheološkega območja v Ogleju in na popoldansko koncertno predstavo v goriškem Kulturnem domu. Podrobnejše informacije in vpisovanja na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8, Trst, tel. št.: 040-360072. SŠKD TIMAVA, ŠKD CEROVLJE-MAV-HINJE IN TD BREST iz Brestovice organizirajo v nedeljo, 25. oktobra, čez-mejni pohod po sledeh soške fronte, v okolico Grmade. Zbirališče je ob 8.15, start pohoda pa ob 9. uri izpredvaške šole v Brestovici. Udeležencem sta na voljo dve možni progi, krajša (9,5 km) in daljša (13,5 km) ter ogled Grofove jame in jame Pejce. Sledi kosilo in družabne igre. Toplo vabljeni. Prispevki Ob 12. obletnici smrti ljubljenega in nepozabnega moža Janka Guština in v spomin na 50. obletnico poroke daruje Rožeta 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na dragega Savina Sancina daruje družina Perosa 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. V počastitev lepega spomina na Heleno Sedmak in Albino Tence darujeta Sonia in Nataša Ušaj 100,00 evrov za dekliški zbor Kraški slavček. V spomin na Siljo Grgič por. Ražem darujejo sosedje 50,00 evrov za SKD Lipa, 50,00 evrov za AŠD Zarja, 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici, 50,00 evrov za OPZ A. Martin Slomšek in 50,00 evrov za cerkev sv. M. Magdalene. Ob 15. obletnici smrti moža in očeta Angela Hafnerja darujeta Soča in Varna 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu. V spomin na dragega moža Stelia Krmaca daruje žena Palmira 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Albina Tence darujeta Ida in Drago Purič 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu. ^ Mirno je odšla naša draga Milly (Milica) Križman por. Purič Za njo žalujejo mož Pino, hči Anastasia, zet Edward in vnukinja Thaisia Claire Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala jutri, 23. oktobra, od 10.50 do 11.40 v ulici Costalunga. Zarni pogreb bo v petek, 30. oktobra, ob 14.30 v bazovski cerkvi. Na željo pokojnice namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Bazovica, 22. oktobra 2009 Zadnji poljubček zlati nonki, tvoja Thaisia Anastasia, v tem težkem trenutku smo ti ob strani kolegi Didaktičnega naravoslovnega centra v Bazovici 22.10.1999 22.10.2009 Marija (Nerina) Kofol por. Stepancich Ob 10-letnici smrti se je z ljubeznijo spominjajo Miro, Marina, Renzo in Irina 1 2 Četrtek, 22. oktobra 2009 KULTU RA arheologija - Ivan Šprajc: Izgubljena mesta Sedem odprav v odkrivanje dežele Majev Avtor v knjigi tudi podaja zgodovinski pregled razvoja Majev Arheolog Ivan Šprajc, zdaj predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, je bil pred tem petnajst let raziskovalec v Nacionalnem inštitutu za antropologijo in zgodovino v Mehiki. V tem obdobju je vodil sedem odprav, v zadnjih letih tudi s sodelavci iz Ljubljane, v osrčje Jukatana. Odkril je blizu osemdeset zaraščenih majevskih naselij in zgradb ter vse najdbe natančno dokumentiral. Ti podatki so dragoceni za raziskovalce civilizacije Majev, pomembni pa so tudi v boju s tihotapci, ki na črnem trgu ponujajo na-ropane predmete iz nekdanjih svetišč in grobnic. Avtor v knjigi Izgubljena mesta ne govori le o svojih nadvse zanimivih izkušnjah in doživetjih med odpravami, temveč podaja tudi zgodovinski pregled razvoja Majev, ki so se se s svojo kulturo v marsičem razlikovali od drugih Indijancev v predkolumbovski Ameriki. »Čeprav so z vidika tehnologije živeli v kameni dobi,« med drugim pravi Šprajc, »so dosegli razmeroma visoko raven ekonomskega, družbenega, umetnostnega in intelektualnega razvoja, primerljivo s tisto v starem Egiptu, Mezopotamiji in starejših obdobij Kitajske.« Vse to so Maji dosegli brez vlečnih živali ter uporabe kolesa in pluga. Izumili so tudi pisavo; ko so jo postopoma razvozlali, pri čemer se je izkazalo, da človeški liki v templjih in palačah niso božanstva, temveč mogočni vladarji in pripadniki majevskega plemstva. Ivan Šprajc je v svojih odkritjih in spisih dostojen naslednik tradicije raziskovanj sodobni zahodni civilizaciji neznanih predelov sveta, ki sta jih v 19. stoletju opravila Irenej Baraga v Severni Ameriki in Ignacij Kno-blehar v vzhodni Afriki. Še več, oba znamenita misio-narja sta sodila med pionirje odkrivanja v njunem času neznanih ozemelj in življenja tamkajšnjih ljudstev, kar pa je vendarle bil le »stranski učinek« njune poglavitne naloge, pokristjanjevanja »divjakov«, medtem ko je Šprajc znanstvenik, ki odkriva neodkrito v osrčju mehiških pragozdov, kjer so pred njim raziskovale že mnoge druge, tudi številčnejše in bolje opremljene od- prave. Za povrh Šprajčevo pisanje še malo ni suhoparno znanstveno berilo; prepredeno je z anekdotami in lahkotno humornostjo ter zanimivo tudi za širši krog bralcev. Iztok Ilich trst - Simfonična sezona gledališča Verdi Žlahtni »ruski« večer Z orkestrom, ki ga je mojstrsko vodil J. Kovatchev, je nastopil izvrstni pianist Giuseppe Albanese Šesti koncert simfonične sezone tržaškega gledališča Verdi je bil v celoti posvečen ruski glasbi: nacionalna opredelitev seveda ne more zaobjeti bogastva in razvejanosti, ki nam jih ponujata tako operni kot simfonični repertoar 19.in 20.stoletja, od mojstrov romantike preko predstavnikov ruske peterice do genialnih ustvarjalcev, kot sta bila Sergej Prokofjev in Dmitri Šostakovič. Vodstvo koncerta je bilo poverjeno bolgarskemu mojstru Ju-lianu Kovatchevu, ki smo mu večkrat očitali zdaj nekoliko površen, zdaj nekoliko neprizadet pristop, tokrat pa je dirigent dokazal, da njegova kariera sloni na poglobljeni pripravi in talentu. Mojster je svoje poustvarjalne sposobnosti napel od vsega začetka in nam z neobičajno dobro razpoloženim orkestrom podaril bri-ljantno in temperamentno izvedbo Uverture Russlan in Ludmila Mihaila Glinke: godala so se izkazala z virtuozno igro, ki jo je celotni ansambel podprl z zanosom in suvereno samozavestjo. Spodbudni začetek je bil le prva stopnja crescenda, ki je z nastopom pianista dosegel navdušujoč nivo: Giuseppe Albanese je tridesetletni mojster, ki smo ga pred časom spoznali v tržiškem Občinskem gledališču in ugotovili, da gre za žlahtnega umetnika, ki se zna še posebno izkazati v bolj sodobnem repertoarju. V Koncertu št.3 v C-duru op. 26 Sergeja Prokofjeva je Alba-nese zablestel s sijajem virtuoza, ki zna poslušalcu posredovati svojo jasno, inteligentno muzikalno vizijo. Eksplozivna mešanica pianistovega temperamenta in čudovite partiture je zagorela v ognjevitem valu poustvarjalne strasti. Odkruški romantike se vtapljajo v grotesknih preobrazbah, ki jih je solist interpretiral z okusno ironijo. Malokrat je veliki koncertni klavir Fazioli zazvenel kot najprimernejši instrument, tokrat pa je Albanese znal iz glasbila izvabiti nenevadno pestro paleto, od prvinske divjine perkusivnih basov do srebrnega zvena v najvišjih legah. Navdušujoča izvedba, pri kateri je imel tudi tržaški orkester svoje zasluge, je sprožila poplavo aplavzov in vzklikov, in pianist je svoj nastop podaljšal z rekordnimi petimi dodatki: spet Prokofjev s Hudičevimi sugestijami iz zbirke op.4, nato Ho-rowitzeva priredba Isker Moskovskega, pa priredba odlomka Capuleti in Montecc-hi iz baleta Romeo in Julija, Preludij št.7 op.12, nazadnje še priredba Gershwino-ve The Man I love. Pianist Giuseppe Albanese in dirigent Julian Kovatchev Zajetna antologija ruskega skladatelja se je nadaljevala v drugem delu s Simfonijo št.5 v Es-Duru op.100, ki jo je Prokofjev spisal v zadnjih mesecih druge svetovne vojne. Partitura vsebuje vse najlepše značilnosti genialnega skladatelja, ki je znal svoje ideje udejaniti v bogati, venomer izvirni glasbeni podobi; orkester mora napeti vse svoje sile, da lahko dohaja izredno zahteven tehnični nivo, dirigent pa ima prav tako naporno nalogo, da usklajuje izredno natrpano tkivo ter ga osmi-sli z logičnim potekom. Kovatchev je tudi tokrat dirigiral na pamet in podvig je že sam na sebi hvalevreden; škoda, da v mrzličnem muziciranju ni bilo malo več pozornosti odmerjene dinamičnim odtenkom, kajti efekt bi lahko bil še bolj navdušujoč. Mogočna stvaritev je vsekakor zaživela v bohotni razkošnosti, od drhtečih melodij godal do nabreklih harmonij trobil in dramatičnih posegov tolkal, razkrila je svoje boleče razpoke in se z divjimi pospeški pognala v igrivi zaključni rondo', ki ga je zadnji virtuozni podvig koncertnega mojstra Stefana Furinija pripeljal do viška. Navdušeno ploskanje je poplačalo trud orkestra in dirigenta. Katja Kralj koper Požig: druga letošnja premiera V Gledališču Koper so sinoči predpremierno uprizorili dramo Požig sodobnega nizozemskega dramatika Jeroena van der Berga. Drama, ki obravnava razpad sodobne družine, je obenem druga premiera domačega gledališkega ansambla in prva predstava za odrasle v letošnji sezoni. Premier-no bo uprizorjena jutri. Koprski gledališčniki so tokrat pripravili uro in petnajst minut intenzivne igre, ki od gledalca terja emocionalni angažma, pojasnjuje direktorica koprskega gledališča Katja Pegan. Zaradi intenzivnosti odrskega dogajanja je igra po mnenju Peganove zahtevna tudi za vse štiri igralce, odrskega očeta in mamo Gorazda Žilavca in Mojco Fatur, ter Ajdo Toman in Roka Ma-teka v vlogi hčere in sina. Režiser Jeroen Van der Berg je tekst napisal leta 2002 na prošnjo prijatelja, ki je želel režirati igro o družini. Naslov, ki se v izvirniku glasi »Blowing«, je igra dobila po znani pesmi »Blowin' in the wind« ameriškega pevca Boba Dylana. Po mnenju Peganove gre za težko prevedljiv naslov, a so v gledališču kljub vsemu vztrajali pri prevodu. Peganova poudarja, da gre za neusmiljeno igro, v kateri starša pred gledalci razkrijeta svojo nezmožnost funkcioniranja kot partnerja. V sistemu sta, ne da bi vedela, izgubila vse, sama sebe in svoja otroka, ki se morata, če želita preživeti, iz sistema izločiti, še pojasnjuje Peganova. Vprašanje družine je po mnenju režiserke Nenni Delmestre sicer osrednje vprašanje gledališča vse od časa Sofoklejevega Ojdipa, Požig pa raziskuje odnose znotraj družine 21. stoletja. Zavest, da se mora človek povsem realizirati in izraziti svojo osebnost, je privedla do narcisizma, ki je uničil družinske odnose, poudarja režiserka. Igra, ki se dogaja ob materinem 45. rojstnem dnevu, se po njenih besedah dotika odnosa sodobnega človeka do staranja oziroma »groze pred starostjo«, pa tudi vprašanja čustvene zrelosti otrok in staršev. Kot pojasnjuje režiserka, na trenutke namreč ni povsem jasno, ali so bolj zreli otroci ali starši. »Otroci v nekem trenutku bolje vidijo in artikulirajo težave, s katerimi se sooča družina,« meni Delmestrova, ki je vztrajala, naj otroka in starša igrajo igralci podobne starosti. Predstava iz komedije prehaja v grotesko, dramo in tra-gikomedijo, še poudarja Delme-strova, ki opozarja na veliko vlogo scenografke, kostumografinje in avtorice glasbenega izbora Line Vengoechee. Žilavec, ki igra očeta, o svoji vlogi pravi, da je zahtevala »ogromno kopanja po sebi in samospraše-vanja«. Po mnenju Mojce Fatur, ki igra mamo, pa gre za igro, ki je naporna predvsem zaradi zapletene strukture dramskega teksta, ki od igralca terja velliko pozornost. Ajda Toman, igra 13-letno Emo, pa o svoji vlogi pravi, da v času predstave odraste. Po mnenju Delmestro-ve pa je prav Ema nosilka čustvene inteligence, ki o svoji družini izoblikuje jasno mnenje.Rok Matek v vlogi sina Jureta poudarja, da gre za težaven lik, ki bo verjetno bolj kot starejšim všeč mlajšim gledalcem. Eno od osrednjih sporočil igre je, da ljudje nismo sposobni prepoznati vzorcev, ki jih starši iz generacijo v generacijo prenašajo na otroke. Igra je leta 2003 prejela nagrado nizozemske jezikovne skupnosti za najboljše dramsko besedilo. (STA) / Novosti CZ Cankarjeva založba prinaša med bralce pet novosti: Pesmi za ženski glas in zvonove Ferija Lainščka, roman Hrapeško makedonskega pisatelja Ermisa Lafazanovskega, kratke zgodbe z naslovom Opica srbskega avtorja Milana Dordevi-ca, novi roman Bernharda Schlin-ka Konec tedna in rejv roman Grege Hribarja Hotel sem samo ... Novo Lainščkovo pesniško zbirko je na novinarski konferenci z branjem predstavila Lara Jankovič, ki bo njegovo poezijo v peti interpretaciji čez nekaj mesecev prenesla na zgoščenko. Lainšček, sicer bolj znan kot prozaist, je bralce navdušil že s pesniško zbirko Ne bodi kot drugi. Prodanih je bilo kar 5000 izvodov, kar je za slovenske razmere poseben fenomen. Lainšček je pojasnil naslov nove zbirke - Pesmi za ženski glas in zvonove. V prvem delu zbirke je v ospredju ženski lirski subjekt, medtem ko se drugi del, ki ga določa cikel Hiša svetega Nikolaja, navezuje na avtorjevo rojstno vas. Lainš-ček, ki je bralce prepričal z ljubezensko poezijo, zanjo pravi, da ne more nastajati »z branjem drugih pesnikov«, temveč iz neposrednega čutenja, dojemanja. Vinjete k pesmim v novi zbirki so delo Zore Stančič. V zbirki Najst je izšel rejv roman Hotel sem samo ... , prvenec Grege Hribarja. Roman je preplet družinske zgodbe, odraščanja v Kranju in iniciacijskega vstopa v rejverski svet. Junaki govorijo jezik kranjske mladine, v katerega urednik Zdrav-ko Duša ni posegal, saj mu je deloval tekoče, še več, »fascinantno«. Hribar je k temu dodal, da ne gre za avtobiografski zapis, res pa je, da je bil del rejverske scene. Zgodbo je napisal v desetih dneh, pridal pa ji je še »Skurc manifest«, ki ga je napisal v rejverskih časih. Dordevic je dober znanec slovenske literarne scene. V srbščino je prevedel dela številnih slovenskih avtorjev, trenutno se posveča prevajanju del Matjaža Zupančiča in Draga Jančarja. Dordevic je sicer bolj znan kot pesnik, toda njegova zbirka kratkih zgodb v prevodu Maje Novak dokazuje, da je tudi mojster proze. Po Besedah Duše je Dordeviceva knjiga dokaz srbske »obsedenosti z zgodovino«. Pisatelj je hkrati v preteklosti in v sodobnem Beogradu, med duhovi in tistimi, ki so še živi, čeprav med njimi pogosto ni zaznati razlike. Hrapeško je roman Ermisa Lafa-zanovskega, ki ga je iz makedon-ščine prevedel Aleš Mustar. Zgodba romana se začne v drugi polovici 19. stoletja, glavni junak pa je makedonski vrtnar, ki je postal svetovno slaven steklopihalec. Roman skozi metaforo zgodovinske pripovedi govori o današnjih časih, o družbenih razmerah in nenazadnje o umetnosti kot možnosti združevanja ljudi. Nemški pisatelj Bernhard Schlink je svetovno slavo dosegel z romanom Bralec, v katerem je tematiziral vprašanje odgovornosti. Za Schlinka so značilne napete zgodbe, nad katerimi visi skrivnost. Toda skrivnost zadeva celo družbo, ne le posameznika. Tako je tudi v romanu Konec tedna, ki ga je prevedla Neža Božič. Druščina se zbere, da bi pričakala prijatelja, ki je zaradi terorističnih dejanj 20 let preživel v zaporu. (STA) Berlinski zid: himna ob 20-letnici padca zidu Tehno-DJ Paul van Dyk piše himno za jubilejno, 20. obletnico padca Berlinskega zidu. Pesem »We Are One« (Eno smo) bodo zaigrali 9. novembra na slovesnosti ob Brandenburških vratih v Berlinu, je včeraj sporočila glasbenikova agencija. Na slovesnosti pričakujejo prihod predsednikov držav in vlad z vsega sveta, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. oktobra 2009 13 evropska unija - Včeraj so v Luksemburgu zasedali okoljski ministri povezave Premik pri usklajevanju stališč za Koebenhavn Odprta ostajajo zlasti finančna vprašanja, o katerih bo konec oktobra razpravljal vrh EU LUXEMBOURG - Okoljski ministri EU so včeraj v Luksemburgu v senci neuspeha glede dogovora o financiranju boja proti podnebnim spremembam napravili nekaj korakov naprej pri usklajevanju stališča EU za decembrsko mednarodno okoljsko konferenco v Koebenhavnu, ki naj bi prinesla dogovor o naslednici Kjotskega protokola, a ključna vprašanja, predvsem financiranje, ostajajo odprta. O tem bo konec oktobra razpravljal vrh EU. "Pogajanja so bila zelo težka," je po razpravi povedal evropski komisar za okolje Stavros Dimas. Glavni cilj je bil najti rešitve za tri vprašanja: raven zmanjšanja izpustov do leta 2050, omejitev izpustov v pomorstvu in letalstvu ter obravnavo presežka dodeljenih enot emisijskih izpustov. Ministri so se včeraj strinjali glede dolgoročnega cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za od 80 do 95 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z letom 1990, da bi omejili rast povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija glede na stanje pred industrijsko revolucijo. Prav tako so se strinjali, da bi bilo treba v mednarodni dogovor vključiti omejitev izpustov v pomorstvu za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 2005 in v letalstvu za 10 odstotkov v enakem obdobju. Temu so najbolj nasprotovali Grčija, Malta in Ciper, a so na koncu popustili. Največ težav je bilo v pogajanjih o presežkih dodeljenih enot emisijskih izpustov, ki niso prinesla želenih rezultatov. To vprašanje lahko po besedah komisarja Dimasa "spodkoplje dogovor v Koebenhavnu". Če to vprašanje ne bo ustrezno obravnavano, se lahko zgodi tudi kolaps sheme trgovanja z izpusti, je opozoril Dimas. Na podlagi dolgotrajnih razprav v zadnjih dveh dneh je bil dosežen dogovor, ki omogoča, da bo EU ohranila vodilno vlogo v mednarodnem pogajalskem procesu. Ostajajo pa odprti le še finančni vidiki tega mandata, ki jih bodo po vsej verjetnosti morali rešiti voditelji držav članic EU konec oktobra. Pogovori okoljskih ministrov so sicer včeraj potekali v senci neuspeha na zasedanju finančnih ministrov, ki se dan prej niso uspeli dogovoriti o razdelitvi financiranja boja proti podnebnim spremembam v pomoč državam v razvoju. "Zelo sem razočaran," je včeraj poudaril Dimas in opozoril, da "brez denarja ne bo dogovora". (STA) Italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo se pogovarja s švedskim kolegom Andreasom Carlgrenom, ki trenutno predseduje ministrskemu svetu ansa gospodarstvo Tečaj evra včeraj najvišje v 14 mesecih LONDON - Tečaj evra se je včeraj v primerjavi z ameriškim dolarjem povzpel na najvišjo vrednost od lanskega avgusta. Popoldne je prebil mejo 1,50 dolarja in se povzpel na 1,5003 dolarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Krepitev skupne evropske valute spodbuja optimizem v okrevanje svetovnega gospodarstva. Tečaj dolarja se je v preteklih mesecih krepko znižal. V tem tednu pa so objave nekaj obetavnih poslovnih rezultatov ameriških podjetij okrepile zaupanje v gospodarstvo in prepričale vlagatelje, da so se začeli vse bolj usmerjati v evro, ki ob pričakovanih zelo nizkih obrestnih merah v ZDA zagotavlja višje donose. Od začetka marca se je tečaj evra v primerjavi z dolarjem okrepil že za skoraj 20 odstotkov. (STA) lizbonska pogodba - Oklevanje Češke Barroso svari pred stroški za EU STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v nastopu pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu posvaril pred "velikimi stroški za Evropo", če bo češki predsednik Vaclav Klaus blokiral češko ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Da Klaus EU ne bi smel jemati za talca, pa je menilo več evropskih poslancev. Barroso je v razpravi, posvečeni pripravam na skorajšnji vrh unije, dejal, da je EU pripravljena na to, da začne čim prej izvajati Lizbonsko pogodbo in izkoriščati njene prednosti. Ministrica za evropske zadeve predsedujoče EU, Švedske, Cecilia Malmström pa je zatrdila, da vlaka z Lizbonsko pogodbo ni več mogoče zaustaviti. "Mislim, da bo kmalu prispel do končne postaje," je dejala. Pojasnila je še, da je švedsko predsedstvo v tesnem stiku s Češko, da bi rešili zaplet. Češki predsednik Klaus je nedavno postavil nov pogoj za svoj podpis pod češko ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Zahteva, da bi bila Praga izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah, ki je sestavni del Liz- bonske pogodbe, saj bi to po njegovem lahko imeli posledice zaradi češkega odvzema premoženja Sudetskim Nemcem po drugi svetovni vojni. Vodja Evropske ljudske stranke Joseph Daul je opozoril, da bi z ugoditvijo Klausovim zahtevam lahko prišlo do "odpiranja Pandorine skrinjice", sicer pa se mu zavlačevalni manever češkega predsednika ne zdi sprejemljiv. Vodja liberalcev Guy Verhofstadt je ocenil, da Klaus nima druge izbire, kot da dokument podpiše, medtem ko je poslanka Zelenih Rebecca Harms voditelje članic EU, ki se bodo sestali prihodnji teden, pozvala, naj ne dopustijo, da bi imela Češka zaradi izsiljevanja predsednika boljše pogoje. Socialist Hannes Swoboda se je zavzel za jasno stališče proti Klausu. Dejal je, da pozna skrbi Sudetskih Nemcev, saj mnogi danes živijo v njegovi domovini, vendar pa je treba "preteklost pustiti za seboj in pogledati v prihodnost". Zahteve češkega predsednika bodo sicer ena od tem na vrhu EU v Bruslju 29. in 30. oktobra. (STA) Večina Američanov za javno zavarovalnico NEW YORK - Zadnja raziskava javnega mnenja časopisa Washington Post in televizije ABC ugotavlja, da kar 57 odstotkov Američanov podpira za nekatere politike v Washing-tonu najbolj sporni element zdravstvene reforme, to je ustanovitev javne zavarovalnice, ki bi na trgu tekmovala z zasebnimi. Proti javni zavarovalnici je le 40 odstotkov Američanov, kar pomeni, da ima ameriški predsednik Barack Obama jasno podporo za uzakonitev te možnosti. Obama sicer ustanovitev javne zavarovalnice podpira, ne postavlja pa je kot pogoj za sprejetje reforme. Zdi se, da javna zavarovalnica, ustanovitvi katerem močno nasprotujejo zasebne, ne bo dobila podpore v ameriškem senatu, medtem ko je v predstavniškem domu drugače in domova bosta morala nato uskladiti svoja predloga. Anketa Washington Posta in ABC še ugotavlja, da 51 odstotkov Američanov podpira obvezno zdravstveno zavarovanje za vse, nasprotuje pa mu 47 odstotkov. Velika večina Američanov je tudi proti višjim davkom na zavarovanja premožnejših. Le deset odstotkov vprašanih pa verjame, da bo reforma resnično znižala proračunski primanjkljaj. V Nemčiji polemika o cepljenju proti novi gripi BERLIN - Nemčijo pretresa polemika v zvezi s cepivom proti novi gripi. Vojaki, policisti in zaposleni v drugih ključnih poklicih naj bi prejeli cepivo z manj stranskimi učinki kot ostali. Med tistimi, ki naj bi prejeli boljše cepivo, je tudi kanclerka Angela Merkel, ki pa je že sporočila, da se bo dala cepiti s cepivom za običajne državljane. Nemški tisk je v preteklih dneh poročal, da naj bi ključne osebe v državi cepili s cepivom proizvajalca Baxter, ki ima manj stranskih učinkov kot cepivo, ki ga izdeluje GlaxoSmith-Kline (GSK) in s katerim naj bi cepili večino ljudi. Tiskovni predstavnik vlade Ulrich Wilhelm je zanikal, da bi vzpostavljali sistem, ki dela razlike med državljani, češ da sta obe cepivi enako učinkoviti. EU je doslej odobrila uporabo treh cepiv, zato ni boljšega ali slabšega, je poudaril. Vendar pa v nemški opoziciji pravijo, da navadno cepivo ni primerno za otroke in nosečnice, saj ima preveč stranskih učinkov. Opozarjajo pa tudi, da utegne vsa razprava zgolj odvrniti ljudi od cepljenja. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da Nemcev nova gripa, za katero je doslej v državi zbolelo 23.000 ljudi, dva pa sta umrla, ne skrbi preveč. 59 odstotkov jih je namreč dejalo, da se bolezni ne bojijo. (STA) iaea - Iranski jedrski program Osnutek dogovora o bogatenju urana DUNAJ - Iran, Rusija, ZDA in Francija so včeraj na Dunaju sklenili pogajanja o bogatenju iranskega urana v tujini. Po pogovorih so po besedah generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohameda El Baradeja pripravili osnutek dogovora o dobavi obogatenega urana Teheranu, na katerega morajo države odgovoriti do petka. "Posredoval sem osnutek dogovora, ki po moji oceni predstavlja uravnotežen pristop do tega, kako naprej," je po pogovorih povedal El Baradej. Kot je dejal, so udeleženci na srečanju iz vseh vpletenih držav osnutek podpisali, ob tem pa izrazil upanje, da bodo njihove prestolnice na osnutek dokončno odgovorile do petka. Kaj več pa El Bara-dej ni želel razkriti, navaja ameriška tiskovna agencija AP Pogovori, ki so se na Dunaju začeli v ponedeljek, so se vrteli okoli predloga, da bi zaloge iranskega urana bogatili v Franciji in Rusiji. V torek je na pogovorih prišlo do zapleta, saj je Teheran odločno sporočil, da ne želi, da bi bila Francija del kakršnega koli dogovora. Po navedbah diplomatov na Dunaju naj bi osnutek dogovora tako predvideval, da se večina iranskega urana napoti na bogatenje v Rusijo. Načelen dogovor o bogatenju urana za Iran v tujini - s čimer naj bi Teheran odpravil strahove zahodnih držav, da poskuša z bogatenjem urana priti do jedrskega orožja - je šesterica držav (ZDA, Velika Britanija, Rusija, Kitajska, Francija in Nemčija) s Teheranom dosegla na pogovorih v Ženevi 1. oktobra. Velesile so se takrat z islamsko republiko načeloma dogovorile, da bo Teheran 1200 kilogramov zalog svojega urana do konca leta poslal v Rusijo in posledično Francijo. El Baradej včeraj ni razkril, ali je Iran dokončno pristal na to. Vodja iranske delegacije, veleposlanik pri IAEA Ali Asgar Soltanieh je dejal le, da bo Iran lahko prišel do goriva za svoj raziskovalni reaktor, v katerem proizvajajo izotope za zdravstvene namene, kot je zdravljenje raka. "Vse podrobnosti bodo razkrite v petek," je dejal Soltanieh. (STA) afganistan - Poleg Karzaja tudi Abdulah pripravljen na balotažo Odločitev Obame o okrepitvi vojaških sil mogoča pred drugim krogom volitev WASHINGTON - Bela hiša je včeraj sporočila, da je "vsekakor mogoče", da bo ameriški predsednik Barack Oba-ma še pred drugim krogom predsedniških volitev v Afganistanu, ki so predvidene za 7. november, sporočil, ali bodo ZDA v Afganistan poslale več svojih vojakov. V ZDA že nekaj časa poteka žgoča razprava, ali v Afganistan poslati dodatnih od 10.000 do 40.000 vojakov, k čemur je nedavno v pismu pozval ameriški poveljnik v tej državi Stanley McChrystal. Ameriški predsednik Ba-rack Obama naj bi odločitev sprejel kmalu, kako obsežna bo pošiljka vojakov v deželo pod Hindukušem pa se še ne ve. Pri posvetovanjih Obame glede nove strategije v Afganistanu so pomembno vlogo igrale tudi avgustovske volitve v tej državi, ki so jih zaznamovale obtožbe o nepravilnostih. V torek se je afganistanska neodvisna volilna komisija odločila, da bo po volitvah 20. avgusta potreben drugi krog in da bo ta Abdulah Abdulah 7. novembra. Bela hiša je doslej zatrjevala, da je Obamova odločitev oddaljena še več tednov, a njen tiskovni predstavnik Robert Gibbs je včeraj dejal novinarjem, da je mogoče, da bo predsednik države odločitev sprejel še pred drugim krogom volitev, na katerem se bosta po- merila dosedanji predsednik Hamid Karzaj in nekdanji zunanji minister Abdulah Abdulah. "Ne vem, kdaj bo odločitev, zato je vsekakor mogoče," je dejal Gibbs. Afganistanski predsedniški kandidat Abdulah Abdulah pa je včeraj poudaril, da je pripravljen na drugi krog predsedniških volitev 7. novembra. Ab-dulah se je tako odzval na torkovo odločitev afganistanske neodvisne volilne komisije o drugem krogu. Abdulah je še povedal, da je v torek zvečer telefoniral Karzaju in mu čestital, da je sprejel sklic drugega kroga volitev. To je bil prvi uradni stik izzivalcev na volitvah. "Smo popolnoma pripravljeni na drugi krog na napovedani datum," je dejal Abdulah. Ob tem je poudaril, da ni bil deležen pritiskov mednarodne skupnosti, naj sprejme "določen scenarij". Več tujih diplomatov je v minulih dneh govorilo o možnosti političnega dogovora med Karzajem in Abdulahom, v skladu s katerim drugi krog volitev ne bi bil potreben. (STA) 1 4 Četrtek, 22. oktobra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica-nova gorica - »Čezmejni« trg dela V Evropi brez meja priložnosti, a tudi krivice »Vsako jutro se iz Slovenije v Italijo pelje več tisoč delavcev, ki imajo službo v sosednji državi, tudi v obratno smer pa iz istih razlogov potuje vsaj 800 italijanskih državljanov, ki živijo v obmejnem pasu. Vprašanje čezmejnega trga dela je resno, saj bo zadevalo čedalje višje število ljudi. Čezmejna zaščita delavcev je prihodnost, še kako dobrodošel pa bi bil tudi čezmejni urad za zaposlovanje, ki bi vzpostavil stik med ponudbo in povpraševanju po delu na obeh straneh meje.« Goriški pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva je prepričan v potrebo po tesnejšem čezmejnem sodelovanju med sindikati in drugimi institucijami na področju dela, v zvezi s katerim se v Evropi brez meja ustvarjajo priložnosti, pa tudi nove problematike in krivice. Z Livo soglašata kolega sindikatov CISL in UIL, Umberto Brusciano in Giacinto Menis, ter Silvan Škorjanc, ki skrbi za patronat INAS CISL v Novi Gorici. »Število čezmejnih delavcev se je v zadnjih letih, predvsem po liberalizaciji trga dela, povišalo. Višje je predvsem število slovenskih državljanov, ki delajo v Italiji. Večina le-teh je zaposlena v industriji, na primer lesni, pa tudi v prevozništvu, gradbeništvu, mali trgovini in drugih sektorjih,« je povedal Škorjanc, po katerem je prisoten tudi problem dela na črno, ki pa se v veliki meri tiče hišnih pomočnic in podobnih služb: »Vedno več delodajalcev se sicer zaradi kontrol odloča za zaposlitev teh oseb, v mnogih primerih pa bi delavci raje nadaljevali z delom na črno. To ni odvisno le od višjega zaslužka, pač pa tudi od zakonodaje: upokojenci, za katere se izkaže, da imajo službo, tvegajo na primer zaplete pri prejemanju pokojnine.« Škorjanc in Liva sta pozornost osredotočila predvsem na vprašanje slovenskih čezmejnih delavcev, ki nimajo bivališča v Italiji, in ki so zaradi tega lahko žrtev krivice. »Vzemimo aktualen problem. Mnogo naših podjetij in obratov je v hudi krizi, zaradi katere prihaja do odpuščanja delavcev. Medtem ko imajo italijanski državljani pravico do tržič - Sindikati Omizje za stik med podjetji in delovno silo V Tržiču bodo ustanovili delovno omizje, ki bo vzpostavilo stik med potrebami podjetij, ki se selijo na občinsko ozemlje, in razpoložljivo delovno silo. Pripravljenost, da se to uresniči, je včeraj izrazil tržiški župan Gianfranco Pizzolitto, ki se je sestal s pokrajinskimi predstavniki sindikatov kovinarjev. Pizzolitto je pozitivno ocenil predlog sindikalistov Thomasa Casotta (Fiom CGIL), Luca Furlana (Uilm UIL) in Alessandra Contina (Fim CISL) o delovnem omizju ter ga osvojil, povedal pa je, da se bo o tem pogovoril še s pokrajinskim odbornikom za delo Alfredom Pascolinom. »V mislih imamo omizje, ko bo delovalo konkretno in na krajevni ravni. Ukvarjalo se bo s posameznimi vprašanji, kot je na primer odprtje tovarne podjetja Mangiarotti na Moščenicah in proizvodne hale slovenskega podjetja Seaway,« je o pobudi sindikatov povedal Casotto in dodal, da ciljajo na neposreden dialog s podjetji, ki bodo morala pri omizju pojasniti, katere vrste delovno silo potrebujejo. To bo deželi, pokrajini, občini in drugim dejavnikom na teritoriju omogočilo, da bodo prirejali tečaje, s pomočjo katerih bodo brezposelni usposobljeni glede na potrebe obratov. nadomestila za brezposelnost, je njihovi slovenski kolegi, ki nimajo bivališča tostran meje, nimajo. To je prav gotovo problem, ki ga moramo s kolegi slovenskih sindikatov, s katerimi že sodelujemo, obravnavati, za rešitev pa se morajo zavzeti tudi Bruselj ter vladi,« je poudaril Liva. V tem okviru so Škorjanc, Liva, Menis in Brusciano soglašali, da bi bi- lo koristno v Gorici oz. Novi Gorici ustanoviti čezmejni urad za zaposlovanje, ki bi moral nuditi konkretno pomoč pri srečevanju delavcev in delodajalcev na obeh straneh meje. Dober korak v tej smeri bo pobuda Čezmejni sejem dela, ki bo potekala 27. oktobra v prostorih novogoriške občine, in ki ga bodo predstavili danes na goriški pokrajini. (Ale) V vrsti v pokrajinskem uradu za delo v Gorici bumbaca sovodnje Lastniki zemljišč prejemajo pisma za razlastitev Lastniki zemljišč, ki jih bodo na območje sovodenjske občine v kratkem razlastili za gradnjo avtoceste Gorica-Vileš, v teh dneh prejemajo pisma iz razlastitvenega urada družbe Autovie Venete. V dopisih sta zapisana datum in ura, ko si bodo uslužbenci razlastitvenega urada ogledali posamezna zemljišča in določali njihovo vrednost. Pri tem bodo upoštevali, ali je na zemljiščih vzdrževan travnik, sadovnjak oz. vinograd, ali so obdelana z drugimi poljedelskimi kulturami, ali je na njih katerakoli zgradba. Ko bo vrednost zemljišča določena, bodo imeli njegovi lastniki še trideset dni časa za vložitev morebitnih pripomb. Sovodenjska županja Alenka Flo-renin zagotavlja, da bodo njena uprava in občinski uradi še naprej pozorno sledili zadevi. Občanom bodo nudili vso potrebno pomoč, sploh pa si na občini prizadevajo, da bi razlaščanje potekalo s pravim posluhom do specifike teritorija in domačinov. Razlastitve bodo opravljene na podlagi prvega načrta za avtocesto, kateremu so Sovo-denjci poslali ugovore. Prvotni načrt za avtocesto je bil nato spremenjen; sprememb in z njimi povezanih ugovorov v sedanji fazi razlastitev ne bodo upoštevali, pač pa jih bodo vzeli v poštev, ko se bo gradnja dejansko začela. Zaradi tega vsebina pisem, ki jih te dni dobivajo v Sovodnjah, ni definitivna, morebitne dvome pa bo mogoče rešiti na licu mesta skupaj z uslužbenci iz razlastitvenega urada. nova gorica - Proračun danes v mestnem svetu Razvojno naravnani Brulc: »Občina nima težav z zadolženostjo«- V novembru podpis pogodbe o investiciji v gradnjo študentskega doma Osrednja tema današnje seje mestnega sveta novogoriške občine bo drugo branje predloga proračuna za leto 2010, o katerem je župan Mirko Brulc poudaril, da je razvojno naravnan. Proračun so v prvem branju pripravili že decembra lani, je včeraj pojasnil župan in dodal: »Glede na kazalce, ki so nam bili predstavljeni s strani vlade zaradi padca družbenega proizvoda, padca števila zaposlenih v Sloveniji ipd., smo morali za drugo branje pripraviti nove podatke.« Občinski proračun za prihodnje leto bo težak 38 milijonov evrov; v primerjavi z letošnjim letom bodo prihodki za dva odstotka manjši, odhodki pa slabe tri odstotke večji. Kljub krčenju sredstev na skoraj vseh občinskih oddelkih pa bodo proračunska sredstva na področju sociale, podpore gospodarstvu in investicij večja. »Več kot 45 odstotkov sredstev namenjamo za investicije, se pravi da je proračun gospodarsko naravnan. Štirinajst milijonov evrov namenjamo družbenim dejavnostim, to je izobraževanju, športu in kulturi, tako da bo servis, ki ga mora občina opraviti za svoje občane, še vedno zelo izdaten,« je še povedal Brulc. Največjo še odprto postavko predstavlja 36,6 milijonov evrov težak triletni projekt varovanja vodnega vira Mrzlek, ki ga no-vogoriška mestna občina pripravlja skupaj z občinami Ajdovščina, Brda in Ren-če-Vogrsko, kjer pogodba s Službo vlade Mirko Brulc foto n.n. za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter ministrstvom za okolje in prostor še ni podpisana. Brulc je poudaril, da investicija že teče, a s polletno zamudo, za kar ni kriva občina: »Z ministrstvi še nimamo podpisane pogodbe o financiranju, kajti še vedno zahtevamo, da je davek na dodano vrednost upravičen strošek. Upam, da bomo pogodbo podpisali, ko bo ta strošek vkalkuliran v novo pogodbo. Če do tega ne bo prišlo, pade samo na mestno občino več kot tri milijone evrov davka, zaradi česar se bomo morali zadolžiti.« Omenil je tudi gradnjo študentskega doma v Novi Gorici, za katerega naj bi že v novembru z ministrom Gregorjem Golobičem podpisali pogodbo o investiciji v to izjemno pomembno infrastrukturo, saj študentje, ki prihajajo v Novo Gorico na številne študijske programe, nimajo kje bivati. V študentskem domu, ki naj bi ga začeli prihodnje leto graditi ob dijaškem domu na Streliški ulici pri Kornu, naj bi bilo okrog 180 postelj. Predlog proračuna predvideva tudi zadolževanje v okviru zakonskih meja. »Občina se lahko zadolži za slabe tri milijone evrov, ta denar pa nameravamo porabiti za plačilo občinskega deleža pri gradnji Varstveno delovnega centra v Novi Gorici, ki se bo v kratkem začela na lokaciji ob novogoriški policijski upravi, za investicijo v Vrtec Ciciban in še dva vrtca, pri katerih za investicijo sicer kandidirajo za državna sredstva, a če teh sredstev ne bo, bodo morali to pokriti iz lastnih sredstev, saj je povpraševanje za varstvo v vrtcih v zadnjih letih, ko število otrok narašča, vse večje,« je povedal župan in omenil še investicijo v centralno čistilno napravo, center za ravnanje z odpadki, kanalizacije ter čistilne naprave v Ozeljanu, Braniku, Čepovanu in Grgarju. Glede učinkov gospodarske krize je izrazil prepričanje, da iz rezultatov, ki jih zbirajo državne institucije, nezaposlenost, višina osebnega dohodka in podobno v mestni občini niso v kritičnem stanju. »Zadovoljni smo, ker se v mnogih delovnih organizacijah trudijo ohraniti delovna mesta, na primer v Gostolu, Iskri Avtoelek-triki. Vrača se Mip, težave so v Hitu, a tudi tam so načrti, kako priti iz krize,« je še pojasnil in poudaril, da je novogoriška občina v povprečju v marsičem boljša od slovenskega povprečja. (nn) gorica - DS V nedeljo strankine primarne volitve Giuseppe Cingolani bumbaca »Konsenz, ki sta ga Serracchianijeva in Franceschini dosegla med člani Demokratske stranke v goriški pokrajini, jasno kaže, da je v stranki prišlo do premostitve strankarskih delitev. Franceschini je na primer dosegel večino glasov tudi v vaseh, kjer je bila tradicionalno močnejša komponenta Levih demokratov. To je pomemben podatek ne glede na osebi, ki bosta izvoljeni na deželno in državno tajniško mesto.« O tem je prepričan Giuseppe Cingolani, goriški občinski tajnik Demokratske stranke, katere predstavniki odštevajo dneve do primarnih volitev, ki bodo v nedeljo, 25. oktobra. Primarne volitve bodo potekale drugače od sekcijskih kongresov, kjer so glasovali le člani stranke, saj so odprte vsem volivcem. Na njih bodo izvolili državnega in deželnega tajnika. Za državno tajništvo se potegujejo Pierluigi Bersani, Dario Franceschini in Ignazio Marino, za deželno tajništvo FJK pa Debora Serracchiani, Vincenzo Martines in Maria Cristina Carloni. Kot znano, podpira Martines na državni ravni Bersanija, Ser-racchianijeva je za potrditev sedanjega tajnika Franceschinija, Carlonijeva pa zagovarja Marinova stališča. Po rezultatih sekcijskih glasovanj na Goriškem uživa med kandidati za deželnega tajnika največjo podporo Ser-racchianijeva (60,6%), na drugem in tretjem mestu pa sta Martines (34,5%) in Carlonije-va (4,7%). Razlike med kandidati so bile manjše pri glasovanju za državno tajništvo: za Franceschinija je na Goriškem glasovalo 54,3% članov, za Bersanija 40,6%, 5% pa za Marina. »Primarne volitve pa so druga zgodba, saj ne glasujejo le člani. Menim, da bo tekma izenačena,« je povedal goriški pokrajinski tajnik DS Omar Greco, sicer podpornik opcije Martines-Bersani. Pokrajinski tajnik je prepričan, da se bo primarnih volitev udeležilo veliko število somišljenikov stranke, predvsem na Goriškem, kjer je udeležba na voliščih navadno visoka. »Primarnih volitev leta 2007 se je v goriški pokrajini udeležilo 8.000 volivcev. Ne vem, če bomo dosegli rezultat izpred dveh let, vsekakor pa upamo, da se mu bodo približali,« je povedal Greco. Cingolani, ki je obenem zagovornik para Serracchiani-Franceschini, je poudaril, da bo nedeljska udeležba na voliščih zelo pomembna: »Apeliram na vse somišljenike DS, da se množično odpravijo na volišča in s tem pokažejo, da obstaja neka druga Italija, ki je različna od tiste, ki jo predstavlja današnja vlada.« Na Goriškem bo v nedeljo 21 volišč, ki bodo odprta med 7. in 20. uro. Kdor želi glasovati, bo moral plačati 2 evra in pristati na vključitev v seznam somišljenikov DS. Vsak bo prejel dve glasovnici, eno za izvolitev deželnega, drugo pa za izvolitev državnega tajnika. Na prvi bodo na goriških voliščih tri liste, na drugi pa štiri (dve listi podpirata Franceschinija). V Gorici bo volišče v telovadnici UGG, v Koprivnem v občinski dvorani, v Krminu v palači Locatelli, v Doberdobu na sedežu društva Jezero, v Fari v občinski knjižnici, v Foljanu v občinski knjižnici, v Gradežu v avditoriju Biagio Marin, v Gradišču pred palačo Del Popolo, v Medeji v večnamenskem centru, v Tržiču na trgu Republike, v Ronkah v bivši dvorani AR-CI, v Romansu na sedežu DS, v Zagraju v občinski dvorani, v Škocjanu, Mošu in v Šlo-vrencu v večnamenskem centru, v občini San Pier na sedežu DS, v Sovodnjah v občinski dvorani, v Turjaku v večnamenskem centru, v Štarancanu v dvorani Del Bianco in v Vi-lešu na sedežu DS. (Ale) Liva: »Cezmejna zaščita delavcev je prihodnost« - Potrebno je skupno okence za zaposlovanje / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. oktobra 2009 15 vileš - Več sto gostov na odprtju šestnajste trgovine IKEA v Italiji Po švedskem zajtrku prižgali generator potrošniških tokov zaradi ikea - Roberto Monti »Goriško smo izbrali Evforija uslužbencev, že takoj naval kupcev - Nova prometna ureditev za silo zdržala Ob 9.15 so prežagali hlod pred vhodom, takoj zatem pa so prvi kupci vstopili v šestnajsto veletrgovino IKEA v Italiji. Tradicionalni obred, ki spremlja vsa odprtja švedske verige, je včeraj v Vilešu potekal hitreje kot sicer. Gostje, v glavnem krajevni upravitelji in novinarji vseh deželnih medijev in časopisov, so parkirišče nove veletrgovine napolnili že pred 7. uro, saj je zanje švedska multi- Županja Simonetta Vecchi in podpredsednik deželne vlade Luca Ciriani med žaganjem hloda pred vhodom v novo trgovino (levo); uslužbenci ploskajo prvim obiskovalcem (zgoraj desno); nekateri so že prvi dan napolnili vozičke z zloženim pohištvom (desno) bumbaca nacionalka priredila tipični skandinavski zajtrk. Na mizah restavracije s 520 sedi-šči so goste pričakali krožniki, na katerih so bili losos, slane atlantske sledi, švedski sir in marmelada iz arktičnih gozdnih sadežev. Okrog 7.30 je prisotne nagovoril poverjeni upravitelj družbe IKEA Italia Roberto Monti, Italijan po rodu, ki je dolga leta živel na Švedskem, od koder se je njene lege« Globalni gigant IKEA je izbral Vileš in Goriško zaradi njune zemljepisne lege, na stičišču držav in križišču trgovskih tokov, ki idealno gravitirajo na Gorico. »To je bila zavestna strateška izbira,« je potrdil poverjeni upravitelj družbe IKEA Italia, Roberto Monti, dinamični možakar italijanskega rodu in švedskega naglasa, ki je na vrhuncu včerajšnje ceremonije, pred žaganjem hloda, pri mikrofonu zapel švedsko zdravico in s svojim navdušenjem ogreval jurišno četo ploskajo-čih uslužbencev: »Res je, da običajno odpiramo svoje trgovine v neposredni bližini velikega urbanega središča. Tu gre za nov koncept. V Vilešu poskušamo uresničiti atraktiven trgovski pol deželnega dometa, ki stoji v bližini različnih mest in seveda v bližini meje z drugo državo, od koder želimo privabiti obiskovalce.« O tem, kakšna so glede tega pričakovanja, je Monti povedal: »Že danes je delež slovenskih kupcev, ki obiskuje- Simonetta Vecchi bumbaca vino bo namreč obiskalo na milijone ljudi, katerih pozornost je treba pritegniti in jim omogočiti, da spoznajo še lepote in znamenitosti goriške pokrajine in dežele Furlanije-Julijske krajine nasploh. (dr) vileš - Županja se je izkašljala »Osem let sporov in tehničnih ovir« »Z današnjim dnem se zaključuje obdobje osmih let trdega dela, med katerim ni manjkalo političnih sporov, tehničnih in birokratskih ovir ter tudi osebnih napadov.« Tako se je včeraj iz-kašljala županja iz Vileša Simonetta Vecchi med svojim nagovorom pred odprtjem trgovine družbe IKEA in spomnila na korake, ki jih je njena uprava opravila do včerajšnjega dne. »Leta 1999 je prvič prišla v javnost možnost, da bi v Vi-lešu zgradili trgovino družbe IKEA, ko sem bila leta 2001 izvoljena za županjo, pa sem se lotila dela, da bi pomemben načrt tudi uresničili,« je povedala Vecchi-jeva in pojasnila, da je dežela prvi regulacijski načrt odobrila leta 2004, dve leti kasneje pa je prišlo do dogovora med krajevnimi upravitelji za gradnjo komercialnega središča. Leta 2008 je naša občina izdala prva gradbena dovoljenja, letos pa so trgovino tudi končno zgradili,« je poudarila Vecchijeva in opozorila, da je uresničitev komercialnega središča izreden dosežek za občino, ki ima samo 1.700 prebivalcev. »V osmih letih smo priredili nešteta tehnična srečanja, prišlo je od ostrih političnih sporov, pred sabo smo naleteli na najrazličnejše ovire,« je opomnila županja in poudarila, da se je s prihodom družbe IKEA njena občina za vedno spremenila. »Nekoč je bil Vileš kmečka vasica, potem je ob vasi zrastlo pomembna industrijska cona, zdaj pa doživljamo novo spremembo, saj bodo pri nas uresničili največje trgovsko središče v deželi,« je poudarila Vecchijeva, da prisotnost trgovine IKEA lahko zagotovi občini sredstva za svoje šolstvo, socialne storitve, za varovanje okolja in dodatno izboljšanje storitev za občane. Županje je nazadnje opozorila, da je IKEA magnet, ki ga je treba turistično izkoristiti. Trgo- v domovino vrnil s tipičnim severnjaškim naglasom. »V Furlanijo-Julijsko krajino je družba IKEA prišla pred tridesetimi leti in v tej deželi našla izredno dobre dobavitelje. Že takrat smo ugotovili, da so tukajšnji ljudje izredno delavni, kar so dokazali tudi s popotresno obnovo, morda so nekoliko tihi, a vsekakor zelo resni in zanesljivi. Po tridesetih letih prisotnosti v FJK v tej deželi odpiramo še svojo trgovino, čez dve leti pa bo tu zrasel prvi komercialni park družbe IKEA v Italiji. Naša družba je nedvomno pomemben generator potrošniških tokov, od česar bo lahko imela koristi vsa okoliška skupnost,« je povedal Monti in poudaril, da v Vilešu pričakujejo tudi veliko obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške in tudi Avstrije. Za njim je spregovoril švedski veleposlanik v Italiji Anders Bjurner in poudaril, da so Švedi zelo ponosni na družbo IKEA, saj izvaža v svet severnjaški dizajn, hkrati pa tudi demokratično načelo, da je trgovina odprta vsem, mladim in družinam, delavcem in podjetnikom. Veleposlanik je izrazil upanje, da bi bila trgovina v Vilešu kraj srečevanja za prebivalce Furlanije-Julijske krajine, za državljane Slovenije in drugih sosednjih držav. V imenu deželne vlade je prisotne nagovoril njen podpredsednik Luca Ciriani in pozval družbo IKEA, da naj še naprej sodeluje z industrijskimi in obrtniškimi obrati iz FJK. »IKEA prinaša v trgovski sektor naše dežele velike spremembe, toda upam, da na tržišču bodo našli svoj prostor tako velika podjetja kot mali trgovci,« je opozoril Ciriani, medtem ko je podpredsednica pokrajine Roberta Demartin poudarila, da mora okolica in vsa Goriška vsestransko izkoristiti priložnost, ki jo ponuja veletrgovina v Vilešu, v katero se bo letno pripeljalo na milijone obiskovalcev. Po nagovoru županje Simonette Vecchi je poverjeni upravitelj Monti zajtrk sklenil s tipično švedsko pesmijo »He-lan Gar«, ki je v bistvu severnjaška verzija slovenskega napeva »Kolkor kapljic, tolko let«. Potem ko je pesem zapel, je Monti nazdravil s švedsko vodko in poudaril, da iz nje Švedi črpajo svojo moč. Medtem se je osebje pripravilo na odprtje, do katerega je prišlo nekoliko pred napovedanim urnikom. Okrog 9. ure so se vsi zaposleni v rumenih in modrih majčkah zbrali na stopnišču ob vhodu, pred njim pa so Monti, Bjurner, De-martinova in Ciriani prežagali hlod in s tem simbolno odprli trgovino. Ob 9.15 so tako prvi obiskovalci vstopili v novo prodajalno, pri čemer so jih zaposleni v ameriškem slogu pričakali z aplavzi in nasmejanimi obrazi. Zaposleni so bili sploh videti še najbolj navdušeni nad odprtjem trgovine, pri čemer je med časnikarji marsikdo opazil, kako družba IKEA pridno izkorišča njihovo evforijo za krepitev mo-štvenega duha in pripadnosti veliki družini, katere simbolni oče je ustanovitelj švedske verige Ingvar Kamprad. Od 9.30 dalje so v trgovino neprenehoma prihajali novi avtomobili, med katerimi jih je bilo veliko tudi iz Slovenije. (dr) Roberto Monti bumbaca jo našo trgovino v Padovi, vsekakor bolj oddaljeno od Vileša, pomemben, kar zgovorno priča o interesu Slovencev. Zato so naša pričakovanja velika. S tem je povezana tudi naša odločitev, da smo zaposlili osebe, ki imajo izkušnje v Sloveniji ali obvladajo slovenski jezik. Zato da se čim bolje znajo približati ljudem.« Pričakovanj Monti ni želel oštevilčiti, »saj imamo podatke iz preteklosti in iz drugačnih okolij, tu pa je povsem nova situacija, ki jo bomo iz vidika potrošniških tokov pozorno monitorirali«. Kaj pa IKEA v Sloveniji? »Naš interes je usmerjen v Balkan, kamor bomo investirali, in primis v Hrvaško in Srbijo. Slovenija ostaja na našem obzorju, vendar slovenske kupce že privabljajo naše trgovine tako v Italiji kot v Avstriji. Spremljali bomo zato razvoj tokov slovenskih kupcev pri današnjem stanju in na podlagi tega odločali o nadaljnjih potezah.« To pa še ne pomeni, da »Slovenija, ki je sicer majhna država, v dolgem roku ne bo dobila svoje trgovine IKEA, tudi zato, ker je dohodek na prebivalca višji kot drugje,« je dodal Monti. Na vprašanje o nevarnosti, da bi IKEA povzročila okrog sebe pogorišče, je odgovoril, da »večja pozornost za urejenost lastnega doma, ki ga z našimi trgovinami zbujamo v ljudeh, bo okoristila tudi ostala lokalna podjetja s pohištvom, če bodo znala s komplementarnimi artikli dopolniti našo ponudbo. Nimamo pretenzije zadovoljiti vseh potreb ljudi. Naš prihod bo torej lahko prispeval k razvoju vseh, čeprav zavedamo se, da smo velika družba in je zato velik tudi naš učinek na teritoriju.« (ide) ikea - Podjetnik Boris Peric Privlačnost goriške pokrajine narašča »V Gorici zamudili vlak pred preko dvajsetimi leti« »Učinek odprtja trgovine IKEA na krajevno gospodarstvo bo pozitiven, saj se s prisotnostjo švedske verige privlačnost goriške pokrajine povečuje.« V to je prepričan predsednik družbe KB1909 Boris Peric, ki se je udeležil včerajšnjega odprtja trgovine IKEA v Vilešu; bil je eden izmed številnih podjetnikov, ki jih je švedska veriga povabila na severnjaški zajtrk. »Mobilnost je najpomembnejši dejavnik sedanje družbe. Nekoč so premikanje zaustavljale državne meje, ko le teh ni več, pa se ljudje prosto gibljejo in tudi trgovska središča postajajo zelo pomemben faktor privlačnosti,« poudarja Peric in opozarja, da je treba tokove obiskovalcev trgovine IKEA preusmeriti na druga mesta, seveda pa je pri tem pomembno, kaj in kako jim bodo znali podjetniki, kulturniki in politiki ponuditi. »Prisotnost trgovine IKEA je pomembna tudi zaradi svojih 240 delovnih mest, kar pomeni, da bo na mesec na tem teritoriju ostalo kakih 300.000 evrov plač,« pojasnjuje Peric, ki meni, da so v Gorici zamudili vlak trgovskih središč pred preko dvajsetimi leti. Takrat so se občinski upravitelji pod udarom krajevnih trgovcev uprli kateremukoli načrtu trgovskega središča, ki ga je zdaj skoraj nesmiselno zgraditi zaradi konkurence v Novi Gorici in v drugih krajih Furlanije-Julijske krajine. (dr) ikea - Politik Piero Fontanini »Komercialnih središč v deželi že preveč« Spotika se tudi ob »škandalozno nazdravljanje z vodko« »Komercialna središča ne nikakor predstavljajo dejavnika gospodarskega razvoja in sploh jih je v naši deželi odločno preveč.« Z odprtjem trgovine IKEA v Vilešu ni prav nič zadovoljen predsednik videmske pokrajine in hkrati deželni tajnik Severne lige Pietro Fontanini. Po njegovih besedah se nove trgovine švedske verige veselijo izključno ljubitelji »shoppinga«, po drugi strani pa njeno odprtje še dodatno ogroža trgovski sektor, ki je že itak v krizi. Fontaniniju ni bil po godu niti švedski zajtrk pred včerajšnjim odprtjem, ker se je zaključil z zdravico z vodko. »Škandalozno se mi zdi, da v trenutku, ko se vsi borimo proti prekomernemu uživanju alkoholnih pijač, švedska veriga nonšalantno nazdravlja k odprtju nove trgovine z vodko. Mogoče vsi ne vedo, da je vodka izredno močna žgana pijača, ki ima med 35 in 40 stopinj alkohola, verjetno jih je malo preveč za večerno zdravico, kaj šele za pijačo ob zajtrku,« poudarja Fontanini. Za njegovimi kritikami tudi na račun zdravice se sicer skriva stališče Severne lige, ki nasprotuje velikim nakupovalnim središčem ter se postavlja v bran malih trgovcev, resno zaskrbljenih zaradi prihoda švedskega giganta pohištva. (dr) 1 6 Četrtek, 22. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Drago Jančar gost slovenskega višješolskega centra »Književnost vstopa v življenje skozi sanje« Srečanje je potekalo v okviru vzgojne pobude Društva slovenskih pisateljev Igra, pa tudi pribežališče in prostor svobode. S temi besedami je svoj intimen odnos z literaturo, ki ga z zanosom goji že od mladih let, opisal slovenski pisatelj, dramatik, esejist in časnikar Drago Jančar, včerajšnji gost dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. Srečanje je potekalo v avditoriju šolskega centra v ulici Puccini, prirejeno pa je bilo v okviru vzgojnega programa Društva slovenskih pisateljev, k nosi naslov Povabimo besedo. Pisanje prestižnega gosta, ki je bil v Sloveniji in na tujem za svoja dela deležen najvišjih priznanj, sta najprej predstavila dijaka, ki sta prebrala nekaj odlomkov iz romanov Severni sij, Zvenenje v glavi, Katarina, pav in jezuit ter Posmehljivo poželenje, nato pa je Jančar sam spregovoril o svojem ustvarjanju, odnosu do književnosti in pomenu, ki ga pripisuje li- Pisatelj Drago Jančar (levo) ter dijaki in profesorji v avditoriju slovenskega višješolskega centra v Ulici Puccini (desno) bumbaca teraturi. »Literatura lahko vstopi v življenjsko usodo skozi sanje. Sposobna je oživljati dogodke, poustvarjati življenje in ga ponovno postaviti pred bralca. In vendar knjige niso le posnetek realnosti, so same po sebi neka zgodba, v kateri nastopajo tudi segmenti življenja,« je povedal pisatelj. Z Jančarjevo življenjsko izkušnjo je na primer povezan roman Severni sij, ki govori o Mariboru, pisateljevem rojstnem mestu. »Maribor je mesto na meji, ki je v nekem smislu podobno Gorici. V Mestih, ki so zrasla ob meji, se pretaka posebna energija,« je ocenil pisatelj, ki je v nadaljevanju opisal tudi značilnosti drame in esejistike, ostalih dveh področij, na katerih se je uveljavil v matični domovini in drugod. »Zame je bila literatura že od mladih let prostor, v katerega sem se skrival pred težavami življenja. Pisanje je igra, obenem pa tudi pribeža- lišče in prostor svobode. Je eksistenčni položaj, ki me je reševal pred tegobami,« je dijakom zaupal avtor. Jančar je evropsko znan pisatelj, saj so njegove knjige prevedli v številne jezike. V Italiji ga dolgo časa niso poznali, potem pa je v italijanskem prevodu izšlo nekaj njegovih knjig. Kot prva je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in založbi Risolo zbirka novel Joyceov učenec (»L'alievo di Joyce«), leta 2007 je pri založbi Forum iz Vidma izšel roman Zvenenje v glavi (»Il ronzio«), lani pa je založba Bom-piani objavila Jančarjev Severni sij (»L' aurora boreale«). (Ale) Odločno proti nuklearki »Se strinjaš z možnostjo, da bi na območju goriške pokrajine zgradili jedrsko elektrarno?« Na anketo, ki je bila objavljena na spletni strani goriške pokrajine, je doslej odgovorilo 795 oseb. 84 odstotkov se je izreklo proti gradnji, en odstotek je neodločen, 14 odstotkov pa podpira uresničitev nu-klearke. Pred nekaj dnevi se je proti jedrski elektrarni izrekel tudi predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta, in sicer potem ko so se razširile govorice, da naj bi bil Tržič na seznamu možnih lokacij za gradnjo nuklearke. V Marianu zaposlijo delavca Tudi v občini Mariano so pripravil projekt za družbeno koristna dela, na podlagi katerega so dobili prispevek dežele, s katerim bodo zaposlili enega delavca za obdobje enega leta. Prijave za nadaljnje selekcije bodo zbirali v pokrajinskem uradu za delo v ulici Alfieri v Gorici med 22. oktobrom in 5. novembrom. Prijavijo se lahko delavci na mobilnosti in v dopolnilni blagajni. Agenda 21 o onesnaževanju V okviru foruma Agenda 21 občin Gorica, Sovodnje, Fara in Moš bodo danes med 16. in 19. uro v goriški občinski sejni dvorani razpravljali o onesnaževanju. V ospredju bodo Livarna, drobni prašni delci PM10 ter zvočno in elektromagnetno onesnaževanje. Znanstveni licej podvojen Znanstveni licej Duca degli Abruzzi iz Gorice bo prva dva letnika preselil iz stavbe na trgu Divisione Julia v prenovljeno poslopje v ulici Randaccio. Zaradi tega bodo v prihodnjih dneh začrtali nov prehod za pešce v ulici Randaccio, na trgu Divisione Julia pa bodo prepovedali parkiranje pred hišno številko 8, so včeraj sporočili z občine. Olivia Paperina se seli Lutkovno predstavo Olivia Paperina, ki jo je na oder postavil goriški CTA, bodo jutri ob 17.30 odigrali v dvorani Bartoli gledališča Rossetti v Trstu, dan kasneje ob 16.30 pa bodo v Rossettijevem foyerju Gas-sman odigrali še igro »Piume«, ki je povzeta po klasičnih basnih in je tudi nastala izpod Altanovega peresa. gorica - Peti razredi višjih srednjih šol Z orienteeringom odkrivali kraje spomina Dijaki petih razredov slovenskih višjih srednjih šol v Gorici so se v četrtek minulega tedna udeležili orientacijskega pohoda. Potekal je po krajih, ki so zaznamovali prvo svetovno vojno. Tekmovalo je enajst tričlanskih skupin. Startna točka je bila pri koči Kraških krtov na Vrhu, na startu pa je vsaka skupina dobila topografsko karto in kompas. Na pot so ekipe krenile po petminu-tnih presledkih. Orienteering je bil sestavljen iz šestih kontrolnih točk; pri vsaki postojanki so morali dijaki izpolniti določene naloge. Pri bunkerju na Škofniku so s pomočjo kompasa merili azimute, nakar so obiskali muzej prve svetovne vojne, v Martinščini pa so morali odgovoriti na vprašanja iz Ungarettijeve poezije »Soldati«. Nadaljevali so pohod do vrhovskega predela Črnci, kjer so jih pričakala vprašanja o koroškem pisatelju Pre-žihovem Vorancu, nato pa so morali še do Brstovca, da bi odgovorili na vprašanja z naravoslovnega področja. Tekmovalo je enajst tričlanskih skupin, ki so se na pohod po Krasu odpravile s topografsko karto in kompasom Orientacijski pohod po Krasu je seveda imel tudi pravilnik. Na vseh kontrolnih točkah so bili prisotni posamezni profesorji. Vsaka ekipa je morala opraviti vse aktivnosti skupinsko in z vsemi člani prispeti na cilj, pri točkovanju pa je komisija, ki so jo sestavljali predmetni profesorji, upoštevala tudi čas in število pravilnih odgovorov oziroma napak. Za kroniko naj povemo, da je zmagala skupina, ki so jo sestavljali Petra Fon (licej Gregorčič), Simon Peter Leban (licej Trubar) in Manuel Perdec (zavod Vega); zmagovalce so nagradili včeraj v višješolskem avditoriju, pred predavanjem Draga Jančarja. Orienteering so organizirali profesorji Marta Vizintin, Peter Čer-nic in Andrej Vremec. Tako so ustvarili medpredmet-no učno enoto, preko katere so višješolci spoznali dogajanje med prvo svetovno vojno v bližnji okolici. Mateja Nanut nova gorica - Med poletjem velik upad turistov Nova hotela v Šempetru in Goriških Brdih »Turizem je panoga, ki je občutila posledica recesije, a v Turistični zvezi Slovenije, kjer sem podpredsednik, nismo beležili takšnega padca, kot smo pričakovali. Pomanjkanje tujih turistov so zapolnili domači,» je na včerajšnji predstavitvi delovanja turistične zveze Nova Gorica v letu 2009 in smernic za prihodnje leto povedal njen predsednik, Črtomir Špacapan. V Hitu, ki je paradni konj turizma na Goriškem, si prizadevajo za zajezitev upada gostov, je poudaril Špacapan in napovedal, da bosta v kratkem na Goriškem vrata odprla dva nova hotela, Šanpier v Šempetru pri Gorici in eden v Ko-zani v Goriških Brdih. Omenil je tudi več čez-mejnih projektov na področju turizma, pri katerih uspešno sodelujejo oziroma čakajo rezultate po prijavah na razpise. Posebej je izpostavil pripravo čezmejnega turističnega vodnika za obmejno območje od Pirana do Bovca oziroma Trbiža, ki bo pripravljen po zgledu svetovno znanih vodnikov Lonely Planet. Imel bo 300 strani, izšel pa naj bi v začetku prihodnjega leta. Drugi večji ambiciozni projekt je ustanovitev Incoming agencije, ki jo Turistična zveza snuje skupaj s Hitom, letališči v Ronkah, Benetkah in Trevisu ter z Luko Koper. »Takšna Incoming agencija bi bila pomembna, ker bi tržili celotno območje ob meji. Glede na to, da je beneško letališče lani obiskalo 21 milijonov ljudi, razmišljamo, da bi tam odprli predstavništvo, pogoj pa so seveda sredstva iz čezmejnih projektov,« je še povedal in dodal, da so začeli po mirovanju zaradi krize ljudje že spet povpraševati po sredstvih za razvoj turizma. Napovedal je nove aktivnosti na področju kolesarskih povezav in oživljanja podeželja ter izrazil obžalovanje, da se pri nekaterih zadevah, kot je na primer vprašanje Gradu Rihemberk, stvari ne premaknejo z mrtve točke, a so se tudi glede tega z ministrstvom za kulturo dogovorili za skorajšnji sestanek, saj so zainteresirani, da bi ta biser, ki trenutno propada, spet odprl svoja vrata. Sekretarka novogoriške Turistične zveze in Črtomir Špacapan foto n.n. vodja Turistično informacijskega centra (TIC), Dejana Baša, je pojasnila, da so v minulem letu turistično ponudbo v Novi Gorici in okolici uspešno predstavili na več sejmih, doma in na tujem, in da so pripravili več prireditev in dogodkov. Kot novost je predstavila tudi turistični prospekt »Nova Gorica in okolica«, ki skozi tekst, fotografije in zemljevid predstavlja Novo Gorico, Trnovsko in Banjško planoto ter spodnjo Vipavsko dolino. Natisnili so ga v 15 tisoč izvodih, od tega deset tisoč slovensko-italijanskih in pet tisoč angleško-nemških. Ze danes ga bodo poslali vsem turistično informacijskim centrom in agencijam po Sloveniji, pa tudi na naslove sorodnih agencij in na institucije v tujini. V zvezi s samim turističnim obiskom mesta in okolice v zadnjem letu je pojasnila, da je v prvih devetih mesecih letošnjega leta TIC na Bevkovem trgu v Novi Gorici obiskalo 7.358 gostov, od tega 5.438 domačih in 1.920 tujih gostov, kar je 9,4 odstotka manj kot v istem obdobju lani. »V prvih šestih mesecih krize ni bilo občutiti, v poletnih mesecih, zlasti v juliju, pa smo beležili velik upad obiska,« je pojasnila Baša in dodala, da je julija letos na območju novogoriške občine prenočevalo za 20 odstotkov manj turistov kot pred enim letom. Po podatkih za prvih sedem mesecev letošnjega leta so zabeležili za dobre štiri odstotke slabši obisk, pri čemer je bilo tujcev manj za dobra dva odstotka, domačih turistov pa za skoraj 30 odstotkov. Nace Novak / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. oktobra 2009 17 nova gorica - Na bencinskem servisu na Ajševici Vlomilci praznih rok Bankomati vse pogosteje tarča nepridipravov, predvsem v večjih trgovskih centrih Bankomata z manjšo količino denarja vlomilcem ni uspelo odpreti (desno), zato pa so ga poškodovali in tudi na samem objektu povzročili precej materialne škode (levo) foton.n. Policisti novogoriške policijske uprave so bili v sredo ponoči okrog 2.30 s strani varnostnikov obveščeni, da se je sprožil alarm na bencinskem servisu na Ajševici pri Novi Gorici. Skupaj s kriminalisti so po prihodu na bencinski servis, ki je bil ponoči zaprt, ugotovili, da so poskušali neznanci tam na nasilen način odpreti bankomat, vgrajen v stavbo bencinskega servisa. Bankomata, v katerem je bila le manjša količina denarja, jim ni uspelo odpreti, zato pa so ga močno poškodovali in tudi na samem objektu povzročili kar precej materialne škode. Pri ogledu širšega območja kaznivega dejanja so kriminalisti ugotovili, da so neznanci po vsej verjetnosti poskušali vlomiti tudi servisna vrata v sosednjem bencinskem servisu OMV, onkraj ceste, pri čemer pa tudi niso bili uspešni. Ali sta dogodka med seboj povezana, bo pokazala kriminalistična preiskava, ki je še v teku. Na goriškem območju je bilo v zadnjem času kar nekaj poskusov vlomov v bankomate, predvsem v večjih trgov- skih centrih, med njimi tudi uspešna odtujitev bankomata iz novogoriškega nakupovalnega središča Qlandia v Novi Gorici, ko so neznanci bankomat naložili kar v avtomobil in z njim brez sledi izginili v smeri italijanske meje. Pogoste tarče napridipravov pa so tudi bencinski servisi. Med njimi je zagotovo rekorder tisti v Vipolžah v Goriških Brdih, ki je v zadnjih nekaj mesecih preživel že oboroženi napad in dva vloma. (nn) gorica »Yes we camp« »Yes we camp« je naslov dokumentarca, ki so ga posneli v Abrucih po aprilskem potresu in ki ga bodo predvajali v soboto, 24. oktobra, ob 15. uri v goriškem Kinemaxu. »Doku-mentareni film bomo odvrteli prvič v Italiji in ravno na dan, ko gibanje "Yes we camp" prireja mobilizacijo za os-veščanje javnosti s težavami 6.000 po-tresencev, ki še vedno živijo v šotorih,« poudarja goriška občinska svetnica Donatella Gironcoli in napoveduje, da bo pred projekcijo spregovoril deželni svetnik Italije vrednot Enio Agno-la, ki je sodeloval pri popotresni obnovi v FJK. Dokumentarec je med drugim posvečen tudi manifestaciji, ki je v LAquili potekala 16. junija. Na njej so potresenci zahtevali čim prejšnjo obnovo, spregovorili pa so tudi o svoji viziji prihodnosti. Iz gibanja »Yes we can« so med drugim poslali sporočilo, ki ga bodo delili pred začetkom projekcije. V njem je zapisano, da je od sredine oktobra v Abrucih zelo mraz. Ponoči temperatura pade krepko pod ničlo, pozimi pa bo še dosti huje, saj vsako leto v Abrucih sneži in je izredno mraz. »Vsi imamo zaposlitev v LAquili, kjer naši otroci obiskujejo šole, nekateri nimajo avtomobila, drugi so kmetje in imajo živino. Zaradi tega ne moremo zapustiti mesta in še vedno živimo v šotoru, zaradi tega se ne moremo vseliti v stanovanja, ki nam jih ponujajo in so pogosto v zelo oddaljenih krajih,« poudarjajo predstavniki gibanja »Yes we can« in prosijo za pomoč vso državo. gorica »Niti manjših posegov ne zmorejo« »Prehode za pešce barvajo v urah, ko je v mestu največ prometa. Uprava župana Ettoreja Romolija res ni sposobna uresničiti niti najmanjših posegov.« Na to opozarja rajonska svetnica iz mestnega središča Silvia Beltrami in pojasnjuje, da je v torek in včeraj barvanje prehodov za pešce v mestnem središču Gorice povzročilo kar nekaj težav. Avtomo-bilisti so morali vijugati sredi količkov, delavci cestarskih služb pa so tvegali, da bi jih kako vozilo podrlo. Bel-tramijevo so še posebej razjarile izjave podžupana Fabia Gentileja, ki je dejal, da podjetje lahko povsem svobodno odloči, kdaj barvati prehode za pešce. »A se šalimo,« se sprašuje Beltramijeva in opozarja, da Gentile, ki je pristojen za mestne redarje, s svojim strankarskim somišljenikom, odbornikom za mobilnost Frances-com Del Sordijem se ne uspe dogovoriti za koordinacijo posegov v mestnem središču. Beltramijeva se sprašuje, kako poteka načrtovanje javnih del, in ugotavlja, da očitno v občinski upravi vlada velika zmeda. Po njenih besedah župan in odborniki ne uspejo slediti svojim resorjem, zato pa občinske službe delujejo zelo slabo in nihče ne nadzoruje podjetij, ki izvajajo posamezne posege. »Goriška desnica z županom Romolijem in podžupanom Gentilejem na čelu bi morala prisluhniti občanom, ne pa dajati krivde za svoje napake zunanjim podjetjem. Kaosa in težav smo namreč naveličani,« zaključuje Beltramijeva. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.40 -20.30 - 22.15 »Up«. Dvorana 2: »Gorica Kinema« 17.45 -20.45 »Ingloriuos Basterds«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Lo spazio bianco«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.30 -21.30 »Up«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.30 -22.20 »Up« Digital 3D. Dvorana 3: 17.45 - 20.30 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 4: 17.30 »Fame - Saranno fa-mosi«; 20.00 - 22.10 »Orphan«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Lo spazio bianco«. □ Čestitke Danes, 22. oktobra, se je z Abrahamom srečala DORIANA. Remo in Mara ji voščita veliko zdravja in dobrega razpoloženja v nadaljnji življenjski poti. 9 Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj mest za tečaj Tehnike finančnega posredništva, namenjen brezposelnim z višješolsko diplomo; prirejajo ga v sodelovanju s podjetji in bo trajal 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev kor-zo 51 (KB center); rok vpisovanja bo zapadel danes, 22. oktobra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdzpi-irsip.it. M Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 23. oktobra, ob 20.30 glasbeni dogodek Pesmi ob meji - »Canzoni di confine 2009«, ki bo posvečen Giorgiu Ga-berju. Osrednji gost bo Neri Marcorè. Vstop bo brezplačen, vendar z vabili, ki so na razpolago v uradu Kulturnega doma (Ulica Brass 20, tel. 0481-33288). VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 23. oktobra, ob 20.45 bo nastopila romunska filharmonija Jora iz Bacaua; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, www.lipizer.it. M Izleti OD DEVETAKOV DO BONETOV bo v nedeljo, 25. oktobra, speljan pohod za spoznavanje doljanskih zaselkov. Vodila ga bosta Srečko Vizintin in Tanja Vi-sintin. Zbirališče bo ob 9. uri pred gostilno Pri Miljotu pri Devetakih. Poskrbljeno bo za prevoz udeležencev do startne točke. SŠKD TIMAVA, ŠKD CEROVLJE MAV-HINJE IN TD BREST iz Brestovice organizirajo v nedeljo, 25. oktobra, čez-mejni pohod po sledeh Soške fronte v okolico Grmade. Zbirališče je ob 8.15, start pohoda pa ob 9. uri izpred vaške šole v Brestovici. Udeležencem sta na voljo dve možni progi, krajša (9,5 km) in daljša (13,5 km) ter ogled Grofove jame in jame Pejce. Sledijo kosilo in družabne igre. [ÏÏ1 Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. I!3 Obvestila AKŠD VIPAVA sklicuje redni občni zbor v petek, 6. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih društva na Peči ob kotalkališču. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja tradicionalni piknik 25. oktobra ob 16.30 v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vižintin). ČASOPIS ISONZO SOČA prireja v soboto, 24. oktobra, ob 15. uri kulturni spehod od goriškega gradu do Kostanjevice. Zbirališče ob 15. uri pri Leo-poldinskih vratih goriškega gradu, vrnitev približno ob 18. uri. Vpisovanje na sedežu Isonzo Soča v Ul. San Giovanni 5/A v Gorici (tel. 0481-33343, lahko tudi na telefonski tajnici); strošek 3 evre. 55-LETNIKI IZ SOVODENJ in okolice (letnik 1954) organizirajo v soboto, 7. novembra, družabnost z večerjo in glasbo v restavraciji na Majnici; informacije in vpisovanje čimprej v lekarni Marko Rojec v Sovodnjah. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 25. oktobra, ob 13. uri. OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ za otroke od 4. leta dalje se srečuje ob sredah od 17. do 18. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma Andreja Budala v Štandre-žu; vadi Tanja Gaeta (tel. 328-0309219). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 67a). V CENTRU GRADINA v Doberdobu prireja družba Rogos v petek, 23. oktobra, pokušnjo vin Benjamina Zidaricha. Prisoten bo sam Zidarich v spremstvu Claudia Fabbra, ki bo uvedel večer. Po-kušnja se bo začela ob 20. uri. Nujna predhodna najava na tel. 333-4056800, inforogos@gmail.com. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Gabrij sklicuje redni občni zbor v petek, 23. oktobra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrjah. KD SA BOTIN v sodelovanju z rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ZSKP, župnijo Sv. Mavra in Silvestra ter civilno zaščito občine Gorica, prireja 20. pohod na Sabotin v nedeljo, 25. oktobra. Zbirališče ob 8.45 na parkirišču na Osimski cesti, odhod ob 9. uri; ob 10.30 bo maša ob ruševinah cerkve Sv. Valentina, sledila bo družabnost s kosilom in kostanjem ob 12.30 v prostorih bivše osnovne šole v Štmavru. PD RUPA-PEČ vabi v četrtek, 29. oktobra, ob 19. uri na sedež društva v Rupi, kjer bo za udeležence avgustovskega izleta po Španiji prijateljski večer s prikazom diapozitivov Vittoria Selve. Prireditve INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) prireja danes, 22. oktobra, ob 17.30 v Ascoli-jevi hiši v Gorici predavanje na temo Iredentizma v Trstu med leti 1866 in 1919. Govoril bo Vania Gransinigh (Vi-demske univerze), posegel bo Fulvio Sa-limbeni (Videmske univerze). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo danes, 22. oktobra, ob 18. uri v organizaciji Furlanskega filološkega združenja in v sodelovanju s SSO-jem srečanje o pesniku Alojzu Gradniku. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE prireja v petek, 23. oktobra, ob 17. uri v avditoriju Slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici posvet o reformi višje srednje šole. ŠTUDIJSKI CENTER ANTONIO RIZ-ZATTI iz Gorice prireja javno srečanje ob 50-letnici revije Iniziativa Isontina v petek, 23. oktobra, ob 17. uri v dvorani nekdanje bolničarske šole v ul. Vit-torio Veneto 185 v Gorici. KD SA BOTI N v sodelovanju z rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ZSKP, župnijo Sv. Mavra in Silvestra ter civilno zaščito občine Gorica prireja v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva (v okraju Znorišče v Štma-vru) kulturni večer z naslovom Ob stoletnici prvega poleta z motornim letom bratov Rusjan. KNJIGA OB 18.03: danes, 22. oktobra, bo Beppino Englaro predstavil svojo knjigo »La vita senza limiti. La morte di Eluana in uno stato di diritto« v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju s KRUT-om in Pokrajinskima zvezama upokojencev Severne in Južne Primorske pevsko revijo Starosta mali princ v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri s pevskim nastopom upokojenskih zborov štirih obmejnih mest v Kulturnem domu v Gorici. Na koncertu se bo predstavil tudi zbor združenja staršev otrok šole in vrtca iz Romjana. V jutranjih urah bo potekal izlet v zanimivo arheološko območje zgodovinskega mesta Ogleja, pod pokroviteljstvom Unes-ca; odhod izpred Rdeče hiše ob 9. uri samo z enim avtobusom, po kosilu vožnja v Gorico na koncertno predstavo. Za izlet je potrebna čimprejšnja prijava na tel. 0481-532092 (Emil D.). PRAVLJICE SVETA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s slovensko knjižnico Damir Feigel, z dijaki Zavoda združenega sveta v Devinu ter Videmsko univerzo: prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. Pravljico O povodnem možu bo pripovedovala Karolina Černic, Ie-va Dudaite in Kamile Vaupsaite pa bosta v litovščini pripovedovali pravljico »Joniukas ir Grytute«. SLOVIK prireja forum na temo Izobraževanje in raziskovanje: ključna dejavnika v kriznem obdobju v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri v goriškem sedežu Tržaške univerze v Ul. Alvia-no 18 v Gorici. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Maria Pia Me-nolascina por. Sforza iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V ROMANSU: 14.30, Mario Gaetano Candussi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob boleči izgubi očeta ANGELA MUČIČA izrekamo Karlu in svojcem iskreno sožalje. Zveza slovenskih kulturnih društev Ob izgubi Angela Muccija izreka OK Val iskreno sožalje vnuku Davidu in svojcem Ob nenadni izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje Karlu Mučiču vsi pri društvu Tržič Četrtek, 22. oktobra 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitur! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. Lia Bront :»Mare«. Nastopa Daniela Gattorno, režija Anna Giulia Bobbio. Urnik: v soboto, 24. ob 16.00 in ob 17.00 ter v nedeljo, 25. oktobra ob 11.00 in ob 12.00. Gledališče Rossetti Furio Burdon: »La notte dell'angelo«. Nastopajo Massimo De Francovich, Daniela Giovanetti in Guido Saudelli. Urnik: v torek, 27. ob 20.30, v sredo, 28. ob 16.00 v četrtek, 29, v petek, 30. in v soboto, 31. ob 20.30 ter v nedeljo, 1. novembra ob 16.00. Dvorana Bartoli Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »In-demoniate«. Nastopajo: Sandra Co-satto, Marta Cuscuna, Fabiano Fantini, Riccardo Maranzana, Federeico Scridel, Massimo Somaglino, režija: Massimo Somaglino.Urnik: od petka 30. in v soboto 31. oktobra ob 21.00. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Od srede 28. do sobote, 31. oktobra / Stalno gledališče iz Kalabrije - Luigi Pirandello, režija: Elisabetta Courir / Il giuoco delle parti, igrajo Geppy Glei-jeses, Marianella Bargilli in Leandro Amato. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 27. in v sredo, 28. oktrobra ob 20.45 / Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitur! Le donne al parlamento«; režija: Francesco Macedonio. GORICA Kulturni Dom V soboto, 24. oktobra ob 20.30 / »I Me- necmi«; nastopa teater »Picari« iz Macerate. V nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 / »Starosta Mali Princ«. V soboto, 31. oktobra ob 20.30 / »Ra-mayana«; nastopa kitajska opera iz Sin-gapurja. ŠTANDREŽ Kulturni Dom V nedeljo, 25. oktobra ob 17.00 / Mar- co Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«.Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V soboto, 24. oktobra ob 19.30 in 21.50 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Danes, 22. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Preme-njave«. V ponedeljek, 26. in v torek, 27. ok-torbra ob 19.30 / Sebastjan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V sredo, 28. in v četrtek, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. V četrtek, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Pre-menjave«. V petek, 30. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Mala drama Danes, 22. in v ponedeljek, 24. oktobra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. V torek, 27. oktobra ob 20.00 / Milena Makarovič: »Barčica za punčke«. V sredo, 28. oktobra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. Jutri, 23. in 26. oktobra ob 20.00 in 21.30 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V nedeljo, 25. oktobra ob 20.00 in 22.00 / Gostuje AGRFT in zavod MASKA: »Žlahtna plesen Pupilije Ferke-verk, rekonstrukcija«. V petek, 30. oktobra ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 22. in v soboto, 24. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtja«. Jutri, 23. oktobra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 26. in v torek, 27. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. Mala scena Danes, 22. oktobra ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V soboto, 24. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Slovensko mladinsko gledališče PRIREDITVE V petek, 30. oktobra ob 21.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio«. Režija: Ivan Peternelj. Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališče. Cankarjev dom V soboto, 24. oktobra ob 20.00, dvorana Duše Počkaj / Herbert Achternbusch: »Ella«. Režija: Primož Ekart. Igrata: Primož Ekart, Štefka Drolc; produkcija: Imaginarni, CD. Šentjakobsko gledališče Jutri, 23. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka« (komedija); režija Boris Kobal. V soboto, 24. oktobra ob 19.30 / J. Ha-šek: »Prigode dobrega vojaka« (komedija); režija Gojmir Lešnjak Gojc. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 23. ob 20.30 in v soboto, 24. oktobra ob 18.00 / Sedmi koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Stefan Anton Reck. Glasba: Schumann in Mahler. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V sredo, 28. oktobra ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli / »Notte, dolce notte, terribile notte«. Giorgio Caoduro - bariton in Alessandra Sa-gelli - klavičembalo. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V soboto, 31. oktobra ob 20.30 Cerkev Rožnovenske Device / »So sol d'amar-ti«. ženski vokalni trio Lombardo-Be-nigni-Zambruno in Piemonta, na sporedu predvsem pesmi okcitanske tradicije. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 26. oktobra ob 20.30 začetek sezone z Maureen Jones in Mas-similianom Baggiom (oba klavir), na spredu W.A.Mozart/Sonata K448, J.Brahms/Varijacije na temo Haydn op.56 b in S. Rachmaninov/Suite n.2 op.17. OPČINE Prosvetni Dom Danes, 22. oktobra ob 20.00 / Pupkin Kabarett: »Saturday night Straus«. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 29. oktobra ob 20.45 / Trio di Parma/ Alberto Miodini klavir, Ivan Rabaglia violina, Enrico Bronzi violončelo. GORICA Kulturni Dom Jutri, 23. oktobra ob 21.00 / »Canzoni di confine - Pesmi ob meji 2009«; gost večera: Neri Marcore. V petek, 30. oktobra ob 20.30 / koncert Abba show s skupino »Abba-zia« iz Reke. _SLOVENIJA_ SEŽANA V soboto, 24. oktobra ob 22.00 / v MC Podlagi bodo nastopala skupine Fortaste in The Lift iz Krškega. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 22. oktobra ob 20.00 Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija: »Modra - Moč časa«, dirigent Anton Nanut. V soboto, 24. oktobra ob 19.30 Gall-lusova dvorana / »Zbor ruske državne kapele«, dirigent Sergej Veprincev. Šentjakobsko gledališče V nedeljo, 25. oktobra ob 17.00 / Svet-lana Makarovič: »Mali Kakadu« (mu-zikal za otroke), režija: Andrej Jus. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do petka, 23. oktobra je razstava akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: na ogled je razstava Katarine Kalc »Merjaščeva pozitivna perspektiva«. Urnik ogleda v času odprtja kavarne. GORICA V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž je še danes na ogled razstava z naslovom »Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama«. Urnik: med 17.00 in 19.00. V Kulturnem domu je do 25. oktobra na ogled fotografska razstava: »11. Foto-srečanje 2009«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA V Kosovelovi knjižnici danes, 22. oktobra ob 18.00 bo otvoritev razstave pod naslovom »Krožna pot po naših gradi- -/ ščih«. Dokumentarno predstavo je pripravila Branka Sulčič. Pridružil se bo tudi arheolog Matej Župančič iz pokrajinskega muzeja v Kopru. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: od četrtka, 29. oktobra, do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". ljubljana-maribor - 20. LIFF Letos kar 106 filmov Festival bo med 11. in 22. novembrom - Izredno zanimanje medijev za program Ljubljana in deloma tudi Maribor se bosta kmalu prelevila v filmski mesti, kajti 11. novembra se bo pričel jubilejni, 20. ljubljanski mednarodni festival LIFFe, ki velja za enega največjih kulturnih dogodkov leta. Programski direktor LIFFa Simon Popek je med 11. in 22. novembrom napovedal 106 filmov, od tega 15 kratkometražnih. Da je LIFFe festival, ki sploh v zadnjih letih pritegne tako medije kot gledalce, je jasno, toda nad obiskom novinarske konference je bil presenečen celo direktor Cankarjevega doma (CD) Mitja Rotovnik. Dejal je, da takega medijskega odziva na novinarsko konferenco v zgodovini CD ne pomni. Film je vsekakor umetnost, tako Rotovnik, ki pritegne najširši krog ljudi, LIFFe pa je dokaz, da je privržencev filmske umetnosti iz leta v leto več. Tudi po zaslugi CD, ki je festival pred 20 leti »vnesel v duhovno življenje mesta«. Popek se je na novinarski konferenci sprehodil čez programske sekcije, ki vsebujejo preveč filmov, da bi se lahko posvetil vsakemu posebej. Le nekaj poudarkov: za letošnji tekmovalni sklop Perspektive je značilno, da v njem pomembno vlogo igra tema mladih v urbanih prostorih, denimo ameriški film Prinesi mi rožmarin Josha in Be-na Safdieja, britanski film Razmetane postelje, ki ga podpisuje Alexis Dos Santos, ali kanadski film Ubil sem svojo mamo Xavierja Dolana. Programski sklop Predpremiere prinaša 15 filmov, toda, kot je opozoril Popek, včasih se zgodi, da kljub dosegljivim kopijam in slovenskim pod- napisom filmi ne gredo v distribucijo, kot je nemara to pričakovati. Festival žal nima vpliva na odločitve prikazovalcev in distributerjev. V Predpremierah bodo zavrteli tudi filma, o katerih po Popkovih besedah »vsi vemo že vse«. To sta Antikrist Lar-sa von Trierja in Zlomljeni objemi Pe-dra Almodovarja. V programski sekciji Kralji in kraljice, posvečeni novim delom prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov, sta tudi film avstrijskega režiserja Michaela Hanekeja Beli trak in Divje trave francoskega modernista Alaina Resnaisa. Divjim travam je pripadla tudi čast otvoritvenega filma, medtem ko je zaključni film, koprodukcijski Gospod Horten režiserja Benta Hamerja umeščen v sekcijo Panorama svetovnega filma, ki obsega 10 filmov s petih celin. Ljubitelji LIFFa dobro poznajo sekcijo Ekstravaganca, »polnočni kino«, kamor se je letos uvrstil tudi dokumentarni film Paradise TV slovenskega režiserja Dražena Štaderja. Paradise TV raziskuje zakulisje edine 24-urne japonske televizijske seks postaje v živo. Tu so še trije retrospektivni sklopi. V Fokusu bodo tokrat filmi režiserk iz Južne Amerike, ki v zadnjih letih doživljajo pravi »boom«, avtorska retrospektiva bo posvečena zgodnjim televizijskim filmom Hanekeja, tematska retrospektiva pa nosi naslov 1989 -2009: Dvajset let padca berlinskega zidu. Po Popkovih besedah bo ta sklop soočil življenje ljudi pred 20 leti in danes na območjih nekdanje Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze ter Kitajske in Romunije. Med novostmi 20. edicije je še program Kinobalon, namenjen osnovnošolcem od 7 do 13 let, omeniti pa velja, da so v tekmovalni del prvič vključeni tudi kratki filmi. Teh je na festivalu 15 in bodo prikazani v dveh sklopih. Popek je predstavil še letošnje člane žirij. Mednarodno žirijo za nagrado vodomec v sklopu Perspektive sestavljajo nizozemska festivalska selek-torica in kritičarka Dana Linssen, programska voditeljica Sarajevskega filmskega festivala Elma Tataragic in slovenski režiser Martin Turk. Mednarodna žirija za nagrado za najboljši kratki film bo delovala v sestavi igralka Iva Krajnc, oblikovalka zvoka Hanna Preuss ter slovensko-britanski filmski selektor in kritik Neil Young. Na LIFFu bodo podelili še nagrado mednarodne filmske kritike (FI-PRESCI), svoje pa bodo povedali tudi gledalci. Ti bodo lahko izbirali med 27 celovečernimi filmi, ki še nimajo zagotovljene slovenske distribucije, in določili, kateri od njih bo prejel nagrado zmaj. V spremljevalnem programu 20. festivala bosta tudi 2. medsosedsko ko-produkcijsko srečanje, namenjeno strokovni javnosti, in filmska retrospektiva Evropa, združena in svobodna. LIFFe bo potekal na več ljubljanskih prizoriščih: v CD, Slovenski kinoteki, Kinoklubu Vič, Kinodvoru in v dvorani 5 v mariborskem Koloseju. (STA) w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Liga prvakov Milan presenetil in utišal madridski Santiago Bernabeu Oba vratarja nerazpoložena, neverjetna napaka Dide -Juventus tesno MADRID/TURIN - Sinočnje tekme nogometne lige prvakov je zaznamoval obračun skupine C med madridskim Realom in Milanom, ki se je končal s presenetljivo zmago gostov s 3:2. Druge tekme so se končale z zmagami favoritov. Derbi večera je bil v Madridu. Real je bil glede na zvezdniška imena in tudi samo formo favorit. Tako je pričakovano dobil prvi polčas. In to po zaslugi Raula Gonza-leza, ki je v zadnjem času v izjemni formi. Tokrat je Milanovo obrambo ukanil v 19. minuti, sicer z veliko in odločilno pomočjo vratarja Dide, ki je žogo izpustil iz roke in jo nato še izgubil. Toda kljub temu, da rdeče-črne mnogi označujejo s »preživetimi«, so prav ti, tudi po zaslugi nespretnih posredovanj Ikerja Casillasa, v 62. minuti prek Andree Pirla izenačili, le nekaj trenutkov pozneje pa prek Pata po-vedli. Domači zvezdniki so vendarle odgovorili v 76. minuti, ko je po Rau-lovi podaji iz kota zadel Royston Drenthe, kar pa je domače navijače razveselilo le za nekaj trenutkov. Dve minuti pred koncem je namreč Pato znova zadel za nepričakovano zmago Milana. Sicer pa je tekmo zaznamoval tudi sodnik Frank De Bleeckere, ki je neupravičeno spregledal tako enajstmetrovko Reala kot tudi enega izmed zadetkov Milana. Na drugi tekmi te skupine je Juventus pričakoval, da si bo z lahko zmago proti Maccabiju dvignil samozavest. Toda Izraelci so v prvem polčasu zdržali pritisk Torinčanov, takoj po začetku drugega pa je gostujočo mrežo načel steber črno-bele obrambe Giorgio Chiellini in tako le potrdil dominantno predstavo gostiteljev. V skupini B je Manchester United že pozno popoldne slavil pri moskovskem CSKA. Zmagoviti gol je za- Skupina A izida 3. kroga Bordeaux - Bayern 2:1, Juventus - Maccabi Haifa 1:0 Bordeaux 3 2 10 4:2 7 Juventus 3 12 0 2:1 5 Bayern 3 1 1 1 4:2 4 Maccabi 3 0 0 3 0:5 0 PRIHODNJI KROG (3.11): Bayern Bordeaux, Maccabi - Juventus Milanov napadalec Alexandre Pato je kar trikrat premagal nerazpoloženega Ikerja Casillasa ansa bil Antonio Valencia v 83. minuti. Derbi skupine D je v dvoboju Chel-seaja in madridskega Atletica (4:0) pripadel Londončanom. Ti so povedli v 41. minuti prek Salomona Kalouja, prednost pa podvojili v 52. minuti, ko je z glavo spet zadel reprezentant Slonokoščene obale. Zmago Chelseaja je že v 69. minuti potrdil Frank Lampard, ki je neubranljivo zadel z roba kazenskega prostora. Piko na i londonski zmagi je z avtogolom postavil kar Luis Perea. DANES - Evropski pokal: Fulham - Roma, Lille - Genoa, Lazio - Villarreal. Ral Madrid - Milan 2:3 (1:0) STRELCI: Raul v 19.; Pirlo v 62., 66. in 88. min., Drenthe v 76. min. REAL MADRID (4-2-2-2) Casillas; S.Ramos, Pepe, Albiol, Marcelo; L.Diar-ra, X.Alonso; Kaka, Granero (Drenthe); Raul, Benzema. Trener: Pellegrini. MILAN (4-3-3) Dida; Oddo, Ne-sta, T.Silva, Zambrotta; Ambrosini, Pirlo, Seedorf; Pato, F.Inzaghi (Borriello), Ronaldinho (Flamini). Trener: Leonardo. Juventus - Maccabi Hajfa 1:0 (0:0) STRELEC: Chiellini v 47. min. JUVENTUS (4-2-3-1): Buffon; Zebina (35' p.t. Caceres), Cannavaro, Chiellini, Grosso; Felipe Melo (Poul-sen), Sissoko; Camoranesi, Diego, Gio-vinco; Trezeguet (Amauri). Trener: Ferrara. MACCABI HAJFA (4-4-2): Da-vidovic; Meshumar, Teixeira, Keinan, Masilela (Zaguri); Osman, Boccoli, Culma, Refaelov (Tiago Dutra); Dva-lišvili, Arbeitman (Ghadir). Trener: Le- Skupina B IZIDA 3. KROGA CSKA Moskva - Manchester U. 0:1, Wolfsburg - Besiktas 0:0 Manchester U. 3 3 0 0 4:1 9 Wolfsburg 3 1 1 1 4:3 4 Besiktas 3 0 12 1:3 4 CSKA Moskva 3 1 0 2 3:5 3 PRIHODNJI KROG (3.11.): Manchester United - CSKA Moskva, Besiktas - Wolfsburg Skupina C IZIDA 3. KROGA Real Madrid - Milan 2:3 Zürich - Marseille 0:1 Real Madrid 3 2 0 1 10:5 6 Milan 3 2 0 1 5:4 6 Zürich 3 1 0 2 3:6 3 Marseille 3 1 0 2 2:5 3 PRIHODNJI KROG (3.11.): Milan - Real Madrid, Marseille - Zürich Skupina D IZIDA 3. KROGA Porto - Apoel 2:1, Chelsea - Atl. Madrid 4:0 Chelsea 3 3 0 0 6:0 9 Porto 3 2 0 1 4:2 6 Apoel 3 0 1 2 1:3 1 Atl. Madrid 3 0 1 2 0:6 1 PRIHODNJI KROG (3.11.): Apoel - Porto, Atl. Madrid - Chelsea 19 Četrtek, 22. oktobra 2009 APrimorski ~ dnevnik ŠPORT / odbojka - A1 Mania zmagal sredi Trevisa TREVISO - Černičeva Perugia je v sinočnjem 7. krogu odbojkarske A1-lige šele po »tie-breaku« s 3:2 (27:25, 25:19, 21:25, 21:25, 16:14) izgubila proti Cuneu, pri katerem igra slovenski odbojkar Gregor Jerončič. Goriški odbojkar Matej Černic je bil zbral rekordnih 27 točk. Modena, pri kateri igra Loris Mania, pa je v gosteh premagala Sisley iz Trevisa in je tako druga na lestvici. Končni izid je bil 1:3 (25:19, 24:26, 20:25, 21:25). Ostali izidi: Diatec Trentino - Taranto 3:0, For-li - Piacenza 0:3, Vibo Valntia - Lore-to 3:2, Monza - Latina 3:0, Pineto - Verona 2:3. EVROLIGA - 1. krog: Cibona -Montepaschi Siena 40:85 (Lavrinovic 26, Sato 14); Žalgiris - Asvel 71:52, Fe-nerbahče Ulker - Regal FCB 59:82, Olympiacos - Orleanaise 94:72, Ma-roussi - CSKA Moskva 65:66, Asseco Prokom - EWE Baskets 81:87; danes (20.30): Lottomatica - Caja Laboral, AJ Milano - Panathinaikos. LIGA NLB - Zaostali izid: Union Olimpija - Bosna 89:67. CONI NAREDIL RED - Uradna kandidata za organizacijo olimpijskih iger 2020 sta za zdaj samo Benetke in Rim,se je oglasil italijanski olimpijski odbor na »razcvet« kandidatur v Italiji. Bari in Palermo, ki sta pristavila svoj pisker, nista upoštevala veljavnih procedur, njuno ravnanje pa bi lahko »razjezilo« veljake v Mednarodnem olimpijskem odboru in škodilo tudi drugim kandidatom. V ASTANI - Slovenski kolesarski veteran Gorazd Štangelj še ne bo končal kariere. To dokazuje podpis nove enoletne pogodbe, a ne z njegovim dosedanjim moštvom Liquigas, ampak z razvpito kazahstansko Astano. RAZLOGI ZA SMRT - Dvojna pljučna embolija in slabo srce sta razloga, da je na počitnicah v Senegalu umrl 34-letni belgijski kolesar Frank Vandebroucke. To je pokazala obdukcija v mestu Saly, kjer pa niso mogli izvesti sodobnih toksičnih raziskav, ki bi lahko potrdile namigovanja, da je smrt kontroverznega kolesarja posledica uživanja drog. REKORD - Kitajska plavalka Liu Zige je na državnem prvenstvu v Ji-nanu postavila nov svetovni rekord na 200 delfin. Olimpijska prvakinja iz Pekinga 2008 je z dosežkom 2:01,81 za 1,6 sekunde izboljšala dozdajšnji rekord Avstralke Jessice Schipper. kolesarstvo Giro 2010 brez etape v Milanu MILAN - V soboto bodo v Milanu predstavili kolesarsko dirko po Italiji 2010. Čeprav bo predstavitev tradicionalno v milanski Scali, pa se že ve, da dirka naslednje leto ne bo obiskala mesta, v katerem bo predstavitev. Prireditelji so namreč Milan, kjer je bil dolga leta cilj priljubljene tritedenske preizkušnje, izpustili iz svojih načrtov.Čeprav odločitve niso obrazložili, pa so za to najbrž krive težave, ki so jih imeli na letošnji dirki in tudi na spomladanski klasiki Milano-San Remo. Na letošnjem Giru so se tekmovalci pritoževali nad slabimi varnostnimi standardi in so protestno celo stopili s kolesa, na mar-čevski dirki ProToura pa so slabo voljo poskrbeli policisti, ki so službenim vozilom napisali kazni za napačno parkiranje pri gradu Sforzesco. nogomet - Odmevi na ponedeljkov žreb dodatnih kvalifikacij za SP Trener Slovenije Matjaž Kek izgubil malce strahu pred umetno travo LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca je v ponedeljek v Zurichu dobila Rusijo za tekmeca v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2010, ki ga bo gostila Južnoafriška republika. Po prespani noči sta svoje poglede na žreb strnila selektor Matjaž Kek in predsednik Nogometne zveze Slovenije Ivan Si-mič, ki sta optimista. »Na žrebu sem upal na Grčijo, toda nismo je dobili. Z Rusi imamo neodločen izkupiček: zmago, poraz in neodločen izid. Gotovo je premagljiva. V naše fante popolnoma verjamem. Ocenjujem, da če bo vse v redu, bo lahko spet slavje v Mariboru. Sicer v tem trenutku predvsem potrebujemo spodbudo, motivacijo, da bodo igralci ostali zdravi. Če bodo zdravi, potem ni dvoma, da jim ne bi moglo uspeti,« je dejal Simič in se ozrl tudi k gospodarskemu vidiku tekme: »Ruski trg je zanimiv za Slovenijo. Veliko slovenskih podjetij deluje v Rusiji in obratno. Za tekmo se je najavilo že precej podjetnikov, tako da bo tudi z gospodarskega vidika ta slo-vensko-ruski dvoboj zanimiv.« Kek je sprva dejal, da mu Rusija ne leži, predvsem zaradi nizkih temperatur in umetne trave v Moskvi. A poudarja, da je cilj vseeno preboj na SP 2010. »Če se srečata 12. in 49. reprezentanca sveta, potem je jasno, kdo je favorit. Sicer pa se v športu res vse hitro vrti. Še pred časom smo govorili, kako je najpomembnejša tekma s Poljsko, pa nato s Slovaško. Dejansko smo zdaj pred odločilno tekmo,« pravi Kek. »Pri pripravi oziroma strokovnem pristopu k tekmi ne bom operiral z imeni tekmecev in njihovih trenerjev. Gre za eminentneže, o njih lahko govorim samo v presežnikih. Toda ob vseh teh velikih državah se je v medijih in v nogometnih pogovorih spet začela pojavljati tudi Slovenija. Zato sem ponosen, da nam je uspelo priti tako daleč. Ampak to še ni, kar si želimo. Želimo si zmagati,« je ¡—=-T Trener Slovenije Matjaž Kek odločen Kek, ki je tudi izgubil malce «strahu» pred umetno travo. »Z Aleksandrom Radosavljevi-cem, ki igra v Rusiji, smo se pogovarjali o tem. Tako prilagoditev na umetno podlago naj ne bi bila tako drastična, ko smo si mislili. Analizirali bomo vse vidike njihove igre. Toda še bolj pomembno je, kako bomo mi pripravljeni. Moramo ostati zdravi, moramo ostati tako pripravljeni kot pred Poljsko in Slovaško. Vsi na nas tudi malce zlahka gledajo, zato bo motiv še toliko večji. Biti moramo na realnih tleh, a cilj ostaja SP. Veseli nas to, da čutimo zaupanje, pripadnost, ob tem pa je vedno sladko, ko slabši 'nareže' boljšega oziroma manjši večjega,« je na novinarski konferenci zaključil Kek, ki je hkrati zaželel čim prejšnje okrevanje mladima in perspektivnima slovenskima nogometašema Harisu Vučkicu in Etienu Velikonji. Oba sta v teh dneh staknila poškodbi, ki sta ju za dlje časa oddaljili od nogometnih zelenic. Na tej novinarski konferenci je NZS predstavila tudi novost, saj bo v sredo prvič prek spleta prenašala nogometno tekmo pokala Hervis med Olimpijo in Mariborom. Tisti, ki je ne bodo mogli obiskati, si jo bodo lahko ogledali prek spletne strani www.her-vispokalslovenije.si. (STA) 20 Četrtek, 22. oktobra 2009 ŠPORT / gorica - Občni zbor ŠZ Dom Predvsem skrb za mlade Mladi Luka Bresciani novi predsednik društva Luka Bresciani Predvčerajšnjim je AŠZ Dom imelo, v Kulturnem domu v Gorici, svoj redni volilni občni zbor. Skupščina se je začela z uvodnim predavanjem psihote-rapevta dr. Mihe Kramlija o problematiki mamil in drugih oblik zasvojenosti. S tem so želeli pri AŠZ Dom ponovno poudariti pozornost, ki jo društvo namenja, ne le zgolj športnim aktivnostim, temveč tudi drugim aspektom in problematikam današnje družbe. Sledilo je predsedniško poročilo Joška Prinči-ča, v katerem je slednji izpostavil pozitivne in manj pozitivne aspekte delovanja v minuli mandatni dobi. Društvo razpolaga sicer z odličnimi vadbenimi prostori, v katerih lahko nudi športnikom optimalne razmere za njihovo zdravo športno rast. Čeprav so za vsako športno društvo uspehi zelo pomembni ne smejo le-ti prevladovati nad vsemi ostalimi ravno tako pomembnimi vrednotami kot sta na primer zdravo udejstvo-vanje in narodna pripadnost. Društvo razpolaga s kar velikim številom mladih in najmlajših športnikov, katerim se mora skrbno posvetiti in preko zanimivih programov preprečevati, da se v puberte-tni dobi oddaljijo od športnega udejstvovanja. Večjo pozornost bo moralo društvo nameniti tudi ženski odbojki, ki je v zadnjih dveh letih zamrla. Predsedniškemu poročilu so sledila poročila odsekov, med katerimi je posebno izstopalo poročilo o bogatem delovanju košarkarske sekcije, ki šteje 37 otrok med 7. in 12. letom. Sicer je društvo dejavno s športno ritmično gimnastiko, z orodno telovadbo, motoriko in plesno dejavnostjo. Med letom je nekaj ljubiteljev plezanja za treninge uporabljalo plezalno steno Kulturnega doma. T*f V prihajajoči sezoni namerava društvo sodelovati s šolskimi strukturami z dvema projektoma. Prvi predvideva strokovno sodelovanje trenerjev minikošrake pri rednem pouku telesne vzgoje na nekaterih goriških osnovnih šolah. Drugi projekt pa je bolj vzgojno-osveščevalne narave in predvideva niz predavanj na temo uživanja in zasvojenosti z mamili in je namenjem slovenskim višjim srednjim šolam v Gorici. Poročilom je sledila odobritev bilance ter pozdrava pokrajinskega predsednika SKGZ Livia Semoliča in predstavnika ZSŠDI Igorja Tomasetiga. Za novega predsednika je bil imenovan 28-letni Luka Bresciani. Novoizvoljeni odbor Luka Bresciani (predsednik) Igor Komel, Barbara Uršič, Saša Primožič (podpredsednik), David Ambro-si (tajnik), Renca Pelesson (gospodar), Maša Barini (blagajnik), David Orzan (odgovoren za košarkarsko sekcijo), Jožef Prinčič (odgovoren za odbojka in za projekte interreg), Vili Prinčič (odgovoren za otroško dejavnost) Boris Budal (odgovoren za rekreacijo in za plezalno steno) Ugo Dornik (odgovoren za stike) Albert Vončina (odgovoren za stike s sredstvi javnega obveščannja) Di-mitri Bensa, Flavia Bezeljak, Giulia Branca, David Cej, Matevž Čotar, Jasmin Kocjančič, Sandra Marvin, Petra Miklus, Filip Princi, Elia Prinčič, Andrej Rosano, David Sancin, Vanja Sossou; nadzorni odbor: Livio Se-molič (predsednik) Vanja Hoban, Marko Komel; su-plenti NO: Magda Braini, Rudi Tomsič, Marko Corsi; razsodišče: Dino Roner (predsednik), Aleksija Am-brosi, Claudio Vizintin; suplenti razsodišča: Iztok Prin-čič, Karen Peteani, Sara Branca. (IT) namizni tenis - Deželne lige Napeto proti Fiumicellu V moški D1-ligi Kras prijetno preseneča Tom Fabiani Naši fantje so ta konec tedna tekmovali v Latisani in tako kot prejšnji teden dosegli eno zmago in en poraz. Prav domačini Libertasa so se predstavili s predobro ekipo, da bi lahko naši želi uspeh. Poleg vsega pa je na soboto zaradi obveznosti zmanjkal Edi Bole, ki bi za gotovo prislužil ekipi kako točko. Izredno napeta in izenačena pa je bila tekma s Fiumicellom, kjer se je izkazal za najboljšega najmlajši član ekipe Tom Fabiani. Izkuše-nejšim nasprotnikom se je zo-perstavljal bodisi z obrambo kakor tudi z nepričakovanimi napadi. Nedvomno je bila najlepša tekma pri izenačenem stanju 3:3, ko je Tom v zelo negotovi in izenačeni tekmi zmagal (kljub značilnosti, da je obrambni igralec) z napadom s top spini. Skupno je na dveh tekmah dosegel štiri zmage in doživel en tesen poraz. Gianni Rotellain Simone Giorgi sta dosegla vsak po eno zmago, Tjaša Kralj pa je štirikrat izgubila, enkrat zelo tesno. Izida: Libertas Latisana - Kras 5:2, Kras - Fiu-micello 5:4 MOŠKA D1 LIGA V San Vitu je Kras osvojil še dodatne štiri točke z dvema zmagama in se tako povzpel na vrh lestvice, kar je nadvse spodbudno za to mešano, a dovolj izkušeno ekipo. V najboljši formi se je tokrat predstavil Sandro Ridolfi, ki je osvojil prav vse razpoložljive točke. Tudi sam je izjavil, da že dolgo se ni počutil tako sproščeno, v odlični telesni formi in poln idej. Zadovoljni pa so bili tudi Lubrano, E. Rotella in Tjaša Doljak, kajti znajdejo se nepričakovano visoko na lestvici; k takemu začasnemu pomembnemu podvigu pa so dali čisto vsi svoj doprinos. kroma Izida: Astra San Vito - Kras 0:5; Azzurra - Kras 3:5 MOŠKA D2 LIGA V tej ligi so se ekipe pomerile na treh različnih frontah: predstavniki D2 Open ((Monika Mo-setti, Paolo Fabris, Ettore Malorgio, Alen Corbatti) so tekmovali v Fiu-micellu zabeležili so eno zmago in en poraz, vendar pomembno je povedati, da ekipa ne načrtuje nobenih podvigov, saj so se že na začetku prvenstva igralci domenili s trenerjem, da se bodo stalno vrstili in igrali vsi po potrebi. Podobna situacija se dogaja tudi v mladinski D2, kjer je veliko več nastopajočih od razpoložljivih mest. Tudi tukaj je rotacija pri nastopanju, kajti cilj je predvsem, da si novinci pridobijo tekmovalne izkušnje, da razumejo koliko je v tej fazi pomemben napredek ne pa rezultat, in seveda da se napredka veselijo. Mladinska A ekipa (Kevin Bruni, Vinicio Divo, Tomaž Milic, Vedran Guštin) je gostila v Ma-ranu, B ekipa pa je tekmovala v Zgoniku. Vse naše ekipe so bile poražene, če pa pomislimo, da je marsikdo šele začel s tekmovanjem, smo z njihovimi nastopi povsem zadovoljni. Dekleta v Zgoniku (Johana Milic, Claudia Micolaucich, Giada Sardo) so pokazala velik tehnični napredek, gotovosti med igro pa zaenkrat še ni. Isto velja za moško ekipo, ki obvlada osnovne tehnične elemente, do boljše igre pa bo potrebno še počakati in predvsem vestno trenirati. IZIDI V Maranu: Kras A - Lib. Latisana 4:5; Gemona A - Kras A 5:3. V Zgoniku: Kras B - Azzurra B 3:5; Kras B - Rangers Ud 0:5. V Fiumicellu: Kras Open - S. Giorgio A 0:5; Kras Open - Sakura Mejo 5:3 PLANINSKI SVET Polaganje venca v dolini Glinščice Bliža se dan ko se s spominom poklonimo preminulim svojcem in prijateljem. Zato vabi SPDT na spominski pohod, ki bo v soboto, 31. oktobra 2009. Zbirališče na trgu v Boljuncu ob 14. uri. Izlet v Baško grapo Planinsko društvo Podbrdo bo priredilo v sodelovanju z Društvom Ba-ška dediščina in Kulturnim društvom Podbrdo, v soboto, 24. oktobra 2009 spominsko svečanost ob petdesetletnici prevzema koče na Črni prsti, ki nosi ime po Zorku Jelinčiču, narodnjaku in borcu za pravice teptanih. V počastitev spomina na svojega prvega povojnega predsednika in velikega rodoljuba, se bo slovesnosti udeležilo tudi Slovensko planinsko društvo Trst. Slednje bo svojo prisotnost na svečanosti združilo z zanimivim, avtobusnim izletom v Baško grapo. Avtobus bo odpeljal ob 7.30 s trga Oberdan oziroma ob 7.45 s trga v Se-sljanu proti Podbrdu in naprej na Soriško planino. Od tod se bodo pohodniki povzpeli na 1602 m visok Možic, ki nudi čudovit razgled na gorenjsko in na primorsko stran, se bodo spustili na sedlo Vrh Bač, kjer si bodo ogledali številne objekte bivše rapalske meje. (Za ogled številnih zanimivih podzemnih zaklonišč, so potrebne ročne svetilke.)V vasi Bača pri Podbrdu sta predvidena dva zanimiva ogleda: razstave Bača skozi čas in hišnega muzeja. Krajšemu sestopu v Pod-brdo, bo sledilo kosilo. V popoldanskih urah pa se bodo izletniki udeležili že omenjene spominske svečanosti. Predvidene so približno tri ure hoje, vendar pot je zanimiva in ne naporna. Za pojasnila in prijave lahko pokličete na tel.št. 040/220155 (Livio) ali na tel št. 040/2176855 (Vojka). Kucelj Skupina petnajstih planincev SPDT smo se v nedeljo zjutraj zbrali pri spomeniku v Križu. Cilj izleta je bil Kucelj, najvišji vrh Čavna, to je južni rob planote Desno: Pohodniki SPDT pred kočo Antona Bavčarja na Čavnu; spodaj: udeleženci čezmejne kolesarske pobude Societa' Alpina delle Giulie Trnovskega gozda. S travnatega Kuclja se odpira čudovit razgled na Vipavsko dolino, Kras, Tržaški zaliv, Goriško ravan in Furlansko nižino. Na območju Kuclja najdemo srednjeevropsko, ilirsko, alpsko in tudi sredozemsko rastlinstvo. Iz Križa smo se peljali do Ajdovščine, Lokavca do Predmeje. Pri zapuščenem kamnolomu pod Črnimi skolji, smo začeli naš pohod proti zahodu pod strminami Čavnske planote. Položna pot pelje v barvani gozd, po meliščih in travnatih pobočjih do poti, ki zavije strmo na Kucelj. Pot je ena izmed najlepših razglednih poti v našem okolju. Na vrhu nas je presenetil pravi zimski dan z burjo in snegom. Temperatura je dosegala ledišče, naša oprema pa ni bila primerna za zimske razmere, tako smo se iz vrha naglo napotili proti koči Antona Bavčarja na Čavnu. Malica in topli čaj sta pripomogli temu, da smo se ogreli in nabrali moči. Pohod je trajal pripližno pet ur. Tura je bila še kar prijetna, čeprav v pravih zimskih razmerah. (L. S.) Pedali brez meja V soboto, 17. oktobra, se je v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu pri Trstu odvijalo 2. vsedržavno sre- čanje turnih kolesarjev, ki delujejo v okviru italijanske planinske zveze (CAI). Tokrat ga je, ne slučajno, organizirala turnokolesarska sekcija (gruppo Vulkan mtb) tržaškega planinskega društva (Societa. Alpina delle Giulie CAI). Že v sami krilatici (Leto dni od uradnega priznanja... in Gorsko kolo zbližuje narode...)je bila zaobjeta vsa vsebina srečanja, predvsem umeščanje turnega oz. gorskega kolesarstva v normativne okvire matičnih planinskih društev in zveze in čezmejno sodelovanje oz. spoznavanje tovrstne prakse pri nas, še posebej glede na dejstvo, da je po padcu meddržavnih meja rekreacijska in športna dejavnost ravno na tem čez-mejnem območju precej oživela. Organizator je k sodelovanju povabil vrsto slovenskih planinskih društev in PZS (ne gre prezreti dejstva, da so vabila prispela v slovenskem jeziku). Na srečanju so tako, poleg domačih udeležencev in članov društev in seveda gostov iz vse Italije, sodelovali tudi predstavniki Kolesarskega odseka OPD Koper, predsednik Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Jože Rovan in avtor nedavno izdanega kolesarskega Vodnika po Dolini Soče iz Tolmina. Predstavljena je bila vrsta posameznih tem, od problematike vožnje in sobivanja z drugimi obiskovalci v narodnih parkih do uporabe poti in prehodov v naravi s strani različnih uporabnikov, do vprašanja označevanja in signalizacije po različnih regijah. Sledil je kratek prikaz položaja kolesarjev pri nas, tako na nivoju države kot na lokalnem; še posebej je bila izpo- stavljena naša izredno restriktivna zakonodaja, ki kolesarje, čeprav ekološko najbolj neoporečne udeležence v prometu, enači z motoriziranimi udeleženci. Predsednik OPD Koper Aldo Zubin je na kratko predstavil delovanje domačega kolesarskega odseka, ki sodi zagotovo med najstarejše pri nas, avtor Vodnika po dolini Soče Leon Le-ban pa je razčlenil vso problematiko uporabe kolesarskih poti, na katero je naletel pri pisanju vodnika. Po zaključku uradnega dela se je razvila živahna debata, ki se je zavlekla do poznih večernih ur. Naslednji dan, v nedeljo, je bil organiziran skupni kolesarski izlet po obmejnem krasu in na Kokoš, kjer so udeleženci še enkrat izrazili zadovoljstvo nad uspešnim srečanjem in se dogovorili za nadaljnje, glede na izražene skupne interese nedvomno plodovito, sodelovanje. (Valter Valenčič) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. oktobra 2009 21 nogomet - Deželni pokal za 2. in 3. AL Primorje praznih rok Doberdobska Mladost kljub porazu še v igri Primorje - Pieris 0:1 (0:0) PRIMORJE: Maganja, Mihic, Zidarich, Pulitano, Merlak, Tomasi, Ferro, Sardoč, Pauletic (od 55. Puzzer), Mescia (od 45. Pipan), Siccardi (od 79. Antoni). Trener: Gu-lič. Na tekmi v Žavljah, proseški Ervatti je namreč brez razsvetljave, je Primorje potegnilo krajši konec in tako nima več možnosti za uvrstitev v polfinale. V 2. krogu drugega dela deželnega pokala za 2. amatersko ligo je z edinim golom v drugem polčasu zmagal Pieris. V prvem polčasu so igrali boljše rde-če-rumeni. V napadu je bil zelo dejaven Sic-cardi, ki pa pred nasprotnikovimi vrati ni bil natančen. V 41. minuti se je zadetku približal še Pulitano. Njegov strel pa je za las švignil mimo vrat. V drugem polčasu pa so stopili v ospredje gostje, čeprav so se le malokrat nevarno predstavili pred vrati Maganje. Edini gol na tekmi je padel v 67. minuti, ko so branilci Primorja po podaji s kota v kazenskem prostoru pozabili na nasprotnikovega napadalca. V nadaljevanju je Primorje pritisnilo na plin in skušalo izenačiti. Guličevi fantje so večkrat neuspešno streljali proti vratom. Ostali izid: Sistiana - Muglia 1:2. Vrstni red: Muglia 6, Pieris 4, Sistiana 1, Primorje 0. Prihodnji krog (11.11.): Sistiana - Primorje. Roianese - Mladost 4:1 (2:0) STRELEC ZA MLADOST: Radetič v 55. min. MLADOST: Custrin, Batistič, Radetič, Zotti, E. Zorzin, C. Zorzin, Bagon (od 60. Bressan), Visintin (od 45. Ferletič), Bensa (od 45. Gagliano), Vitturelli, Ferlez. Trener: Sambo. IZKLJUČEN: Sambo v 89. min. Doberdobska Mladost je v 2. krogu drugega dela deželnega pokala za 3. amatersko ligo na Opčinah visoko izgubila proti Roianeseju. Tekma je bila vse prej kot lepa. »Skazil pa jo je tudi sodnik, ki je sodil pod vsako kritiko,« je bil po tekmi kritičen trener Mladosti Fabio Sambo, ki je moral zaradi protestov tudi predčasno v slačilnico. Gostitelji so že po prvem polčasu vodili z 2:0 (dve napaki vratarja Custrina). V drugem delu so gostje zmanjšali zaostanek z Radetičem in nato poskusili izenačiti, toda neuspešno. Roianese je še dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo in tekme je bilo konec. Kljub porazu je Mladost še v igri za uvrstitev v polfinale. Ostali izid: Lucinico - Sagrado 2:1. Vrstni red: Roianese 6, Mladost 3, Lucini-co 3, Sagrado 0. Prihodnji krog (11.11.): Sagrado - Mladost. Branilec Primorja Mitja Merlak med dvema nasprotnikovima igralcema (arhivski posnetek) kroma mladi vratarji V Romansu na treningu s Samirjem Handanovičem Mladi vratarji, letniki od 1994 do 2001, bodo v ponedeljek imeli edinstveno priložnost, da trenirajo z ramo ob rami z vratarjem slovenske članske reprezentance in Udineseja Samirjem Handanovičem ter s trenerjem vratarjev videmskega A-ligaša Lellom Senatorejem. Letošnji prvi staž na temo »Prijem žoge«, ki ga organizira društvo scuolaportieri.it v sodelovanju s klubom Pro Romans, se bo odvijal na nogometnem igrišču »Calligaris« v Romansu od 16. ure dalje. Organizatorji bodo najprej predstavili društveno pobudo, trening pa se bo začel ob 17. uri in po trajal približno dve uri. Trening si bodo lahko ogledali tudi trenerji vratarjev. Več informacij dobite na spletni strani www.scuolapor-tieri.it. Vpišete pa se lahko po elektronski pošti: info@scuola-portieri.it ali pa pokličete na telefonsko številko 3488073140. mladinski nogomet - Prvenstvo cicibanov Na Goriškem uspešni Dobri nastopi Juventine A, B in C - Na Tržaškem sami porazi - Sovodenjci danes Z derbija prejšnjega kroga med Bregom in Vesno B v Dolini kroma Prikaz filmov o športu za dijake znanstvenega liceja Franceta Prešerna Pred dnevi je v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu potekala matineja, posvečena filmski ustvarjalnosti na področju športa. Udeležili so se je vsi dijaki znanstvenega liceja Franceta Prešerna, ki so si v dveh izmenah lahko ogledali najpomembnejše nagrajene posnetke in kratkometražne filme s področja športa. V krajšem uvodu srečanja je časnikar Saša Rudolf podčrtal pomen tovrstnih izmenjav in izkušenj na temo športa, ki je - tako ali drugače - pomemben delež vsakdanjega življenja, predvsem zaradi vsebin, ki jih šport zna in zmore ponuditi. Srečanje sta suvereno vodila Damjan Košuta, dijak petega A razreda in Beno Hvala, novinar, svetovno priznani režiser neposrednih televizijskih prenosov, direktor zavoda Šport in mediji ter član Slovenske olimpijske akademije in Olimpijskega komiteja Slovenije. Beno Hvala je s pomočjo sodelavcev predstavil 14 krajših filmov z različno športno tematiko: olimpijske igre v Pekingu, želja po miru v državah, v katerih divja vojna, sanje dečka o športnih uspehih, adrenalin v ekstremnem športu, najboljši slovenski športniki in druge. Dijaki so tudi pozorno spremljali intervjuja z zamejskima jadralcema Jašem Farnetijem in Simonom Sivitz-Košuta ter slovenskim olimpijskim prvakom v gimnastiki Mirom Cerarjem, ki je bila navzoč na srečanju. Na srečanju so bili prisotni tudi predsednik ZSŠDI-ja Jure Kufersin, članica izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije Sonja Poljšak in odbornik za šport Pokrajine Trst Mauro Tommasini. Ravnateljica Znanstvenega liceja Franceta Prešerna prof. Loredana Guštin je v svojem uvodnem nagovoru pozdravila pobudo in se zahvalila vsem gostom, prizadevnim dijakom 5.a razreda, ki so bili v dragoceno pomoč izvajalcem, gostitelju župniku g. Milanu Nemacu ter g. Mariu Šušteršiču, ki je ob Saši Rudolfu poskrbel za dragoceno organizacijsko pomoč in posredovanje. (Damjan Košuta 5.A ZL F. Prešeren) Na sliki: Saša Rudolf, Beno Hvala in Miro Cerar Konec tedna ni bil najboljši, vsaj kar zadeva rezultatov, za cicibane ekip naših društev na Tržaškem. Vsi so namreč izgubili. Precej boljše je bilo na Goriškem, kjer so Juventinine ekipe igrale zelo dobro in skoraj vse zmagale. Sovo-denjci bodo danes ob 17. uri na domačem igrišču gostili Pro Gorizio. Zaradi derbija Juventina-Vesna bodo cicibani štandreškega društva v soboto igrali v gosteh: Juventina A v Mošu, B ekipa v Štarancanu, C pa v Ronkah. V Repnu pa bo isti dan (ob 16.00) na sporedu slovenski derbi med Krasom in Vesno B. Opicina B - Kras 9:1 (5:0, 1:1, 3:0) KRAS: Gruden, Suppani, L. Carli, G. Carli, Vidali, Vurri, Leniša, Smotlak (1 gol), Calzi, trener Malnar. Vesna B - Altura B 0:6 VESNA B: Rodella, Del Latte, Ac-harya, Dekovič, Golfetto, Vattovaz, Na-bergoj, Zennaro, Matuchina, trener Zucca. Cgs C - Breg 5:1 BREG: Franco, Maver, Segarelli, Harej, Antinozzi, Gruden, Lorenzo, Gargiuolo (1), Baiano, Hervat, trener Stojkovic. Vesna A - San Luigi A 2:5 VESNA A: Fornasari, Nabergoj, Košuta, Celea, Vasquez, Majcen, Auber (1), Vattovaz (1), Covarelli, Grison, Hu-su, trener Bencic. Juventina C - Staranzano 4:4 (3:1, 1:3, 1:1) JUVENTINA C: Bigai, Solinas, Devetak, Santoriello (1), Zoggia (1), Bal-larini, Famea (2), Pelicon, Imbrogno. Juventina B - Sistiana 8:0 (3:0, 3:0, 2:0) JUVENTINA B: Cossi, Falanga, Terčič (1), Serplini (1), Marassi (1), Os-so, Kerpan (2), Solinas (1), Famea (2), Mucci. Audax - Juventina A 4:2 (2:1, 1:0, 1:1) JUVENTINA A: Barone, Tonani, Malič, Lutman (1), Ballarini, Trevisan (1), Santoriello, Dario, Russo. Juventina A - Lucinico 11:0 (4:0, 5:0, 2:0) JUVENTINA A: Barone, Tonani, Malič (3), Lutman, Sarullo (3), Trevisan, Dario, Serplini (2), Kerpan (1), Maras-si (2). Audax - Juventina B 2:8 (0:1, 2:4, 0:3) JUVENTINA B: Cossi, Falanga, Terčič, Osso, Serplini (2), Marassi (3), Kerpan (3), Marconato, Mucci, Bernar-dis. košarka - U19 Jadran ZKB gladko izgubil v Krminu Alba Krmin - Jadran Zadružna kraška banka 78:52 (25:13, 43:21, 59:40) JADRAN: Semolič 14, Košuta 19, Valentinuz 4, Rauber, Daneu 3, Longo, Gregori 10, Moscati, Starec 2, Majovski, trener Danijel Šušteršič. TRI TOČKE: Daneu in Košuta 1. Jadranova vrsta, ki v deželnem mladinskem prvenstvu nastopa z rosno mlado postavo pretežno letnikov 1994, je po povprečni igri gladko izgubila v Krminu. Nasprotniki so bili starejši, telesno močnejši (izstopala sta zlasti dva visoka posameznika) in bolj izkušeni. Goste so pustili za sabo že ob koncu prve četrtine: v Jadranovem taboru sta pešali natančnost v napadu (napake in izgubljene žoge) in obramba v igri 1:1. Najboljša je bila tretja četrtina, ki so jo Šu-šteršičevi fantje dobili s 16:19 po zaslugi devetih zaporednih Semoličevih točk. Seveda pa je bilo to premalo za preobrat. Ostali izidi 2. kroga: Ronchi -Santos 52:76, Salesiani - Fogliano 66:42, Ardita - Falconstar 92:30, Barcolana -Goriziana 93:59. Vrstni red: Ardita, Barcolana in Sa-lesiani 4, Alba, Fogliano, Ronchi in Santos 2, Jadran, Falconstar in Goriziana 0. INVALIDSKI ŠPORT Balinarji Sklada Mitja Čuk so se dobro odrezali Balinarji VZS Sklada Mitja Čuk so prejšnji teden v Ajdovščini nastopili na balinarskem mitingu, ki ga je priredil ARS Delovni center Ajdovščina Vipava. Prisotnih je bilo več kot 100 balinarjev 22 zavodov, ki so tekmovali v ekipni konkurenci, posmično pa v zbijanju in bižanju. Gojenci VZS, ki so tekmovali samo posamično, so se zelo dobro odrezali. V zbijanju sta naša predstavnika osvojila srebrno kolajno z Gabriello Destradi med ženskami in Adrianom Gorzo v moški konkurenci. V bližanju pa so se balinar-ji VZS takole uvrstili: 3. Patrizia Bran-dolin, 4. Roberto Sancin, 8. Giuliano Maurel. Spremjevalki ekip sta bili Ester Tomažin in Melita Malalan. Tekmovanje se je odvijalo na odprtem, saj je bilo vreme krasno, kar je tudi pripomoglo, da je bilo vzdušje med udeleženci vedro in veselo. Gojenci VZS se sedaj že pridno pripravljajo na drugi pomemben športni dogodek, na košarkarski turnir, ki bo 28. novembra v Ljubljani. Pod vodstvom trenerjev Sandija Stefančiča, Marka Švaba in Daniela Radettija pridno vadijo Patri-zia Brandolin, Sandro Schergna, Fran-cesca Sfreddo, Giuliano Maurel, Patrik Rebula, Lorenzo Corbelli, Stojan Jelenič in Maura Spazzali. (lako) Na fakulteti za strojništvo -smer letalstvo v Ljubljani je diplomiral Primož Rogelja Čestita mu ŠD Kontovel □ Obvestila SK DEVIN prireja Smučarski sejem v Sesljanu 41 /d. Zbiranje 4. in 5.novembra (10.30-19.00), prodaja vsako soboto in nedeljo od 7. do 29.novembra od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.ure. Informacije na : info@skdevin.it ali 040 209873 AŠD SK BRDINAv sodelovanju s smučarsko komisijo pri ZSSDI, vabi na predstavitev nove elanove smučarske opreme za sezono 2009/2010, ki bo v četrtek, 29. oktobra, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vabljeni! PRI TENIŠKI SEKCIJI AŠZ GAJA na Padričah so se začeli tečaji za osnovnošolce in nižješolce. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pokličite na tel. št.: 389-8003486 (Mara). AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v Domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 3475292058. 22 Četrtek, 22. oktobra 2009 ŠPORT / jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 1020 ,„OSLn STOCKHOLM 3/3 u 4/8 , SKOPJE O 1/12 v C Danes bodo začeli dotekati vlažni jugovzhodni vetrovi, Nad zahodno polovico Evrope je obsežno območje niz- dosegla nas bo izrazita atlantska fronta. Jutri se bo poglobil atlantski ciklon, ki bo lahko vplival na vreme na severnem Jadranu, tako da se bo vremensko stanje le počasi izboljševalo. kega zračnega pritiska. Frontalna motnja se od zahoda le počasi pomika proti Alpam. Z jugozahodnikom doteka nad naše kraje toplejši in bolj vlažen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 18.07 Dolžina dneva 10.36 bioprognoza Vremenski vpliv bo danes močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. V noči na petek bo obremenitev prehodno oslabela. plimovanje Danes: ob 5.29 najnižje -5 cm, ob 11.33 najvišje 35 cm, ob 19.02 najnižje -38 cm. Jutri: ob 1.59 najvišje 8 cm, ob 5.36 najnižje 2 cm, ob 11.40 najvišje 26 cm, ob 19.58 najnižje -29 cm. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 12.15 in zatone ob 20.32 morje Morje skoraj mirno, temperatura morja 18,1 stopinje C. temperature v gorah oc 500 m...........13 2000 m . 1000 m ..........14 1500 m............9 2500 m ............ 4 2864 m ............ 2 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. O GRADEC 7/17 M. SOBOTA O 7/16 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo zjutraj prevladovalo spremenljivo vreme. Tekom dneva se bo lahko nekoliko pooblačilo zlasti na vzhodu. V Juljiski krajini bo lahko tudi deževalo, možna bo tudi kakšna nevihta z močnejšimi nalivi. Ob morju bo lahko zapihala okrepljena burja. V noči na petek bo dež ponehal in dopoldne bo suho. Na Primorskem bo zapihala burja. Popoldne ter v noči na soboto bo od juga postopno spet začelo deževati, le v zahodnih in ponekod v severnih krajih bo ostalo suho. Dež bo v soboto dopoldne postopno ponehal. Burja bo oslabela. POZOR! STARTAMO Z ZMAGOVALNIMI CENAMI! PEUGEOT PRAZNUJE USPEHE* NA PRVENSTVU RALLY IN NA DIRKI 24 UR LE MANSA TER PONUJA ZMAGOVALNE CENE NA VSEH VOZILIH. Zmagovalne cene POHITI, PONUDBA VELJA SAMO V OKTOBRU. PRIČAKUJEMO TE TUDI V NEDELJO. PEUGEOT priporoča TOTAL *. Italijanski zmagovalci v kategoriji"Costruttori Rally 2009". Prvi uvrščeni na dirki 24 ur Le Mansa 2009. Informacije po Direktivi 1999/99/ES mešana uporaba goriva: najnižja 207 1.6 16V 90 CVHdi 4,3 I/100 km; najvišja 207 SW ECO GPL 1.4 8V 75 CV 8,21/100 km. Emisije C02 na mešanih poteh: najnižje 207 1.6 I6V 90CVHDi 115g/km; najvišje 308SWCIEL2.0 l6VHDi FAP® 136 CV 187 g/km. Pobuda podvržena omejitvam. Cene za 207 1.4 75 CV ECO GPL 3 vrata in 308 Premium 1.6 HDi FAP* 5vrat 90 CV vključujejo državne ekospodbude za rabljena vozila in prispevek Peugeot Cene za 3008 Premium l.6VTi 120 CV vključujejo prispevek Peugeot. Pobuda velja do 3 l/l0/2009.Zavozilo 308 pobuda velja samo za registrirana vozila do 3 l/l0/2009.Slike so informativnega značaja. 7 PEUGEOT Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič trst, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 gorica, Majnica 12, tel. 0481391808 tržič, ul. Tlmavo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. oktobra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pot v vesolje - Vesoljska postaja 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affrai tuoi 21.10 Nan.: Don Matteo 7 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 6.25 Aktualno: Capitani in mezzo al mare 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Variete: Scalo 76 Talent 17.20 Nan.: Las Vegas 18.05 Dnevnik - Kratke vesti, športne vesti in rubrike 19.00 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. San-toro) 23.35 Aktualno: Palco e retropalco - Not-ti amare 0.55 Aktualno: Il cartellone di Palco e retropalco 1.05 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 15.10 15.15 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Cominciamo Bene Estate Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Tg3 Chiediscena Le storie - Diario italiano Nad.: Vento di passione 19.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in rubrike Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda - Melevisione 15.40 16.00 17.00 18.10 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.25 0.00 1.10 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.45 17.20 19.35 20.30 20.55 Nan.: Zorro Tg3 GT Ragazzi Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Le storie di Agrodolce -Aspettando la nuova serie Nad.: Un posto al sole Dnevnik Film: Windtalkers (voj., ZDA, '02, r. J. Woo, i. N. Cage) Variete: Parla con me Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Off Hollywood - Festa del Cinema di Roma Rete 4 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Vorrei non essere ricca (kom., ZDA, '64, r. J. Smight, i. S. Dee, R. Goulet) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Šport: Nogometna tekma, Fulham - Roma, evropska liga Film: Syriana (dram., ZDA, '05, r. S. Gaghan, i. G. Clooney) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nočni dnevnik in pregled tiska Canale 5 8.40 9.55 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: Dr. House (i. H. Laurie) Aktualno: Terrra! Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.30 8.55 9.30 10.20 11.20 12.15 12.25 15.20 16.20 17.10 19.30 20.05 20.30 21.10 22.30 23.15 1.45 13.40, 17.45 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: A-Team Nan.: Starsky & Hutch Nan.: The Sentinel Aktualno: Secondo voi 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Gossip Girl Nan.: Il mondo di Patty Nan.: iCarly Nan.: La vita secondo Jim Risanke: Simpsonovi Kviz: Il colore dei soldi Film: Chiedimi se sono felice (kom., It., '00, r. - i. A. Baglio, G. Storti, G. Poretti) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno Nočni dnevnik ^ Tele 4 9.00 Domani si vedra 9.30 Dokumentarci o naravi 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.55 Aktualno: La Provincia ti informa 13.15 Aktualno: Consigliando 13.55 Variete: ... Mescola e rimescola 14.30 Klasična glasba 16.00 Tg 2000 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Aktualno: A casa del musicista 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Cold Squad 22.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.30 Aktualno: In contatto ...con la Trieste Trasporti 0.00 Film: Legami di sangue (dram., '89, r. P. Masterson, i. G. Giannini, J. Roberts) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 0.05 1.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il ponte di Remagen (voj., ZDA, '69, r. J. Guillermin, i. G. Segal, B. Gazzara) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District 0.35 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: L'ultimo imperatore (dram., It./V.B./Kit., '87, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen) Variete: Victor Victoria Nočni dnevnik 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson 9.35 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.15 Nan.: Berlin Berlin (pon.) 10.45 Turbulenca (pon.) 11.35 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hotel poldruga zvezdica (pon.) 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Kratki dok. film: Karateistka Aša (pon.) 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Jasno in glasno 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 21.00 Dok. oddaja: 20 let po padcu železne zavese 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 22.10.1991 (pon.) 0.00 Dnevnik (pon.) 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 2.20 Zabavni infokanal 7.30 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 22.10.1991 7.55 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 8.25 Na lepše (pon.) 8.55 Seja državnega zbora (prenos) 16.00 Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor 16.30 Pomagajmo si - Oddaja Tv Koper 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 To bo moj poklic 18.00 Nan.: Želite, Milord? (pon.) 19.00 Družinske zgodbe (pon.) 20.00 Trije velikani jadranja 20.25 Nog. odd.: Pozdrav Afriki (pon.) 21.00 Glasgow: Nogometna tekma evropske lige, Celtic - Hamburg (prenos) 22.55 Nad.: Ljubice (pon.) 23.45 Nogomet: Evropska liga (povzetki) 0.15 Film: Ed Wood (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.15 Potopisi 15.45 Dok. oddaja: City folk 16.15 Folkest 2009 16.50 Alpe Jadran 17.15 Pogovorimo se o... 18.00 23.20 Pomagajmo si 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Glasb. oddaja: In orbita 20.30 Film: Key Largo (ZDA, '48, i. H. Bogart, L. Bacall) 22.50 Minute za... 23.55 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Obiskala nas je teta jesen 18.45 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 22.45 Monitor (pon.) 0.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00-22.00 60-letnica RK; 22.30 Od glave do repa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Jezikovni pogovori; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Za nov dom zadostuje samo izlet v Villesse. 21.oktobra se odpre nova IKEA v kraju Villesse, v Furlaniji-Julijski krajini. Pot v IKEO se splača, IKEA se odpira v kraju Villesse. 33.000 m2 idej za dom po nizkih cenah, kjer boste vedro našli ustrezno rešitev za vase potrebe. Pričakujemo vas! L. lu t i 3 i i i NOVA TRGOVINA i O Í «9ua ITALIJA - IT O toxica CO'ití v IKEA VILLESSE, ITALIJA Via Cividale Avtocesta A4 TO-T5, izvoz Villesse Pon,-ned: 10.00 - 20.00 www.IKEA.it/villesse