NAŠLOVJ Z BOLJŠO ORGANIZIRANOSTJO DO CENEJŠIH STANOVANJ stran 6 Leto XXXIV Št. 12 Murska Sobota, 1. aprila 1982 CENA 10 DIN VESTNIK MESEC (IN LETO) ČISTOČE Kakršen gospodar, tak ima hram Pa smo spet tam. Namreč, kjer bili lani. Le da zdaj menda ”e kaže več zgolj svariti, žugati ,n kazati s prstom na krivce, temveč se zateči k odgovorno-sl'. Pa ne megleni, navidezni, 'aki. bolj zaradi lepšega. Daj-",0ji ime in priimek! Napočil je april, ki je — Podobno kot lani — posebej »rezerviran« za varstvo oko-Hu. Nyjrien je na dlani: vsak nat bi pocedil — če že doslej ni ~~ pred svojim in hkrati skupnim pragom. Ali po Gogo-Hevi ironični opazki,v Revizorju: »Ne krivi zrcala, če slabo kaže.« Dramimo se le zlagoma, a vendarle. Da je 'eto 1982 na predlog skupšči-Pe Rdečega križa Jugoslavije Proglašeno za leto higieniza-in čistoče z daljnosežnim ^djerh: zdravje do leta 2000. Pas niti ni kaj prida vznemi-r"o. Na odločitev svetovne zdravstvene organizacije VwHO). da bodi obdobje od '9$l do 1990 desetletje vode (»brez barve ie in brez okusa, a življenjskega pomena«) pa smo takti ali tako malone po-zabili. (Spet so torej pobude Parale priti »od zgoraj«!?) Kaj (z)more ukreniti pomursko društvo za varstvo okolja? In seve vsi drugi? Da jih naštejemo: komisija za prostorsko planiranje in varstvo okolja pri medobčinski gospodarski zbornici, organizacije Rdečega križa, društva lovcev, ribičev, tabornikov, turistična društva, šole, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, posebej Dinos. Surovina. Komunala. Pa še — te kar spregledamo — raziskovalne skupnosti in družbenopolitične organizacije. Pri slednjih bi morale zaživeti posebne komisije za delovno okolje pri občinskih sindikalnih svetih in sveti za varstvo okolja pri občinskih konferencah socialistične zveze.. Spisek je potemtakem dolg, predlog. Pa bi bilo bržčas kar dovolj, če bi pod črto stalo: MI VSI. Torej, kaj lahko ukrenemo? Na rob lanskega meseca čistoče smo sila akcijsko in mobilizacijsko zapisali: Namen dosežen — tako naprej! In dobesedno: »Mladina, delovni ljudje in občani Pomurja so se v iztekajočem mesecu čistoče spet občutneje zganili." Gesla Ohranimo našo deželo čisto, torej niso vzeli le kot parolo, temveč spoznamo nujnost. Pa ne zgolj v mestnih središčih, temveč tudi nekaterih krajevnih skupnostih na podeželju in organizacijah združenega dela. Skratka kaže, da je akcija čiščenja okolja in zbiranja sekundarnih surovin, posebej steklenic in starega papirja, dosegla svoj namen in dodamo lahko: naj bo tako še naprej. Naj se z aprilom skrb za 'okolje ne neha, temveč nadaljuje nepretrgano. z nezmanjšano prizadevnostjo.« V zadnji (letos prvi) organizirani razpravi članov po-, murskega društva za varstvo okolja smo slišali, da se gremo — po sili razmer — .spel kampanjo. Nemara res. saj o kakršnikoli nepretrganosti in nezmanjšani prizadevnosti pri varstvu okolja ne more biti govora. Svetle izjeme so šole, vrtci in kakšna delovna organizacija. kjer se z zbiranjem . Odpadnega papirja in drugih odpadnih surovin ukvarjajo lakorekoč skozi vse leto. Če smo koga prezrli, naj ne bo zamere. Predobro vemo, kje X>as čevelj žuli. Se pravi, da bi bilo o onesnaževalcih in one- s n aže n c i h brez p red mč tno razglabljati. (Ste morebiti kdaj utegnili premisliti, da ima življenjsko okolje, ki si ga ustvarja človek, globok vpliv na njegovo psiho, njegovega duha? In da bi kaj lahko vzporedili onesnaženo okolje z. onesnaženjem duha človeka"). Če smo si skratka vsaj okvirno na jasnem, kaj pravzaprav hočemo — sicer pa bi si zdaj že morali biti — in kaj sodi v varstvo delovnega in življenjskega okolja, potem bi kazalo biti veliko pazljivejši, preden bomo sploh zagrabili. Minule izkušnje velevajo, da bi se morali nosilci — izvzemši inšpekcijske službe in organe za notranje zadeve, ki bdijo nad izvajanjem »očiščevalnih« predpisov, smo verjetno vse našteli — zanesljiveje dogovarjati in se zlasti uskladiti, kako bodo določeno aktivnost tudi izpeljali. V nasprotnem bo listo, uvodoma zapisano, prej puhlica in parola ali še bolje »klic vpijočega v puščavi«. kol pa dobronameren poziv. Pa spet ne le za april. BRANKO ŽUNEC Prvi april — začetek MDA V spomin na 1. april leta 1946, ko je mladina iz vseh krajev Jugoslavije začela graditi mladinsko progo Brčko-IBanoviči, je ta dan izbran za dan mladinskih delovnih brigad. Vendar pa mladinske delovne akcije segajo že v naš narodnoosvobodilni boj. saj so mladinci Bosanske Krajine ' že leta 1942 želi žito za borce, s čimer so nedvomno postavili I skromne, a nič manj pomembne temelje velikim povojnim delovnim zmagam mladine. Danes pa je to dan, ko povsod ustanavljajo mladinske I delovne brigade, ki bodo v poletnih mesecih sodelovale na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah po vsej Jugoslaviji, hkrati pa poteka vrsta manifestacij in lokalnih delovnih akcij, kjer mladi brigadirji delovno praznujejo svoj I praznik. Tudi mladi iz Pomurja se že dalj časa pripravljajo na L april, na dan mladinskih delovnih brigad, ki ga bodo obeležili s prvimi letošnjimi akcijami, za katere- se tako rekoč dogovarjajo v slehernih krajevnih skupnostih Lendavske, ljutomerske, gornjeradgonske in murskosoboške občine. Letošnje, že tradicionalno srečanje pomurskih brigadirjev bo v soboto. 3. aprila, ob 9. uri v Ljutomeru. Na tamkajšnjem nogometnem igrišču se bo zbralo več kot 200 brigadirk in brigadirjev ter brigadirjev-veteranov, ki bodo ob lej priložnosti opravili tudi manjšo delovno akcijo. Občinska konferenca zveze socialistične mladine iz Ljutomera, ki je organizator letošnjega srebanja pomurskih brigadirjev, pa ho pripravila tudi kulturni program, v katerem se bodo predstavili učenci osnovne šole Ivan Cankar iz središča i Prlekije. Gre namreč za celodnevni program te osrednje 1 prireditve pomurskih brigadirjev, ki bodo prikazali brigadirski način življenja in različne interesne dejavnosti, s katerimi so se že izkazali na številnih mladinskih delovnih akcijah širom naše domovine-in tudi v tujini. Vsekakor pa je L april, dan mladinskih delovnih bri-gad. tudi najboljša priložnost, da se ponovno preveri, kako potekajo priprave in organizacija mladinskih delovnih akcij. da bi na osnovi ocen proučili konkretno dejavnost na tistih področjih, ki morda še niso dovolj temeljito pripravljena. Lahko rečemo, da je pomurska mladina že pred časom Začela z evidentiranjem brigadirjev za letošnje mladinske delo vne akcije, predvsem glede evidentiranja vodstev posameznih mladinskih delovnih brigad. Povsod se namreč še kako dobro zavedajo, da je osnovni pogoj za izpeljavo zastavljenih programov na vseh področjih dela in življenja na letošnjih M DA zlasti ustrezna kadrovska in vsebinska pripravljenost mladinskih delovnih brigad, ki Se bodo udeležile akcij. Seveda pa odgovornosti zanje in uspeh MDB ne bi smele prevzeti le mladinske organizacije v okolju, ki je organizator MDB. temveč morajo svojo aktivno vlogo pri njihovi pripravi odigrati tudi vse subjektivne sile; na kar i nikakor nd bi smeli pozabiti. Letos se bodo pomurski brigadirji udeležili številnih mladinskih delovnih akcij, kjer bodo v glavnem opravljali i dela pri gradnji vodovodnega, cestnega, ptt in električnega omrežja na manj razvitih in obmejnih območjih naše republike in drugod po Jugoslaviji. Kot novost omenjamo j pionirsko regijsko brigado, katere nosilec je medobčinski 1 svet zveze socialistične mladine za Pomurje, ki bo sodelo- | vala na zvezni M DA »Suha krajina 82«. Murskosoboški brigadirji se bodo z mladimi iz pobratene občine Paračin udeležili M DA Beograd in v avgustu zvezne M DA Bjelina in republiške M DA Brkini. Na M DA v Belo krajino odhajajo ljutomerski brigadirji, radgonska mladina se bo udeležila zvezne M DA »Sarajevo 82«, lendavski brigadirji pa M DA »Streževo 82« v Makedoniji. Seveda pa bodo tudi v pomurskih občinah pripravili vrsto občinskih in lokalnih M DA. na Goričkem pa bo republiška M DA, kamor bodo prišli mladi iz drugih predelov. Tudi to dokazuje širino I mladinskega prostovoljnega dela, ki bo tudi v letošnjih I poletnih mesecih nedvomno dokazalo upravičenost svojega POLJA SO OŽIVELA Pred kmetijci je važno opravilo — pomladanska setev. Nanjo so se razmeroma dobro pripravili, saj ne manjka ne semen ne mineralnih gnojil, le s pogonskimi gorivi so tu in tam težave. Upajmo, da bodo tudi te odpravljene, saj bi bil velik nesmisel, ko bi bilo goriva dovolj za avtomobile, ne pa tudi za traktorje. Upajmo, da kmetijcem ne bodo preveč nagajali stroji, saj za nekatere znamke, zlasti iz uvoza, ni dovolj rezervnih delov. Računamo pa na lepo vreme. Skratka, prepričani smo, da bo pomladanska setev tako uspela kot jesenska. Foto: S. S. aktualno po svetu Gromiko v Beograd SREČANJE V BRUCKU V Celovcu in Železnem (Eisenstadtu) so objavili skupno sporočilo s tradicionalnega srečanja predstavnikov . madžarske, hrvaške in slovenske narodne manjšine v Avstriji, ki je bilo, kot vsako leto, v štajerskem industrijskem središču Bruck na Muri. Manjšine skupno ugotavljajo. da se po sprejetju tako imenovanega »zakona o narodnih skupinah« v letu 1976 njihov položaj ni izboljšal: »Izkušnje z izvajanjem tega zakona so še utrdile naše negativno stališče do njegovih določil«. Koroški Slovenci so ugotovili, da oblasti zakon zlorabljajo kot inštrument asimilacije in omejevanja slovenskega elementa v javnem življenju. Madžarski, hrvaški in slovenski predstavniki terjajo od avstrijske vlade, naj čimprej ustvari realno bazo za konstruktivne in enakopravne pogovore z narodnostnimi skupinami, da bi končno dobile ustrezne politične in gmotne možnosti za obstoj in razvoj. Združeni manjšinski predstavniki »se z vsem poudarkom zavzemajo za ustanovitev manjšinske gimnazije v gradiščanskem mestu Ober-wart«,je rečeno v sporočilu. Nadalje terjajo uvedbo dvojezičnega pouka v predšolskih Gospa Gandhi, odnosi med ZDA in Indijo so hladni kot običajno. Zaradi česa dve največji demokraciji ne moreta najti skupnega jezika? Ne verjamem, da so naši odnosi tako hladni, kot je zdaj • hladno vreme v ZDA. Ni dvoma, da bi bili lahko veliko boljši in da je v interesu‘obeh narodov, da bi bili. O zvroku za to je dolga in zapletena zgodba. Samo ameriško ljudstvo ali ameriška administracija poznata vzroke. Mi jih ne poznamo. Najbrž pa ste že sami opazili, da nekateri ljudje na zelo visokih položajih v Washingtonu, pa tudi druge ugledne osebnosti, govorijo o , ameriškem nerazumevanju Indije. Ali lahko poveste nekaj primerov takega „nerazume-vanja”? Večkrat se je pokazalo popolno nerazumevanje indijskih pozicij in razlogov, ki so nas pripeljali in osnovnošolskih javnih učnih ustanovah in so »proti izigravanju ene manjšine proti drugi«. S posebnim poudar-, kom ponavljajo, da 7. člen avstrijske državne pogodbe ni izpolnjen in da sta obstoj in razvoj narodnostnih manjšin v Avstriji »resno ogrožena«. Sporočilo se končuje z nujno zahtevo, naj Avstrija izpolni svoje mednarodne obveznosti in poskrbi za stalni Poljaki o svojem kmetijstvu Poljska je edina vzhodnoevropska socialistična država, v kateri povojni poskusi s kolektivizacijo kmetijstva niso prinesli nobenih rezultatov. V letih po vojni so poljske oblasti z dvema zakonoma določile zemljiški maksimum,' ki je 50 hektarov (v zahodnih ozemljih, ki jih je Poljska dobila po vojni pa 100 hektarov). Ker kmetijstva niso dovolj spodbujali so v zadnjih letih dajali letno po 6 milijard dolarjev za uvoz hrane. Na nedavnem zasedanju poljskega sejma (parlamenta) so ponovno postavili v ospredje nedotakljivost zemljiške posesti. Slednje so oblikovali v novem zakonu o kmetijstvu, ki ga ie sprejel sejem. Pravijo, da so dogovor o tem dosegli lani v pogovorih med predstavniki oblasti in Vaške solidarnosti, ki so jo ustanovili avgusta 1980. Na poljskem je 78 odst, obdelovalne zemlje v zasebni lasti. V žarišču dogodkov do tega, da zavzamemo drugačno stališe. Zadnji zgled je ameriška prodaja najhiodernejšega orožja Pakistanu. Ai mislite, da bi se zdaj, ko je v Beli hiši Ronald Reagan odnosi lahko izboljšali? Mislim, da je bil moj sestanek s predsednikom lansko leto v Cancunu koristen. Prepričana sem, da je Reagan s svojimi sodelavci le zvedel nekaj o naših skrbeh. Mnogi v ZDA so prepričani, da Indjja zavzema prosovjetska stališča. Zakaj je Indija postala tako blizu Sovjetski zvezi? Nismo si tako blizu, toda SZ nam pomaga, ko je potrebno, in je bila z nami, ko smo bili v težavah. V začetku, ko smo hoteli zgraditi našo industrijo, smo se obrnili na ZDA. Rekli so nam: „Ne želimo pomagati vladi, pomagali bomo samo zasebnemu sektorju.” Nihče na Zahodu nam ni hotel pomagati. SZ nam je dala pomoč in nam zgradila metalurgijo. Večina vaših velikih naftnih družb nam je rekla, da nimamo nafte. Obrnili smo se na Romunijo in SZ — in ti so nam našli nafto. SZ nam je vedno pomagala tudi v OZNh kadarkoli Zahod tega ni hotel storiti. Drugače pa je v vseh mednaro- Danske oblasti imajo velike težave z mladimi ljudmi, ki se nasilno vseljujejo v sicer zapuščene stavbe. Na sliki: prizor z neda-inega spopada danske policije z mladimi državljani v Kopenhagnu dialog. na katerega manjšine že dolgo čakajo. Kot seje zvedelo, so predstavniki madžarske manjšine poročali o izkušnjah s posvetovalnim »manjšinskim sosvetom«. ki so se mu lani na prigovarjanje vlade pogojno pridružili. Ugotovili so, da se s sosvetom njihov položaj ni spremenil — »razen obljub ni bilo ničesar«. ocenjuj tudi drugega dnih ekonomskih forumih Sovjetska zveza na strani Združenih držav. Tam nam ne pomagajo. Prepričana pa sem, da je SZ jasno, da brez stabilnosti v Indiji tudi ni stabilnosti v tem delu sveta. Mislim, da tega še niso dojele nekatere zahodne države. Ali to pomeni, da sovjetska politika v južni Aziji prispeva k stabilizaciji, amerKka pa povzroča destabilizacijo? Velike sile gledajo predvsem na svoje interese. Vojna v Vietnamu ni bila ravno prispevek k"stabili-zaciji. Menimo tudi, da pomoč, ki so jo dali Pakistanu, predstavlja poskus, da bi se Pakistan vrnil v zahodno interesno sfero. Pakistan je svoj čas pristopil k neuvrščenim državam, vendar imam vtis, da bo zdaj skrenil s te poti. Vemo za poročila o ohladitvi indijsko-sovjetskih odnosov. Ali je to točno? Vse to je zakuhal tisk ali tisti, ki imajo pri tem svoje interese. Naši odnosi s SZ so natančno takšni, kot so bili. V ZDA se ustvarja vtis, da delamo tisto, kar dela Sovjetska zveza, ali da se ravnamo po njenih nasvetih. Nikoli. Smo popolnoma neodvisni, ker pripadamo vnik ZS71. Mirko Kalezič/ »To bo obisk v okviru izmenjave mnenj na visoki ravni. kakršna je običajna med našima državama: Poleg mo-žnostbža nadaljnje zboljšanje dvostranskih odnosov, bodo glavne teme, o katerih se bosta pogovarjala zvezni sekretar za zunanje zadeve J. Vrhovec ip zunanji minister ZSSR A. Gromiko. tudi-aktualna vprašan ja sedanjega evropskega in svetovnega položaja. Znano je. da mednarodne Ali politiki lažejo? Od desetih Avstrijcev jih devet noče ničslišatiopolitiki. To je rezultat ankete, ki jo je izvedel demoskopski inštitut. Podatek je zelo vznemiril politike vseh taborov, posebno še. ker od desetih osem Avstrijce v misli, da so njihove politične stranke strahopetne. Kaj je vzrok za depolitizacijo. zakaj se prebivalstvo nagonsko odvrača od svete krave meščanskega parlamentarizma. »večstrankarskega sistema«, zakaj večkot polovica Avstrijcev sodi, da njihovo mnenje in njihov volilni listič nimata nikakršnega vpliva na politiko in zakaj je 80 odstotkov ljudi prepričanih, da po-litki lažejo? Polovica Avstrijcev meni celo, da so politiki korumpirani. Za sociologe je pojav vsesplošne depolitizacije »ljudskih množic« značilen za ves zahodni svet in se pri tem sklicujejo zlasti na zahodno-nemške znanstvenike, ki že dalj časa terjajo »totalno preučitev« družbenega-sistema in za temeljni problem meščanskega parlamentarizma proglašajo odsotnost mehanizmov neposredne. demokracije. Sedanje nižine avstrijske politične zavesti pa si razlagajo - predvsem s številnimi korupcijskimi in siceršnjimi škandali, ki dan za dnem generaciji, ki je vse svoje življenje posvetila boju za neodvisnost. Zakaj stg vsaj navidezno tako malo zaskrbljeni zaradi sovjetske okupacije Afganistana, bili pa ste tako ostro proti ameriški navzočnosti v Vietnamu? Mislim, da je ameriška navzočnost v Vietnamu destabilizirala celotno območje. Glede sovjetske navzočnosti ne rečem, da je brez posledic. Vendar obstoji velika razlika. Afganistan je sovjetska soseda, ZDA pa morajo okoli zemeljske krogle, da pridejo do Vietnama. Kaj so ZDA iskale v Vietnamu? Javno in zasebno sem govorila, da se Sovjeti morajo umakniti. Toda, ali mislite, da je način, kako je ravnal Zahod, k temu kaj prispeval? Kaj bi moral narediti Zahod? Ko Zahod ne bi bil naredil takšnega hrupa in na takšen način, bi bilo veliko več možnosti, da bi SZ prelisičili. Zdaj, ko so protivladne sile v Afganistanu dobile moderno orožje iz tujine, pa je za SZ vse težje, da bi se umaknila. Zahod je to zanikal, dokler ni predsednik Sadat sam priznal, da je poslal takšno orožje. Toda ali navzočnost SZ v Afganistanu ne destabilizira cele- mika nedvomno ugodna priložnost za široko in vsestransko izmenjavo mnenj/o vzrokih. morebitnih posledicah in o načinih za prebroditev takega položaja, ki močno ogroža mir na svetu, kar pa zadeva Evropo, tudi trudoma ustvarjene rezultate pri uresničevanju procesa KVSE. Sodimo, da bo ta obisk po-menil novo spodbudo za nadaljnji uspešni razvoj prijateljskih odnosov in sodelo- zbujajo občutek, da »tam zgoraj« vlada moralni razkroj, da »tam zgoraj« mislijo samo na denarin na zasebne koristi. Socialistični kancler Bruno Kreisky. malone edini, ki mu v najširši javnosti priznavajo popolno integriteto (isto velja sicer tudi za predsednika opozicijske ljudske stranke Aloisa Mocka). je v enem od svojih zadnjih govorov že svaril pred nevarnostjo »permanentnega nezaupanja«, 'češ. med ljudmi nastaja vtis, da sb vsi politki »zlikovci«, to pa načenja substanco demokratične zavesti. Očitno se je odločil, da s.e loti problema z najostrejšimi orožji. Razumljivo je. da skušata opozicija in njen tisk ustvariti vtis -»ravnotežja«. Ne samo, da vedno znova pogrevata že malone pozabljeni korupcijski škandal okrog gradnje dunajske bolnišnice, v Katerega so bili zapleteni predvsem uradniki, ki so bili »blizu« socialistični stranki, temveč skušajo socialiste potegniti tudi na lastno gnojišče. Bolgarski delavci Leta 1968. ko je v sovjetsko tajgo prišla prva skupina dr- ga Srednjega vzhoda in južne Azije? Ne, to ne bo destabiliziralo celega Srednjega vzhoda in južne Azije. ZDA ne dovolijo nobenemu svojemu sosedu, da bi bil proti njim. Kako morete potem pričakovati od SZ, da bo to tolerirala, še posebno, ker je prepričana, da je obkoljena. Ali ne bi imelo velikega odmeva, če bi tako vplivna država, kot je Indija, obsodila Sovjete in zahtevala, da umaknejo svoje čete iz Afganistana? Rusov nismo obsodili, ker smo menili, če obsodimo njih, moramo obsoditi tudi ZDA in še mnoge druge države, ki so naredile isto ali še kaj hujšega v drugih delih sveta — v Latinski Ameriki, Aziji, Afriki. Rusom pa smo sporočili, in to sigo povedali javno, da nam ni všeč, če so tuje čete v Afganistanu. Ati se ni Indija vzdržala ob glasovanju v OZN o resoluciji, s katero so zahtevali sovjetski u-mik? Da, tako smo ravnali zaradi tega, ker ni bilo nič storjeno ob podobnih intervencijah v drugih delih sveta. Dobro, če se bo tako ravnalo v vsakem primeru, bomo to tudi podprli. Menim pa, da ni mogoče izločiti ene države, v drugih primerih pa zatiskati oči. PANAMA — Z današnjim dnem je Panama dokončno in v celoti prevzela upravljanje panamskega prekopa. CIUDAD MEXICO -Generalni sekretar mednarodne organizacije za delo (1LO) je izjavil, da 45 odstotkov aktivnega prebivalstvi v Latinski Ameriki ne more najti dela. VARŠAVA — General Jaruzelski je obiskal DR Nemčijo. To je njegov drugi obisk v tujini po uvedbi vojnega stanja 13. decembra lani. NEW YORK - V okviru svoje turneje po Evropi bo generalni sekretar OZN Perezde Cuellar od 17. do 19. aprila na obisku v Jugoslaviji. Pred tem bo obiskal sedež Združenih narodov v Švici, Italijo, Švico in Avstrijo. BUDIMPEŠTA - Ob 37-letnici osvoboditve taborišča Sarvar na M adžarskem, kjer je bilo med vojno več tisoč Jugoslovanov, je predstavnik našega veleposlaništva položil vence na grobove in spomenik. TRST - Zveza tržaških trgovcev je izračunala, da so Jugoslovani v prvih treh letošnjih mesecih pustili v njihovih trgovinah za 60 odstotkov manj denarja kot v enakem času leta 1980. CELOVEC — Avstrijski predsednik Kirchschlager je bil na dvodnevnem obisku med Slovenci na Koroškem. WASHINGTON - Več deset tisoč Američanov je pred dnevi demonstriralo prot) ameriški politiki do Salvadorja. Tiskovne agencije poročajo, da je to največji protest ameriškega ljudstva po demonstracijah proti vojni v Vietnamu. TRIPOLI - Vodja libijske revolucije Gadafi je pozval arabske države, naj sedanjo vstajo palestinskega ljudstva na okupiranih arabskih ozemljih spremenijo v »narodnoosvobodilno vojno«. PARIZ - V iraško-iranski vojni sodelujejo na strani Iraka prostovoljci iz 12 držav. verjel, da bo število,bolgar' skih- delavcev, zaposleni'1 vsepovsod po SZ. doseglo po štirinajstih letih za bolgar-* razmere prav veličastno s'e”, vilko nekaj deset tisoč, rO nekatc.ih ocenah jih je cel 50.000 in vse kaže, da bo ^e velmilijbnska Bolgarija $ naprej »izvažala« svojo del°' vno silo, predvsem v SZ. , Kar se tiče surovin, je P® garija precej revna. SZ pa ze bogata. Toda za njihovo i . koriščanje je poleg inve^.1?. potrebna tudi delovna S1 ‘ .zato ocenjujejo, da bo. eK ploatacija bogatih g’.’z 0 predelov v Komi, kjer . Bolgari že zgradili za.sV°(ri delavce in njihove družine mesteca, koristila stranema. Domnevajo. daz v sibirski tajgi okrog 10.000 15.000 bolgarskih eldav^/ ki oskrbujejo domače gosj . darstvo z velikimi količim' lesa in približno 50.000 to 1, mi celuloze na leto. h je . Po bolgarskih ocena ekonomski' učinek taks’ sodelovanja pri izgradnji pnih objektov na ozemH11 izredno velik. Sicef imajo ob vrnitvi vrsto gijev — prednost pri stanovanja, boljše cit mesto, lahko kupujejo fg, sebnih trgovinah — / red-komih«. kjer prodajalo P Vsem »zahodno« blago ej mnogo drugega, kar I pomeni. Nekateri Pa . uj)i ostali v SZ. saj so tani ov dom in si ustvarili druz> VESTNIK, 1. STRAN 2 aktualno doma KAKO ZAVAROVATI KMETA? ' Prazno priseganje Delegati odbora za trg in cene pri zboru republik in -Pokrajin zvezne skupščine so pred dnevi ostali brez^pra- S 'ega odgovora. Niso namreč mogli pojasniti ne sami, ne predstavnik skupnosti za cene, dogajanja na področju cen v začetku letošnjega leta. Mudi pa se s tem vendarle, saj so morali do včeraj pripraviti oceno in stališča. Kaj se s cenami pri nas dogaja, je delegatom pojas- E njeval Anton Polajnar, predsednik zvezne skupnosti za Irene. ki je dejal, da cene prvih dveh letošnjih mesecev odražajo splošno stanje v našem gospodarstvu. Na nji- novo rast je po njegovih besedah močno vplival naš devizni položaj, bilo pa je tudi dovolj pritiskov zaradi (Povečevanja stroškov poslovanja. Zbranim delegatom je Povedal, da je veliko predlogov za podražitve in da so bili tudi primeri', ko so posamezne delovne organizaci je kršile dogovor o politiki cen. Polajnar je delegatom tudi pove- " Idal da še ni doseženo soglasje o letošnjih podražitvah na področju energetike, tudi ni dogovora o tem kako naj republike in pokrajini sodelujejo pri odločanju o tistih B cenah, ki'so sicer v pristojnosti zvezne skupnosti za cene. * Ko so potem delegati razpravljali o vseh teh perečih _ vprašanji-h. je bilo med drugim tudi postavljeno vpraša- I me. čemu toliko priseganja na to. da so vse.dosedanje H Podražitve »v okviru dinamike rasti cen za leto 1982«. če * (o ni res. Ali je to igračkanje z računico.-ali igračkanje z « gospodarsko stabilizacijo, je bilo rečeno. Delegati so bili B mnenja: da bi morali vsi tisti, ki sp podraževali. ko so bile g Irene zamrznjene, čutili posledice, na kar je Polajnar de-Kgatom zatrdil, da takšnih kršilcev (od začetka januarja k do sprejema dogovora o cenah) ni bilo. Polajnar je bil tudi I mnenja, da bodo potrebni nekateri administrativni " okrepi v zvezi s tem. vendar ni vedel povedati kakšni, (po Borbi) Jutri bo seja CK ZKS na kateri bodo razpra-Ja 10 4elu predsedstva in njegovih organov v času od januarja 1980. del LJUBLJANA — Prva seja skupščine SR Slovenije tretjega e^iskega mandata bo 7. maja. ___BEOGRAD — Izvršni odbor splošnega združenja jugoslovan- Nepozabno srečanje s porabskimi rojaki žuna^^L teden je Železno isffiIJ°?a Mad^rskem ob-Sr‘ vi delegacija skupščine njen je ‘vodil čan ve^s?dnik Milan Ku-^ngimi^e1?3 ? bil‘med sedni,- . va Jereb, pred-ski 'hyB °bčin v sloven-delegnler Pomurski Sukio ; ' eGeza Bačire Karel Sz.omhn|^a?^or. Var8a- Poleg Snciia at?clMl je naša dele-BiikJ ohblskala Se Koszeg. 'Badvso IS-k Pa so končali z ^^bskmVM‘m srečanJem s rne(|C\>‘n'm 'n S,alnim_stikom ?Ain-inii°mUrjern 'n Železno komun-0’ pa tudi med Zvezo b,'ško konf S1oveniJe- rePU-ne Hrenco socialistič-. šnim <\Ze,’ rePubliškim izvr-lov etoni- Zvezo sindika-^odarsko11^; sl?vensko godnimi » zbornK’o m ustre-Sednii ^aniz.ac>jami v tej so-PrVič n llPan?j'' se Je tokrat Vanje ndrilz'l.o tudi sodelo-nih ,| ,a ravni parlamcntar-’tteg-i Smotre tovrs-ske'"d ,| lska je vodja sloven-slreii|p^^^ Milan Kučan ’’Želch vsFm v naslednjem: Oljsko s?10 Poglobiti prija-Pfnijo °^nose z Železno žu-MsijiL gnjati izkušnje, ki K'lji Jn .^madžarski prija-^cleZn kot poslanci iz xkem ZiUPande v madžar-snio ji1 .reWntu in tiste, ki °smih lem' !/knsl1' v prvih aPravnei, delola1nia samo- ' kuPščinsl delegatskega P;> Mm' vg;! Msicma- hkral1 vijala. Prvi dan obiska je najprej našo delegacijo na sedežu domovinske ljudske fronte v Szombathelvu sprejel njen predsednik Istvan Lajospakoj potem.pa so si člani delegacije ogledali tekstilno .podjetje Latex v Szombathelvu in se zadržali v daljšem pogovoru s predstavniki podjetja. Podjetje Latex sestavlja pel tovarn: po dve v Szombathelvu in Kbszegu. ena pa v Gvdru. proizvajajo pa predvsem tekstil. za opremo stanovanj, preproge in dekorativni tekstil. Gre za eno največjih podjetij te vrste na Madžarskem. njegove zmogljiv osti pa še zdaleč ne zadovoljujejo potreb. Najpomembnejši pogovori so bili prvi dan. Srečali sta se delegacija slovenske skupščine in skupina poslancev iz železne županije v madžarskem parlamentu. Madžarski " poslanci so predstavili način Če naj bi tudi pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetu zagotovili enake pravice in dolžnosti kot delavcu, potem se spremembam republiškega zakona za to področje ni mogoče izogniti. Še manj zato, ker-je-se-danji zakon o zavarovanju kmetov v nekaterih členih skregan z ustavo. Vendar naj bodo določila zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov jasna ne le teoretično, ampak na- poskusih -preverjena tudi praktično: so menili na seji sveta za d r užbe n oe k o n o m s k e odnose v kmetijstvu. gozdarstvu in na vasi prt predsedstvu RK SZDL. Novi zvezni zakon p po- Ocena in določitev kandidatov V ponedeljek je republiška konferenca SZDL ocenila potek nedavnih skupščinskih volitev v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti. V oceni je bilo rečeno, da nas dobre priprave in izvedba volitev ne smejo uspavati ali odvrniti od tega. da nebi analizirali slabosti povsod tam. kjer so se z njimi srečevali. . Prva republiška kandidacijska konferenca je potrdila listo kandidatov za predsednika in člane predsedstva Socialistične republike Slovenije: za predsednika Viktorja Avblja, za člane pa Alojza Briškija. Majdo Gaspari. Staneta Markiča. Zorana Poliča. Franceta Popita in Franca Štiglica. 4 Poleg kandidatov za družbenopolitični zbor SR Slovenije in za zvezni zbor so potrdili tudi listo kandidatov za vodilne funkcije v skupščini SRS: za predsednika skupščine Vinka Hafnerja, za podpredsednika Silvo Jereb in Jože .Šušmelj. za predsednika zbora zdru-ženegadela Martina Mlinarja.zapredsednikazboraobčin Mitjo Horvata in za predsednika družbenopolitičnega zbora Cirila Ribiča. . Na marčnih volitvah je bilo izvoljenih vsega 224.339 delegatov. od tega 161.607 izzdruženega dela in 62.732 izkrajevnih skupnosti. Med delegati je nad 40 odstotkov žensk, več kot 22 odst, delegatov je mlajših od 27 let. okrog 21 odst, je članov ZK in 3 odst, udeležencev NOB. skega naftnega gospodarstva je sporočil da je bilo do 15. marca zbranih 77,1 milijona dolarjev za nakup nafte, potrebovali pa bi 158 milijonov. Napovedali so naftni posta. KRANJ — Zvezni sekretar za narodno obrambo Nikola Lju-bičič je pred dnevi obiskal Center za obrambno usposabljanje v SR Slovenije v Poljčah pri Begunjah. OSIJEK — Tovarne sladkorja v Osijeku, Županji in v Belem Manastiru so se odločile, da bodo kooperantom dale seme sladkorne pese zastonj, prav tako zastonj pa bodo tudi pospravili pridelek. SLAVONSKI BROD — Na poljih agrokombinata »Jasinje« so si za delo ob spomladanski setvi sposodili traktorje, ki jih imajo nekatere delovne organizacije izključno ?a prevoze, prav tako pa pomagajo pri setvenih delih.s svojimi traktorji tudi številni Zasebni kmetovalci. SKOPJE — Do leta 1988 bodo v mestu namestili okoli 22 kilometrov tramvajskih tračnic in tako uvedli tramvajski mestni potniški promet. Glanc. članica' madžarskega centralnega komiteja in podpredsednica demokratične zveze južnih Slovanov. Milan Kučan je ob koncu' obiska dejal: »Mladi Slovenci iz števanovske osemletke so nas .nadvse,; presenetili s skrbno izbranim in izvedenim slovenskim kulturnim programom., Pod vtisom tega . doživetja srno poslušali pripoved naših rojakov. In po-rabski primer nam je utrdil prepričanje, da lahko z vzgojo mladega rodu dosežemo, da odrastejo v.dobre državljane države, a kateri živ ijo.'hkrati pa v ljudi, ki ne pozabljajo, da izvirajo iz korenin naroda, ki se je že pred mnogimi leti odločil za narodnostno samostojnost v sožitju z drugimi narodi in narodnostmi so- parlamentih dveh sociafistič-nih držav..ki pa vsaka po svoje urejal a n a j poni e m b n ej ša družbena . in gospodarska vprašanja. Naslednje jutro so gostje obiskali Koszeg in se'pogovarjali s predstavniki lega 645 let starega obmejnega mesta s ' I3 tisoč prebivalci. Veliko vlaeajo v ohranitev kulturne dediščine, izvirne arhitekture, v gostinstva' in turizem. Veseli so. da pri tem dobro uspevajo, otepajo pa se zanimanja številnih upokojencev in bolnikov iz vse Madžarske, ki bi se Marjan Dora kojninskem in invalidskem zavarovanju obvezno zavarovanje združenih kmetov določa. medtem ko dopušča re-publikam in pokrajinama, da v svojih. zakonih opredelijo zavarovanje zasebnih kmetov. \ dosedanjih razmišljanjih se je v Sloveniji oblikovala zamisel, da bi zasebni kmetje imeli poleg pravice do osebne pokojnine šc pravico do'invalidske pokojnine: torej manj kol združeni.kmetje, ki . bi imeli pravico tudi do nadomestil osebnega dohodka ob skrajšanem delovnem času, do prekvalifikacije, varstvenega dodatka in podobno. dilem, zlasti ob srbskem primeru. ko se je zaradi obveznega zavarovanja združenih kmetov število teh zmanjšalo na četfiino. saj so kot združeni .kmetje morali plačevati veliko v ečje prispevke kot zasebni. Ce je jasno, da želimo z novimi zakoni — k omenjenemu bi veljalo pridružiti še zakon o davkih občanov ter o družbeni proizvodnji, saj o njih ni mogoče razpravljati ločeno — spodbujati kmetijsko proizvodnjo, potem morajo biti stvari dorečene. Kmet si bi' namreč večjo socialno varnost zagotavljal z večjim prispev kopt.Tega pa bo zmogel le. če bo njegov dohodek večji oziroma če bo lahko več v lagal za večjo proizvodnjo. C e bi prispevku, ki ga bodo za razširjene pravice zavarovanja — imeli bi jih namreč vsi tisti, ki delajo na kmetiji, torej okrog šestdeset tisoč no-v ih zavarovancev — dodali še sredstva, ki se natekajo ob prenosu zemljišč, ter poseben prispevek lastnikov zemljišč, bi se ob postopnem uveljavljanju novih pravic, upoštevaje solidarnost, računica izšla. če bi bile razmere idealne. Vendar je v kmetijstvu veliko •odprtih vprašanj, začenši s primerjavo med čisto in mešano kmetijo, preko razlik med 'združenim in zasebnim kmetom, do še vedno neurejenih cen in podobnega, in predvsem neizdelanih meril za izračunavanje dohbdka. v kmetijstvu. Graditev samoupravi j an j a \ dosedanjem utemeljevanju samoupravnih družbe-no-ekonomskih odnosov smočesto uporabljali pojme, kot so: zgodovinski, dogodek, prelomno dejanje, revolucionarna etapa itd. Premiki v družbi so bili doslej spektakularni, herojski, velikanski in sploh navdušujoči, čeprav so bili postlani tudi s temu primernimi spopadi, protislovji, nasprotji .in nasprotovanji. Ta čas. ki ga zdaj doživljamo, pa terja od nas sposobnost, da doživljamo graditev samoupravljanja kot vsakdanje delov anje. ki je podobno finomehanikarskemu delu, čeprav za graditev.družbe la pojem ni kdo ve kako ustrezen, ker se mu bolj prileže prispodoba s kemijo. saj gre za delovanje, ki ni podobno sestavljanju nekakšnega mehanizma temveč bolj spreminjan ju. nastajanju novih kakovosti ob vplivih raznih elementov .in zapletenih odnosov, ki jih vsebuje,-vsaka družba. Tako.nekako so izvenele besede na nedavnem srečanju znanstv enikov in praktikov, ko so govorili o vlogi sindikatov v samoupravljanju. Približujemo se torej spoznanju, da morajo samouprav Ijalci v prihodnje potrpežljivo opravljati vsakdanje dolžnosti, kljub vsem nasprotovanjem etatistično navajenih in razpoloženih dejavnikov,, ki modro delujejo pod krinko samoupravljanja,le-temu v škodo. Pismo IZ BEOGRRDR Zatorej velika politična in ideološka modrovanja niso več nikomur koristna, če modreci, ki vsevedno razlagajo samouprav Ijanje tistim, ki naj bi ga potem uresničevali, ne vedo svojih »receptov« dokazati tudi v lastni praksi. Pozornost velja vsakdanjemu obnašanju samoupra-vljalccv. in sicer v njihovem konkretnem samoupravljanju. Analize, ki jih o tem pripravljajo za skupščino SFRJ in druge dejavnike, že kažejo, da se mnogi nadobudni samoupra-v ijalci. ki so bili glasni povsod, kjer je bilo treba govorili o samoupravljanju, zanj pehajo samo dotlej, dokler si ne za-»otovijo ustrezne materialne eksistence in primerne družbene veljave. kajti potem se naj ra je vedejo, kot da so sami sebi dovolj. To sc kaže v tem da se marsikdo sploh več ne odziva v ubila na sestanek delavskega sveta ali drugega samoupravnega organa. I aki imajo delo.-v samoupravnih organih za prostovoljno. Primernost oziroma neprimernost takšnega ravnanja se kaže tudi- v načinu odločanja samoupravnih organov. Kakor je namreč doslej znano, je že kakšnih 22.000 odločitev delavskih svetov v znamenju kršitev delavskih pravic. In kako si razlagali, da delavski sveti kršijo delavske pravice? Najbrž je res. da delavski sveti odločajo preveč tako, kot so sklenili drugod, kakor je na primer sklenjeno na tako imenovanih »političnih aktivih«, kakor so sklenili na »ko-Icgijni-. kakor so predlagali »koordinatorji« ali še kakšna drugačna telesa, ki nimajo več ustav ne podlage, pa še vedno prepogosto vedrijo in oblačijo. Nič čudnega torej ni. če mnogi poznavalci samoupravnih razmer vidijo v tem ne samo pasivnost, temveč tud: zv rhano mero neodgovornega navijanja, katerega posledica je. da ne spoštujejo sklepov delavskih svetov. Delavskim sv eipm niti inokosni in ne poslovodni krogi ne smejo dovoliti nezakonitega odločanja, saj imajo pravico in dolžnost vela, kadar je kakšna odločitev nezakonita. Zakaj pa je tako? Najbrž zategadelj, ker ravnajo podobno tudi v družbenopolitičnih skupnostih, kjer se za samb-upravljanjem skrivajo tudi izvršni organ,i. ko odločajo v preozkih krogih, ki sp Tudi neformalni in ne samoupravni. (j tem bp v prihodnje šc velikoTesed. zlasti če se bodo v družbenopolitičnih organizacijah temu močno zoper-^’av ili vs.u kakor napovedujejo sedanje predkongresne ' i/piave O rezultatih bo treba .govoTiii seveda pozneje. Viktor Sirec 1. APRILA 1982 STRAN 3 Tretjina zavrnjenih FZ SEJA MS ZSS ZA POMURJE LENDAVA V Murski Soboti so se znova, sestali člani sveta skunosti za cene murskosoboške občine, da bi. 'obravnavali zares številne zahtevke za povišanje in potrditev cen, predvsem gostinskih, obrtniških in drugih storitev. Upoštevajoč družbeni dogovor o politiki cen v letošnjem letu, ki ne smejo presegati določenih . okvirjev, so člani skupnosti za . cene še enkrat temeljito pretresli posamezne primere nameravanih podražitev, o katerih je bil . govor že na prejšnjih sejah. Tako je tokrat prišlo do določenega usklajevanja dokaj različnih cen pri istih storitvah, v tretjini primerov pa so morali zavrniti zahtevke za povišanje cen. Slednje je veljalo zlasti za vse tiste primere, ko so cene nekaterih gostinskih in obrtnih storitev povišali že v drugi polovici lanskega leta. Sicer pa so imeli na »tapeti« celo 51 različnih zahtevkov za podražitev na področju zasebnega obrtništva in 41 zahtevkov zasebnih gostilničarjev za dvig cen. Ob tem, resda velikem številu nameravanih podražitev, ki so bile v mnogočem neupravičene, so člani skupnosti za cene v Murski Soboti obravnavali tudi zahtevke za potrditev cen nekaterih delovnih organizacij. To so bile TOZD Družbena prehrana, IMP TOZD Panonija, TOZD Ledava in Lesna predelava. Kroj. Frizerstvo TOZD Obrtništvo. Potrošnik TO Preskrba, TOZD hotel Diana in Zvezda. Moravske toplice. TOZD Mlino-pek itd.'Omenimo le. da so 'po dolgotrajnem usklajevanju odobrili DES Elektro TOZD Distribucija 15-odstotno povišanje cen. Soboškemu Agroservisu pa potrdili cene za opravljene tehnične preglede traktorjev in priklopnikov na terenu. Te znašajo 150 oziroma 130 dinarjev za posamezni tehnični pregled izven sedeža matične delovne organizacije. Vsekakor pa je bilo zahtevkov za povišanje cen storitev še dosti več, ki pa so jih morali bodisi zavrniti ali znižati dovoljeno podražitev. Zveze sindikatov Slovenije za Pomurje — ta ponedeljek v Murski Soboti — je bil uglašen na zagotavljanje večje pravne varnosti delavcem in s tem krepitev njihovega samoupravnega, družbenoekonomskega položaja v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Tu je očitno še veliko nedorečenosti in pomanjkljivosti, kar je tudi v dobršni meri razvidno iz razgrnjenih poročil o lanskoletnem delovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja in sodišča združenega dela v Murski Soboti. podatkov, ki samo potrjujejo, da še marsikje škriplje, pa naj bo to pri samoupravni organiziranosti delovnih kolektivov, nudenju pravne pomoči delavcem, družbenoekonomskih odnosih, nadurnem,pogodbenem in delu upokojencev ali nenazadnje pri vodenju disciplinskih postopkov. Dejstvo, da so med kršitelji samoupravnih pravic oziroma družbene lastnine najpogosteje poslovodni in izvršilni organi, vodilni delavci in delavski svet in da so med pobudniki za uvedbo postopka največkrat posamezni delavci — lani kar v 102 prime- predmet spora prevladujejo denarne terjatve, nagrajevanje, prenehanje delovnega razmerja, se pravi kršitve, ki tako ali drugače zadevajo delitev sredstev za osebne dohodke. Treba pa je dodati, da pri večjem delu ne bi mogli govoriti o zavestnem kršenju samoupravnih pravic in družbene lastnine, marveč prej o nepoznavanju in poenostavljanju sicer zahtevnih postopkov. B.Žunec Milan Jerše Posvet s predsedniki KK SZDL v Lendavi V Radencih je bilo minulo sredo in četrtek četrto srečanje arhivskih delavcev o strokovnih in tehničnih vprašanjih arhivov. Dvodnevni posvet je organiziralo arhivsko društvo Slovenije, pokrovitelj je bil Elkom Primat, sopo-krovitelj srečanja pa Radenska. Med sto udeleženci je bil tudi pomočnik arhiva Jugoslavije Jovan Popovič, kije imel uvodni nagovor, ter gost iz sosednje Avstrije, arhivski svetnik dr. Gerald Genser. Namen posvetovanja — izpopolnjevanje arhivskih delavcev v organizacijah združenega dela in poklicnih arhivarjev — je bil dosežen, med referati, ki so'jim udeleženci strokovnega srečanja prisluhnili, pa so bili v ospredju tisti, ki so se nanašali na aktualno arhivsko problematiko. V obravnavi so bili tudi predzakonski akti oziroma pravilniki, ki so izšli na osnovi zakona o naravni in kulturni dediščini, posebno skrb pa so arhivarji posvetili neposrednemu strokovnemu delu z arhivsko-do-kumentaciarnim gradivom v organizacijah združenega dela ter problemom, ki se neposredno nanašajo na strokovno delo pri arhivsko dokumentarnem gradivu. Direktorji temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij in skupnosti s področja gospodarske in negospodarske dejavnosti iz murskosoboške občine so se zbrali na delovnem sestanku, ki ga zanje organizira izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti. Osrednje teme sestanka so bile predvsem obravnava nalog nosilcev planiranja pri spremembah in dopolnitvah planskih aktov in družbenega plana SRS in občine za obdobje I98l —1985, izvozne obveznosti in njegova problematika v združenem delu, kakor tudi vprašanje sodelovanja in nudenja pomoči novoizvoljenim delegatom in delegacijam z družbenopolitične in samoupravne skupnosti. Med drugim je bilo poudarjeno, da morajo v vseh delovnih okoljih znova preveriti upravičenost svojih planov, ki naj temeljijo v pretežni meri na izvozni usmerjenosti in pospeševanju povezovalnih procesov; tako tehnoloških kot dohodkovnih. Se posebej ob dejstvu, da bo dinamika gospodarskega razvoja znatno nižja, in sicer v povprečju okrog 50 odstotkov, na kar opozarjajo prve ocene spremenjenih materialnih okvirov razvoja murskosoboške občine v letih 1981—1985. Čeprav so v prvih treh mesecih letošnjega leta izvozne obveznosti nekoliko nad planskimi predvidevanji, pa bo treba, kot so opozorili, še več pozornosti nameniti izvozu, kjer za zdaj zlasti zaostajajo na področjih gostinstva in gradbeništva. Omenjeno, je bilo tudi pomanjkanje tekočih goriv in surovin, kjer pa navzlic velikemu izpadu ni čutiti večjih zastojev v proizvodnji. Dogovorjeno je, da bodo v občini do 15. aprila pripravili dokončne spremenjene okvire razvoja in stališča posredovali delegatom skupščine občine. Milan Jerše Skrbne priprave na akcijo NNNP Pisali smo že, da ima letošnja akcija Nič nas ne sme presenetiti, nekoliko drugačno obliko kot doslej, preverjati bo namreč potrebno pripravah na letošnjo ju požarne varnosti, delovanja narodne zaščite in civilne zaščite, vse te pa "bodo v krajevnih konferencah strnili v skupni program akcij. V krajevnih konferencah SZDL bodo poskrbeli bb DELO ZBOROV ZADOVOLJIVO Nove oblike, prostori, denar V lanskem letu je bilo veliko govora o problemih organiziranosti in dela društev in družbenih organizacij, temu je bila celo namenjena problemska seja občinske konference SZDL Lendava. Kako daleč je z izvajanjem sklepov in stališč te konference? Na to vprašanje so skušali odgovoriti na nedavni seji koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva pri predsedstvu občinske konference SZDL. Družbenopo; litična aktivnost bi morala biti večja, če želimo obnoviti in poživiti delo v vseh družbenih organizacij jah in društvih, saj so člani vse bolj pasivni. To bi seveda morali doseči z novimi oblikami dela, stare so namreč ponekod že preživele in odtujujejo, predvsem mlade. Družbene organizacije in društva potrebujejo tudi podporo družbenopolitičnih organizacij, seveda pa tudi prostore za svoje delovanje. V nekaterih krajevnih skupnostih lendavske občine je videti prizadevanje za urejevanje prostorskega problema, toda še vedno ne dovolj. Da pa so prav prostori osnova za delovanje, dokazujejo številni podatki. V Dolgi vasi je kulturno delovanje zaživelo šele, ko so uredili dvorano in druge orostore. tako ie tudi na Kapci v Čentibi, Lakošu, Kobilju in še kje-Poseben problem pa je zagotavljanje materialnih sredstev za delovanje. Financiranje žal še ni povsod urejeno, to pa je tudi največja ovira za delo. Tudi večje sodelovanje med društvi ne bi bilo odveč, kažejo se sicer dobri znaki na področju kulture, manj Pa drugje. Inna koncu še to! Krajevne konference SZDL, družbene organizacija in društva, pa tudi krajevne skupnosti morajo iz predalov potegniti lanske sklepe in jih naposled uresničevati. Jani D- Komite občinske konference ZKS Lendava je na svoji prvi seji v novi sestavi razpravljal o delu zborov občinske skupščine Lendava v obdobju od 1978 do 1982 ž oceno izvajanja stališč in usmeritev v zvezi z analizo delegatskega sistema. Delovanje delegatskega sistema v občini v minulem mandatnem obdobju ni bilo slabo, kljub številnim pomanjkljivostim v nekaterih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Če gledamo samo na aktivnost delegatov, potem lahko sklepamo, da so bili delegati zbora krajevnih skupnosti aktivnejši od delegatov zbora združenega dela. Premalo se še uveljavljajo skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti kot četrti zbor skupščine, premalo pa je zaživelo tudi delo družbenih svetov, ki so bili ustanovljeni pred ''dobrim letom dni. Komite je opozoril, da bi bilo potrebno novim delegatom prav zaradi dosedanjih izkušenj svetovati, naj se izogibajo slabostim. Najbolj pa je potrebno skrbeti za tesne delegatske odnose z bazo tako v krajevni skupnosti kot delovni organizaciji. Na seji komiteja v Lendavi so obravnavali še potek priprav na 9. kongres ZKS in razpravljali o kongresnih dokumentih. Pripombe na kongresne dokumente bodo strnili na seji občinske konference ZKS. Jani D. Letošnja akcija NNNP bo med drugim zahtevala povečarto aktivnost gasilskih društev v lendavski občini. Po splošni oceni je gasilstvo v občini dokaj dobro razvito, še zlasti pa je spodbuden podatek, da je v gasilskih vrstah čedalje več mladine in žena. Lanskoletne medobčinske vaje gasilcev v Lendavi so pokazale, da mladi rod uspešno zamenjuje starejšega. Na posnetku ena izmed skupin mladih tik pred začetkom vaje. Foto Jani D. @flmezad > do GOSTINSTVO - TURIZEM n. soi.o. GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC TOZD RESTAVRACIJA SLOVAN VRANSKO Vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. Strežbe jedil in pijač 2. Kuhanja jedil širokega izbora Pogoji: pod 1. — poklicna gostinska šola, smer natakar, — 2 leti delovnih izkušenj; pod 2. — poklicna gostinska šola, smer kuhar, ' — 2 leti delovnih izkušenj; Poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Interesente vabimo, da v 15 dneh, od dneva objave vložijo pismene vloge z vsemi dokazili na naslov: HMEZAD, GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC, TOZD RESTAVRACIJA SLOVAN, VRANSKO, 63305 VRANSKO. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate. obvestili v zakonitem roku. Na sodišču več pritožb Predsedstvo Lendavskega občinskega sveta zveze sindikatov je razpravljalo o problemih dela sodišča združenega dela v Murski Soboti in pri tem ugotovili, da se je v lanskem letu števijo pritožb delavcev na sodišču povečalo kar za 60 odstotkov v primerjavi z letom 1980. Porast bi bil še večji, če se skupni predlogi udeležencev ne bi prikazovali kot ena zadeva. Delavci iz lendavske občine so namreč vložili največ skupnih predlogov, predvsem iz delovne organizacije Gorenje — Varstroj. Tudi v lanskem letu so prevladovali spori s področja delovnih razmerij. med temi pa( tisti, ki se nanašajo na denarne terjatve. Sporne so bile torej osnove in merila za delitev osebnih dohodkov. Ugotovitev, da je več sporov tudi zaradi tega, ker se delavci čedalje bolj zavedajo svojih pravic, je gotovo točna, zato pa bi morali v delovnih organizacijah temu namenjati 'veliko več pozornosti, sicer pa je tudi znano, da sodišče največkrat ugodi delavčevim zahtevam. Sindikat.bo moral bolj ostro nastopati proti kršitvam. Na seji predsedstva pa so razpravljali tudi o kriterijih in merilih za dodeljevanje štipendij iz združenih sredstev in kadrovskih štipendij. Teh meril namreč ne spoštujejo, na kar je opozorila tudi občinska konferenca ZSMS'. Jani D. nadavnem posvetovanju s predsedniki krajevnih konferenc' SZDL, ki bodo tako kot doslej nosilke akcije na svojem, terenu. Skrbno je potrebno pripraviti akcijo v vseh krajevnih skupnostih, še zlasti glede prometne varnosti. Dosedanji podatki namreč pričajo, da se v_ krajevnih ceqtrih zgodi največ prometnih nesreč, da o traktorskih nezgodah zaradi nepoučenosti ne govorimo. V krajevnih skupnosti bo potrebno izboljšati tudi prometno signalizacijo, ponekod je sploh ni. v večjih vaseh ob magistralni cesti pa bo potrebno postaviti pločnike. Veliko.nalog je tudina področ- tudi za politično mobilizacijske priprave, da bi v neposrednih aktivnostih sodelovalo kar največ občanov. Na posvetovanju s predsedniki krajevnih konferenc SZDL Lendava so razpravljali še o razvojnih programih krajevnih skupnosti. V nekaterih krajevnih skupnostih namreč teh programov še ni. v drugih pa so prezahtevni ali preskromni. Ker bodo v lendavski občini v tem času razpravljali tudi o spremembah in dopolnitvah srednjeročnega plana razvoja, bodo morale to storiti tudi krajevne skupnosti. 'Letos se je torej potrebno dokopati oo stabilizacijsko naravnanih razvojnih programov.Jani D. Srečanje poslej tradicionalno Prvo srečanje murskosoboških počitnikarjev, ki je bilo v soboto v Trdkovi, je povsem uspelo. Takšna bi bila najkrajša ocena shoda okrog 60 mladih članov počitniških družin , . iz celotne murskosoboške občine, ki so se jim pridružili tudi predstavniki počitniške zveze Maribor, osnovnih organizacij zveze socialistične mladine, domačini in pripadniki naših oboroženih sil. Lahko bi rekli, daje imelo vodstvo počitniške zveze pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski Soboti, ki je skupno s počitniško družino Trdkova organiziralo prvo tovrstno srečanje počitnikarjev, pri izbiri kraja srečno roko. Povsod so namreč naleteli na enkraten sprejem pri ljudeh, kar jim bo zagotovo ostalo še dolgo v spominu. Tako so nam vsaj pripovedovali nekateri krajšem počitku pa so srečanje nadaljevali popoldne z bogatim kulturnim programom, ki so ga pri-, pravili ne le člani posameznih počitniških družin, ampak tudi vojaki in domačini. Udeležencem pohoda je ob tej priložnosti spregovoril, tudi predsednik občinske konference zveze socialistične mladine Stanko Kerčmar, ki je zlasti poudaril pomen , vse tesnejšega sodelovanja mladih s krajani v tem predelu murskosoboške občine. Srečanje murskosoboških počitnikarjev je trajalo tja do večernih ur, ko so se z domačini, ki so se tokrat posebej izkazali, dogovorili, da bi takšna srečanja v prihodnje postala tradicionalna, in sicer zadnjo soboto v mesecu marcu. Mj|an Jerše Družbeni sveti niso zaživeli Izvršni svet skupščine občine Lendava je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o . poročilu dela zborov skupščine za obdobje od 1978 do 1982, zlasti z vidika uresničevanja stališč skupščine. Medlem ko so lahko z delom vseh treh zborov občinske skupščine šezadovljni, pa to ne velja za delovanje družbenih sve' tov. Družbeni sveti so oblika demokratične priprave družbenih odločitev in čeprav oblikujejo samo predloge, so lahko močna opora pri delovanju skupščine. Leta 1979so v lendavski občini sprejeli dogovor o ustanovitvi druž; benih svetov, leta 1981 so bik tudi ustanovljeni, vendar nji; hovodelo ni zaživelo. V občim ocenjujejo, daje glavni razlog nepravočasna priprava gra' div, o katerih naj bi sveti izoblikovali predlog in jm posredovali zborom skupš^1' ne. pa uidi izvršnemu svetu-Tej pomanjkljivosti se bo po; trebno v novi delegatski mandatni dobi vsekakor izO' gniti. Izvršni svet sicer sodi, da bo potrebno dosledneje spremljati uresničevanje sprejetih sklepov skupščine-Na seji izvršnega sveta so se pogovarjali tudi o • anah^1 spremenjenih pogojev okvirov za dopolnjevanje srednjeročnega plana občin® za obdobje' do leta I’B3-sprejeli pa so predlog sam° upravnega sporazuma medsebojnih pravicah in om veznostih ustanoviteljic zavo-da za spomeniško varstv Maribor. Jani D- udeleženci tega srečanja murskosoboških počitnikarjev. Zbrali so se ob karavli Mirko Bagar-Jan, od koder, se je začel v sbremstu graničarjev in domačinov .daljši pohod ob naši severni meji (že zjutraj pa so si pohodniki ogledali tudi muzejsko zbirko pri Gradu na Goričkem) vse tja do Tromejnika, kjer se' stikajo avstrijska, madžarska in jugoslovanska meja. Po metalka VSE ZA OBRTNIKE Blagovnica ’ Maribor in metalko VESTNIK, V. APRH< STRAN 4 LENDAVA Volitve povsod uspele Predsedstvo občinske konference SZDL Lendava je na zadnji seji menilo, da so bile volitve v vseh krajevnih skupnostih, vaseh in delovnih organizacijah dobro pripravljene, predpriprave, pa zadovoljive, kar najbolje dokazujejo tudi volilni rezultati, vendar pa je potrebno opozoriti tudi na nekatere slabosti, ki se jim bo treba v prihodnje izogniti. Gre za problem odprtih kandidatnih list inše za nekatere druge. Na seji predsedstva občinske konference so razpravljali tudi o oceni uresničevanja sprejetih stališč in sklepov konference o delovanju delegatskega sistema. Ugotovili so, da je bilo delovanje kljub slabostim vendarle uspešno, da so delegati uspešno opravili veliko pomembnih nalog, vendar pa je bila povezava med delegati in samoupravnimi organi ponekod prešibka, to pa velja seveda tudi za delegacije nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti. Predsedstvo je na svoji seji imenovalo svete, koordinacijske odbore in komisije, ki bodo-delali v naslednjem mandatnem obdobju. Jani D. kaj naj dela svet zk v krajevni skupnosti? Kdo naj skrbi za razvoj KS —_ _— —- — Z volilnimi konferencami v osnovnih organizacijah ZK lendavske občine so bili izvoljeni tudi člani sveta zveze komunistov krajevne skupnosti Lendava. Svet je bil pravzaprav prvič ustanovljen pred dobrim letom, ob pripravah na referendum za zdravstvo in šolstvo s namenom,da aktivira vse komuniste, ki delajo na območju krajevne skupnosti, za politično aktivnost ob referendumu. Šele predlog novega statuta ZKS daje konkretnejšo opredelitev za delovanje sveta zveze komunistov v krajevni skupnosti, zato bo delovanje tega 33-članskega organa zveze komunistov kot POMOČ TUDI S PRAVNE PLATI * letošnjem marcu je občinski svet zveze sindikatov Ljutomer jih itn ° $e eno nalogo. Zaradi uresničevanja zakonskih nalog, ki Potreb ° osnovne organizacije ZS na področju varstva pravic delavcev, je v disc' 1?’ *'a. sleherna OO ZS v svojih pravilih opredeli lastne dejavnosti discin'nSk'b Postopkih, zlasti glede zastopanja delavcev v postopku pred samo’ lnsK° komisijo. Se posebej je to potrebno, ko gre za kršenje po(jr°UJ?ravnih pravic delavcev na sploh. Za boljšo organiziranost na tem ŽSg lu je občinski svet ZSS Ljutomer, na osnovi sklepov in stališč RS ^^edelorganiziral pravno pomoč delavcem in drugim občanom v pfa 'l*za uveljavljanje njihovih samoupravnih in drugih pravic iz dela, potno* a s'uzba pri OS ZS Ljutomer zagotavlja brezplačno pravno č]an e ’UJ^ročja varstva vseh pravic iz dela članom ZSS, kolektivnim ° UDok * Zvez' z uveljavljanjem pravic iz dela do dokončnosti odločbe vojašk’ začasno nezaposlenim delavcem in delavcem, ki služijo Pogodbe ter štipendistom v zvezi z uveljavljanjem pravic štipendijske teloz^”- deluje kot strokovna pomoč, hkrati pa kot svetovalno Poston^bdbore OO ZSS, v zvezi z dajanjem mnenj o zakonitosti ?tvenih k {P^ačenja samoupravnih splošnih aktov, opozoril glede bi-jevania ok°i‘ščin, ki so vplivale na nastanek spornih razmerij in dogra-Qe| san’oupravnih splošnih aktov s področja delovnih razmerij. nasvete h in Vs! ostal* upravičenci pravne pomoči lahko dobijo pravne fezplačno vsako sredo od 8. do 16. ure v zgradbi SO Ljutomer. D. L. ,, Na podlagi 189. člena Statuta in na podlagi 52. člena Poslovm-H i Pečine občine Murska Sobota predsednici Zbora združenega sku m Družbenopolitičnega zbora ter predsednik Zbora krajevnih SKLICUJEMO ’• ločene seje Zbora združenega dela. Družbenopolitičnega zbora 'n Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota.' Seje bodo v sredo dne 14. aprila 1982. ob 8. uri in sicer 1. Zbor združenega dela v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. u .. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor v gasilskem domu, Cankarjeva 75. DNEVNI RED: L izvolitev verifikacijskih komisij. . , . 2- poročili verifikacijskih komisij in ugotovitev prisotnosti delega-tov Družbenopolitičnega zbora. , , , • informacija o izidu volitev članov delegacij za Zbor zdruzeneg ' dela in Zbor krajevnih skupnosti ter članov Družbenopohtic-nega zbora občinske skupščine. , . A. volitve predsednika in podpredsednika zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, 5- volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine M. Sobota. A volitve predsednika izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota. imenovanje sekretarja skupščine občine. . °- imenovanje komisije za volitve in imenovanja ter administrativna vprašanja. ,, . ~~ družbenopolitični zbor bo volil še delegate v Druzbenopo-1 ’čni zbor Skupščine SR Slovenije; , Predloge za izvolitve in imenovanja nosilcev funkcij naveae-”lh v dnevnem redu bodo prejeli delegati določeni za °v, vodji delegacij ter vodji konferenc delegacij do torka 6. 4.19o . , Po končanih ločenih sejah zborov, se bodo zbori zbrali na tipnem zasedanju in obravnavali: , , ., ’• razglasitev rezultatov volitev predsednika in podpredsednika in Skupščine občine Murska Sobota. , „ Razglasitev rezultatov volitev predsednika izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota. vo'itve članov izvršnega sveta skupščine občine, sklep o določitvi članov izvršnega sveta, ki bodo vodih posa . mezne upravne organe občinske skupščine. ' imenovanje članov skupin za delegiranje delegatov v Zbor 14 ,°bčin Skupščine SR Slovenije. • ‘menovanje članov skupin za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije: ~~ s področja gospodarstva. USPEŠNO DELO Občinska zveza za tehnično kulturo Ljutomeru je na redni letni konferenci pregledala svoje delo. Ocena je ugodna, saj so sekcije OZTK v preteklem letu ogromno naredile. Predvsem velja to za ljutomerske radioamaterje in združenje šoferjev in avtomehanikov. Nekoliko manj pa so delali člani fotokinokluba Karel Grosman. Razlog je razumljiv — so brez prostorov. In to je bila tudi glavna tema letne konference: kako priti do najosnovnejših pogojev za delo. No, nekaj možnosti se po več kot enem letu že nakazuje, svoje pa bo še morala reči širša družbenopolitična skupnost, predvsem DPO občine Ljutomer, saj je fotoamaterstvo še kako pomembno in važno v vsakdanjem življenju ter nenazadnje koristno tudi za SLO in DS. Uspešno delo se kaže tudi v varčnem gospodarjenju z denarjem, ki ga je tako ali tako premalo, saj člani sekcij v glavnem delajo s svojo opremo. D. L. V času od 21. do 28. marca je potekal letošnji teden mladinske solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji v svetu, ki ga je oblike dela veliko lažje pa tudi konkretnejše. Udeležba na . prvi seji sveta zveze komunistov v krajevni skupnosti sicer ni bila zadovoljiva, kar verjetno ponovno kaže na dejstvo, da v osnovnih organizacijah razvoju krajevne skupnosti, v kateri žive in delajo komunisti, ne posvečajo veliko pozornosti. Staro mišljenje, da so za delo v krajevni skupnosti določeni le komunisti dveh lendavskih osnovnih organizacij, je zmotno, pretrgati bo potrebno s takšno prakso, če želimo, da se nekatere slabosti v krajevni skupnosti odpravijo. Da imajo komunisti v krajevni skupnosti Lendava o čem razpravljati, je na dlani. Mladinsko življenje v Lendavi je zamrlo, stanovanjska politika gre svojo pot, preskrba prebivalstva ni vedno najboljša, pa še vrsta drugih komunalnih problemov je, ki zahtevajo reševanje. Novo izvoljeni .svet zveze komunistov v krajevni skupnosti bo nekaj od teh vprašanj kaj kmalu moral postaviti na dnevni red, seveda ob pomoči občinskega komiteja in sveta krajevne skupnosti in ne nazadnje ob pomoči sleherne osnovne organizacije, ki je v svet izvolila svojega člana. Jani D. označil tudi 21. marec kot mednarodni dan boja proti rasni diskriminaciji. Izhajajoč iz izkušenj naših narodov in narodnosti v narodnoosvobodilni borbi, idej in svetlih idealov tovariša Tita ter principov politike neuvrščenosti, je tako zveza socialistične mladine in sploh mlada generacija Jugoslavije izrazila politično, materialno in moralno podporo ter pomoč narodom Palestine, Namibije, Zahodne Sahare, Južne Afrike, Salvadorja, Čila in vsem ostalim narodom, ki so žrtve imperialistične in drugih oblik agresije. V to široko solidarnostno akcijo so . se vneto vključili tudi mladi Pomurja, ki so na ta način dali svoj simbolični, a nadvse pomembni prispevek k naštetim narodnoosvobodilnim gibanjem. Med drugim so mladinke in mladinci v vseh štirih pomurskih občinah zbirali šolski pribor, predmete za dejavnost mladinskih organizacij v državah, ki se borijo za svojo popolno osvoboditev izpod tujega jarma, kot so radiokasetofoni, kasete, pisalni stroji in podobno. Pozabili pa tudi niso na finančna sredstva, ki so jih zbirali na najrazličnejše načine. V ta namen so organizirali razne solidarnostne koncerte, med katerimi je bil dokaj uspešen tudi v prostorih kulturnega centra v Murski Soboti, ki ga je organiziral center klubov OZN pri občinski konferenci zveze socialistične mladine. V programu so sodelovali komorni zbor srednješolskega centra, plesna skupina osnovne šole Edvard Kardelj in duet Rudi in Pupa. Zbrana sredstva so namenili kot solidarnostni pripravili še vrsto okroglih miz in predavanj, s katerimi so se seznanili z narodnoosvobodilnimi gibanji, kakor tudi številne razstave in prikaz filmov z omenjeno tematiko. Tako se je lahko v najrazličnejše solidarnostne akcije vključil najširši krog mladih ljudi. Milan Jerše — s področja kmetijstva. — s področja vzgoje in izobraževanja. —- s področja zdravstva in socialnega varstva, ' — s področja dela državnih orgiinov, — s področja zasebnih obrtnih dejavnosti (samo Zbor združenega dela). 15. imenovanje članov sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Predloge za volitve in imenovanja bodo prejeli delegati določeni za 1. seje zborov, vodji delegacij in konferenc delegacij do 6.4.1982. n . j Predsednica Zbora združenega dela Irma BENKO Predsednica Družbenopolitičnega zbora Dragica JUTERSNIK Predsednik Zbora krajevnih skupnosti Franc GOMBOC Na podlagi 186. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) in 56. člena Poslovnika skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 18/78) SKLICUJEM 1. skupno sejo Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota. ‘seja bo VSREDO. DNE 14. APRILA 1982 v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota po končanih sejah zborov. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED. 1. volitve predsednika in članov predsedstva SR Slovenije. 2. volitve delegatov SR Slovenije za Zvezni zbor Skupščine SFRJ. 3. predlogi, mnenja, sklepi in obvestila. Predloge za volitve bodo prejeli delegati določeni za 1. seje zborov, vodji delegacij in vodji konferenc delegacij do 6. 4. 1982. Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČ mala anketa NAČRTNO USPOSABLJANJE GASILCEV Naglo razvijajoča se industrija, kakor tudi vse gostejši požari in druge elementarne nesreče terjajo nenehno usposabljanje gasilcev, da bi ti lahko hitro in učinkovito posredovali, če bi bilo potrebno. Tega se dobro. zavedajo v gasilski organizaciji, zato načrtno usposabljajo vodilne kadre. V tem času je bil v Murski Soboti tečaj za nižje časnike in časnike, ki se gaje udeležilo 67 kandidatov iz Pomurja. Kako so zadovoljni s tovrstnim usposabljanjem in kako bodo pridobljeno znanje prenašali v svoje okolje. c tem smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci usposabljanja. STANISLAV GEDER-IZ GORNJIH ČRNEC. STAR 24 LET: »V našem kraju smo leta 1974 ustanovili gasilsko društvo in od takrat sem njegov član. Za tečaj sem se odločil, ker si želim pridobiti potrebno znanje za uspešno delo v društvu. Tudi v gasilstvu danes že imamo sodobno opremo, ki pa nam ne koristi, če je ne znamo pravilno uporabljati. Mislim, da smo na tečaju prav temu vprašanju namenili posebno* pozornost in prav to nam bo pri delu veliko koristilo. Prizadeval si bom. da bom praktično znanje, ki sem si ga pridobil na tečaju, prenašal v svoje okolje. Sicer pa v našem kraju vsako leto organiziramo predavanje s področja požarnega varstva.« ALOJZ MATJAŠEC — IZ RENKOVEC. STAR 34 LET: »V gasilski organizaciji delam že trinajst let. devet let sem poveljnik društva. Za usposabljanje me je predlagalo naše gasilsko društvo, ki že ima sodobno opremo, pričakujemo pa še nov gasilski avto. Na tečaju sem pridobil precej zna- nja. zlasti praktičnega, ki ga bom skušal posredovati ostalim članom. V društvu imamo namreč desetine pionirjev, mladincev, mladink in članov. Tako usposabljanje je za nas nujno potrebno, zlasti še. ker je vsak dan na področju tehnične opremljenosti in taktike nekaj novega. Na tem usposabljanju sem zvedel marsikaj novega in mislim, da bi s tovrstnimi tečaji morali nadaljevali.« MILAN VAGNER — IZ SEBEBOREC. STAR 25 LET: .»Že deset let delam v gasilstvu in moram reči, da me to zelo • veseli. Zato sem se tudi odločil . N,za nadaljnje usposabljanje. V našem društvu imamo več desetin in smo si delo razdelili. Za uspešno vodenje gasilcev pa je potrebno primerno znanje. Na lem tečaju sem si pridobil precej znanja in se seznanil z nekaterimi novostmi, ki jih pravzaprav mora vedeti vsak gasilec. Upam, da mi bo to koristilo pri.mojem delu, zlasti pri delu z mladino. V našem društvu imamo žensko desetino, mladinsko in člansko desetino, predvidevamo pa še, da bomo imeli tudi pionirsko. Tudi v prihodnje bom obiskoval podobne tečaje in izpolnjeval znanje, če bom le imel priložnost.« SLAVKO ROŠKAR — IZ SPODNJIH IVANJEC. STAR 24 LET: »Za tečaj meje predla-galo-naše gasilsko društvo, kje r delam 'že deset let. To pa iz razloga, ker nam v 'društvu primanjkujejo vodilni kadri, ker so se nekateri -izselili. V društvu delam s pionirsko in člansko desetino, za kar je potrebno precej znanja. Mislim, da sem na tem tečaju pridobil precej.novega znanja, ki mi bo koristilo pri delu. Zlasti bi mi veliko koristile praktične izkušnje. Prizadeval si bom. da bom pridobljeno znanje uspešno prenašal * na ostale vrstnike v našem društvu in na ostalo prebivalstvo. Delo v gasilstvu me zelo veseli, zato se bom tudi v s prihodnje udeleževal podobnih tečajev. DARKO ŠEK — IZ GORNJE RADGONE, STAR 23 LET: »Na tečaj me je poslala občinska gasilska zveza iz Gornje Radgone, čeprav sem se nameraval sam prijaviti. V gasilski organizaciji delam šest let in vodim Člansko desetino. S tečajem sem zelo zadovoljen, saj sem pridobil precej znanja ne le o gašenju, temveč tudi z drugih področij. Zelo koristno za naše delo bo vsekakor znanje taktike, kajti uspešnost gašenja požara je odvisna od pravilnega pristopa. Trudil se bom. da bom pridobljeno znanje uspešno prenašal na ostale gasilce prek seminarjev in \ aj. V našem društvu imamo trenutno le člansko desetino. medtem ko upam, da bomo z zgraditvijo gasilskega doma v Gornji Radgoni imeli tudi ostale desetine.« F. M. L Aprila 1982 STKAM 5 Solidarnostna pomoč mladih Stanovanjsko gospodarstvo v Pomurju ---PROŠENJA KO PCI Z boljšo organiziranostjo do cenejših stanovanj Dvojezično šolstvo problemov. Medtem se je novhšol-ski kolektiv že dokaj tesno povezal z okoljem — s krajevno skupnostjo. TOZD Pletilstvo, EE Motvarjevci. društvi in graničarji. Dokaj dobri so tudi stiki s starši, kar je med Stanovanja so draga, premalo jih je, hišna samouprava še ni dovolj učinkovita, pri prehodu na ekonomske stanarine se zatika in integracijski procesi v gradbeništvu doslej še niso vnesli v stanovanjsko gradnjo nove kvalitete. Tako bi lahko strnili glavne probleme stanovanjskega gospodarstva, ki pa ne veljajo le za Pomurje. Kako je s stanovanjsko izgradnjo pri nas, v številkah izpostavljamo za posamezne občine, lahko pa boste razbrali tudi višine stanarin in višine sredstev, kijih je potrebno odšteti za kvadratni meter nove stanovanjske površine. Tajnikom v vseh štirih občinskih središčih pa smo zastavili tudi vprašanje, kako je s hišno samoupravo in iz povedanega naredili krajše izvlečke. Za regijo v celoti pa velja, da novih stanovanj ne bo toliko, kot je zastavljeno v srednjeročnem načrtu, ampak jih bo zaradi znanih investicijskih omejitev in drugih težav, pogojenih s sedanjo gospodarsko situacijo, manj. Kar pa ne pomeni, da na osnovi solidarnosti ne bo še naprej v ospredju reševanje stanovanjskih razmer delavcev z nizkimi dohodki, mladih družin, upokojencev in invalidov. Seveda v skladu z možnostmi. LASTNA UDELEŽBA ZA DRUŽBENO STANOVANJE Lani sprejeti zakon o stanovanjskem gospodarstvu in družbeni dogovor o skupnih osnovah za usmerjanje in uresničevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva je med drugim natančneje opredelil lastno udeležbo za družbena stanovanja. Izhodišče je temeljno določilo, da naj delavec rešuje svoje stanovanjsko vprašanje sam in skupaj z delavci v tozdu in delovni skupnosti, saj je vsakdo dolžan prispevati tudi lastna sredstva za reševanje svojega stanovanjskega problema, skladno s svojim socialnim stanjem in ekonomskimi možnostmi. V 33. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu je to podrobneje obdelano. Tako je treba lastno udeležbo vplačati ob pridobitvi stanovanjske pravice za stanovanje v družbeni lastnini ali pa takrat, ko se tak stanovalec preseljuje v večje (več vredno) stanovanje. Zakon pri tem določa, da je treba lastno udeležbo upoštevati tudi takrat, ko delavci prosijo za stanovanjska posojila. Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice praviloma ni dolžan prispevati: — zakonec, ki pridobi stanovanjsko pravico po razvezi zakonske zveze ali smrti zakonca — občan, ki pridobi stanovanjsko pravico za stanovanje namenjeno osebi, ki opravlja službeno obveznost (hišniška stanovanja na primer) — nosilec družbene funkcije, ki je pridobil stanovanjsko pravico v kraju zunaj stalnega bivališča (za čas opravljanja te funkcije v tem kraju) Pri uveljavljanju lastne udeležbe se upošteva zlasti vrednost stanovanja, socialnoekonomski položaj delavca in družine ter zdravstveno stanje. Plačila lastne udeležbe pa so oproščeni vsi, ki se preseljujejo v manjše oziroma manjvredno stanovanje, posebej pa tudi delavci, katerih skupni dohodek ne presega dvajset odstotkov povprečnega osebnega dohodka v republiki, preračunanega na leto pred vselitvijo v družbeno stanovanje. Seveda pa konkretno višino in pogoje lastne udeležbe opredeljujejo delavci v svojih temeljnih organizacijah skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Z njima je tudi dogovorjeno- ali se lastna udeležba plača pred vselitvijo oziroma preselitvijo in vrne po desetih letih v enkratnem znesku s 3-odstotno obrestno mero. Z družbenim dogovorom pa so v primerih, ko gre za mlade in družine v težkem gmotnem položaju, možne olajšave pri plačilu lastne udeležbe. V TEŽNJI PO DELU IN ORGANIZIRANOSTI V uvodu smo zapisali načelno ugotovitev, da integracijski procesi v gradbeništvu niso vnesli nove kvalitete. Pravzaprav bi lahko dejali, da nam novih v Pomurju niti ni uspelo vzpostaviti (zastali smo na pol poti) in tako ostaja pomursko gradbeništvo v glavnem pod okriljem mariborskega Konstruktorja. Tako je splošno gradbeno podjetje Pomurje še naprej Konstruktorjev tozd, kar velja tudi za lendavski Gradbenik, kot samostojni temeljni organizaciji v okviru Konstruktorja pa obstajata tudi Opekarna Puconci in Opekarna Dolga yas. V Gradbeništvu Pomurje je zaposlenih 100 delavcev, v Gradbeniku v Lendavi jih delo združuje polovica manj, omenjeni opekarni pa zaposlujeta vsaka med 70 in 80 .delavcev. Za tolikšno delovno silo v pokrajini ob Muri je poleg ustrezne organiziranosti predvsem pomembno delo v zaostrenih investicijskih pogojih, saj . vemo, da je novih gradenj doma malo, pri večjih so na natečajih uspeli drugi graditelji in tako je potrebno poiskati delo na tujem. V Iraku na primer, ki postaja vse bolj aktualen in Nemčiji, kjer v sodelovanju z drugimi naši gradbeniki tudi iščejo delo. ho za bs temfeljho ovenimo, kaj smo s zadnjem ohdphjn dosegli, pa tudk nismo uresmirH, fer za im) da se »a njen dogovorimo ju nadaljnje naloge. Da so v preteklosti stanovanjsko izgradnjo, zaradi druge donosnejše, nekoliko zanemarjali, je dejstvo in kljub lepi podobi, ki jo z novimi stanovanjskimi sklopi dajejo naša mesta, ne kaže zakrivati nepravilnosti. Najbolj opazne med njimi so kasnitve, kar je posledica nespoštovanja dogovorjenih rokov, prav tako pa tudi s tem pogojene podražitve in nenazadnje cesta nekvaliteta opravljenih del. . Pri družbenem dogovarjanju in oblikovanju cen stanovanj pa je še vedno prevelik vpliv izvajalcev stanovanjske gradnje /h komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, medtem ko uporabniki stanovanj sploh nimajo nobene besede. Pa bi bilo prav, da bi jo imeli. Murska Sobota U soboški občini je bilo v preteklem letu vseljenih 116 e novih stanovanj, v tekočem letu pa naj bi jih zgradili 228. Od tega 222 v Lendavski ulici in 6 v Prosenjakovcih. Za kvadratni meter nove stanovanjske površine bo potrebno odšteti 24.400 dinarjev, kar je skoraj za štiri tisoč dinarjev več kot lani. I/ primerjavi s preteklim letom, ko se je stanarina v občini Murska Sobota povišala za 25 odstotkov, letošnje podražitve ne bo. Po izračunih naj bi znašala le 5 odstotkov in tako bo za toliko več znesla ob naslednjem povišanju. Tako bomo še naprej za stanovanje v izmeri 60 kvadratnih metrov in točkova no s 120 točkami plačevali 953,37 dinarjev, za višje vrednoteno stanovanje v isti izmeri pa 1392,25 dinarjev. Hišna samouprava v tej občini ne zasluži posebne pohvale, saj na minule sestanke s predsedniki hišnih svetov ni bilo velikega odziva, od predlaganega 101 sveta stanovanjske skupnosti pa jih je doslej potrjenih le 13. Gornja Radgona Novih stanovanj v gornje-radgonski občini kot kaže letos ne bo, čeprav obstaja projektna dokumentacija za 22 stano SSKONGRES vanj, ki naj bi jih zgradili po srednjeročnem planu. Lani so plan izgradnje presegli, letos pa se (zaradi novega načina financiranja} delovne organizacije še niso izjasnile, koliko sredstev bodo namenile za stanovanja svojih delavcev. Očitno je več kot za blokovsko, zanimanja za individualno gradnjo. Od predvidenih ekonomskih stanarin plačujejo stanovalci 47,3 odstotka. Lani je dvig znaša! 23 odstotkov, letos pa kljub predlaganemu 33-odstot-nemu povišanju stanarin prav tako računajo na 20- do 22-od-stotho podražitev stanovanj v avgustu. V nič kaj zavidljivem položaju so namreč zaradi nove cenovne politike. Od zbranih sredstev za stanarine jih 60 odstotkov porabijo za amortizacijo, ostalo pa komaj pokriva stroške upravljanja, kreditov za vzdrževanje in samo vzdrževanje starih hiš. Hišna samouprava je vzorna, saj so v radgonski občini eni izmed redkih pri nas, ki so že lani ustanovili 35 stanovanjskih skupnosti, izvolili hišne svete in svete stanovalcev pri krajevni skupnosti. Pripravili so vse tri potrebne akte, posebej pa so ponosni na hišno samoupravo v ,,rdečem bloku" na Tratah ter blokovskem kompleksu od 1 do 6 v Radencih. Ljutomer V občini Ljutomer bo v letošnjem letu predvidoma zgrajenih 49 novih stanovanj (v Postružnikov! ulici}, kjer bo za kvadratni meter površine potrebno odšteti {po izhodiščni ceni} 23.000 dinarjev, prodajna cena pa se bo verjetno povzpela tudi do 28.000 dinarjev. I/ težnji po uvedbi ekonomskih stanarin se bodo stanarine, ki zdaj za 60 kvadratnih metrov stanovanjske površine znašajo 913,37 dinarjev (za nižje vrednoteno} oziroma 1.141,75 dinarjev (za višje vrednoteno stanovanje}, z julijem dvignite za 12 odstotkov. Hišna samouprava je-v ljutomerski občini še kar organizirana. V aprilu bodo v teku drugi zbori stanovalcev, na katerih bodo sprejemali finančne plane in zaključne račune ter sklepali o upravljanju in pogodbeno administrativnem poslovanju strokovnih služb stanovanjskega gospodarstva. Reorganizacija hišne samouprave je v teku. Doslej je ustanovljenih 55 skupnosti stanovalcev. BRIGITA BAVČAR Centralno dvojezično osnovno šolo v Prosenjakovcih obiskuje 117 učencev, ki so še prešolali sem iz Fokovec, Motvarjevec. Šalovec, Domanjševec in Hodoša, tako da zdaj delujeta le še dve podružnični šoli, in sicer v Domanjševcih ter na Hodošu za 1. in 2. razred. Samo prešolanje je potekalo brez težav, čeprav je obstajala bojazen, da bi utegnile nastopiti. Tudi s prevozom otrok z 2 šolskima avtobusoma ni Ustanovljeno politološko društvo Po dolgotrajnih pripravah je končno ustanovljeno politologe društvo za Pomurje, katerega ustanovni sestanek /e bil sredi prejšnjega tedna v Murski Soboti. Udeležila sta se ga tudi dr. Peter Klinar, pred' sednik slovenskega sociološkega društva, in mg. Niko Toš, predsednik zveze jugoslovanskih socioloških društev — oba predavateljas Fakultet za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Ko so govorili o pomenu in nalogah novoustanovljenega politološkega društva, so poudarili, da osnovni cilj tega društva ne bo le v združevanju politologov in sociologov v Pomurju (evidentirali so jih skupno 17), ampak bodo skušali v svojo dejavnost pritegniti tudi vse tiste, ki se v praksi že nekaj časa uspešno ukvarjajo z družboslovno problematiko. K temu je tudi usmerjeno prizadevan je društva, da bi utrdili položaj sociologije in p°' biologije ter marksistične misli nasploh. Zato so se v razpravi zavzeli za lastno raziskovalno dejavnost, ki bi naj posegala zlasti v problematiko regijskega značaja. ' Ker je Pomurje v sociološkem smislu še precej neraziskano območje, si veliko obetajo od širšega slovenskega posveta o razvojnih vprašanjih, predvsem z vidika zaposlovanja na manj razvitih predelih naše republike, ki bo prihodnje leto prav v pokrajini ob Muri. Ta nadvse zahtevna naloga, ki jih čaka, pa bo nedvomno terjala posebno angažiranost članov novoustanovljenega pomurskega politološkega društva in strokovnjakov z drugih področij, pri čemer so že izrazili pripravljenost za tesnejše sodelovanje z društvi ekonomisltov in pravnikov. S pomočjo družbenopolitičnih organizacij pa bo treba, kot so poudarili v razpravi, bolj uveljaviti delo politološkega društva, zlasti ko gre za najpomembnejša vprašanja o razvoju regije. V sprejetem programu dela pa je omenjena tudi mentorska vloga politološkega društva, saj bi naj skrbeli za mlade sociologe in politologe, ki šele vstopajo v družbeno prakso, svojo dejavnost pa nameraval0 razširiti tudi na srednje šole. S-številnimi aktualnimi predavanji ° razvojni problematiki Pomurja pa bi obenem pripomogli tudi f širjenju interesa za družbene vede. Ob koncu ustanovnega sestanka politološkega društva za Pomurje pa so izvolili še organe društva in za predsednika 5-članskega izvršnega odbora Alojza Kavaša. Milan Jerše Proti škodljivim razvadam mladih Razprava o problematiki »Sodobne razvade in mladi« ha razširjeni seji predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti je sicer pokazala, da uživanje raznih poživil v murskosoboški občini še ni zaskrbljujoč pojav, čeprav je nadpovprečno porasel alkoholizem pri ženskah in mladini. Po nekaterih podatkih pa kadi skoraj petina osnovnošolcev in polovica srednješolcev, kar dokazu je, da bo treba v prihodnje znatno več narediti za odpravljanje neugodnih vplivov na zdravje mladih ljudi. Na to je opozoril tudi dr. Stefan Gruškovnjak. predsednik pomurskega društva za boj proti raku, ki je menil, da se vse prevečkrat pogovarjamo le o posledicah. ne pa tudi o vzrokih za razna obolenja, da bi postopoma organizirano reševali probleme. Prav zdrav način življenja je zlasti pomemben za slehernega mladega človeka, ki se marsikdaj zgleduje po starejših. Tudi sekundarne in druge odpadne surovine, na katere naletimo v našem okolju, kažejo na brezbrižen odnos do narave. Zato so se na razširjeni seji predsedstva OK ZSMS dogovorili za spodbuditev konkretnih akcij med mladimi-, bodisi v združenem delu, šolah ali krajevnih skupnostih, da bi na osnovi šolstvo, ki jo vodi Janez Kerčmar. Sprejeli so tudi več novih pobud in predlogov. Tako naj bi pri pouku posvetili večjo pozornost kmetijstvu in politehnični vzgoji, med prostovoljnimi ''dejavnostmi učencev pa bi kazalo razvijati tudi M; borništvo, saj bodo v bivši šolsk1 zgradbi v Domanjševcih uredili občinski taborniški center in se torej sama po sebi ponuja prilO' žnost za tovrstno dejavnost. Nenazadnje pa si bo treba prizadevati za vzpostavitev sodelovanja z osnovno šolo na Gornjem Seniku v Porabju- Jože Grej praktičnih izkušenj lahko vili določene napake. Tej Pr°P maliki pa bo namenjena 1 bližnja programska konfete občinske organizacije zveze so alistične mladine. ,nj Na seji pa so tudi pregle p opravljeno delo v minulem P letnem obdobju, ki ga je ozn' valo vključevanje mlade gen cije v odpravljanje težavnih h . spodarskih razmer in dosledn £ izvajanje stabilizacijske pdH nil kakor tudi obsežne priprave p letošnji II. kongres Zveze alistične mladine Slovenije .jj vem mestu. Zlasti so °!? ega uspešne oblike idejnopobtic a usposabljanja in mladins je prostovoljnega dela ter po° SLO in DS. medtem ko se 0. povsem zadovoljni z delom gih osnovnih organizacij. jjin štipendistov itd. Te ugotovi jp bodo rabile pri dokončnem kovanju programa dela ega ZSMS do oktobra Jetos ,aorejeli pog I a v i t n e u s m e r i tv e so že sPj s(Va na tej razširjeni seji preds OK ZSMS. Ob tem so se “ fe. vorili. da bo programska |ept> renca 14. aprila, in sprejeli ^ja-razpisu podelitve priznam |aV. dim družbenopolitičnim cem in mentorjem. STRAN 6 ------------———' VESTNIK, 1. kulturna obzorja INMEMORIAM V razdobju dobrih dveh mesecev sta preminila. Tiho, neopazno, skromno je ugasnila luč življenja dvema nekdanjima stebroma ljubiteljstva na obrobju slovenskogo-nske krajine. ANTONU MARKOVIČU iz Rožičkega vrha in J°“TU ČUŠU iz Sovjaka pri Vidmu ob Ščavnici. Prvi je svojcas vodil tamburaše, agitiral za društvo kmečkih rantov in deklet, s sovaščani postavil Gubčev hram v Vidmu ob Ščavnici, partizani! in bil prvi predsednik okrajnega ljudskega odbora v Gornji Radgoni. Pisal je, zbiral narodno blago, kiparil, čebelarji, bil mlademu rodu ljubiteljev v zgled in pomoč. Drugi je bil znan zbiralec starin, popisovalec ljudskih pripovedk, šeg, običajev, Kmečkih, posebej pa vinogradniških opravil iz bližnje in cestar pretek,os*'- Nie9a dni želar, nazadnje upokojeni . "Nekdaj problemov nismo reševali v pisarnah in okrancljani s kravatami okrog vratu, kot se žal mnogokje »m* ?anes- Treba je bilo na kolo in na teren, med ljudi. "Možatost, nemirni duh in prirojena aktivistična žilica, vse obenem se razbira iz besedi Antona Markoviča, ki so Predlani našle mesto na straneh našega časnika. V areni življenja je stal. Kot Jože Čuš, čigar preprostost je kal Pfinodnosti, ki pa že klije v novem rodu mladih okoli »idma ob Ščavnici. »Moja potni bila lahka in ne gladka,« je sv°Ph spominskih zvezkov zapisal. Oba sta bila naša dolgoletna sodelavca. Naj jima bodo v slovo stihi: Preprosti mož visoko se dvignil je spoštljivo in sklonil se globoko v ljudsko zgodovino. Preznojen plug obračal, z motiko škarpo tesal, nam davne čase vračal, ob kremen kremen kresa/. Zbral dedov dragotine, popisal njih življenje, srce zdrobil v spomine, pobožal vnukov vrenje. * PREJELI SMO:-------------------------------------------- Naši na tujih tleh 'en k ankarjeva založba v Ljubljani je v sodelovanju s Slo-^ntol ° IZsebensko matico izdala in poslala na knjižno tržišče tujih n^P0 knj'^evnost’ Slovencev v Severni Ameriki Nasina jn j 'b- Ri jo je pripravila Jerneja Petrič na ospovi objavljenega narL ZdaJ neobjavljenega gradiva književnega ustvarjanja ' anieriških rojakov. 17 zajema literarno dejavnost naših rojakov od konca Kan-ir ja Ba vse do ^anes v Združenih državah Amerike in pre„j ? j ^B^nemti izboru do 394. strani so dodani Kratek Hitler. p ,r?j*^evnost> ameriških Slovencev ter Biografski in bi-p..k! podatki o avtorjih. ""leri^kJ0^'1 "HtologipoLic ledino v spoznavanje književnosti znana I - ?.'°Vencev. ki je bila do zdaj kot celota podrobneje RTesiV t (?zJemu krogu strokovnjakov in zanjo posebno zain-zaniman' -br‘deev- Knjiga bo gotovo pritegnila pozornost in anje širokega kroga bralcev. objavi'',-^ .tcmbolj °Pazna pomanjkljivost knjige, saj niti z vnosti^01111 ‘zborom gradiva niti z omembo v Pregledu knjiže-Slovencev ne omenja literarne dejavnosti Betleh> Prekmurcev. Že od začetka stoletja namreč živi v ^nture^L-- Pensilvanija, močna in strnjena naselbina Pre-Vse ;ki je imela močno in nepretrgano literarno dejavnost Sloven^^'^^e’ih let. Z njo je družila prekmursko govoreče zanimj,C k Neverni in Južni Ameriki, njihovi tiski pa so bili 'ažneiš ° i-Hje tl,di doma v »starih krajih«. Omenim naj samo ’ŠzlobTt 'Sle' P°leg brošur, knjižic in pesmaric, ki so bili: 1922; »7 na ^ejes — Free Word«, izhajala od konca 1916 do CJZ^a y°grszki Szlovencov — Star of Slovenians from Glas/jr, c lzbaJala od leta 1916 do 1922; »Vogrszki Szlovenec. Hunolrv d’ Szlovencov. The Voice of Slovenians of Najvažn -j-P^eel Izhajati I. decembra 1916 inje izhajal nekaj let. '^Pien^81 u‘'Sop's Prekmurcev' v ZDA pa je bil tednik Duarj» loss- ' Szlovencov Glasž«. kije začel izhajati 13. ja- Slov-a m Je 'Zhajal vse do leta l954' 'c n' Podr \5nadejavnosi naših ameriških prekmurskih rojakov Honta nez"-1110 °bde'ana- s 'em pa ne trdim, daje tudi popbl-frekniur i\lna’ 'van Škafar jo omenja v svoji »Bibliografiji - LMliar* |'jkw l7!-5- 1919«. kijoje leta 1978 izdala SAZU ^'Wis'e i«oiZe ^aJec Pa v svoji knjigi »Slovensko izseljensko S,°VensL - I."1945*- k'jo je leta 1980 v Ljubljani izdala Vn:ivanje\]ZSC jenska matica. Sam sem na pomanjkljivo obra-^"(soh o°VStV$ne£a de!a ameriških Prekmurcev opozoril v ll'di aiialj/” i prdo8a- po^ni predal 29)dne 26.9. 1981. kjersem Slr"n in , vzroke za premajhno povezanost Slovencev to- Za ' ‘ran Mnre v Ameriki. ^jiževnos/^ t^ncnje9° pomanjkljivost antologije slovenske Wem avtorj'.y i 'vcrn' Ameriki seveda ne smemo kriviti pred-n'Piumo doCt’J^^nyj0 Pelr'O- saJ je žalostno dejstvo, da še vedno P^roriim*,1?^1? ^"’J' vseh tiskov ali pa vsaj fotokopij ali Se kakši/ V Ameriki izdanih prekmurskih tiskov. Menim, da Vzda in iih ,X>',11urska kulturna ali druga ustanova lahko za-v°di|j tudi doni čemur bi jo poleg službenih nagibov prečni slani<> na P°manjkljivost antologije NASI NA -B”znavanie ^.^Pnk da hkrati spodbudimo raziskovanje in ^'jetiju Ku|inaS,h :!nieriških Prekmurcev v njihovem trdem Zar)nstj s ur,?<)diterarnem ustvarjanju in v čustveni pove-s'armu kraji«. Mihael Kuzmič JUBILEJ BRALNE ZNAČKE MIŠKA KRANJCA V petek, 2, aprila, ko prazntijemo mednarodni dan mladinske knjige, hortio ' občini Murska Sobota petnajstič podelili bralno značko. Leta 1967 smo pnič zbrali najbolj vnete tekmovalce — mlade značkarje — in jih popeljali v Veliko Polano, kjer nas je sprejel književnik Miško Kranjec. Svečan in prijeten je bil tisti dan in še danes sc ga mnogi, danes že odrasli ljudje, radi spominjajo. Potem je bilo bralcev preveč. da bi lahko še potovali skupaj v Polano« Zato smo se začeli zbirati v soboškem kinu Park. Kmalu je postala ta dvorana pretesna. Tako smo sc morali razdeliti. Pomurske občine so začele organizirati bralno značko vsaka zase. Tesnejše sodelovanje pa je vendar ostalo zlasti med radgonsko in soboško občinski* zvezo prijateljev mladine. Letos, ob jubilejnem letu, je bralcev že 3715. Zato sc je obč. zveza prijateljev mladine odločila, da bo na vseh večjih šolah podeljevala značke. Menimo. da je srečanje s književnikom bolj prijetno in prisrčno. Najmarljivejši bralci, ki bero vsa leta od 1. do 8. razreda, bodo prejeli tudi posebno zlato značko, šole pa bodo zanje priskr-beje tudi knjižno darilo. Skušali bomo najti pot tudi med mlade Porabce in zlasti k »Lastovki« v Ingolstadt. Prav gotovo pa bi bralna značka zopet lahko oživela v naših srednjih šolah. Petnajst, let ni . dolga doba, a vendar v človekovem. življenju že nekaj odtehta. Gotovo so ta leta v mladih bralcih pustila tudi ljubezen do branja knjig. Če je vsaj malo od vsega ostalo, je bil trud obč. zveze prijateljev mladine bogato poplačan in tudi dolge poti dvaindvajsetih slovenskih književnikov, ki so v teh letih prihajali na srečanja. Letos pričakujemo, da bodo naše' šole obiskali: Pavla Rovan, Nada Gaborovič, Janez Švajncer, Ivan Minatti, Jože Šmit, Ivan Jan, Ferdo Godina, Manko Golar, Jože Snoj, Branko Šbmen in Miroslav Slana. Karolina Kolmanič Hočete igrati z mano? Pogumen eksperiment pred domačo publiko, med katero so bili na sobotni premieri tudi otroci, je bila uprizoritev tragikomedije Marcela Archada: Hočete igrati z mano. Pripravili so jo mladi iz krajevne skupnosti Puconci in z njo prijetno presenetili. Tako kot je dejal eden iz selekcijske komisije, ki si je ki jo je režiral v letošnji sezoni. Kar zagnano se je lotil dela takoj, ko je prišel v Puconce. Prej je služboval v Lenartu pa ga je vleklo domov in zdaj, ko je tu, skuša narediti kar največ. Žilico za ljubiteljsko delo očitno ima, poleg tega, da je dokaj zahtevno tragikomedijo režiral, pa je bil tudi deklica za vse. Poskrbel V igri na improviziranem puconskem odru je odločno prednjačil Emil Erjavec, čeprav ne gre prezreti tudi Boruta Taljana in dekorativnih »Lokic« v ozadju. Foto: S. Celec prav tako ogledala igro: „Ko prideš na podeželje, pričakuješ na uprizoritvenem odru veseloigro. ,,To, kar smo videli na puconskem (improviziranem) odru pa je bilo nekaj več. Kljub čisto amaterskim spodrsljajem, ki jih tudi ni manjkalo, je uprizoritev presegla pričakovanja in ljubitelji gledališča, ki so jo pripravili, zaslužijo vso pohvalo. Posebej režiser, ki je kot nova metla, pričel pošteno čistiti (beri: delati na gledališkem področju). Sicer je likovnik, vendar Jože Gutman, ki je po rodu Prekmurec (iz Filovec) meni, da pričujoča premiera ni zadnja, čeprav je že druga. je za tonskol realizacijo, izviren način reprodukcije imen preko projektorja ob zaključku predstave in še veliko drugega. Tema tragikomedije je večna — ljubezen. Dva izgorevata v ljubezni do ene. In se igrata s tretjim, ki se pojavi na sceni — klovnom, ki dobro prenaša brce. Ona je Isabel (Jana Kuharjeva), eden od njiju (Emil Erjavec) in drugi (Borut Taljan), tretji pa Avgust (Drago Franko), ki jo spelje. Komedija dobi tragični prizvok, ko se drugi ustreli in prvi ostane praznih rok, velikim obetom navkljub. Brigita Bavčar PETEK, 2. APRILA KAPELA — Ob 16. uri bo v prostorih osnovne šole koncert orkestra gornje-radgonske glasbene šole, nastopila pa bosta tudi humorista Geza in Kori. RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo predstavitev mladih glasbenikov iz Gornje Radgone ob 20. uri, ko bosta prav tako nastopila humorista Geza in Kori. NEDELJA, 4. APRILA BOGOJINA - Ob 14. uri bo v prireditveni dvorani uprizoritev komedije MANEVRI, ki jo bodo v režiji Jožeta Gutmana predstavili člani domače dramske skupine kulturno-umetni-škega društva. PONEDELJEK, 5. APRILA RADENCI — Učenci osnovne šole iz Radenec bodo v kongresni dvorani hotela Radin ob 18. uri uprizorili igrico O deklici, ki je hodila po kruhu. KAJIN KDAJ? Poleg v naslovu izpostavljenih vprašalnic se jih ob prebiranju programa zveze kulturnih organizacij občine Murska Sobota za leto 1982 zastavlja še veliko več. Osnovno je na minuli letni konferenci občinske zveze glasno izrekel tajnik republiške zveze kulturnih organizacij Marjan Belina: Vprašanje kaj je in kaj soboška zveza kulturnih organizacij s svojim delovanjem sploh hoče, saj iz njenega programa to ni jasno. Ljubiteljska dejavnost pa živi in po zadnjih podatkih se tudi med mladimi vedno bolj širi krog navdušencev, ki so svoj prosti čas in zanos pripravljeni usmeriti v širitev tovrstne kulturne ustvarjalnosti. Prav tako pa je živahna amaterska dejavnost na podeželju, kjer kljub prostorskim in drugim, predvsem finančno obarvanim težavam, načrtujejo uprizoritev, pripravljajo proslave in se trudijo, da bi v skladu s svojimi sposobnostmi in možnostmi naredili kar največ. Iz poročila, ki ga je o d- 'ovanjv zveze v preteklem letu podal podpredsednik ljubiteljske organizacije Jože Ternar, je bilo razbrati, da se je osnovna kul' urna dejavnost odvijala po društvih, med akterji pa so bili najuspešnejši lutkarji. Tudi na dvojezičnem območju je bilo čutiti vse močnejši razmah in med najbolj aktivnimi sta društvi na Hodošu in v Motvarjevcih. Med ljubiteljskimi prireditvami v občini pa je najbolj odzivna prav gotovo že tradicionalni festival folklore v Beltincih, ki dobiva vedno večje razsežnosti, soboški kulturni teden, ki bi naj z novim nazivom dobil tudi novo vsebino, pa bi naj trajal dlje. Predvidoma čez vse poletje) tako da prireditve na grajskem dvorišču ne bile zgoščene le v enem tednu. Sicer pa dokončno še ni rečeno ničasar, čeprav bi kazalo o osrednji poletni prireditvi v Murski Soboti spregovoriti konkretneje in pravočasno, da ne bo časovna stiske. O dejavnosti medobčinskega sveta zveze kulturnih organizacij je govorila njegova predsednica Mira Marko, ki je izpostavila skupne pomurske akcije, na težave, a kljub temu uspehe, pri delu kulturnih animatorjev v združenem delu pa opozorila Marija Rituper z Mure. Pričujoča konferenca je bila tudi volilna in prisotnih devetnajst od triintridesetih delegatov je v novo vodstvo za predsednico občinske zveze kulturnih organizacij Murska Sobota soglasno izvolilo Erno Brumen, za podpredsednika pa Jožeta Stvarnika. Brigita Bavčar razstave MURSKA SOBOTA -Ob 18. uri bo v galeriji kulturnega centra otvoritev razstave marksistične literature. Ob 18.30 otvoritev foto-galerije kulturni center, na ogled pa bodo umetniške fotografije Miša Hoch-statterja. Razstava bo odprta do 19. aprila. RADENCI - V razstavnem salonu hotela Radin bo med 19. in 20. uro otvoritveni ogled razstave del akademskega slikarja Redža Kolakoviča iz Maribora. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja svoja dela akademski slikar — domačin Vlado Potočnik. LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled umetniška fotografija Jožeta Gala. Avtor umetniške fotografije Jože Gal, posnet na otvoritvi razstave. Foto: Š. Prša ŽENSKI KVARTET SE JE POMLADIL — Ena najbolj priljubljenih pevskih skupin v Porabju je vsekakor Ženski kvartet iz Slovenske vesi, ki ob spremljavi narodnozabavnega ansambla Dolnji Senik ali solista Lacija Korpiča pogosto nastopa na proslavah in prireditvah v porabskih vaseh,, večkrat pa je kvartet gostoval tudi v Sloveniji. Letos se je skupini pridružila nova članica, in sicer je to Lacijeva žena (na levi), ki je po rodu Madžarka; vendar že kar dobro in z navdušenjem poje tudi slovenske pesmi. Naš posnetek je nastal na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku na Gornjem Seniku. Foto: Jože Graj USPEŠNIC E l EGA TEDNA v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Edvard Kardelj O KOMUNI, v založbi Državne založbe Slovenije, POEZIJE Simona Gregorčiča v založništvu Tržaškega tiska in priročnik za dom. vrt. delavnico in prosti čas POPR AVI SAM v založbi Mladinske knjige. VAŠ TEDNIK VESTNIK. 1. aprila 1982 STRAN 7 dopisniki so zabeležili LENDAVA Evidentiranje brigadirjev Center za mladinske delovne akcije pri lendavski občinski konferenci ZSMS se je temeljito lotil priprav na letošnje mladinske delovne akcije. Mladinska delovna brigada »Ljudska pravica« iz Lendave je v zadnjih letih na zveznih delovnih akcijah dobila vrsto priznanj in pohval. Letos bodo brigadirji vnovič zavihali rokave v občini in izven nje. Pionirji-brigadirji bodo sodelovali v regijski skupini brigadirjev iz ostalih občinskih konferenc ZMSM. Sodelovali bodo v brigadi Bratstvo in prijateljstvo, ki bo sestavljeno iz brigadirjev desetih pobratenih občin Slovenije in Hrvaške. Stalna brigada »Ljudska pravica« pa se bo udeležila ene od zveznih mladinskih delovnih akcij. Sedaj, ko so začeli z evidentiranjem brigadirjev, ne moremo mimo dejstva, da se za delo odloča vse več mladih. Med ostalimi akcijami, ki jih pripravlja center za mladinske delovne akcije, so tudi različna predavanja in srečanje z brigadirji-vete- — HOTIZA Vnovič oživeli kulturo Kulturna dejavnost oziroma kulturno društvo je bilo na Hotizi v zadnjem času dokaj zanemarjeno. Letos so vnovič zavihali rokave in mrtvilu naredili konec. Med programom dela velja omeniti, da bodo oživeli dramsko in recitatorsko skupino, pripravili bodo vrsto priložnostnih proslav in prireditev, kulturno društvo pa bo pripravilo tudi koncert pev- skega zbora in okteta. J. Ž. Tudi brajde je treba pravočasno in temeljito obrezati. Tudi na lestev seje treba povzpeti. Ne verjamete? Vprašajte Antona Horvata iz Petanjec, ki se je takole lotil dela. frku Gasilska prizadevanja Gasilci v Gornjem Lakošu načrtujejo gradnjo vodnjakov za gašenje, ustanoviti nameravajo pionirsko desetino, morali pa bodo kupiti tudi prikolico za motorno brizgalno. Gasilci v Radmožancih bodo letos poleti proslavili 50-letnico. Izkopati nameravajo tri vodnjake. Tudi gasilci v Gaberju imajo precej nalog. V program za letošnje leto so uvrstili tečaj za izprašane gasilce, pripravili bodo mokre vaje in se udeležili sektorskih vaj. Primerno bodo uredili okolico gasilske garaže, kupili 150 metrov tlačnih cevi in dva nastavka za hidrante. Dodajmo še to, da bo društvo čez dve leti proslavilo 50-letnico. Člani gasilskega društva Trimlini se bodo udeležili sektorskih vaj, skupaj s krajevno skupnostjo pa so postavili hidrant. Pomladili bi radi gasilske vrste in sodelovali pri gradnji.vaškega doma. J. Žerdin -- MURSKA SOBOTA Za boljše obveščanje Pred dnevi seje sestala nova komisija za informiranje v delovni organizaciji Pomurski zdravstveni center. Člani iz vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti, ki so.razpravljali o programu, vsebini in obliki glasila »Informator«, so prišli do nekaterih pomembnih zaključkov. Tako bodo v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti ustanovili posebne komisije za informiranje, da bi s tem uresničili pravi cilj informiranja — čim več raznovrstnih prispevkov naj pride iz baze. Čim več delavcev naj prime za pero in napiše o problemih, težavah in tudi uspehih iz svoje sredine. Tako bi glasilo postalo bolj zanimivo za vsakega od skoraj 1.200 zaposlenih. Otok Peterokraka zvezda in sredi omorika, za to so ob vaškem gasilskem domu v Petanjcih poskrbeli mladi. Ob drevesu, ki so ga posadili v spomin na vzornika Tita, bodo že v zgodnjih pomladnih dneh posadili rože. To bo za vzornika, medtem pa bodo z delovnimi akcijami dokazali, da na Ti tove spodbude ne pozabijo tudi takrat, ko je treba prijeti za kramp ali lopato. frku V pretekli jeseni so v Turnišču izkopali temelje za zdravstveno postajo. Dela potekajo brez večjih zastojev, tako da bodo krajani Turnišča, Renkovec, Nedelice, Gomilic in Brezovice kaj kmalu dobili sodobno zdravstveno postajo, ki je v tem delu res prepotrebna. Iz fotografije je razvidno, da zdravstvena postaja dobiva do- ŠAFARSKO---------------------- Šolsko prvenstvo v gimnastiki Na osnovni šoli »Jože Hedžet« Šafarsko deluje ŠŠD Pionir, ki je zelo aktivno. Prejšnji teden so izvedli šolsko prvenstvo v gimnastiki za pionirje in pionirke. Pri pionirjih je zmagal Stanko Utroša, drugije bil Janez Posedi in tretji Emil Krumpič. Pri pionirkah je zmagala Silva Trstenjak, drugo mesto je osvojila Irmica Cimerman, tretje pa Jožica Kovačič. TI novoizvoljene delegate Potem, ko so sprejeli poslovnik o delu, so delegati 2. seje občinske kandidacijske konference v Murski Soboti obravn vali poročilo o opravljenih kandidacijskih aktivnostih med prvo in drugo sejo. Kol je bilo znova poudarjeno, so bile nedavne volitve uspešna manifestacija intenzivne politične dejavnosti v mursko-soboški občini. ki se je pričela že pred letom in pol. Visoka volilna udeležba je namreč še enkrat potrdila neomajno privrženost naši samoupravni socialistični skupnosti in zaupanje v novoizvoljene delegate, ki jih v naslednjem mandatnem obdobju čakajo nič kaj lahke naloge. Tako seje volitev v organizacijah združenega dela udeležilo 95.6-odstotka zaposlenih delavcev. v krajevnih skupnostih pa 96.8 odstotka občanov in kar 98,8 odstotka kmetov. Podrobnejša analiza opravljenega volilnega postopka v murskosoboški občini bo podana na skupni seji občinske konference socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta. Sledila je določitev kandidatov za nosilce . vodilnih in drugih funkcij v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v murskosoboški občini. Za predsednika skupščine občine so soglasno kandidirali Martina Horvata, za podpredsednika pa Štefana Ošlaja, medtem ko bi naj bili predsedniki zborov Karel Peček (združenega dela), Rudi Cipot (krajevnih skupnosti) in Silva Čenar (družbenopolitičnega zbora). Na seji pa so delegati sprejeli tudi štiri spremembe v skupščinah interesnih skupnosti, ker od predvidenih kandidatov dva nista prišla na kandidatno listo. eden ni bil izvoljen, enega pa so evidentirali za člana izvršnega sveta. Po temeljiti obravnavi v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja in predsedstvih družbenopolitičnih organizacij so delegati sprejeli dodatni predlog, po katerem bo predsednik zbora uporabnikov SIS za kulturo Jože Ternar. predsednik skupščine SIS za raziskovalno dejavnost Aleksander Šiftar, podpredsednica skupščine SIS za stanovanjsko gospodarstvo Marija Kerčmar, predsednica skupščine SIS za socialno varstvo pa Ivanka Koren. Hkrati so se seznanili tudi s predlogom mandatarja za sestavo novega izvršnega sveta Pavla Pongraca in s predlogom evidentiranih možnih delegatov za zvezni zbor skupščine - SFRJ. Delegati 2. seje občinske kandidacijske konference v Murski Soboti pa so razpravljali še o možnih kandidatih za predsednika in člane predsedstva SRS. za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ ter o predlogih za vo-dilne in druge funkcije v skupščin* SRS in skupščinah SIS v republiki. Tu sta v ožjem izboru tudi Ja-nez Kučan za predsednika zbora uporabnikov SIS za izobraževanje in Štefan Sambdt za predsednika skupščine SIS za starostno zavarovanje kmetov. , .. Milan Jerše Počasnej HOTIZA - KAPCA NOVE NALOGE Gasilci na Hotizi so na nedavnem občnem zboru sprejeli obširen delovni program. Tako bodo ustanovili, pionirsko desetino, popravili streho na gasilskem domu in se zavzeto vključili v teden požarne varnosti. Tudi gasilci na Kapci ne stojijo ob strani. Letos bodo izkopali dva vodnjaka, popravili gasilski dom. ustanoviti pa nameravajo tudi pionirsko desetino. J. Ž. — LENART ---------------------- 15 LET POMURSKE POTI Lenarški planinci se zavzeto pripravljajo na letošnjo osrednjo prireditev — Dan pomurskih planincev — posvečeno 15. obletnici Pomurske poti, ki bo 30. maja na Zavrhu v Slovenskih goricah. Pomurska pot spada med prve popotniške poti v Sloveniji, dolga pa je okrog 250 kilometrov. Povezuje mnoge znamenitosti Prekmurja in Slovenskih goric. Planinec ali popotnik, ki Pomursko pot prehodi ali prekolesari, prejme spominski znak. Informacije, dnevnike, opise poti in znake imajo pri meddruštvenem odboru planinskih društev Pomurja pri PD Mura v Murski Soboti. Na prireditvi bodo sodelovala vsa planinska društva v MDO Pomurja: Lenart. G. Radgona. Ljutomer, Matica. Mura iz Murske Sobote in Hotiza. PD Maribor »Matica,« Zveza tabornikov Pomurja. OK ZSMS Lenart, Turistično društvo »Rudolf Maister -Vojanov« Zavrh in mnoge druge organizacije ter društva. Janko Ferlinc RENKOVCI Tudi gasilci v Renkovcih so na občnem zboru samokritično ocenili minulo delo. Uspeli so kupiti prikolico za prevoz brizgalne, imajo pa štiri ekipe gasilcev, ki so dosegli dokaj zavidljive uspehe. Kot so poudarili, se že nekaj let dogovarjajo o gradnji vaško-gasilskega doma, kajti sedaj delujejo v utesnjenih gasilskih prostorih. Radi bi kupili tudi gasilski prapor in uniforme za člansko desetino. J. Žerdin NEGOVA----------------------------- 600 kubičnih metrov gramoza Tedni so v krajevni skupnoli Negova pričeli z gramoziranjem vaških cest, na katere bodo navozili okrog 600 kubičnih metrov gramoza. Gramoz dovaža komunalno podjetje Gornja Radgona, kije v ta namen odprla gramoznico v strugi Mure le nekaj metrov od mostu pri Podgradu. Gramoz bodo na voziščih razgrnili krajani Člani izvršnega sveta skupščine I občine v Murski Soboti so na I zadnji seji razpravljali o vrsti ak-I tualnih vprašanj. Najprej so se I zadržali ob osnutku poslovnika za I delo izvršnega sveta, ki je v zad-I njih štirih letih že tretji po vrsti. I Tokrat so ga z nekaterimi dopol-I nitvamikončnosprejeli.pričemer I je osnovno izhodišče tega doku-I menta. da podrobneje ureja organizacijo in način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles. Hkrati pa vsebuje tudi določbe I glede sklicevanja in poteka sej, | ustanovitev odborov, komisij in drugih delovnih teles, obveščanja javnosti in ostala vprašanja, ki so pomembna za nemoteno delo murskosoboškega izvršnega sveta in njegovih delovnih teles. Osrednja pozornost paje tokrat veljala programu dela izvršnega sveta za pripravo in sprejem sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje I98I—1985 z oceno možnosti razvoja. Le-ta je usklajen in dopolnjen v skladu z republiškim družbenim planom, kar pomeni, da so nastale tudi precejšnje spremembe pri materialnih okvirih razvoja murskosoboške občine v tem srednjeročnem obdobju. Kot smo slišali v-razpravi. predvideva nova ocena kar za 45 do 50 odstotkov počasnejšo gospodarsko rast, s čimer se v znatni meri skrčijo tudi gmotna sredstva za vse oblike porabe v primerjavi s prvotno začrtanimi cilji družbenega plana občine. Po tej novi oceni, ki jo je pripravil komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, bi letna rast družbenega proizvoda znašala le 3 odstotke in ne prejšnjih 5,5 industrijske proizvodnje 5 namesto 6. edinole kmetijska proizvodnja bi naj ostala na prvotnih 4 odstotkih. Nadalje se predvideva le 2.5-odstotna rast zaposlenosti (prej 4). produktivnost bi se ob tem zmanjšala za en odstotek (prej 2). delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda pa bi se naj povečal od 36 na 40 odstotkov. Seveda pa [e treba upoštevati, da bo v naslednjih petih letih rast sredstev vseh oblik porabe nična, kar bi naj veljalo tudi za realni osebni dohodek na zaposlenega. Zmanjšal se bo tudi idelež investicij v družbenem proizvodu. in sicer od 29 na 27.6 odstotka. medtem ko bo pri izvozu načrtovana I0-odstotna (prej 8). pri uvozu pa 3-odstotna rast (prej l). . Vsekakor pa moramo poudariti. da gre šele za osnutek materialnih okvirov razvoja murskosoboške občine v srednjeročnem obdobju od 1981 do 1985, saj je izvršni svet sklenil, da ga dajo v razpravo vsem organizacijam združenega dela, ki v času do sprejema osnutka dogovora o temeljih družbenega plana lahko predložijo določene pripombe in predloge o omenjenih materialnih okvirih. Milan Jerše komiteja OK ZKS Pred kratkim je postal novi sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti dosedanji izvršni sekretar Stanko Erjavec. Rodil se je 8. 10. 1940 v Lipovcih in izhaja iz kmečke družine. Kot trgovec je nadaljeval študij ob delu na šolskem centru za blagovni promet v Murski Soboti, kjer je najprej končal poslovodsko šoto, pozneje pa še srednjo komercialno šolo. Prav zdaj pa je absolvent visoke šole za organizacijo dela v Kranju, in sicer, prve stopnje. S svojo zavzeto družbenopolitično aktivnostjo se je izkazal že v mladinskih vrstah, v zvezo komunistov pa so ga sprejeli leta 1965 v takratnem Potrošniku, kjer je bil zaposlen večino svoje delovne dobe. Med drugim je bil tudi predsednik upravnega odbora in sekretar 00 ZK, predsednik izvršilnega odbora medobčinske skupnosti za zaposlovanje, član komiteja in OK ZKS ter OK SZDL v Murski Soboti, sekretar strokovnih sindikatov in sekretar občinskega sveta zveze sindikatov. Od 1. junija lani pa je bil izvršni sekretar komiteja OK ZKS v Murski Soboti. ,, Funkcija sekretarja komiteja pomeni zame priznanje in zaupanje komunistov v murskosoboški občini, s čimer sem prevzel nase veliko odgovornost. To me obenem obvezuje, da s svojim ustvarjalnim, učinkovitim in odgovornim delom upravičim izkazano zaupanje. To pa moramo doseči ob pomoči občinske organizacije, kjer mora njihove člane prevevati kolektivno delo in odgovornost, kakor tudi boljše individualno delo in odgovornost, " poudarja novi sekretar komiteja OK ZKS v Murski Soboti Stanko Erjavec, ki ima, nopolitične funkcije v murskosoboški občini. Ko smo ga vprašali, katerim vprašanjem bodo komunisti morali nameniti posebno pozornost, je dejal, da so ze programsko-volilne seje v 09 ZK nedvomno pokazale na uspešne rezultate dosedanjega dela večine članstva ZK J' občini, kar bo močna spo°' buda za naprej. ,,Ker smo neposredno pred kongresi ZK^ in ZKJ ter ostalih družbeno- političnih organizacij, moraj0 komunisti v svojih okoljih bit še bolj idejnopolitično USpO' sobljeni in enotni za razreševanje nalog, ki smo jih z opredelili in konkretizirali. Zel0 je osrednja aktivnost komun' stov v občinski organize0'! usmerjena k utrjevanju in rez vijanju političnega sistema 30 cialističnega samoupravljani3' še posebej pa zagotavljan/ čvrstejših materialnih temelj za njegov nadaljnji razvoj. Za se bomo še odločneje Z3VZ mali za praktično uresničen nje stabilizacijskih program0 in ukrepov, zlasti v neposre nih okoljih svojega delovanj To pa pomeni, da se je tre do problemov gospodarjenja večji meri kot doslej tudi P°' tičng opredeljevati," nam / med drugim povedal novi kot je zapisano v obrazložitvi, med drugim povedal novi dovolj izkušenj in sposobnosti kretar komiteja OK ZK za opravljanje te nadvse po- Murski Soboti Stanko Erja ^ membne in odgovorne družbe- Milan POPRAVEK V št. 11, dne 25. marca 1982 se je v prispevku pod trani vom ,, Gospodarski rezultati vendarle ugodnejši" na 8. .^e Vestnika vrinila neljuba napaka. V podnaslovu ,,NakoP izgube in zaloge" so namreč v drugem stavku naštete tiste nizacije, ki v bistvu nimajo izgube, ampak niso ustvarile 0. nega čistega dohodka, da bi lahko razporedile sredstva s/ovni sklad. Prizadetim organizacijam se za napako °pr jemo! STRAN 8 VESTNIK, 1. metijska panorama Že nekaj časa se srečujemo s težavami v preskrbi z gorivi. Sedaj, ko so se v večji meri začela kmetijska opravila — setev jarin. priprava zemlje za setev sladkorne pese, priprava za sajenje krompirja, trošenje gnojil, izvoz hlevskega gnoja in gnojevke itd. — je povpraševanja po plinskem °lju toliko večje. Ker so dobave občasne in v omejenih količinah, ni možno hkrati ustreči vsemu povpraševanju. v SOBOŠKI OBČINI 6.700 TRAKTORJEV Po zadnjih podatkih službe za registracijo vozil pri skupščini občine Murska Sobota je registriranih samo v soboški občini že 6.700 traktorjev. 51 P°P*SU y avgustu 1980je bilo pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih • 10 traktorjev. Od skupnega števila traktorjev je 16 odstotkov teh ^t-°Vn‘^ stroJev z močjo do 15 kW (oz. do 20K M). 57 odstotkov do 25 k W ' j 34 KM), 21 odstotkov do35kW(47KM)in6 odstotkov traktorjev nad 35 kW (nad 47 KM). Kljub močni zastopanosti lažjih in srednjih kategorij traktorjev znaša skupna moč traktorskih motorjev nad 150.000 kW oziroma po sla'em 212.400 KM. Pr’ faktorskih motorjih (diesel) uporabljamo za pogon plinsko olje . Znako D-l. ki ima 41.658 joula oziroma 9.850 kalorij. En liter plin-j° Ja tehta. 0,839 kilograma. Izkoristek plinskega olja znaša le okrog . l“dsl.°'k°v (od 26 do 33 odstotkov). Dejanski izkoristek goriva pri Ktorju pa je še manjši in je odvisen predvsem od delovnih pogojev-. obrem0 pa^'^a ^e’a' primernosti priključkov, izrabljenosti motorja. P0vEČANI OBRATI DUŠE MOTOR . . Nej^so pri kmetovalcih močno zastopane srednje kategorije trak-tov^ "aVajani Pr’mer za te. in sicer IMT 533 oz. IMT 539. Podatki sb hien[tv^° u® „ H aie trenutna cena plinskega Iz grafičnega pregleda cen je razvidn . medtem ko stane v re olja ob znižani davčni stopnji 21.70 dim ' . -u.in;e goriva in višjece Prodaji en liter 28.00 dinarjev. Občasno po^j „a opuščanje določenih ne smejo vplivati na kvaliteto obdelave o katarski pridelki zmanj agrotehničnih ukrepov, zaradi katerih b ., stroške in nastale Sevali. Tako ravnanje bi še težave v preskrbi s hrano. N a zmanjšano p mehanizactje, to je v pr le možno vplivati predvsem s smotrno upo . za posamezne kate- vrsti s pravilnim izborom in uporabo pn J primcri neustreznega gonje traktorjev in določena dela. Eks'pogosti pri setvi žit z "Porabljanja traktorjev v zasebnem sekt Jobmočjih z dvovrs-zastarelimi sejalniki. pri setvi koruze na ra . srednje kategorije mirni sejalniki itd. Izkoristek motorja na „sovna poraba goriva se 'eh dveh in podobnih primerih je le polovi ‘ • trej,en čas za opra- za malenkost sicer zmanjša, hkrati pa se p . Cu;e vse normative, vilo. Poraba goriva na enoto pridelka tako p DOBER MOTOR NI VELIK PORABNIK^ motorja Pri Na porabo goriva v veliki men vpit . .i:enjh motornih delih, nepravilno nastavljenem motorju, močneje termostatu pri “ "bi oskrbi, pokvarjenem zaganjaču, demon't anem pa je 'ckočinsko hlajenih motorjih itd. je poraba g s'abša eksplotacijska moč traktorja. $ ie malo privarčevati. S primeri, ki smo jih navedli, je na videz m za jq odstotkov, endar pa v skupni porabi pomenijo d°sl'' -[hv soboški občim bi manjšana poraba pri tehnično brezhibnih tra , kar zadostuje pri Privarčevali več kot 300 tisoč litrov plinskega ivo*! .500 ton žit ali 3-000 mganizirani kooperacijski proizvodnji za pridela jllrov mleka •??kor"ze ali 6.000 ton krompirja ah za več kot '। razjrobljenost 'd. Na veliko porabo prav tako v veliki me P • v saj če b' ^in. premalo uporabljena skupinska rgba s i bii0 manj se kmetje zmenili za tako 'zkonščanje delovni , J .nve^jLstrojnik ..^Potrebnih premikov. Stroji in priključki so s ;• storilnostjo. Da 'h bolj obvlada in opravlja delo kvalitetnejše m z ve^ 'emu tako, dokazuje organizirana se'ev s^ mehanizacije, da s Apeliramo torej na vse uporabnike kme L ;zdatke za gorivo. Premišljeno rabo strojev in delom sebi zmanj.< J varčevanje z Počasno pa da se vključijo v skupna težave pa bodo Orgijo. Do motenj v preskrbi bo verjetno še zmanjšane le s skrajnim varčevanjem in agr. Ervin PiU ^STNIK, 1. APRILA 1982 Dokaz, da gre pri pomladanski setvi za ogromno dela, so tudi podatki o posameznih poljščinah. Tako bomo predvidoma v bližnjih dneh v naši republiki posejali sladkorno peso na površini 6 tisoč hektarjev, koruzo za zrnje bomo pridelovali na 65 tisoč hektarjih, ječmen na 2 tisoč hektarjih, oves na 5 tisoč hektarjih, krompir na 30 tisoč hektarjih, silažno koruzo na 20 tisoč hektarjih in krmne rastline na 54 tisoč hektarjih površin. Pri koruzi za zrnje si prizadevamo z hektarski donos okrog 7 ton po hektarju, pri silažni koruzi 37 ton, z družbeno organizirano pridelavo pa bomo v Sloveniji pridobili 90 tisoč ton krompirja za prodajo. krompir. Družbene kmetijske organizacije Pomurja bodo tokrat posejale koruzo za zrnje na površini 3 tisoč hektarjev, koruzo za siliranje pa na 6 hektarjih. Zasebni kmetijski proizvajalci, organizirani kot člani oziroma kooperanti temeljnih zadružnih organizacij, pa bodo koruzo za zrnje sejali na 14 tisoč hektarjih, koruzo za siliranje pa bodo posejali na okrog 5 tisoč hektarjih. Načrt pridelovanja sladkorne pese predvideva pridelovanje te poljščine na območju štirih pomurskih občin na površini 2.636 hektarjev, od tega na 1.436 hektarjih njiv družbenega sektorja. Medtem ko bodo družbena kmetijska posestva svoje obveznosti stoodstotno izpolnila, pa pri zasebnih pridelovalcih ni tako; sladkorno peso bodo posejali na okrog.900 hektarjih. V primerjavi z lanskim letom, ko so zasebni pomurski kmetje pridelovali peso na 814 hektarjih, se zdi sedanji uspeh skromen, vsaj na prvi pogled. Pa temu ni tako! Lani so namreč mnogi kmetje sejali peso tudi zaradi tega, ker zaradi slabega vremena niso mogli posejati pšenice. Bili so torej ,,prisiljeni”. Tokrat pa so se odločili povsem zavestno, saj jih k temu spodbuja ekonomski interes in ne nazadnje tudi kmetijski kolobar. VEČJI EKONOMSKI INTERES Sladkorna pesa si je v Pomurju že pridobila domovinsko pravico in smo jo torej sprejeli kot enakovredno poljščino. Pa ne le zaradi ,,ljubezni”, ampak, ker nam daje dober ostanek dohodka. Letošnji pridelek bodo odkupovali po 2,50 dinarjev za kilogram ob 15,5 odstotkih sladkorja. Za vsako nadaljnjo sladkorno stopnjo pa bodo plačali dodatno 16 par. Proizvajalci, ki bodo sami pripeljali peso na prevzemna mesta, bodo za stroške prevoza dobili 7 par na kilogram oddane pese. Tisti, ki bodo proizvedli Ker so beljakovinski koncentrati d^agi, pa tudi jih je težko dobiti, je treba poiskati nadomestke doma. Ivan Spilak iz Trnišča, ki sicer obdeluje 30 hektarjev zemlje, je lani poskusno prideloval sojo in je na enem hektarju pridelal 2.200 kilogramov. Letos bo sojo posejal na površini treh hektarjev, v jeseni pa bo namenil 15 hektarjev za pridelovanje pšenice. 10 in več ton pese, bodo lahko kupili na vsakih 10 ton jtese 50 kilogramov sladkorja po tovarniški ceni. Vsi, ki bodo sejali peso in jo seveda oddali, bodo lahko po ugodni ceni 18 odstotkov svežih oziroma 4,5 odstotka suhih pesnih rezancev. Strokovnjaki so izračunali, da je moč pridelati po hektarju najmanj 40 ton pese, za kar pridelovalec dobi 100 tisoč dinarjev. Seveda je treba od tega odšteti stroške proizvodnje (semena, gnojila, delo, strojne usluge itd), kar po hektarju znaša 50 tisoč dinarjev. Torej je čisti zaslužek najmanj 50 tisoč dinarjev. Da, najmanj toliko! So namreč proizvajalci, ki dosegajo po hektarju višje donose (do 70 ton!), zato je povsem jasno, da imajo tudi višji čisti dohodek. Pa še nekaj je, česar ne smemo pozabiti: tako imenovani stranski proizvodi: pesno listje in glave. Naši kmetovalci to že silirajo in pokladajo goveji živini ter dosegajo ne le dobro prirejo, ampak tudi mlečnost pri kravah. Goriva za pogon kmetijskih strojev mora biti dovolj. Prepričani smo, da bo res tako! Nič zanesljivega pa ni slišati, kako bo z rezervnimi deli za traktorje. V Jugoslaviji je menda v uporabi kar 300 tipov raznih traktorjev, od katerih so mnogi podobni kupu starega železja, torej se jih ne izplača popravljati. Prav gotovo bo trgovska mreža uspela zagotoviti rezervne dele za novejše vrste domačih traktorjev in za organizirano uvoženi znamki ursus in zetor, vprašanje, kako rešiti problem nadomestnih delov za ostale jeklene konje, pa ostaja odprto oziroma prepuščeno iznajdljivosti lastnikov. Sicer pa kaže, da sla po še večji mehanizaciji ni pretrgana; samo na območju Pomurja, kjer je že več kot 10 tisoč traktorjev, imajo zadružne in trgovske organizacije 300 naročil za nakup novih traktorjev. Zdaj ponekod kupujejo traktor že zaradi prestiža, češ: sosed ima močan traktor, tudi mi moramo kupiti še enega, da ne bomo ,,zadaj”. Tudi zdomci ne škrtarijo z denarjem, kadar je treba odriniti sredstva za ta delovni stroj. Zdaj, ko pa je težava z nafto in tisti, ki imajo traktorje, niso več pripravljeni delati onim, ki traktorjev nimajo, pa se utegne povpraševanje po njih celo povečati. Marsikdo bo ,,prisiljen” kupiti traktor, saj krave ,,več ne znajo voziti”. Pobudo, da bi pri zadrugah oziroma TZO spet ustanovili strojne odseke, ki bi vršili usluge malim kmetom, je treba dobro proučiti in jo uresničiti. Ta silaža pa se vse bolj uveljavlja tudi pri krmljenju plemenskih svinj. Ni torej moč sprejeti opravičila nekaterih ,,svinjerej-cev” češ da pese ne bodo sejali, ker nimajo goveje živine in torej ne morejo stoodstotno izkoristiti pesnih ,,odpodkov”! IZDATNEJE GNOJITI Poljščina, ki je v Pomurju ni treba posebej propagirati, pa je koruza. Pa ne le v naši pokrajini, ampak tudi v drugih jugoslovanskih poljedelskih območjih je koruza zelo razvita kultura. Zdi se celo, da smo z njo pretiravali, ob njej pa zanemarjali pšenico. Koruza ima tudi nerealno visoko ceno. Vsaj njena tržna cena je več kot pretirana, medtem, ko je ,,dogovorjena” cena pod tisoč dinarjev, vendar je po tej ceni nihče noče prodati. Visoke cene koruze so tudi posledica velikega povpraševanja. V Pomurju to pomlad koruzi namenjamo v družbenem sektorju 3.600 hektarjev, združeni kmetje pa bodo koruzo pridelovali na površini 19 tisoč hektarjev. Tako kot za pridelovanje sladkorne pese, je tudi za proizvodnjo koruze na voljo dovolj semenskega materiala. Skupna nabavna služba pri SOZD ABC Pomurka je nabavila 350 ton visokodonosne semenske koruze. Največ, okrog tričetrtine, je sorte OSSK 247, ki je primerna za vse vrste tal in daje dobre hektarske donose. Nekaj ton je tudi ŽPŠK 37 (poltrdinka), ki pa jih kmetijci sejejo za siliranje. Cena semenske koruze je sicer visoka, saj je treba odšteti za 10 kilogramov 1.500,00 dinarjev, vendar se izplača posejati ta semenski material, saj je od dobrega semena odvisen pridelek. Zlasti pa zdaj, ko je nafta draga, si ne moremo privoščiti nizkih hektarskih donosov. V tsoboški in radgonski občini semensko koruzo regresirajo, tako da je treba odšteti pri nakupu 10 kilogramov 300 dinarjev manj. Seveda pa zgolj dobro seme še ne zagotavlja visokega pridelka. Poleg ustrezne priprave zemlje in pravilnega načina sajenja, je treba tudi dobro pognojiti. Ce hočemo doseči dober pridelek (in to tudi hočemo, mar rie?), potem je sedanja poprečna poraba meneralnih gnojil 200—300 kilogramov po hektarju še vedno preskromna. Poleg potrebnih Ob koncu prejšnjega tedna, ko je nastal zapis o pripravah, na pomladansko setev, nismo mogli seveda predvideti, kakšno bo stanje z oskrbo s plinskim oljem, za pogon traktorjev. Tedaj smo na Petrolu v Murski Soboti zvedeli (videli pa smo tudi na črpalkah), da se je povpraševanje po gorivu pred setvijo izredno povečalo. Kaže, da so si nekateri kmetijci hoteli ustvariti večje zaloge. Tega jim seveda ni treba šteti v zlo! Sicer pa je povečan nakup goriva razviden tudi iz tehle številk: Perolovo skladišče v Murski Soboti je lani v prvih treh mesecih leta zadrugam oz. kmetom prodalo 172 tisoč litrov nafte,'letos do 20. marca pa že 327 tisoč litrov. Sem pa ni šteta prodaja na bencinskih servisih, torej brez naročilnic zadrug. Sicer pa so v soboškem Petrolu, ki dobavlja gorivo za celotno Pomurje, lani v prvih treh mesecih dobili 1.210 tisoč litrov plinskega olja, letos do 20. marca pa 1.372 tisoč litrov, kar je 162 tisoč litrov več. To so sicer količine, ki niso bile v celoti porabljene za kmetijstvo, kljub temu pa preseneča tolikšno povpraševanje s strani kmetov. ,,doz” dušika, bi morali potrositi od 500 do 600 kilogramov ni-trofoskala. NE POZABITI NA PESO! Krompir pa je poljščina, ki jo v največjem obsegu pridelujejo na območju temeljne zadružne organizacije Beltinci. Kmetijske organizacije so se s samoupravnim sporazumom obvezale za organizirano tržno proizvodnjo. Tako naj bi kmetje na območju kmetijske zadruge Panonka (TZO Beltinci) posadili krompir na 600 hektarjih, kooperanti z območja KZ Lendava pa na 300 hektarjih njiv. Na območju KZ Ljutomer-Križevci pa bodo krompier za prodajo sadili na 20 hektarjih. Krompir seveda ne uspeva na kakršnihkoli tleh. Največ sreče imajo kmetje z območja TZO Beltinci, kajti tamkajšnja zemlja je kot nalašč za pridelovanje krompirja. Pridelovalci so to hitro spoznali, zato je mnogo takih, ki sadijo krompir. K temu jih spodbuja tudi zajamčena odkupna cena 6,20 dinarjev po kilogramu. V zadrugi pravijo, da s prodajo ne bo težav. Ugodno je tudi to, da so lani v-Lipovcih zgradili veliko skladišče. Seveda pa kmetje z območja TZO Beltinci ne bodo smeli pozabiti, da so poklicani tudi k pridelovanju sladkorne pese! Zaradi močne navezanosti na krompir, TZO ne bo izpolnila obveznosti do pridelovanja pese. Sladkorno peso bo torej treba prej ko slej občutneje vključiti v kolobar. Stefan soboCan STRAN 9 naši kraji in ljudje Kulturni dom naj večja Nekako na polovici poti med Lendavo in M. Soboto, seveda če se peljete po cesti ob meji in ob obrobju strehovskih. ftlovskih in bogojinskih goric, leži eno izmed večjih naselij lendavske občine Dobrovnik. Vas v zgodovinskih zapisih prvič omenjajo leta 12 70, torej ima bogato preteklost. Pa pobrskajmo še po starih zapisih, ki nam povedo marsikaj, česar večina bralcev ne ve. 1716. leta je bil to trg utrjen z okopi in gradom. 1747. leta pa je grad pogorel. Tudi v 19. stoletju je imel kraj dokaj velike pravice, bilje eden važnejših tržnih središč. Danes-je Dobrovnik največja dvojezična vas lendavske občine s 1159 prebivalci. Pred desetimi leti jih je bilo za dobrih 40 več. toda kot v skoraj vsaki obmejni vasi tudi o Dobrovniku beležijo padec števila prebivalcev, ki so našli svoj življenjski prostor v Lendavi in drugih krajih. Središče vasi, odkoder se cepijo poti proti Kobilju, na Goričko in proti M. Soboti. Tu je najbolj živahno, v bližini so zdravstveni dom, krajevni urad in trgo vina. KULTURNI DOM NA-J VEČJA IN VES TIČU A IN NAJ VEČJA SKRB Pred tremi leti, ko so se odločali za gradnjo kulturnega doma, seveda niso pomislili na to. da bo vrtoglavo dviganje cen pripeljalo do tega, da dom še danes ni S Kulturni dom. grajen s pomočjo družbene skupnosti,je sicer podstreho, morda bo letos gotov. Ko bo dograjen, bo sodil med najlepše v naši pokrajini. IŽAKOVCI — naslanjajo Obmorski kraj Ižakovci, ki šteje 185 gospodinjstev, je strnjeno naselje, kjer živijo delavci in kmetje. Pravih kmetov je vedno manj, saj so redke družine, kjer ni vsaj enega zaposlenega. Okrog 330 krajanov se- vozi na delo, zlasti v Mursko Soboto, 19 pa jih je še na začasnem delu v tujini. V kraju je tudi nekaj takih kmetovalcev. ki so se preusmerili v proizvodnjo živinoreje. Sicer pa je v zadnjih letih bila v Iža-kovcih zgrajenih vrsta novih stanovanjskih hiš. tako da sodijo med lepo urejene kraje. ODPLAČALI DOLG ZA ASFA LT V preteklem obdobju so se tudi v Ižakovci odločili za asfaltiranje ulic v naselju, kar je bila doslej največja investicija krajevne skupnosti. Prav zaradi tega se niso mogli lotiti drugih večjih 'naložb. Anuitete za asfalt so odplačali in odslej .bo nekoliko lažje, pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Ižakovci Ciril Gregorec. Kljub temu pa niso mirovali, saj so v lanskem letu v vaškem domu uredili sanitarije in zgradili novo tehtnico. Precej pa jih stane, tudi vzdrževanje poljskih poti. Nabavili so tudi mrtvaški voz in plug za sneg terzaradi nizke vode na reki .Muri premestili brod. Tega so bili zlasti veseli kmetje. tet imajo svojo zemljo na drugi strani reke Mure, saj so se v času, ko brod ni vozil, morali voziti čez. Melince ali dograjen. Kakor koli že. imeli so veliko korajže, globoko so segli v žep vsi kmetovalci. delavci, obrtniki in zdomci, toda brez pomoči širše družbe ga ne bi zgradili. Kulturnidom ponos kraja, je' sedaj pod streho, toda do dokončne ureditve, bo treba še veliko denarja, upajo pa. da bo letos vendarle prišel lastne moči Naselje Ižakovci. Dokležovje. Pomemben delež je. prispevala krajevna skupnost tudi h gradnji novega nogometnega igrišča, ki bo kmalu gotovo. Seveda pa so pri gradnji opravili tudi veliko prostovoljnih delovnih ur. Nogometaši Ižakovec namreč z uspehom tekmujejo v drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota, kjer so. po jesenskem delu tekmovanja na prvem mestu. Z zgraditvijo igrišča, ki naj bi ga predalj namenu še letos, pa se jim bo izpolnila dolgoletna želja, saj so doslej morali vse tekme odigrati zunaj kraja. /GRADILI BODO CENTER ZA VZGOJO PREDŠOLSKIH OTROK tudi dan. kd bodo kronana prizadevanja krajanov. dom pa ni samo kulturni njihova glavna skrb. Ljudje v vodstvu krajevne skupnosti razmišljajo tudi o tem. da bi v kraj vendarle prodrla tudi industrija, da bi ljudje dobili zaposlitev doma. Imajo sicer piščančjo farmo, toda ta ne nudi zaposlitve vsem, ki bi to želeli. Pa se vendarle imajo tudi s čim postaviti! Imajo svojo zdravstveno ambulanto in lekarno, asfaltirali so vse vaške ceste, imajo vodovod. . trgovine, šolo in vrtec, v bližini pa je Bukovniško jezero. ki kljub svoji naravni lepoti r.i izkoriščeno, čeprav je bilo o tem prelitega že več črnila, kot je vode v jezeru. Problemov je veliko, vprašanj, kdaj bodo odpravljeni pa še več. Vaščane seveda zanima, kdaj bosta vendarle dokončno asfalti-, rani cesti med Dobrovnikom in Kobiljem ter med Dobrovnikom in Renkovci: Tudi na posodobitev trgovin bo potrebno misliti, stara samopostrežna je namreč že pretesna. Tako kot v drugih krajih lendavske občine tudi v Do- Ciril Gregorec — predsednik sveta KS Ižakovci pred vaškim domom. ročno obdobje sprejet samoprispevek. ki ga plačujejo v višini 6 odstotkov od^ata-Merskega dohodka. 2.5 odstotka od osebnih dohodkov brov niku razmišlja jo o širitvi •telefonije, o izboljšanju napetosti električnega toka, vendar pa bi morali več razmišljati tudi o bližnjem jezeru. saj bi jim le-to lahko veliko pomagalo pri razvoju kraja. Če bi bilo ob-jezeru zgrajenih vsaj nekaj najnujnejših objektov, bi prišlo več obiskovalcev, nekaj bi lahko iztržili s turistično takso, sicer pa bi gostje v kraju pustili več denarja. Za kaj takega pa je seveda potrebno aktivno turistično društvo, pa tudi občina bi lahko pomagala saj bi od tega imela tudi korist. Ker vsega tega ni. na obale jezera prihaja le peščica ribičev, tabornikov in nedeljskih kopalcev ter ljubiteljev narave. zlasti takrat, ko sc začne gobarska sezona. . po gobah pa so bližnji gozdovi znani tudi zunaj obči- i ne. V tem srednjeročnem obdobju bo seveda težko najti sredstva, vendar pa bi se morali dokopati vsaj do j nekakšnega programa o i razvoju turizma, vanj pa bi pritegnili tudi druge, še po- I sebej pa gostince, če so že nosilci razvoja, v občini. I l judje so pripravljeni sodelovati. to so pokazali tudi I na v olitvah. delegati pa bodo morali bili bolj odločni. 1 Jani D. se na zaposleni in obrtniki ter 100 dinarjev mesečno začasno zaposleni v tujini. S temi sredstvi in ob pomoči širše družbene skupnosti nameravajo zgraditi center za vzgojo predšolskih otrok, kar bo predv idoma veljalo 3.200.000 dinarjev. Prav tako nameravajo zgraditi novo trgovino, kajti sedanji prostori so premajhni in neprimerni. Trgovina bo predvidoma stala 300.000 dinarjev. Center za vzgojo predšolskih otrok in pa trgovino nameravajo zgraditi na prostoru, kjer je sedaj zgradba bivše osnovne .šole, ki jo bodo porušili, če pa bodo na razpolago še sredstva, jih bodo namenili za asfaltiranje nekaj metrov cest ob novozgrajenih stanovanjskih hišah in ulično razsvetljavo. Iz samoprispevka'bodo v petih letih zbrali okrog štiri milijone dinarjev. Gasilsko društvo Ižakovci, ki sodi med zelo aktivne, ima v programu čiščenje protipožarnih vodnjakov. nekaj pa jih nameravajo na novo urediti. Poleg tega pa je v letošnjem programu krajevne skupnosti Ižakovci tudi ureditev telefonije, za katero je veliko zanimanje. Kraj je trenutno brez telefona, medtem ko je interesentov 29. Ta . problem pa bo v celoti lahko rešen šele z namestitvijo nove telefonske centrale v Beltincih. Sicer pa imajo na pošti v Beltincih za Ižakovce rezervirano le eno telefonsko številko. K M. OBČANI SO POLNI POBUD Z nenarejenim optimizmom, kljub suhim letom, gledajo v čas, ki prihaja. »Javna razprava o letošnjem planu krajevne skupnosti potrjuje ( upravičenost dokaj obširnega programa del. ki smo jih začrtali že v srednjeročnem načrtu za obdobje 1981 — 1985, saj posega v vse večje probleme krajevne skupnosti. Zato sem prepričan, da bomo poglavitne cilje uresničili«, meni Franc Čagran in doda, da seje že na referendumu okrog 89 odstotkov občanov odločilo zanj. V letošnjem letu jih nedvomno čaka vrsta pomembnih družbenih akcij, kot so volitve delegatov, izvajanje stanovanjske samouprave, akcija NNNP 82 s poudarkom na prometni varnosti, požarni varnosti, CZ in NZ, ki so vpele v prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo. Ker lih tare zlasti problem komunalne ureditve, bodo v krajevni skupnosti Lendavska'v Murski Soboti namenili posebno pozornost gradnji objektov, ki je doslej potekala počasneje kot so predvidevali. Tako je podpisana pogodba o izgradnji kanalizacijskih in vodovodnih priključkov v naselju Jožeta Kerenčiča v vrednosti več kot 2,7 milijona dinarjev, na vrsti pa bo tudi asfaltiranje. V'letošnjem letu bi naj dokončno uredili tudi priključek Gregorčičeve na Lendavsko ulico in križišče Gregorčičeve ulice, v skladu z možnostmi, zlasti finančnimi. Pa bi naredili še preklop na kanalizacijo v delu Gregorčičeve ulice. Poleg tega načrtujejo v novem stanovanjskem kompleksu na Lendavski ulic} ureditev začasnega varstva za 40 otrok in ustrezno igrišče. Prav tako bi zgradili severni kolektor. čistilno napravo, naročena pa je tudi dokumentacija za ureditev naselja Prekmurskih brigad. Nič manjši pomen pa ne pripisujejo spomladanskima akcijam® čiščenja okolja, zlasti javnih površin ob stanovanjskih blokih, zasebnih hišah in poslovnih prostorih, in organiziranemu zbiranju odpadnih surovin, k jer bo obakrat nosilec svet krajevne skupnosti. Takšen je torej vsakdanjik v krajevni skupnosti Lendavska v mestu Murska Sobota n® pragu 1982. leta. Milan Jerse fft^globtour / RJJ POTOVALNA AGENCIJA Maribor, Vita Kraigherja 4, tel. 25 582, 28-860. 28 780 VABI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE: POMLAD NA HVARU '82 z letalom direktno iz Maribo 4, 11, 14 dni že za 4900 din Portorož, Poreč, z lastnim prevozom Mali Lošinj,. Praga, z avtobusom Ohrid-Solun (letalo, avtobus) Firence- Siena - Rim, 29. aprila, z avtobusom (5 dni) Severno Sredozemlje, 26. aprila, z avtobusom in ladj0 (7 dni) — Rodos, od 25. do 29. aprila, čarter iz Maribor« MEDNARODNI STROKOVNI SEJMI — HANNOVER-SKI, pomladanski sajam, od 21. do 23-aprila, čarter iz Maribora - DUSSELDORF-DRUPA, od 4. do 7. junija - DUSSELDORF —GLASS. °«1 19- septembra do oktobra - PARIZ - SEJEM USNJA - od 10. do 15. septembra - POTOVANJA POČITNICE - KRETA, KRF, RODOS, IBIZA, PALMA DE MALLORCA. HAMMAMET □ -- SICILIJA, počitnice ali potovanja po Siciliji — vse 00 aprila do oktobra r K.ILIMANDŽARO, od 18. do 27. novembra, organizatm planinsko društvo TAM - SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU " ŠPANIJA (organizatorja Globtour in Dalmacijaturist) - VALENCIJA, od .15. do 26. junija — MADRID, od 26. junija do 6. julija . jp Ponujamo bogato ponudbo izletov po Jugoslaviji, za sin kalne skupine in maturante Program dobite v naši p°s • valnici Globtoura, Vita Kraigherja 4 v' Mariboru in P GLOBTOURU v hotelu Radin v RADENCIH ter v Ptuj — Poetovia. /air tours Yugoslavia -------------------4gg2 VESTNIK, 1. APRIL*^ STRAN 10 šport PREDSTAVLJAMO VAM 7. MEMORIAL PETRA KLEPCA ROKOMETNI PRAZNIK Vinko Apšner -balkanski prvak Na nedavnem balkanskem mladinskem prvenstvu v judu, kije bilo v Romuniji, je član judo sekcije Partizana iz Murske Sobote Finko Apšner osvojil zlato kolajno v kategoriji do 78 kg. Zato smo se odločili, da ga širše predstavimo javnosti, zlasti pa ljubiteljem športa. Vinko Apšner je dijak četrtega letnika SŠC v Murski Soboti. Z judom se je začel ukvarjati pred sedmimi leti, zanj pa se je navdušil, ko je gledal tekmovanja v Murski Soboti. S pristankom staršev je začel trenirati in še istega leta tekmovati kot pionir v kategoriji do 52 kg. V začetku sem imel nekaj težav, vendar sem že naslednje leto postal republiški pionirski prvak, na državnem pionirskem prvenstvu pa osvojil tretje mesto.. Kot mlajši mladinec sem bil republiški prvak v kategoriji do 75 kg, v državi pa drugi. Zmagoval sem tudi v konkurenci starejših mladincev, vendar lansko leto na državnem prvenstvu nisem imel sreče. Letos pa sem začel z dobrimi rezultati, zlasti pa sem bil uspešen na kvalifikacijskem turnirju za sestavo državne mladinske reprezentance, kjer sem premagal vse nasprotnike in si s prvim mestom zagotovil mesto med izbranci in pot v Romunijo. Pred tem pa sem na republiškem članskem prvenstvu osvojil tretje mesto. Moj največji uspeh je torej osvojitev naslova balkanskega mladinskega prvaka, kjer sem premagal vse štiri nasprotnike. Najprej sem odpravil predstavnika Bolgarije s 5:0, nato predstavnika Turčije z 10:0 in še tekmovalca iz Grčije z 10:0. Vfinalni borbi sem se srečal z dobro Pripravljenim domačinom in po zelo hudem boju s sodniško odločitvijo zaradi večje borbenosti zmagal in osvojil naslov balkanskega mladinskega prvaka. Ko sem stopil na zmagovalni oder v državnem dresu in so tuj podelili zlato kolajno ob dviganju jugoslovanske zastave in igranju himne, je bil to zame najsrečnejši trenutek v mojem življenju. K temu, mojemu največjemu uspehu so vsekakor veliko pripomogli neumorni trenerji in vodstvo judo skcije Partizana Murska Sobota. Zahvaliti pa sem moram tudi profesorjem in mentorjem, ki so mi omogočili izostanek od pouka. Želim si. da bi se udeležil svetovnega mladinskega prvenstva. Upam, da ne bodo problem jtnančna sredstva in da mi bo omogočeno sodelovanje na tem največjem tekmovanju na svetu. V nedeljo je bil v Beltincih rokometni praznik. Na 7. tradicionalnem rokometnem turnirju 'za memorial Petra Klepca so sodelovale po tri moške in ženske ekipe. Tur-’ nir. ki je lepo uspel, je bil hkrati tudi dobra priprava za bližajoča se spomladanska tekmovanja. V ženski konkurenci so imele največ uspeha rokometašice Polane, član slovenske lige, pri moških pa ekipa Ba-kovec. član druge slovenske lige. Najučinkovitejša strelka --KOLESARSTVO—---------- je bila Hozjanova (Polana) z 22 goli, pri moških pa je največ golov dosegel. Šernek (Beltinka) 15. Rezultati — ženske: Polana : Beltinka 16:7r Polana : Radgona 17:10 in Beltinka: Radgona 16:8. Vrstni red: 1. Polana. 2. Beltinka in 3. Radgona. Moški — Bakovci: Čren-šovci 15:14. Črenšovci : Beltinka 19:24 in Bakovci: Beltinka 24:14. Vrstni red: L Bakovci. 2. Beltinka in 3. Črenšovci. SPEEDWAY — REP. PRVENSTVO Dvojna zmaga Štefana Kekca V soboto in nedeljo sta bili v Krškem in Ljubljani prvi letošnji dirki za republiško prvenstvo v speedwayu, kjer je med 16 tekmovalci bilo kar 6 članov AMD Gorenje-Varstoj? Lendava in 5 članov AMD Gornja Radgona. Največ uspeha je imel lanskoletni republiški prvak Štefan Kekec iz Lendave, ki je zmagal v obeh dirkah. Rezultati — L dirke v Krškem: 1. Š. Kekec (GV) 15, 2. Omerzel (Kr) 14, 3. Žibert (Kr) 13, 4. Kocuvan (GR) 12, 5. Kocmut (GR) 10,6. Lazar (GV) 9,7. Horvat (GV) 8,8. Vrbnjak (GR) in Smolko (GR) po 7 točk itd. Rezultati — 2. dirke v Ljubljani: 1. Š. Kekec (GV) 15,2. Kocuvan (GR) 13,3. Žibert (Kr) 11,4. Omerzel (Kr) in Kocmut (GR) po 10,6. Vrbnjak (GR) in J. Kekec (VG) po 9 točk itd. Vrstni red po dveh dirkah: L Š. Kekec (GV) 30 točk, 2. Kocuvan (GR) 25, 3. Omerzel in Žibret (Kr) po 24, 5. Kocmut (GR) 20,6. Vrbnjak (GR) 17 točk itd. Zadnja, 3 dirka za republiško prvenstvo v nedeljo 4. aprila na stadionu v Petišovcih. F. M. NAJVEČ PRVIH MEST SOBOČANOM mi V organizaciji ŠŠD Mladost Lendava je bil II. pozivni turnir za Liut ° m'ad>nce in člane. Sodelovalo je 45 tekmovalcev iz Čakovca, Pred0016™' J-endave in Murske Sobote. Tokrat so imeli največ uspeha prvj,slavn'ki judo sekcije Partizana iz Murske Sobote, ki so osvojili pet mest in tudi v skupni uvrstitvi prvo mesto. (Ul "ezultati — ml. mladinci — do 53 kg: 1. Vrdjuka (MS), 2. Požgan Seri Kulčar (Le) in Bokan (MS); do 57 kg: 1. Meničanin (MS). 2. Čin/n' ^S), 3- Horvat (MS) in Pintarič (Lj); nad57kg: 1. Varga (Le), 2. 2. ŠerV^’ Peras(Ča)in Bakan(Le); Člani — do60kg:Horvat (MS), (Lel (MS), 3. Meničanin (MS) in Vrdjuka (MS); do65 kg: 1. Vnuk 2.//.A^raMCa),3,Zekjč(Ča)in Lupše (Lj); do 71 kg: 1. Kavčič (MS). Piki (P \ ek 3. Žbulj (Ča) in Markovič (Ča); do 78 kg: L Bokan (Le), 2. Kavčič Magdič in Kranjc (oba LJ); nad 78 kg: L Šemen (MS), 2. Lend-. , ), Bratina (MS) in Varga (Le). Ekipno: 1. M. Sobota 38, 2. nddva 24, 3. Čakovec 9 in 4. Ljutomer.6 točk O. Šooš OTVORITVENA SEZONA V POMURJU S klubsko cestno kolesarsko dirko, kije bila v nedeljo na Tišini; se je tudi v Pomurju odprla letošnja kolesarska sezona. Klubski trenerji so na dirki, kjer se je zbralo 38 kolesarjev, želeli preveriti svoje delo v pripravah na letošnjo sezono. Kondicijske priprave so začeli že L decembra lani in so trajale do sredinfe februarja letos, deset perspektivnih kolesarjev je bilo na pripravah v Poreču, v času priprav so izvedli vrsto ciklokrosov, sicer pa vadijo petkrat tedensko. Tekmovanje je bilo izvedeno po kakovostnih razredih, ne pa po tekmovalnih kategorijah, kar je dalo prireditvi posebno zanimivost. V prvem razredu je zmagal Kapun, v drugem Sraka in v tretjem Zrinski. Rezultati — I. razred — 52 km: 1. Borut Kapun (član) 1:26.41 (povprečna hitrost 36,24 km/h), 2. Tomislav Sreš (mladinec), 1:29,24; 3. Slavek Ivančič, 4. Ciril Škafar (oba člana), 5. Slavko Čeh (mladinec). 6. Alojz Štiblar (član), vsi v času drugouvrščenega. II. razred — 26 km (povprečna hitrost 33,18 km/h): 1. Mirjan Sraka (mladinec-začetnik) 47,52, 2. Jože Cigut, 3. Štefan Donša, 4. Dušan Serec, 5. Edo Mihalič (vsi pionirji A — čas zmagovalca), 6. Andrej Rojnik, 5. Marjan Roinik. III. razred — 13 km: 1. Tomi Zrinski, 2. Bojan Gjerek, 3. Robert Šooš. Pri pinoirjih C je bil vrstni red: L Šooš, 2. Baša. 3. Horvat. Že 17. aprila bo v Beltincih prva letošnja medklubska dirka »VIII. priložnost za mlade«, kjer bodo sodelovali tekmovalci iz Slovenije, Hrvatske in Madžarske. J. S. SNL TRIJE REMIJI . V nadaljevanju prvensta v slovenski in drugi slovenski nogometni ligi so pomurski ligaši v nedeljo iztržili le polovico možnih točk. Zanimivo je. da so vsi trije igrali doma in osvojili po eno točko. V tekmovanju slovenske lige je MURA igrala z ljubljanskim Slovanom 2:2. Gola za Muro sta dosegla Jančar in Šebian iz enajstmetrovke. NAFTAje s trboveljskim Rudarjem igrala 1:1. Got zanjo je dosegel Geči. V tekmovanju druge slovenske nogometne lige — vzhod pa je LJUTOMER igral z Elkrojem 1:1. Gol za Ljutomer je dosegel Lukman. V naslednjem kolu igrajo: Triglav:Mura, Ilirija:Nafta in Fu-žinar:Ljutomer. RAZPORED TEKEM 9 SMUČANJE I N A VELESLALOMU 134 . 1 SOBOČANOV I IPrin Smučarski klub Pomurje iz Murske Sobote je na Golici tekmV11 Umovanje v veleslalomu, ki se gaje udeležilo 134 USp™°Va*cev. Tekmovanje je v zadovljstvo vseh udeležencev lepo IPionion>rke: । • Gerič. 2. Kocijančič. 3. Rous; ml. H Gaišeb i ’ Smidlehner. 2. Pavlič. 3. Horvat; st. pionirke: 1. Kovari »?' Kovač, 3- Kučan; st. pionirji: L Rodež, 2. Fujs, 3. _ Špilab -j Mmdinke: 1. A. Kovač, 2. Babič, 3. Sukič; Mladinci: L I Simoni^. »Vi' Piantarič, 3. Kolar; Ml. članice: L Hochstatter. 2. I Gierek i z”člani; I. Štiberc. 2. Simonič, 3. Seršen; St.članice: 1. I mueer 'a'Kranjec. 3. Davidovski; St. člani: 1. Lanščak, 2. Praj- I jančid- mi e ec' ML veteranke: I. Fišer, 2. M. Kolar. 3. Koci- 1’1 A v |Veterani: L Gajšek, 2. Kovač, 3. Pavlič;. St. veteranke: _ • ^otar; St. veterani: L V. Plantarič. 2. F Pfeifer, 3. Velnar. ROKOMET Prvo mesto Polančankam V Gornji Radgoni je bilo finalno tekmovanje pionirk Pomurja v rokometu, na katerem so nastopile tri ekipe. Največ uspeha so imele mlade rokometašice iz Velike Polane, ki so osvojile prvo mesto. Rezultati: Polana:Radgona 21:10, Beltinci:Radgona 14:12 in Pola-na:Beltinci 16:7. Vrstni red: L Polana, 2. Beltinci in 3. Radgona. MNZ MURSKA SOBOTA POKALNI NOGOMET Preteklo nedeljo so bile na območju Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota odigrane pokalne nogometne tekme. Doseženi so bili naslednji rezultati: Šalovci:Bratonci 2:2 — po enajstmetrbvkah zmagali- Bra-tonci. Prosenjakovci:Bogojina 0:4. Selo:Romah 0:2, Gančani-Filovci 2:2 — po enajstmetrovkah zmagali Gančani, KriževccVrelec 3:0. Šerdica:Apače 0:1 in Ižakovci: Pušča 4:2. Melinci so bili prosti. I.ONL LENDAVA SKL POMURJE: MARIBOR 81:83 Sobočanke so nepričakovano izgubile tekmo z Mariborom in si tako vse možnosti v borbi za naslov prvaka. Košarkarice Pomurja "frat niso prikazale pričakovane igre, čeprav sta mariborska sodnika v'^^ranisvojihsomeščank. Koše za Pomurje sodosegluN. Koren 20 16. T. Koren 14, Benko 11. Šiško 12. Žitek 6 in Merklin 2. V ednjem kolu igra Pomurje s Cometom. namizni tenis — drž. pinor. prvenstvo DVE TRETJI MESTI Beogradu je bilo državno pionirsko prvenstvo, na katerem so ^ovali tudi trije Sobočani - Kovač, Veren, Benko - ki so s.: pridob J* avtco do sodelovanja na republiškem prvenstvu. Osvojeni dve tretji , 'sta lep dosežek, nekoliko manj so dosegli v ekipni konkure , * "vrstili med osmerico. . ..... uvrv,\ ekiPn' konkurenci Sobočani tako niso ponovili lanske odlične Ueuh r6’ko so °svojili drugo mesto, saj so v četrtfinalu nepnča dobrih'- Z ekiP° F“žinarja z 23. Med posamezniki je Dušan K«vač po (?^k 'grah osvojil odlič no 3. mesto, ko je v polfinalu izgubil s Kar inVe/ 'n za mest0 premagal Primorca (Zadar) z 2., . KovaA^vS^a 'zPadla v drugem kolu. Tretje mesto pa jeosvojilatud j ^avtVeren P°tem’ ko ie v polfinalu izgubila po veliki borbi z"°’""3 Soh,,z"^a Prvakoma dvojico Lupulesku-Kožukar z 03. Dve tre j PrvM^anov Pa sta *»ili tudi največj i uspeh slovenskih pionirjev na državnem v Beogradu, Kovač pa je s tem uspehom ponovno potrdil.da ie "ajboljši slovenski pionir. M- 1. APRILA 1982 ODBOJKA POMURJE BREZ PORAZA Odigrano je bilo peto kolo v občinski odbojkarski ligi Murska Sobota. Rezultati: PZC:Veterani 2:0, Pomurje — ml.: Bakovci 2:0 in Mu-ra:Panonija 2:0. Zaostala tekma: Pomurje:PZC 2:0. Pomurje 5 5 0 10:0 10 PZC „ 5 4 1 8:3 8 Mura 5 2 3 5:6 4 Veterani 5 2 3 4:6 4 Panonija 5 14 3:8 2 Bakovci 5 1 4 2:9 2 I.MNL MURSKA SOBOTA REZULTATI — 12. KOLO Radgona : Tešanovci 4:1 Puconci: Beltinka 1:5 1 Tišina : Rakičan 1:1 Čarda : Dokležovje 4:0 Rogašovci: Bakovci 2:2 Veržej : Lipa 0:3 Beltinka 12 10 1 1 46:11 21 Tešanovci 12 7 2 3 31:26 16 Rakičan 12 6 2 4 29:22 14 Lipa 12 6 2 4 25:19 14 Rogašovci 12 5 3 4 22:17 13 Tišina 12 4 5 3 18:20 13 Radgona 12 5 2 5 21:23 12 Puconci 12 3 4 5 27:32 10 Veržej 12 4 2 6 21:26 10 Bakovci 12 3 2 7 17:27 8 Garda 12 2 3 7 19:30 7 Dokležovje 12 0 6 6 14:37 6 NAMIZNI TENIS MLADOST VVODSTVU Strokovni odbor za namizni tenis pri ZTKO Murska Sobota letos spet organizira tekmovanje v občinski rekreacijski ligi. Ekipe so razdeljene v tri skupine in v prvi v najkvalitetnejši nastopa 10, v drugi 8 in v tretji 6 ekip. Najznanimivej-še je tekmovanje v prvi skupini, kjer sta po polovici tekmovanja edini neporaženi ekipi Mladost in Sobota 65. Rezultati zadnjih dveh kol-4. kolo: Mladost — BEŠC 5:2, Sobota I—Sobota 65 2:5, Sloga-Klub mladih L 5:0, Dom učencev — Sobota II 5:0, Mura-Enotnost 5:0; 5. kolo: Dom učencev — Mladost 0:5, Klub mladih LSobota II 5:2, Sobota 65—Sloga 5:2, Enotnost-Sobota I 5:4, BEŠC—Mura 3:5. Mladost 5 5 0 25:6 10 Sobota 65 4 4 0 20:7 8 Mura 4 3 1 19:8 6 Sloga 5 3 2 18:10 6 Klub mladih I 5 3 2 15:18 6 Sobota I 5 2 3 19:16 4 BEŠC 5 1 4 15:22 2 Enotnost 5 1 4 10:24 2 Dom učencev 5 1 4 6:20 2 Sobota 11 5 1 4 7:23 2 V drugi skupini so p' treh odigranih kolih v vodstvu ekipe Markišavec, Noršinec, SO s 6 točkami pred Puconci, Klubom mladih II z 2 točkama in Zavodom za ekonomiko, Bakovci, Korovci I brez točke. V tretji skupini je po tretjem kolu vrstni red: Ižakovci 6, Borejci 4, Puževci, Kupšind 2, Vanča vas, Korovci II brez točke. M. U. L KOLO 11.4. 1982 Nedelica : Olimpija Nafta : Panonija Turnišče : Dobrovnik Borba : Hotiza Mladost: Črenšovci II. kolo 18. 4. 1982 Petišovci : Mladost Črenšovci: Borba -Hotiza : Turnišče Dobrovnik : Nafta Panonija : Olimpija III. kolo 25.4. 1982 Nedelica : Panonija Olimpija : Dobrovnik Nafta: Hotiza Turnišče : Črenšovci Borba : Petišovci IV. kolo 2. 5. 1982 Mladost : Nedelica Petišovci : Turnišče Črenšovci: Nafta Hotiza : Olimpija Dobrovnik : Panonija V. kolo 9. 5. 1982 Nedelica : Dobrovnik Panonija : Hotiza Olimpija : Črenšovci Nafta : Petišovci Borba: Mladost VI. kolo 16. 5. 1982 Borba : Nedelica Mladost: Turnišče Petišovci : Olimpija Črenšovci : Panonija Hotiza : Dobrovnik VII. kolo 23. 5. 1982 Nedelica : Hotiza Dobrovnik : Črenšovci Panonija : Petišovci Nafta : Mladost Turnišče : Borba VIII. kolo 30. 5. 1982 Turnišče : Nedelica Borba : Nafta Mladost: Olimpija Petišovci : Dobrovnik Črenšovci: Hotiza IX. kolo 6. 6. 1982 Nedelica : Črenšovci Hotiza : Petišovci Panonija : Mladost Olimpija : Borba Nafta: Turnišče X. kolo 13. 6. 1982 Nafta : Nedelica Turnišče : Olimpija Borba : Panonija Mladost : Dobrovnik Petišovci : Črenšovci XI. kolo 20. 6. 1982 Nedelica : Petišovci Hotiza : Mladost Dobrovnik : Borba Panonija : Turnišče Olimpija : Nafta II.ONL LENDAVA L kolo 11. 4. 1982 Bistrica : Mostje Odranci: Renkovci Zvezda : Kapca Lakoš : Polana Žitkovci: Pince II. kolo 18. 4. 1982 Pince : Lakoš Polana : Zvezda Kapca : Odranci Renkovci : Bistrica III. kolo 25. 4. 1982 Bistrica : Kapca Odranci : Polana Zvezda : Pince Lakoš : Žitkovci IV. kolo 2. 5. 1982 Žitkovci: Zvezda Pince : Odranci Polana : Bistrica Renkovci : Mostje V. kolo 9. 5. 1982 Mostje : Kapca Bistrica : Pince Odranci: Žitkovci Zvezda : Lakoš VI. kolo 16. 5. 1982 Lakoš : Odranci Žitkovci: Bistrica Polana : Mostje Kapca : Renkovci VIL kolo 23. 5. 1982 Renkovci : Polana Mostje : Pince Bistrica : Lakoš Odranci : Zvezda Vlil, kolo 30. 5. 1982 Zvezda : Bistrica Žitkovci : Mostje Pince : Renkovci Polana : Kapca IX. kolo 6. 6. 1982 Kapca : Pince Renkovci : Žitkovci Mostje: Lakoš Bistrica : Odranci X. kolo 13. 6. 1982 Zvezda : Mostje Lakoš : Renkovci Žitkovci: Kapca Pince : Polana XI. kolo 20. 6. 1982 Polana : Žitkovci Kapca : Lakoš Renkovci: Zvezda Mostje : Odranci STRAN 11 ne zgodi se vsak dan KBH Strokovnjaki japonskih železnic preizkušajo nov tip vlaka, ki nekakodebdi na magnetni blazini. Glavne odlike vlaka: vozi popolnoma neslišno, izredno hitro (okoli 480 km na uro), da o udobnosti sploh ne govorimo. - KONEC„DŽUBOKSOV Glasbene skrinje so bile svojčds simbol mladih. Nekaj generacij je vanje metalo kovance. da so prisluhnili popevkam Sinatre. Beatlov in drugih velikanov zabavne glasbe. Skoraj ni bilo lokala, kjer ne bi v kotu stal tudi Traktor je odpisan, menijo načrtovalci bodočega kmetijstva. To | nadvse koristno napravo, ki je v mnogočem spremenila težaško _ kmečko delo, bo v naslednjem stoletju nadomestil sistem premičnih — I odrov, zatrjuje John Matthews, ki se ukvarja z bodočno kmetijsko I tehnologijo. Premični odri, dolgi kakih 30 metrov, bodo služili kot obde- lovalni stroji. Premikali se bodo na kolesih po utrjenih tirih med I njivami,-ki bodo imele enake razsežnosti kot poljedelski odri. Kmet, ki bo odre vozil, bo tako naenkrat obdelal celotno njivo, pognojil jo , bo, razoral, branal, posejal ali posadil, kakršen program bo pač vključil v vsestransko uporabno napravo. IMed prednostmi takšnega poljedelskega stroja navaja Mat- thews racionalnejšo obdelavo, manjšo potrošnjo goriva, možnost uporabe računalnika, ki naj bi med opravilom analiziral sestavo zemlje idr. terna koncu še boljši in za 15 odst, večji pridelek, kolikor rga gre . zdaj v izgubo zaradi tega, ker kolesa poljedelskih strojev vozijo po obdelanih površinah. »džuboks«. A ti časi so. kot kaže, minili enkrat za vselej. V domovini glasbene skrinje, v ZDA. trdijo, da bo ob koncu osemdesetih let slavni »džu-boks« samo še poetičen spomin in razstavni prednici v tehničnih muzejih. P «» ječ PUŠČAVSKI CVET Nekakšen puščavski cvet, boste rekli: pa ni. To so ogledala, v sredini pa 9l-metrski stolp, ki zbira sončno energijo. Naprava je postavljena v vroči Kaliforniji, proizvaja pa električne energije za mes.to s 7 tisoč prebivalci. Ubijajoči TV ekran Psihiatrija je lani proti' koncu leta zabeležila novo bolezen: »odvisnost od televizije«. Dva mlada Američana. osemletna Mark in Jessica sta bila prva bolnika s to diagnozo. Mark je dnevno presedel pred televizorjem po štirinajst ur. Jessica tretjino dneva, vendar je istočasno gledala spored na dveh televizorjih. Zdravnikom je uspelo, da sta oba spremenila svoje življenjske navade: veliko se ukvarjata s športom, televizije pa ne gledata nikoli več kot dve uri. Zdravniki poskušajo pri Znamenje upadanja zani- manja za glasbene skrinje je prodaja. V zadnjih 4 letih je v -ZDA padla za polovico, pri tem pa je cena naprav poskočila za še enkrat toliko. Nedvomno se lastniki malih lokalov tudi zaradi previsoke cene ne odločajo več za nakupy glasbenih skrinj. To je eko: nomska razlaga. Sociologi pa menijo, da »džuboksi« izgi-/ njajd iz ameriškega življenja zalo, ker seje spremenil način življenja. Izginjajo tradicionalni prostori, kjer so nekdaj obvezno stale glasbene skrinje. Vse manj je lokglčkov. kjer bi se niladi'zbirali, saj še zdaj zadržujejo po disko klubih. v okrepčevalnicah pa poprečni Američan le použije kakšno hitro pripravljeno jed in ni pripravljen.posedali še toliko! Pota se ločijo. 15 50 avantgarda, del d?v'malaJska trilogija, 3. 16 3o^UmienlarneSa l'lma. ug.?nVNa Verižno vprašanje, Oknn U ‘8ra- 1700 'reportaže. 18 30 TV De„a"Lv ogled ragazin- 19.25 Pop-'^tnd2 KOTv/^'tigre’ zi.ou i v dnevnik. . s 10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232) TV LJUBI ANA 8.55 Poročila,9.00 Živžav, otroška matineja, 10.05 Vroči veter, humoristična serija TV Beograd, 11.10 TV kažipot, 11.30 Narodna glasba, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 15.30 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper, 16.00 Poročila. 16.05 Doba swinga, ameriški film. 17.45 Športna poročila, 18.00 Človek brez ideje: Radost pristanka, dokumentarna serija. 18.30 Reportaža z nogometne tekme Sarajevo—Hajudk, 19.00 Risanka, 19.15 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. l9.24Zrnodozrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 M._ Šečerovič-P. Pavličič-Z. Dirnbach: Nepokorjeno mesto, nanizanka TV Zagreb, 21.30 Športni pregled, 22.00 Poročila. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00), 15.45 Homer, ameriški film, .17.15 Nedeljsko popoldne, 1’8.30 Reportaža z nogometne tekme Sarajevo-:Hajduk, 19.00 Risanke, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zgodbe o jazzu, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Gledalci in TV, 21.35 E. Zola: Nana, francoska nadaljevanka, 22.35 Kronika malih eksperimentalnih odrov (do 23.05). TV ZAGREB Prvi program .9.50 Poročila, 10.05 Nedeljsko dopoldne, I I.30 Narodna glasba, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.20 Izobraževalni spored. 14,00 Jugoslavija, dober dan, 14,45 Reportaža, 15.45 Homer (film). 17.15 Nedeljsko popoldne. 18.30 Športna reportaža. 19.00 •" ' -------- Risanka, I9.30 Dne- vnik. 20.00 Nepokorjeno mesto. .21.30 Športni pregled. 22.00 Poročila TV AVSTRIJA Prvi program 10.00 Tiskovna ura, 11.00 Vzgojna oddaja, 13.30 Sanjajoča usta (film), 15.00 Pogovor z Elisabeth Bergner, 15.30 Zrcalne slike, 16.45 Mladinski program, 16.45 Klub seniorjev, 17.30 Vodič po operi, 18.00 Avstrija v sliki,- 18.30 Čas v sliki, 19.15 Mefisto (TV film). 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske na-rodno-zabavne glasbe,« 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA [ 8.45 TV v šoli: TV koledar, J Zgodba, Šolski muzej: Her-I barijska in paleontološka I zbirka v Pazinu, Sodobna afriška književnost. 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli (do 12.10), 17.10 Poročila, 17.15 Mesta: London, angleško kanadska serija, 18.00 Družbena .samozaščita: Skupna in osebna RBK zaščita. 18.30 Obzornik. 18.45 Mladinski studio. 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 J. Hubač: Nedozorele maline, češka drama, 21.30 Kulturne diagonale, 22.15 V znamenju. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Lukičijada, otroška serija, 18.00 Miti in legende. 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Športni grafikon, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Po poteh spoznanj, 20.55 Zagrebška panorama, 21.15 Kratki film, 21.30 Glasbena oddaja,.. . Kronika malih eksperimentalnih odrov. TV ZAGREB Prvi program 8.45 do 10.05 Šolska TV, 18.25 Kronika občin Siska, 18.45 Mladinski studio, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00. Ustrelite Kasto-rja (drama), 21.35 Izbrani trenutek, 21.40 Svet danes, 22.25 Poročila. JO ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Deklica iz Boehmervalda (film), 11.00 Iz parlamenta, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.45 Zorova vrnitev (film), 16.00 Mladinski program, Družinski magacin, Drugi program 9.00 Beseda proti moči (beseda pisateljev), 15.15 Šok moderne, 16.00 Himalaja — L velika pustolovščina, 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema — Pred kongresom Zveze komunistov Slovenije, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli: TV koledar. Kolesa, kolesa, Nižine v Jugoslaviji. Dnevnik 10. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli (do 12.10). 15.40 Šolska TV: Razglasitev republike. Elementarne igre. 17.15 Poročila. 17.20 Slovenske ljudske pravljice: O mladeniču, kije grah pobiral, 17.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Podravske pesmi. 18.00 Pisani svet. 18.30 Obzornik. 18.45 Čas, ki živi. 19.15 Risanka. 19.20Cikcak. 19,24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrnodozrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Aktualno.. 20.40 Propagandna oddaja. 20.45 Pastirji iz Tušetije, zadnji del gruzinske nadaljevanke, 21.45 V znamenju. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Informativni mesečnik. 18.15 Knjige in misli. 18.45 Glasbeni amaterji. .19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Spomini: ZKJ in mednarodni odnosi. 21.30 Zagrebška panorama (do 21.45) VESTNIK TV ZAGREB Prvi program 9.00 do 10.05 Šolska TV, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Notranjepolitična oddaja, 20.50 Loganov pobeg (film). 22.30 Poročila TV AVSTRIJA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z........, 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik 16.10 — 16.30 Koncert na Glasbena oddaja, 17.30 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport v ponedeljek, 20.05 Profesionalci (ser. film), 20.55 Večerni šport. Drugi program 16.15 šok moderne, 17.00 Znanost danes, 17.30 Prebujena dežela, 18.15 Jakob in Elizabetha, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Ljuba družina, 20.05 Schilling, 20.50 10 pred 10, 21.20 Svilen čevelj (film). TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA Ni sporeda domačem valu, 17.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA H/LJUBL ANA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 šolska TV, 9.30 Polnoč (film), 11.00 Harold Lloyd, 11.15 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 15.05 Zorova Mladinski vrnitev, program. 17.00 17.30 18.00 Družinski magacin, Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Ljudje, sile, mnenja, 20.00 Zrcalne slike, 20.45 Olimpijsko zlato (TV film). Drugi program 16.00 šok moderne, 16.45 šolska TV, 17.00 Usmeritve, 17.30 Prebujena dežela, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Veselje mo- -ra biti, 20.03 Dallas, 20.50 10 pred lO, 21.20 Klub 2, TV MADŽARSKA 7.05 Za otroke, 12.05 Risanka. 12.30 Fauna Iberica. 12.55 Kratki filmi. 14.45 Sotrpini. 15.10 Pismo XXX. stoletju. 15.40 Borili so se za madžarsko. 16.30 Kapa št. 1. 16.55 Vaterpolo. 18.15 Praznični govor. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Magija na Olympiji. 20.00 Okrožje št. 78. 20.25 Štirje pavi. 21.25 TV dnevnik. 21.35 Črni Peter, češki f. 8.00 Za otroke. 10.00 Zborovanje. 12.35 Rasla trava do neba, madžarski film. 13.55 Nogomet, finalna tekma za pokal LR Madžarske. 15.50-Leslie Ug-gams-koncert,|6.30Napoved sporeda. 16.55 Za svobodo neba. 18.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 19.00 Poročila. 19.05 Pomlad na Odri,' sovjetski film. 20.40 Družabna igra. 21.20 Poročila. „ Vaš oglas v VESTNIKU _ 8.00 Filmi za otroke. 14.25 Šolska TV. 15.15 Pobratena mesta. 15.35 Večeri v Gplya-varu. najnovejša madžarska zgodovina. 16.20 Naš vrt, našedvorišče. 16.40 Šah mat. 17.00 Kubanske melodije. 17.30 Kronika Južnega Al-fdlda. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Budenbrookovi, 4. del. 20.00 Studio 82. 21.00 Hoja na mestu, dok. film. 21.55 TV dnevnik. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Gornji Kolašin. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli (do 12.10).' 17.45 Poročila. 17.50 Ciciban, dober dan: Čebelica leti z neba. 18.00 Družina smola, madžarska risana serija. 18.30 Obzornik. 18.45 Državni ansambel gruzinske folklore. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 V Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Sedem januarskih dni, španski film. 22.05 V znamenju. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 8.55 TV V ŠOLI: TV koledar. Geometrija, Človek in energija. Zanje nihče ne skrbi. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli (do 12.10). 15.35 Šolska TV: Razglasitev republike, Elementarne igre. 17.10 Poročila. 17.15 ZBIS — V. T. Arhar: Uganke — Zanke. 17.30 Mi smo mali muzikantje, 1. del češke glasbene serije. 18.00 Mozaik kratkega filma. 18.30 Obzornik. 18.45 Po sledeh napredka. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Glasbeni četrtek. 21.30 ITD, dokumentarna oddaja. 21.50 V znamenju 16.15 Čas za pravljico. 16.45 PJ v košarki, v odmoru ... 18.15 Obramba in samozaščita. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Predstava s festivala malih eksperimentalnih odrov. 21.35 Kultura v objektivu (do 22.20). ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Branimirjeve tegobe, otroška serija. 18.15 Znanost. 18.45 Poezija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telcskopija. 21.00 Po izbiri. 22.30 24 ur (do 22.35). TV ZAGREB / .. Prvi program 9.00 do 10.05 Šolska TV, I6.45 Košarkh (prenos), 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Aktualnosti. I9.I5 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Športna sreda, 22.00 Poročila JO ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poroči ia, 8.05 Šolska TV, 9.35 Sanjajoča usta (film), 11.00 Cesta se prebuja, 11.15 Ljudje, sile, mnenja, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.30 Kako pridobljeno, tako izgubljeno (film), 16.00 Mladinski program, 17.30 Družinska kronika, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas V sliki, 19.15 Lovec na starine (film), 20.40 Nogomet — polfinale. Drugi program 16.15 Sok moderne, 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Tujka (film), 18.30 Čas v sliki, 19.15 Glasbena scena, 20.5010 pred 10, 21.20 Umetnine. JO ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 8.00 Filmi za otroke. 10.50 Vodiči na Aljaski. 14.05 Šolska TV. 15.20 Kratek film. 15.55 Deček ali deklica, TV film. 17.20 Smo na uslugo. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Kratki filmi: Lee Lyon, S skrito kamero po ArhOsu. Določevanje starosti. 20.20 Umetnina tedna. 20.25 Nogomet: Haladas—Milan. 20.50 Alfozno, portret. 22.00 TV dnevnik. VESTNIK TV ZAGREB Prvi program 8.55 do 10.05 Šolska TV, I8.25 Kronika občin Splita, 18,45 Pesniškevedrine, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magacin, 21.20 Kvizkoteka, 2125 Poročila TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Lovec na starine “(film), 10.55 Med Iridiosi, 11.15 Dokumentacije, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.35 Mali Arhimed (film), 16.00 Mladinski program, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Cesarska cesta 12 (TV film), 20.55 Oelberg je povsod (TV film), 21.40 Večerni šport. Drugi program 15.45 Mladinski program, 17.00 Popotovanje po Avstriji, 17.30 Koliko sežnjev daleč?, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Dalij, dalli, 20.50 10 pred 10, 21.20 La fede sacrilega (pesnitev). VESTNIK TV MADŽARSKA 8.00 Filmi za otroke. 14.00 Šolska TV. 15.15 British Museum." 15.40 Samo za otroke. 16.20 Razpoloženjska glasba, Henry Mancici. 16.55 Zaposlovanje. 17.25 Biti pedagog ... v šoli. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Svetnik se vrača, kriminalka. 20.00 Odprti studio, 1. del. 20.40 Živa ljudska pesem. 20.50 Vroča Afrika. 21.35 TV dnevnik. ^STNIK, 1. APRILA 1982 STRAN 21 KRAVO, staro sedem let. brejo v Osmem mesecu, prodam. Naslov v upravi lista. Le-104 KRAVO s tretjim teletom, brejo osem mesecev, prodam. Zenkovci 4LM-I045 HLADILNIK PRODAM. Mojstrska 2. stanovanje 24. M-1046 SENO PRODAM. Štefana Kuzmiča 15. Murska Sobota. M-1047 JEČMEN, oves in koruzo na storžih prodam. Šumenjakova 14. M-1049 BELO (šmarnica) in rdeče vino (klinton). prodam. Mladinska 23. Murska Sobota. M-105E VELIKO NOVO ZGRAJENO HIŠO, centralno ogrevano (vodovod). primerno za vsako obrt, na relaciji Cmurek—Apače, z nekaj zemlje, prodam. Rozika Jurkovič. Podgorje 9. p. Apače. M-1052 VW 1300. letnik 1971. prodam. Murtič. Vrtna 6. Murska Sobota. M-1053 ZASTAVO 101. kararrrbolirana leva stran zadaj, prevoženih 1700 km. prodani. Marija Geder. Podgrad 24. Gornja Radgona. M-1054 RENAL LT4PRODAM.Petroci, Štefana Kovača 13. Murska Sobota. M-1055. MOSKVIČ. letnik 1978. registriran do marca 1983. prodam. Telefon 23-865. M-1056 PEUGEOT 304. registriran do leta 1983. prodam. Mariin Pucko. Bratonci 85. M-1057 NOSILCE (6 m), televizor črno-beli in kravo prodam. Naslov v upravi lista.~M-1058 DVOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, (blok, 1. nadstropje, 9. stanovanje), centralno ogrevano, prodam. Ludvik Škrilec, Mojstrska 2, Murska Sobota. M-885 DELE ZA R-8-10 PRODAM. Ogled v soboto, 3. in 4. aprila. Bodonci 109. M-995 RENAULT 4 — tudi po delih — prodam. Lemerje 51, p. Puconci. M-1061 SENO PRODAM. Bratonci 163. M-1062 ZASTAVA 101, letnik 1976, lansko leto menjana karoserija, prevoženih 70.000 km, prodam. Sandi Šeruga, Mele 10, p. Radenci. M-1063 MOTORNO KOLO ČZ 175, prevoženih 3300 km, prodam. Brezovci 2. M-1064 KAROSERIJO ZA WARTBURG, po delih, prodam. Naslov v upravi lista. M-1066 TELICO, 9 mesecev brejo, prodam. Evgen Celec, Gornji Slaveči 42, p. Kuzma. M-1067 PARCELE NA IVANJSEVSKEM VRHU PRODAM. Jože Kavčič, Stavešinski vrh 30. M-1059 TRAKTOR STEYR 182 prodam. Časar, Hotiza 35/A. M-1068 KROMPIR IGOR, večjo količino, in stroj za odvzem meda, prodam. Ivanovci 32, p. Fokovci. M-1069 JUGO 45 PRODAM. Ivan Bučar, Naselje Prekmurske brigade 28, Murska Sobota. M-1071 FORD TAUNUS 17 M — tudi po delih — prodam. Spilak, Bratonci 140. M-1072 NOVO BRAKO ŠOTOR KAMP PRIKOLICO in pralni stroj Gorenje, prodam. Naslov: gostišče Po-lanič, Cankarjeva 86, Murska Sobota. M-1073 RENAULT-4, star dve leti, prevoženih 20.000 km, garažiran, pro Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, B S i )! ! ’ Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer—Izdaja Zavod za g s J I časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Draveč(direktorin glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Louarnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zun^c, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. gl 317 _ Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188.00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112— 25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. STRAN. 22 dam. Informacije od 6. do 14. ure: telefon 74-831. M-1074 ČZ 15 ENDURO UGODNO PRODAM. Vladimir Gutman. Naselje ljudske pravice 18, M. Sobota. M-1076 KRAVO, staro pet let, 7 mesecev brejo, prodam. Turnišče 234. M-1077 VW 1200, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Bratonci 114. M-1078 BELO REPO (zakopano), prodam. Vegova 13, Murska Sobota. M-1079 CISTERNO (17001) prodam. Ludvik Šiftar, Strukovci L M-1080 KRAVO, staro sedem let, 5 mesecev brejo, prodam. Nežič, Medeli-ca 153, p. Turnišče. M-1081 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, prodam. Panovci 12, p. Križevci v Prekmurju. M-1082 MOTORNO KOLO JAWA, 350 ccm, prodam. Sobočan, Žitna 4, Beltinci. M-1085 Kozmetični salon SZABO IBOLYA, Lendavska 8, Murska Sobota, obvešča cenjene stranke o spremembi delavnega časa. Vsak petek odprto od 8.00 do 13.00. Ostale dni odprto od 14.00 do 19.00. OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 101, nekoliko poškodovan, prodam. Ciril Balažič, Mala Polana 75. M-1086 MOTOR MZ TS 250 prodam. Ignac Godina, D. Bistrica 164. M-1087 ŽELEZNA, DVIŽNA, GARAŽNA VRATA PRODAM. Klekl, Arh. Novaka 9, Murska Sobota. M-1088 BELO in rdeče vino prodam. Andrejci 3/A, p. Martjanci. M-1090 AVTO ZAPOROŽEC PO UGODNI CENI PRODAM. Anton Kocuvan, Precetinci 39. P. Bučkovci. In-103 BOBNE AMATI, mali komplet, prodam. Cena 10.000 din. Mirko Rus, Mota 25, p. Ljutomer. In-105 ZDOMCI! NOVO VISOKOPRITLIČNO HI-SO v okolici Ljutomera, skoraj vseljivo, prodam. Milan Božič, Salinci 32/A, p. Križevci pri Ljutomeru. In-101 HLADILNIK in kuhinjske elemente (MARLES) poceni prodam. Geza Bačič, Naselje Prekmurske brigade 19. M-GB GOSTILNA z gospodarskim poslopjem, ugodno za vsakega obrtnika, na prometni točki v predmestju Ljutomera, naprodaj. Informacije: Karel Žuman, Ormoška 27. Ljutomer. In-106 VINOGRRAD (1000 trsov) z novo zidanico v bližini Radgone prodamo. Informacije po telefonu (069) 73-033 od 18. do 20. ure. M-MM DIANA — 6, registrirano do februarja 1983, prodam. Telefon 21-878. M-MM ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Jože Belak, Žerovinci 28, telefon dopoldne (069) 81-615, interno 53. M-In GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, modri žamet (italijanski) prodam. Staneta Rozmana 6, III. nadstropje, stanovanje 23, M. Sobota. M-1091 SEJALNI K ZA KORUZO OLT, 4-redni, varilni aparat in okopal-nik za koruzo prodam. Borejci 23, p. Tišina. M-1092 MONTAŽNO GARAŽO, dobro ohranjeno, in mercedes (repaš), prodam. Milan Balaško, Lendavska 17/A — popoldne. M-1093 KAVČ-DVOSED (zložljiva postelja) prodam. Franc Huber, Borisa Ziherla 6, M. Sobota. M-1094 CISTERNO (1700 I) in trajnogore-čo peč prodam. Mlajtinci 37, p. Martjanci. M-1095 CITROEN GS 1,3 SUPER, letnik 1980, krem barve, registriran do aprila 1983, ugodno prodam. Ludvik Barbarič, Partizanska 16, Gornja Radgona, telefon 069 74-831, interna 208 — od 6.—14. ure.M-1157 DVE ŠKODI 100S, ena registrirana do leta 1983, prodam. Cena Dragemu sinu, bratu in vnuku Darku Grahu iz Peta-njec srečno pot k vojakom ter vestno izpolnjevanje novih dolžnosti in da bi se zdrav vrnil med svoje najdražje — želijo, oče. mama, brata Štefan in Ludvik ter babica K vojakom odhaja dragi sin. brat, vnuk in stric Slavko Sobočan iz Žitne ulice v Beltincih. Srečno pot ter dobro počutje v vojaški suknji in srečen povratek v domači kraj —-želijo vsi njegovi. • Dragemu prijatelju Jožetu Baleku iz Šulinec št. 28. želimo prijetno bivanje v daljnem Iraku ter da bi se srečno vrnil • med svoje , najdražje, predvsem k ženi Majdi in hčerki Tanji.,prijatelji: Milan. Marjan. Ernest in Franc? Dragemu sinu in bratu Cirilu Hozjanu iz Velike Polane 35. želijo srečno pot na odsluženje vojaškega rr>ka in prijetno počutje med novimi tovariši ter srečen povratek med svoje najdražje — starši, bratje ir, prijatelji. Dragemu simi in bratu Slavku Kučanu iz Šalovec želijo srečno pot ob odhodu k vojakom, vestno izpolnjevanje novih dolžnosti ter. dobro počutje med novimi tovariši in srečno vrnitev med svoje domače — mama, oče in sestra Dragica. '26. marca je praznoval svoj 24. rojstni dan in bližnji god dragi in ljubi mož ter očka Alojz Podgoršek iz Cogetinec 44. Vse najboljše in najlepše ter izpolnite’, vseh življenjskih upov mu želita žena Danica in hčerka Tan ja. obeh 50.000 din. Beno Bokan, Se-govci 18, p. Apače. M-1098 MOTOR ZA VW 1200 PRODAM. Ižakovci 82, p. Beltinci. M-1099 AMI-8, tudi po delih, prodam. Torma, Dobrovnik 201. M.-1100 ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Bogojina 80. M-l 101 HIŠO v Gornji Radgoni prodam. Informacije 3. in 4. aprila po telefonu 22-383. M-l 103 SVEŽO JEDILNO MAST prodam. Naslov v upravi lista. M-1104 BUKVE ZA POSEK, les za kurjavo, prodam. Andrejci 38. M-l 105 SEME ČRNE DETELJE (donjače) prodam. Ernest Podlesek, Mele 26. M-l 107 VINOGRAD v GRADIŠCEKU pri Martinu na Muri (30 arov) in domačo pijačo klinton prodam. Kristina Ftičar, Hotiza 37. M-l 109 VW K 70, registriran do septembra, ugodno prodam. Tešanovci 53. M-1110 TRAKTOR TORPEDO 4506 s kabino, prevoženijh 320 ur, prodam. Andrejci 8. M-l 111 VW KOMBI BUS, novejši letnik, generalno obnovljen, registriran do marca 1983, in renault-10, prodam. Vzamem tudi ček. Fokovci 2. M-l 112 OSEBNI AVTO FORD CAPRI, dobro ohranjen, ugodno prodam. Veržej 196. M-l 113 OSEBNI AVTO DACIA 1300, letnik 1974, ugodno prodam. Borejci 41, telefon 21-987 od 6.—14. ute. M-l 114 TELICO, 9 mesecev brejo, prodam. Stefan Kavaš, Pot ob Črncu 17, Beltinci. M-l 115 STRUŽNICO za železo prodam. Naslov v upravi lista. M-l 116 FIAT 1100 L prodam ali zamenjam za ficka. Slavko Kustec, Dolnja Bistrica 144. M-l 117 PUJSKE (25 kg) prodam. Murski Črnci 23. M-l 119 FORD TAUNUS, letnik 1973, prodam. Rogašovci 7. Ogled po 16. uri. M-l 120 ZASTAVO 101 MEDITERAN PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1121 TOVORNI AVTO MERCEDES, 6 t, registriran, prodam. Sodišinci 35. M-1121 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3001, prodam. Gomilice88, p. Tur-, nišče. M-l 122 KOBILO PRODAM. Sčap, Dokležovje, telefon 71-096 ali 21-507. M-l 123 WARTBURG KARAVAN, letnik 1979, prodam. Karel Balek, Nerad-novci 17, p. Petrovci. M-l 124 KOMBAJN ZMAJ 780, traktorsko škropilnico in koso za traktor prodam. Partizanska 27, Bakovci. M-l 125 DIANO-6, letnik 1976, poceni prodam. Alija Kardoša 1, telefon 22-529. M-l 130 KOSILNICO BCS z vozičkom, dobro ohranjeno, prodam. Pečarovci 45. M-l 131 BUČNO OLJE, večjo količino, in mlado kravo, 6 mesecev brejo, prodam. Ženavlje 47. M-l 132 OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1974, obnovljen, registriran VESTNIK, 1, APRILA^ CVETLIČARSTVO J. GYORFI. Nikole Tesle 1 -nasproti avtobusne postaje v Murski Soboti obvešča cenjene stranke, da je cvetličarna odprta od 7. do 17. ure Na zaloai — lepa izbira pelargonij it petunij za okenske police in balkone — venci, šopki in rezano cvetje Informacije tudi po telefonu 21-495. do 26. 3. 1983, prodam. Informacije: Jože Obal, Pertoča 6, p. Rogašovci. M-l 133 TRAKTOR STEYR 18 KS s priključki prodam. Jožef GyOrek, M. Črnci 45, p. Tišina. M-1134 KUHINJSKO KREDENCO in pralni stroj ter razne druge stvari prodam. Kocljeva 4, blok upokojencev, stanovanje 17. M-l 136 GLISER ELAN GT 402 z motorjem CHRYSLER, 35 KS s prikolico in ADRIA PRIKOLICO 480 Q s predšotorom, ugodno prodam. Informacije dopoldne po telefonu 22-149 in popoldne 21-938. M-l 138 ZLATO ZA ZOBE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-l 139 TELEVIZOR GORENJE, črno-be-li, star 1,5 leti, prodam za 8.000 din. Informacije: Kurbus, telefon 74-331. M-l 140 RENAULT 6 TL prodam ali menjam za fiat 750. Žerdin, Ljutomer, telefon od 6. do 14. ure: (069), 81-829. In-168 SVINJO ZA ZAKOL (140 kg), prodam. Naslov v upravi lista. M-l 141 GRADBENE PARCELE ob asfaltu, 3 km od M. Sobote, lokalni avtobus vsako uro, prodam. Naslov v upravi lista. M-l 142 WARTBURG, letnik 1974, prodam. Slavko Volf, Korovci. 16/A, p. Cankova. M-l 148 ZASTAVO 1300, po zelo ugodni ceni prodam. Franc Babosek, Trate 5, G. Radgona. M-l 149 AUDI 60 v dobrem stanju, registriran do decembra, ugodno prodam. Rakičan 105/A. M-l 150 ZASTAVO 101 L, letnik 1978, prodam. Križevci 182 v Prekmurju. M-l 153 KORUZO PRODAM. Ferenčič, Murski Črnci 13. M-l 154 FIAT 750 PRODAM. Koroška 55, M. Sobota. M-l 156 SENO — večjo količino,, prodam. Kerčmar, Križevci 79 v Prekmurju. M-l 159 GUMI VOZ za traktor, v dobrem stanju ter suhe hrastove deske in plohe prodam. Rakičan 118. M-l 160 SLAMO, večjo količino, prodam. Selo 8, M-l 161 LESENO ŠUPO (5 x 13), prodam. Franc Martinčič, Žiberci 49, p. Apače. M-l 162 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala trgovske šole Murska Sobota, letnik 60/61. Marjeta Gomboc, Motovilci 10, P-Grad. M-1126 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Gornja Radgona. Marjan Kotnik, Apaška 13, Gornja Radgona. M-l 135 POJASNILO v zvezi z oglasom pod* 852. Imenovani Sušnik ni Silvester Sušnik iz Murske Sobote, Naselje 14. divizije 66. M-UV ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, tašče, omame in prababice Marije Vezer roj. Horvat iz Martjanec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sojo pospremili na njeni poslednji poti, ji darovali vence in cvetje ter v spomin pokojnice darovali v dobrodelne namene, nam pa izrazili sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebpi obred in pevcem za odpete žalostinke, predstavnici krajevne skupnosti Martjanci za poslovilne besede in godbi na pihala iz Bakovec. Posebna zahvala zdravnici za ves trud in pomoč. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Žalujoči: hčerke Žuža, Marta in Irena z možem ter vsi njeni Zadnjič so tvoje oči se preko poljan zastrmele, padle koprene so bele. _ srčni utrip je zastal ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina in brata Franca Snepfa z Gorice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k poslednjemu domu in njegov mnogo.prerani grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa ustno ali pismeno izrekli sožalje. Iskrena zahvala njegovim sodelavcem Elektrotehne iz Ljubljane in M. Sobote, kolektivom OZD Mura TOŽD Težka konfekcija. Diana in Sobota, godbi, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Gorica. Toronto. Puconci. Ivanci. Sebeborci. 20. marca 1982 ZAHVALA Žalujoči: mama. oče. sestre Marija in Anica z družinama. Julija, brat Karel z družino in ostalo sorodstvo Tiho in brez slovesa nas je zapustil naš dragi brat in striček Ivan Kolenc župnik v pokoju iz Hotize Iskreno se zahvaljujemo g. škofu Francu Krambergerju za poslovilne besede, vsem govornikom in duhovnikom mariborske škofije, pevcem od Grada, Hotize in Turnišča za odpete žalostinke, vsem udeležencem pogreba ter darovalcem vencev in cvetja. Prisrčna zahvala dr. Čaru, sosedom iz Hotize in Gomilic ter sorodnikom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: VSI NJEGOVI .Nazaj jaz pojdem v one lihe kraje, kjer zemlje moč življenje daje, ki domovina moja prava so. ZAHVALA 4 V 76. letu starosti je prenehalo biti plemenito'srce našega dragega in skrbnega moža, očeta, tasta, starega očeta, pradedka in brata Aleksandra Feldvarija upokojenca iz Sela / V teh težkih trenutkih, ko skušamo dojeti kruto resnico, da predragega pokojnika ni več ^ed nami in premagati veliko praznino, ki je ostala za njim, izrekamo vsem sorodnikom. botrini in dobrim sosedom iskreno zahvalo za nesebično pomoč. Hvala sovaščanom. PnjQteliem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako .velikem številu pospremili na ^goviVadnji poti ter mu poklonili številno cvetje, ki ga je tako neizmerno ljubil, kakor tudi darovali v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam kakorkoli Pomagali v teh težkih trenutkih ter nam izrekli sožalja. Posebno zahvalo izrekamo dr. Berdenu za dolgoletno zdravljenje, dr. Hauzerjevi za prizadevanje, trud in lajšanje P^lečin. kakor tudi celotnemu med. osebju internega oddelka za nego in pomoč v času "jegove hude bolezni. Prisrčnose zahvaljujemo g. duhovniku za lep pogrebni obred, vsem Pevcem za odpete ter godbi za odigrane žalostinke ter govornikoma KS — Selo Fokovci. ln Predstavniku Mesne industrije za besede slovesa ob odprtem grobu, predvsem "jegovim sodelavcem delovne organizacije Mesna industrija, kolektivu Panonije in domačim gasilcem. ? Vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! Selo. Vučja gomila. Polana. M. Sobota. Evrernx. Kumanovo. 20. marec 1982 vn Ki: ^en.a Marija, hčerka Gizela z možem Ferijem, hčerka Irena z možem Janezom, uki Feri, Silva in Nada z družino ter sestre Lina, Fana, Gizela in Mariška z družinami. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče. dedek in brat Ludvik Rožman iz Bogojine čkrcno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter nam v najtežjih trenutkih pomagali. Posebna •‘'hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. predstavniku KS Bogojina in LD Bogojina za poslovilne besede ter članom LD Bogojina. Vsem — iskrena hvala! Bogojina. 21. marca 1982 žalujoči; žena Marija, sin Štefan z družino, brat Janez in sestra Marija z družinama, nečakinji Gizika in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo Če solza tebe bi lahko zbudila, te ne bi črna zemlja krila ... ZAHVALA Po kratki in težki bolezni je v 71. letu starosti prenehalo biti srce našega dragega očeta, starega očeta in pradedka Franca Čarmana iz Serdice 67 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so našega dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu k njegovemu poslednjemu domu, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in njihovemu predstavniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter godbi na pihala iz Avstrije. Serdica. 14. marca 1982 Žalujoči: otroci Milan, Eniika, Erika, Helga, Marjana, Justika, Drago in Majda z družinami, Verica z možem in Frida Ah. kako nam sonce milo sije, ker smo vedno žalostni, smo najdražje na svetu izgubili, tebe žena. mama ljubljena ... V SPOMIN 19. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je za-vedno zapustila naša nepozabna žena, mama in stara mama Marjeta Kuzma iz Skakovec Draga žena in mama! Težko je spoznanje in'n e moremo dojeti, da te že eno leto ni več med nami in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več nebo. Lik ljubeče mame bo ostal v naših srcih do konca dni. Vsem, ki obiskujete njen mnogo prerani grob, prižigate svečke in prinašate'cvetje, najlepša zahvala! V TIHI ŽALOSTI VSI NJENI ZAHVALA Po kratki, a hudi bolezni, ndsje za vedno zapustila naša draga in nadvse dobra mama, stara mama in tašča Hedvika Glavač iz Beltinec Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ji poklonili cvetje ‘ in jo pospremili na njeni zadnji poti. Beltinci, 16. marca 1982 Žalujoči: otroci z družinami ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega ljubljenega moža in očeta Štefana Sobočana iz Lendave' se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih slovesa, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Lendava, 19. marca 1982 Žalujoči: VSI. KI SMO TE IMELI RADI STRAN 23 1. aprila 1982 v besedi in sliki po Pomurju GEDEROVCI Gasilski društvo Murska So- . bdta. ki ima dolgoletno tradicijo, saj praznuje letos 100-letnico delovanja, je v preteklem obdobju opravilo pomembno poslanstvo, čeprav seje pri svojem delu srečevalo tudi s težavami. Za uspešnejše delo pa je v prihodnje potrebno posvetiti večjo skrb stalnemu delu s pionirji in vključevanju novih članov v gasilske vrste. Mestno gasilsko društvo bi moralo imeti tudi več povezave s sosednjimi društvi, zlasti pri pomembnejših akcijah. Več razumevanja do humanega dela, ki ga opravljajo gasilci, pa bi morali Krvodajalska akcija Osnovna organizacija Rdečega križa v Gederovcih je-sredi marca organizirala krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo 51 krvodajalcev iz Sodišinec, Gederovec, Murskih Petrovec in Krajne. Za vse so organizirali prevoz z avtobusom, ki jih je popeljal v Rakičan. Med darovalci je bilo precej takih, ki so darovali kri prvič, aktivisti Rdečega križa pa se trudijo, da bi čim več občanov pridobili za to humano akcijo. frku USPELA ŠPORTNA PRIREDITEV V RADENCIH - V hotelu Radin v Radencih je bila v ponedeljek športna prireditev, na kateri so sodelovali ugledni športni delavci in športniki, ki so odgovarjali na vprašanja novinarjev in obiskovalcev. V Radencih so bili: Ivan Toplak, desna roka selektorja jugoslovanske nogometne reprezentance Milana Miljaniča, Mirko Novosel, trener košarkarjev Cibone iz Zagreba, Radivoj Krivokapič, rokometaš Kolinske-Slovana iz Ljubljane, Zlatko Kranjčar, nogometaš Dinama iz Zagreba, Refik Memiševič, svetovni prvak v rokoborbi, Edo Šoštarič, mednarodni nogometni sodnik iz Maribora, Miro Steržaj, kegljač Čarde iz Murske Sobote in Tomislav Prosen, bivši nogometaš Maribora. Poleg tega sta v Radencih nastopila še karikaturist Rudi Stipkovič iz Zagreba in pevec Ivica Perci iz Zagreba. Prireditev je lepo uspela. Foto: A. Abraham URBANISTIČNI RED V lendavski občini seje že nekaj let govorilo o potrebi urbanističnega reda za gorice, saj je bila dosedanje gradnja kleti in drugih objektov stihijska in za konfiguracijo terena neprimerna. Poleg tega so se pojavile gradnje, ki v vinogradniški okoliš sploh ne spadajo: Zbori občinske skupščine bodo na prihodnji seji sprejeli odlok o urbanističnem redu za območje goric. Z odlokom so določeni pogoji gradnje, rekonstrukcije in adaptacije objektov. Dovoljena bo torej gradnja stanovanjskih objektov in vinskih kleti z dvokapnimi strehami in s pogojem, da se njihova višina prilagodi konfiguraciji terena in razčlenjenosti okolja. Na novo bo moč graditi na treh območjih: območju vinskih kleti, mešanem območju in-stanovanjskem območju. Zavinske kleti bo potrebno imeti tipske pro-- jekte, za gradnjo stanovanjskih objektov pa načrte. Urbanistični režim bo veljal za Dolgo vaške. Lendavske, čentibske gorice, za Dolino. Pince, strehovsks. dobrovntške in kobiljske gorice. jani D. -GD MURSKA SOBOTA Proslavili bodo 100-letnico društva imeti vodilni v nekaterih delovnih organizacijah, zlasti v večjih bi morali ustanoviti industrijska gasilska društva in omogočiti gasilcem, da sodelujejo pri akcijah gašenja požarov in v drugih nesrečah na klic sirene. Gasilce, ki so razporejeni v teritorialni obrambi, pa bi jih morali premestiti v enote gasilsko-tehnične zaščite. Na občnem zboru gasilskega društva Murska Sobota so udeleženci kritizirali slab obisk vabljenih gostov, saj sta bila prisotna le predstavnika UJV in PM. V BELTINCI — V okviru obrambnega dneva so na osnovni šoli 17. oktober Beltinci pripravili v beltinskem parku prvi tehnični zbor za učence šole, na katerega pa so povabili tudi člane KO ZRVS Beltinci. Učenci so z velikim zanimanjem spremljali obrazlage pripadnikov občinskega štaba TO Murska Sobota o najnovejših tehničnih sredstvih in oborožitvijo naših oboroženih sil. Foto: F. M. dokaj živahni razpravi so nakazali nekaj usmeritev za bodoče delo, se zavzeli za namestitev strelovoda na gasilskem domu, prepleskanje stolpa in po možnosti za asfaltiranje.parkirišča.Sicer pa so v razpravi posebno skrb namenili praznovanju 100-letni-ce društva. Te visok jubilej bodo predvidoma proslavili zadnjo soboto in nedeljo v mesecu juniju ietos. Dogovorili so se, da bi v soboto pripravili demonstracijsko vajo, v nedeljo pa bi bila slavnostna seja s kulturnim programom. F. M. ČIŠČENJE STARIH PLATAN Vrtnarji soboškega podjetja za komunalne, gradbene, obrtne in vrtnarske dejavnosti Sobota tozd Vrtnarstvo so že v predpomladnih pa tudi prvih dneh letošnje pomladi poskrbeli za platane ob Titovi cesti v Murski Soboti. Pred letom so jih temeljito pristrigli in tako skušali obvarovati pred boleznijo. Zdaj pa sojini ponovno oblikovali krošnje in poskrbeli za večje poškodbe dreves, ki so poleg parka pljuča pomurskega središča. S cepilno smolo so pomazali poškodovane reze debel, večje razpoke tudi zavarovali s kovinskimi ploščicami in se trudili, da bi drevesa kar najbolj očedili. Naš fotoreporter jih je ujel pri delu z okna uredništva Vestnika, od koder smo pomladno čiščenje kar neposredno spremljali, bb Foto: Albert Abraham POTRJENO POBRATENJE Mladi pionirji osnovnih šol Razkrižje in Štrigova (SR Hrvaška) so v petek še enkrat potrdili lanskoletno pobratenje. Letošnje srečanje na Razkrižju je bilo v znamenju kulture. V kulturnem domu je bilo slišati vrvež mladih, ki so nestrpno pričakovali prikaz kulturnih dosežkov svojih vtstnikov. Delno so se že prej predstavili v skupni številki pionirskega glasila (tokrat posebna izdaja) Sončna kri-, žišča, ki je vseboval prispevke mladih literatov obeh šol. Po kulturnem -srečanju so se napotili v prostore osnovrie šole na srečanje pionirskih organizacij in kolektiva obeh šol. Osnovna tema razgovora pionirjev je bila ocena dosedanjega sodelovanja in seveda kako naprej. Zmenili so se, da bodo prihodnje leto razkrižki pionirji vrnili obisk v Štrigovi. Takrat bodo srečanje namenili prikazu dosežkov na tehničnem področju. D. L. Ena lastovka še ne naznanja pomladi, ko pa prileti štorklja, je zime zanesljivo konec. Prve štorklje so se že vrnile tudi v Pomurje ... ŽAGARJEVI NAGRAJENKI Pretekli petek so v Ljubljani podelili letošnjeŽagarjeve nagrade in priznanja dolgoletnim in posebej zaslužnim pedagoškim delavcem ter vzgojnoizohraževalnim organizacijam. Med nagrajenci sta bili tudi CILKA DIMEC-ŽERDIN, ravnateljica osnovne šole dr. Janko Šlebinger v Gornji Radgoni, in MIMICA PELCL, ravnateljica otroškega vrtca na Janževem vrhu. Zakaj sta si zaslužili tako veliko priznanje? Pomembno življenjsko • po- Tovarišica Pelclova je pred šlanstvoje tovarišica Zerdinova ' več kot 30 leti začela svoje delo v opravila /.lasti pri svojem peda- prvem otroškem vrtcu v Slove-gOškem delu s prizadetimi otro- niji, toje na Janževem vrhu, kjer ki. ki obiskujejo osnovno šolo, je ostala vse do danes — kot CILKA DIMEC-ŽERDIN MIMICA PELCL kakor tudi pri organiziranju in razvoju posebnega šolstva v Pomurju. Na tem vzgojnoizob-raževainem področju seje začela uveljavljati že pred 25 leti. Odlikuje jo neumorna aktivnost, | zavzetost in pristnost v nepo-• srednih stikih z otroki, starši in z I okoljem, skratka z vsemi, ki I spremljajo delo in rast osnovnih J šol s prilagojenim učnim pro-j gramom. Prav tako je pomemben njen prispevek na področju delovnega usposabljanja prizadetih otrok, pri vodenju društva za pomoč duševno prizadetih oseb in nenazadnje pri povezovanju osnovnih šol s prilagoje-• nim programom. . vzgojiteljica in ravnateljica te vzgojnovarstvene ustanove. Odlikuje jo preprost, topel in človeški odnos do otrok, staršev, sodelavcev in ljudi nasploh. Veliko uspehov je dosegla tudi pri povezovanju z okoljem, kateremu je znala obuditi zavest o pomembnosti predšolske vzgoje za nadaljnji razvoj otrok. S svojim pionirskim in predanim delom je zaorala ledino na področju predšolske vzgoje na vinorodnih gričih Janževega-vrha in ostala njen osrednji nosilec vse do danes, ko predstavlja otroški vrtec na Janževem vrhu kulturni, izobraževalni in družbenopolitični center kraja m okolja. j. G. LETOS POPESTRENO TEKMOVANJE Osnovnošolska mladina lendavske občine se bo tudi letos pomerila v znanju o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, spoznavanju orožja, streljanju in topografiji ter orientaciji. Na seji odbora za izvedbo tekmovanja pri občinski konferenci SZDL so sklenili, da bo letošnje popestreno še s spoznava-jem organizacije civilne zaščite v bivalnih in delovnih okoljih, prometno vzgojo, varnostjo pred požari in gasilstvom ter delovanjem narodne zaščite. Seveda pa bo tudi letos potrebno obuditi spomine na NOV, še posebej pa počastiti spomin na 40. obletnico pionirske organizacije. Vsaka osnovna šola bo pripravila svoje tekmovanje, ki mora biti končano do 30. aprila, najboljše ekipe pa se bodo 7. maja pomerile na občinskem tekmovanju, ki bo tokrat v Veliki Polani, kjer bodo pripravili tudi slovesnost. Na letošnjem občinskem tekmovanju bo sodelovala W ekipa šolskega kovinarskega ce tra, vendar zunaj konkurenc _ Najboljša osnovnošolska ek*P lendavske občine se bo udeležila regijskega tekmovanja, ki •: predvidoma 21. maja v Gor J Radgoni. JaI" °' STRAN 24 VESTNIK, 1. APRIL