Dopisi. Iz celjske okolice (Nekaj o našem okr. zastopu.) Nek radovednež bi v ,,Slov. G." rad zvedel, zakaj okr. zastop celjski letos, ko je toliko snega, ne da po okr. cestah snežnega pluga vle6i. Snega je po ravnini po pol sežnja in se ve5 na debelo. V mesto Celje mora pribajati 8 živežem za mestjane, pa tudi k uradom veliko ljudi. Spodobilo bi se tedaj, da bi okr. zastop toliko razuma pokazal, in ljudern z a n j i h o v e d e n a r j e pot pogladil. Ta liberalni zastop pus5a to delo Tistemu, ki mu ne bo tieba krajcarja za to delo pla5ati. — Pa jaz vem za uzrok, ki brani celjskemu okr. zastopu s plugom na beli dan — in ta je: pomanjkanje takega pluga. Vsak kočar ima lopar ali lopato, da se okoli hiše sneg odme6e, le okr. sastop celjski si ne more snežnega pluga pripraviti, akoravno pobira 19 % na" klade. Tedaj je celjski okr. zastop varčen. Žalibog! da se taka varČnost na drugi strani ne kaže. V spomladi bo popravljal niO8t 6rez Voglajno v Teharjih. Prora5un je bil izdelan in javna dražba razpisana. Toda prora5un in pogodbe niso bile posebno prijetne, ker ee nikdo oglaail ni, ki bi hotel delo prevzeti za kakih 2000 fl. in 5rez. Zatoraj bode okr. zastop sani most popravljal, ki bo gotovo več stal, kakor je v proračunu; zakaj, liberalni računar okr. zastopa celjskega lebko re6e; ako ni mogel nikdo po precenjenem prora6unu mosta^popravljati, ga tudi okr. zastop ne tnore! Se nekaj o var5nosti celjskega okr. zastopa. Omenjeni zastop daje po celem okraju krave in telice za pleme popisati, da bi izračanil, koliko potrebujejo plemencev — b i k o v. To vse, je vse bvale vredno, le na6in, po katereni si atevilo pridobiti bo6e, se davkovpla5ujo6emu kmetu ne more dopasti. Kajti krave in telice popisuje: 1. okrajni živinski zdravnik, ki dobiva razun svojega navad- nega plaSila kakib 5—6 gld. nadan; 2. kaki zaupni možje, ki zaslužijo na dan 2—3 gld.; pa 6udno, v celjskem okraju hodi mož se živinskim zdravnikom, kr nikder nobenega zaupanja nima. Kako je ta mož k terau poalu prišel, vejo le tisti, kteri take službe npod rokou prijateljsko oddaja; in 3. ud srenjskega odbora — brez plačila. — Ne6emo o tem govoriti, ;e le zimski pravi 5aa za to atevilenje. Zato si pa ti goapodje vejo pomagati, in popišejo pri eni hiai živino cele vaai  ali okolice. — To kravje popisovanje bo trpelo  kaka 2 mesca — tako si labko vsak prerajta, kako drage bike bodo zdaj srenje dobivale. — Ker je okr. zastop celjski tako skrben za število plodnib krav in potrebnih bikov, naj bi še  tudi dal popisavati revšino med ljudmi; naj bi poskušal poizvedeti, koliko ljudi si ne more oblačila pripraviti, da bi ob nedeljab k službi božji sli; naj poskusi število poizvedeti tistih stariaer, ki svojim otrokom ne morejo obutelje kupiti, da bi jih v aolo pošiljali itd. in ve5 hvaležnost in dobrega si bo pridobil, kakor pa 8 številenjem kravinbikov ali ne? — Vendar to je kaj druga ! Siromaštvo ljudi se itak oznanuje pri cerkvah po službi božji, bere se po 6asnikib — ko 8e tolikih zemljia6 in drugih stvari prodava za dolgove in za zaostale davke. To vse se lahko zve pri davkariji, pri sodniji in pri — dohtarjih. — Iz Pilstanja. (Nas Jož. Kožuh) je 6edaj od celjske okrožne sodnije nemilo zadet. Ta goljuf je imel pred nekimi leti, na Pilštanju svojo štacuno in je po 8voji zanikernosti skoro zapravil vse svoje imetje, in ostalo premoženje mu je bilo po dražbi prodano. Potem se je iz Pilštanja preselil v Črešnovce in pozneje v Marijo tia gori in tam tudi ni ni6 prida delal; neko leto pozneje se je priklatil ta goljuf blizo Pilatanja na Okič, in tam je za5el svoje poljufije napredovati. Pisaril je hamre5 fabrikantom in drugim trgovcem na vse kraje, da  je veliki trgovec, in tako je z lažnjivim piaanjem mareikterega ogoljufal, da mu je poalal blaga, ali pa dal aro, na kakošno blago, itd. in tako je on  ogoljufal nad 5000 gld.  Leta 1874 ao prišle jegove golfije na dan in  so ga v je6o zaprli. Po krivem pridobljeno blago je prodaval kouiur je mogel. Pred sodnijo pa je tožil le 4 gospode, da so kupovali blago od njega, kakor da bi bili le ti edini kup5evalci njegovega blaga; med temi so: Kandolini iz Studenice, KavSič^iz Poličan, g. C. A. Šmidt iz Kozjega in g. Jul. Smidt iz Pilštanja. Ko bi Kožuh pred sodniji vse tožil, kolikor jib je od njega kaj kupovalo, mogel bi se del celjskih me8tjanov kam preseliti, da bi imeli Kožubovi toženci v Celju prostora.  Znano je tudi našemu ljudstvu sploh, da gospodi Carl in Juliu8 Schmid s Kožubam v nobeai veliki trgovski zvezi atali niso. Kožuh je obsojen na 3 leta v težko je5o, in Kandolini na eno leto. G. G. A. Štnidt, trgovec iz Kozjega plača 100 gld., ali pa aedi 20 dni v je5i, in g. Jul. Šmidt, trgovec iz Pilštanja pa 25 gld. in to zavoljo tega, ker je le neko blago 8 Kožubom zamenjal, kupoval pa ni od njega ni6, kakor nam kaže eodnijsko preiskovanje. Tedaj je ono poroSilo v zadnjem nSl. Goap." krivo, ki pravi, da je g. C. A. Šmidt, iz Kozjega obaojen 20 dni v je5o, in g. Jul. Šmidt iz Pilsitanja pa 5 dni, to _i rea. Vrb tega je še g. C. Šmidt pritožbo vložil pri višji sodniji. Iz Slovenskih goric. Jareninaka posojilna zadruga še vedno hira, akoravno si glasoviti načelnik, Kassesnig, veliko prizadeva, jo na 5vrstejše noge od avojih postaviti. Hodi k poseatnikom, sili jih k pristopu 8 takimi besedami: nPristopite k nvor8chu88vereinu" ; premialite, da Vam j—a—z zamorem veliko akodovati, pa tudi veliko koristiti." So li to besede za zdravnika? Posestnik je pozneje rekel: V sili vendar moram po njega poslati, raji pristopim, kakor da bi ao v nevarno8t podal. Se nekaj! tudi so vsi udi zadruginega odbora pod prisego zavezani molčati o tem, kar se tamkaj sklepa, tako udi aami pravijo. Vendar se ne ve, kde, komu in na kaj so prisegli; toliko je gotovo, da prisega ne drži, ker 8e vse v najve5jo jezo tistega — inteligentnega gospoda izve. Kar je bilo v nGospodarju" stev. 6. povedano, da nekateri udi baje žirantov ue potrebujejo, je krivo; drugo je istina. Vaakeinu svoje! Iz Ruš. (Staroataduhovnikov) Lavantinske ikofije, 5. g. Janez Godina, duh. svet. in bivsi župnik v Rušah so 10. februarja po dolgi bolezni v 91. letu mirno v Gospodu zaspalj. Rajni 80 bili 27. aprila 1785 pri av. Jurju na Seavnici rojeni, 1815 za dubovna posveSeni; 1. 1865 so služili v Rušah zlato sv. meao, bili so tedaj črez 60 let duhoven. Pastirovali so kot kaplan 1 leto v Svicini, in 5 let pri sv. Lenartu v Slov. goricah za tem 80 bili 8 let kurat pri av. Jurju na Peanici, in 29 let župnik v Rušab, kder so od 1. 1858 v pokoju živeli spoštovani in ljubljeni od vaakega, kdorkoli jib je poznal. Posebno so jim bili udani jihovi nekdanji farmani, ki bo jih radi v jihovi dolgi bolezni obiskovali, ter tudi jihovega aprevoda vkljub velikemu snegn v obilnem številu se ndeležili. Za kar jim naj bo tukaj očitna bvala izre5ena. Rajnemu g. župniku pa želimo ve5ni mir in pokoj in ve5na Iu5 jim naj sveti! Od 8v. Lenarta v Slov. Goricah. (Volitvenska zmaga) se zaSenja nagibljati na našo slovensko stran. Vsaj v našem okraju ne dobi naaprotni nemškutarski kandidat od 46 glasov morebiti ne 5 ali celo nobenega. Kajti poprejšni rogovileži n. pr. Troji6ki Wolf, so poinrli, drugi ao pri volitvi volilnih mož propadli n. pr. sv. Barbarski Pezl in Kajnich, Roprčki Sollak, Antonski Alt. itd. Izvoljeni pa 80 skoro sami znani rodoljubi, vrli Siovenci, ki bodo doma6ina Slovcnca dr. Radaja izvolili, a ne nesposobnega Mibel Wretzla, ki ne ve prav ne nemški pa ne slovenski. Čudimo se le, kako še si tak človek sploh za 6astno meato deželnega poslanca oglasiti upa. Imena naših vo- lilnih niož so, kolikor mi je znano, sledeča: Šor- man Jak. Pravdi5 Jak. kaplun Jarčič. Kosar Ant. Rola Mat. Landergast Jari. kaplan Fideršek. Kram- pergar Jan. Ornik Mart. Šilec Jan. Omnlec Mart. Magdič Mib. Špindler Ant, Sarnetz Hein. Rantaša Jak. Šlaus Fr. Drozg Mat. Cu6ek Jan. Gosak Fr. Rotner Fil. Omik Fr. Golob Ant. Križan Leop. Šumar Mat. Petek Mat. Golob Vid. Šegula Jak. PeSovnik Jak. Purgaj And. PeSovnik Ferd. Fahrer  Joh. Čolnik Dom. Douik Fr. Kocmut Jan. Šala-  mun Jak. Rebernik Jak. Brli5 Jan. Krajnc Jau. Krajnc Joh. Dobaja Jož. Čolnik Jož. Fraa Jan. Ti bodo brez dvombe skoro vsi glasovali za na-  sega slorenskega kandidata dr. Radaja. Ravno  poizvemo, da 80 tudi v Slov. Bistriškem okraju za nas 8 r e 6 u o vršijo volitve — glaaoviti naš na8- protnik Soraak je propadel, tudi v Mariborskem okraju 8mo prodrli s atarimi domoljubi, a pridobili novih — zmaga bo tedaj takrat gotovo na 8lo- venski strani. Slišiino da bo volitev v aoboto 26. februarja ob devetih predpoldnem v jezdarski kosarni (Kavallerie-Kaserne) v 8t. Magdalenskem predmedtjn. Zato bo treba, da se naši volilni možje že v petek ve5er v Maribor podajo, kder  jib bodo ovdešnji Slovenci gotovo z veseljem spre-  jeli. Treba nam bo namre5 vsem ob devetiuri  na volišču biti, da izvolimo svoje može v imenitni volilni koiuisijon. Zato svetujemo našim volilnim možem iz drugih okrajev, naj se ne zanašajo na  železnico, ker je mogoSe, da se ta zakaani. Tudi  naj nibčc svojega volilnega lista doma ne pozabi.  Za drugo bo že naš volilni odbor v Mariboru skr- bel. Živili Slovenci in jihov kandidat g. dr. Radaj! Iz Pohorja. (Za naše volilne možepa tudi za naše poalance nekaj.) Situe volitve za volilne može v nažem okraju se vršijo. Volitva za deželnega poalanca je pred durmi. Znana sta že nasprotna kandidata, za nem5ursko etran : znani (bogati) VVretzl; za slovensko stran u5eni Dr. Radaj. Volitveua vojska se je začela, ktera gtran bo zmagala, kdo ve? Naši Pohorci, ki 80 pred 5 leti zapeljaui od dobro znanih agitatorjev (ki iih bojda še ni nič sram) volili zdaj tako zloglasnega Biandstetterja, se sramujejo in jim je žal — ali kaj poruaga kes ali grevenga po smrti? Da so Pohorci pred 5 leti poslušali svoje prave, resuiSne prijatelje — nebi bilo treba zdaj tote 8itne volitve, nebi imeli stroškov in potov pa tudi velike sramote ne, da so izvolili arestanta Brandatetterja, Po tej britki skusnji ne ostane Poborcem drago, nego da zdaj vsi — od podnožja do vrhunca Pohorskega — kakor eden mož volijo narodnega od veljavni h možev pripo r oSenega dr. Radaja, rojakadomaciua. Tako bodo svojo prejšno zmoto v^aj nekoliko popravili in izbrisali madež, ki jih grdi. Pa tudi izvoljeui po slanci bi morali imeti zmerom blagor ljudstva avojega pred o6mi. Ljud8tvo je katoliško, je slovonsko, je ubogo. To so 3 to5ke, okoli kterih naj se au5e V8a politika naaih poslancev ! V zbornicah pridejo na vrsto, verska, narodna in gmotna, gospodarska prašanja. V teh prašanjih naš poalanec ne ame trobiti v rog lažnjivega liberalizma, ampak mora stati na strani ljudstva, mora govoriti pa tudi glasovati katolisko, narodno in v povzdigo in napredek ljudskega gmotnega stanja. Nic ne dene, 6e poslanec ae svojim obnašanjem pri najboljši volji niSesar ne doseže, ker ostane v manjaini — ljudstvo si le dobro zapomni, kteri poslanec ima besedo in srce za nja; temu pa ostane najboljša tolažba, da je hotel pomagati Ijudstvu, pa ni mogel. Da je le volja poslan5eva dobra, mu bo tudi ljubezen ljudstva zagotovljena in ne bo se mu treba bati, da ga pri drugi volitvi ljudstvo zavrže, kakor re6, ki ni za nobeno rabo. Sirakuzanski kralj Dijoniz je velikokrat ponavljal: karkoli delas, vselej pomisli na kouec, in se je reail gotove smrti. Ko bi bil Brandatetter, poslanec žalostnega spomiua, tako ravnal, nebi zdaj sedel v je6i med goljufi in tati. Rešen bi bil politicne smrti — rešeni bi bili tudi rai tote volitre; bilo bi njeruu in uam pomagano — toda zdaj je prepozno — mrtev je za vaelej, nikdar nikoli ve6 ne bo sedel na sedežu poslanca. rDe mortui8 nonniai bene", to je o mrtnih se naj le dobro govori, ker pa ni5e8ar dobrega od njega ne vem — pa mol5im; volimo dr. Radaja! Pri8tavek. Program dr. Radaja, razvit pri št. Lenartakem shodu (glej 7 štev. Slov. Gosp.) mnogo sporuinja na g. Hermana, skušenega prijatelja Slovencev in neustrailjivega zagovornika našega na mrjoge strani res ubogega kmetskega ljudstva! Tem bolj tedaj priporo6amo kandidata dr. Radaja!