nmuiro m imtaibumd inron fkmpt qm it Awnmig wf m of owoini hit, wr wu at m kiit ara« 01» nymr w. t. i. x « G1AS NARODA list slovenskih delavcey v Ameriki. ViJriijI dovnakl dnevnik f Združenih državah. Velja n celo leto......... $6.00 Za pol lata...............$3.00 Za Mew York celo leto.... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 TSo largSIt Hovenlaa Daflj In the United »tate*. Xitned every day except Bundayi and legal Holidays. IT 75,000 Readers. TSLKPON: 2876 OOBTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, «t the Poet Office at New York, N. Y.t nndsr the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. * NO. 164. — fiTEV. 164. NEW YORK, FRIDAY, JULY 15, 1921. — PETEK, 15. JULIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. NEKATERI GREDO V EKSTREMO METODISTI IZ JUŽNIH DRŽAV HOČEJO USTAVITI V NEDELJAH VSE VLAKE, VSE ZABAVE IN TUDI ODPO&ELJANJE — LISTOV. Washington, I). C 14. julija. — Križarska vojna južnih metodi-stov za rešitev Sabata jt- naprosila za zaslišanje pred kongresom glede predlagane postave, da se uslavi ves meddrža\ni in zvezni prome v m* vlake, v^e pošiljatve listov, zabave in druge stvari ob nedeljah. Noah W. Cooper h Nashville, IVnn., general te križarske vojske je rekel danes, da bo v teku 20 let naš narod masa anarhije in raz valin, če ne bomo napravili konca uničevanju nedelje al1 Sabata." (Menda je zadnja vročina uplivala na njegove iLožgane). Bolj zmerni zagovorniki višnjeve nedelje so izjavili, da nimajo nobenega .stika z nameravano postavo in da niso pospeševali nje ptedložitve. V svojem u got ovil u pravi Mr. Copper-. — Mi predstavljamo razpoloženje in čustvovanje desetih milijo-i.ov vernih in dejanskih kristjanov na jugu, ki ž**le rešiti naš narod uničenja. č'e bi hotel kak senator prodati tajnosti nase vlade kakemu inozemskemu sovražniku, bi ga kaznovali radi izdajstva. Mi bi ne trpeli nobenega gibanja, ki bi javno skušalo uničiti naš narod. Kljub tema pa pospešuje kongres izdajstvo, ki je veliko hujše kot pa ono Aaron Burra ali Bergdolla. Dovoljuje namreč naši meddržavni trgovini, da omadežuje in uničuje Sabat. To je izdajstvo napram Bogu, rapram našim pradedom, naši neodvisnosti ter našim najvišjim dolžnostim. — Se nikdar ni noben narod izpustil Sabata iz svojega življenja ne da bi bil uničen od božje jeze. Kontinentalna Evropa je omadeževala Sabat, dokler ni imela nobenega Sabata več. Božji srd je padel ranjo v svetovni vojni.. (Zakaj potem dolžite knjzerja, da je on zakrivil svetovno vojno? Vprašajte Cooperja. On ve boljše.) Mi hitro oponašamo Evropo in če se ne bomo hitro skesali in spokorili, bo roka Boga napisala našo obsodbo kot je ono Belizarja. — Mi se pehamo za denarjem in zabavo. Mi prav tako lahko uničimo sveti zakrament zakona kot sveti Sabat. Profilarstvo in bančni ic-p nista niti izdaleka tako slaba kot je kradnja božjega Sabata, da se dela denar. Mi prisluškujem osirenskemu petju Satana ko tje storila to Eva ter se ne brigamo za božjo jezo. Nikdar ne bomo uničeni od Japonske, Nemčije ali kakega drugega zunanjega sovražnika. Od znotraj bomo vzredili svoje lastno uničenje, če sploh. To je bila pot, pO kateri so hodili Israel, Rim in Prusija. (To pa ni bila pot bičanja in linč.mja črncev, kot to dela gospoda iz Tennessee). Mi smo že sejali veter ter želi nekaj viharja v smrti, dolgovih in zločinih svetovne \ojne. Desetkrat slabše stvari pa nas čakajo, č«1 ne bomo preneha li s kršenjem Sabata ii» sorodnimi zli. — Jaz sem tukaj s komitejem iz južnih držav, da naprosim kon-. greš, naj s prejme narodno nedeljsko postavo za vse meddržavne in zvezne posle, naj ustavi vse nedeljske vlake, liste, pošto, zabave in trgovino. To je videti nemogoče, a je pravično ter verujemo kot _ Mojzes, ki je prosil za osvobojenje svojega naroda iz suženjstva, da je to, kar je pravično, z božjo pomočjo tudi primarno. (To je višek blaznosti, a v Ameriki je vse mogoče, tud' to da bo dosi ljudi, ki bodo sprejeli ta izvajanja kot nekaj resnega in primernega). _ (ITpati je, da so dali na pristojnem mestu v "\Vashingtonu temu fanatičnemu puritancu poštno brco v isti del telesa, kjr izgubi hrbet svoje pošteno ime. To b* bil edino pametni odgovor na izvajanja prismuknjenega verskega blazneža! O. stavea.) • _-- i Pri nemških eolskih otrocih je izvanredno priljubljena, igra šah. Igrajo pred šolo in po šoli. Skoraj vsak otrok nosi v šolo razen knjig tudi šahovsko deščico. MEHIŠKI SENAT PREKLICAL ZAHVALO LA FOLLETU. Mexico City, Mehika, 13. julija. Mehiški senat je včeraj zvečer zavrgel resolucije zahvale od strani mehiškega senata ter naslovljene na ameriškega senatorja La Follette, ker je nasprotoval vojaškim opraeijam proti mehiški. republiki brez izrecnega dovoljenja kongresa Združenih držav. Senat se je sestal v tajni seji in soglasno z listom Universal je bilo sklenjeno, da izjav senatorja proti vojaški agresiji ni inšpiral obzir napram Mehiki, temveč da so temeljile na političnih motivih. (ESaESSSSS B2SKSS3IHSS Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah w w * I n" " ■ w ■ h ■ ■ vil l ll Iti w II Hll 1 11 ■ M || in avstrijskih kronah m potom naie banke Izvršujejo po niski eeni, aanealjivo ta fcitro jVderaj so bila naie cene sledeče: JUGOSLAVIJA; fUzpoiilja 11 iidnje polt« in izplačuje "Ki. poitni tokovi! »rad" in "Jadraoaka banka" t Ljubljani. 300 kron .... $2.20 1,000 kron .... % 7.00 400 kron .... $2.90 5,000 kron .... $35.00 600 kron ---- $3.60 10,000 kron ____ $69.00 ITALUA IH ZABEDEHO OZKMUlS EazpoAUja na aadnje poite in izplačuje MJadranska banka'1 9 Trat*. 50 lir ------- $ 2.90 500 Mr ...... $25.50 100 lir ...... $ 5.30 1000 lir ...... $50.00 300 lir ...... $15.60 HEMtKA AVSTRIJA: ■upoftilji na ladnje potu In IspUftnji "Adriatisefce 9ank" na Dnnajn. 1,000 nemško-avstrijskih kron____$ 2.30 5,000 nemško-Avitrij«kih kron ... $ 10.50 10,000 nemško-avstrij skih kron .... $ 21.00 50,000 nemsko-avitrijskih kron____$100.00 ▼rednost denarju sedaj nI stalna, menja se večkrat sepritsko- vsbo; Is tega radogs nam al mogoče podati natančne eene vnaprej Mi račnmamo po eeni istega dne ko poslani denar dospe ? roka Ko« generalni aastopniki " Jadranska Banka" In njenih podrr* nie imamo sajamčens irvanredno ngodae pogoje, ki bodo velike ko tisti sa ona. ki ee ie sli ee kodo posluževali naie Dmr nam je podati mfbdj po Dna-Uo Kommj Mor, aU pi »0 vow York Bank Snfl, _ A (|j v . H^flf Af Friik Saksar Stati Biak »cimsm. imy«i —_,-i-Uri 'f _____. * ■ novanmmfi RUSKI KOMUNISTI SO i ZA RAZREDNO VOJNO Proti raj*:edni vojni je trHo oddanih le malo glasov. — Združitev strokovnih unij. London, Anglija, 14. julija. — Kongres komunističnih strokovnih unij v Moški i je v ponedeljek sprejel resolucije, ki dajejo izraza potrebi, da se razredni boj poglobi v vseh deželah. Tako se glasi v neki brzojavki, ki je prišla na Daily Herald, angleški delavski organ. Glasovanje kongresa glede te resolucije je bilo 282 glasov proti 32 in .ta akcija je bila vprizorjena soglasno z brzojavko v namenu, ''da se napravi konec kapitalistič-j r: kontroli de1 a in vsled tega po-' litični sfli kapitalizma potoni usta-novljenja najtesnejše zveze med raznimi sekcijrmi in oblikami re-vclucijonarnegj delavskega giba-1 nja. j Kongres je tudi storil korake, da združi v S3 strokovne unije v bojno organizacijo z kongresom komunističnih in strokovnih unij ko mednarodno centralo. Tesen kontakt naj hi se ustanovilo s Tre-1 tjo internacijonalo potom skupne ga zastopstva pri eksektivnih ko-: mitejih in na skupnih konferencah. Trdilo se je, da bo na ta način ustanovljena zveza pripravila re-volucijonarnj akcijo. I VELIKA SUŠA V PROVINCI QUEBEC. Quebec, Canada, 14. julija. — Provinca Quebec stoji pred najbolj težkim poljedelskim položajem v zadnjih pet in dvajsetih letih in to radi velike suše. Tako je izjavil včeraj J. E. Caron, poljedelski minister. Vznemirljivo ^ je, da so farmerji izgubili ves pogum in da prodajajo svojo govejo živino za smešno nizke cene,' vsled česar bo resno prizadeta mlekarska industrija. —: Pridelek sena, — je rekel, — bo znašal le petdeset odstotkov pridelka preteklega leta. Tudi žita bo malo iti slame skoro nič. j Minister Caron je rekel, da sel bmo se ta teden razposlalo cirku-larje, v katerih se bo pozvalo far-j mer je, naj ustrajajo ter na vsak ročin ohranijo svoje molzne kra-! ve. — ATENTAT NA PILSUDSKUA? Kodanj, Danska, 13. julija. — V nekem poročilu iz Varšave danes se glasi, da se je vprizorilo poskus umoriti predsednika poljske republike, generala Pilsudski-ja in da je policija tudi razkrila zaroto, koje namen je bil strmoglaviti sedanjo poljsko vlado. Oblasti nočejo ničesar objaviti, vendar pa se glasi, da si je neki - človk priboril pot v sobo Pilsudskija ter oddal nanj več strelov. Policija je vprizorila številne aretacije. _ | vujiNUj ILDAJL/JL | PATENTIRANE V.FRANCIJI. ■ Pariz, Francija, 12. julia. —j ,Govoreč o razoroženju pravi Ver-sailb-ka mirovna pogodba v čle-' |nu 168: \ — Izdelovanje orožja, muniei-Ije ali kateregakoli drugega vojnega materiala se sme vršiti le v jtvornicah ali napravah, kojih bi-jvališče je znano in odobreno od glavnih zavezniških sil in število I teh lahko velesile omeje. V teku J II »-eh mesecev po uveljavljen ju se-j jdanje pogodbe je treba zapreti f |druge naprave za izdelovanje, pri-, pravo, nakladanje ali izrisovanje i orožja, inunici je ali kakega drugega vojnega materijala. I V seznamu naprav za izdelovanje orožja in municije, odobrenih od zaveznikov, ni najti slavne Krupove naprave v Essenu. Vsled tega se je oficijelno priznalo od "iške vlad in od strani zavezniških vlad. da smejo Krn-1 pove naprave poslovati kot indus-trijalna naprava, ki sme izdelovati vse mogoče predmete, le orožja I,ie- [ Izza premirja p:i je francoski patentni urad dovolil Krupovim napravam že osem patentov, ti-kajočih se vojnih strojev in drugim nemškim iznajditeljem in tvrdkam šest nadaljnih patentov. | Kruppovi patenti se tičejo nekega novega topa, posebne pripra-ive za težko artilerijo in tako dalje. En patent se tiče izboljšanega periskopa za vojne podmorske čolne. Posebno zanimiva pa sta dva patenta za izboljšanje aeropla-nov. Kakšno dobroto predstavljajo ti patenti za Krupove naprave, če sploh ne smejo izdelovati vojnega materijala, je vprašanje, na katero so v stanu odgovoriti le evropski diplomat je. KUGA V VLADIVOSTOKU. Vladivostok, Sibirija, 13. julija. Izza izbruha kuge v Vladivostoku je umrlo tam 445 ljudi, med katerimi je bilo 433 Kitajeev ter le dvanajst Rusov. Kuga sedaj oeividno hitro ponehuje. Tekom zadnjih dveh dni ni bilo zaznamovati nobenega novega slučaja. Potni listi. Po najnovejši odredbi belgraj I jske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo 8 seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so t Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, i krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje .več. Kdor tedaj nima nobene take (listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one obline, v kateio je pristojen, po do-movnieo, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New I York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori .omenjene listine. j Frank Sakaer State Bank, |H2 Osrtlandi St, New York, N.Y. GRŠKE ČETE SO V BOJU S KEMALISTI Čete nasprotnikov v boju pred Ku taja, ki je prvi spopad v novi ofenzivi. — Kemal paša na fronti.1 Carigrad, Turčija, 14. julija. —J Turške nacionalistične in grške, čete so spoprij"te v boju pred Ku-' taja. nekako 7."» milj južno-iztočno od Bruse. Zrakoplovi se vdeležuje-jr bitke za pojest gorske višine, ki se nahaja -v bližini mesta, prvega cilja grške ofenzive, ki se je pričela v ponedeljek. Nacijonalistične sile obstajajo iz tretjega turškega arinadnega zbora, kateremu poveljuje polkovnik Arif Bej, ki je dobil pred kratkim ojačenja z armenske fronte. j Neko nacionalistično uradno sporočilo izjavlja, da drže Grki črto. ki teče južno od Jenišer, neke ... i vasi v bližini severne panoge Bag-J dadske železnice. Grki napreduje-j jo baje s štirimi divizijami. Muštafa Kemal paša, načelnik turške nacijonalistične vlade, je zapustil Angoro ter se napotil v t sirski glavni stan, dočim se je nacionalistična skupščina odgodila, l:er so odšli zdravniki, ki so obenem tudi poslanci, na fronto. ČLOVEK JE TAK KOT _ DIHA Pariz, Francija, 12. julija. — Citanje ^zarez na rokah, frenolo-gija, grafalogija in vse druge znanosti, o katerih trdijo izvedenci, da lahko natančno in zaključno ugotove in ocenijo značaj ljudi, so v najboljšem slučaju delne afere. Edini perfektni način, kako ugotovi značaj človeka, je oni s pomočjo frenoskopije. Glavni in mogoče edini pred-stavitelj te najnovejše 'znanosti', je dr. Maingot iz tega mesta, ki je v svojem laboratoriju, opremljenem s stroji, ki izgledajo kot srednjeveška mučilnica, v stanu natančno določiti značaj novorojenčka ali pa stoletnega starca. — Treba mi je le videti, kako dihate, — je rekel, — in jaz vem vse glede vas. Frenoskopija je namreč znanost o dihanju. Dr Maingot razlaga svojo teorijo in svojo prakso na naslednji način: — Frenoskopija je radioskopič-na metoda, potom katere je natančno mogoče preiskati diafrag-mo (mreno, ki loči oprsje od obis-ti), iz katere je lahko sklepati glede glavnih dejstev značaja,!brez najmanjše možnosti prevare. Na obrazu, v pisavi in v obliki glave vidi lahko človek gotove elemente značaja. Radioskopiena slika gibanja difragme pa je najbolj gotova in zanesljiva metoda med vsemi. Vzrok tega je, da človek in nikdo ne more izpremeniti metode svojega dihanja, razven če diha soglasno s svojim značajem izpremeni svoj značaj. S prvim dihom pokaže novorojeni znake, ki ga bodo spremljali skozi celo življenje in z zadnjim dihom pokaže mož, kakšne vrste človek je bil v svojem življenju. / KOMUNISTIČNI REŽIM SE JE IZJALOVIL REŽIM KOMUNISTOV SE JE IZJALOVIL V PARIŠKI TVORNI-CI. — POLICUA JE IZGNALA DELAVCE, KI SO SE POLASTILI NAPRAVE. Pariz, Francija, 13. julija. — Zanimiv delavski eksperiment je doživel nepričakovan in negel konec v zgodnjih jutranjih urah današnjega dne, ko je tvomico slavnega izdelovalca acroplanov, Voisina, zasedla policija, poten ko je izgnala par sto delavcev, ki so se polastili te naprave. Tekom vojne je vodil Voisin francoske kapitane industrije v delitvi dobička z uslužbenci in v drugih ugodnostih za delavce. Pozneje je pričel z izdelovanjem avtomobilov, a ker je našel produkcijo nezadovoljivo, je sklical skuapj delavce ter jih prosil za todelo vanje. Sklenjeno je bilo, naj tvornico vodijo in obratujejo delavci sami na temelju komunističnih principov, v kolik- r je bila prizadeta dejanska produkcija, dočim naj bi se prodajanje, izrisa vanje vzorcev, računanje itd. vršilo na običajni način. Dobiček naj bi se nato lazdelilo med doladajak-a in delavce na temelju dogovorjene lestvice. Vse je šlo dobro nekaj časa in to kljub precejšnji industrijalni depresiji. Produkcija se je izboljšala za 40 odstotkov in tvrdka je sporočila, da obratuje z dobičkom, dočim so tekmovalne tvrdke izgubljale denar. Počas1 so pričele stvari teči manj gladko. Prišlo je do prepirov med posameznimi delavci ter preddelavci. tako z onimi, katere so delavci sami izbrali, ter onimi, katere je določila upra\a. Na veliko žalost bolj strogo komunističnega elementa med delav*, stvom je postalo razvidno, da hočejo preddelavci držati skupaj kot eno telo, brez takega ozira na razredno zavednost. Z drugimi besedami rečeno je ra-išla na površje človeška narava in pojavil se je tudi duh medsebojnega tekmovanja. j Končno so preddelavci zapretili, da bodo resignirali kot en mož če se ne bo ojačilo discipline. Delavci so odgovorih s tem, da so vrjrli J enega preddelavca, po imenu Monier, iz naprave. Vsled pritiska sku-ipine preddelavcev se je nato odpustilo iz službe nekako osemdeset vodilnih duhov med navadnimi delavci. Nato pa so se včeraj delavci * polastili naprave. Ko je prišla danes zjutraj ura za izmenjavo šiftov, je navalila na napravo močno oborožena policija ter izgnaia delavce. Pulicija straži sedaj rapravo, v kateri je ustavljeno vsako delo. IZPRED VOJNEGA SODIŠČA V LIPSKEM POSADKA PODMORSKEGA ČOLNA JE DOBILA OD KAPITANA POVELJE, DA MORA MOLČATI O NEPOSTAVNEM TORPEDI-RANJU BOLNIŠKE LADJE. Berlin, Nemčija, 13. julija. — Do dramatičnega pričevanja od .strani nekega Popitza, podčastnika na nemškem podmorskem čolnu i TJ — 86 je prišlo danes v Lipskem pri obravnavi proti poročnikoma jDitma in Boldt. — Proti večeru, — je rekel Popitz, — smo zadeli na neko ladjo, ki je nosila razločne znake bolniške ladje. Opazovali smo jo natančno ter se pripravili na streljanje. Dolgo časa sino usribali, ali naj jo tor-pediramo ali ne. Poročnik Ditmar in jaz sva svetovala proti torpedi-ranju. Poveljnik pa je po dolgem obotavljanju sklenil, potopiti .jo. Nato sem šel jaz navzdol. Čul sem strele. Reklo se nam je, naj ostanemo spodaj. Mi smo imeli svoje sumnje in mislili smo glede tega, kar se je zgodilo. Poveljnik je pozneje zbral ljudi skupaj ter nas pro-ski, naj molčimo glede potopa. Rekel je, da ni bil postaven in da moramo molčati. Dejal je tudi, da je on prevzel odgovornost za to, kar se je zgodilo, pred Bogom in svojo vestjo. Nadaljna priča, strojnik Nev, je na vprašanje predsedujočega sodnika priznal, da se je nahajal pod krovom, ko je cul streljanje, da pa ni vedel, kdo da strelja. Strojnik je domneval, da obstreljujejo rešilne čolne. Vsled izjave francoskega ministrskega predsednika Brianda, da so obravnave proti vojnim zločincem v Lipskem glumaštvo, je imel kancelar Wirth danes konferenco z baronom Roscnom, zunanjim ministrom in gospodom Schffferjem, justičnim ministrom, ki so soglašali v tem, da ne more Nemčija pustiti brez odgovora napada na nemško justico. Ker državni zbor ne zboruje in ker ni nobene druge prilike za niegovo zgovornost, je imel justični minister govor v Demokratič-. nem klubu pred člani in povabljenimi gosti ter v svojem govoru napadel Brianda tako kot si dosedaj ni upal še noben drugi član nemške vlade. * — Dosedaj, — je rekel, — se je nemška vlada posluževala skrajne rezerve spričo vseh francoskih napadov na npmško vlado in sicer radiega, £er se ji spričo velikanskih problemov, katere je treba rešiti, ni zdelo primerno, da bi se spuščala v brezplodne polemike. Sedaj, v svojih najnovejših izjavah, pa je preseglo meje. katere predpisuje naši rezervi rešpekt do nas samih. Ne more mosiati molčeč spričo žf.Htve, katero je vrgel M. Briand v lice nemški justici. Gospod Bri. and naj se spomni kako pogosto se je javno mnenje njegove lastne dežele razlikovalo od francoske justice v slučajih, ki so vsled tega zadobili gotovo zgodovinski sloves. S svojo zadnjo pripombo je mislil justični minister slučaj kapitana Dreyfusa. NAPAD NA MAJNARJE. i - i Johnstown, Pa., 13. julija. — 2 Številni inozemci so zapustili * Beaverdale, premogarsko mesto v J bližini tukajšnega mesta pozno v ( pretekli noči in sicer po velikem '• zborovanju ameriških državljanov, ] ki so baje ponovno dali izraza ' svojemu namenu, da izženejo ne-zaželjiv, inozemski element, katerega se smatra odgovornim za * številne zločine, katere se je za- * vršilo v Beaverdale v teku zad- * njih par mesecev. Državna policija je prisostovala Treba je dostaviti, da je v zdravljenih oprsja dr. Maingot resen znastvenik. Razkrivanje značaja potom frenoskopije je le njegova zabava v prostih urah. J| zborovanju ter bila baje obveščena, da mora imenovani element zapustiti občino. — Če ne bodo šli, — je baje rekel predsednik zborovanja, — lahko vi policisti ostanete tukaj ter jih varujete, a mi jih bomo dobili preje ali pozneje, mogoče že danes in to kljub vaši opoziciji. Državne čete so baje nasvet0-vale vsem onim, proti katerim se obrača srd, naj zapuste mesto in odhajanje se je kmalu pričelo ter se mirno završilo. Pet poslopij je bilo dinamitira-nih in veliko število inozemskih prebivalcev pognanih iz njih domov v pondeljek ponoči, soglasno' s poročili, ki so dospela v roke oblasti v Cambria okraju. ■ ■ 1 BBII&S9B3 B335S3S&S "GLAS NARODA" BUVBIIUUI SAILVI - . A- - y 4 wL0wmo rrjBuranra oompaix ^ j * Ww lAimii XliHWI_i__LOUII MWIPIIC Tniwrmr Jhmm K HhHiw MM CirMutlm ami AMmm *f Atoovs Offlclf» l ^iitluO Manbatts«. N—I M Mmmiirt »»liri Ima »niiii ta IftanMI a* a* priobfiajejo. Denar naj as blagoToU ©o-■UaU »o Money Order. Pri ■ premem bi kra)« naročnikov prosim«. da aa aaat _i— jgisT—s -t—v" hitreje najdemo naaloTPlka*_ • LASMARODA ■ VlrtaMI 8HM Soreusti of Menhsttsn, Nm Yselu Hi V. Ta»Hion«i Cectlandt _ C TRADES] Iflcž I COUHC.^> _ ^^g^jbč^__ IRSKA. Že stoletja se vrši boj med Irci in Angleži. Poglavitna vzroka tega boja sta dva: razlika v liai'odnosti in veri. Sovraštvo se je že tako vkoreninilo v duši, mesu in krvi, da na kako mirno poravnavo sploh ni bilo mogoče misliti. ♦ * * Mogočna Anglija je pa nu)goeiia le navidez. Možgani v Londonu kmalo ne bodo mogli več kontrolirati udov v Avstraliji, Kanadi, Novi Zelandiji, Indiji in povsod drugod. Kar je bilo še včeraj slepo sredstvo, del silne mašinerije, danes izpregleduje, zadobiva svoj lasten razum in del stroja se izpremnija v samolasten stroj. « * # Še včeraj je bila Anglija na višku svetovne moči. Še včeraj je imela Anglija moč nekdanjega Rima, nekdanje Španske in drugih bivših svetovnih sil. Danes pa razpada ter dela prostor drugim narodom. Ko prigori sveča do konca, se njen plamen še enkrat razbalia in vrže žarko luč krog sebs. i « « Lloyd George je poklical v London zastopnika irskega naroda de Valero. Sedaj se posvetujeta kako naj bi se rešilo irsko vprašanje. Na dnevnem redu so predlogi in protipred- logi. Pravijo, da bo prišlo do sporazuma. * « # Ker je omagujoči angleški lev preslab, da bi se boril s čvrstim irskim narodom, je poklical na pomoč lisjaka — Lloyd George-a. * « « Spominjamo se časa, ko so šli naši ljudje v Rappa-lo. Ko so šli in ko so dospeli tja. Italjani so jim priredili navdušene ovaeije in zgodovinska palača v Rappalu ni bila še nikdar v takem sijaju kot takrat. Na električne lučke in hinavske besede laških diplomatov .so se vjeli naši ljudje ter nas prodali. i « £ Lloyd George bo uporabil vso svojo žgovornest in vse svoje trike (in teh ima čezmeren porcjon) ter skušal prekaniti zastopnika irskega naroda. Upamo, da ga ne bo. Oe ga bo, bo pa imel vseeno irski narod zadnjo besedo. In v tem je tista velikanska razlika med nami in njimi. Tam govori narod, pri nas pa zastopniki, s katerimi ni narod zadovoljen. Zahteve Slovencev v rimskem parlamentu. Poslanec- Virgilij JŠček je izročil v imenu jugoslovanskih poslancev votlji ^Osrednjega urada za nove pokrajine" g. SSalati spomenico z naslednjimi zahtevami: 1.) J£opetiia otvoritev vseh primorskih slovanski ljudskih šol, ki so bile zaprte ali izpremenjene v laške. 2.) Ustanovitev, o* i roma vzpostavitev slovanskih gimnazij v Trstu, Gorici in Pazinu. 3.) Obnovitev slovenske kmetijske šole v Gorici iu ustanovitev hrvatske kmetijske šole v Istri. 4.) Ustanovitev, oziroma vzpostava slovenskih realk, trgovskih in obrtnih šol v naravnih središčih Primorske. 5.) Pospešitev vzpostave v vojni poružeuih zgradb. 6.) Pospešitev izplačanja vojnih odškodnin. 7.) Pogozdovanje Primorske. 8.) Ustavi naj se nemudoma oviranje pri ekspediclji in dostavljanju „Pučkega Prijatelja" in „Goriske Straže* . 9.) Neovirano ustanavljanje novih društev; že obstoječim, kakor predvsem Sokolu izobraževaln2m pevskim in drugim narodno-prosvetuim društvom pa naj se za jamči svoboden razvoj in nemoteno delovanje. 10.) Vlada naj nemudoma ustavi preganjanja in £ašistovski terorizem. 11.) Odškodnina onim, ki so trpeli škodo s požigi, uničenjem premičnin in nepremičnin po terorizmu pred volitvami in po volitvah. 12.) Svoboden uvoz časopisov in knjig iz Jugosalvije. 13.) Prost prehod čez mejo v Jugoslavijo brez potnih listov, ki , so vezani s stroški. 14..) Vsi jetniki naj se takoj zaslišijo in po dokazani nedolžnosti , t Vlada naj za jamči svobodno vrnitev in nemoten obstanek v domačem prebivališču vsem onim, ki so morali begati pred fašisti ali ' kakorkoli. mtr mftMTT. NABOCAJTK SE HA "GUUt NARODA". HA/- ■ I . Ste-li kdai euli o tuberkulozi, jetiki, sušici ali ' T.^B.'' ? Seveda ste euli. Več kot 150.000 ljudi v Združenih državah umre za njo vsako leto, in vsi vemo za nekuga. ki jo ima. Imeti jetiko je jako resna stvar, in vendarle je tako enostavno izogniti se ji. Treba sicer malo resne volje, ali kaj je to proti muki, ako mora človek ležati dolge mesece v postelji ? Radi tega je potrebno. da vsi znamo par stvari o jetiki. KAKO DOBIVAMO JETIKO? Dobivamo tuberkulozo iz dveh razlogov. Prvič, ker nekdo, ki jo že ima. je bil nemaren, in drugič, ker naše telo utegne biti v slarbem zdravstvenem stanju. Jetiko povizroeujejo bolezenske klice. Te klice so mnogokrat pre-drobne, da bi jih mogli videti brez mi-kroskupa (drobnogleda.). Običajno prodirajo v telo skozi nos in usta. Prenašajo se na komadih jedi, na našrh rokaih ali ipo zraku, ki ga vzdihujemo. Navadno se ulagajo v naša pljuča in jih utegnejo vničiti, ako naše telo ni močno in zdravo. ODKOD PRIHAJAJO KLICE? J etični ki, ki pljuvajo na »pod ali na cesto, raztrosijo klice na milijone. Mi jih naibiramo na rokah ali jih vdihujenio, in tako prodirajo v telo zdravih ljudi. To je najobičajni način njih razširjatve. Toda mnogo ljudi ima jetiko, ne da bi vedeli za to. Radi 'tega je važno, da nihče naj ne pljuva, kina ali kašlja razun v robec, ki se lahko opere v vroči vodi. KAKO NAJ OSTANEMO ZDRAVI? Najboljši način, da se zavarujemo proti jetiki, je, da ohranimo j svoje telo zadosti močno, da se more ubraniti proti klicam. To je prav lahko, ako se le malo potrudimo. Lažje je prenašati malo truda, da ohranimo zdravje, kot t rušiti mnogo mesecev in denarja, da ozdravimo. Tukaj imamo najvažnejša pravila za ohranitev zdravja. Prav enostavna so. Hrana. Jej te redilnih jedi, ali ne vedno eno in iboli in denarja. , TUBERKULOZA JE OZDRAVLJIVA. V tej deželi imamo sedaj približno en miljon aktivnih slučajev i jetike. Ako bi ti ljudje bili ipravo- > čosuo poskrbeli, bi mogli biti da-, nes vsi zdravi, ali za mnoge je se-i daj prekašalo. Nekoliko simptomov predznanja nevarnost in radi 1 tega bi jih morali poznati, tako - da se moremo obvarovati, ko so i nas kliee preveč napadle. j Obvarujmo se, dokler je čas! Kakšni so ti znaki ali simptomi? ' 1. Izguba na teži, * 2. izguba teka, \ •>. neprestan čut utrujenosti, 1 4. kašelj ali prelil a jen je, ki traja čez dva tedna, in 5. potenje po noči. Ako ste opazili eden ali več teli [•znakov, pojdite takoj k najbolj-. žemu zdravniku, ki ga poznate, k i najbližji kliniki ali k najbližjemu . zdravstvenemu zavodu. Kako se zdravi? Ravnajte se po zdravnikovem ■ predpisu. Ako ste doznali, da imate tuber-' kulozo, pojdite v sanatorij. Karkoli storite ne rabite zdravil proti jetiki, oglašenih po časopisih. To je prevara. • Počitek, sveži zrak, dobra bralna. veselo razpoloženje in dobre J navade so edina zdrava kura pro-,jti tuberkulozi. Poskrbite za dobro ,|kombinacijo vseh teh Štirih stvari in ozdraveli boste, ako »te pravo-(j časno začeli. KONČNO. > Vase lokalno društvo za boj proti tuberkulozi vam utegne po- - migati. Vprašajte jih. kako naj se uspešno borite za svoje zdravje. In ne sledite nasvetu nikogar, ra-( zun vašega zdravnika in tega d m št va. • DAN ZAVZETJA BASTILE. Paris, Francija. 14. julija. — . Francija slavi danes Dan Bastile, to je obletnico padca starodavne ječe, predstavljajoče zatiranje, ki jc dovedlo do Franeoske revolucije. Praznik se je pričel tekom pretekle noči, ko so se ljudje zbirali . po cestah in ulicah ter plesali. Hazventega >e je tudi vršila ve-. lika budni ca po bulevardih. Radi velikanske vročine, ki prevladuje že štirinajst dni, je bila preklicana običajna letna vojaška parada v Longchamps. Narod pa S3 je pripravil na proslavo praz-,nika. Na tisoč- prebivalcev Parizu je zapustilo mesto, da se izognejo velikanski vročini. V zvezi s proslavo Dneva Bastile se je tudi vzbudilo v spomin, da so pred tremi leti. to je petnajstega julija 19] S vprizorili Nemci svoj zadnji in zrezupešni poskus, da predro skozi zavezniške črte ter vkorakajo v francosko glavno mesto. ANGLEŠKE ŽENE RANJENE V iTALIJI. London, Anglija, 14. julija. — Lucy Katarine Beckett, hčerka drugega barona Grimthorpe, je bi-a ranjena in njen sin James je bil nbit, ko se je streljalo na njih avtomobil tekom zadnje noči v bližini Viterba, Italija. Tako se glasi v nekem poročilu, ki je prišlo iz Rima na londonski 4'Times". Mati Mrs. Beckett je bila doma iz New \ orka ter se je poročila z baronom Grimthorpe leta 1883. Dve ženski spremljevalki in šofer so bili ranjeni tekom napada, katerega so vprizorili fašisti. Skozi več dni preje so se v Viterbo vršli spopadi med socijalisti in fašisti. V nekem poročilu iz Milana na "Times" se dotdatno izjavlja, da jc bila ena izmed deklic v spremstvu tako resno aokodovana, da je PeterJZgaga Država "Wisconsin je menda I najbolj napredna država cele uni-i je. Sedaj je dala ženskam iste pravice kot možitim. Lahko nosijo Jilače in celo tobak jim je dovoljeno čikati. če se jim poljubi. Samo v enem oziru jim je pravica prikrajšana: ob Času poroda morajo biti poieg, ne se pa potepati naokoli. * * « Ugleden zdravnik pravi: — Pij samo takrat, kadar si : žejen. — O, saj bi. samo če bi bilo kaj. • * # Rojak je prišel k brivcu ter re-ikel: — Še nruštace mi obrij, da j bom že vsaj kakemu hudiču po-doben. • • « Prijateljica me je prosila, naj ji napišem kaj o ljubezni. Kaj je ljubezen? Ljubezen se začne pri človeku, ;ko se trčita u.ve nasprotni si silil skupaj. Temu sledi zakon. V zakonu so bolesti in bolečine tega trčenja kmalo pozabljene. Ljubezen je skrivnostna ter je največji znanstveniki še dosedaj niso popolnoma pogrutali. Umetna ljubezen je sad neumnosti. Tako potratna je v denarnem in umstvenem oziru. Nevarra je in varno. Ruši in gradi. • * * Pred mladega sodnika so pripeljali bootleggerja. Sodnik ni imel se nobenega takega slučaja v svoji praksi. Kako naj obsodi kršilca postave, koliko dni, tednov ali mesecev naj mu da. V svoji veliki zadregi je telefoniral svojemu starejšemu tovariŠu-sodniku: —Pred seboj imam bootleggerja. Koliko naj mu dam? Kmalo bi omedlel, ko mu je tovariš odgovoril; — Ne več kot dva dolarja za kvart. Kupi sr.st kvartov tudi zame. — * * * Dve egipčanski princezinji potujeta v Združene države. Ker sta doma blizu Sahare, jima v tukaj-, šnji Sahari najbrže ne bo dolgčas.! • * • I Se celih dvanajst tednov je do' konference, ki se bo pečala z razo-] roženjem. Moj Bog, koliko vojn še lahko do t:ikrat izbruhne. | • * • | Senator Lod^e je rekel, da gre-1 do prohibieijonisti predaleč. Senator Wadsworth govori o blaznem fanatizmu. | Motreče bo.-jo slednjič zastopniki naroda vseeno spoznali ono. kar je; narod že zdavnaj spoznal? * * * ! Pariz je vse!ja norel, ko je padla leta 1789 Bastiia. Pariz je vese-' jlja norel, ko sc je proglasil Napoleon leta 1801 cesarjem. Pariz je j veselja norel, ko je leta 1815 Napoleon padd. In Pariz je ob sto-j j letnici Napoionove smrti, 1921,' : ravno tako veselja norel kot te-i |daj, ko je Bastila padla. t V tem se razlikujejo Francozi' od drugih narodov. • * • Srečen je le tisti človek, ki ne ve, kako nesrečen je. * * * I Na svetu so dejstva, ki sama zase govore, pa ničesar ne povedo.1 . * * * I Na deveti cesti v Downtownu so imeli slovenski munšajnarji ^elik| piknik. Toliko so ga bili naknhali, da so ga imeli vsi policisti na bliž-i nji postaji dovolj. Vse "ardušanje" ni nič pomagalo. postala potrebna amputacija noge. \ lada je baje odredila preiskavo. (Kaj če preiskovati, ko so fašisti tajni odposlanci italjanske vlade T) ! FRVS LADJE Z ODAN8KO ZASTAVO. Newport News, Va., 14. julija. Dva petrolejsl a parnika, "Baltic" in Zoppit'' oba noseča zastavo prostega mesti Gdansk, se nahajata tnkaj v ladjedelnici v svrho popravil, a nemškim posadkam se ni dovolilo oditi na kopno. Oba parnika, ki tehtata po sedemnajst , tisoč ton, sta last Standard Oil j kompanije. To sta prvi ladji, ki l sta prišli v to pristanišče z razvito < zastavo prostega mesta Gdansk. i Ssznanite se s svojim sovražnikom tuberkulozo. GLAS NARODA. 15. JtTL. 1921 i v. Kttgnahmaitafea SCatnl. 3fehturta Ustanovljena 1. 1898 Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. " —---------- eiftni i>iiiit PradftSAnlk: BUDOLT FKBDAN, 933 JL 185U» 8t, Cltr^lu^, O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106, Fearl Areno«, Loral*. O. Tajnik: JOSEPH PISHLftaL Ely, Minn Blagajnik: GjfiO. L. BEOHCH, EIj, M Inn. Blagajnik neisplafesUt vortnln: JO^M MOVB&N. WU M. Sad Ari. W. Dulata, "n . ▼ibMd ifamUks Dr. JOCL ». tiBAHMK, MS M. Ohio 81.. N. B^ Plttabnrtfk, Pa. Madbnral adbtf s MAX KERSiSnIK, Bor 872, Bock Bprian Wyo. MOHOR MLADIC, 2003 So. iAwadal* Ave, Chicago, ni FRANK ŠKIiABEO, 4822 WaaMnstoo St., Dwm, OoU. LBONABD 8LABODNIK, Box 480, m^in^ QBEGOK J. POKBNTA, Box 17«, Black Diamond, Wuk. i FRANK ZORICC, «217 St Clair A re.. Cleveland, O. VAIJ5JNTIN PIRO, 819 lie&ao^Ave., *Ro«kalet Jollet, tU, PAULINE ERMENO, 538 — 3rd Street, Salle. HI. JOSIP STERLE, 404 E Mena Avenne, Pneblo, Cola ANTON CELABC, 706 Market Street, Waukegan, IU. --! Jednotlno uradno gitdlo: /GLAS NAHODA". — —a atrarl, tikajoče ae uradnih s&ler kakor tadl dfsname irf'ji-tro naj se pofiUJaJo na glavnega tajnika. Vae prltotoe naj se poAUja na predsednika porotnega odbora. Proflnj* ca rorejem novtb^danor la bolniška spričevala naj se poSUJa na vrhovnega zdravnika.' Jugoslovanska Katoliška Jedsota se priporoča vsem Jugoslovanom ■a obilen pristop. Kdor Zeli postati član te organlsuc" te, naj se sglasl tajniku blj*£nega društva J. S. K. J. Za ustancvltcV novlk druitev se pa obrnite na fcl. ta jelka. Novo draltvo se lahko vstanovi ■ B. Ha nI ali članicami. Po svetu. ARGENTINA ZA VEČJI EK~ SPOHT. Buenos Aires, Argentina, 14. julija. — Predsednik Yirigoyen je včeraj v posebni poslanici na argentinski kongres priporočil povečanje eiksportaeije iu zmanjšali je importov v namenu, da se izboljša slabo stanje argentinske valute. Predsednik je izjavil, da bi prosto izvažanje zlata slabo uplivalo na denarni položaj dežele" ter trdil, da bi ne bilo modro ri-skirati izpraznenja rezerv dežele. Argentinska trgovinska f^dera-eija je včeraj sklenila organizaei-ijo družbe za pospešenje ekspof-|tov. Sestanek je sprejel priporočijo komiteja za neposredno prodajo j žita, volne in kož za sedaj veljavne t cene. Izvozu zlata v namenu regu- Iliranja valut? se je nasprotovalo. Pogajanja za izmenjavo volne v .ivrednosti tridesetih milijonov do-jlarjev za lokomotive in železniški , materija! so b^la pričeta od argentinske vlade. C41asi se. da so pri tem prizadete nemške in belgijske ..banke ter tudi domače. Predsed-jnik Yrigoycn je imel včeraj kon-ferenco z administratorjem držav-, jnih železnic z ozirom na ta načrt. IZGLEDI ZA MIR NA IRSKEM. London, Anglija, 14. julija. — Poročila, objavljena danes, da je ,'uil dosežen dosrovor na zadnji du-.jfclinski konferenci med Valero in (južnimi unijonisii glede pogojev, 'katere se bo zahtevalo od angleške vlade na konferencah v Londonu, se je kategorično zanikalo v j glavnem stanu de Valere danes z jutra i. i — Nikake razprave, direktne (ali indirektne glede takih pogojev se niso vršile, — se je glasilo. — [Konferenca se j»» omejila izključno na razpravo povabila Lloyd Georgea na konferenco ter na potrebne podrobnosti, tikajoče se premirja. i ZASLUZENA KAZEN. Lexington, K v., 14. julija. — Louis Xokas. neki gostilničar, je bil včeraj radi napada na neko devet let staro deklico obsojen na smrt na veš&lih. Edinole za zločince lake vrste je bil leta 1920 v Kentucky-ju ;.'iper uveden tak način smrtne kazni, kajti vse druge morilce se pošlje na električni stol. i CANADA DEPOTIRA AMERIŠKE MORNARJE. Montreal. Canada, 12. julija. _ Ameriški mornarji, ki prihajajo semkaj . radi depresije v paro-brodstvu v Združenih držav, so bili danes zelo iznenadeni, ko je dal kapitan Gre i g, pristaniški mojster, deportirati naenkrat se- dtmnaj^t ameriških mornarjev. Pristaniške oblasti v Montrealu so objavile, da imajo cauadska pristanišča že sedaj preobilo zalogo mornarjev raznih vrst ter tudi strojnikov in kurja če v. Deportirane so takoj spravili na mejo. Angleški kralj med delavci. j Tz Londona poročapo: Kralj in [kraljica sa obiskala zborovanje kovinskih delavcev. Ko sta vsto-! pila, jima je hčerka socijalno demokratičnega poslanca Jonesa iz-jrečila šopek cvetlic in vsi navzoči so se dvignil: s sedežev. Predstojnik dotičnega mestnega dela je i predstavil predsednika in tajnika j delavskega društva, na kar se je 1 razvnel živalic n razgovor med gostoma in fukcijonarji. Sredi dvorane je kar naenkrat zaklical ne-,ki mladi mož: "Kako je z brezposelnimi delavci?" Več nazvočih mu je burno pritrjevalo. Drugi so h.»teli vzklikanje preglasiti z ne-kr. popevko ter so na priredili (kraljevski dvojici ovacijo. Kralj .in kraljica se nista nič ozirala na medklice, marveč se mirno nadalje razgovarjf.ia. Nato sta si ogle-■ dala delavski dom. Ekstremiste, ki so bili zakrivili ono nevšečnost \a medklici, so nato vrgli iz dvorane. Vrednost sovjetskega rublja. Sovjetska ^ !ada je odredila, da velja pri plačevanju brzojavk v inozemstvo <-n dolar 20.000 rublje v ADVERTISEMENTS. REPORT OF THE CONDITION of the FRANK SAKSER. Private Banker at the close of bualneas on th« 30th day of June 1921. RESOURCES Stock and bond Investments, vl*: J iiblir Securities $ 7 300 00 I rivu-te Securities 3.M7.50 Real Estate owned 37,000.00 Mortgages owned 9,500.W Loans and Discounts secured by other collateral C 45.00 Accounts Receivable 1,068.16 L»tie from approved reserve depositaries >£2,238.2$ Due froin foreign banks Jiiui bankers 10.S01.46 Ou«* from trust companies, banks and bankers not included in pre-ceeding items: 7.SS2-25 - 50,931.97 Total Resources: 9110,252.63 rlrE LIABILITIES Permanent Capital f 25.000.00 Surplus 39,553.73 Deposits: Funds awaiting refund 582.49 Due steamship companies for tickets sold 14,679.30 Extend Total Deposits: 16.261.79 Bills payable Including indebtedness for money borrowed, represented t by notes, certificates of deposit or other- 13,277.9« Reserves (or Taxes. Expenses etc- 16,373.67 Accounts Payable 785.69 Total Liabilities $110.252.69 O rastlinah. -r l Rsemi bo poli, po katerih dose-j raju rastline svoj glavni namen,I liamree dozorevanje v plod. Iz čess pa lia-taue plod! No, vsak' deček nam zna povedati, da jabla-i na poprej cvete, nego se on ozira s svojimi tovaiiii po nltreiu jabolku. Tudi nam na vprašanje i zakaj ni obrodilo drevo. žaUe*tne>. ga obraza odgovarja: cvetje jej mraz posmodil, in drugikrat reče J morda: črvi so je z^rlodali in uni-' čili. Iz ev«*ta nastane torej plod.' Toda cvet je različen, da, jako različen, a nekaj ima vetular vsak,, in ravno to je bistveno. Nikdo ne ni vid»*l plodu iz cvetnega oboda,1 isto tako ne iz čaše ali v?nca; ve-' lika množina jih niti nima. Za.-j voljo t»*ga so taki cvetovi neznat-, ni, lahko m- presro in često skorol ne vemo, kje bi je iskali. L>asi poj bi'tvunih delih "cvetlicam*' enaki. skrivajo s*- ponižno *Irevju' in grmovju ter dazore na tihem-v plod. Žuželke, mnogovrstne |( cvet I i ee pohajajoče, se ne brigajo' zanje, navadno jih tudi ne vidijo,' ampak se v^edajo na velikorvetke, ki so jim že iz »laljave mamilo. !, Ozrimo se na drugo stran. Kar | *o žuželke cvetlicam, to je veter j lieiiuftuim cvetovom, Oba faktor-'i ja sta največje važnosti za rast-'j liusku op rešen j e( katero se vnii'( po prehodu evetnega prahu ua'j brazdo Kje nastane cvetni prah', in kaj je brazda? Ako za prve1, pomladi «*tre*eiuo na iprimer leskoJ| napolni se v obližju zrak s suhimi j rumenim prahom, katerega razna j ha veter na vt»e strani, česrtokrat ; prav daleč od rastline. To je cvet-': ni prah. Aku pa opazujemo lesko;, natančneje, vidimo, da se izpreuaj, iz nitastih, na konceh nekultko , kijas tih organov, katerih po osem ] Midi za vsako lusk o, pričvrsčeno j mi peeelj. Vsaka taka luska z os- i mirni prašniki — tako se zovejo j nitasti organi — je neznaten cvet, , katerih »kupnino, na enem peel ju , se nahajajočo, imenujemo raz- j »•vetje in r iiiačico. Vsak praš- , nik sestoji iz sjM*lnjega prafnega'( dela — prašne niti — in iz gor-!; njega debelejšega — prašniee. V|| tej se na rajajo »ua lahka in majč- j keuu zrnea, katera uazivljeiuo cvetni prah, Dozorelega razprasi ] veter po zraku, nazadnje pa po , pada na zemljo, kjer s« včasih na\ nekaterih mestih tako oblino na- ' kopiči, da se vidijo tla rumenka- < •>ta, iu odtod je pražita vera na I "žveplrtii dež". Po tem soditi, ne\ iuiel bi evetui prah nobenega vpli-j, va na plod. A temu ni tako I Hrez ; uje>;a ne nastaue nikdar plod, ] temveč ker s«- more prosilk samcem v živalstvu primerjati, služi < tudi njega proizvod — cvetni J« prah — v lizijolutfckciu oziru slič-] iiim svrhain. ;, Veliko cvetnega prahu pogine^ brez nameua. Ako pa u vaštgemo,; ] da eno satu o zrnee /.ailušča. da se. j prikaže na k<*ncu poletja l«Nuik, . ne moremo se odreci prepričanju.'] da od silne nunvžice vendar neko-!| liko rrnee dospe na pravo mesto.!] To niello je brazda. Vrnimo se torej zopet k leski, in opazujmo vejice natanko in , pazljivo. Vzdolž v otLstavkiii sko- . 10 nepravilno razvrščeni stoje dve »ji popki. Razlika med njimi je!, mala, a iz nekaterih nekoliko od-prtih itrie rdeče niti izmed gor-' njih lusk. Popki te vrste so cvetni! iu rdeče niti — brazde, katerih j, po dve in dve sedita za vsako lusko na debelejšem notranjem koncu — plodniei. Vsaka taka luska , z brazdama in plodnico je cvet. Cveti so sicer na isti rastlini, a na , raznih mestih, zovejo se enodomni, lz iplodnice se razviije plod, brazde pa konča vsi svojo ulogo z ven 6 in odpadejo. Na hr&do mora vsuj eno zrno cvetnega prahu pasti, da se more razvijati plod-nica. Brazde imajo pri raznili rastlinah različno obliko; povsod so pa tako ustrojene, da zadnžavajo irnca bodisi po kosmatinah, bodisi po lepljivih tekočinah, katere same škrga vajo. Prej aLi slej pride vsebina zrnec v doti ko s semenskimi, v plodniei «e nahajajoči mi popki ter povzroeuje, oplodivši jih, uadaljtii razvoj. Oprašenje m r.plodba sta torej razna pojmova, drug zavisen od drugoga. Kako skrbi" priroda za poedin-Oe, izvedeli smo po predstojočem zgledu. Nekaj sličnega se dogaja, v naravi tudi votoce. Naša naloga 'bodi sedaj, čitatelje seznaniti a najvažnejšimi nared*>ami. katerih te priroda poslužuje, da doseaa fr^-Oiij names*. jn.^ijft I njeno, da vsak cvet ni cvetlica, da I torej ne pohajajo žuželke vseh, j temveč da igra pri neznatnih cvetovih veter glavno ulogo. Te na-rtdbe so dvovrstne. Prvič take, ki , pospešujejo oprašenje cveta po 'cvetnem prahu sorodnih rastlin (iste vrste, drugič pa take, ki za-jbraaijujejo samolastno oprašenje i po cvetnem -prahu istega cveta in | iste rastline. | Najpoprej se hočemo ukvarja/ti iz naredbami tistih rastlin, katedri m veter oskrbuje oprašenje, in ;zavoljo tega jih imenujemo krat-jko vetroovetke. Te naredbe so: j 1. Cvetna doba. Naše velrocvet- 1 , ke so večinoma mačičarice, n. pr. (leska. breza, topol, trepetlika, dob, ' ,<»reh. jelša, bukev itd. Navadno se (razvijajo cvetovi pred listjem, talko da so one često že s cvetjem {posute, ko še listje v popkih spa-jva. Izjemo delajo samo nekatere, : j ki istočasno zelene ni cveto. Na- 1 vad no cveto že za prve pomladil' ;in veter raznaša na razne strani ] .cvetni prah. kar bi ne bilo možno, * i ako bi zaradi preobilega listja ne ' rnoge' stresati prašnic. Ovetni 1 prah bi ostal ponajveč na listju in i1 jondi bi poginil; z druge strani pa i I bi ne mogel do skrit ih brazd. ' | 2. Množina cvetnega prahu. Že 1 i to, kar je bilo povedano o žveple- 1 nem dežju, more nas prepričati, 1 da vetrocvetke ne štedijo s cvet- ; iiim prahom. Tisočkrat več na reja ga v prašnicah, nego bi ga bilo 1 treba za oprašenje. Seveda veter 1 gospodari hudo, a ravno to ugaja ' rast Hu a m z ozirom na bodoči plod.'( •'i. Kakovost cvetnega prahu. ' Zrnca cvetnega prahu vetrocvetk 41 ^o na površju gladka in suha. Ka 1 dar jih veter iztrese iz prašnic, se ' osebijo ter napravijajo prašnate J oblačke. Ako bi bila zrnca pa lep- 1 Ijiva. zlepila bi se v večja telesca, in sedaj seveda padla bi lažje na 1 tla. Ker iuiajo vetrocvetke večino- i rna c n ose me n sk c plodnice, zad<*.V-a 1 dostikrat eu sam pra^k, prijez- 5 divši na brazdo na veira lahkih i perotih. Cvetni prah storžnjakov * se odlikuje še i>i» posebni naredbi, ' obstoječi v tem, da dve k ožji a t i, 1 z v/duhom napolnjeni vrečici po- | luuožujeta površje in tako poua- 1 lutrzna zrna lažja dejala. ' 4. Nameščaj cvetov in prašni- ^ k«»v. Prašni k i, oziroma cveti se 1 nahajajo na rastlini ua lakih me-Mih, kjer jih veter lahko doseza. 1 Večinoma so vetr<»cvetke visoka ' drevesa. kar u^Mraieuje g<«lovo 1 bolj posj»ešuje, nego pri pritlikav- 1 cih. Ko bi pa ipriroda tudi za to ' ne bila skrlnda, razpostavila je 1 cvetove vendar taKo, da jih veter lahko pretresa. V uuiogih sluča j jih je vse razve t je jako gibljivo, 11 drugje zopet posamezni cveti alii"" celo poedini prašni k L a j Mačiee mačičarie gililje že najslabša sapica na vse strani, in razcvetja vise na tankih nitastih peci jih. Pri nekaterih travah so posamezni deli razcvertja — kla-■--ki — jak<» premični Ako se pri lahkem vetru tudi vise razevetje ' ne stresa, t reso se sklaski, hi ob- 1 lački cvetnega j»raliu polnijo zrak. ] b) Kislica, špinatSa, konoplja in * -' p rasen je po žuželkah in uverili se s bomo, da je mnenje o samolast- i nem oprašenju sploh napačno. 1 - i: Negavanje otroka tekom : poletja. ______ ; i Poletni dojenček in njegova 5 stekleničica. t1 Ako dojenček iz enega ali dru-i, {:ega razloga ne more dobivati ma. ' terinega mleka, treba ga hraiiiti potom steklenice. Kdino dobro na-;\ d o mest il o za materino mleko jej kravje mleko in nikaka hrana ne ] more rediti deteta, ako ni nileka^ v njej. Mati mora jako skrbno^ paziti na to, da si zagotovi zalogo , čistega mleka, da bodi isto hladno', in snažno o> — Jaz se poslužujem žensk, — • je rekla Miss West, — pri vsaki preiskavi, ki .^ahtesa prebrisanost ugibanje, diplomatsko konverzaci-' jo ali pa navaden zdravi razum. V 1 slučajih, ki zahtevajo vztrajno za-' sledovanje ali strogo ravnanje po '.tiadieiji, pa se poslužujem moških -rrrFn, fUftejpein in bol^xla^knt. ------ - - i nem delu najdem v skoro vsakem!] slučaju, da ženska zamore pojas-'] niti zadevo v krajšem času kot pa', moški. Več ima takta in bolj ena-'] koiuerno živ«;lino. domišljijo. Se-1 veda ne morejo ženske zasledovati kriminalcev. Ženska ne more stati ! dolgo časa na enem mestu, ne da 1 bi obrnila nase pozornost iu tudi ] nima tiste telesne vztrajnosti in 1 trdnosti. 'l Miss West je navedla novejši 1 slučaj, v katerem je neka ženska ] ušla od svojega moža. Neka detek- 1 tivka je ugotovila, da ima zaupno > prijateljico n:i kontinentu. Odšla'] je na kontinent ter postala intim-Jj ne in zaupna prijateljica dotične', ženske. Nekega dne je spravila pogovor na to, da je Mrs. Smith iz- f Rinila ter dobila naslov, kjer je 1 živela ženska v Angliji, v nekem ' privatnem hotelu. ! Neka druga detektivka je odšla 1 l:ot gost v liotel ter zabavala druž- i l.o s tem. da je prerokovala s kar- s tami srečo. Ko je prišla vrsta a 1 Mr*. Smith, je izvedela za skriv-nosti. ki so bile znani le eni ženski Očividno je da bi se noben moški ne mogel poslužiti te priproste in enostavne poti. Mesto tega bi se ravnali po znanstvenih princi-pili ter bi morali slediti Mrs. Smith od mesta do mesta, od hotela do hotela. Na vprašan ie. ee čita detektiv- : ske povesti, je rekla, da jih nikdar ■ n.> čita. ker 1e«ra ne dela noben detektiv. Po njenem mnenju tak | detektiv splofi ne obstoja ter je uspešen le oni. ki se poslužuje metod zdravega razuma. : i; Feministično gibanje v Japonski Morning Post piše. da je med japonskimi feministkami nastala velika nezadovoljnost, ker ni parlament dovolil ženskam sodelovanja v politiki. Emancipacija ženske bi pomenil.*; polom današnjega socijalnega sistema. Na vzhodu predstavljajo ženske materijalnl interes. Zakon je priznana metoda za izboljšanje socijalnega in pro-'spodarskega položaja. Japonska žena nima niti Boga ker je njen bok mož. Njemu se mora brezpogojno pokoriti. Kadar govori mož 0 svoji ženi uradno, pravi — moja neumna žeua. — Nedavno so osnovale feministke svoje žensko društvo. Število članic se množi 1 od dne do dne. Društvo izdaja tudi mesečno revijo, ki pobija današnjo žensko sužnost in odvisnost o7. in 11 let že ne vem prav nič n njem. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve. da mi poroča, alt naj se sam oglasi svojemu očetu: CJregor L»>všin, Rilmiea št. 102. Slovenia, -fug-t-slavia. (13-13—7» Prosim cenjene rojake, ;iko kateri ve za mojega brata FRANCA MIIlKl/ir. doma iz Planine pii Rakeku, naj mi javi, za kar mu bom zelo hvaležen, ako pa sam ta oglas eita, naj ^e mi oglasi Naslov: Andrew Mihelčič, Box 1059. Uniontown, Pa. (14-15—7) ■ . - - it". - » Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave. Pittsborfb, Pa. fk Dr. Koler umj- \ Btarejll aloveuakl X njnrnlk ipecja-llm*- ▼ PltUburcha. rr U lota M-l«Qn "1 prakao t sdr&vlj*-W nju tnI moMS ^ tolunL Mt> SaatroplJenJ* kr-' t4, rdrarl m Bla-•OTltsa M«, m JS ]• Isumel dr. prof. ErUcS. Ce Ima.t* moaolj« aJI mtbur-fikc w UI4CU. T grlu, lajMubuiJa Im. bolečine v koet-ch. pridite In UCtatU ntK bom krt N« Čak&jU. ker U ko-I«S«Q DAlese. Vm moik« bolezni adrATlm Do o-kimjlu. JMtodi Kakor bltrr: cmSU fc t renebuj« adravj«. n« tmkaj- te. temve« ; riaite (a ]u vua srn bom lopet povmlL Hjrroeolo Ml rodno kilo osdravtia v St. nnh In rietr tares operacija. BclenJ mehorja, ki povzročajo bo-teMne r krilu In hrbtu m vtaalh taS pri puACanju vode. oadrmvlat s Mo-roetjo ReTa»»:E«m, trsanjs. Ik>M1ii« o-tekllne srbeči-e. Bcmrt« in drug« kota« bcieml. k: DasUL«jo mled ne«-ete krvi. otdravta r kratkem ten fn nI r»otrebno lefa'1 Nekateri drugI *drirnlkl rabijo tolmač«. «la t« ratumejo. Jam nia t* Is etarefm kraja, sato ra* latje ■Jrkrira. ker va« razumen tloTeniki Uradne urs: ob delavnikih o4 4o I, Ob nedelja* od S «o t. gsa ^ tffiss BBa ^ —j OlLAS^AgO^A, m JULu 19&1 1DRISRČEN smeh je naj-^ boljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljeni« Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov i vam bo trajala za vedno. Isreiite U kupon prideaite petdeset centov ¥ > amamlrah ter ca pošljite: \ { Slovenic Publishing Co., | » Cortlandt St., Hew York. * ' i Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v j znamkah mi pošljite knjigo 4'Peter Zgaga." j Ime I Naslov ................................. I *ee«eeeeeeeaeeee*eeeeeeteeeee«ee J _ SKRIVNOST ORCIVALA. Francoski spisal Emile Gaboriau. — Za O. N. priredil O. P. 37 (Nadaljevanje.) Grof se je sam vrnil s postaje, tako oživljen kot bolnik, ki je šel ra svoj prvi izprehod. Kakorhitro ga je Berta. videla, je zapustila okno Hotela je biti sama, da razmišlja o dogodkih, ki so se završili tako nepričakovano, da analizira svoje občutke, prejnotri svoje uti-se ter. če mogoče, ugotovi smer svojega postopanja. Prikazala se je šele, ko je bil serviran čaj za njenega moža, ki se je vrnil ob enajstih. Sovresi je bil lačen, žejen in izmučen, a njegovo lice žarelo zadovoljstva. — Zmaga. — je vzkliknil, ko je zavžil svojo juho. — Iztrgali te bomo i/, rok Filistejeev! Parbleu! Najfinejša ti bodo ostala in ohranil si boš dosti za lično gnezdeče. B»*r!a se je ozrla v svojega moža. — Zelo enostavno. Prav iz početka sem uganil Igro naših gospodov upnikov. Mislili so izposlovati prodajo vseh njegovih stvareh. ^ se te bi kupili skupaj za nesramno nizko ceno, kot se to zgodi ponavadi nakar bi stvari prodali, posamič ter -i razdelili med seboj tiobiček. — In ti moreš to preprečiti — je vprašal Tremorel, ki ni mogel vrjeti. — Gotovo, Popolnoma sem jih ugnal v kozji rog. Slučajno sem jih našel vse skukaj danes zvečer. Kekel sem j-m, da nam morajo pustiti prodati to lastnino prostovoljno ali pa jih bom pobil vse pri draenju ter zmešal njih karte. Ozrli so se vame presenečeni. Moj notar, ki j*- bil z menoj, je pripomnil, da sem Sovresi, vreden dva miljona. Gospodje so »»dprli svoje oči na široko ter privolili v mojo prošnjo. Kljub vsemu, kar je rekel, je Ilektor vendar toliko vedel glede svojih zadev, da je uvidel, da mu bo ta akcija icšila premoženje, sicer malo v primeri z onim. ki ga je imel preje, a vendar premoženje. Gotovost tega ga je navdajala z veseljem in v napadu trenutne ii: odkrite hvaležnosti jc prijel Sovresija za obe roki. — Ah. prijatelj moj, — j«- rekel, — vrnil si mi čast, potem ko si mi rešil življenje! Kako ti morem kedaj plačali za to? — S tem. da ne napraviš nobene neumnosti, razven pametne, _ je odvrnil Sovresi. — Torej se mi ni treba ničesar več bati! — Ničesar ve«*-. Jaz bi si lahko izposodil dva miljona v eni uri in tc so oni vedeli. To pa ni še vse Nič več te ne iščejo. Odšel sem v tvojo hišo ter otlpu-ril vse služabnike, z izjemo tvojega služabnika in konjarja. < e ti je prav bomo jutri prodali konje, a tvojega jahalnega konja bomo spravili sem. Te posameznosti so mučile Berto. Mislila je, da njen mož pretirava svojo uslužnost in da jo Žene do servilnosti. — Vresnici — si je mi*!:!a, — je bil rojen za oskrbnika. — Ali ve«, kaj sem š»* napravil.' — je nadaljeval Sovresi._Ker R»-ra mislil da boš potreboval obleko, sem dal napolniti tri ali štiri kovčege z obleko teh jih dal prevesti semkaj. Tudi I lektorju je pri.'ela uslužnost Sovresija dozdevati muč-r.a, kajti mislil je. da postopa z njim kot otrokom, ki ne z*a ničesar sim spraviti v red. Ideja, da se je pred tujo žensko reklo, da potre-Luje obleke, ga je mučila. Ravno tedaj pa je bilo čuti v veži šum. Brez dvoma so prišli kovčegi. Berta je odšla ven, da da potrebna povelja. — Hitro, — je rekel Sovresi. — tukaj je tvoja zlatnina. Imel sem precej sitnosti .kajli ljudje v zastavnici ne zaupajo nikomur. Že so pričeli misliti, da sem član roparske tolpe. — Ti vendar nisi imenoval mojega imena? — To bi prav nič ne koristilo Na sref-o pa je bil moj notar z menoj. Dosedaj še ni.em vedel, kako koristni so lahko notarji. Ali ne misliš, da jc družba krivična napram notarjem? Tremorela je jezila vsa ta razlaga Sovresija in to se mu je po-znalo na obrazu. ^Konečno. — je nadaljeval Sovresi, — pa sem obiskal gospodično /eni. Bila je v postelji izza zadnjega večera in njena služkinja mi je povedala, da ni nikdar prenehala jokati izza tvojega odhoda. — Ali ni nikogar sprejela? — Prav nikogar Mislila je v resnici, da si mrtev in ko sem ji povedal da s, pri meni. živ in zdrav, sem mislil, da bo znorela od veselja. \ eŠ, Ilektor, v resnei je lepa. — Res, — ni napačna. * — Pripovedovala mi je zelo genljive stvari. Stavil bi kaj, da se ne briga toliko za tvoj denar kot za tebe samega. Hcktor se je kislo nasmehnil. — Hotela je iti z menoj, da te vidi in govori s teboj Priseči M-m j, moral z najbolj strašnimi prisegami, da te bo lahko videla jutri, predno me je pustila oditi. Ne v Parizu, kajti rekel sem ji, da ne bos nikdar prišel tja. pač pa Corbeil. — O, kar se tega tiče.... ; — Ona bo na postaji jutri ob dvanajstih šla bova skupaj navzdol m jaz bom vzel vlak v Pariz, Ti pa lahko zajutrkujes z Miss Zem v hotelu Belle Image. Hektor je hotel ugovarjati a Sovresi ga je prekinil s kretnjo. — Tukaj je moja žena, — je rekel. — Nobene besedice več. m« * - • t \ ' Petnajsto poglavje. / ' I \ \ r 1 \ Ko je šel spat onega večera je bil grof manj kot kedaj vesel uslužnost, katero je kazal njegov prijatelj Sovresi. Ni ga demanta, na katerem bi ne bilo mogoče najti razpoke z mikroskopom. Mislil si je nekako takole: ! — Tukaj je ter izrablja privilegije kot rešitelj mojega življenja. Ah ne more napraviti človek usluge, ne da bi vas neprestano spominjal na to? Zdi se mi kot da sem postal njegova last, odkar mi je preprečil samomor. Kje se bo ustavil? Naslednjega jutra, pri zajutreku, se je delal kot da ne more jesti. Berta je, kot prejšnega dne, sedela pri oknu. da vidi oba odhajati. Njene zadrege tekom zadnjih osem in štirideset ur so bile ta-ko velike, da je komaj poznala samo sebe. Komaj si je upala razmi-iijati ali spuščati se navzdol v globine svojega srca. Kakšno skrivnostno silo je imel ta mož, da je izpremenil eelo smer njenega življenja! Želela je, da bi odžel, da bi se nikdar ne vrnil, & ob istem času si je morala priznati, da bi odnesel s seboj vse njene mi^li^ ce ] |b- v resnici odšel; Borila se je s tem čarom ter ni vedela ali naj se veseli ali joče vspričo neizrabljivih čustev, ki so jo navdajala, kajti podrejena je bila uplivu, ki je bil močnejši kot pa njena volja. 1 I Sklenila je, da bo šla danes navzdol v posetno sobo Brez dvoma to tudi on prišel tja. Domnevala je, da bo njegov upliv nad njo iz-Iginil, ko bo govorila z njim, ko ga bo boljše spoznala in razumela. Brez dvoma se bo vrnil in vsled tega ga je čakala, pripravljena iti jiiavždol kakorhitro bi se pokazal. Čakala je z drhtenjem, kajti domnevala je, da bo ta prvi sestanek z njim, v odsotnosti moža, odločilen Čas je potekal in minuli sta že dve uri izza časa, ko je šel s So-vresijem na kolodvor. Kje neki je mogel biti? V onem trenutku je čakal Hektor na Ženi na postaji v Corbeil. < Vlak je dospel in Ženi se je kmalu prikazala. Kljub radosti, ki jo je navdajala, ni pozabila na svojo toaleto in bila je bolj mična kot kedaj preje. Kakorhitro je zapazila Hektorja, stoječega poleg vrat. a i jc zakričala od veselja potisnila ljudi na stran, pohitela v njegov , ^ j objem ter se smejala in jokala obenem. Govorila je naglas, z divji- s ■ .mi kretnjami in vsakdo je lahko slišal, kar je rekla. J ej — Torej se nisi usmrtil, — je kričala. — Oh, kako zelo sem { trpela. i 0 Hektor si je na vse načine prizadeval, da jo pomiri, kajti oči 1 vseh so se obračale na to čudno dvojico. Hektor in Ženi sta bila ob- j ^ dana od množice radovednih ljudi. ' a — Pojdi, — je rekel Hektor, ko je bila njegova potrpežljivost ' i izčrpana. (Dalje prihodnjič.) ADVERTISEMENTS. U _~ ~ - — jg^g^^^L Bodite na hlad- nem in delajte smeje. j Električne veterniee v vsaš; trgovini, pisarni ali a domu vam bodo pomagale tekom vročega vremena. Lahko je delati v primerno prezračenem prostoru. e Nabavite si električno vetrnico, pa boste videli, da se boste boljši počutili. The New York Edison Company i s ^At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Podružnic*, kjer se prodajajo in kjer so na ogl*d elefitrične priprave. narn»-njene za udobnost občinstva. in E«. .„.1. * Irving Plač« ^ g, 555 Tremo„, A„ - V odgovor. Ponovno naznanjamo vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane m ozke in ženskne ure čisto zlate prstane, verižice, priveske in vso drugo zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRA- 1 MOFONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpošilja po cel} Ameriki znani Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnino IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pišite mu po cenik, pošlje ga Vam brezplačno. - 2 j \ Frank Sakser State Baak \ « 0 82 Cortlandt Street, New York £ \ »GENERALNO ZASTOPSTVO I * ? f : j Jadranske Banke S [. ^ in vseh njenih podružnic. p I Jagoelavija: ' | € Beograd, Celje, Dabrornik, Kotor, Kranj; LJubljana,' S 'j 8 Maribor, Metkov!*, Sw*jj*o, Split, ftfbenik, Zagreb. | A Italija: 4 S Trst, Opatija, Zadar. , 'V S e 4 W«atta Avstrija: % g p Dunaj, ' ' f i ^ Isvršnje hitro in poceni denarna izplačila ▼ Ju- ^ a 4 slavi ji, Italiji in Nersški Avstriji ^ ; a f Isdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive t j i na vpogled pri Jadranski banki v vseh nje- f ■ \ Podn^«^ 5 s p Prodaja parob/odne in želesniške vožne listke na J , | vse kraje in sa vse črte. p i š Izstavlja tudi čoke plačljive v efektivnem zlatu 9 J : p pri Jadranski banki in njenih podružnicah I , 1 s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali S i j ^ angleških šterlingih, ako ni na razpolago 5 1 p ameriških dolarjev v zlatu. i ^ A Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre- B . š dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za 9 ] j one, ki se bodo posluževali naše banke. i '5 Bi - ^ Slovenci, prijatelji la poznavalci aaii banke so Tljndno C j ^ naprošeni, da opoaorijo na ta naš oglas troje ******* is i _ A Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Grnogore, S c p . » ^ e' i 1 FRANK SAKSER STATE BANK " \v p ^ 7KAHK SAK8EB, predsednik. ^ r »ftJ^r NAROČAJTE SE HA "0LA8 H1KODA" " NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, f ADVERTISEMENTS. Iščem svojo sestro MARIJO SEVER, ki je sedaj nekje v Colo-ra slad Le j še jagode, boks« 50 fun- *' :: tov.......................^ ^ Malo črno grško grozdje, *eIo * * , ► sladko, boksa 50 funtov $7.— ▼ -' PoSljlte S3, na račun vsake bokse ^ | * * ki uroflia in poslail bomo takoj. ,, ^ BALKAN IMPORTING CO. ^ 51-53 Cherry St.. New York. N. Y. ^ O NAREDBA GENERAL. JU60SL. KONZULATA Vsak bo lshko dobil potni Ust kdor ima dokase, da je ▼ resnic jugoslovanski podanik. r — Soglasno s zadnjim odlokom mi nistrstva za zunanje zadeve bi konzulat izdajal potne liste vsen iržavljanom kraljevine Srbov Slovencev in Hrvatov, ki bodi svojim proSnjam za potni list pri Icžili tudi zadostne dokaze o ju goslovanskem državljanstvo. Ko se bo konzulat prepričal, d« *o predloženi dokumenti prist n .u radostni, bo dobil prosilec pot si list. V slučaju, da bi pa na stali kaki pomisleki, bo izdan pot ni list šele s dovoljenjem ministr stva. Ker j* itevilo prosilcev o grom no ip s vsakim dnem narašča, n kcnnlatu m^goee takoj opravit ! vsega dela. toda polagoma bod< pridi vsi na vrsto. NOkče naj zm knpi iifkarte prej, predno se oseb j no ne zglasi na konznlatn ter do I bi potni lisi. I V vsakem dragem slučaju ne b< konzulat prevzel nobene odgovor | aosti za čakanje v New Yorkn I in če ladja, za katero so vzel | karto, odpluje brez njih. I V dokaz državljanstva je trebi j predložiti: stari potni list, domov | aico, vojaško knjižico, delavske knjižico, krstni list ali potrdil« | okrajnega sodišča v starem kra I ju. Kdor tega nima, bo dobil pot j ni list iele s posebnim dovolje I njem is ministrstva. i PREDNO SE ODLOČIrt za svojo družino, sorodnika ali I prijatelja naročiti vozni listek, j ali poslati denar v domovino, da 'se ga potnik sam kupi, pišite naj-prvro sa tozadevna pojasnila ns znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni li stek iz stare domovine sa Vik družino, sorodnika ali prijatelja Pilite za cene in druga potrebne navodila na najstarejše In sknie no slovensko bančno podjetje: FRANK BAKBfflt STATE BANE (potniški oddelek) V Osvthadft H, New Teclt B. T NAZNANILO in PRIPOROČILO. Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEŠKO pobira naročnino za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in sploh v drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. flBSSBBH BBB9BS GLAS* NARODA. 15. JUL 1921 ADVERTISEMENTS. 1 KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JKJO £Z NEW YOKSA, SAXONIA ss lull. — Cnaeboura CANOPIC 9 svg. — Gen« M AMERICA ss jull. — Cherbourg BELViOCRI n •u«. — Tr K« LA TO^RAINC Si lull. — Hwn BERENGARIA ts svg. — Cherbourg ROCHAMBEAU 25 Jull. _ Havre BOURDONNA1S 9 svg. — H avra FINLAND M JuH. _ Charboura AQUITANIA 23 svg. — Cherbourg PARIS 27 jull. — Havre ZEELAND 6 avg. — Cherbourg AQUITANIA 27 Jull. — Cherbourg OLYMPIC 13 svg. — Cherbourg PESARO 27 Jull. _ Genu. LA SAVOIE 13 avg. — Havre KROONLAND SO lull. — Cherbourg LEOPOLDNA 16 avg. — H ».rs WASHINGTON SO lull. — W'harbours PARIS 17 avg. — Have s ROUSILLCN 2 avg. — Havre LAPLAND 20 avp. — Cherbourg ADRIATIC 3 s-g. — Cherbourg LA TOURAINE 20 a v c. — K at rs LAFAYETTE 3 avg. — Havre AQUITANIA U sv J. — Cherbourg ARGENTINA 4 avg. — Trg AMERICA C4 avg. — Cherbourg FRANCE 4 avg. — H a vri FRANCE 25 avg. — Havre CALABRIA 6 avg. — Trst Pf.ES. WILSON 27 avg. — Trs« MAURITANIA 11 svg. — Cherbourg V/ASHINGTON Z/ avg. — Cherbourg LA LORRAINE 6 avg. ■ — H »vre ADRIATIC 31 avg. — C herb out's Glede cen sa voane listke ln vse druge pojasnile, obrnite ce aa tvrdka HANK SAKSER STATE BANS CarUaiMtt 81., New York, U. S. MAIL LINE vozi iz NEW YORKA naravnost v B R E M EN največji in najhitrejši parnilci pod ameriško zastavo ae vstavljajo v PLYMOUTH in CHERBOURG Parnik AMERICA - - - - 23. julija, 24 avgusta, 28. sept. (22.622 toil) Parnik GEORGE WASHINGTON - 3. avg., 27. avg., 24. »ept. 125,600 ton) SLUŽBA udobnost, prvovrstna hrana, uljuduost iu uslužnost še ui končana s prvovrstnimi udobnostmi ua teh velikih prekoailantiških i —^-■'■--- - —-- Ue WkJM A I ■ steamship oOt rnmm COMPAWYJS ' Direktna slu2ba Is New Yorka in Bostons v Napol) ln Qebcvs. Karta do Palerma In Mealne. VELIK PARNIK NA DVA VIJAKA. POCAHONTAS" odpluje sredi julija Cene za Napolj In Genovo: Kab'ne $1C0 naprej. 3. razred S»5 i>. 95 voj. davka. ( 1ZBOKNA SLUŽtiA — KRASNE UDOBNOSTI. Oddelak za potnika: 46 BROADWAY. NEW YOfiK. I Oddelek za prtljago: 120 BROADWAY. NEW YORK. ■ ^m^mm■— V JUGOSLAVIJO V Reu Star Line [odplutje vsak te len Pomol 58—62 North River, New York ) Antverpen ( 16-FINLAND f ^ >23. julija ICELAND ( Cherbourg - , .VQumta KHOONLAND ) Plymouth f 13. avg GOTHLAND ( Hamburg. ^30. jull. SAM LAN D i Libava. Gdansk I 9. avg. iSamo 3. rdzred.) ^ American Lnrs MANCHURIA'. Hamburg pre- » 25. avg. k ko Cherbourga / MONGOLIA (v Vigo. Cherbourg Hamburg in Cdiinsk) 28. Jull. MINNEKAHDA 11. avg. VSE VODNE PROGE DO POLJSKE. Y& white Star OLYMPIC ( v Cherbourg > 16. JulIJa » ADRIATIC V Southampton / 3 avg. New York in Boston — Azorl, Gibraltar. Napolj In Genovo. CANOPIC .................... 9. avgusta CRETIC ................... 7. septembra » Hitri, mo^rii, zanesljivi parnikl. Uijudno In dobra postrežba potnikom. Za nalanct-n nasvet slede cen, potovanja. Izselitve in zadev glede potnega lista vpraSajte pri: INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 116 pvnikor -- 1.2SO OOO ton. 9 Broadway New York in pri lokalnih agentih. I HAMBURG I NARAVNOST Z NOVIMI PARNIK! OROPESA ... 16. julija ORDUNA----30. julija ORBITA ...... 13. avg. Zaprte kabine za ženske ln otroka. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York alf lokalni potnifiki agenti. (WMIOI? Največji, najhltrejil parnlkl na svetu. Izborna postrežba cotnikam. V vašam mestu all bllllnl ja lokal. nI aosnt* V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUNSKO IN BOLGARSKO. CALABRIA 6. AVGUSTA Vosnl list za Dubrovnik. Trst all Reko $100. Vojni davek 95.00. P rs k o Chsrbourga: AQUITANIA .......... 36. julija MAURETAX1A ........ 11. avg. _J I French Line GOHPABIIE GENERALE TRANSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE ROCH AM BEAU .............. 23. julija LA BOURDONAIS ............ 23. Julija TOURAINE .................. 25. julija i CHICAGO .................... 30. Julija C C PARIQ 33.700 t»«. %fm I niliu 45.000 konjskih all. 27. julija - 17. avgusta Dlrsktna falaznlika zvszs ti Pariza v vsa atsvne toik« Juaoslsvila Hitri parnlkl a Atlrlml In «vama vijaka* ma. Poseben zsktopnlk JusoslovsnaK« rlada bo nrlCakal ootr Ika ob prihodu na. lih namlkov v Hivru ter Jih to«*:o m** Dram!I kamor so namen lenU Parnlkl Francoske Črta aa tranaportlra* takoat_ volna na tisoča iahaalwralk in va> »•OV fcraz saa naarllika Za Itfkarta In saaa vraiajf v ORUZBim PtSARR), 19 Still St, N. T. ■II na pri iskalu Ih aaantlfe. | Cosuiich črtaTf 4 Direktno potovanje ▼ Du- S j! brovnik (Gravosa) in Trst. | 0 ARGENTINA ..... 4. avgusta i p PRES. WILSON .. 27. avgusta J 5 Cene za Trst in Reko so: J $100 in $110. 2 Potom listkov Izdanih za vsa kra- K B la v Jugoslaviji In Srblll. ff IKazkoina ugodnosti prvega, druga* Sfl 'š aa In trat lega ratrada. 6 Potniki tretjega razreda dobivaj« K 3 orszplaCno vk^o. \ PHELPS BROTHERS^ CO. i 5 Piwnwr D.partm«nt R 4 West Street New York 9 Holland-America Line Potovanje v Jugoslavijo preko Boulogne. Sur-Mer in Rotterdam. Vsi parnikl, ki odplujejo iz New Yorka so na dva vijaka. NOORDAM.......... 16. julija ROTTERDAM .......30. julija RYNDAM.......... 6. avgusta NEW AMSTERDAM .. 13. avg. Vsi parniki imajo za tretji razred sobe za 2, 4 in 6 oaeb. Cena za 3 rasred iz New Yorka do Ljubljane $100. do Zagreba $101 ter $5 vojnega davka. Za pojasnila in cene vpraAajte pri: HOLLAND-AMERICA LINE 21.24 State Street New York ■2K9NQS51K59 IHKSi IQ0S9 HKBfl