Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (-4/11 0C) in soboto (-1/9 0C) bo delno oblačno, v nedeljo (0/6 0C) pretežno oblačno. Četrtek, 19. februarja 2015 številka 7 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € ¡o -SO ■in =o :u-> iro "o Si^ TAKO mislim Šoštanj, 14. februarja - Pust Šoštanjski je tudi letos poskrbel, da je bilo Šoštanjčanom prijetno pri srcu. Organizacija karnevala je bila takšna, kot se »šika«, mask, idej in »pametnih« misli pa tudi toliko, kot se za takšen dogodek spodobi. Še vreme se je obnašalo tako, kot se ob takšni priložnosti mora, in če danes pogledamo skozi okno, so pustne šeme (predvsem pa Koš Šoštanjski - na sliki) še predobro opravile svojo nalogo. Več o Pustu Šoštanjskem pa na 13. strani. Velenje, 17. februarja - Pod nazivom »Pust, pust, krivih ust« se je na pustni torek v polni Rdeči dvorani odvrtelo tradicionalno otroško pustno rajanje. Zanj so pod pokroviteljstvom MO Velenje tudi letos poskrbeli številni organizatorji. Malo se je poznalo, da so počitnice, a vseeno je na toplem rajalo veliko malih in velikih pustov, ki so očitno uspešno preganjali zimo. Na odru sta dva klovna - eden je vrtel glasbo, drugi pa besede - skrbela, da je množica pod odrom res plesala in se veselila. Sprehod med maskami je bil prijetno doživetje, sploh, ker je vse več družin, ki poskrbijo, da so našemljeni prav vsi. Najbolj simpatični so zagotovo bili tisti najmlajši, ki v pustu tudi najbolj uživajo. Komisija, ki je izbirala najboljše skupinske in posamezne maske, pa vseeno ni imela lahkega dela. Res izvirnih ni bilo toliko kot prejšnja leta, a tisti, ki so se potrudili, tudi niso bili redki. Najbolj je prepričala družina dreves, drugo mesto je dobila družina, ki se je spremenila v simpatičen čebelnjak, tretje mesto so zasedli minjončki, četrto mesto pa družinica backa Jona. Kot posamezna maska pa je najbolj prepričala ura. Bila je res izvirna. Pustni čas se je v Velenju tudi letos končal s pokopom pusta Pepija, za kar sta poskrbela Turistično društvo in KS Šalek. Od Pepija so se tudi letos poslovili na trgu, pred tem pa so se z njim sprehodili po mestu. a bš Saj ni res, a na žalost je! Mira Zakošek To je stavek, ki sem ga v zadnjih letih že neštetokrat ponovila! Novice, ki prihajajo v našo redakcijo, so velikokrat tako zelo neverjetne, da brez pomišljanja zamahnem z roko, češ, saj to pa ne more biti res. To sem neštetokrat pomislila tudi, ko sem se pred dnevi pogovarjala s stečajno upraviteljico Vegrada Alenko Gril. Človek nikakor ne more verjeti, četudi seje marsikaj slišalo, da je bilo tako veliko podjetje, kot je bil Vegrad, tako zelo neurejeno, pa tudi, kot je rekla stečajna upravitelji-ca, revno kot cerkvena miš. Imelo je zgolj 20 milijonov premoženja in še to je bilo v celoti zastavljeno, ob tem pa kar 400 milijonov obveznosti. Na dan stečaja so imeli odprtih kar 500 tožb. V Velenju so bili praktično brez premoženja, skoraj leto pred stečajem pa so imeli blokirane vse račune in napovedan davčni pregled, ki pa ga niso »šlivili«. Inšpektorjem nihče ni dostavljal dokumentacije, a je vseeno trajalo več mesecev, da je prišlo do stečaja. Glavna igralka vsega tega je sicer za zapahi in tam bo verjetno še dolgo, po vsem tem, kar sem slišala, pa bi najbrž moral biti tam še marsikdo, saj vsega tega ni mogla zagrešiti zgolj ena oseba. Predvsem pa jih je očitno preveč gledalo stran. No, recimo takšna posebna gradbena cvetka je gotovo, da sta med drugim obe industrijski hali Vemonta na Selu brez uporabnega dovoljenja, ena pa celo brez gradbenega. Menda ga sploh ne bodo mogli dobiti, ker stoji preblizu Pake ... Toda to je žal le ena zgodba, dogajale so se še številne druge in veliko se nam jih v tej dolini (ne le v Vegradu) menda še obeta. Ob takšnih stvareh se vse bolj razgaljajo anomalije te države in njene uprave, kije v teh letih zavzela stališče, da pred državljani predvsem ščiti elite. Zato znamo stopiti na prste malim kršiteljem in malim graditeljem, mirno in brez sramu podiramo njihove skromne črne gradnje, ob tem pa več desetletij zavestno spregledujemo številne druge elitne objekte in celo tako velike hale, kot je denimo Vemontova? Je to mogoče? Je mogoče! Tako, kot je mogoče, da kaznujemo lačnega, ki je sunil kakšno konzervo ali dve, ne pa tistega, za katerega se ve, da ga je recimo s tajkunsko zgodbo spravil v ta ponižujoč položaj. Želim si doživeti dan, ko bo Slovenija le malo podobna državi, ki zna svojim ljudem nuditi socialno in pravno pravičnost, v kateri se bodo na strpnem političnem prizorišču vseeno iskrila mnenja in tlakovala pot za znosno življenje prihodnjih rodov, ki bo zmogla do zunanjega sveta postaviti lastna stališča in hrbtenico in ne bo večno z lastnimi elitnimi vazali in njihovimipodrepnimi valpti klečeplazila kot nekoč na Dunaj, sedaj v Bruselj in Berlin. Umrl je Marjan Lipovšek V Ljubljani (svojem rojstnem kraju, rodil se je l. 1936) je umrl Marjan Lipovšek. Leta 1969 je prišel v rastoče mlado mesto Velenje, kjer je bil dolga leta dopisnik RTV Slovenija, kasneje pa direktor in glavni urednik Našega časa. V tem obdobju sta oba medija naredila vrsto vsebinskih in kadrovskih sprememb, ki so jima kasneje omogočile uspešno delovanje tudi v novi državi in novih politično-go-spodarskih pogojih. Od tu je odšel novim izzivom naproti, v Gorenje, kjer je sooblikoval službo za odnose z javnostjo. Zelo aktivno je deloval v različnih organih in v svoji krajevni skupnosti v Stari vasi, v kateri je bil vrsto let njen predsednik. Za svoje delovanje je prejel številna priznanja. Pokopan je v njemu nadvse ljubem domačem okolju v Zagorju. Ohranili ga bomo v prijaznem spominu. a Uredništvo a »Vegrad je bil reven kot cerkvena miš« VEGRAD Stran 4 Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 19. februarja 2015 LOKALNE novice Javna razpisa za delovanje mladih Velenje - Mestna občina Velenje bo letos namenila za mladinske projektne aktivnosti in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih 50 tisoč evrov. Razpis, na katerega se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, je odprt do 16. marca. Dodali nemško različico Velenje, 13. februarja - Mestna občina Velenje je letos poskrbela za prenovo turistične spletne strani www.velenje-tourism.si, ki je odslej na voljo tudi v nemškem jeziku. Doslej je bila vsebina prevedena le v angleščino, od maja pa bo tudi še v hrvaščino. Spletna stran je zelo dobro obiskana, saj si jo je že v prvem mesecu ogledalo 2.572 uporabnikov, povprečno pa so za ogled porabili dobri dve minuti. Nov občinski program varstva okolja Velenje, 16. februarja - Mestna občina Velenje bo letos v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERICo pripravila nov občinski program varstva okolja. Trajnostno naravnan strateški dokument bo osnova za nadaljnji prostorski, gospodarski in družbeni razvoj občine. V pripravo bodo vključili tudi javnost. Vse zainteresirane vabijo na prvo delavnico, na kateri bodo razkrili lokalna okoljska vprašanja. Delavnica bo potekala v sredo, 25. februarja, ob 16. 30 v Vili Bianca. Problematičnih 8 železniških prehodov Šmartno ob Paki - Na zadnji seji sveta Občine Šmartno ob Paki je ena od svetnic opozorila, da v zadnjem času šolarji pogosto prečkajo železniško progo na nezavarovanih železniških prehodih v lokalni skupnosti. Občinska uprava je o tem obvestila vodstvo šole in ga pozvala, naj učence opozorijo na nevarnost, ki jim preti. Na občinski upravi so povedali, da je ureditev tega vprašanja, s katerim se ukvarjajo že nekaj časa, velik finančni zalogaj. Lokalna skupnost je leta 2010 sklenila sporazum z Direkcijo RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in Slovenskimi železnicami o zapiranju oziroma preureditvi osmih železniških prehodov na območju občine. »Minister za promet je namreč že pred sklenitvijo sporazuma izdal odločbe, s katerimi je občini naložil ukinitev sedmih in ureditev enega železniškega prehoda, ni pa zagotovil potrebnih sredstev za izvedbo.« Po sklenitvi sporazuma se je občina lotila ureditve prehodov skupaj z lastniki zemljišč, ki so te prehode uporabljali. Izvedenih je bilo nekaj preusmeritvenih cest ter urejen glavni železniški prehod v Šmartnem ob Paki. Trenutno tečejo aktivnosti za zapiranje železniškega prehoda iz Gavc proti Nunčiču. Po zaprtju tega prehoda morajo v skladu z izdano odločbo zapreti še en železniški prehod na območju Paške vasi, preko katerega je speljana tudi poljska pot do kmetijskih površin. ■ tp Tri ponudbe Šmartno ob Paki - Na razpis Občine Šmartno ob Paki za izvajanje rednega letnega in zimskega vzdrževanja lokalnih cest, javnih poti in javnih površin v lokalni skupnosti so prispele tri ponudbe. Poslala so jih podjetja VOC Celje, PUP Saubermacher Velenje in Andrejc. Najnižjo ceno je ponudilo podjetje PUP Saubermacher, ki je izvajalo omenjeno gospodarsko javno službo v minulih treh letih. Pred odločitvijo o oddaji javnega naročila najugodnejšemu ponudniku bodo na občinski upravi preverili še ustrezno dokumentacijo. Odločitev o izboru bo znana v teh dneh, občina pa bo z izbranim izvajalcem podpisala štiriletno pogodbo. V občini je 21 kilometrov lokalnih cest in 45 kilometrov javnih poti. ■ tp Mladi o izobraževanju in poklicih Velenje, 23. februarja - Takoj po zimskih počitnicah, v ponedeljek, se bodo predstavniki vseh osnovnih šol iz Šaleške doline zbrali v sejni dvorani velenjske mestne hiše. Ob 10. uri bodo začeli letošnji medobčinski otroški parlament. Letos ta poteka na temo »Izobraževanje in poklicna orientacija«, o čemer so se osnovnošolci že pogovarjali na šolskih otroških parlamentih. Tokrat bo vsako šolo zastopalo po 8 učencev, ki bodo razporejeni v 4 delovne skupine, delo v njih pa bodo vodile prostovoljke velenjske Medobčinske zveze prijateljev mladine. V prvi skupini bodo govorili o različnih oblikah izobraževanja, v drugi o dejavnikih izbire, v tretji o vseživljenjskem učenju in v četrti o poklicih prihodnosti. Potem se bodo spet zbrali v sejni dvorani, kjer bodo v plenarnem delu parlamenta predstavili in oblikovali sklepe. Njihovo delo bo koordiniral domačin Aleš Ojsteršek, direktor Urada za razvoj izobraževanja pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. a bš Enainsedemdeset let od prihoda Štirinajste V Šaleški dolini bodo s številnimi slovesnostmi in dogodki zaznamovali prihod XIV. divizije na Štajersko - Za srečnejše dni Kajuh « Milena Krstič -Planinc Velenje, Šoštanj - 'Za srečnejše dni Kajuh' je naslov filma v produkciji dokumentarnega programa Radiotelevi-zije Slovenija, ki si ga bodo obiskovalci lahko predpremier-no ogledali v Kulturnem domu v Šoštanju v soboto, 21. februarja, ob 19. uri. S tem dogodkom bodo zaokrožili številne prireditve, ki so se že pred tem in se bodo v soboto odvijale v spomin na prihod XIV. divizije na Štajersko. Prireja jih Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje v sodelovanju s krajevnimi borčevskimi organizacijami, Socialnimi demokrati Šoštanja, Ša- > leško konjenico. Ob 11. uri se bodo Štirinajsti poklonili pri spomeniku padlim borcem v Osreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju, pol ure za tem, ob 11.30, se bodo v Lajšah zbrali poho-dniki in krenili proti Žlebniku v Zavo-dnje, kjer bo ob 14. uri spominska slovesnost ob obletnici Kajuhove smrti. Dva dogodka pa bodo pripravili že jutri, v petek, 20. februarja. Ob 15. uri bo pri spomeniku padlih borcev v Paki spominska slovesnost, ob 17. uri pa bo slovesnost pri spominski plošči na osnovni šoli v Cirkovcah. Zvrstilo se bo več prireditev Proslavev počastitev pohoda Štirinajste V februarju bodo v spomin na prihod XIV. divizije na Štajersko potekale številne prireditve, s katerimi želimo obuditi spomin na tiste težke čase v drugi svetovni vojni, se pokloniti vsem padlim žrtvam in ohraniti pravo zgodovino o drugi svetovni vojni za mlajše rodove. Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje bo skupaj s krajevnimi organizacijami ZB, Socialnimi demokrati Šoštanja, Šaleško konjenico in Lovsko družino Velenje izvedlo naslednje prireditve: Petek, 20. februarja ob 15.00 bo pri spomeniku padlih borcev v Paki spominska slovesnost. V programu bodo sodelovali otroci DPM Paka in pevski zbor Paški veseljaki, slavnostni govornik bo podžupan MOV Srečko Korošec. Petek, 20. februarja ob 17.00 bo proslava pri spominski plošči na osnovni šoli v Cirkovcah. V programu bodo nastopili učenci osnovne šole Cirkovce in moški pevski zbor iz Misli-nje, slavnostni govornik bo podpredsednik ZB NOB Velenje Bojan Voh. Sobota, 21. februarja ob 11.00 bo slovesnost pri spomeniku padlim borcem XIV. divizije v Osreških pečeh v Ravnah. Nastopili bodo moški pevski zbor iz Raven, ženski pevski zbor iz Raven, ravenska godba, harmonikarji in učenci podružnične osnovne šole iz Raven, slavnostni govornik bo član Izvršnega odbora ZB NOB Velenje Srečko Meh. Sobota, 21. februarja ob 11.30 bo v Lajšah pri gostišču Janez zbor pohodnikov, ki bodo krenili na pot k Žlebniku v Zavodnje. Ob 14. uri bo pri Kajuhovem spomeniku pri Žlebniku potekala spominska slovesnost ob 71. obletnici Kajuhove smrti. Organizatorji tega pohoda so Socialni demokrati Šoštanja in ZB NOB Velenje. Sobota, 21. februarja ob 19. 00 bo kot zaključek vseh prireditev v spomin na 71. obletnico pohoda XIV. divizije na Štajersko in smrti Karla Destovnika Kajuha v Domu kulture v Šoštanju predvajanje dokumentarnega filma RTV Slovenije z naslovom »Za srečnejše dni - Kajuh«. Savinjsko-šaleška naveza Tudi resne stvari izpadajo komično Bančni potres - Domače teme za komedije - Pogled 850 let nazaj - Hitreje med Celjem in Zidanim Mostom - V spomin na frankolovske žrtve Nekateri pravijo, da je med pretirano resnostjo oziroma kritičnostjo in norčavostjo včasih le tanka meja. In to nekateri na nekaterih področjih čutijo tudi v zadnjem pustnem času. Recimo pri bankah. Pa čeprav se mnogim bančni pretresi ne zdijo nič kaj pustno norčavi. Že pred samim pustom, in ne šele po njem, so nekateri nekaterim zato želeli sneti maske. Ker so si jih menda nekateri na Banki Slovenije nadeli pri reševanju našega bančništva. In pri tem »izbrisali« (nazadnje v Banki Celje) veliko ljudi, ki so »sodelovali« z našimi bankami. Mali delničarji so se zato znašli v velikih težavah in so se tudi na veliko jezili. Na mnoge. Nikakor niso pristajali na »pojasnila«, da so v želji po večjem zaslužku vedeli, v kaj se spuščajo. Na BS pa so zagotavljali, da so delali vse po 'reglcih'. S pokopom pusta se stvari še niso razčistile. Kot se po mnenju mnogih še niso v naši slavni slabi banki. Ta se jim zdi mnogo preveč požrešna, kljub zagotovilom o resnem in preglednem delu pa naj bi se jim nekatere stvari izmuznile iz rok. Tudi tu »ljudje« terjajo, da maske padejo. Da Slaba banka, kot jo imenujemo, ne sme res biti slaba banka. Ob vsem različnem čudnem dogajanju pri nas ni čudno, da daje vsakdanje resno življenje dobre teme za komedije. In tako lahko vidimo, da bodo na bližajočih se celjskih Dnevih komedije skorajda same komedije domačih avtorjev. In dela »naše gore« listi. Da gre za dela iz našega življenja, kaže že zgolj nekaj naslovov: Mulc vas gleda, Mali priročnik biznisa, Prevare ... Ob vsem tem je nekaterim le malo manj do smeha, ko vidijo, kakšno ceno imajo vstopnice za te predstave. A kaj hočemo, tudi smeh mora imeti svojo ceno. Časa za zabavo in smeh pa nimajo v Slovenskih Konjicah. Tam so se že lani spomnili na obletnico njihove oziroma Žičke kartuzije, glavnino pri- reditev ob 850-letnici tega samostana jih čaka letos. Seveda bi tudi radi, da bi se jih ob tej obletnici usmilila država in jih po sedemletnih prizadevanjih le uslišala in temu pomembnemu zgodovinskemu spomeniku podelila status spomenika državnega pomena. Tudi zato, ker bodo tako lažje prišli do evropskega denarja, ki ga bodo, če želijo obnoviti še nekaj ostalih objektov tega samostana, nujno potrebovali. Nekateri menijo, da je prav, da dobijo evropska sredstva, saj so tu tudi v daljni preteklosti gostili menihe iz raznih držav. Prvi so v to Dolino svetega Janeza prišli menihi iz Francije. V Slovenskih Konjicah se sicer zavedajo, da kaj hitro do dobre obnove kartuzije ne bodo prišli, hitreje pa se bodo vrtela kolesa med Celjem in Zidanim Mostom. Vendar ne zato, ker bi se na tem južnem delu znamenite 3. razvojne osi gradnje ceste lotili prej kot na severnem, to je koroško-šale-škem delu. Ne, saj tudi na tem delu nastajajo zapleti s traso, ker Laščani ceste v svojem »ozkem« območju nočejo. Med Celjem in Zidanim Mostom naj bi se kmalu hitreje vrtela kolesa na železnici. Razen za drugi železniški tir proti Kopru namreč Slovenija pričakuje evropski denar še za obnovo nekaterih železniških odsekov - tudi med Zidanim Mostom in Celjem. Tako bi lahko tudi tu vlaki drveli hitreje. In varneje. V soboto, ko so nekateri slavili valentinovo, drugi pa že praznovali dan norčavosti, so se v Stranicah spomnili žalostnega dogodka pred 70 leti. Takrat so Nemci iz maščevanja zaradi partizanskega napada na njihovega celjskega okrožnega vodjo in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra na drevesa obesili 99 talcev, enega pa ustrelili. Svečanosti, ki jo v spomin na ta hud zločin pripravljajo vsako leto, sta se udeležila tudi predsednik Borut Pahor ter Anna Elisabeth Prinz, nemška veleposlanica v Ljubljani. Ta je tudi položila venec, grobove pa je blagoslovil celjski škof Stanislav Lipovšek. Pa še to: čeprav nimajo pravih podatkov, v Celju pravijo, da znameniti Stari grad nad mestom obiskuje vse več gostov. Zato tudi pobuda, da bi razširili cesto do gradu in uredili večje parkirišče. Menda ni nikogar, ki ni za to. Le manjšiproblemček je. Za ta dela občina nima denarja. a k ■ ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 3 19. februarja 2015 ""^Jis AKTUALNO 3 Sto v enem stanovanju? V praksi to ni mogoče, v teoriji in državni blagajni pa še kako! - Uprava enota, Center za socialno delo, Policija v Velenju želi temu priti do dna - Jim bo država sledila? Milena Krstič - Planine Velenje, 11. februarja - Na Upravni enoti Velenje so si v poslovnem načrtu - ker si vsako leto izberejo eno področje, ki ga obdelajo bolj natančno (v preteklih letih so bili to tujci, gradbena dovoljenja) - odločili, da se bodo letos lotili bivanja, natančneje prebivališča in vsega, kar je povezano s tem. Na bivališče je vezanih niz pravic. Gneča, do katere prihaja na nekaterih naslovih, na katerih je v enem stanovanju ali individualni hiši prijavljenih tudi sto - da, prav ste prebrali, sto - oseb, napeljuje na to, da s tem nekaj ni v redu. »Koncentra- > prijavljenih 30, 40 ljudi. Fizično je nemogoče, da bi prijavljeni tam tudi bivali. Vedeti morate, da mora imeti tujec, da dobi pri nas dovoljenje za prebivanje, bivališče. Če ga nima, ne more dobiti dovoljenja in v primerih, ki smo jih zaznali, sumimo, da gre za fiktivno prijavo bivališča, kar jim je nekdo omogočil v zameno za plačilo. Po neuradni oceni »Če je na nekem naslovu prijavljenih sto ljudi, je zelo malo verjetno, da bi tam bivali. Fizično je nemogoče. K sodelovanju smo pritegnili Center za socialno delo in policijo, Ta tujec je nekje zaposlen. Po navadi mu je tisti, ki ga je zaposlil, uredil tudi bivališče. Ko pa se to preverja na terenu, so ti ljudje, ki naj bi bili tukaj, kar naenkrat v Švici, Nemčiji ogromno neopravičenih ur, pa se to tolerira kot nekaj normalnega. Saj formalno je vse v redu. Otrok je vpisan, biva na nekem naslovu ...« Ko ugotovite, če ugotovite, da je res, kar se kaže, bodo kakšne posledice? »Seveda. Na Upravni enoti Velenje bomo za tujce, ki so dejansko samo fiktivno prijavljeni, začeli po- »Ko nekdo na osnovi bivališča prikaže, da pri njem biva tudi družina, lahko pride po otroške dodatke, če nima dovolj sredstev za preživljanje, tudi po socialno pomoč.« cijo« so prvi opazili na Upravni enoti Velenje in se odločili, da sum, da pri tem nekaj ne more biti v redu, preverijo. Načelnik Fidel Krupic je k sodelovanju pritegnil Policijsko postajo Velenje in Center za socialno delo Velenje in že na prvem srečanju so ugotovili, da se bo najbrž sum najmanj kaznivega dejanja goljufije potrdil, če si bodo dejstva skupaj ogledali pobliže. Ko pravite sto, mislite na eno stanovanje ali na cel stanovanjski blok? »V individualni hiši, v stanovanju. Celo v dvosobnem stanovanju je Fidel Krupic: »Vedeti hočemo, ali nekdo biva, kjer naj bi bival, in dela, dela, kjer naj bi delal.« se zneski gibljejo od 50 pa do 100 evrov mesečno. Nekdo, ki jih ima prijavljenih 40 ...?« Plačuje davke. »Ja, seveda ... Res pa je, da je to problem z več vidikov, tudi davčnega, pa prekrškovnega in še kakšnega. Konec koncev nekdo, ki ne biva tam, kjer naj bi bival, »zapade« pod določbe zakona o stalnem prebivanju. Ta ima za te primere določene globe. A stvar gre še naprej. Ko nekdo iz tega naslova zatrjuje, da pri njem biva tudi družina in pride po otroške dodatke, če je brezposeln tudi po socialno pomoč ... V resnici pa teh ljudi ni. Tukaj jih ni.« Kako jih ni? ki je pristojna, da na terenu to ugotovi in sume preveri.« Pred dvema, tremi leti je bilo že zaznati nekaj podobnega. Takrat je bilo to, kot se je izkazalo, povezano s tujci, ki so si želeli v Evropo, Slovenija jim je pri tem služila kot tranzitna država, v kateri so se ustavili le toliko, da so si uredili ustrezne papirje. > »A ni zanimivo, da je otrok, vpisan v šolo, k pouku pa ne hodi?« »Zato bo ta zadeva, povezana z bivališčem, zanimiva tudi za delovno inšpekcijo, ker to nekdo omogoča. Če govorimo konkretno o tujcu. ... Pogodbo za delo pa imajo s slovenskim podjetjem, delovno mesto v Sloveniji, bivališče v Sloveniji, iz slovenskega centra za socialno delo dobijo za družino, ki naj bi bila v Sloveniji, otroške dodatke, za ženo, če je brezposelna in se ne more preživljati, socialno pomoč ... Navidezno je vse v redu, na terenu pa ni v redu. Sumimo vsaj, da je tako. Zato bomo ožji seznam takih bivališč, v katerih je nenormalno število ljudi, razčistili.« Otroški dodatki? Ti otroci najbrž hodijo v šolo, v vrtec, gredo k zdravniku v Sloveniji. Če bivajo tukaj. To se da preveriti na en, dva, tri. Hodi otrok v Sloveniji, v Velenju v šolo ali ne hodi, če biva tukaj? »Ne bi rad kogarkoli obtoževal, a je res zanimivo, da je otrok vpisan v šolo, k pouku pa ne hodi. Ima Nič pa se ni naredilo za to, da zaradi fiktivnih stvari ne bi iz državnega proračuna odtekal suh denar.« Cilje ste si postavili, kaj pa roke? »Že ta mesec, najpozneje pa marca bomo opravili terenske oglede. Za tem bomo za že izdana dovoljenja za prebivanje preverili dejansko stanje. Preverili bomo tudi koga, ki misli, da je vse v redu, da ima vsa > stopek razveljavitve dovoljenja za bivanje, na Centru za socialno delo postopek ukinitve socialne pomoči oziroma otroškega dodatka, Policijska postaja Velenje pa se bo najbrž lahko lotila postopkov podajanja kazenskih ovadb. Konec koncev so to kazniva dejanja.« Država si pred tem, kar sumite, da se dogaja, ne bi smela zatiskati oči. Najbrž niste edina upravna enota v Sloveniji, ki se ji pri vpogledu v evidence kažejo podobne slike. Konec koncev bi koga te zadeve morale zanimati že zato, ker to, kar sumite, da se dogaja, državo stane? »Se strinjam, da bi to morala biti slovenska akcija. O tem se je v preteklosti govorilo v smislu zakonodaje, ki bi to uredila. Vendar je vse obstalo zgolj pri predlogih, idejah. Na Upravni enoti, Centru za socialno delo, Policijski postaji Velenje si ne bodo več zatiskali oči. Dobro bi bilo, če se jih ne bi tudi država. dovoljenja. Zakonske osnove imamo, zadevam želimo priti do dna, vedeti hočemo, ali nekdo prebiva, kjer naj bi prebival, dela, kjer naj bi delal, in ali ima dovolj sredstev za preživljanje.« Zakaj boste preverjali pa slednje? »Tujska zakonodaja in zakonodaja, ki jo uporablja center za socialno delo, sta rahlo neusklajeni. Zgodi se, da nekdo za to, da dobi dovoljenje za bivanje, z vsemi formalnimi potrdili v upravnem postopku dokaže, da ima dovolj sredstev za preživljanje (269,20 evrov na družinskega člana), potem pa se zelo hitro oglasi na centru za socialno delo, da jih nima.« Taka akcija, kot se je lotevate, je visoka dodana vrednost javni upravi, o kateri se velikokrat govori le kot o strošku. »Dejansko gre za primer dobre prakse. Če bomo uspešni na ožjem teritorialnem območju in verjamem, da bomo, ker smo se tega lotili z vso vnemo, bo to lahko lep zgled za celotno državo. Dejansko je treba narediti red v tem. Po eni strani ogromno varčujemo, po drugi pa nekontrolirano trošimo.« ■ BREZPLAČNO TURISTIČNO TEMATSKO VODENJE ZA OBČANE KAKO DOBRO POZNATE SVOJE MESTO? SENZORIČNO SPOZNAVANJE VELENJA Mestna ululina Ve!enje Turistično informacijal Na začetku stečaja je imel Vegrad za 20 milijonov evrov premoženja in 400 milijonov terjatev. »Premoženja je bilo samo za 20 milijonov evrov. V tem znesku je zajeto vse: nepremičnine, oprema, terjatve, vrednostni papirji, poslovni deleži. Ta znesek je bil izredno nizek v primerjavi z obveznostmi podjetja, ki so presegale 400 milijonov evrov. Stečaj je bil torej več kot neizogiben in bi se moral začeti veliko prej.« Kaj to pomeni za delavce? Lahko še računajo na kaj iz stečajne mase? »Te možnosti skorajda ni. Od priznanih 400 milijonov terjatev je bilo zaposlenim priznanih 10,8 milijona evrov, od tega 6,2 milijona prednostnih (to so tiste, ki so poplačane prednostno iz splošne stečajne mase - to je tista, ki se »nate-če« iz prodaje nezastavljenega premoženja). Žal je imel Vegrad vse svoje premoženje na različne načine zastavljeno. To velja tako za nepremičnine, opremo, vrednostne papirje pa tudi terjatve. To seveda pomeni, da te splošne stečajne mase ne bo skoraj nič. Pa tudi, če bi jo kaj ustvarili, je treba vedeti, da so delavci slaba dva milijona dobili izplačana (to pa je tudi vse, kar so dobili) iz jamstvenega in preživninskega sklada in je torej ta sklad vstopil v višini izplačanih zneskov v položaj upnika do Vegrada. Torej verjetnosti, da bi delavci kaj dobili iz stečajne mase, praktično ni.« Koliko premoženja pa vam je doslej uspelo odprodati, predvsem me zanimajo objekti v Velenju? »Vegrad je imel v Velenju samo dve lokaciji, staro upravo na Prešernovi in kompleks nepremičnin Se-lo - Paka (lokacija Vemont), kjer je imela sedež tudi hčerinska družba. Stare uprave nam doslej še ni uspe- Hypoleasinga in smo jim jih zgolj predali in se preselili na Selo.« Kako pa je z opremo, tukaj okoli jo je videti kar nekaj, tudi velik žerjav, ki vidno propada? »Kot sem dejala, je imel Vegrad tudi opremo zastavljeno. Tale, o kateri govorite, je bila prodana hčerinski družbi Vemont in zanjo teče izpodbojna tožba v smislu vračila. Je pa dogovorjeno, da jo lahko prodajo in se bo kupnina izročila tisti družbi, ki bo uspela v pravdi.« Kako pa je s stečaji hčerinskih družb? »Ti potekajo samostojno za vse hčere, razen Projektivnega biroja. Uvedeni so bili kmalu za Vegrado-vim v letih 2010 in 2011. Projektivni biro je edino nekdanje Vegradovo delujoče podjetje. Tam je bila izpeljana prisilna poravnava, mi pa smo svoj delež prodali.« > Alenka Gril lo prodati. Kompleks Selo - Paka pa smo razdelili (gre za zelo velik kompleks) po izkazanem interesu na štiri sklope (gradbena operativa, kamnolom, Vemont in železokrivni-ca). Kamnolom smo prodali za zelo nizko ceno, saj ta ne obratuje več. Prav vse Vegradovo premoženje je bilo zastavljeno, delavci ne morejo pričakovati, da bi še karkoli dobili. V tukajšnjem okolju smo začudeni, zakaj potekajo stečajni postopki tako počasi, zakaj puščate objekte in opremo propadati. Je to morda tudi zato, ker ste stečajni upravitelji preobremenjeni, ker vodite več postopkov hkrati? »Žal bo, kot sem že povedala, trajal stečajni postopek še kar nekaj časa zaradi številnih razlogov, no- bistveno bolj počasi, kot sem upala, ravno zaradi tega, ker je bilo premoženje zastavljeno in smo odvisni od ločitvenih upnikov (v glavnem so to banke), ki morajo soglašati s prodajno ceno. V kar nekaj primerih so ti zahtevali bistveno višjo, to pa je vsekakor njihova pravica. Potem pa prodaja ne uspe in dražbe je treba ponavljati in ponavljati. Imeli smo jih že 88.« Mar to pomeni, da prodajne cene ne določate vi kot stečajna upravi-teljica. Moram priznati, da smo se pogosto čudili, zakaj prodajate posamezne nepremičnine po nelogično visokih cenah? »Če premoženje ne bi bilo zastavljeno, bi bilo tako. V primeru Ve-grada pa so na prvem mestu želje ločitvenih upnikov. Tako smo morali na primer zemljišče v Ljubljani, ki je bilo po naši oceni vredno 800 tisoč evrov, zaradi zahteve A banke na prvi dražbi ponujati za 2,5 milijona. S četrto prodajo z neposredno pogodbo je bilo prodano za 700 tisoč evrov, da ne govorim o tem, da je med tem minilo zelo veliko časa. Ali pa drugi primer. V Mariboru smo za poslovno zgradbo po več izpeljanih dražbah zbirali nezavezu-joče ponudbe in ocenili, da je najvišja ponujena cena primerna, a se ločitvena upnica NLB s prodajo ni strinjala. NLB je nato svojo terjatev prenesla na DUTB, ki je izrazila pripravljenost prevzeti to premoženje (ločitveni upnik ima tudi to pravico). Speljali smo ta postopek, DUTB pa se s prevzemom ni več strinjala. Znova smo torej na začetku, čeprav smo imeli pred tem primernega kupca. Takšnih primerov fr. GOSPODARSKE novice Gurs niža vrednost stanovanj Ljubljana - Geodetska uprava je že pripravila predlog uredbe, da se v mnogih vrednostnih conah ocenjena vrednost nepremičnin zniža. Vrednotenje nepremičnin se namreč prilagaja dogajanju na trgu, na novo vrednost pa se prilagodi tam, kjer so bile prodaje in nakupi nepremičnin izvedeni v povprečju več kot deset odstotkov pod (ali nad) ocenjenimi vrednostmi. Tam, kjer bo prišlo do sprememb, se bodo vrednosti večine stanovanj znižale za deset odstotkov, največje znižanje bo 20-odstotno. Vrednosti hiš se bodo večinoma znižale za deset ali enajst odstotkov, največje znižanje v eni od vrednostnih con pa bo 24-odstotno. Gorenje načrtuje tretjo izdajo komercialnih zapisov Velenje, 13. februar - Po uspešni izdaji komercialnih zapisov v letih 2013 in 2014 Gorenje načrtuje tretjo izdajo komercialnih zapisov. Komercialni zapisi z ročnostjo 10 mesecev in 2,2-odstotno letno obrestno mero bodo izdani 20. februarja. Z izdajo komercialnih zapisov Gorenje pridobiva sredstva za sezonsko financiranje poslovanja in razpršuje strukturo virov financiranja. Aktivnosti izdaje in prodaje komercialnih zapisov za Gorenje izvaja družba Alta Invest. Šaleški in Koroški kmetje upajo na odkup vsega mleka Kotlje - Mlečne kvote so bile osrednja tema sestanka predstavnikov Kmetijske zadruge Šaleška dolina in Koroške kmetijske zadruge. Obe sta lansko poslovno leto sklenili pozitivno, večino mleka pa prodajo Mlekarni Celeia. Koroška zadruga ustvari več kot polovico prihodkov s trgovsko dejavnostjo, na Koroškem imajo kar 26 prodajaln, v katerih prodajajo tudi izdelke svojih članov, med drugim tudi jogurtov in drugih mlečnih izdelkov, ki jih vse bolj proizvajajo tamkajšnji kmetje. Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev pa je med drugim predstavil uspešnost njihove blagovne znamke Ekodar, pod katero tržijo ekološko meso in izdelke in ki je bila že širše prepoznana v zdravi prehrani kot zelo inovativna. Za okoli 500 tisoč evrov smo jeseni lani prodali sklop železokrivnice, rok plačila pa se še ni iztekel. Sklop gradbene operative (samo zemljišče okoli zgradbe, ki pa ni Vegradova) in Vemont, pa sta še neprodana. Vemont bo tudi težko prodati, saj gre za dve zgradbi, ki sta brez uporabnega dovoljenja, druga pa tudi brez gradbenega dovoljenja, ki pa ga bo zaradi neposredne bližine reke Pake skoraj nemogoče pridobiti. To seveda pomeni, da sta ti dve stavbi praktično neuporabni. Smo pa na zadnji dražbi prodali samski dom na Cesti Simona Blatnika, to pa je bil pravzaprav edini objekt, ki smo ga tržili in je svoje stroške tudi sam pokrival.« Prodaja še ni realizirana. Kaj pa prostori v Starem trgu 35 v Velenju, kjer je imel Vegrad nazadnje upravo? »Ti niso bili last Vegrada, ampak beden od njih pa ni odvisen od stečajne upraviteljice. Najprej so to pravdni postopki, ki smo jih imeli ob začetku stečaja kar 500 (polovico takšnih, v katerih je Vegrad to- > Od 500 pravd so jih razrešili 450, prijavljenih so imeli 3000 terjatev, 700 (v višini 113 milijonov) jih je stečajna upraviteljica prerekala. žil, in drugo polovico, v katerih je bil tožen). Dokler vse pravde niso zaključene, se tudi stečaj ne more zaključiti! Tudi prodaja premoženja poteka Ljubljani že od leta 2008, gre pa za funkcionalno zemljišče. Vse skupaj pa je za nas zelo neprijetno, ker zaradi te pravde ne moremo prodati nepremičnin na tem območju.« V času, ko vodite stečajni postopek, ste očitno naleteli na veliko težav; ste zaradi njih vložili kakšne dodatne ovadbe? »Te so bile vložene že po temeljitem davčnem pregledu, ki bi moral biti v Vegradu opravljen pravzaprav že avgusta leta 2010, torej pred stečajem, a inšpektorjem nihče ni dostavljal dokumentacije. Z njim so začeli takoj po uvedli stečaja in ga v dobrem letu tudi zaključili. Davčni zapisnik je obsegal 355 strani, skupaj z odločbo pa ga je Davčna > Vegrad je moral vsako leto opraviti revizije poslovanja, revizor je zaradi njih izgubil licenco. uprava posredovala tudi kriminalistom, s katerimi ves čas sodelujemo in ena zaposlena se pravzaprav ukvarja izključno z zagotavljanjem dokumentacije, ki jo potrebujejo. Še vedno je tako.« Vodstvo Vegrada, s Hildo Tovšak na čelu, je zelo poudarjalo imidž tega podjetja, ki je veljalo v tem okolju za trdno in močno. A je bilo to očitno daleč od resnice. »Vegrad bi moral v stečaj že veliko prej, saj je imel likvidnostne težave že leta 2008, od februarja leta 2010 > Nekdanjim delavcem Vegrada so po stečaju ostale le prazne dlani pa bi vam lahko opisala še veliko.« Zakaj pa še ni prodana nekdanja upravna stavba na Prešernovi v Velenju? »Ločitveni upnik je Banka Celje, ki k predlagani prodaji ni dala soglasja, češ da je možno iztržiti več, a po odzivih interesentov tega ni mogoče pričakovati. Predlagali smo jim, da nepremičnino prevzamejo, saj imajo tudi sami nepremičninsko družbo, pa so ugotovili, da bi po takšni ceni težko prodali. Takšnih absurdov je še veliko.« Katere najpomembnejše naloge so še pred vami in kdaj mislite, da boste postopek lahko končali? »Ocenjujem, da bomo premoženje prodali v roku enega leta, ne verjamem pa, da bi v tem času lahko zaključili tudi vse pravde, saj so mnoge zelo zapletene. Ena na primer teče s stanovalci Mosteca v Kako je mogoče, da je bila zgrajena ena od Vemontovih hal brez gradbenega dovoljenja, nobena pa nima uporabnega? pa blokirane vse račune. Vse težave pa je uprava zelo skrivala. Spomnim se velikega začudenja predsednika sindikata (bil je tudi član nadzornega sveta), ko je ugotovil, da uprava v Starem trgu in objekt gradbena operativa ni last Vegra-da. Vodstvo se je namreč odločalo, ko se je podjetje znašlo v finančnih težavah, za prodajo objektov, ki jih je potem najemalo nazaj oziroma jemalo na lizing. Če Vegrad primerjam z drugimi gradbinci, Primor-jem in SCT, ki sta prav tako končala v stečaju, sta imela približno enake obveznosti kot Vegrad, a desetkrat večje premoženje. V lasti so imeli stavbe in opremo, Vegrad pa bistveno manj. Pravzaprav je bil reven kot cerkvena miš. A vodstvo ga je skušalo prikazovati mnogo večjega in uspešnejšega, kot je bil v resnici.« Kako velika skupina pa skrbi za ta stečaj? »Trenutno so poleg mene samo še štirje, od tega ena oseba skrbi samo za dokumentacijo kriminalistom. Ekipa je za to, kar zdaj počnemo, dovolj velika in se tudi dovolj hitro odziva na vse postopke. Na začetku stečaja smo imeli 500 pravdnih zadev, zdaj jih je še okrog 50 in seveda še odprodaja preostanka premoženja. Vse skupaj naj bi bilo zaključeno približno v dveh letih.« ■ ■ Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 5 19. februarja 2015 GOSPODARSTVO 5 Termoelektrarna Šoštanj pridelala izgubo Finančne težave bodo odpravljene šele v nekaj letih - Odvisne bodo tudi od razmer na trgu -Bo potrebno odpuščanje? Bojana Špegel Šoštanj, 12. februarja - Lansko leto je bilo za šoštanjsko termoelektrarno izjemno zahtevno. V njem se je družba soočala z zaostreno finančno situacijo, razmere pa so še poslabšale nižje cene električne energije. Te naj bi na poslovanje družbe vplivale bolj kot cena velenjskega lignita. Leto 2014 bodo v TEŠ zaključili z izgubo, kolikšna bo, pa še ne vedo. Direktor TEŠ dr. Matjaž Eberlinc ocenjuje, da bo finančna izpostavljenost TEŠ v prihodnjih letih velika. Da jo bodo uredili, naj bi potrebovali vsaj 5 let. Ob tem pa je dobra novica, da bo gradnja bloka 6 zaključena do sredine letošnjega leta. Po besedah direktorja projekta Mihe Pečovnika je kljub medijski razvpitosti to zanje zgodba o uspehu. Vse je teklo po načrtih. Poleg tega se v Za blok 4 TEŠ ni pridobil dovoljenja za podaljšano obratovanje, zato je v načrtu, da ga bodo ob konca letošnjega leta ustavili. Dve plinski turbini pa bo za terciarno rezervo uporabljal Eles. petih letih gradnje na delovišču ni zgodila niti ena nesreča s smrtnim izidom, pa čeprav so imeli v času najbolj intenzivnih del dnevno na delovišču tudi po 1.300 delavcev. Sedaj jih je le še okoli 200 dnevno. Na novinarski konferenci, ki so jo v TEŠ pripravili pred tednom dni, sta oba nanizala še nekaj zanimivih podatkov. Po še nerevidiranih podatkih je TEŠ lani proizvedel in prodal 2.835 gigavatnih ur električne energije in 259 gigava-tnih ur toplotne energije za ogrevanje. Tudi slednja je po besedah Eber-linca prepoceni. Že lani so poskušali doseči višjo ceno, a niso bili uspešni. Letos bodo poskušali znova, nismo pa izvedeli, kako visoko povišanje cen toplotnega ogrevanja bodo predlagali. V lanskem letu so za proizvodnjo porabili dobre 3 milijone ton premoga. Ustvarili so 199 milijonov evrov čistih prihodkov, kar je 6 milijonov evrov manj, kot so načrtovali. Ob tem pa je dobra novica, da je blok 6 skorajda končan in da ta že proizvaja elektriko. Zaključek projekta je predviden v prvi polovici letošnjega leta, uporabno dovoljenje pa naj bi pridobili v prvi polovici leta 2016, ko naj bi TEŠ blok 6 prevzel tudi v upravljanje. Zahtevnih bo še nekaj let Trenutna zadolženost družbe TEŠ do bank je 764 milijonov evrov. Največjemu narnih tokov in gospodarjenju s sredstvi. V okviru skupine HSE bodo po direktorjevih besedah izkoriščali tudi likvidnostne presežke za namene kratkoročnega premostitvenega financiranja. »Storili bomo vse, da ne bo prišlo do vnovčitve poroštva države,« je še dodal Eberlinc. Zato pa bodo morali skrbno pregledati vse stroške poslovanja, h katerim sodijo tudi kadrovski viri. Ob koncu leta 2014 je bilo v šoštanjski termoelektrarni 439 zaposlenih. Trenutno jih je ne- Direktor TEŠdr. Matjaž Eberlinc in njegov namestnik ter direktor projekta Blok 6 Miha Pečovnik sta predstavila dobre in slabe novice. dobavitelju pri gradnji šestke, družbi Al-stom, v letu 2015 dolgujejo še 37,8 milijona. Plačali jih bodo s pomočjo Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). Bodo pa v prihodnje še večji poudarek dali načrtovanju de- kaj manj na račun upokojevanja in predčasnih odhodov delavcev. V družbi prav sedaj opravljajo temeljito analizo kadrovskih virov, zato odgovora na vprašanje, ali bodo potrebna dodatna odpuščanja, v vodstvu TEŠ še nimajo. »Preverili bomo vse delovne procese, da ugotovimo, kaj lahko na tem področju naredimo v prihodnosti. O vsem se bomo pogovarjali tudi s sindikati,« je k temu dodal Eberlinc. TEŠ 6 postaja realnost Lansko leto je bilo za projekt TEŠ 6 prelomno. Vse faze projekta so potekale po terminskem planu brez večjih težav. »Trenutno potekajo optimiranja in preizkušanja zaščit, v prvi polovici letos pričakujemo začetek poskusnega obratovanja, blok 6 pa bo v upravljanje prevzel TEŠ,« je dodal Miha Pečovnik. Na osnovi dokumentov in vhodnih podatkov, ki so bili usklajeni znotraj skupine HSE, je izdelan tudi noveliran investicijski program revizija 6. Do konca januarja je bil posredovan Slovenskemu državnemu holdingu, HSE, vladi in bankam, opravljen pa morata biti še test zasebnega investitorja in recenzija programa. Sicer pa je ocenjena vrednost investicije še vedno 1,428 milijarde evrov, na ravni, ugotovljeni v letu 2013. Na novinarsko vprašanje, kaj je s preiskavami kriminalistov o nepravilnostih pri gradnji TEŠ 6, je Eberlinc povedal, da ve le toliko, kot izve iz medijev. »Sodelujemo pa s preiskovalci,« je dodal. ■ Nesmiselno se je slepiti o podaljšanju roka V Šaleški dolini doslej zgrajenih 195 malih čistilnih naprav, do konca leta 2017 bi jih moralo biti 2.800 - Povprečen strošek izgradnje je 3.500 evrov za posamezen objekt Tatjana Podgoršek Na območjih, kjer ne bo zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, morajo gospodinjstva urediti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) do konca leta 2017. Doslej je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zgrajenih 195 MKČN, do konca leta 2017 bi jih moralo biti 2.800. »Vem, da so lokalne skupnosti naslovile na ministrstvo za okolje veliko dopisov za podaljšanje tega roka, vendar za zdaj še ni prišlo do sprememb. Država se je do Evrope zavezala, da bo do takrat to urejeno. Če ne bo, bo morala prositi za odpustke, kar pa je vprašljivo. Menim, da se je nesmiselno slepiti in razmišljati o premaknitvi roka,« pravi vodja Centralne čistilne naprave Šaleška dolina Nataša Uranjek Že-vart, ki smo jo povprašali še nekaj drugih vprašanj. Po informacijah je izgradnja MKČN za gospodinjstva velik zalogaj? »S cenami čistilnih naprav se pri nas ne ukvarjamo. Po informacijah, zapisanih na ponudbah, s katerimi se v naši svetovalni pisarni oglasijo uporabniki, se te gibljejo od 1.500 do 3.000 evrov. K temu V prvem krogu sistematičnega praznjenja greznic je bilo več kot 3.500 kubičnih metrov odplak. V drugem krogu praznjenja pa naj bi očistili od 1.500 do 2.000 kubičnih metrov grezničnih vsebin na leto. je treba prišteti še stroške gradbenih del. Ta nekateri opravijo sami, drugi izberejo izvajalca. Povprečen strošek za posamezen objekt znaša 3.500 evrov. Naj ob tem opozorim, da morajo gospodinjstva po dokončani izgradnji o tem obvestiti komunalno podjetje, kije pristojno za izdelavo ocene obratovanja na terenu. Uredba in pravilnik določata, da jo je potrebno izdelati tri mesece po izgradnji MKČN oziroma ne kasneje kot po devetih mesecih od začetka obratovanja. Pozitivna ocena delovanja pomeni, da je uporabnik oproščen 90-odstotnega plačila okoljske dajatve, kar na leto pomeni za štiri člansko družino blizu 100 evrov.« Nekateri strokovnjaki trdijo, da je obveza po izgradnji naprav pravzaprav še eden od »nategov«, saj naj bi bili učinki dokaj primerljivi s triprekatnimi greznicami. »S tem ne morem soglašati. Lani smo se lotili sistematičnega praznjenja greznic in po izkušnjah je pravih tri-prekatnih greznic na našem območju zelo malo. Učinek čiščenja take greznice je s stališča stroke do 40-odstoten, učinki dobre in pravilno delujoče MKČN pa morajo presegati 90 odstotkov.« Odstopanja pri cenah MKČN so precejšnja, so takšna odstopanja tudi pri učinkih? Na kaj naj bodo gospodinjstva pri izbiri naprave pozorna? »Cena in učinkovitost delovanja naprav sta povezani. Za dobro čistilno napravo je pomembna velikost in pravilna razporeditev delov v njej. Cenejše naprave so pravilo- ma precej manjše, temu primerno manjši so tudi njihovi učinki čiščenja. Gospodinjstva morajo biti pri izbiri naprave pozorna na dovolj velik del za usedanje grobih delcev - Nataša Uranjek Ževart: »Za dobro čistilno napravo je pomembna velikost in pravilna razporeditev delov v njej.« primarni usedalnik. Prav tako morajo vprašati, na koliko časa je treba prazniti odvečno biološko blato. To je odvisno od velikosti zalogovni-ka, kjer se hrani proizvedeno biološko blato. Dobre naprave je treba izprazniti na 3 leta, slabše pa tudi na pol leta.« MKČN je potrebno vzdrževati. Kako in koliko znašajo stroški? »Po naših informacijah porabi naprava za enodružinsko hišo - za 5 populacijskih enot - približno za 60 evrov električne energije na leto, stroški servisiranja oziroma vzdrževanja pa znašajo do 100 evrov na leto. Lahko pa uporabnik servisira napravo sam. Gospodinjstva v naših treh občinah stroškov s praznjenjem MČN na tri leta nimajo, ker je storitev že vključena v ceno.« Kako je urejen odvoz grezničnih vsebin? Kdo ga izvaja v Šaleški dolini? »Lokalne skupnosti v Šaleški dolini so izvajanje omenjene javne gospodarske službe zaupale Komunalnemu podjetju Velenje. Ker z enim vozilom, ki ga imamo na voljo, ne zmoremo prepeljati vsega, si pomagamo s podizvajalci. Čiščenje grezničnih vsebin in blata iz MKČN pa se odvija na Centralni čistilni napravi Šaleške doline. Vso goščo, ki se odstrani, očisti v postopku čiščenja odpadni vod, preostanek je primeren za izpust v okolje.« Koliko znaša ta strošek za uporabnike? »Je že v ceni, osnova za izračun pa je kubični meter prodane pitne vode.« Koliko grezničnih vsebin očisti na leto? »Greznične vsebine centralna čistilna naprava čisti predvsem ponoči, ker je takrat njena obremenitev manjša. Ko smo lani izvedli prvi krog sistematičnega praznjenja greznic, je bilo teh vsebin veliko - več kot 3.500 kubičnih metrov. Nekateri namreč niso izpraznili greznic tudi po 10 let in več. V drugem krogu praznjenja pa naj bi očistili od 1.500 do 2.000 kubičnih metrov grezničnih vsebin na leto.« Občutek je, da bo nereda na tem področju veliko, saj država pri tem znova ni bila odločna in je prepustila ureditev lokalnim skupnostim. Naložba precejšnja, ostali stroški zanemarljivi Aleš Jelen iz Šentilja pri Velenju je vgradil MKČN skupaj s starši. »Strošek izgradnje je znašal blizu 3.500 evrov. Izkop sem opravil sam. Prijavili smo se na razpis lokalne skupnosti za subvencijo in jo tudi dobili. Kdaj se mi bo naložba povrnila, še nisem natančno izračunal. So pa zanimivi nekateri drugi podatki. Gospodinjstva, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje, bodo pri porabljenih 200 kubičnih metrih vode plačala za odvajanje in čiščenje odpadnih voda dobrih 233 evrov, gospodinjstva z MKČN pa nekaj več kot 170 evrov na leto. Višina okoljske dajatve bo za priključene na kanalizacijo ali MKČN znašala 10,56 evra, za nepriključene oziroma za tiste z greznicami pa nekaj manj kot 106 evrov na leto. Naložba je precejšnja, a so kasneje ostali stroški dokaj zanemarljivi.« Jelen je še povedal, da je bil pri nakupu MKČN pozoren na njeno zanesljivost obratovanja in stroške vzdrževanja, predvsem stroške servisa notranje opreme. Danes lahko reče, da je naprava presegla njegova pričakovanja, saj vonja po čiščenju dejansko ne zaznajo. Tudi pihalo, ki je tik ob hiši, je zelo tiho. Naprava je tako velika, da bo odvoz odvečnega blata zadoščal na tri leta. Aleš Jelen: »Pri nakupu MKČN sem bil pozoren na njeno zanesljivost obratovanja in stroške vzdrževanja, predvsem pa na stroške servisa notranje opreme.« »Kolikor mi je znano, so uredbe, pravilniki dokaj jasni. Je pa res, da je odločitev lokalnih skupnosti, ali in v kolikšni me- velike ponudbe (na trgu je namreč več kot 40 vrst MKČN), sami pa se ne morejo odločiti, katera naprava bi bila zanje ri bodo z različnimi subvencijami pomagale občanom pri nakupu MKČN, v njihovi domeni.« V pomoč občanom pri izbiri MKČN deluje na sedežu centralne čistilne naprave svetovalna pisarna. Koliko občanov se je obrnilo po nasvet? »Kar nekaj. Oglasili so se zaradi Mala komunalna čistilna naprava za enodružinsko hišo - za 5 populacijskih enot - porabi na leto za približno za 60 evrov električne energije, stroški servisiranja oziroma vzdrževanja pa znašajo do 100 evrov na leto. najprimernejša. Skupaj z njimi pregledamo ponudbe, preverimo tudi ostale pogoje (teren, lego ...), jih opozorimo na lastnosti naprav, končna odločitev pa je njihova. Svetovalna pisarna je odprta vsako sredo od 13. do 16. ure v prostorih centralne čistilne naprave Šaleška dolina v Šoštanju.« ■ Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP »»^AS 19. februarja 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 11. februar Pravi vihar na domači sceni so povzročile nepravilnosti, ki naj bi se zgodile pri razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic in delnic v podržavljenih bankah. Alenka Bratušek, ki je bila v času reševanja bank premierka, je dejala, da je vlada vse odločitve sprejemala na osnovi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi o njih dvomila. Na odborih DZ so začeli obravnavo zakonskih sprememb s področja pravosodja. Pripombe nanje so imeli tako sodniki kot tožilci in odvetniki. V Minsku so voditelji Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije na nočnem maratonskem zasedanju iskali rešitev za izhod iz krize, ki grozi, da Domnevne nepravilnosti pri sanaciji bank so nas - milo rečeno - razburjale. bo prerasla v obsežno vojno - zjutraj so dosegli dogovor o mirovnem načrtu, ki predvideva premirje in umik težkega orožja. ZDA, Velika Britanija in Francija so zaradi varnostnih razlogov zaprle svoja veleposlaništva v Jemnu, potem ko so oblast v državi prevzeli ši-itski uporniki. V streljanju v ZDA je 46-letni napadalec ustrelil tri muslimanske študente. Četrtek, 12. februar Pred vlado sta stopila minister Dušan Mramor in sekretarka Mateja Vraničar. Zagotovila sta, da so bili postopki sanacije bančnega sistema izpeljani transparentno in zakonito. Podjetja so razpisala razpoložljive kadrovske štipendije (118) za dijake in študente - največje so potrebe po strojnikih, elektrotehnikih, meha-tronikih in ekonomistih. Po vsej državi so potekali informativni dnevi za bodoče dijake in študente. Na slovenskih fakultetah in srednjih šolah so potekali informativni dnevi. Madžarska in Nemčija sta napovedali ukrepe, da bi zajezili naraščanje števila nezakonitih priseljencev s Kosova, od koder bežijo zaradi slabih gospodarskih razmer. Nasilje skrajne skupine Boko Haram se iz Nigerije hitro širi v bližnje države - sunitski skrajneži so prvič napadli na čadskem ozemlju. Sobota, 14. februar Dan je polepšal Peter Prevc - ne le, da je osvojil prvo mesto in si nadel rumeno majico vodilnega, s svojim poletom 250 metrov je postavil svetovni rekord. Politiki so dogovor sklenili. Bo držal v praksi? Predstavniki Sviza so predsedniku DZ Milanu Brglezu izročili 39.236 podpisov pod peticijo Za ohranitev kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela. Vodja evroskupine Dijsselbloem je potrdil, da sta z grškim premieijem Ciprasom dosegla dogovor, ki pomeni korak naprej pri iskanju kompromisa med Grčijo in Evropo. Kardinali Rimskokatoliške cerkve so se sešli v Vatikanu na dvodnevnem posvetu za zaprtimi vrati; na njem so razpravljali o reformi vatikanske kurije. V kemični tovarni v Španiji je prišlo do eksplozije, zaradi katere se je nad krajem dvignil strupen oranžen oblak. Petek, 13. februar Še je vrelo okrog sanacije bank. Poslanci so zahtevali natančno preiskavo postopka, preiskovalno komisijo in ustrezne zakonodajne spremembe. Posebej sta se oglasila tudi predstavnika koalicije; Dejan Židan in Karel Erjavec sta dejala, da pričakujeta ostro ukrepanje zaradi dogajanja v DUTB, saj je po njuni oceni sumov nepravilnosti preveč. Minister Židan je sporočil tudi dobro novico: program razvoja podeželja 2014-2020 je dobil zeleno luč Bruslja. Kmete je obenem pomiril, da novih davkov ne bo. Nekdanji prvi mož NLB Marko Voljč je uresničil svojo napoved o ustanovitvi miselnega središča Act Tank - izbrani so se za zaprtimi vrati posvetovali o prihodnosti Slovenije. bil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, s katerim se je Grabar Kitaroviceva po srečanju na kratko sestala. Danska policija je ubila 22-letnega moškega, ki ga sumijo, da je tisti, ki je v dveh napadih v Kobenhavnu dan pred tem ubil dva civilista in ranil pet policistov. V Franciji je odmevala nova afera: predsednik Francois Hollande se je znašel na udaru kritik zaradi domnevne uporabe državnih sredstev za prevoz in druge potrebe svoje ljubice, igralke Julie Gayet. Dobro je bilo slišati, da je premirje na vzhodu Ukrajine, ki je v skladu s četrtkovim dogovorom iz Minska zdaj stopilo v veljavo, v prvih 12 urah razen nekaterih izjem na splošno obveljalo. Ponedeljek, 16. februar Za slabo polovico slovenskih osnovnošolcev in dijakov so se začele enotedenske šolske zimske počitnice, ki tudi letos potekajo v dveh delih. Na počitnice so se odpravili učenci in dijaki jugovzhodne Slovenije, koroške, podravske, pomurske, savinjske in spodnjeposavske regije. Finančni minister Dušan Mramor je poudaril, da bo Slovenija vztrajala, da Grčija poravna svoje obveznosti in nadaljuje reforme. Ljubljansko višje sodišče je ugodilo prošnji nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja, ki je hospitaliziran v izolskem Medi-corju, za odlog prestajanja sedemletne zaporne kazni. Peter Prevc je z 250 metri postavil nov svetovni rekord. Zabavali smo se tudi sicer, saj so dan popestrile maske in zabava, ki so jo prinesle s seboj. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da je somalij-ska begunka Fajsa Osmani Abdi, ki se je želela zaradi težkih življenjskih razmer v begunstvu v Etiopiji pridružiti svoji sestri v Mariboru, že prispela v mesto. Predsednik Borut Pahor je na spominskem območju Frankolovo ob 70. obletnici poboja položil žalni venec. Policisti so pri nadzoru prometa v Celju ustavili voznika, ki je na zadnjih sedežih avtomobila prevažal truplo svoje žene. Moža so priprli in sprožili preiskavo, po neuradnih podatkih naj bi žena umrla nasilne smrti. V kavarni v Kobenhavnu je med razpravo o svobodi govora odjeknilo 30 strelov. En človek je umrl, trije policisti so bili ranjeni. Rusko zunanje ministrstvo je Hrvaški poslalo protestno noto, saj so izvedeli, da se na strani ukrajinskih vladnih sil borijo tudi prostovoljci iz Hrvaške. Papež Frančišek je na svečanem konzistoriju umestil dvajset novih kardinalov. Nedelja, 15. februar Po nekaterih mestih, med drugim v Cerknici, so pripravili pustne parade. V Zagrebu je na slovesnosti prisegla prva hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovic. Poudarila je, da je za Hrvate čas, da pozabijo na stare zamere in gredo naprej. Na slovesnosti je Tudi na drugi dražbi Aha Mura ni bila prodana. Tudi na drugi dražbi zdravega jedra delujočega podjetja Aha Mura v stečaju in blagovne znamke Mura kupcev ni bilo. Izklicna cena je bila tokrat s 4,6 milijona evrov s prve dražbe znižana na 3,029 milijona evrov. Skrajneži Islamske države so v mestu al Bagda-di na zahodu Iraka zažgali 45 ljudi. Torek, 17. februar Veljavni državni proračun za letos predvideva primanjkljaj v višini 859 milijonov evrov, po predlogu rebalansa pa se ta povečuje na 1,39 milijarde evrov. Finančni minister Dušan Mramor je očitke o nepravilnostih pri sanaciji slovenskih bank v Bruslju komentiral z besedami, da so bili ti po njem dostopnih informacijah postopki "ustrezni, pravilni in pravno podkovani". Špela Kožar Prisegla je prva hrvaška predsednica. Dušan Mramor je očitke o nepravilnostih pri sanaciji bank zavrnil. Stranka NSi pa je zbrala dovolj podpisov za izredno sejo DZ, na kateri želijo razpravo o vlogi Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu lastnikov podrejenih hibridnih finančnih instrumentov. Brezposelnost v Sloveniji se nikakor opazno ne premika na bolje. Stopnja registrirane brezposelnosti je v Sloveniji decembra lani dosegla 13 odstotkov, kar je komaj 0,5 odstotne točke bolje, kot leto prej. Kljub prekinitvi ognja, ki na območju spopadov v Ukrajini velja od nedelje, so proruski separatisti vkorakali v mesto Debalcevo, ki velja za strateško pomembno mesto med Doneckom in Luganskom. Varnostni svet Združenih narodov je vse strani konflikta na vzhodu Ukrajine pozval k takojšnjemu prenehanju sovražnosti. Raziskovalno novinarstvo Erik Valenčič je osumljen, Anuška Delic je osumljena, Meta Roglič je osumljena, Peter Lovšin je osumljen. Izdaje tajnih podatkov, namreč! So torej z izdajo ogrozili državo? Ne. In v tem je paradoks. Pišeš oziroma poročaš o delovanju Sove nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami, in sicer o povezavah članov slovenske neonacistične skupine Blood&Honour s stranko SDS, ali pa o ozadju, ki so ga ob vstajah zanetili neonacisti, med katerimi so prepoznali enega člana, kije povezan s SDS - pa te tožilstvo preiskuje. Ne, to se ne dogaja v Severni Koreji. Spet imamo četverico, kot je zapisal Ervin Hladnik Milharčič. V bran bi ji zato morala stopiti tista prva četverica, je smiselno pripomnil. V tem bi pa bil absurd. Da bi Janez Janša stal pred sodiščem. Prepričana sem, da je informacija o delovanju neonacistov v Sloveniji v javnem interesu, predvsem iz dveh razlogov: ker so povezani z vladajočo elito in ker se desni ekstremizem širi po Evropi. O kršenju novinarskega kodeksa zato ne moremo govoriti. Seveda pa lahko naša vladajoča elita govori o kršenju zakonodaje, saj veljavni kazenski zakonik od leta 2008 več ne ščiti novinarjev, ki objavijo uradno tajnost. Hm, od leta 2008! Težava pri izdaji te tajnosti je menda v tem, da je prišlo do objave podatkov, ki jih je v okviru izvajanja nadzora in spremljanja aktivnosti skrajnih desničarjev v Sloveniji zbrala Sova. To seje dogajalo leta 2011! Zakaj torej do leta 2015 tožilstvo še ni začelo pregona zoper kakega od neonacistov? In kdo od politikov seje zganil? Premier Cerar je dejal, da je to nespametno, neetično... pač v tem »sebi lastnem« slogu. Ostali pa pravzaprav nič. Z izjemo Združene levice, kije vladi podala jasno zahtevo, naj »nemudoma poišče rešitve, ki bodo preprečile nadaljevanje kazenskih postopkov, ki že potekajo zoper novinarje zaradi razkritja tajnih podatkov«. Četverica namreč vpliva sprememb kazenskega zakonika, o katerih bodo začeli javno razpravljati šele marca, ne bo deležna. Kje so vsi ostali politiki, ki so to postali prav zaradi pojma demokracija, temelječega na svobodi posameznika v najširšem pomenu te besede? V tem je oksimoron. Demokracija je fiktivna oblika vladavine, saj ljudstvo nikoli ne vlada - v bistvu preseneča, da si tovrstne vladavine nismo »izmislili« šele v novem tisočletju, kije prepoln termina: politična korektnost. Da, od politike je korektno, da da ljudstvu priložnost. Vsake nekaj let za tistih nekaj sekund, preden obkroži svojega kandidata. Konec lanskega leta je prišel v Ljubljano britanski novinar Nick Davi-es. Tisti novinar, ki piše za Guardian. Kije na Otoku sprožil afero telefonskega prisluškovanja in postal medijski zaveznik Juliana Assangea. Ki se je odločil za novinarski poklic po aferi Watergate, potem ko je videl, da lahko dva novinarja z raziskovalnim pristopom spodneseta politika. Dejal nam je: Ko nekaj »ne štima«, je treba začet raziskovat, četudi se zdi na prvi pogled povsem trivialna zadeva. A kakršen koli »gate« se pri nas (še) ne more zgoditi. In zato se politiki smeji. Novinarjem pač ne! Ne, to se ne dogaja v Severni Koreji. Dogaja se v Sloveniji, kjer menda še vedno vlada Udba! Očitno tudi Sova! Na rdeči planet morda Sagmeister Organizatorji nizozemskega projekta Mars One, katerega zmagovalci naj bi prejeli enosmerne vozovnice na Mars, so zaključili drugo selekcijo kandidatov in v ponedeljek objavili seznam 100 srečnih izbrancev. Med tistimi, ki so korak bližje temu, da postanejo prvi ljudje na Marsu, ostaja tudi Velenjčan Matej Sagmeister - Zagi, ki sicer trenutno živi in dela v Tokiu kot profesionalni plesalec, učitelj in performer. Skupno je bilo sprva prijavljenih več kot 200.000 kandidatov z vsega sveta. Po prvem krogu selekcije jih je nato ostalo 660, po drugem krogu, ki je temeljil na osebnem pogovoru zdravnika z vsakim od kandidatov preko spleta, pa jih na tekmi za nepovratno potovanje na rdeči planet ostaja le še 100. V vesolje naj bi jih sicer poslali od 24 do 40. Umrl je Srečko Šrot V celjski bolnišnici je v ponedeljek dopoldne po hudi bolezni v 62. letu starosti umrl Srečko Šrot, direktor in solastnik Novega tednika in Radia Celje. Srečko Šrot je starejši brat celjskega župana Bojana Šrota in nekdanjega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota. Kariero je začel kot novinar Dela in Nove dobe, nato pa ga je pot vodila v poslovne vode. V medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje se je kot direktor in solastnik vrnil leta 2001. ■ ■ Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 7 dobiček? 19. februarja 2015 uaS(lAS Velika izguba ali V Splošni bolnišnici Celje lani ustvarili več prihodkov od načrtovanih - Neizplačanih več kot 54 tisoč delovnih ur ZDRAVSTVO 7 Svit mi je rešil življenje Stanislava Drobnak ambasadorska programa Svit za celjsko regijo - Odzivnost vabljenih v regiji na ravni državnega povprečja Tatjana Podgoršek Celje, 10. februarja - V Splošni bolnišnici Celje še ne vedo, ali bodo leto 2014 sklenili z dobičkom ali z milijonom evrov izgube. Obremenjeno poslovanje »Lani smo ustvarili 89,7 milijona evrov prihodkov, kar je nad načrtom. Odhodki so znašali 90,7 milijona evrov. Poleg vpliva številnih sprememb, je bilo lani poslovanje obremenjeno z izplačilom drugega obroka tretje četrtine plačnih nesorazmerij v višini 1,7 milijona evrov ter neplačanimi akutnimi obravna- vami. Ker pogajanja glede teh še tečejo, poslovni rezultat še ni dokončen,« je na novinarski konferenci povedal direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc. Če bodo pogajanja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije uspešna, bodo leto 2014 sklenili z blizu 100 tisoč evri dobička. Urgentni Objekt je, opreme še ni - Pravilnik sredi prihodnjega meseca Tatjana Podgoršek Predvidoma do letošnjega poletja naj bi odprl vrata nov urgentni center v Celju. Izgradnja objekta je končana, decembra lani je celjska bolnišnica zanj pridobila uporabno dovoljenje. Doslej so vlaganja znašala 7,6 milijona evrov, od tega je 5,3 milijona evrov evropskih sredstev, dru- Tatjana Podgoršek Mestna občina Velenje na različne načine dokazuje upravičenost naziva starejšim prijazna občina. Med prizadevanji za zagotavljanje boljših pogojev za njihovo varno življenje in bivanje sodi tudi pomoč na daljavo SOS gumb, ki omogoča takojšen stik s posebnim nacionalnim nadzornim centrom 24 ur na Lani se je v bolnišnici zdravilo nekaj več kot 34 tisoč bolnikov, kar je 380 več od načrta. V specialistični ambulantni obravnavi so lani opravili nekaj več kot 320 tisoč ambulantnih in diagnostičnih obravnav ter tako načrt presegli za skoraj 8.000 obravnav. Kljub temu pri nekaterih ambulantnih programih načrta niso dosegli (magnetna resonanca, internistična on-kologija, dermatologija, pediatrija in ortopedija). Za opremo namesto desetih le dobre tri milijone evrov Za naložbe je lani celjska bolnišnica namenila 8,9 milijona evrov, od tega največ za gradnjo Urgentnega centra Celje. Iz lastnih amortizacijskih sredstev je lani nabavila za približno 920 tisoč evrov medicinske opreme. V tem trenutku bi za obnovo slednje ter nujno potrebno investicijsko vzdrževanje potrebovala blizu 10 milijonov evrov, vendar bo letos za to lahko namenila približno 3,6 milijona evrov. Zaposleni so preobremenjeni Tako kot v drugih slovenskih bolnišnicah se tudi v celjski srečujejo s pomanjkanjem kadra. Konec lanskega leta je bilo v njej 1.756 zapo- go je primaknilo pristojno ministrstvo, nekaj sama bolnišnica. Po ocenah bo nov urgentni center z opremo stal blizu 10,6 milijona evrov. Pred začetkom delovanja morajo počakati na mobilno opremo. Razpis za sedem bolnišnic vodi ministrstvo za zdravje, oprema za celjsko bolnišnico je vredna 1,6 milijona evrov. Prav tako na ministrstvu pripravljajo še razpis za specifično opremo v vrednosti 300 tisoč evrov. Čakajo še na digitalizacijo, ki je nujno potrebna za delovanje urgentne-ga centra, saj predstavlja osnovni komunikacijski sistem pri radiološki diagnostiki. Vrednost sistema dan vse dni v letu. Pomoč zagotavljata Tele-SOS in Doktor 24 (skupaj s podjetjem Telekom Slovenije in v sodelovanju s Prvo zdravstveno asistenco), lokalna skupnost pa starostnikom, ki se za to storitev odločijo, zagotavlja enkratno subvencijo. Ta znaša za tiste, ki se odločijo za Tele-SOS, 49 evrov, 80 evrov pa, če se odločijo za storitev podjetja Doktor 24. Mesečno naročnino slenih, ki so imeli na ta dan neizplačanih 54 tisoč 454 delovnih ur, od tega medicinske sestre in zdravstveni tehniki več kot 30 tisoč ali 38 ur na posamezno medicinsko sestro. Kadrovske težave rešujejo s preraz-porejanjem zaposlenih z manj obremenjenih bolnišničnih oddelkov na nekoliko bolj obremenjene. Letos bodo odšli 4 zdravniki, specializacijo pa končuje 19 specializantov. Nimajo kadra za sanitarne obdukcije Hudo kadrovsko stisko imajo na oddelku za patalogijo, zato začasno ne opravljajo sanitarnih obdukcij. V začetku leta ga je zapustila specialistka, davčni pregled poslovanja pa je pokazal, da podjemne pogodbe za patologa, ki sta opravljala dodatne sanitarne obdukcije zunaj delovnega časa (obdukcije pokojnih, ki ne umrejo v bolnišnici, za razjasnitev vzrokov smrti pa jih predpišejo zdravniki, ki opravljajo mrliško pregledno službo), pa niso bile v skladu z davčno zakonodajo. Zato jih je bolnišnica preklicala. Sanitarne obdukcije plačujejo občine, ki so zaradi tega že izrazile nezadovoljstvo, saj so bile obdukcije v bolnišnici ce- je 1,5 milijona evrov, pri čemer bo morala polovico denarja primakniti bolnišnica. Hkrati vodi tudi postopek nabave novega CT aparata, ki ga bo morala plačati sama. Kot pravi strokovni direktor celjske bolnišnice Franci Vindišar, pa ne vedo, kako bo organizirano delo v novem urgentnem centru. Pred slabimi 14 dnevi so se seznanili s projektom reorganizacije nujne medicinske pomoči, skupen pravilnik o njenem delovanju pripravlja zdravstveno ministrstvo, obelodanilo pa naj bi ga sredi prihodnjega meseca. Za zdaj jim je znano, da se bosta združili urgentni službi bolnišnice morajo uporabniki poravnati sami. Pri pomoči na daljavo Tele SOS je SOS gumb nameščen na zapestnici, pri Doktor 24 pa na mobilnem oziroma stacionarnem telefonu. Pri omenjenih storitvah obstaja več možnosti pomoči na daljavo, od izbire teh pa je odvisna tudi višina mesečne obveznosti. Spletna aplikacija čaka na vlagatelja Spletno aplikacijo so razvili v sodelovanju z Medpodjetniškim izobraževalnim centrom Šolskega centra Velenje, namenjena pa je starostnikom, ki živijo v svojem okolju in potrebujejo usmeritve za vsakdanje funkcioniranje. Preko nje se novno sprejemljivejše. Čakalne dobe se podaljšujejo V primerjavi z drugimi slovenskimi bolnišnicami ni celjska nobena izjema v čakalnih dobah. Število čakajočih na preiskave in čakajočih čez dopustne čakalne dobe se povečuje na vseh področjih. Zaradi pomanjkanja kadra se podaljšuje- jo čakalne dobe pri diagnostiki (ultrazvok srca, dojk, spodnjih okončin, magnetna resonanca), koronarni angiografiji, revmatologiji in v očesni ambulanti. Skrajšali pa so čakalne dobe za operacijo kolena in kolka, male operacije pri otrocih na urologiji in operacije karpalne-ga kanala. V tem trenutku bi celjska bolnišnica za obnovo zastarele medicinske opreme ter nujno potrebno investicijsko vzdrževanje potrebovala blizu 10 milijonov evrov, letos jih bo za to lahko namenila približno 3,6 milijona. in nujne medicinske pomoči celjskega zdravstvenega doma, pred-hospitalne enote pa bodo zagotovo del urgentnega centra. V Savinjski statistični regiji sta takšni enoti v Celju in Velenju. V urgentnem centru bo potrebnih kar nekaj novih zaposlitev, predvsem v triaži in opazovalni sobi. Koliko, Vindišar ne more reči, dokler ne bo natančno znana mreža organiziranosti nujne medicinske pomoči. »Dežurnih zdravnikov pa naj bi bilo približno polovico manj. Kljub temu naj bi bila odzivnost boljša, kot je sedaj,« je še povedal Franci Vindišar. a lahko uporabnik neposredno vključi v dogajanje v domu in naroča storitve, ki jih v domu ponujajo. Na njeni administrativni strani pa so domu na voljo podatki o aktivnosti posamezne osebe. Najpomembnejša so opozorila na »neaktivnost« osebe, ki bi lahko pomenila težave - padec, poškodbo. Tako bi lahko domsko osebje takoj preverilo stanje uporabnika. In zakaj aplikacija še ni zaživela? »Žal še nismo našli poti za financiranje projekta. Zadevo smo malo pustili ob strani, nikakor pa nismo opustili misli o sami izvedbi projekta. Verjamemo, da bo ugledal luč sveta,« še pravi direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc. Tatjana Podgoršek Nacionalni preventivni program Svit - program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki ima svojo ambasadorko tudi v celjski regiji. To je Stanislava Drobna iz Šmarja pri Jelšah. Ta je t podpisala zavezo, da bo podpirala program in uresničevanje njegovih ciljev ter pomagala širiti vedenje o bremenu omenjenih bolezni. Prav tako bo ljudi spodbujala k dejavni udeležbi v presejalnem programu in k skrbi za lastno zdravje. »Če ne bi bilo Svita, mogoče ...« Drobnakova je povedala, da so ljudje ne glede na številne možnosti za pridobitev informacij danes še vedno premalo ozaveščeni. »Ne verjamejo, da je odziv na povabilo v program Svit nujno potreben. Skrb za lastno zdravje je naloga vsake- ga med nami. Iz lastnih izkušenj trdim, da mi je program Svit rešil življenje. Na povabilo sem se odzvala pred 5 leti, dobila pozitiven izvid in stvari so se hitro odvijale dalje. Če ne bi bilo Svita, mogoče danes tudi mene ne bi bilo več med živimi.« Priložnost povedati svojo življenjsko zgodbo je že imela in glede na povratne informacije se je ta nekaterih dotaknila. Sprožila je njeno odločitev o sodelovanju v programu. V njenem kraju je dejala, jo ljudje dobro poznajo in kar nekaj je bilo takih, ki so jo seznanili s svojo odločitvijo o vključitvi v program ali pa so jo prišli vprašat, kaj naj storijo, ker so zavrgli povabilo. »Lepo sem jim povedala: pokliči na Svit in takoj ti bodo poslali vse potrebno. Meni teče danes življenje tako, kot da se ni nič zgodilo.« Nalogo ambasadorke bo opravljala, dokler bo lahko. S tem meni, bo skrbela za svoje zdravje in z osveščanjem drugih skrbela tudi za njihovo. Za to bo izkoristila vsako priložnost. Odzivnost bi radi še izboljšali Po besedah Tatjane Škornik Tovornik, koordinatorice programa Svit v celjski regiji, je odzivnost vabljenih (to so ženske in moški, stari od 50 do 69 let) v programu Svit v regiji na ravni državnega povprečja, a bi jo radi izboljšali. Lani so se v celjski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje aktivno lotili širjenja informacij ter znanj, ki lahko ljudem pomagajo pri zgodnjem in pravočasnem odkrivanju predraka-vih sprememb in raka na debelem črevesu ter danki. V sodelovanju z zdravstvenovzgojnimi centri so izvedli dvanajst večjih preventivnih dogodkov, na katerih so za nazornejše posredovanje informacij uporabili napihljivi model debelega črevesa. V spremstvu zdravstvenih strokovnjakov se je skozi njega sprehodilo več tisoč ljudi. »Če omenjenega raka odkrijemo dovolj zgodaj, je ozdravljiv. Lahko ga celo povsem preprečimo, če odkrijemo predrakave spremembe (polipe) in jih odstranimo,« je še poudarila Tatjana Škornik Tovornik. Lani so v bolnišnici zdravili 34 tisoč bolnikov, kar je 380 več od načrta. Na področju specialistične ambulantne obravnave so lani opravili nekaj več kot 320 tisoč ambulantnih in diagnostičnih obravnav ter tako načrt presegli za skoraj 8000 obravnav. center nared do poletja SOS gumb Pomoč na daljavo v obliki zapestnice, mobilnega ali stacionarnega telefona Marjan Ferjanc, Franci Vindišar in glavna sestra Hilda Maze: »Ukvarjamo se z vsemi aktualnimi temami, ki krožijo v slovenskem zdravstvenem prostoru.« Stanislava Drobnak (prva z leve), dr. Bojan Tepeš, dr. med., ter Tatjana Škornik Tovornik na Svitovi čajanki ob koncu lanskega leta Najnižja odzivnost v občini Mozirje Po podatkih Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja Nacionalnega inštituta za javno zdravje je odzivnost vabljenih v preventivni program Svit v celjski regiji, kamor sodi tudi 10 občin regije Saša, podobna državnemu povprečju. Po zadnjih podatkih (ti so iz prve polovice lanskega leta) je znašalo slovensko povprečje dobrih 59 odstotkov, v celjski regiji pa 58,7 odstotka. Najvišja odzivnost, dobrih 70 odstotkov, je bila v občinah Rečica ob Savinji in Ljubno, od 60- do 65-odstotna v občinah Gornji Grad, Nazarje, Solčava in Šmartno ob Paki, manj kot 60-odstotna pa v občinah Velenje, Šoštanj, Luče in Mozirje. V slednji celo najnižja v celjski regiji, komaj 55-odstotna. Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE, KULTURA »»^AS Obisk podoben lanskemu Na šolah Šolskega centra Velenje več zanimanja za oblikovalca kovin - Skrbi vpis v programe rudarske šole - Tudi na ostalih šolah zadovoljni Tatjana Podgoršek Velenje, 13. in 14. februarja - Minuli konec tedna je bila gneča v izobraževalnih središčih večja kot običajno. Na slovenskih srednjih, višjih, visokih šolah ter fakultetah so minuli petek in soboto pripravili informativne dneve, na katerih so bodočim dijakom in študentom predstavniki omenjenih šol, dijaki in študenti posredovali koristne informacije o možnostih nadaljevanja izobraževalne poti. Bodočim dijakom je na voljo 23.648 mest, študentom pa 19.760. Srednje šole sprejemajo prijave za vpis do 3. aprila, fakultete in visoke šole pa do 5. marca. Zadovoljni z obiskom »Glede na upadanje števila deve-tošolcev smo z obiskom na informativnih dneh na naših šolah zadovoljni. Je primerljiv z lanskim. Dijaki so pripravili zanimive predstavitvene točke, goste pa so sku- paj z učitelji popeljali po učilnicah splošnih in strokovnih predmetov, praktičnega pouka in laboratorijih,« so povedali na Šolskem centru Velenje. Udeleženci so pokazali zanimanje za vse programe šol centra, nekoliko več kot lani za oblikovalca kovin - orodjarja in inštalater-ja strojnih inštalacij na strojni šoli. Skrbi pa jih vpis v programa geotehnik in geostrojnik rudar, saj je bilo zanimanja zanju občutno manj kot lani. Vodstvo Višje strokovne šole centra veseli povečano zanimanje za programa Elektronika in Mehatro-nika. Na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje so povedali, da so udeleženci informativnih dni pokazali zanimanje za vse visokošolske programe šole. Tako kot na tej šoli so bili relativno zadovoljni z obiskom tudi na enoti Fakultete za energetiko v Velenju. Kot so še dejali, se je fakulte- Obisk na informativnih dnevih je bil glede na upadanje števila devetošolcev dober. Bodoče dijake in njihove starše so zanimali pogoji izobraževanja. ta v zadnjih letih močno umestila v slovenski energetski prostor, saj večina njihovih študentov po zaključku študija nadaljuje svojo pot v različnih energetskih družbah in pri projektih. Anketa je pokazala, da je 90 odstotkov diplomantov, ki ne nadaljuje študija na višjih stopnjah, zaposlenih, in da jih 87 odstotkov med njimi dela v energetiki. Odločitev ni preprosta Odločitev, katero srednjo šolo ali študij izbrati, je ena najpomemb- nejših v življenju. Ni preprosta, kar so potrdili tudi naši sogovorniki. »Zanima me elektrotehnika, zato sem se udeležil informativnega dne na Elektro in računalniški šoli velenjskega šolskega centra. Dijaki in vodstvo šole so nam zelo zanimivo predstavili možnosti izobraževanja, pogoje, učno opremo, interesne dejavnosti. Pričakoval sem točno to, kar sem dobil. Če sem prej še kolebal, ali sem se odločil prav ali ne, sem na osnovi pridobljenih informacij odločitev že sprejel. Odločitev ni bila tako preprosta, kot kaže na prvi pogled,« nam je povedal Dejan Vokačič. Žiga Hriberšek se je informativnega dne na šolskem centru udeležil skupaj z očetom. »Že kar po tradiciji se fantje z osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki odlo- 19. februarja 2015 čamo za poklice v strojništvu, zato sem se udeležil informativnega dne na strojni šoli. Vodstvo šole in dijaki so bili zelo izčrpni pri seznanjanju o življenju in delu na šoli. Navdušile so me lepe učilnice, možnosti za pridobivanje praktičnih znanj. Novi izzivi, ki me čakajo, bodo zahtevali več učenja, potrebne bo veliko volje in še česa.« Hijacinta Stopar se še ni povsem odločila, kje bo nadaljevala izobraževanje. Bila je ena od redkih deklet, ki je na informativnem dnevu prisluhnila predstavitvi programa Elektro in računalniške šole ŠCV Velenje: »Malo nenavadno je, da bi dekle zanimala elektrika, a se bom najverjetneje odločila za šolanje na omenjeni šoli. Na osnovi pridobljenih informacij sem še korak bliže temu. Brat, ki me spremlja na informativnem dnevu, je strojnik in se ukvarja s popravilom vozil. Lahko bi mu pri tem pomagala in bi za popravilo ali servis stroja poskrbela sama. V današnjih časih ni pomembno le, ali ti je poklic, za katerega si se odločil, všeč ali ne. Pomembno je tudi, če boš po končanem šolanju dobil službo.« ■ Prenos dobrih praks z mednarodnim sodelovanjem Ljudska univerza Velenje izvaja pet projektov, v katerih lahko udeleženci znanja in veščine potrdijo s certifikatom Milena Krstič - Planine Velenje - Ljudska univerza Velenje je ena od izobraževalnih organizacij v Sloveniji, ki iz Evropske unije uspešno prenaša dobre prakse in razvoj. Vključena je v več mednarodnih projektov, v katerih sodeluje bodisi kot partner bodisi kot koordinator. Sodelovanje jim predstavlja izziv, pridobivanje strokovnih izkušenj in prenos dobrih praks na podobne ustanove v državi. Zelo dobro sodelujejo z Andragoškim centrom Slovenije, nova dodana vrednost pa najbolj koristi tistim, za katere dobre prakse z različnimi projekti prinašajo vključenim. To pa so različne ciljne skupine, od brezposelnih, zaposlenih, priseljencev, starejših. »Zagotavljajo jim priznanje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja in izkušenj, pridobitev evropskih certifikatov oziroma potrdil za znanja, izkušnje, spretnosti, ki jih imajo. Mi rečemo za kompetence, ki so lahko velika priložnost za delo, za napredovanje,« pravi svetovalka, ki nudi strokovno pomoč pri izvedbenem delu projektov Biserka Plahuta. Vodja projektov Mihaela Orozel dodaja, da trenutno izvajajo pet evropskih projektov, pri enem so koordinatorji, dva iz programa Erasmus + pa sta nova, in sicer projekt TESS in KISS. S THESS ciljajo na področje gostinstva Pri slednjem, v katerem sodeluje šest organizacij iz Slovenije, Nizozemske, Velike Britanije, Bolgarije, Poljske in Turčije, je Ljudska univerza Velenje ko-ordinatorica. Namen projekta je zagotoviti in razširiti sistem potrjevanja znanja iz hotelskega menedžmenta in turizma in spodbujati razvoj sistema akreditacije na drugih področjih. »S tem projektom prenašamo primer dobre prakse oziroma sistem akrediti-ranja, potrjevanja znanja iz Velike Britanije. Ciljamo na področje gostinstva, na tiste, ki v njem delajo, in tiste, ki bi v njem želeli delati s hrano in pripravo hrane. Zanje razvijamo sistem, s katerim bodo lahko svoje izkušnje in znanje potrdili na mednarodni ravni s certifikatom,« pravi Orozelova. Vključitev je zanimiva za vse tiste, ki bi želeli kakršnokoli potrdilo s področja varne priprave hrane, dela s hrano, alergeni in tolerance na hrano. Udeleženci lahko znanje pridobijo brezplačno in ga potrdijo s certifikatom. KISS omogoča ovrednotenje življenja Cilj tega projekta je z orodjem ProfilPASS spoznati kompetence, ki so jih pridobili v svojem dosedanjem življenju. V njem sodelujejo organizacije iz Nemčije, Francije, Španije, Irske in Slovenije. Razvili so ga v Nemčiji, namenjen pa je vrednotenju različnih kompetenc (znanj, spretosti in veščin), ki jih ljudje imamo. »Zelo pomembno je, da poleg formalne izobrazbe, ki jo imamo ali pa je nimamo, svoje znanje, izkušnje, spretnosti, veščine ovrednotimo, se z njimi seznanimo, ker jih potem lahko tudi uveljavimo oziroma unovčimo,« pravi Plahutova. »V Nemčiji, v Berlinu, smo videli, da tam sindikati v podjetjih spodbujajo vrednotenje kompetenc zaposlenih. Tudi za samo podjetje je izjemno pomembno, da nekdo dela tisto, kar zna, kar dela dobro, za kar ima znanje, izkušnje, spretnosti in veščine. Pomembno pa je ovrednoteno znanje tudi za tiste, ki iščejo zaposlitev in imajo poleg formalno pridobljenih znanj tudi vrsto kom-petenc, ki niso ovrednotene, ki se jih za zdaj še ne da izkazati s certifikatom. S tem bo pridobil možnost več za zaposlitev ali, če je že zaposlen, za spremembo delovnega mesta.« Mihaela Orozel in Biserka Plahuta bi si želeli za vključitev navdušiti čim več ljudi. Pravita, da je priložnost enkratna, saj je udeležba zanje brezplačna. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Program Vseživljenjsko učenje AZ Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje, 03 898 54 50, info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si Regijsko glasbeno tekmovanje Največ prijavljenih, kar 43 od 160, iz domače glasbene šole V sredo, 11. februarja, je Glasbena šola Velenje gostila 18. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja, ki ga organizira Zveza slovenskih glasbenih šol. Letos so mladi glasbeniki tekmovali v igranju na godala, brenkala in v komornih skupinah s pihali. Na tekmovanju je nastopilo 160 glasbenikov iz 13 glasbenih šol celjskega in koroškega območja ter dve gostujoči glasbeni šoli. V Velenju smo lahko ponosni na dejstvo, da je bilo največ prijavljenih tekmovalcev (kar 43) prav iz domače glasbene šole. Prvi tekmovalni dan je potekal v torek na Glasbeni šoli Celje, drugi pa v Velenju - oba sta se zaključila s slavnostnim koncertom prvonagrajencev. Tekmovalci Glasbene šole Velenje so skupaj osvojili kar 21 zlatih priznanj in 4 posebne nagrade. Zlati so bili: violinistke Maruška Dobrovoljski, Ema Pibernik, Lara Fučik, Klara Zemljič, Nina Oder, violončelistka Kim Fricelj, kitaristi Zoja Meh, Aneja Pirnat, Din Cej-vanovic, citrarke Ania Marinčic Baric in Maja Rotovnik, harfistke Andreja Šadl, Nina Petrič, Brina Zamrnik in organistki Anja Mazej in Amadeja Juhart. Zelo uspešni so bili tudi mladih pihalci, ki so nastopili v šestih različnih komornih skupinah - od dua do kvarteta. Tako so zlato priznanje prejeli: Tia Jakob Kukovič, Ema Kač, Žan Žak Strgar, Rok Svečko, Jona Zamrnik, Tara Rus, Nika Oder, Karin Plazl, Viktorija Razdevšek, Patrik Tori, Gašper Ladinek, Timotej Šalamon, Lenart Kukovec, Lara Oblak, Jakob Hauptman, Miha Unterlehner, Anja Reberšak, Ajda Dobnik in Zala Kavšak. Poleg tega sta posebno priznanje za izvedbo skladbe slovenskega avtorja dobili Amadeja Juhart in Brina Zamrnik, priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe Brina Zamr-nik, za interpretacijo izbrane skladbe Maja Rotovnik, Anja Mazej pa priznanje za obetavno tekmovalko v najnižji kategoriji. Vsem tekmovalcem, korepetitorjem, mentorjem in staršem iskreno čestitamo za njihove odlične dosežke ter želimo veliko uspeha na državnem tekmovanju, ki bo čez dober mesec dni na Primorskem. Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 9 19. februarja 2015 '"»«AS KULTURA 9 »Kultura nas lahko ponovno združi« O tem je prepričana ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar - Napoveduje spremembe na več področjih kulture -Združevanju kulturnih javnih zavodov ni naklonjena Bojana Špegel Velenje, 7. februarja - Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je letos ob slovenskem kulturnem prazniku na velenjski občinski proslavi nanizala niz težav, s katerimi se sooča naša država. Iz njenih besed smo izhajali tudi v pogovoru, ki smo ga z ministrico opravili po proslavi. Najprej je pokomenti-rala svojo misel, da je suverenost slovenskega naroda spet ogrožena: »Dejansko nismo več ekonomsko suvereni. Odvisni smo od volje tistih, ki so trenutno v Bruslju. Tam pa vemo, kako so usmerjeni, bolj neoliberalno kot ne. In prav kultura je tista, ki nas lahko ponovno združi.« Ob tem je dodala, da smo za trenutno stanje veliko krivi sami, ker pustimo, da nas razdvajajo. ) Do leta 2020 brez 200 milijonov nepovratnih evropskih sredstev i Ministrica Julijana Bizjak Mlakar: »Ne cenimo kulturne dediščine, pa tudi promovirati je ne znamo.« In v čem vidi rešitev? »Pomembno je, da se spet zavemo svojih korenin in tega, da je samo od nas odvisno, kako bomo živeli v prihodnje. V življenju ni pomemben le denar, ampak še marsikaj drugega. Druge države znajo uporabiti kulturno dediščino, tisto, kar so ustvarili njihovi predniki, zato da danes bolje živijo. Mi tega ne znamo, nimamo pravega odnosa do kulturne dediščine. Bila sem zelo žalostna, ko sem po prihodu na ministrstvo ugotovila, da so kulturno dediščino obravnavali kot nekaj, v kar je škoda metati denar, ker naj bi bilo to metanje denarja v zidove. In zato smo do leta 2020 izgubili nepovratna evropska sredstva. Mislim, da bi lahko iz tega vira dobili vsaj 200 milijonov evrov. Sedaj pa se moramo na ministrstvu zelo mučiti, da bi našli druge vire sredstev, čeprav so nam bila ta skorajda položena v roke, a jih nismo vzeli, ko je bil čas za to,« je dodala. In s tem priznala, da v kulturi brez denarja ne gre. Letos ga je v državni malhi manj kot lani in leta pred tem, v Velenju pa k sreči kulturne vreče ni krčila občina, kar je ministrica ocenila za zelo dobro. »Tisto, kar občina vloži v kulturo, se podeseteri. Vrne se tudi preko tistih, ki prihajajo na ogled kulturnih znamenitosti in dogodkov. Vendar kulture še vedno ne znamo tržiti. Če pogledate na- še turistične prospekte, boste v njih našli vabilo na ogled naše čudovite narave, kulturnih spomenikov pa v njih ni. Veliko imamo ponuditi, sedanji in prihodnji rodovi lahko dobro živijo tudi od tega, kar so v naši deželi ustvarili naši predniki. A to moramo promovirati,« je bila jasna. Opozorila je tudi na skrb vzbujajoč podatek, da Slovenci vse manj beremo. Lani kar 42 % državljanov ni prebralo niti ene knjige. In v čem vidi ključ do tega, da se to spremeni? »Nujno je, da začnemo povzdigovati bralno kulturo. Včasih smo tako radi brali, da smo to počeli tudi z lučjo pod odejo. Danes je drugače. Po mojem tudi zato, ker se je omalovaževal slovenski jezik in so zato starši pozabili, da morajo otrokom prebrati kakšno pravljico, jih navdušiti za knjigo. To se prenese v odraslost. Knjiga vedno prispeva k razvoju družbe, ni dovolj, da mladi podobe ustvarjajo le s pomočjo računalnika in televizije. Ponovno je treba spodbuditi družine, šole in knjižnice, da bodo naredili več za bralno kulturo in da se bo krog bralcev spet razširil.« Pomembne so vsebine V Velenju imamo 4 javne zavode s področja kulture (Muzej, Mestno knjižnico, Festival in Galerijo). Velenjski župan je že pred časom napovedal, da jih bo poskušal združiti, kar smo že poznali v času Kulturnega centra Ivana Napotnika, ki je imel vse pod eno streho. Ministrica temu ni naklonjena. »Treba je pogledati vsebine. Združevanje, razdruževanje, nekaj delati na silo ne velja. Smiselno bi bilo združiti računovodske in tehnične službe, vsaka vsebina zase pa je izjemno pomembna. Ob raznih združevanjih bi se lahko zgodilo, da bi se ena podredila drugi vsebini. S tem bi mesto lahko katero od njih izgubilo, kar bi bilo škoda.« Zanimalo nas je, kako komentira podatek, da so samozaposleni v kulturi v vedno težjem finančnem položaju, da mnogi ne morejo več preživeti. »Zato je krivo tudi omejevanje zaposlovanja v javnih zavo- ) Slovenci vse manj beremo. Lani kar 42% državljanov ni prebralo niti ene knjige. dih. Zelo zamerim sindikatom, da so pristali na to, da se vsako leto zniža število zaposlenih za 1 %. To je za nekatere kulturne zavode, v katerih potrebujejo stalni ansambel, katastrofalno. V njih so sedaj zaposleni ljudje srednjih let, mladi pa ne morejo vstopati v zaposlitev, čeprav jih potrebujejo. Res se dela velika škoda. Ministrstvo zavodom poskuša pomagati tako, da s pomočjo evropskih sredstev socialnega sklada zaposlujejo mlade preko tehnične pomoči. A to ni dovolj. Potrebni so sistemski ukrepi na ravni države, saj so samozaposleni v kulturi v večini prekarni delavci.« Ob tem pove, da so jim likovni ustvarjalci povedali, da ob razstavah ne dobivajo razstavnine. Ko so zahtevali, da jo zapišejo v pogodbo, se je dogajalo, da so morali umetniki, če so hoteli razstavljati, podpisati izjavo, da se razstavnim odpovedujejo. »Sedaj smo šli v razpise t. i. odprtih ateljejev, s čimer bo denar prišel v roke samozaposlenih, ki bodo lahko sami najeli galerijo, v kateri bodo razstavljali,« izvemo. Kot tudi, da so bili takoj deležni kritik tistih, ki so ta denar izgubili, tako javnih zavodov kot nevladnih organizacij. »Želimo, da se samozaposleni bolj povežejo, da jih zaščitimo tudi preko kolektivnih pogodb,« je še dodala ministrica. Lokalni mediji so pomembni Za konec se ustavimo pri medijih in sredstvih za »pluralizacijo medijev«, ki jih z razpisom deli kulturno ministrstvo. Mnogi lokalni mediji posebnega pomena, ki ustvarjajo informativni program, ki je bistveno dražji kot komercialni, brez njih ne bi več živeli. Toda tudi za ta program ima država vse manj sredstev. »Letos nam je uspelo nekoliko povečati sredstva za film in medije. Dejstvo je, da je pri medijih veliko težav, tudi monopolov in komerci-alizacije. Pa tudi nestrokovnega dela in netočnega obveščanja. Sama se zavedam pomena lokalnih medijev, zato upam, da bomo našli pravo smer. Delamo strategijo in analiziramo, kaj bi bilo najbolje. Dejstvo je, da je vsaka medijska zakonodaja doslej propadla, saj so se vedno pojavile interesne skupine, ki so zbombardirale določene predloge zakonov, še preden so se ti pojavili v parlamentu. Narediti moramo tako, da bo zavarovan javni interes in da bodo kakovostne vsebine ponovno dobile svojo veljavo.« Ob tem je dodala, da upa, da na poti do tega cilja ne bodo »pogrnili«, kot so njeni predhodniki. ■ Kultura je in bo plemenitila kraj Kakovosten in raznolik program - Nadaljevanje prizadevanj za obnovo kulturnega doma Tatjana Podgoršek Pod okriljem Kulturnega društva Šmartno ob Paki deluje 10 sekcij. Dosedanji predsednik društva Tomaž Lesnjak je na nedavnem občnem zboru društva menil, da združujejo vse smeri kulture in da vsak, ki želi aktivno sodelovati, lahko najde interesno skupino, ki bo zadovoljila njegove potrebe. Lani je društvo organiziralo 16 prireditev, člani sekcij pa so predstavili svojo dejavnost na 67 nastopih. Za ljubitelje gledaliških desk so pripravili abonma, prav tako so organizirali ogled predstav v Mariboru ter v letnem gledališču Studence. »S svojim delom člani vedno znova dokazujemo, da ljubiteljska kultura v našem okolju kljub krizi ne zamira. S strokovnim delom se trudimo obiskovalcem ponuditi raznolik in kakovosten program. Kakovost dokazujemo tudi s priznanji na srečanjih po Sloveniji.« Veliko zahvalo je pri tem namenil lokalni skupnosti, ki jim pri izvedbi projektov stoji ob strani. Lesnjak je izrazil zadovoljstvo ob nabavi krmilne mize za krmiljenje osvetljave odra. Tudi sicer skupaj z občino Jože Robida: »Želimo si, da bi postal kulturni dom pravi dom kulture.« primerno vzdržujejo prostore in skrbijo za opremo. Letos v društvu, ki bo prihodnje leto zaznamovalo 110-letnico delovanja, načrtujejo podobne aktivnosti, kot so jih izvedli lani. Njegov novi predsednik Jože Robida pravi, da je Šmartno ob Paki znano po bogati kulturni tradiciji, z vsebinami pa njegove sekcije plemenitijo preteklost, sedanjost in verjame, da bo bogatila tudi prihodnost lokalnega okolja. »Večina sekcij zavzeto deluje celo leto, tiste, ki so v zadnjem času nekoliko zaspale, pa bomo poskušali prebuditi. Zanimajo nas še nekatere nove kulturne vsebine.« Predvsem pa, dodaja sogovornik, bodo veliko pozornosti namenili večjim vlaganjem v obnovo kulturnega doma v Šmartnem ob Paki. Projekt je zajeten, zato bodo skupaj z lokalno skupnostjo z njim kandidirali na razpisih za pridobitev evropskega denarja. Aktivnosti so začeli že leta 2013. »Želimo si, da bi postal to pravi dom kulture, v katerem bi se na formalnih in neformalnih srečanjih združevali izvajalci kulturnih vsebin, tisti, ki se ukvarjajo s kulturo kako drugače, in tudi ljubitelji slednje.« Pričakujejo, da bodo s tem poskrbeli, da bo obisk prireditev v domu večji, kot je danes. ■ Branje je žur z Markom Mandicem Velenje, 11. februarja - V sredo je bil gost bralnega srečanja, ki ga Knjižnica Velenje že 7. leto organizira v sodelovanju z Gimnazijo Velenje in zadnja leta s prof. angleškega jezika Darjo Joger Avberšek, Marko Mandic, priznani, nadarjeni, večkrat nagrajeni gledališki in filmski igralec. Marko je odraščal v Velenju, kjer je že v vrtcu vodil svojo prvo prireditev ob prazniku ter vseskozi nastopal in vodil razne slovesnosti in prireditve skozi vso OŠ (Veljka Vlahovica, danes Livado). Kot dijak velenjske gimnazije se je aktivno vključil v Gi-mnazijado, sprva lokalno, nato vseslovensko umetniško-literarno prireditev gimnazijcev. Nanjo ima lepe spomine, saj kot pravi, je to gibanje pomenilo odmik od sistema in dalo nove izrazne možnosti dijakom. Seveda je vpisal igralstvo na AGRFT in uspešno zaključil študij. Vmes se je izpopolnjeval na The Lee Strasberg Theatre Institute v New Yorku in v HB Studiu. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado, Severjevo nagrado, Borštnikove nagrade za dramsko igro v letih 2002, 2007, 2008 in 2009 ter nagrado Prešernovega sklada leta 2009. Leta 2007 je bil izbran za »Shooting Stars« na filmskem festivalu Berlinale v Berlinu. Je stalni član SNG Drama od leta 1998. Trenutno igra kar v 9 predstavah (najbolj aktualna je Iliada). Vmes je všeč. Dijake je pozval, naj poslušajo sebe, naj bodo ustvarjalni, naj se učijo tujih jezikov in predvsem, naj se ne bojijo življenja. Odrecitiral je nekaj tekstov iz svoje bogate bere igranih del. Čisti užitek ga je bilo poslušati in čutiti njegovo izjemno energijo, s kate- Priznani gledališki in filmski igralec je mlade bralce navdušil. skoči še na snemanje kakšnega filma. Poročen je z igralko Pio Zemljič, s katero imata 2 otroka. Obiskovalce srečanja je Marko navdušil s skoraj dvournim monologom, v katerem se je, kot se navadno na odru, povsem razgalil in ravno zato nam ro sicer navdušuje gledalce predstav. Lahko smo ponosni, kot je on sam, da živimo v Velenju, mestu naklonjenem kulturi in razvoju. ■ Brina Zabukovnik Jerič Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA Bralne navade se spreminjajo »»^AS 19. februarja 2015 ALTERMATOR Počitnice so priložnost za knjigo in obisk knjižnice Milena Krstič - Planine Velenje, 12. februarja - Pred vsakimi počitnicami in med njimi je v knjižnicah bolj živahno kot med letom. Marsikdo si takrat vzame čas za knjigo, ki ga včasih v z obveznostmi natrpanih dneh primanjkuje. Tako je tudi v Knjižnici Velenje, čeprav je v treh enotah, v katerih deluje - Mestni knjižnici Velenje, Mestni knjižnici Šoštanj in Knjižnici Šmartno ob Paki - vedno živo. Triindvajset redno zaposlenih se trudi, da ugodijo vsem okusom in potrebam. torej tistih, ki knjižnico fizično ali preko spleta obiščejo vsaj enkrat letno, Šoštanj okoli 1.680 in Šmartno ob Paki okoli 520 aktivnih članov,« postreže s podatki direktor. Muca copatarica največkrat izposojena knjiga Lani so v Mestni knjižnici Velenje zabeležili okoli 120.000 obiskovalcev, v Šoštanju okoli 18.000 in v Šmartnem ob Paki okoli 5.400 obiskovalcev. lahkotnejšem branju (ljubezenske in kriminalne zgodbe) in po za življenje uporabnih knjigah, priročnikih in podobnem. V lanskem letu so bralci največkrat segli po Muci Copatarici Ele Peroci, Shhani Kathleen E. Woodiwiss, Nebeški vročici Sande Brown in Sofoklejevi Antigoni. E-knjige preko portala Biblos Ob obisku Knjižnice Velenje pa nas je zanimalo, koliko in če (že) e-mediji vplivajo na izposojo kla- > Velenjska knjižnica je v Biblos prva prispevala svojo knjigo - Jezero na robu mesta. Direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič pravi, da je med aktivnimi obiskovalci knjižnice največ, po četrtina tistih, ki so zaposleni in osnovnošolcev, 15 odstotkov je predšolskih otrok, ostalih - upokojencev, dijakov, študentov, brezposelnih - pa je po okoli desetino. »Sicer pa ima Mestna knjižnica Velenje okoli 8.400 aktivnih članov, tega bi mladi vse na daljavo ... Zato morajo knjižnice trendom v razumni meri slediti,« ugotavlja Vrbič. Knjižnica Velenje omogoča izposojo e-knjig svojim bralcem preko portala Biblos, trenutno je na voljo nekaj čez tristo naslovov. Žal veliko slovenske literature še ni digitalizirane. Je pa velenjska knjižnica prva prispevala svojo knjigo v Biblos -Jezero na robu mesta! Prva javna knjižnica leta 1854 Leta 1854 je v Šoštanju Peter Mussi ustanovil prvo javno knjižnico, potem so »knjižnice« delovale pod okriljem cerkva, šol ali kultur-noprosvetnih društev. Pred osemde- > Največji delež predstavljajo zaposleni in osnovnošolci Vlado Vrbič: »Bralcem je na voljo sto devetdeset tisoč enot gradiva z okoli sedemdeset tisoč naslovi.« Knjižnica se ponaša z bogatim knjižnim fondom, z okoli 190.000 enotami gradiva, različnih naslovov je okoli 70.000. Največ povpraševanja je po »domačih branjih« osnovnošolske in srednješolske mladine, sičnih knjig. »Zanesljivo e-mediji najbolj vplivajo na mladino. Bralne navade se spreminjajo, mladina se nagiba k video sporočilom, kratkim vsebinam. Vse dogajanje je v nekem pospešenem ritmu. Poleg Res čarobni svet risank Plesni studio N predstavil polletno produkcijo - Pisani kostumi, glasba iz risank, koreografije in ples 120 plesalk in plesalcev Velenje, 10. februarja - Mucika in prijatelji, Snežinske iz Narnije, Lari-na zvezdica, Čebelica Maja ... To so naslovi le nekaj plesnih koreografij, ki so v torek zvečer zaživele na velikem odru pred polno dvorano velenjskega doma kulture. Plesni studio N je letošnjo polletno produkcijo obarval pravljično, saj so pred našimi očmi zaživele risanke iz našega otroštva in tiste, ki so danes blizu novi generaciji otrok. »Risanke nas spremljajo vse otroštvo. Potem za nekaj časa z njimi prekinemo, ko pa dobimo otroke, Ko risanko doživljaš s plesnimi koraki, je to poseben občutek. Tako za gledalca kot tudi za plesalce. Res je bilo čarobno. (Foto: K. Mikor) se spet potopimo v njihov čarobni svet. To se je zgodilo tudi mentoricam našega plesnega studia. Za- nimivo je bilo prenašati risanke, ki so bile del našega otroštva, sedanji generaciji otrok. Kot je bilo zanimi- Monografija o življenju slovenske mladine Celje, 5. februarja - Ksenija Lekic, Petra Tra-tnjek in Nuša Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Marjan Cugmas, raziskovalec in študent uporabne statistike, so pred tednom dni javnosti predstavili monografijo z naslovom Srečanje na spletu. Potrebe slovenske mladine in spletno svetovanje. Knjiga je nastala v okviru mladinskega preventivnega programa To sem jaz in mladinske spletne svetovalnice www. tosemjaz.net, ki s sedežem v Celju deluje že od leta 2001. Monografija razgrinja rezultate analize blizu 6000 spletnih vprašanj o dilemah odraščanja iz obdobja dveh let. »Teh zapisov starši ne najdejo pri generalnem čiščenju otrokove sobe,« so med drugim dejali avtorji. Blizu 34 tisoč vprašanj, 62 strokovnjakov Sicer pa se je z leti v spletni svetovalnici izoblikovala unikatna baza približno 34 tisoč vpra- setimi leti je učitelj v Velenju Fran Mlinšek ustanovil »šolsko narodno knjižnico«, ki je imela zbirko 445 knjig. Leta 1947 je bila ustanovljena Okrajna ljudska knjižnica v Šoštanju, leta 1962 pa sta bili v skladu s prvim zakonom o knjižničarstvu v Sloveniji ustanovljeni Knjižnica Šoštanj in Velenje, ki sta se leta 1970 združili. Prva znana statistika je za Ljudsko knjižnico Šoštanj in sega v leto 1910. Zbirka je štela 485 knjig, izposojenih jih je bilo 761. a vo spoznavati nove risanke, ki jih obožujejo sedanje generacije, ki jih me nismo poznale. Zato jih je bil za nas izziv postaviti na oder skozi ples. Projekt je bil zahteven tudi zato, ker je trenutno aktualnih ogromno odličnih risank, ki so podprte z dobro glasbo in krasnimi idejami. Trenutni vtisi takoj po koncu večera so zelo dobri, mislim, da nam je tudi ta produkcija uspela,« nam je povedala koreografinja Nina Mavec Krenker takoj po končanem večeru. Na odru je zaživelo 11 risank, ki so bile še toliko bolj zanimive, ker so se mentorice potrudile tudi s kostumi, ki so del vsake predstave. Večino kostumov so izdelale same, mali plesalci pa so bili v njih občudovanja vredni. Na odru je ta večer stalo kar 120 plesalk in plesalcev, v čarobni svet risank pa so jim pomagale vstopiti koreografinje Lucija Boruta, Polona Boruta, Dragica Mavec in Nina Mavec Krenker. a bš šanj o dilemah odraščanja, ki jih mladostnice in mladostniki posredujejo anonimno, javno, enostavno in brezplačno. Hitremu dostopu do strokovnega nasveta so leta 2012 dodali še sprotno in sistematično razvrščanje vsakega prispelega vprašanja. Kar 75 odstotkov spletnih vprašanj so postavila dekleta, približno 60 odstotkov sodelujočih je bilo starih od 14 do 17 let. a Tatjana Podgoršek Ponovno o dosegljivosti dežele Nije Aleš Ojsteršek Nedolgo nazaj, mogoče z nastopom zime, sem zaznal potrebo po informacijskem postu glede dnevnega dogajanja. Kot zagovorniku zmernosti tudi post ni bil popoln, nekaj iz tega toka »me je še vseeno našlo«. Cas spremljanja dnevno informativnih oddaj sem pomembno skrajšal, FB aplikacijo sem s telefona umaknil, dnevni tisk sem le še ošvrknil, tedenskega prav tako. Počutje nemira glede tega ali svet uhaja, seje izkazalo za ne povsem upravičeno. To je že kar zadoščalo, da nastopijo spremembe. Sčasoma je občutek nelagodja nadomestilo odličje novega ugodja; post, kot del človekovega naravnega reda iz časov, ko je bil tesneje povezan z zakoni narave, seje pokazal kot sprejemljiva metoda tudi v primeru iskanja informacijskega ravnovesja. Zdaj je bilo lažje slišati in videti tišje in manjše. V poslu je nastopilo več časa za tehtanje argumentov. Pokazalo se je, da bi post potrebovali tudi kolegi, zato je bilo treba opustiti pričakovanja, da bomo načrtovali in odločali pametneje. Uspešni pa so bili argumenti glede opozarjanja na nevarnosti in tveganja. Tu so mnogi zastrigli z ušesi in taktiko nameravam ohraniti. Doma pomembnih sprememb (na bolje) niso zaznali. Presežke sem (najverjetneje) pretežno investiral v sfere izven ... Hobiji, prosti čas in prijatelji so pridobili pomembne »deleže« s postom pridelanega. Izobraževanje prav tako. Dovolj je bilo miru za študij strategij, taktik, logike in novih znanj. Končno! Dobra znanka, ki dela z mladimi, nam vsa leta vestno dopoveduje, da naj vendarle prisluhnemo mlajšim; češ: »Ti nam imajo, kaj povedati«. Sporočila mladinskega polja so mi dobro znana, vendarle pa obstaja še notranje, še mlajše. In v mislih je imela te, odraščajoče mlade, osnovnošolce, razpravljavce in debaterje v raznih debatnih krožkih, otroških parlamentih ipd. Področja obravnav so nam brez izjem vsem domača in niso mogla ubežati v neznane sfere, njihova sklepanja in priporočila pa žal to so. Na tem mestu ne želim zahajati v podrobnosti in obremenjevati sporočilnosti. Preveč namigov nam mladi sporočajo v poročilih s svojih otroških parlamentov. Šolske torbe smo jim v tem času le še obtežili, čas za otroško igro pa odmerili še krajše. Za oboje niso prosili in oboje smo odrasli uspešno zagotovili. Ceprav ni res, da nismo poskusili. Neuspešni smo samo pri realizaciji (če že iščemo resnico in potrebujemo opomnik). Kot logični izhod se nam kaže sklep na argumentu absurda - ker smo iz sprememb na bolje vajeni učinkov na slabše, je zdaj potrebno nekaj sprememb na slabše. V duhu tega, da je vsako slabo za nekaj dobro in da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Nekaj Kantovih imperativov, nekaj Quentina Tarantina, nekaj Polentarske police in Drobtinic, Bulgakova, Prešerna, Kapitala. Alana Forda nisem omenil! Tok stvari bi nemudoma in gotovo bil drugačen. Na tem mestu seje mogoče vrniti na začetek in povzeti. Ni dovolj »poslušati«, niti ni dovolj »slišati«. Dovolj je, ko je naloga opravljena na način, kot je bila težava opredeljena. Pred vrati je nova vrsta razprav v otroških parlamentih. Kaj je pred vrati? Hvaležni za prireditev Za našo šolo je bilo povabilo, da pripravimo program na občinski prireditvi ob kulturnem prazniku, velik izziv in tudi čast. Učenci so se skupaj z mentorji navdušeno lotili projekta, s katerim je dihal ves CVIU. Zakaj? Zato, ker so predani delu ali pa jih ni. Ker so vedno znova očarani nad aplavzi, ki jih kot magnet držijo na odru, saj jim sporočajo, da so uspeli, da znajo, predvsem pa zmorejo. Ta zmorejo, skriva v sebi ure in ure vaj, ponavljanja, tudi solz, a vedno znova s hrepenenjem v srcu, da je kulturni hram odprt za vse . Veličina dogodka, ko smo s Prešernom na krilih domišljije potovali iz preteklosti v sedanjost, skriva v sebi mnogo ljudi, ki so nam pomagali, da so bili učenci lepo oblečeni, da smo jim lahko pričarali Prešernov čas. Tako sta nam, gospa Špela iz folklorne skupine z OŠ Gustava Šiliha in Maša Kolšek, posodili obleke, v čistilnici Marijane Polak pa so jih skrbno očistili. Glasbena šola, kjer je Andreja Mohorič skrbnica glasbil, nam je posodila violini, direktorica Muzeja Velenje, Mojca Ževart, pa je odobrila sposojo pripomočkov za uprizoritev Prešernovega ustvarjanja v sobi. Hvaležni smo tudi Karliju Čretniku, ki je s svojo igralsko tanko-čutnostjo svetoval pri izvedbi točke. Medsebojno sodelovanje je bogastvo in je dragocenost, ki želimo, da je opažena, zato vsem imenovanim iskrena hvala. a Mihaela Razboršek ■ Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 11 19. februarja 2015 "«WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Celjsko društvo novinarjev vodi Metka Pirc takrat, ko je treba stopiti v bran kakšnemu našemu kolegu, ki se mu v tem turbulentnem času dogajajo krivice, stopiti skupaj in ga podpreti. Soglasno smo podprli tudi delovni program, ki v veliki meri temelji na družabništvu, pripravili pa bomo tudi kakšno izobraževalno vsebino. Že zdaj pa napovedujemo izdajo Pipca, tradicionalnega šaljivega časopisa, ki bo izšel še pred prvomajskimi prazniki. a Mz Tako kot naredijo v ponovoletnih dneh v vseh društvih, smo tudi v celjskem društvu novinarjev opravili letni občni zbor, ki je bil tokrat tudi volilen. Za novo predsednico smo izvolili Metko Pirc, novinarko, ki je na »trgu«. Je svobodna novinarka, največ pa dela za Celjana in Večer. Izvoli smo tudi nov izvršni odbor, ki ga sestavljamo Miran Korošec, Brane Piano, Tatjana Cvirn, Simona Šolinič, Duška Lah, Damjana Stamejčič, Špela Kuralt, Franček Kramer, Violeta Einspieler in Mira Zako-šek. Do svojega dela smo bili precej kritični, saj nas je tok časa potegnil za sabo. Predvsem smo kritizirali našo neaktivnost, a dejstvo je, da znamo vsaj GLASBENE novice Z občnega zbora društva novinarjev, v katerega se povezujemo tudi Velenjčani Premiera videospota skupine Carpe diem Skupina Carpe diem je pretekli petek (6. februarja) v celjskem Ci-neplexu pripravila veliko promocijo videospota za pesem Original, ki govori o tem, da je pomembno biti izviren in zvest samemu sebi. Pesem je sicer del soundtracka slovenskega mladinskega filma Vloga za Emo. Videospot je režiral režiser filma Alen Pavšar. Ponosni, da so del filma z bogato sporočilno vrednostjo, so Carpediemovci z ustvarjalci filmskega projekta proslavili prejem zlate role, večer pa zaključili na after partiju, na kateri sta se jim na odru pridružila Maja Založnik in 6Pack Čukur s pevkama Hangover Ladies. Da glasba povezuje in navdihuje, so dokazali z nastopi v živo pred zvesto publiko. EightBomb s turneje z novim singlom Sound of Boogie Novo leto se je za skupino EightBomb začelo precej uspešno. V januarju so se odpravili na odlično obiskano turnejo po Italiji, Belgiji in na Nizozemskem. Nizozemska je rojstna država njihovega kitarista in avtorja Louwren-sa Jordaana - LoZa, ki sicer že več kot deset let živi v Sloveniji. EightBomb so na turneji posneli sedem novih skladb, in si- cer v Dordrechtu blizu Rotterda-ma, v domačem studiu producenta in bobnarja Marca Burgeija. Nove skladbe nadaljujejo tempo prejšnjega albuma, a predstavljajo korak naprej v glasbenem ustvarjanju skupine, pri čemer ohranjajo njen edinstven zvok. To je moč razbrati tudi iz novega singla Sound of Boogie. Točnega izida novega albuma zaenkrat še ni mogoče napovedati. Poleg studijskih skladb so na turneji posneli tudi kar nekaj koncertov, zato razmišljajo o izdaji koncertnega albuma, jeseni pa pripravljajo turnejo po Nemčiji. Predstavila prvenec Almanah Alma (Merklin) s prvencem Almanah prinaša prepotrebno osvežitev slovenske pop scene. Sveže iz- dani album mlade Prekmurke zajema iz bogate glasbene zgodovine. Začutimo lahko vplive legendarne Arethe Franklin in ostalih izvajalcev prvinskega soula, charlestona in značilnega zvoka slovitega pro-ducenta Phila Spectorja. Album se igrivo spogleduje s preteklostjo in kar prekipeva od pozitivne energije, navihanosti in nalezljivih melodij. Na albumu je enajst skladb, Alma pa je javnosti doslej predstavila dve - aktualno Pegasti milijonar ter skladbo Z mano greš. Večino skladb sta napisala Denis Horvat (glasba, aranžmaji) ter Matevž Ša-lehar - Hamo, svoje pa so dodali tudi Alma, Rok Vilčnik, Uroš Mer-klin in Nina Mavrin. Alma se z glasbo bolj resno ukvarja od svojega dvanajstega leta, ko jo je pod okrilje vzela priznana učiteljica petja Dada Kladnik. Širša javnost je Almo spoznala kot polfina-listko tv šova X-FACTOR (2012), ko je veljala za eno od favoritk za zmago. terem metaforično govori pesem, ni samo iztočnica za srečno ljubezen, ampak tudi označuje svetlo pot skupine, ki prav februarja praznuje svojo drugo obletnico delovanja. Četrt stoletja skupine Texas Škotska skupina Texas, ki je zaslovela z uspešnicami, kot sta I Don't Want a Lover in Summer Sun, praznuje četrt stoletja obstoja. Obletni- San Di Ego Slovenska hard rock skupina San Di Ego predstavlja live različico skladbe Sonce je tam, kjer si ti. Za skladbo, katere original se nahaja na njihovem prvencu San Di Ego, so posneli tudi videospot, ki ga po- co bodo praznovali z izdajo albuma Texas 25, ki bo nekakšna mešanica starih uspešnic, ki so jih posneli na novo, in novih skladb. Skupina je prvič zasedla vrhove glasbenih lestvic leta 1989 s skladbo I Don't Want a Lover, za najbolj plodovito obdobje pa se je izkazal čas med letoma 1997 in 2000 z al- svečajo nežnejšemu spolu. Posnetek ljubezenske skladbe je nastal na promocijskem večeru novembra lani v nabito polni Biljardni hiši v Ljubljani, kjer so fantje uradno predstavili svoj prvenec. Skladbo so v celoti odigrali v živo, produkcijo videospo-ta pa so tudi tokrat prepustili režiserju Juriju Girottu. Skupine San Di Ego smo sicer vajeni v bolj energičnih skladbah, a z balado niso izgubili svojega značaja. Ni skrivnost, da so najlepše ljubezenske balade prav delo hard rockerjev, kar San Di Ego brez dvoma so. Sonce, o ka- bumoma White on Blonde in The Hush. Oba sta se uvrstila na prvo mesto britanskih lestvic in med deset najboljših drugje po Evropi. Iz tega obdobja prihajajo singli Black Eyed Boy, Put Your Arms Around Me, Halo in Say What You Want. Skupina, ki je doslej prodala okoli 38 milijonov albumov, še ne razmišlja o koncu, saj 25 let ne ocenjujejo za tako dolgo dobo. Pred njimi so gotovo še leta uspešnega delovanja. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. OTO PESTNER & OLIVER DRAGOJEVIC - Verjemi v ljubezen 2. VLADO KRESLIN & ŠAJETA - Rulet 3. PEPEL IN KRI - Dan ljubezni Sobotni izbor pesmi tedna Radia Velenje, ki je potekal prav na Valentinovo, je postregel s tremi predlogi času primernih, ljubezenskih skladb. Med njimi ste največ glasov namenili čudoviti baladi Verjemi v ljubezen, ki sta jo skupaj zapela Oto Pestner in hrvaški glasbenik Oliver Dragojevič. Gre sicer za Dragojevičevo uspešnico, ki sta jo oba legendarna glasbenika posnela v slovenskem in hrvaškem jeziku. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. MJAVŠA - Naprej 2. ZGREŠENI PRIMERI - Podgane 3. D.A.Z. - Bodi moja kri 4. ALMA - Pegasti milijonar 5. KALAMARI - Za dvajset let 6. MI2 Strel v koleno 7. ALEX VOLASKO - V hiši večnih sanj 8. SELL OUT - Popoln dan 9. ROBERT JUKIČ & KRAMP - Trese se trese 10. STINO - Preklet www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NINA PUŠLAR Z dvema koncertoma v Štihovi dvorani je Nina Pušlar pričela obeleževati deseto obletnico svoje bogate glasbene kariere. V letu, v katerem zaznamuje prvo desetletnico, bo svoje privržence razveselila tudi z novim, že petim studijskim albumom, za katerega bo skladbe s svojo skupino kmalu začela snemati. GAL GJURIN Tik pred izidom je njegov projekt, ki ga je poimenoval Temna godba. Gre za jazzovsko obarvan album, s katerim se Gal vrača h glasbi iz 20-ih let prejšnjega stoletja, iz časa prohibicije v ZDA, a v moderni obliki. SANREMO Na 65. festivalu San Remo minulo soboto je slavil operni pop trio Il Volo s skladbo Grande amore pred Nekom in Maliko Ayane. Il Volo so si z zmago prislužili tudi vsto- pnico za nastop na letošnji Evroviziji na Dunaju. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV Društvo mrtvih pesnikov letos praznuje 25-letnico delovanja. Visoka obletnica je lep povod za izdajo dvojnega albuma največjih uspešnic. Preden pa bo skupina svoje privržence razveselila z novim albumom, jim pošilja svež singel Pleši z mano. SAŠA LENDERO & MIHA HERCOG Odločila sta se za iskanje poslovne priložnosti v tujini. Ker jima je blizu nemška pop glasba in šlager, sta našla založnika na Tirolskem, s katerim kot avtorja glasbe za nemško govoreča področja sodelujeta zadnjih nekaj mesecev. Glasbenika se sicer že lahko pohvalita z uspehi, obeta pa se jima celo sodelovanje z DJ Otzijem. radio 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 12 12 »»WAS 19. februarja 2015 t Na jazz koncertih v velenjskem Maxu je Drago Martin-šek, lokalni kulturni minister, reden gost. Tudi to, da je trenutno v stezniku in mu glavo drži pokonci nič prijetna opornica, mu ni preprečilo, da ne bi prišel poslušat domačina Jureta Pukla. Smo pa prvič na jazzu videli župana Bojana Kontiča in vodjo njegovega kabineta Sašo Sevčnikar, ki sta prišla poslušat Prešernovega nagrajenca. Očitno sta uživala in morda ni bilo zadnjič. Po položaju župana v stolu pa se nam zdi, da bi mu morali pripraviti drugačnega. Višjega ali globljega. Če ima človek dolge noge, se res težko »naštima«, sploh če je gneča. In tokrat je bila. « Predsednik velenjskih prostovoljnih gasilcev ima znan priimek. Privšek. Ne vemo, ali je Karli kaj v sorodu z znanim dirigentom in skladateljem, vemo pa, da zna »dirigirati« tudi on. Ko je treba organizirati gasilce, to vsekakor dokazuje. Tokrat smo ga ujeli z njegovim ansamblom v ozadju. Z'ene šoštanjskega župana Marjane Menih brez moža ob njej ni videti prav pogosto. Na kakšni prireditvi pa sploh ne. Če gre za tako veliko, kot je tista, ki Šoštanj povzdigne na raven Evrope, pa sploh ni logično, da ga ni zraven. Kje je? »Oh, on vsako stvar vzame tako zares. Preveč zares. Malo prej je zvedel, da so na Pristavi ustanovili gasilsko društvo. Nimajo pa gasilskega doma. Pustil je vse, odložil vse protokolarne obveznosti in odhitel na Pristavo, da najde primerno lokacijo.« ZANIMIVOSTI Pes lahko razbere človekovo razpoloženje Raziskava biologov je pokazala, da se lahko pes nauči razbrati človekovo razpoloženje; torej ve, kdaj ste jezni, in tudi, kdaj ste veseli. Skupina raziskovalcev je enajst psov naučila razlikovati jezen človeški obraz od srečnega. Med študijo so psom kazali bodisi zgornjo bodisi spodnjo polovico človekovega obraza v različnih čustvenih stanjih. Tisti psi, ki so bili nagrajeni za pravi izbor srečnega obraza, so se hitreje naučili razlikovati čustveno stanje ljudi na fotografijah kot tisti, ki so bili nagrajeni za pre-poznavo jeznega obraza. Raziskovalci so na osnovi te raziskave in nekaj ostalih iz preteklosti prepričani, da so psi sposobni razlikovati med človekovimi izrazi. »Vsaj nekateri psi lahko ugoto- vijo razliko med srečnim in jeznim obrazom,« je povedal avtor študije Corsin Müller. Tisoč kun kazni zaradi objave na Facebooku Hrvat Stjepan Pavlekovic je lani na svojem profilu na Faceboo- ku objavil podobo Popaja, ki stoji pred steblom marihuane; na roko znanega risanega lika je namesto sidra narisal list marihuane, iz Po-pajeve pipe pa se je na ilustraciji ka- dil zelen dim. Kot je pojasnil avtor, se je za objavo ilustracije odločil, medtem ko je na Hrvaškem potekala razprava o uporabi kanabisa v medicinske namene. A njegovo dejanje je pristalo na sodišču. Tam niso sprejeli Pa-vlekovicevega opravičila, da se je samo šalil in da ni vedel, da gre za kaznivo dejanje - sodnik za prekrške je ocenil, da gre za oglaševanje prepovedanih drog, in je 48-letnika kaznoval s tisoč kunami kazni. »Ni mi jasno, kako lahko hrvaška televizija predvaja dokumentarni film, v katerem kadijo marihuano, jaz pa ne smem objaviti šale s Popajem,« je dejal Stjepan. Ob tem je napovedal pritožbo, češ da sodni izvedenec ni potrdil, da gre za kanabis, temveč je policija ugotovila le, da gre za rastlino, ki je podobna kanabisu. Pametni inzulin kaže obetavne rezultate Biokemiki iz ZDA so sporočili, da je eksperimentalni t. i. pametni inzulin, ki deluje 14 ur, pokazal obetavne rezultate pri poskusih na miših, tako da bi ga lahko na ljudeh, ki imajo diabetes tipa 1, preizkusili v dveh letih. Gre za zdravilo, ki se ob dvigu sladkorja v krvi samoaktivira, rezultati testov na miših z obliko diabetesa tipa 1 pa so pokazali, da je lahko ena injekcija z eksperimentalnim zdravilom »večkrat in avtomatično znižala ravni sladkorja, potem ko so miši hranili s količino sladkorja, primerljivo s tisto, ki bi jo zaužile ob obroku«. Zdravilo se od drugih t. i. pametnih inzulinov, ki so trenutno v razvoju, razlikuje v tem, da uporablja zaporo iz beljakovin, torej gel oziroma ovoj, ki zadržuje inzulin, ko je raven sladkorja nizka. Rodila se je noseča Na Kitajskem v Hongkongu se je nedavno rodila deklica, ki je v svoji nerazviti maternici že nosila dva fetusa. Primer je šokiral zdravstveno stroko po vsem svetu - nihče ne ve, kako točno se je ta nenavadna nosečnost zgodila, Svetovna zdra- vstvena organizacija pa jo je označila za vrsto raka. Novorojenko so tri tedne po rojstvu operirali in oba fetusa uspešno odstranili, bolnišnica, ki je opravila poseg, pa primera ni želela komentirati. Nova vrsta orhideje Britanski botaniki so minuli teden v Londonu predstavili novo vrsto orhideje, ki so jo odkrili v gorah na Kambodži. Da gre za novo vrsto, so ugotovili šele decembra lani, ko je začela v rastlinjaku v Londonu cveteti. Njen okoli centimeter velik cvet je rdečkaste barve, od ostalih vrst orhidej pa se loči tako, da ima na cvetu bradavice - te na cvetovih sicer niso značilnost orhidej. Botaniki nove vrste še niso poimenovali, so jo pa uvrstili v družino orhidej porpax. frkanje » Levo & desno « Oživitev jezer šaleška jezera naj bi še bolj oživili. Za zdaj le dve, Šoštanjsko jezero je namreč še preveč »živo«. Dobra kamuflaža Letos je pustna sobota »padla« na valentinovo. Za nekatere nestanovitne je bila to možnost za dobro kamuflažo. Gneča pred vrati Pred mnogimi našimi vrati je še vedno gneča. Nanje trka revščina, pred vrati je še vedno gripa, pred vrati so nove podražitve. Pa novi davki ... Ko bi le res lahko vse to kar pustili pred vrati. Iz prve roke Pred dnevi so tudi letos dobili po šolah mladi informacije o možnosti šolanja iz prve roke. Upajmo, da bo tudi podjetjem po končanju šolanja šlo zaposlovanje tako dobro od rok. Po naravni poti Ne le voda, zadnji čas tudi vse več mleka teče po naravni poti. Iz Zgornje Savinjske doline proti Spodnji. V Mlekarno v Arji vasi. Na katerem tiru Mnogi si še zdaj niso povsem na jasnem, na katerem tiru smo pri gradnji drugega primorskega železniškega tira. Upamo lahko le, da ne bomo ostali na evropskem stranskem tiru. Drug obraz Vse se ponavlja: tudi letos je bila za pusta priložnost, da smo si lahko nadeli drug obraz. Vsem jih ni bilo treba - kažejo jih tudi ostale dneve. Še kar na črno? Če upoštevamo zanimanje za nakup vrednotnic, je (bilo) pri nas le malo dela na črno. A resnica je vendarle verjetno bolj črna. Več in manj Že res, da je pri nas vse več pisateljev, a menda ni strahu, da bi jih bilo več kot bralcev. Čeprav po nekaterih knjigah res segajo le redki. Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 13 19. februarja 2015 ""WAS REPORTAŽA 13 y 62. Pust Šoštanjski dobro odganjal zimo Obiskovalci so bili navdušeni Milena Krstič - Planine Šoštanj, 14. februarja - Pust Šoštanjski in Šoštanj kot mednarodno karnevalsko mesto sta letos poskrbela, da lahko o 62. pustnem karnevalu v soboto govorimo o več presežkih. Organizacija je bila takšna, kot si jo je samo želeti, sprevod je potekal gladko, sodelujoče maske, slovenske in mednarodne, so bile dodelane, lokalne so bile take, kot se od njih pričakuje, karneval pa je v mesto pritegnil množice. Lokalne skupine so obdelale tisto, kar se ne bi smelo zgoditi, pa se je, kar se ni, pa bi se lahko, in kar se je, pa bi se lahko tudi ne ... Glave sicer niso letele, kot je Pust Šoštanjski napovedal, je pa v krožišče pred TEŠ posedel odstavljene direktorje elektrarne: Uroša, Simona, Franca, Petra. Slednji je Pustu kasneje poslal sporočilo »Lep pozdrav iz krožišča«, prvi pa »Kaj ste se le matrali, poklicali bi, pa bi sam prišel sedet.« Ti so sedeli, ni pa sedel Pihalni orkester Zarja in tudi Stanči ni skoraj niti za trenutek nehal vihteti zastave. Peter Klepetec in Diksi Po- ski, Ptujska gospoda ... Tudi tokrat pa je bil karneval bogato mednarodno obarvan, sodelovale so skupine iz Hrvaške (Zasadbereg), Srbi- je (Šabac, Vrnjačka Banja, Novi Sad, Niš, Banje Koviljače, Kruševac), Makedonije (Strumica), Belgije (Liessge) in Bolgarije (Pernik). Pust Šoštanjski je dobro preganjal zimo. Če ima to, da delaš dobro, še kakšno veljavo, je z njo konec. Odstavljeni direktorji TEŠ-a čakajo novo priložnost? ksi sta si upala biti na tribuni glasna, čeprav sta zrla v oči lokalnim politikom in mednarodnim F.E.C.C.veljakom, Koši Šoštanjski so regljali, da bolj ne bi mogli, Tresimirji pa so bili videti nekako vdani v usodo ... Pristava je predstavila novoustanovljeno gasilsko društvo s celotnim voznim parkom. Ker svojega gasilskega doma (še) nima, bodo za zdaj prihajali na dom. Čisto ta pravi aktualni župan Šoštanja jim je ključe novega Maškarada, kakršne doslej še ni bilo Šoštanj, 14. februarja - Športna dvorana v Šoštanju je na pustno soboto pokala po šivih. Dobesedno. Od 21. ure naprej je bila gneča v dvorani takšna, kakršne doslej še ni bilo na nobeni maškaradi, pa imajo tudi te v mestu dolgo tradicijo. Kaj je pritegnilo? Dobra zabava, ki so jo obljubili nastopajoči, huda potreba po smehu v teh čudnih časih ali bogat nagradni sklad? Organizatorji so med kar 19 skupinskih mask razdelili nagrade. Najboljšim in najbolj originalnim denarne. Maškarada je v športno dvorano pritegnila množico. (foto: Jani Napotnik) i i t iftjkariu Lluh ■ C[ ml 1 t . T. ID 2S2J pffljj Si J^M l J ..dfewH ■ Otroška maškarada je vendarle bila Šmartno ob Paki, 15. februarja - Čeprav je še teden dni pred minulo pustno nedeljo kazalo, da v občini Šmartno ob Paki ne bo tradicionalne otroške pustne maškarade, se to - na veselje nekaterih otrok in njihovih staršev - ni zgodilo. »Stanje v blagajni nam česa takega ni dopuščalo,« nam je povedala predsednica Društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki Jožica Malus (or-ganizatorica prireditve) in nadaljevala: »Težave smo imeli tudi z ani-matorkami. Ob sodelovanju z lokalno skupnostjo ter dobro voljo nekaterih članic smo uspele in poskrbele za nekaj pustnega razpoloženja v okolju.« V dvorani šmarškega kulturnega doma se je kljub lepemu vremenu, obilju dogodkov v okolici zbralo sicer manj »malih in velikih« ma-škar kot običajno, a so se te toliko bolj zabavale. ■ Tp Kurenti tudi v Velenju V Šaleški dolini in tudi širši okolici že več let zapored preganjajo zimo kurenti, ki pa ne prihajajo s Ptujskega polja, temveč imajo svojo domovinsko pravico v Velenju. Tu so leta 2000 ustanovili društvo kurentov in ga poimenovali KUD Kurent 2000, njihova dejavnost pa je ohranjaje starih šeg in navad. Ob koncu minulega tedna so obiskali več velenjskih krajevnih skupnosti, poleg tega pa se udeležujejo pustovanj in karnevalov, ki jih pripravljajo v Šaleški in Savinjski dolini ter drugje. „Danes šteje naša skupina 23 članov in se še vedno povečuje. V skupini imamo tudi po dva pokača in hudiča," je povedal vodja KUD Kurent 2000 Brane Fakin. a Hinko Jerčič i KUD Kurent 2000je zimo preganjal tudi z vseh kotičkov v krajevni skupnosti Podkraj ^U pri Velenju. Vodja KUD Kurent 2000 Brane Fakin Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE "^AS 19. februarja 2015 Na Konovem so se mastili s klobasami Ob kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - pripravijo na Konovem Trije Kralji Konovo, skupaj z drugimi društvi, kulturno prireditev s pogostitvijo darov, ki so jih prejeli ob koledovanju. In tudi letos je bilo tako. Predsednik sekcije Trije Kralji Konovo Zvone Lah je povedal, da se je krajevni skupnosti Konovo kraljevsko petje začelo leta 1978., in je obljubil, da se bo nadaljevalo! Vsem skupaj je uspela lepa prireditev za krajane, ki so jo na pustno soboto popestrili kurenti s Ko-novega. a ms Na Konovem znajo stopiti skupaj in poskrbeti za dobro razpoloženje. Iz zaprašene skrinje V kulturnem društvu Škale aktivno deluje več sekcij, zato se trudi pripraviti kar največ kakovostnih in raznolikih kulturnih prireditev, saj kultura je nekaj, kar ostaja, narod brez kulture pa je reven narod. To je le nekaj besed iz njihovega predstavitvenega programa. Svoji usmeritvi ostajajo zvesti tudi v tem letu. Za njimi je že prva prireditev, ki je navdušila krajane. Naslovili so jo Iz zaprašene skrinje, pripravili pa so v čast kulturnega praznika in v spomin na 166. obletnici smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Pozornost so namenili ljudskemu izročilu. Kot rdeča nit so se prepletale ljudske pesmi domačega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Jerice Žgeč. Karmen Hudournik, Peter Iršič, Eva Kumer in Elica Rednak so brali odlomke iz zbornika Škalske zgodbe, ki jih je pred tremi leti izdalo društvo Revivas. Edo Hudournik je v stari škalščini ('školščini') povedal zgodbo o par-keljcih ('parklcih') in s tem seveda na najbolj izviren način predstavil zlasti mladim udeležencem proslave, kako so včasih govorili v kraju. Z lastnimi skladbami so prireditev popestrili tudi 'Konovski štrajhar-ji' in citrarki Anica Sešel ter Jožica Knaser iz Velenja. 'Zaprašene' dogodke pa je z razstavo starih predmetov (voščilnic, likalnikov, Cicibanov, zvoncev, peresnic, vžigalic ... ) obudil prav tako krajan Stane Vovk. Kot drugod tudi v tej krajevni skupnosti večje prireditve ni brez osrednjega govora. O pomenu Prešernovega dne in bogatih dosežkih v kulturi v občini je spregovoril dolgoletni kulturni delavec v občini Karel Drago Seme. a vos Mnenja in odmevi Smrtni ples belega laboda Mnogi prebivalci Šaleške doline in okolice dnevno uživamo v svojih rekreativnih dejavnostih okoli Škal-skega jezera. Za posebno dobro počutje poskrbijo številne vodne ptice, ki se šopirijo na vodni gladini in na obali. Ljudje si nabiramo novih moči in energije za nadaljnje življenje. Očitno pa ob tem popolnoma ignoriramo obraten življenjski proces našega živalskega sopotnika - kralja jezera, belega laboda. Že pred nekaj meseci smo opazili belega laboda z zlomljeno perutjo. Naključni mimoidoči smo se ustavljali in modrovali, kaj bi se mu utegnilo zgoditi. Mnogi so menili, da ga je poškodoval večji pes. Spraševali smo se, kako mu lahko pomagamo. Naj mu prinašamo hrano ali naj sledimo navodilom na razglasnih tablah. Nekateri so vedeli povedati, da bo labod prepeljan na živalsko kliniko, kjer ga bodo oskrbeli in pozdravili. Po tem je poškodovani labod za nekaj dni izginil. Sprehajalci smo si oddahnili, saj smo bili prepričani, da je v dobrih rokah strokovno usposobljenih doktorjev veterine. Žal se to ni zgodilo. Po besedah enega od poklicnih ribičev, ki naj bi skrbeli za vodne ptice v jezeru, je poklicani veterinar najprej vprašal, kdo bo plačal zdravljenje, in ker na to vprašanje ni dobil odgovora, je prekinil nadaljnji telefonski pogovor. 9. februarja, le dan po našem kulturnem prazniku, smo belega laboda našli mrtvega nedaleč od lesenega mostička na zadnji strani jezera. Sprašujem se, kakšna družba smo? Kitimo se z zmagami in uspehi, na vsakdanji preizkušnji pa ne opravimo niti osnovnega izpita iz človeške morale, etike v odnosu do nemočne in poškodovane živali. Dovolimo, da beli labod, ki nas navdaja s tolikšnim veseljem ob pogledu na njegovo veličino, nemočno shira in umre dobesedno pred našimi očmi. Namen mojega pisanja ni iskati krivce za to tragedijo. Zavedam se, da bi lahko tudi sama kaj spremenila, če bi vedela, kako. Namen mojega pisanja je le spodbuditi soljudi, da tudi vi opišete vaš pogled na ta žalostni dogodek. Od medijev in strokovnih služb pa pričakujem, da nas občane bolje poučijo o ravnanju v takšnih situacijah, ki se nikakor ne bi smele ponoviti. Ples belega laboda naj bo ples v življenje in ne v smrt. a Martina de Costa Druženje na snegu Luče, 7. februarja - Člani sosednjih in prijateljskih društev ŠKD Mačji kamen in TD Skorno smo prejšnjo soboto organizirali skupno smučanje in tekmovanje v veleslalomu na smučišču v Lučah. Obe društvi, ki sicer delujeta v isti krajevni skupnosti Skorno - Florjan, zadnja leta pogosto pripravljata skupna druženja oziroma tekmovanja. Eno takšnih je bilo tudi tokratno smučanje, ki je imelo nekaj tekmovalnega pridiha na smučišču, ki ga domačini v Lučah imenujejo tudi Madona di Puri. Tekmovalo je več kot trideset tekmovalcev v otroški, moški in ženski konkurenci, nekaj pa je bilo tudi navijačev. Medalje za najhitrejše so bile v duhu dobrososedskih odnosov dokaj enakomerno razdeljene med člane obeh društev. Pokale za najhitrejše pa so prejeli Rok Juvan, Tina Zager, Edi Trap in Slavko Golob, vsak v svoji starostni kategoriji. Ker je bil Edi Trap letos že tretje le- to zapored absolutno najhitrejši, je pokal prevzel v trajno last. Ne glede na izmerjene čase na progi pa smo bili enotnega mnenja, da smo zmagovalci postali vsi, ki smo ta prekrasen zimski dan preživeli na snegu v objemu Savinjskih Alp in ob skupnem druženju članov in članic Športno-kulturnega društva Mačji kamen, Florjan in Turističnega društva Skorno. a Aleš Juvan, foto: Maja Lesjak Po uživanju na snegu je nastala še skupna fotografija. Zanimivi skoki v Skornem V nedeljo, 8. februarja, je športna sekcija TD Skorno organizirala tekmovanje v smučarskih skokih s klasičnimi smučmi. Tekmovanja se je udeležilo 37 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer mladinci, člani in veterani. Med mladinci je slavil Urban Ocepek, med člani je bil tudi letos prepričljivo najboljši Boštjan Oblak, pri veteranih pa je pokal najvišje dvignil David Drev. Organizirani sta bili tudi dve posebni kategoriji, in sicer kategorija za najdaljši in najatraktivnejši skok. Medalja za najdaljši skok, ki je meril 18,5 m, je pripadla Urbanu Ocepku. Priznanja in nagrade so podeljevali predsednik smučarsko skakalnega kluba Velenje Bogdan Plaznik predsednik KS Skorno-Floijan Matic Mežnar in župan Občine Šoštanj Darko Me- nih. Kljub mrazu in vetru se je tekmovanja udeležilo veliko navijačev, ki so ob toplih prigrizkih in pijači glasno spodbujali svoje tekmovalce. Športna sekcija upa, da jim bo vreme naklonjeno tudi naslednje leto, in se že veseli priprave četrtega tekmovanja v skokih s klasičnimi smučmi. a Jasmina Stropnik S poletom v vesolje odgnali zimo Na pustno soboto, 14. februarja, je v Klubu eMCe Plac potekalo vesoljsko obarvano pustovanje študentov Šaleške doline. Organizatorji, člani Šaleškega študentskega kluba, smo kraj dogodka spremenili v vesoljsko ladjo, katere komandna kabina je bil oder samega kluba. Tam sta poveljevala DJ-a Obi-Wan in Vader, ki sta z odličnim glasbenim izborom številne obiskovalce zabavala od samega začetka, pa vse do pete ure zjutraj. Na višku večera, ko je plesišče eMCe Placa pokalo po šivih, pa so bile seveda podeljene nagrade za najboljše maske. Maske so bile zelo izvirne Predsednik Šaleškega študentskega kluba Janž Krofi je bil nad dogodkom zelo navdušen. »Zdi se mi, da je bilo letošnje pustovanje zelo uspešno. Zelo sem zadovoljen s številom obiskovalcev in njihovo izvirnostjo mask. Mislim, da smo znova dokazali, da se znamo mladi tradicionalno zabavati in da za to ne potrebujemo alkohola.« Pestro je bilo tudi čez teden Vojakom, super herojem in risanim likom je sobotno potovanje v vesolje zagotovo ostalo v lepem spominu. Do torka smo se poslovili in se prelevili nazaj v študente in dijake Šaleške doline, ki jim je dijaška sekcija Šaleškega študentskega kluba čez teden pripravila prijeten program med dijaškimi počitnicami in zadnjimi izdihljaji študentskega izpitnega obdobja. V ponedeljek se je eMCe Plac iz vesoljske ladje spremenil v azijsko državo, kjer je bilo možno poskusiti tradicionalne azijske kulinarične speciali-tete in prisluhniti potopisnemu predavanju študenta kitajščine - Lenartu Žubru. V torek so študentje velenjskih fakultet, ki so iz strogo opravičljivih razlogov zamudili sobotno pustovanje, imeli popravni izpit, saj se je na pustni torek v eMCe Placu zopet plesalo do jutranjih ur. Po napornem torku smo se včeraj, v sredo, poklonili enemu največjih režiserjev našega časa- Quentinu Tarantinu. Danes zvečer pa se nam lahko pridružite, ko bomo v eMCe Placu ustvarjali na delavnicah z Uršo Mazej, ki je med drugim ustvarila tudi vesoljsko ladjo, v kateri smo v soboto pustovali. Vabljeni ste tudi jutri, v petek, 20. februarja, ko se nam bodo v eMCe Placu predstavile mlade neuveljavljene glasbene skupine iz vse Slovenije. Potekal bo namreč natečaj Botečaj. V nedeljo, 22. februarja, pa lahko preizkusite svoje znanje taroka na 5. Tarok turnirju eMCe Plac lige. a Vid Hrovat Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Bodoni Stari trg 26 3320 Velenje TeL.: 03/897-49-80 Delovni čas: GSM: 041/728-017 pon - pet 9h-17h e-mail: bodoni@siol.net sobota 9K-12h Vabljeni v prenovljen salon! SALON ZAVES IN SENČIL KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN, s. p. Salek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure DO KONCA FEBRUARJA Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnosestvo-podpecan.si 15% POPUST NA VSE STORITVE Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 15 19. februarja 2015 VI PIŠETE 15 Kajuhov pohod na Ostrico Okrogle obletnice, ki jih zaznamujemo v preteklem in letošnjem letu, nas spominjajo na najtežja obdobja v slovenski zgodovini. Zaznamovali smo krute dogodke druge svetovne vojne, trpljenje naših ljudi v koncentracijskih taboriščih, obletnico pohoda XIV. divizije in z njo tudi 70. obletnico smrti vodje njene kulturniške skupine, poeta Karla Destovnika -Kajuha. Obujanje teh dogodkov ni pomembno samo kot priznanje udeležencem in žrtvam NOB, temveč kot zavedanje, kako veliki vrednoti sta mir in svoboda. Del slavne poti, ki jo je prehodil naš največji partizanski poet Karel Destovnik - Kajuh skupno s sobor-ci, je potekala v mrzli zimi tudi preko idilične doline Daje do Ostrice, Paškega Kozjaka, Pake ... Ta del poti je že enajstič prehodila skupina, tokrat 43 udeležencev, v soboto, 14. februarja letos. Pobudnik in organizator je vsa leta Oto Gradišnik ob pomoči svoje soproge in prijateljev. V okolju Ostrice, ki je ob vsakem letnem času neokrnjena in lepa, vzbudi pozornost »Kajuhov gaj«, lično izdelan kotiček z lesenim objektom ob robu gozda, ovenčan z umetelno izdelanimi lesorezi poetu v čast. To so ročna dela Ota Gradišnika, ki pokloni spominske lesene obeske s trobojnico tudi vsem udeležencem. Pot po zasneženi strmini ni bila prenaporna. V kulturnem programu smo z zanimanjem prisluhnili Matjažu Klemenčiču, ki je namenil nekaj misli XIV. diviziji in osebnim srečanjem z nekdanjimi komandanti Vladom Mišico - Mihom, Ivanom Kovačičem - Efenko, Da-kijem in drugimi. Šaleški kulturnik Drago Seme je recitiral nekaj Ka-juhovih pesmi, štirje člani Rudarskega okteta pa so s harmonikarjem Francem Žerdonerjem popestrili program. Kultura je ogledalo vsakega naroda, in ker se na vseh področjih srečujemo z ostrimi rezi sredstev, vseeno sedanji čas ni primeren le za branje pravljic. Po stihih In če poet Kajuh tedaj bi vedel, kam slovenski narod bo zabredel, gotovo bi hotel še enkrat živeti, pohlep in napuh že v kali zatreti. O domovina, kje cvetje slovenskih sinov, ki ugnal bo požrešnost tajkunskih volkov naj že rod slovenski se predrami, več ne trpi po njih petami. smo nadaljevali druženje pri prijaznem osebju Planinskega doma na Paškem Kozjaku in si obljubili, da se dobimo ob letu osorej. ■ Mi Prvo tekmovalno smučanje po starem Planinsko društvo Gornji Grad in sekcija smučanja po starem »Pod-meninski Gadje« sta v soboto, 14. februarja, priredili prvo valentinovo srečanje smučarjev s starodob-no opremo. Na travniku ob Bočnici se ga je udeležilo okoli 45 smučark in smučarjev v starosti od 7 (Ožbej Rezoničnik iz Bočne) do 77 let (Ernest Bizjak iz Bovca) iz osmih slovenskih krajev. V slikovitih vožnjah po »oldtimer« progi »Na V'bi« (v domačem narečju) ter v atraktivnih smučarskih skokih so prikazali tu- di več kot stoletje staro smučarsko opremo z Gorenjske, Notranjske in Štajerske ter smučarska oblačila iz tistih časov in njihovo uporabo. Ob duhovitem vodenju prireditve v zadrečkem narečju je Nejc Slapnik z dodano vrednostjo starih smučarskih šeg začinil vzdušje med več sto gledalci s slikovitimi vožnjami in višjih kot doaljših skokov. Videli smo krplje za hojo po celcu, bloške smuči, lok smučke in predhodne modele alpskih smuči s »pa-tentaricami« ter »kandahar« vezmi. Lepo je bilo videti dekleta in ženske »oldtimerice« v smučarski opravi v krilih do gležnjev, pri katerih so se včasih pod koleni posvetile »unter-ce« in čipkaste »gate«. Dih je zastajal na »skočniku« pri skokih v daljino; nekateri so skočili skoraj več v višino kot v daljavo, posebnost pa je bilo merjenje v vlcerskih merah »cepinih« (dolžina lesenega ročaja vlcerskega cepina, okrog enega metra). Najdaljši skok je izvedel Jure Šmigovc iz Mozirja (Veseli Savinj-čani), kar 11 cepinov, najkrajšega okrog pol cepina pa babica 7-letne-ga Ožbeja Minka Rezoničnik, ki jo je ta preskočil za cel cepin(!), oba reprezentanta Podmeninskih gadov. Da so zmagali 'itak vsi', da so se nato še na moč zabavali ob zimski muziki ansambla Golte, je pa že druga zgodba. a JM Minka Rezoničnik, žena, mama in babica sedemčlanske družine (vsi na starodobnih smučeh in v enotnih štrikanih puloverjih ter kapah, duša Podmeninskih Gadov: »Kaj naj povem, mi se zares gremo tole starodavno smučarijo na polno, vsa družina je na lesenih, na roke delanih smučkah, tudi že naš najmlajši dveinpolletni Vid! Mož Franc je glavni serviser in opremljevalec starih dilc. Četudi ne manjka dela ob takšnih podvigih, kot je bilo letošnje prvo vseslovensko srečanje in razkazovanje stare opreme, je občutek zares izjemen. Tako ostajamo stari po smučariji in mladi v srcih!« Uspešno tekmovanje in druženje 16. Menihov memorial -spominski turnir v namiznem tenisu v Topolšici Namiznoteniški klub SPIN Šoštanj je v soboto, 7. februarja, dan pred kulturnim praznikom, priredil srečanje mladih in starejših igralcev, ljubiteljev namiznega tenisa. Zbralo se je 55 igralcev. Žal se je ta dan vreme obnašalo »nekulturno«. Tako so zaradi slabega vremena v zadnjem trenutku udeležbo odpovedali Madžari, pa tudi naši Primorci. Turnirja so se udeležili tudi najožji družinski člani pokojnega Bogdana Meniha, odprl pa ga je župan Občine Šoštanj Darko Menih. Župan se je moral nato za zeleno mizo pomeriti z legendo namiznega tenisa Tonetom Lebrom. Rezultat dvoboja ni zabeležen. V nadaljevanju je poleg predsednice kluba vse prisotne nagovorila Urška Menih Dokl in se zahvalila organizatorju za skrb in izvedbo turnir- ja, s katerim člani in članice NTK Spin Šoštanj ohranjajo spomin na njenega očeta. Rekreativci so se nato pomerili v štirih moških starostnih kategorijah, rekreativke v svoji kategoriji in dvojice v enotni skupini. Kot vedno so bili najboljši nagrajeni s pokali in medaljami. Za nameček je predsednica NTK SPIN Šoštanj Mir-jana Ramšak razdelila med navzoče »cel knapo-vski hunt« praktičnih daril, ki so jih prispevali sponzorji. Na koncu je povabila vse navzoče na turnir naslednje leto. Vsi smo si to zapomnili in tiho sklenili »nasvidenje v naslednji namiznote-niški vojni.« a NK Spin Kegljanje Derbi pripadel domačim Po tednu dni se je nadaljevalo državno prvenstvo v kegljanju. Šošta-njčane je v 14. krogu čakalo gostovanje v Litiji, kjer jih je pričakovala trenutno drugo uvrščena ekipa Litija 2001. To srečanje je veljalo za derbi kroga. Po prikazani igri obeh ekip lahko rečemo, da je bila napoved pravilna. Domača ekipa je sicer veljala za favorita, vendar se gostje niso strinjali s to napovedjo. V Litijo so pripotovali z namenom, da čim dražje prodajo svoje ime. To, kar so gledalci videli na kegljišču, bi marsikje rekli, da gledajo dramo za infarkt. Že v igri prvega para se je videlo, da bo srečanje izredno napeto do zadnjega lučaja. Prav to se je tudi zgodilo. Domačini se nikakor niso mogli otresti gostov, ki so to pot prikazali izredno igro na čiščenje, kar jih je držalo v stiku z domačini. Po igri prvega para je bilo 1 : Nogomet Kalijo se mladi Rudarji V soboto, 7. februarja, se je mlajša selekcija nogometne šole NK Rudar (U6) pod vodstvom trener- 1, prednost 39 kegljev pa je bila na strani domačinov. Igra drugega para ni prinesla bistvene razlike, saj so si tudi v tej igri igralci razdelili točki, razlika pa je bila nekoliko manjša. Kot že nekolikokrat je o zmagovalcu derbija moral odločati zadnji par tekmovalcev. Šoštanjčana sta začela izredno dobro, razliko zmanjšala le na 9 kegljev. Ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo nerešeno, sta domačina zopet povedla za več kegljev in razliko do konca srečanja še povečevala. Tudi ta igra se je sicer končala z delitvijo točk, kar je pomenilo 3 : 3, toda prednost kegljev je bila na domači strani, kar jim je prineslo še dve dodatni točki in zmago s 5 : 3. Kljub porazu Šo-štanjčani ostajajo v boju za vrh razpredelnice. Štiri kroge pred koncem zaostajajo le za tri točke. Nove točke pa si bodo morali priboriti že v soboto, ko se bodo na domačih stezah pomerili s trenutno predzadnjo ekipo Impola. Srečanje se bo začelo ob 14. uri, igralci pa pričakujejo, da jih bodo s športnim navijanjem podprli njihovi navijači. ja Primoža Presečnika s kar dvema ekipama udeležila turnirja v Športnem centru Marinka Galiča v Mariboru. Med desetimi sodelujočimi ekipami iz vse Slovenije sta se obe velenjski ekipi uvrstili v polfinale in dosegli 3. in 4. mesto na turnirju. a Lucija Andric Skoki Vid Vrhovnik do točk v Alpskem pokalu Od petka, 13., do nedelje, 15. februarja, je v Kranju (skoki) in na Pokljuki (tekaški del) potekalo tekmovanje v Alpskem pokalu, v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. V nordijski kombinaciji sta naš klub zastopala Vid Vrhovnik in Gašper Brecl. Na sobotno tekmi na 10 km je Vid končal na 27. mestu, Gašper Brecl pa na 47. mestu. V nedeljo, pa so tekli na 5 km, Vid je pritekel na 25. mesto, Gašper pa na 42. mesto. V Kranju so tekmovali tudi v smučarskih skokih za točke v Alpskem pokalu. Matevž Samec je tako na sobotni, kot na nedeljski tekmi skočil na 59. mesto. Rok Jelen tretji na tekmi za Pokal Cockta Deklice do 15 let ter dečki do 14 in 15 let so se v nedeljo, 15. februarja, zbrali na tekmi za Pokal Cockta v Šmartnem na Pohorju. Pri dečkih do 15 let se je Rok Jelen zavihtel na odlično 3. mesto, Ožbej Jelen je bil tokrat na 9. mestu, Denis Pikelj pa na 14. mestu. Pri dečkih do 14 let je bil Jan Bombek na 8. mestu, Jerneja Brecl pa je pri deklicah do 15 let zasedla 6. mesto. a Niso segli v vrh Mostec - 7. februarja je potekalo državno prvenstvo za dečke do 11 let, dečke do 10 let, deklice do 11 let in ekipno do 11 let. Skakali so na skakalnici HS 23. Tekmovalo je 78 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 slovenskih klubov. Smučarsko skakalni klub Velenje so zastopali štirje tekmovalci in ena tekmovalka. Pri dečkih do 11 let je bil 18. Gal Žilavec, na 20. mesto se je uvrstil Miha Jevšenak. Med dečki do 10 let se je Patrik Hla-din uvrstil na 9. mesto, Žiga Gajster, najmlajši na tekmi, pa je končal na 30. mestu. Pri deklicah do 11 let je tekmovalo 21 tekmovalk. Kaja Toplak se je uvrstila na 10. mesto. V ekipi so za SSK Velenje skakali Miha Jevšenak, Kaja Toplak, Patrik Hladin, Gal Žilavec in zasedli so 8. mesto. Priskakali so si medalje Logatec, 7. februarja - Tuje potekalo državno prvenstvo za dečke do 14 let in 15 let ter deklice do 15 let. Za državne naslove so se potegovali tudi v nordijski kombinaciji dečki do 15 let in v ekipni tekmi dečki do 15 let. Nastopilo je kar 88 tekmovalk in tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov. Tekmovali so na skakalnici HS 53. Pri dečkih do 15 let se je Ožbej Jelen veselil 2. mesta, Denis Pikelj je bil 9., Rok Jelen pa je končal na 23. mestu. Pri dečkih do 14 let smo imeli le enega tekmovalca. Jan Bombek je bil med 48 tekmovalci na 3. mestu. Deklice do 15 let je zastopala Jerneja Brecl. Uvrstila se je na 6. mesto. V nordijski kombinaciji je tekmovalo kar 38 tekmovalcev iz 8 klubov. Naslova državnega prvaka se je veselil Ožbej Jelen, Rok Jelen je končal na 6. mestu, 10. je bil Jan Bombek, 11. Denis Pikelj in na 22. mestu je končala Jerneja Brecl. Na ekipni tekmi so ekipo SSK Velenje sestavljali Ožbej, Jan, Rok in Jerneja in so postali državni prvaki (foto v priponki). Nordijska kombinacija V nedeljo, 8. februarja, so v Kranju organizirali tudi tekmovanje za pokal Cockta v smučarskih skokih za člane in mladince do 18 let in 16 let. Pri članih je Marjan Jelenko s skokoma 103,5 in 97,5 metra zasedel 4. mesto. Pri mladincih do 18 let so naši tekmovalci zasedli naslednja mesta: Matevž Samec 10., Patrik Vitez 18. in David Strehar 26. Pri mladincih do 16 let je Gašper Brecl zasedel 6. mesto. a www.radiovelenje.com ■ Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT »»^AS 19. februarja 2015 Igra vliva upanje Ivan Vajdl: »V soboto moramo zmagati!« Rokometaši Gorenja so v prvi tekmi skupinskega dela pokala EHF (Evropske rokometne zveze) namu-čili moštvo Hamburga - V soboto v Rdeči dvorani norveški Haslum (20.30) Igra na severu Nemčije proti Hamburgu, pred dvema letoma evropskem klubskem prvaku, vliva slovenskim podprvakom upanje, da po uvrstitvi v skupinski del tega za ligo prvakov drugega najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celin lahko upajo na uresničitev novega cilja, napredovanje med osem najboljših moštev. Petinštirideset minut so igrali tako rekoč odlično. Začeli so zelo odločno in na presenečenje blizu 1.600 gledalcev (uradni podatek je bil 1589) bili v rezultatski prednosti skoraj ves prvi polčas. Prvi gol so sicer dosegli gostitelji, toda to gostov ni zmedlo in hitro je bila na njihovi strani prednost treh golov (4 : 1), nato tudi 6 : 2, pa 7 : 3. Nato niso zdržali takšnega silovitega ritma in do polčasa so Nemci prišli iz zaostanka za štiri gole v prednost enega (15 : 14). To vodstvo pa jim še ni zagotavljalo uvodne zmage, gostom pa ne poraza. Do približno sredine drugega polčasa so rokometaši Gorenja vseskozi lovili zaostanek enega gola. Tedaj jim je uspelo edinkrat povesti (21 : 20) in v njih je znova zaživelo upanje, da se bodo domov vrnili vsaj s točko. Toda 'posredovala' sta francoska sodnika in za dve minuti izključila Senjamina Burica (imeli so kar 18 minut izključitev, doma- či osem manj). Igralci Hamburga so izenačili s sedmih metrov. Nato je oživela znana nemška nepopu-stljivost, Velenjčanom pa so začele pojenjati moči. Nemci so dokaj hitro dosegli štiri gole zaporedoma in njihov cilj je bil izpolnjen. V soboto bodo v prvi domači ko, a menim, da smo sposobni. Ne bo pa dovolj zmagovati samo v domači dvorani, ampak bo treba tudi zunaj. Torej bomo poskušali v naši dvorani premagati tudi Hamburg, ki je gotovo prvi favorit v naši skupini. Naprej pa moramo dobiti Norvežane, potem bomo razmišljali o nasle- mednarodni tekmi v tem letu gostili precej neznani norveški Haslum. »V soboto moramo zmagati. Kaj drugega kot to ne sme biti vprašanje!« poudarja trener Ivan Vajdl. O gostovanju v Nemčiji pa je povedal: »Težko je bilo šestdeset minut vzdržati v enakem ritmu. Z igro v obrambi sem bil zelo zadovoljen, v napadu pa smo zgrešili preveč stoodstotnih priložnosti, zapravili smo tudi štiri sedemmetrovke. Pred nami je že nova evropska tekma, norveški prvak. Želimo uspeti v skupinskem delu. Vemo, da bo to tež- Mario Šoštarič dnjih tekmah.« V soboto pričakuje z Norvežani, kot je dejal, vražje težko tekmo. Zato pričakuje, da bo v dvorani pravo evropsko razpoloženje in ne takšno, kot je bilo na petkovi prvenstveni tekmi z Ormožem, ko je bilo v dvorani gledalcev le za vzorec - kakšnih dvesto. »Vabim ljubitelje rokometa, da nas pridejo bodrit v čim večjem številu. Ob takšnem razpoloženju je veliko lažje doseči uspeh. Moramo zmagati, če želimo storiti nov korak.« a S. Vovk Nekdanja soigralca rešujeta Šmartno in Šoštanj Na novo sezono se pripravljajo nogometaši Šmartna 1928 in Šoštanja - V soboto na Rudarjevem pomožnem igrišču igrali medsebojno tekmo -Izid 2 : 2. Velenje - Šmarško moštvo je to tekmovalno sezono začelo precej pomlajeno. Posledica tega je bilo samo sedem jesenskih točk v petnajstih krogih in zadnje mesto. Spomladi bodo zanje igrali tudi Rudarjevi upi Alen Bukšek, Žan Mi-šetič, Saša Djokic in Gašper Kurež, ki si bodo namesto sedenja na klopi nabirali dragocene izkušnje. In tudi z njihovo pomočjo bo novi trener Simon Oblak poskušal moštvo iz paškega kota rešiti selitve v tretjo ligo sever. Mladi Rudarjevi igralci Adel Gavranovič, Semin Omerovič in Tilen Lešnik, ki so tudi vadili s prvim moštvom, pa se bodo še naprej kalili v Rudarjevem mladinskem moštvu. Tega je prevzel Marjan Marjanovič, prav tako nekdanji Rudarjev nogometaš, nato pa trener mladinskega moštva in tudi članov. Nazadnje je treniral Dravinjo. Tudi v Šoštanju imajo novega trenerja. Namesto Josipa Vugrinca je to postal Ervin Polovšak. Tako Oblak kot Polovšak sta dolgo skupaj igrala v Rudarju. Nogometaši Šoštanja so s trenerjem Josipom Vugrincem prvi del končali na šestem mestu. V jesenskih devetih krogih so si priigrali dvanajst točk. Za vodilnimi Zrečami pa zaostajajo za deset. V drugi ligi bodo drugi del prvenstva začeli 16. krog predvidoma 15. marca, v medobčinski pa deseti teden dni pozneje. a vos Blestela predvsem vratarja in Šoštarič Rokometaši Gorenja igrajo tekme kot po tekočem traku: prejšnji teden s Hamburgom in Jeruzalemom Ormožem, včeraj z Loko 2012, v soboto z Norvežani, v sredo v Rdeči dvorani Izola ... Uvodne tekme drugega dela domačega državnega prvenstva so že v petek. Komaj dva dni pred tem pa so igralci Gorenja gostovali na severu Nemčije, od koder so se vrnili v četrtek popoldne. Trener Ivan Vaj-dl je delno spočil nekatere igralce oziroma je dal več minut tistim, ki so manj igrali proti Hamburgu (ali sploh ne). Popoln počitek je namenil tudi Klemnu Ferlinu, ki je bil v Nemčiji odličen, saj se je izkazal kar z osemnajstimi obrambami. Najbrž so bili nekateri nekoliko utrujeni po sredini tekmi, a zaradi tega vsekakor nihče ni dvomil v osvojitev prvih prvenstvenih točk v tem letu. V prvem polčasu so gostje (Jeruzalem - Ormož) igrali zelo požrtvovalno, domačim pa igra ni stekla, kot so si želeli. Da niso gostje zadeli več kot desetkrat, je bil najbolj zaslužen vratar Benjamin Buric. Zaustavil je kar štirinjast nevarnih žog, od tega je ubranil tudi sedemme-trovko. V drugem golu je bil med vratnicama Rok Zaponšek, ki je zelo omajal samozavest izvajalcev se-demmetrovk. V prvi polovici tega dela igre je v petih minutah zaporedoma ubranil kar tri. Zdi se, da tudi Maria Šoštariča tekma z Nemci ni utrudila. Kot nekatere druge ga je trener poslal na parket na začetku drugega polčasa. V tem delu so zaigrali precej bolje, predvsem pa učinkoviteje. Po hitrih nasprotnih napadih je bil Šoštarič predvsem ne-zaustavljiv in nezgrešljiv. Dosegel je kar devet golov, največ sredin večer. Najboljši Gorenjev strelec pa je bil s sedmimi goli tudi na evropski tekmi. Včeraj so na prvenstveni tekmi 17. kroga gostovali v Škofji Loki, v torek (24. 2. ob 19. uri) pa bodo v 18. krogu gostili Izolo. a S. Vovk V izdihljajih tekme ob zmago V zaostali tekmi 10. kroga med domačimi rokometašicami in roko-metašicami iz Kopra ni bilo zmagovalca. Tekma se je končala neodločeno (25 : 25) kakor tudi polčas (12 : 12). Dokaj ''zaspana'' tekma je svoj epilog dobila šele v zadnjih minutah. Obe ekipi sta bili večji del tek- Rokomet: pokal Evropske rokometne zveze (EHF), skupina A, 1. krog Gorenje Velenje - HSV Hamburg 33:28 (15:14) Gorenje: Ferlin (18 obramb), B. Buric; Šoštarič 7, Golčar, Kleč, Nosan, Skube 5, Dujmovic 4, Szyba 3, Medved 2, Bečiri, Gams, S. Buric' 6, Cehte, Dobelšek, Sedemmetrovke: Hamburg 5 (7); Gorenje 2 (6). Izključitve: Hamburg 10 min; Gorenje 18 min. Rdeči karton: Medved (51.) Prva NLB Leasing liga, 16. krog Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 33:20 (15:10) Gorenje Velenje: B. Bečiri 24 obramb (1x7 m), Zaponšek 11 obramb (3x7 m), Božovic' 1, Cehte 4, Medved 2, S. Buric' 2, Szyba 4, Skube 4 (1), Golčar 3, Šoštarič 9 (1), Kleč 2, Dobelšek, Gams 1, Zaponšek, Nosan, Dujmovič 1, Bečiri. Trener: Ivan Vajdl Sedemmetrovke: Gorenje 3 (2), J. Ormož 9 (5); izključitve: Gorenje 10 minut; J. Ormož 8 minut; rdeči karton: Niko Medved (57). Drugi izidi: Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško 22:44 (9:25), Slovan - Sevnica 23:22 (11:12), Riko Ribnica - Krka 38:21 (18:8), Slovenj Gradec 2011 - Istrabenz Plini Izola 32:24 (18:10), Krško - Trimo Trebnje 22:44 (9:24), Urbanscape Loka - Maribor Branik 18:34 (6:16). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 16 tekem - 32 točk, 2. Gorenje Velenje 16 - 30, 3. Maribor me izenačeni, čeprav so Velenjčan-ke večkrat imele minimalno prednost. Domače rokometašice tokrat niso bile prave. Ni bilo agresivne obrambe, tudi vratarka ni bila razpoložena, v napadu pa ''počasna'' igra in preveč neuspešno zaključenih akcij. Proti koncu so se le prebudile in pet TAKO so igrali Branik 16 - 26, 4. Trimo Trebnje 16 - 24, 5. Riko Ribnica 16 - 20, 6. Slovenj Gradec 2011 16 - 16, 7. Jeruzalem Ormož 16 - 15, 8. Krka 16 - 14, 9. Slovan 16 - 14, 10. Urbanscape Loka 16 - 13, 11. Sviš Ivančna Gorica 16 - 8, 12. Istrabenz Plini Izola 16 - 7, 13. Sevnica 16 -3, 14. Krško 16 - 2. 1. DRL za ženske, 14. krog Izidi: Piran - Zagorje GEN-I 20:37 (12:19), Zelene doline Žalec - Krka 22:31 (14:15), Celje Celjske mesnine - Mlinotest Ajdovščina 23:23 (9:11). Jutri ( 20. februarja): Ljubljana - Veplas Velenje; torek (3. marca): Krim Mercator -Ž.U.R.D. Koper, Naklo Peko Tržič - Branik. Velenje - Koper 25:25 (12:12) (zaostala tekma 10. kroga) Velenje: Edita Amon (5 obramb), Tomič 3, Ferenc 1, Nakič Milka 4 (1), Naglič 2, Nakič Branka 3, Amon Ines 7 (2), Halilovič 5, Tabakovič, Alekič. Trenerka: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Velenje 5 (3), Koper 9 (9); izključitve: Velenje 8 minut, Koper 4 minute; rdeči karton: Halilovič (Velenje) 55. minuta (3 x 2 minuti). Nogomet: prijateljske tekme Wolfsberger AC - NK Rudar Velenje 4:1 (2:1) Strelec za Rudar: Ivan Firer Rudar: Rozman, Klinar, Lešnik, Bolha, Bukšek, minut pred koncem prvič ušle na prednost treh golov. Kazalo je, da bodo vendarle zmagale. Toda gostje se niso predale. Vztrajale so do konca in v zadnjih sekundah tekme izkoristile nezbranost domačih igralk ter z razdalje dosegle gol za izenačenje. Radujko, Tolimir, Stjepanovič, Babic', Firer, Kocič. Igrali so še: Čretnik, Kurež, Gavranovič, Djokič, Omerovič. Rudar - Krško 1:1 (0:0) Strelci: 0:1 Čeh (53), 1:1 Firer (59) Rudar: Rozman, Klinar, Knezovič, Djinič, Krefl, Radujko, Črnčič, Bolha, Babič, Kocič, Firer. Igrali so še: Čretnik, Jelič, Dedič, Stjepanovič, Plesec, Jahič. Trener: Jernej Javornik. Šmartno 1928 - Šoštanj 2:2; Strelci: Šmartno: Kurež, Mazej; Šoštanj: Čirič, Agič Liga Telemach, 18. krog Rogaška - Elektra Šoštanj 79 : 57 (67 : 43, 55 : 32, 22 : 19) Elektra Šoštanj: Kosi 2, Čebašek 12 (1-1), Špegel, Zagorc 6 (1-4), Malus 4 (2-2), Lekič 4, Fifolt 4, G. Bukovič, U. Bukovič, Bajramlič 7 (3-4), Hasič 5 (1-2), Brčina 13 (2-2) Vrstni red: 1. Tajfun 33, 2. Zlatorog Laško (-1) 28, 3. Krka (-1), 4. Rogaška (-1), 5. Grosbasket (-1) vsi 26, 6. Šenčur Gorenjska gradbena družba 25, 7. Portorož 24, 8. Hopsi Polzela(-1) 23, 9. Maribor Nova KBM 22, 10. Helios Suns (-1) 21, 11. Elektra Šoštanj (-1) 16 Kegljanje, 2 liga - vzhod, 14. krog Litija 2001: Šoštanj 5 : 3 (3359 : 3306) Šoštanj: Jug -550 (1), Pintarič - 525 (0), Fidej - 545 (0), Kramer - 565 (1), Hasičič - 566 (1), Sečki - 555 (0). a Naš čas, 26. 2. 2015, barve: CM K, stran 11 26. februarja 2015 ""^Jis ŠPORT 17 Morda zadnja na takšni skakalnici? Tekma svetovnega pokala uspešno opravljena - Finančne možnosti krojijo nadaljnje korake - Turneja treh skakalnic tudi za skakalke? Tatjana Podgoršek Ljubno ob Savinji, 13. in 14. februarja - Organizatorji tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih na Ljubnem ob Savinji - člani tamkajšnjega smučarsko skakalnega kluba BTC - so se znova izkazali, kar potrjujejo tudi pohvale, ki so jih prejemali z vseh strani. Med 45 tekmovalkami, ki so se pomerile v klasifikacijah, sta se zmage razveselili Av-strijka Daniela Iraschko-Stolz in Ja-ponka Sara Takanaši, tretja pa je bila Američanka Sarah Hendrickson. Slovenijo je najbolje zastopala Špela Rogelj, ki se je v nedeljo povzpela na nehvaležno četrto mesto. Tekma je potekala v zahtevnih vremenskih razmerah, saj je skakalkam ves čas pihal veter v hrbet. Ob 95-metrski skakalnici se je ponovno zbralo veliko število navijačev, ki so ustvarili odlično vzdušje. Po mnenju predsednika organizacijskega odbora Rajka Pintarja jih je bilo 10 tisoč, kar pomeni, da so dosegli zastavljen cilj. »Pravzaprav je vse »štimalo«. Predstavniki FIS--a so izvedbi tekme pripisali vrhunsko oceno.« Nikakor zadnja tekma So se pa ob pohvalah razširile informacije, da je bila to zadnja tekma v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem. »Še zdaleč ne,« je odgovoril Rajko Pintar, pri katerem smo preverjali govorice. »Zadnja morda na tej skakalnici, ki je ne glede na takšna in drugačna mnenja znotraj FIS-ovih meril. Je pa dejstvo, da je tekmovalke nimajo preveč rade, ker je prezahtevna in si želijo njeno posodobitev. K temu stremimo tudi organizatorji, a pri tem ne bomo šli z glavo skozi zid. Časi takšnim naložbam niso naklonjeni. Stvari bomo urejali postopoma, po finančnih možnostih. Sem predsednik organizacijskega odbora, hkrati še občinski svetnik in tudi sam ne bi dvignil roke, da bi lokalna skupnost najela za ureditev skakalnega centra 6 milijonov evrov kredita ob dobrih 2 milijonih težkem letošnjem občinskem proračunu. Če bomo »izvrtali« investitorja, pa ne rečem, da bi trenutno nemogoče stvari spremenili v mogoče,« pravi Rajko Pintar. Pintaijevim besedam je pritrdil ljubenski župan Franjo Naraloč-nik: »Že po sobotni tekmi smo staknili glave s predstavniki FIS-a in se razšli dobre volje. Ugotavljali smo, da skakalnice pravzaprav ni treba povečati. Bi pa morali posodobiti njen profil, predvsem pa je nujno potreben temeljite obnove sodniški stolp. Mislim, da bomo v naslednjih dneh razpravljali na to temo in videli, kakšne so možnosti.« Po besedah Naraločnika se je na sestanku rodila ideja o tem, da bi po vzoru novoletne turneje za skakalce tudi tri najboljša prizorišča tekem svetovnega pokala za ženske organizirala turnir treh skakalnic. Ljubno ima med njimi zagotovljeno mesto. Odločitev o tem naj bi padla med tekmami v Planici. Okrepljena Elektra lovi obstanek v ligi Od sredine prejšnjega tedna košarkarje Elektre vodi Boštjan Kuhar, dosedanji trener Jernej Kobale je njegov pomočnik To je že druga menjava na trenerskem mestu v letošnji sezoni, potem ko je po šestih krogih in prav toliko porazih odstop podal dotedanji trener Rajko Rituper. Kuhar je lani vodil polzelske Hopse in se z njimi uvrstil v ligo za prvaka ter polfinale pokala Spar. To ni edina sprememba v taboru Elektre, saj sta se prav tako sredi prejšnjega tedna ekipi pridružila še dva nova igralca, in sicer Jakob Če-bašek in Žiga Fifolt. Krilni košarkar Čebašek (199 cm, 23 let) je v dosedanjem delu sezone igral za Maribor Novo KBM, enega glavnih tekmecev Elektre v boju za obstanek v ligi. V povprečju je dosegal 10,8 točke, 6,1 in 1,5 podaje na tekmo. Fifolt bo okrepitev predvsem pod košem. Na letošnjem prvenstvu je za Helios Sunse dosegal v povprečju 4,3 točke, 3,3 skoka in 0,5 podaje na tekmo. V klubu upajo, da bodo okrepitve prinesle v igro Šoštanjčanov potrebno širino in dodatno nevarnost tako v napadu kot obrambi ter skupaj z novim trenerjem pripomogle k obstanku Elektre v družbi najboljših slovenskih košarkarskih ekip. Kuhar je v soboto v Rogaški že vodil ekipo, prav tako sta zaigrala tudi oba novinca. Letos izvrstni košarkarji Rogaške so bili prehud zalogaj za Elektro, saj so gostitelji slavili z 79 : 57. V igri Elektre je bilo opaziti nekaj sprememb. Hitra igra, dobro kroženje žoge in sodelovanje v napadu so se v prvi četrtini izkazali za zelo uspešne, saj je Elektra držala korak s favoriziranimi domačini. V nadaljevanju so šoštanjski košarkarji predvsem preslabo zadevali iz igre, da bi lahko presenetili igralce Rogaške. Oba novinca sta začela tekmo, dobro je zaigral predvsem Čebašek, ki je dosegel 12 točk in 9 skokov, najboljši igralec Elektre pa je bil Drago Brčina, ki je 13 točkam dodal 9 skokov. Boštjan Kuhar, trener Elektre, se zaveda, v čem so šibke točke njegove ekipe: »Tekmo smo v prvem polčasu vsaj tekalno odigrali na nekem nivoju. Fantje potrebujejo še nekaj časa, da se prilagodijo novemu sistemu igre. Definitivno se moramo okrepiti pod obročem, kjer smo najbolj šibki, kar se je tokrat dobro videlo. Upamo, da nam bo to uspelo že naslednji teden, da bomo še močnejši pričakali naslednjega nasprotnika.« Prav naslednja tekma bo ena ključnih v boju za obstanek, saj v Šoštanj prihaja predzadnja ekipa Helios Suns. Imajo pa košarkarji Elektre še nekaj časa, da se dobro navadijo na nov način igre pod vodstvom trenerja Kuharja, saj je ta vikend rezerviran za finalni turnir pokala Spar, prvenstvo pa se nadaljuje zadnji vikend v februarju. Do konca prvega dela so še štiri tekme, nato sledi še deset tekem v ligi za obstanek. a Atletika Atleti so se izkazali V Ljubljani na stadionu Žaka je v soboto potekalo državno prvenstvo v dvoranski atletiki. Naši favoriti so upravičili svoj naziv in vsi trije osvojili zlata odličja. Tako so postali za leto 2015 državni prvaki v dvorani: Nina Djordjevič v skoku v daljino - 647 cm, Maja Mi- halinec v teku na 60 m - 7,31 sek, in Peter Hribaršek v teku na 60 m - 8,22 sek. S temi rezultati sta Nina in Maja potrdili odlično formo, kar nas navdaja z upanjem na dobre uvrstitve na Balkanskem prvenstvu v dvorani, ki se začne 21. februarja v Istan-bulu, in tudi na EP v dvorani, ki bo marca v Pragi. Prav tako je bilo ta vikend, v nedeljo, v Slovenski Bistrici prven- stvo Slovenije v suvanju krogle. Naša metalca sta se odlično odrezala, saj je postala Urška Lampret državna prvakinja za leto 2015 med mlajšimi mladinkami. Premagala je dolžino 9,88 m s 3-kilogramsko kroglo. Starejši mladinec David Dominko-vič, ki je začel svojo atletsko pot šele lansko leto, pa je osvojil peto mesto z 10,08 m (6-kilogramska krogla). Velikokrat smo se že rešili V spomladanski del prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi Šmarčani s spremenjeno ekipo in novim trenerjem - Prvi cilj: obstanek v ligi Tatjana Podgoršek Članska ekipa NK Šmartno 1928 je jesenski del prvenstvene sezone 2014/2015 v drugi slovenski nogometni ligi končala precej pod pričakovanji, na zadnjem, 10. mestu z eno samo osvojeno točko. Rezultat, finančne težave v klubu in odhod trenerja Oskarja Drobneta in še nekaterih igralcev so sprožili v okolju val ugibanj, ali bo prva ekipa sploh nadaljevala tekmovanje. Odgovor je prišel sredi prejšnjega meseca, ko so nogometaši začeli priprave na spomladanski del sezoni 2014/2015. Vztrajali bomo Po zagotovilih predsednika NK Šmartno 1928 Ferdinanda Krbav- ca v klubu niso govorili o možnosti prekinitve sodelovanja članske ekipe v spomladanskem delu sezone. To, da se je ta razšla, so bila zgolj natolcevanja. Klub se ponaša z dolgoletno tradicijo in ta se bo nadaljevala, je zagotovil. »Res pa smo se zelo trudili, da smo sestavili člansko ekipo in se zelo trudimo, da bi ji zagotovili kolikor toliko normalne pogoje za delovanje. Osrednji cilj je obstanek v ligi. Verjamem, da se bodo fantje potrudili. Vztrajali bomo do konca, kajti velikokrat smo se že izvlekli in verjamem, da se bomo tudi tokrat.« Zadovoljstvo, pravi sogovornik, porajajo mlajše selekcije. Pridno trenirajo in si na turnirjih nabirajo izkušnje. Vodstvo kluba bo poskušalo zagotoviti potreben denar za nemoteno delo vseh, ki nosijo drese kluba, »... da bomo na koncu sezone zadovoljni vsi. Ob tej priliki vabim ljubitelje nogometa, predvsem domačine, ki včasih ne zaupajo domačim fantom, da pridejo na tekme in jih s tribun bodrijo ter tako pomagajo k čim boljši prihodnosti šmarškega nogometa,« je še dejal Ferdinand Krbavac. pravljalnih tekmah bodo oblikovali enajsterico, ki bo nosila breme prvenstva, ki ga začenjajo 15. marca. Čaka jih težak začetek, saj se bodo v prvih treh kolih pomerili z ekipami z vrha lestvice. » Igralci in tudi Simon Oblak (prvi z leve) in Ferdinand Krbavac z optimizmom pričakujeta začetek spomladanskega dela prvenstva. Vključili tudi domače mladince Članska ekipa bo v spomladanskem delu sezone nastopila spremenjena. Nekateri igralci so namreč odšli, prišli so nekateri novi. »Tisti, ki so ostali, in novinci v ekipi kažejo željo po igranju, stremljenje po doseganju najboljšega glede na dane možnosti. Vanjo smo vključili tudi domače mladince. Na voljo je blizu 20 igralcev, poleg domačinov so še iz Velenja, Novega mesta, Ptuja in Ljubljane,« pravi trener članske ekipe Simon Oblak. V pripravljalnem obdobju so se dogovorili za šest prijateljskih tekem predvsem s klubi iz bližnjega okolja. Tudi priprave bodo opravili na domačih zelenicah. »Okostje« članske ekipe je v glavnem sestavljeno, na osnovi pokazanega na pri- sam nestrpno pričakujemo začetek prvenstva. Upam, da se nam bodo stvari 'poklopile'.« Oblak meni, da lahko z željo, hotenjem, predvsem pa z dokazovanjem mladih igralcev, katerih čas šele prihaja, presenetijo. Dres članske ekipe NK Šmartno 1928 so oblekli: Gašper Kurež, Matevž Lenovšek, Izidor Kompan, Jordan Korošec, Andrej Gačnik, David Bezovnik, Žiga Mravlje, Jan Tajnšek, Staš Maze, Saša Džokic, Žan Mišetic, Gregor Zamernik; novinci: Martin Lenovšek, Žiga Bo-rovnik, Miha Petičkovic, Filip Ško-flek, Edvin Pašic, Alen Bukšek, Matjaž Trop, z Alenom Frležem pa se o možnosti za sodelovanje še dogovarjajo. Tiger poskrbel za praznik karateja Velenje, 10. februarja - V soboto je karate klub Tiger v Velenju poskrbel za pravi karate praznik, saj je pripravil že 10. mednarodni karate pokal v spomin na velikega človeka in graditelja modernega Velenja Ne-stla Žganka. Kljub zaostrenim gospodarskim pogojem in zato skromnejšemu odzivu donatorjev in sponzorjev je turnir potekal brez zapletov in z množično udeležbo, ki pa bi bila v drugačnih časih gotovo še večja. Odprtega tekmovanja se je udeležilo 344 tekmovalk in tekmovalcev iz 45. karate klubov. Pomerili so se v 73 kategorijah. Slovenskim so se pridružili še karateisti iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Srbije. Organizatorji in udeleženci so bili zadovoljni, podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin, ki je pohvalil organizacijo tekmovanja in organizatorja KK Tiger in Bega Tabakovica, pa je bil vseeno presenečen nad tolikšno udeležbo. Tudi predsednik karate zveze Slovenije dr. Igor Zelin-ka je pohvalil organizacijo turnirja in klubu obenem čestital ob jubilejnem turnirju. Spet so se izkazali karateisti iz Velenja, saj so tekmovalci vseh štirih klubov (KK Rudar, KK Tiger, KK Velenje in KK Šhotokan) skupaj dosegli 16 prvih, 13 drugih in 19 tretjih mest, če povemo le najboljše. V kategoriji kate so velenjski tekmovalci dosegli 34 in v kategoriji borbe 14 vidnejših uvrstitev. Skupno torej 48 uvrstitev za medalje od podeljenih 264 medalj je izkupiček velenjskih tekmovalk in tekmovalcev kar 18,1-odstoten. ■ ■ Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 18 18 KRONIKA, GASILCI «»^AS 19. februarja 2015 Tovšakova priznala krivdo Sodišče je sedanji kazni dodalo še pol leta Maribor, 13. februarja - Hilda To-však je na sojenju priznala krivdo v zadevi mešetarjenja z delavci pri gradnji Teša 6 in za to dobila šestmesečno zaporno kazen ter pet tisoč evrov stranske denarne kazni. Tovšakova, sicer na Igu že prestaja sedeminpolletno zaporno kazen, na katero je bila obsojena v zadevi Vegrad. Hilda Tovšak je na zadnjem sojenju priznala še nedovoljeno dajanje daril pri posredovanju varilcev za projekt Teš 6, za kar je bila obsojena na osem mesecev zaporne in denarno kazen, a ker že prestaja kazen zapora iz prejšnjih postopkov, ji je sodnica izrekla enotno kazen osem let zapora in enotno denarno kazen 15 tisoč evrov. Krivdo je priznal tudi soobtože-ni Uroš Plankar, ki ga je mariborski sodi senat obsodil na šest mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let in 1.500 evrov denarne kazni. 2.500 evrov kazni pa mora plačati Plankarjevo podjetje Terbo, prek katerega je Plankar Tovšako-vi in Alešu Pangercu (ta je krivdo priznal že prej in bil obsojen na le- to dni zapora) omogočil sklenitev pogodbe s poljsko družbo Remak, ki je priskrbela delavce. Plankar je zanje priskrbel tudi dokumentacijo in poskrbel za upravne postopke. V zadevo je bil tako vmešan tudi zastopnik poljske družbe Marek A. Konfizs, ki mu je Tovšako-va obljubila denarno nagrado, če bo za varilska dela angažiral njene delavce iz Srbije. Tudi Konfizs je krivdo priznal in bil obsojen na leto dni zapora. Več manjših trkov V dveh sta povzročitelja vozila po levi Velenje, 10. januarja - V zadnjem tednu so velenjski policisti obravnavali več trkov. V torek popoldan je do nesreče zaradi vožnje po levi prišlo v bližini podjetja Plastika Skaza. Voznik je trčil v levi bok drugega vozila, to pa je odbilo v tretje, ki je pripeljalo nasproti. Eden od udeležencev v nesreči je zdravniško pomoč iskal v zdravstvenem domu. Dan za tem, v sredo, 11. februarja, sta se zgodili dve nesreči. Prva na Cesti na jezero, kjer sta se o trku pogovorila udeleženca sama in ni šlo za kaj večjega, druga pa na parkirnem prostoru v Šaleku, kjer je neznani voznik trčil v parkirano vozilo in pobegnil s kraja. V nedeljo, 15. februarja, je prišlo do nesreče z udeležbo treh vozil v Paki pri Velenju. Povzročitelj je vozil po levi in trčil v nasproti vozeči vozili. Na vseh je nastala gmotna škoda. Lepljivi prsti Velenje, 10. februarja - V torek so bili policisti obveščeni o tatvinah v dveh trgovinah. V Lidlu je bil storilec z lepljivimi prsti zaloten pri kraji ribjih konzerv in delovnih hlač. V Sparu v Nakupovalnem centru pa je storilec odtujil energijsko pijačo. Velika tatvina Velenje, 11. februarja - V sredo popoldan so policisti obravnavali kaznivo dejanje velike tatvine in vloma v kletnih prostorih v stanovanjskem bloku v Šaleku. Neznanec je odnesel štiri lita platišča s pnevmatikami in avtoradio. Škode je za 700 evrov. Delovna nezgoda v jami Velenje, 13. februarja - V petek dopoldan se je v delovni nezgodi v jami Preloge Premogovnika Velenje zgodila delovna nezgoda. Del premoga, ki se je odlomil iz stene, je rudarju padel na nogo. Utrpel je zlom treh kosti na nartu noge. Z napihnjeno zračnico v drevo Velenje, 13. februarja - V petek zvečer se je v Bevčah občan sankal z napihnjeno zračnico in se zaletel v drevo. Pri trčenju v drevo mu je veja drevesa prebodla vrat in se zapičila v čeljust. Z reševalnim vozilom je bil po prepeljan v bolnišnico, kjer so ga oskrbeli in mu pokrpali rane. Poziv očividcem Vse vožnje v naravnem okolju niso dovoljene Nedovoljene vožnje v naravnem okolju vplivajo na kakovost življenja ljudi in povzročajo razvrednotenje okolja z vidika varovanja živalstva in rastlinstva. V naravnem okolju je prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon. Z globo 100 evrov se kaznuje posameznik, če se vozi s kolesom v naravnem okolju zunaj urejenih poti ali po poteh, ki niso utrjene, in če k temu nasprotuje lastnik ali upravljalec poti. Braslovče, 16. februarja - V ponedeljek ob 17.47 se je v Braslovčah, v bližini objekta Braslovče 3, zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena neznani voznik tovornega vozila znamke Volkswagen Transporter bele ali sive barve, letnik od 2003 do 2010, in peška. Med vožnjo iz smeri Pariželj proti centru Braslovč je neznani voznik začel prehitevati pred seboj vozeče osebno vozilo. Med prehitevanjem je z levim vzvratnim ogledalom trčil v desno roko peške, ki je pravilno hodila po pločniku v smeri vožnje povzročitelja. Po nesreči neznani voznik ni ustavil na kraju, ampak je s pospešeno hitrostjo odpeljal naprej. Tovorno vozilo, ki na zadnjem delu vozila nima stekel, ima poškodovano levo vzvratno ogledalo. Zaradi izsleditve neznanega voznika policija poziva morebitne očividce ter vse, ki o nesreči karkoli vedo, da informacije sporočijo na telefonsko številko 113. Iz POLICIJSKE beležke Obležal pot 'težo' alkohola Šmartno ob Paki, 10. februarja - V torek okoli 18. ure je občan policiste obvestil, da v Gavcah leži na cesti moški, ki je videti precej opit. Na kraj je poleg policistov odšla tudi reševalna ekipa zdravstvenega doma. Ugotovili so, da je bil možakar dejansko močno pijan. Policisti so ga oglobili za kršitev javnega reda in mira. Nasilen gost Velenje, 13. februarja - V petek okoli 21. ure se je v bifeju Mercator v Šaleku gost nasilno vedel do drugega gosta. Celo udaril ga je. Policisti so srboritežu napisali plačilni nalog. Babica in vnuk opozorjena Velenje, 14. februarja - V soboto okoli 18. ure so policisti posredovali v manjšem družinskem prepiru na Cesti na jezero. V konflikt sta si prišla babica in vnuk, ki se nista zmogla uskladiti glede nastavitve toplotne energije. Policisti so obema izrekli opozorilo. Brez veljavnega vozniškega ob avto Velenje, 14. februarja - V soboto ob 21.50 so policisti v mestu ustavili in kontrolirali voznika osebnega avtomobila. Izkazalo se je, da ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo so zasegli, za voznika pa napisali obdolžilni predlog. Bivši je grozil Velenje, 16. februarja - V ponedeljek, malo po 22. uri je na policijsko postajo poklicala krajanka Plešivca in prijavila bivšega moža. Ta je prišel na njen dom, jo zmerjal in ji grozil. Policisti so se s kr- šiteljem pogovorili in mu napisali plačilni nalog. Spet malo marihuane Velenje, 16. februarja - V ponedeljek okoli 22. ure so policisti Velenjčanu zasegli ročno zvito cigareto z vsebino delcev zele-norjave barve. Če se bo pokazalo, da gre za prepovedano drogo, bodo zoper kršitelja spisali ovadbo. Vredno pohvale Na Policijski postaji Velenje hranijo dve izgubljeni stvari, po katere lahko prideta lastnika. V petek, 13. februarja, jim je občan izročil avtomobilski ključ črne barve z obeskom in napisom Muršič Velenje, ki ga je našel pri trgovini Jager, v ponedeljek, 16. februarja, pa je skrben občan na postajo prinesel mobilni telefon znamke Samsung Galaxsy Young GT-S bele barve. Obnova doma in nov avto To sta dve želji, ki ju želijo člani PGD Velenje uresničiti v naslednjih dneh letih -Leto 2014 zelo delovno - zato je poskrbela predvsem narava Velenje, 14. februarja - Na vprašanje, kakšno je bilo za PGD Velenje leto 2014, nam je tik pred 118. občnim zborom PGD Velenje poveljnik Bojan Brcar odgovoril z eno besedo: »Delovno.« To dokazujejo tudi številke, ki jih je s polno dvorano gasilskega doma delil, ko je govoril o lanskem delu članov največjega Šaleškega prostovoljnega gasilskega leta z žledolomom,« je dodal Brcar. Veliko pozornosti so lani posvečali izobraževanju. 41 članov društva se je udeležilo tečajev v okviru gasilske zveze oz. v izobraževalnem centru na Igu. Izvedli so dve društveni in tri meddruštvene vaje ter se udeležili še desetih vaj, ki so jih organizirala druga društva. Oktobra so organizirali tudi dan odprtih Po kulturnem programu, v katerem je nastopil gasilski pevski zbor, so se lotili dela. Lansko leto je bilo polno rekordov, žal pa je za njih poskrbela predvsem nepredvidljiva narava. društva, ki ima tudi poklicno jedro. »Včasih razmišljam, kje so meje, kaj vse še lahko izboljšamo, da bo naše delo še boljše. Čeprav smo prostovoljci, imamo službe, družine in veliko obveznosti, mislim, da smo tudi v letu 2014 dokazali, da smo zaupanja vredni. Ne nazadnje smo v marsikateri akciji slovenski gasilci poželi laskave naslove osebnosti leta. Verjemite, da bi raje ostali bolj v ozadju in imeli manj opravka z nesrečami, vremenskimi ujmami ter ostalimi intervencijami, v katerih sodelujemo. Na žalost pa nam narava ne prizanaša in v lanskem letu je svoje zobe pokazala že v začetku vrat. »Čeprav se močno posvečamo izobraževanju in preventivi, se nam je ob koncu leta zgodilo, da smo bili soudeleženi v nesreči. Naša cisterna se je na intervencijski poti sredi mesta prevrnila, k sreči pa so fantje ostali skoraj nepoškodovani. Ci- sterna je v popravilu, upamo, da bo kmalu spet delovala,« nam je še povedal poveljnik PGD Velenje. Kot tudi, da so ponosni, da imajo trenutno 20 pripravnikov in pripravnic, kar pomeni, da se vlaganje v delo z mladimi gasilci obrestuje. V tem letu bodo veliko napora vložili v nabavo novega kombiniranega vozila. Pričakujejo, da bo nabava stekla letos, v garažo pa naj bi zapeljal v letu 2016. 12 let staro vozilo pa bo dobilo PGD Škale. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje za obnovo dvorane v gasilskem domu. »Tiha želja je, da dvorana dobi novo podobo do leta 2017, ko bomo praznovali 120-letnico društva. Nekaj sredstev že imamo privarčevanih, računamo tudi na pomoč občine,« izvemo. Še posebej so se zahvalili operativnim članom, ki so bili lani najbolj aktivni. Nagradili so jih z novimi operativnimi oblekami. Lani so največ intervencij opravili Andrej Hriberšek, Branko Viher, Klemen Čo-klc, Matjaž Meh in Ivan Stropnik. Med poklicnimi gasilci so bili najbolj aktivni Grega Pečečnik, Mitja Drobež in Jože Jamnikar. Absolutni zmagovalec med udeleženci na intervencijah pa je bil Tomaž Bukovec, ki je kot hišnik v gasilskem domu tudi vedno najbližje, ko jih pokličejo na pomoč. ■ bš Več intervencij, več ur dela V lanskem letu so velenjski gasilci opravili kar 321 intervencij; od tega je bilo 91 požarov, 77 tehničnih intervencij, 16 posredovanj ob nesreči z nevarno snovjo ter 137 ostalih intervencij, med katere štejejo odpiranje stanovanj, reševanje oseb in živali, reševanje iz dvigal ipd. Opravili so skoraj 5700 ur dela, kar je enkrat več kot leto prej, predvsem pomoči po žledolomu. Dobili novo orodno vozilo Šentilj, 7. februarja - Letošnji 83. letni občni zbor je bil za PGD Šentilj še posebej slovesen, saj so v garažo gasilskega doma isti dan pripeljali čisto novo gasilsko vozilo GV-1 Iveco. Da so ga dobili, so najbolj žledolomom. »Ker pa gasilcev nič ne ustavi, smo premagali tudi to. V lanskem letu smo imeli največ dela še z nabavo vozila, izobraževanjem, hodili smo na tekmovanja, pripravili kakšen izlet ... Na začetku maja žarov, so pa pomagali pri odpravljanju plazov. Uspešni so bili tudi na tekmovanjih; članice PGD Šentilj so dosegle 3. mesto na tekmovanju gasilske zveze Šaleške doline, enako uspešni so bili njihovi pionirji. Letos je bil občni zbor poseben tudi zato, ker so isti dan v garažo pripeljali novo orodno vozilo. hvaležni Mestni občini Velenje, ki je prispevala glavnino sredstev za nakup, pa tudi vsem krajanom Šentilja, ki so pomagali po svojih močeh, in tudi vsem donatorjem. Novo vozilo je tehnično veliko boljše kot prejšnje, zato se že veselijo, da ga bodo začeli uporabljati. Na začetku so se člani PGD Šentilj sprostili ob zelo lepem kulturnem programu. Potem so skupaj pregledali delo v letu 2014, ki jim je pokazalo zobe že s februarskim smo postavili mlaj, šli skupaj k maši ob prazniku sv. Florjana. Le izvedbe veselice nam vreme lani ni omogočilo. V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo obiskali osnovnošolce in jim pokazali našo opremo in avtomobile,« nam je povedal poveljnik društva Peter Vavkan. Aktivni so bili tudi decembra, ko so pred gasilskim domom postavili novoletno jelko in obiskali krajane, jim podarili koledarje in zaželeli srečno novo leto. V lanskem letu niso imeli po- Veseli so, ker s podmladkom nimajo težav, saj stalno prihajajo novi. V društvu je trenutno nekaj več kot 200 gasilcev in gasilk. Letos si želijo urediti nove garderobne omarice, za gasilskim domom pa bi radi postavili uto za hrambo opreme. Na koncu občnega zbora so podelili še priznanja in zahvale aktivnim članom. Potem so si vzeli čas za druženje in zabavo pa tudi klepet ob glasbi. ■ bš ■ ■ Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 21 19. februarja 2015 «»SÜAS UTRIP 19 126 gasilcev uspešno končalo izobraževanje HOROSKOP Šaleški gasilci zaključili zimska izobraževanja - Znanje ključ do uspešnih intervencij Velenje, 10. februarja - V velenjskem gasilskem domu so prejšnji torek popoldne uradno zaključili zimska izobraževanja za člane in članice gasilskih društev iz vse Šaleške doline. S podelitvijo činov in listin so svečano zaključili izobraževanje za strojnike, ki ga je opravilo 33 tečajnikov, tečaj upravljanja radijskih postaj je opravilo 39 gasilcev, tečaj za vodje gasilskih skupin pa 34. Poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline (GZ-ŠD) Boris Lambizer nam je pred podelitvijo zaupal, da tovrstna izobraževanja pripravljajo dvakrat letno; prvič v zimskem in drugič v poletnem času, vmes pa veliko pozornosti namenjajo praktičnemu izobraževanju. »Nekaj tečajev je vsakoletnih, sploh tistih, ki prinesejo čine. Seveda pa se prilagajamo tudi potrebam, saj se te nenehno spreminjajo. Narava nas v zadnjih letih močno preseneča. Ko nas je lani presenetil žled, smo izpeljali več izobraževanj za delo z motorno ža- go. Za bolj specialne intervencije pa tečaji in izobraževanja potekajo na državni ravni, v vadbenem centru na Igu. Sandi Osetič, predsednik komisije za izobraževanje pri GZŠD, je dodal: »Lokalno izobražujemo po potrebi gasilskih društev, ki so vključena v našo zvezo. Na poveljstvu se dogovorimo, katere potrebe so največje, na podlagi tega naredimo program za tekoče leto. Osvojene čine in listine vedno podelimo svečano, saj je prav, da naši gasilci čutijo, da smo jim hvaležni, da so se pripravljeni izobraževati. Naša izobraževanja niso kar tako, so zahtevna. Dobro usposobljeni gasilci in gasilke pa so ključ pri uspešnosti na gasilskih intervencijah. Moram povedati še, da se izobraževanj redno udeležujejo tako gasilske kot gasilci.« Vsi, ki so letos končali izobraževanje, so bili na nove čine in listine, ki so dokaz, da znajo še več, ponosni. a bš Višji čin ali listino, ki dokazuje novo znanje, so gasilci in gasilke iz vseh društev v Šaleški dolini prejeli v velenjskem gasilskem domu. Prejemnike smo fotografirali »po gasilsko«. Zgodilo se je... od 20. 2. do 26. 2. - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nezgodi, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili največji in najbolj tragični nesreči v zgodovini velenjskega premogovnika, v prvi je umrlo 11, v drugi pa 21 rudarjev; - 20. februarja 1990 je neprofesionalni predsednik Zveze socialistične mladine Velenje postal Dragan Martinšek; - 20. svečana 1996 so za predsednika Atletskega kluba Velenje izvolili mag. Marjana Hudeja; - 21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. Dušan Mravljak -Mrož, doma iz Šoštanja; Dušan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemškimi enotami 8. januarja leta 1943 na Osankarici na Pohorju; - 22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Škalah pri Velenju; - 22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in neizpeta življenjska pot pesnika Karla Destovni-ka - Kajuha; - leta 1934 se je 23. februarja na Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. Matjaž Kmecl, izredni član Slo- Karel Destovnik Kajuh (Foto Arhiv Muzeja Velenje) venske akademije znanosti in umetnosti in častni občan Mestne občine Velenje; - 24. februarja 1975 so v Velenju začeli izvajati II. stopnjo študija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke šole za organizacijo dela iz Kranja, na katero se je vpisalo 38 slušateljev iz Velenja in okolice; - 25. februarja 1993 je Radio Velenje začel svoj program oddajati tudi na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika Plešivec; - v založništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in založništva Pozoj Velenje je 26. februarja 1997 izšla knjiga Od zibeli do groba avtorja Jožeta Hudalesa; gre za pionirsko delo velenjskega etnologa dr. Jožeta Hudalesa v raziskovanju družine in za podrobno obdelavo matičnih knjig velenjske župnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja. a Damijan Kljajič Z UQODNEJŠIMI AVTO KREDITI BO LAŽJE! Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si! I) banka celje www.banka-ceije.si Oven od 21. 3. do21. 4. Pust je mimo, vi pa ste že nekaj dni povsem pomladno razpoloženi. Misli vam vse pogosteje uhajajo k nasprotnemu spolu, valentinovo po žal letos ni izpolnilo vaših pričakovanj. Čeprav ste se trudili, priznajte. Ker po sončnih obronkih že cvetijo trobentice, lahko svoje razpoloženje povežete tudi s pomladjo, ki koledarsko še dolgo ne bo prišla, a vi jo že čutite. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje. Sedaj boste začeli delati tudi na zunanjosti, saj vedno, ko se zaljubite, več pozornosti posvetite tudi tej. Pred vami so dnevi, v katerih boste veliko sanjarili. Pa nič zato, saj s tem ne boste nikomur škodovali. Tudi sebi ne. Bik od 22.4. do 20.5. Veliko dela boste imeli v teh dneh, volje, da bi ga sproti opravili, pa ne bo prave. Morda vas bo neuspeh, ki ga boste sicer pričakovali, spravil iz zimskega spanja in vam dal nov polet za delo. Zgodilo se bo najpozneje v ponedeljek. Denar, ki ga nujno potrebujete, če želite uresničiti veliko željo, seveda ne bo padel z neba. Zato se potrudite, da ga boste zaslužili. Se bo pa kmalu zgodilo, da vam bo nekdo poravnal dolgove, na katere ste že skoraj pozabili. In vi boste končno lahko uresničili svoje želje, vsaj na materialnem področju. Na čustvenem bo še nekaj časa zevala velika praznina. Ne obupajte. Ko ljubezen iščete, jo težko najdete. Tudi vam se bo zgodilo, ko boste najmanj pričakovali. A ne v bližnji prihodnosti. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Za vsakim dežjem posije sonce. Življenje bo v teh dneh tudi za vas postalo lepše in prijaznejše. Sreča bo dvojna, delili pa jo boste le s tistimi, ki vam res veliko pomenijo, hkrati pa razumejo, kaj vam dogodki zadnjih dni sploh pomenijo. Nekaj dni še ne boste najbolj delavni, sicer pa vam tudi treba ne bo. Tokrat boste lahko uživali v sadovih minulega dela in opazovali tiste, ki svojega dela niso pravočasno opravili. Tako se vam bo uresničila tudi želja, da imate več časa zase. A izkoristili ga boste povsem drugače, kot ste si prej zamislili. Odkrili boste, kako gibanje razbistri telo in duha. Ideje bodo, ko se vrnete domov na toplo, kar deževale. Zapišite si jih, da jih ne pozabite. Rak od 22.6. do 22.7. Rahlo sebični postajate. Več časa si želite zase in za svoja mala veselja, ob tem pa pozabljate, da je vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z deli, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Poleg tega partnerju ne bo ušlo neko nedolžno spogledovanje, ki vam bo zelo godilo. Ja, pomlad je že v zraku, čeprav je v deželi uradno še zima, vi pa ste postali malo neprevidni. Vsakemu godi, če ga opazijo, vendarje treba zato najti pravi trenutek in čas. Pa tudi preveč oči ne sme biti zraven, saj so ljudje privoščljivi. In kaj hitro vam lahko življenje zagrenijo neresnične govorice. Poskrbite, da se ne bodo širile. Še bolje bo, če do njih sploh ne pride. Vse pa je v vaših rokah. Lev od 23.7. do 23.8. Naleteli boste na manjšo težavo, ki je vsekakor niste pričakovali. S partnerjem bosta združila moči in pomagala vsak po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet in nove, skupne teme za pogovore, ki ste jih v teh zimskih dneh precej pogrešali. Pomagalo bo, da so dnevi že daljši in da bosta večkrat skupaj, tudi v naravi. Novice, ki bodo do vas prišle še pred koncem tedna, vas ne bodo spravile v dobro voljo. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Si boste končno priznali, da vse premalokrat prisluhnete srcu? To vas je doslej že nekajkrat drago stalo, zato tokrat razmišljajte tudi z glavo. Tudi tisti, ki se zdijo vredni zaupanja, se spremenijo, ko gre za osebne koristi. Zato pazite, da vas ne preslepijo. Devica od 24.8. do 23.9. Ta teden se je za vas začel tako kot ste si želeli. Po dolgem času ste si privoščili zabavo, ki je še nekaj dni ne boste pozabili. Pa ne zaradi vas, ampak zaradi nekega novega znanca, ki se bo vse pogosteje prikradel v vaše misli, še pogosteje pa v sanje. Že dolgo niste tako živo sanjali, kot boste prav te dni. Zbujali se boste nenaspani in utrujeni, po nepotrebnem pa vas bo grizla še slaba vest. Dokler se vam vse dogaja le v glavi, dejansko pa se ni nič zgodilo, ste lahko povsem mirni. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato pazite nase. Dovzetni boste za viroze, občutljiv bo tudi želodec. A bolečina bo v večini primerov posledica stresa. Na glavo ste si nakopali preveč skrbi. Otresite se strahov in ljudi, ki vam pijejo energijo. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Zadnji tedni so bili zmes dela in uživanja. Take imate pravzaprav najraje, saj niti za en dan ne morete reči, da vam je prepočasi minil. Prej veliko prehitro. Tudi v naslednjih dneh ne bo nič bolje. Le da vas nekaj dni čaka več uživanja kot dela, saj vam bodo v teh dneh družbo delali ljudje, kijih imate najraje na svetu. Vteh dneh si boste res vzeli čas zanje, s tem pa naredili veliko dobrega tudi sebi. V njihovi družbi vam je potem vedno žal, da tega ne počnete pogosteje. Spremeniti pa se ne znate. Ali pa se nočete. Tudi zato, ker vam je tako, kot je trenutno, pravzaprav zelo lepo. Smejali se boste več kot sicer, zvečer pa boste utrujeni, a zadovoljni legli k počitku. Ki bo temeljit in vas bo spet napolnil z energijo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Ugotovili boste, da vas pogosteje kot sicer zanese v težke misli, ki vas precej razburijo. Ker se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, se skušajte vzeti v roke. V naslednjih dneh, ko boste spet več doma z družino, boste spoznali marsikaj odločilnega. Vse kaže, da boste na čustvenem področju doživeli nekaj zelo lepega. Tudi zato, ker se boste prepustili toku dogodkov in ne boste preveč poslušali nasvetov tistih, ki mislijo, da vse vedo. Poslovno se vam obeta dobra ponudba. Preden karkoli odgovorite, krepko premislite. Saj dobro veste, kje je največja ovira, če si boste zaželeli na glavo nakopati še več dela in obveznosti. In le vi veste, koliko energije imate trenutno na zalogi. Strah, da pregorite, je upravičen. Strelec od 23.11. do 21.12. Zadnje čase ste preveč delali, zato ste se odtujili od ljudi, ki jih imate sicer radi okoli sebe. Ker jim tega niste znali pokazati, se bodo odnosi še poslabšali, če vendarle ne spremenite svojih navad in tudi drže. Postajate samotar, pa vendarle ni res, da taki ste. Le od doma se zadnje čase nekam težko spravite. Zato, ker nimate pravega motiva? Morda. Že od nekdaj je za vas največji motiv ljubezen in ta zadnje tedne ni na prvem mestu v vašem življenju. Pravzaprav tone po lestvici prioritet. Se sploh zavedate, kaj se lahko zgodi, če se ne boste vprašali, ali ste jo res pripravljeni povsem zavreči? Partner ve, kaj se dogaja z vami, saj vas dobro pozna. Ne boste ga preslepili. Lahko pa ga pozitivno presenetite. To dobro obvladate. Kozorog od 22.12. do 20.1. Vse se vrača, vse se plača, pravi pregovor, ki še vedno drži. Izkazalo se bo, da ste stavili na marsikaj in marsikoga, ki vašega zaupanja ni bil vreden. Ne bo prvič, da vas bo vaš dolgi jezik udaril po rokah, saj boste težko pojasnili, kaj se je resnično zgodilo. Sploh, ker bovse kazalo na to, da ste neljubi zap let res povzročili vi. Imate dve možnosti. Da se potuhnete in tiho počakate, da se zadeva pozabi. Ali pa, da na glas poveste, po potrebi tudi večkrat, kaj se je zgodilo. Pri slednjem tvegate, da boste ostali sami. Pri prvem pa, da vam nekdo ne bo več zaupal. Vse skupaj zna vplivati na počutje, ki ne bo rožnato. A, kar ste zakuhali, bo treba ohladiti in pojesti. Čim prej. Vodnar od 21.1. do 19.2. Nekateri dogodki močno spremenijo naš pogled na svet in ljudi, ki nas obkrožajo. Sploh, kadar potrebujemo pomoč, hitro ločimo zrnje od plevela. To se zadnje čase dogaja tudi vam. Sedaj točno veste, kdo je vaš iskreni prijatelj in kdo se zanj le izdaja, ni pa pripravljen narediti kaj več. Predvsem pa boste nekatere ljudi videli v povsem novi, drugačni luči. Med njimi bo tudi nekdo, ki ga sicer že zelo dolgo poznate, a v njem nikoli niste videli kaj več kot znanca. Sedaj pa bodo vajini pogovori postali nekaj, česar se boste veselili iz dneva v dan. Ob tem se boste spraševali, kaj se dogaja. Si boste upali priznati, da je to lahko tudi več kot le prijateljstvo? Zadeva je zapletena, nerešljiva pa nikakor ne. Pogumno naprej! Ribi od 20.2. do 20.3. Da življenje ni le delo, zelo dobro veste. Vendar se ga zadnje čase niti ne branite, saj doma ni vse tako kot si želite. Z delom bežite od skrbi, ki jih že nekaj časa kot težko prtljago prenašate na svojih ramenih. Tokrat je tako resno, da si o tem ne upate govoriti z nikomer, niti s tistimi, ki ste jim take stvari vedno lahko zaupali. Še huje bo, ker boste postali sumničavi in ljubosumni. Čutite, da partner ne deli več svojih skrivnosti z vami, karje prej vedno počel. Vajini pogovori so kratki in neosebni. Nikar se ne pojdite detektiva. Raje ga prisilite v odkrit pogovor, ki se mu sicer zna izogibati. Ker tokrat njegova vest res ne bo čista, ne bo lahko. Bo pa nujno. Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 20 Četrtek, 19. februarja TV SPORED 19. februarja 2015 Petek, 20. februarja Sobota, 21. februarja Nedelja, 22. februarja Ponedeljek, 23. februarja Torek, 24. februarja Sreda, 25. februarja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Vem!, kviz 11.05 Mali Vrag, ris. film 11.30 Živalska uganka: Paličnjak 11.35 Čarlijev cirkus, otr. ser. 11.45 Anica, nan. 12.10 Infodrom 12.15 Pogumno naprej, dokum. film 12.30 Kaj pa ti misliš?, pogov. o dokum. filmu 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov. 14.30 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pim in Pom, ris. 15.50 Firbcologi: O kurentih, krofih in pustnih norostih 16.15 Točka preloma: Farmacija na prelomnici 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Živalski čira čara, ris. 18.15 Bacek Jon, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.25 Ugriznimo znanost, ponov. 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal TV SLO T 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kopalčki, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.10 Tara, ris. 08.35 Lovci na zmaje, ris. 09.00 Tv prodaja 09.15 Queen Latifah show, am. ser. 10.10 Tv prodaja 10.25 Moje srce je tvoje, nan. 11.20 Tv prodaja 11.35 Barva strasti, nan. 12.30 Tv prodaja 12.45 Dubrovniška zora, nan. 13.40 Lepo je biti sosed, nan. 14.20 Kuharski mojster, am. ser. 15.20 Ana kuha 15.55 Moje srce je tvoje, nan. 16.50 Barva strasti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Barva strasti, nan. 18.00 Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Epilog 21.05 Fant za razvedrilo, am. film 22.50 24ur zvečer 23.20 Vohun v nemilosti, nan. 00.15 Kaliforniciranje, am. nan. 00.45 24ur zvečer 01.15 Zvoki noči 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.315 Vem!, kviz 11.05 Rarg, ris. film 11.30 Živalska uganka, otr. ser. 11.35 Čarlijev cirkus, otr. ser. 11.40 Anica, nan. 12.10 Infodrom 12.15 Alkohol v našem življenju, dokum. film 12.25 Kaj pa ti misliš?, pogov. o dokum. filmu 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Mali kralj, ris. 15.50 Vipo, ris. 16.00 Kapitan Sabljezobi, 21/26 16.15 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Kdo si pa ti?, 1/10 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Pujsek Bibi, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.10 Polnočni klub: Evro na evro 00.20 Dnevnik, ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Slastni prigrizki, ris. 07.10 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.15 Ava, Riko, Teo, ris. 07.20 Slastni prigrizki, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.35 Slastni prigrizki, ris. 07.40 Neli in Cezar, ris. 07.45 Mili in Moli, ris. 07.55 Pujsa Pepa, ris. 08.00 Slastni prigrizki, ris. 08.05 Firbcologi, ponov. 08.30 Infodrom, ponov. 08.40 Impro Tv, odd. za mlade 09.45 Nord. smuč., sp, studijska oddaja 10.00 Nord. kombinacija, smuč. skoki na mali skakalnici, 1. serija, prenos iz Faluna 11.30 Dobro jutro 14.20 Avtomobilnost 15.00 Nogomet, vrhunci evropske lige 15.45 Nord. smuč., sp, studijska oddaja 16.00 Nord. kombinacija, smuč. skoki na mali skakalnici, 2. serija, prenos iz Faluna 16.45 Smuč. skoki (Ž), prenos iz Faluna 18.35 Smuč. skoki na mali skakalnici, kvalif. (M), prenos iz Faluna 20.25 Košarka, pokal Spar (M), polfinale, prenos iz Laškega 22.25 Starši v manjšini (V.), 3/6 22.55 Sočutje, nem. film 01.05 Točka, glasb. odd. 01.50 Zabavni kanal pop pop 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Slastni prigrizki, ris. 07.15 Ava, Riko, Teo, ris. 07.20 Slastni prigrizki, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Neli in Cezar, ris. 07.45 Mili in Moli, ris. 07.55 Pujsa Pepa, ris. 08.00 Slastni prigrizki, ris. 08.05 Male sive celice, kviz 08.50 Infodrom, ponov. 10.15 Dobrojutro 12.30 Ravabi, dokum. odd. 13.25 Pričevalci: Zvonko Kokalj 15.00 Nord. smuč., sp, studijska oddaja 15.15 Smuč. teki, sprint, prenos iz Faluna 16.55 Smuč. skoki, kvalif. (Ž), prenos iz Faluna 18.25 Košarka, pokal Spar (M), Helios - Tajfun, četrtfinale, prenos iz Laškega 20.10 Žrebanje Deteljice 20.15 Športni izziv, ponov. 21.00 Nogomet, evrop. Liga, Tottenham - Fiorentina, prenos iz Londona 22.55 Polbrat, 5/8 23.40 Avtomobilnost, ponov. 00.10 Točka, glasb. odd. 01.00 Zabavni kanal © 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kopalčki, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.10 Tara, ris. 08.35 Lovci na zmaje, ris. 09.00 Tv prodaja 09.15 Queen Latifah show, am. ser. 10.10 Tv prodaja 10.25 Moje srce je tvoje, nan. 11.20 Tv prodaja 11.35 Barva strasti, nan. 12.30 Tv prodaja 12.45 Dubrovniška zora, nan. 13.40 Lepo je biti sosed, nan. 14.20 Kuharski mojster, am. ser. 15.20 Ana kuha 15.55 Moje srce je tvoje, nan. 16.50 Barva strasti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Barva strasti, nan. 18.00 Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Kvantum sočutja, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Rdeče luči, am. film 23.15 Eurojackpot 23.20 Rdeče luči, nad. filma 00.45 Fantovščina, am. film 02.40 24ur zvečer 03.10 Zvoki noči 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 08.55 Napovedujemo 10.35 Pop Corn: Mi2, Nino 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.30 Oglasi 12.00 Videospotdneva 10.35 Naj viža: ans. Golte 12.05 Videostrani, obvestila 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 17.55 Napovedujemo 12.15 Videospotdneva 18.00 Nanovo: Življenje v dijaškem 13.15 Videostrani, obvestila domu 17.55 Napovedujemo 18.40 Regionalne novice 18.00 Miš maš 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.40 Regionalne novice 19.05 Videospotdneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.05 Videospotdneva 19.55 Vabimo k ogledu 19.10 Videostrani, obvestila 20.00 Naj viža: ans. GOLTE 19.55 Vabimo k ogledu 21.15 Regionalne novice 20.00 Popotniške razglednice 21.20 O Karlu Destovniku Kajuhu, 21.00 Regionalne novice ponovitev 21.05 Napoleon in jaz, italijanski film 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospotdneva 00.05 Videospotdneva 23.25 Videostrani, obvestila 00.10 Videostrani, obvestila Odmevi Zgodbe iz školjke: Žabe svatbo so imele Timotej hodi v šolo, ris. Tabaluga, ris. nan. Studio Kriškraš: Zaklad Bine, nan. Male sive celice, kviz V boju s časom (II.), 1/13 Infodrom Kdo pa si ti?, 1/10 Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih, 2/3 Tednik, ponov. Dnevnik, vreme, šport Na vrtu, izob. odd. O živalih in ljudeh, izob. odd. Komisar Rex (XII.), 7/12 Drevesa pripovedujejo: Bukev, dokum. odd. Fant, ki leti, dokum. odd. Poročila, vreme, šport Vikend paket Ozare Peter Zajec, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Stopimo skupaj, dobrodelna prireditev Esther Blueburger, avstralski film Poročila, vreme, šport Restavracija Raw (IV.), 2/6 Ozare, ponov. Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji 06.10 07.00 07.20 07.45 08.10 08.30 08.50 09.30 09.55 10.10 10.45 11.55 13.00 13.20 13.55 14.30 15.20 16.00 17.00 17.20 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 23.15 23.50 00.40 00.45 01.40 02.00 Infokanal TV SLO T 07.10 Na lepše 07.40 Polnočni klub: Evro na evro 08.55 Športni izziv 09.30 Zima je zakon, studijska oddaja 10.00 Alp. smuč., Zlata lisica, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Maribora 10.50 Smučanje prosti slog, snežni kros, vključ. V prenos 11.25 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos 13.00 Alp. smuč., Zlata lisica, VSL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Maribora 14.15 Nord. smuč., sp, smuč. teki - skiatlon (M), prenos 16.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki na mali skakalnici (M), prenos 18.45 Nord. smuč., sp, smuč. teki - skiatlon (Ž), posnet. 19.55 Košarka, pokal Spar (M), finale, prenos iz Laškega 21.45 Aritmija 22.45 Usodna noč, am. film 00.20 Bleščica, oddaja o modi 00.55 Zabavni kanal pop 06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.05 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.20 10.10 10.30 10.45 11.00 11.55 12.50 13.05 14.50 16.30 18.25 18.55 19.00 20.00 21.45 23.40 02.55 24ur, ponov. OTO čira čara Tobi in njegov lev, ris. Mumu, ris. Lupdidu, ris. Hobonavti, ris. Yoohoo in prijatelji, ris. Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris. Maša in medved, ris. Pikica in Pepermint, ris. Lego prijateljice, ris. Grozni Gašper, ris. Winx klub, ris. Hitri prstki, ang. ser. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser. Rizzoli in Isles, nan. Tv prodaja Hčerina smrt, am. film Pravica za Natalee Holloway, am. film Moja punca, am. film Vrtičkanje 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Ujetniki ljubezni, am. film Amadeus, am. film Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Pustni Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (106): vozila 10.00 Oglasi 10.05 Popotniške razglednice: Od Dunaja do Trsta - hoja za mir 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Prodajno TV okno 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Življenje v dijaškem domu 18.40 Dotiki gora: Debela peč 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2274. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 Spomin na pevca še živi, posnetek 1. dela koncerta 21.45 Skrbimo za zdravje: Fenilketonurija 22.45 Jutranji pogovori 00.15 Videostrani, obvestila 07.00 Živ žav sledi Nanigugu, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Vivi Vijak, ponov. 07.20 Žanov svet, ris. 07.25 Živalski čira čara, ris. 07.30 Minuta v muzeju, ponov. 07.35 Larina zvezdica, ris. 07.45 Zajček Belko, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Vesela kmetija, ris. 08.05 Mucika, ris. 08.15 Čarli in Lola, ris. 08.25 Oblakov kruhek, ris. 08.35 Pujsek Bibi, ris. 08.45 Adi v človeškem telesu, ris. 08.50 Peter Zajec, ris. 09.05 Timotej hodi v šolo, ris. nan. 09.30 Tinka in Žverca, ris. 09.35 Tabaluga, ris. 09.55 Minuta v muzeju 10.25 Danov Dinosvet, 16/26 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 14.50 Soba z razgledom, ang. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Vse o Emi 18.40 Mucika, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (I.), 2/6 21.00 Intervju: Miha Lobnik 21.50 Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, izob. Odd. 22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Oblast (I.), 2/10 23.50 Alpe, Donava, Jadran 00.20 Dnevnik,ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal TV SLO T 09.55 Glasbena matineja 09.15 Zima je zakon, studijska oddaja 09.45 Alp. smuč., Zlata lisica, SL (Ž), 1. Vožnja, prenos 10.55 Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos 12.00 Nord. smuč., sp, nord. kombinacija, smuč. skoki na mali skakalnici ekipno, posn. 12.30 Alp. smuč., Zlata lisica, SL (Ž), 2. Vožnja, prenos iz Maribora 13.30 Smuč. prosti slog, smuč. kros, sp, prenos 14.25 Nord. smuč., svet. pokal, smuč. teki, sprint ekipno, vključ. v prenos 15.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki na mali skakalnici ekipno, prenos 16.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki mešane ekipe, prenos 19.15 Avtomobilnost 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Richard Strauss in rnegove junakinje, dokum. film 20.50 Navdih klasike, violinist Domen Lorenz 21.00 Umori na podeželju, 1/6 22.30 Jedrski divjak, dokum. odd. 00.00 My Way, dokum. film 00.20 Aritmija, ponov. 01.25 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Mumu, ris. 07.10 Lupdidu, ris. 07.35 Hobonavti, ris. 07.50 Yoohoo in prijatelji, ris. 08.05 Maša in medved, ris. 08.10 Želvica Lulu, ris. 08.25 Maša in medved, ris. 08.35 Pikica in Pepermint, ris. 08.45 Legende Chime, ris. 09.10 Grozni Gašper, ris. 09.20 Winx klub 2, anim. film 10.10 Hitri prstki, ang. ser. 10.30 Anubisova hiša, nan. 10.45 Tv prodaja 11.00 Zmenki milijonarjev, am. ser 11.55 Rizzoli in Isles, nan. 12.50 Tv prodaja 13.05 14.50 16.35 18.25 18.55 19.00 20.00 22.00 00.25 02.10 poroka Ko se rodi ljubezen, am. film Moja punca 2, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Zobna vila, am. film Daj naprej, am. film Divje strasti 2, am. film Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Pustni Miš maš 09.40 2273. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2274. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Poslanska pisarna: Ivan Škodnik, poslanec stranke Mira Cerarja 11.40 Spev 2014 - Po Slakovi poti, 2. del 12.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (105): cesta promet 18.20 Mojca in medvedek Jaka: hop, hop, hop 18.55 Pop corn: Mi2, Nino 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Golte, ans. Stil 21.15 Napovedujemo 21.20 Aktualno: Medvrstniško nasilje 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.0 Poročila 10.08 Dobrojutro 10.35 Vem!, kviz 11.05 Snežna kraljica, ris. film 11.30 Živalska uganka: Slon 11.35 Čarlijev cirkus 11.40 Anica, nan. 12.10 Infodrom 12.15 Življenje z avtizmom, dokum. film 12.30 Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Maks in Rubi, ris. 15.55 Studio Kriškraš, ponov. 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Umetni raj 23.35 Oskarji, dan potem 23.55 Slovenska jazz scena 00.40 Duhovni utrip 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Nanigugu, ris. 07.05 Slastni prigrizki, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Ava, Riko, Teo, ris. 07.20 Slastni prigrizki, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.30 Medvedek, ris. 07.40 Neli in Cezar, ris. 07.45 Mili in Moli, ris. 07.55 Pujsa Pepa, ris. 08.00 Slastni prigrizki, ris. 08.05 Profesor Pustolovec, ponov. 08.20 Zgodbe iz školjke 08.40 Infodrom 09.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.30 Točka, glasb. odd. 13.20 Ljudje in zemlja 14.40 Obzorja duha 15.40 Vikend paket 17.05 Dober dan, Koroška 17.45 Tv-poroka 18.15 Prava ideja! 18.40 O živalih in ljudeh, izob. odd. 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Dediščina Evrope, 2/3 21.00 Nujni primeri: Spomin, 2/3 22.25 Zadnja ura, 4/6 23.20 Odprta knjiga, ponov. 23.40 Točka, glasb. odd. 00.25 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mojster Miha, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Legende Chime, ris. 08.05 DoKtor glavca, ris. 08.15 Tara, ris. 08.40 Tv prodaja 08.55 Queen Latifah show, am. ser. 09.45 Tv prodaja 10.00 Moje srce je tvoje, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Barva strasti, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Dubrovniška zora, nan. 13.20 Daj naprej, am. film 15.55 Moje srce je tvoje, nan. 16.50 Barva strasti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Barva strasti, nan. 18.00 Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Noč v muzeju 2, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Na kraju zločina, nan. 23.20 Vohun v nemilosti, nan. 00.15 Kaliforiciranje, nan. 00.45 24ur zvečer 01.15 Zvoki noči © 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.35 11.0 Sledi 11.30 11.35 11.40 12.05 12.10 12.25 13.00 13.30 14.20 14.40 15.00 15.10 15.40 15.50 16.15 16.45 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 20.50 22.00 23.05 23.35 01.00 01.25 02.15 02.40 Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Otroški počitniški program Edo in Medo, ris. film Živalska uganka, otr. ser. Čarlijev cirkus, otr. ser. Anica in Jakob, nan. Infodrom Spletno nadlegovanje, dok. film Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu Poročila, vreme, šport Studio city, ponov. Kaj govoriš?=So vakeres? Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov. Bine: Velikani Podoba podobe, ponov. Eko utrinki: Energetska učinkovitost Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd. Novice Infodrom Olivija, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Pokličite babico (IN.), 1/10 Polmesec nad planikami, dok. f. Odmevi, vreme, šport Globus, ponov. Pričevalci: Zvonko Kokalj Posebna ponudba Dnevnik,j)onov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.30 Vem!, kviz 11.00 Otroški počitniški program sledi Alfa Beta, ris. film 11.30 Živalska uganka, otr. ser. 11.35 Čarlijev cirkus, otr. ser. 11.40 Anica, otr. nan. 12.05 Infodrom 12.10 Dve mami, dokum. film 12.20 Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Alenka Puhar 14.25 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Globus, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek, ris. 18.20 Minuta v muzeju, ponov. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Usodni strel, hrvaški film 21.20 Pozabljeni Slovenci 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Točka preloma 23.35 Turbulenca: Samodestruktivno vedenje 00.10 Dnevnik, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal TV SLO T TV SLO T n£ nn nt™čl/i hml 06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Želvice, ris. 07.15 Slastni prigrizki, ris. 07.20 Prihaja Nodi, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Neli in Cezar, ris. 07.40 Mili in Moli, ris. 07.55 Pujsa Pepa, ris. 08.00 Slastni prigrizki, ris. 08.05 Studi Kriškraš: Pust po indijansko 08.30 Zgodbe iz školjke: Barčica po morju plava 08.50 Infodrom 09.45 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.30 Točka, glasb. odd. 13.15 Sledi, dokum. odd. 13.40 Duhovni utrip 13.55 City folk: Reka 14.40 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 16.05 Mostovi Hidak 16.40 Ravabi, dokum. odd. 17.35 Na vrtu 18.00 Pogled v vesolje: Naša nenavadna zvezda - redek pojav na Soncu, dokum. ser. 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Avtomobilnost 21.20 Položaj otroka, romunski film 23.10 Glasbeni večer, simf. ork. RtvS 00.25 Točka, glasb. odd. 01.15 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kopalčki, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.10 Tara, ris. 08.35 Lovci na zmaje, ris. 09.00 Tv prodaja 09.15 Queen Latifah show 10.05 Tv prodaja 10.20 Moje srce je tvoje, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Barva strasti, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Dubrovniška zora, nan. 13.40 Lepo je biti sosed, nan. 14.20 Kuharski mojster, am. ser. 15.20 Ana kuha 15.55 Moje srce je tvoje, nan. 16.50 Barva strasti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Barva strasti, nan. 18.00 Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.10 Najina zgodba, am. film 23.00 24ur zvečer 23.30 Vohun v nemilosti, am. nan. 00.25 Kaliforniciranje, am. nan. 00.55 24ur, ponov. 01.25 Zvoki noči 06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Lačni pomorščaki, ris. 07.15 Slastni prigrizki, ris. 07.20 Prihaja Nodi, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Neli in Cezar, ris. 07.40 Mili in Moli, ris. 07.55 Pujsa Pepa, ris. 08.00 Slastni prigrizki, ris. 08.05 Bine: Velikani 08.30 Zgodbe iz školjke 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.30 Točka, glasb. odd. 13.15 Posebna ponudba 14.15 Alpe, Donava, Jadran 14.45 Polmesec nad planikami, dok. f. 15.45 Pogled v vesolje, dokum. ser. 16.50 Mostovi Hidak 17.30 Biti Ciril Zlobec 18.00 Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih, 1/3 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Nogomet - vrhunci evropske lige 21.20 Danilo Žerjal, športni velikan s Krasa, dokum. film 22.15 Bleščica, odd. o modi 22.45 Pobalinka, franc. film 00.05 Točka, glasb. odd. 00.55 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kopalčki, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.10 Tara, ris. 08.35 Lovci na zmaje, ris. 09.00 Tv prodaja 09.15 Queen Latifah show 10.05 Tv prodaja 10.20 Moje srce je tvoje, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Barva strasti, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Dubrovniška zora, nan. 13.40 Lepo je biti sosed, nan. 14.20 Kuharski mojster, am. ser. 15.20 Ana kuha 15.55 Moje srce je tvoje, nan. 16.50 Barva strasti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Barva strasti, nan. 17.55 Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Prestopno leto, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Na kraju zločina, nan. 23.15 Vohun v nemilosti, nan. 00.10 Kaliforniciranje, am. nan. 00.40 24ur, ponov. 01.10 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2274. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Inženir informatike 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Dober večer gospod predsednik: Janez Janša 21.00 Regionalne novice 21.05 Spomin na pevca še živi, posnetek 1. dela koncerta 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Dober večer gospod predsednik: Janez Janša 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje 18.40 Oglasi 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2275. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna oddaja 20.40 Dotiki gora: Debela peč 21.00 Telemedicina za vse 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2275. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (107): Filcano milo 18.20 Otroški program 18.40 Regionalne novice 18,45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Higiena in bolezni zob 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn: Rebeka Dremelj 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 21 19. februarja 2015 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček SLOVENSKE gore: v objektivu letnih časov od - Odrasli / 91(497.4) - Zemljepis Slovenije »Kako boš zajel tako obširno zgodbo, gorski vetrič, trdnost skale, stanje duha. V dolino odneseš le delček, po ostalo se vračaš.« Ko je Cankarjeva založba leta 1982 izdala knjigo z istim naslovom, smo svet okoli sebe dojemali drugače kot danes. Uredniki so si jo zamislili kot fotografsko monografijo z enciklopedično organizirano vsebino. Čas je odpihnil Jugoslavijo in socializem, a gora je ostala. Kljub evropski krizi in podnebnim spremembam gore ostajajo s soncem obsijan kraj miru. In tega se Slovenci zavedamo in smo še vedno očarani nad lepoto svojih gora. Danes so se planincem in gornikom pridružili številni adrenalinci, gorski kolesarji, maratonci in smučarji. Fotografska tehnologija je dodelana, zato so se uredniki te izdaje odločili povabiti veliko število avtorjev s poudarkom na fotografijah, ki so razdeljene na letne čase ter s štirimi esejističnimi pogledi na gorski svet. Obvezno branje za ljubitelje dobre fotografije ob poglobljeni misli o gorskem svetu. KOZINC, Željko: Lepi izleti vabijo: Lep dan kliče - 15 let od - odrasli / 913(497.4)(036) -Vodniki - Slovenija »Osebno imam najraje zatišja v naravi ob starih spomenikih slovenske kulture in zgodovine.«. Knjiga Lepi izleti vabijo je izšla ob petnajstletnici izida prve knjige v seriji Lep dan kliče in je nadaljevanje ter dopolnilo jubilejne knjige Moje najljubše poti. Željko Kozinc je v letih 1999 - 2007 opisal 500 izletov v štirih knjigah pod skupnim naslovom Lep dan kliče. Ker so vse knjige naletele na dober odziv, nekatere so bile razprodane in večkrat ponatisnjene, se je avtor, velik ljubitelj narave in obiskovalec prav vseh izletniških točk, odločil izdati PI I-IZLETI —VABIJO NOVAK, Franci: Po sončnih obronkih Slovenije: pohodniški vodnik od - odrasli / 796.5(036) - Gorski vodniki »Slovensko ozemlje se razlega po južnem predgorju mlado nagubanega gorstva, zato radi rečemo, da živimo 'na sončni strani Alp'.« Pohodništvo je v Sloveniji danes že dodobra uveljavljena oblika rekreacije. Nekateri pohodniki prisegajo na kondicijo, drugi iščejo navdih in sprostitev, ki jih ponujajo naravne lepote in bogata kulturna dediščina, nekaterim pomeni pohodništvo priložnost za druženje, spet tretjim duhovno doživetje ... pravzaprav pa gre za preplet vsega. Osrednje vodilo avtorjev Franca Novaka in Urbana Goloba je želja, da ljudi povabita na pot, ki nas popelje k soncu. še peto, jubilejno knjigo. Ker se izletniška ponudba v Sloveniji nenehno dopolnjuje in celo krepi, je avtor v tej knjigi vključil 81 že opisanih in 23 novih izletov. Zaveda se, da je izletnik vse bolj informiran, vendarle, nekateri raje prisegajo na preizkušene poti. Knjigi je priložena turistična avtokarta Slovenije z vsemi opisanimi izleti, označenimi s stopnjo zahtevnosti. Četudi poti sprva vodijo po gozdu in senčnih dolinah, nas popeljejo do razglednega vrha, kjer uživamo v razgledu. In čeprav je oblačen dan, se ljudje iz poti vračamo s svojim notranjim soncem. Pohodniški vodnik predstavlja 60 lahkih do srednje zahtevnih poti po sončnih obronkih Slovenije, ki zajemajo najlepše gorske, kraške, mediteranske, gozdne in vinorodne pokrajine. Opise poti dopolnjujejo fotografije, zemljevidi z vrisanimi potmi in najpomembnejše informacije o pohodu ter dodatni turistični ponudbi. LAŠTRO, Kata: Zeliščna abeceda ml - Mladina / C-S - Cicibani-Slikanice »A kot arnika ... Ž kot žajbelj.« Da bi se ljudje približali naravi in svetu rastlin, je avtorica, Velenjčanka Kata Laštro naredila t. i. zeleno zeliščno abecedo. Ta odpira pot k zeleni pismenosti, ki pomeni pismenost za življenje. Zeliščna abeceda nas, predvsem pa otroke, katerim je namenjena v prvi vrsti, s pomočjo črk od A do Ž popelje skozi čudoviti svet rastlin. Rastline, ki so vključene v knjigo, rastejo in uspevajo v našem okolju. Najdemo jih na travniku, na vrtu, na njivi, ob potoku . Knjiga je narejena kot didaktičen pripomoček za spoznavanje rastlin in njihovih značilnosti v naravnem okolju, je pripomoček za učenje abecede, za raziskovanje narave, za razvoj pozitivnega odnosa do narave, za povezovanje z naravo in je namenjena otrokom v vrtcih, učencem osnovnih šol, otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in odraslim osebam oz. vsem, ki si želijo vtisniti v spomin naziv kakšne rastline tako, kot se učimo črk abecede. a Brina Zabukovnik Jerič Nocoj Marjanov večer Velenje, 19. februarja - Ob koncu januarja so v Festivalu Velenje zaradi obilnega sneženja odpovedali četrti Marjanov večer, ki ga prirejajo v spomin na kulturnika Marjana Marinška. Izvedli ga bodo nocoj ob 19. uri, prav tako v mali dvorani kulturnega doma. Večer bo tudi tokrat citrarsko obarvan, nastopili pa bodo Peter Napret, Janja Brlec in Marjanke. Dogodek bo povezovala Irena Zalar. Marjanov večer pripravljajo v sodelovanju s Citrarskim društvom Slovenije. a bš kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 19. februar 8.00 Odhod za avtobusne postaje Velenje Planinski pohod SPP IV 8.00 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda 9.00 Rdeča dvorana in Drsališče Velenje Zimski tabor Zmaga Kuštruna 9.00 Vila Mojca Zimske počitnice v Vili Mojca 9.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 UMstvarjalnica, Trg mladosti 6 UMstvarjalne počitnice za otroke med 9. in 14. letom 9.00 - 13.00 in 15.00 - 20.00 Drsališče Velenje Drsanje za otroke vseh starosti 9.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje -organizirane počitnice za otroke 9.30 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa za učenke od 5. do 9. razreda 10.00 Knjižnica Velenje Lego ustvarjalnica 10.00 Vila Mojca Gledališče za poredne mulčke za otroke od 4. do 7. razreda 10.00 Vila Mojca Začetni tečaj računalništva za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 Strelišče SD Mrož, Kopališka 3 Streljanje z zračno puško 11.00 Rdeča dvorana Velenje Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda 11.30 Rdeča dvorana Velenje Sola nogometa za otroke vseh starosti 12.00 Vila Mojca Počitniški kuharski tečaj za otroke od 1. do 9. razreda »Diši po italijanski kuhinji« 12.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda 12.30 Ljudska univerza Velenje Računalniško programiranje za otroke 18.00 Gostišče Kavčič v Saleku Bridge turnir 19.00 eMCe plac Wonderland 19.00 Dom kulture, mala dvorana Marjanov večer 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Janeza Ivana Novaka Kako temno je pred svitom CITY CENTER Celje • Četrtek, 19. 2., 14.00-19.00 Biotržnica • Petek, 20. 2., 14.00, Kmečka tržnica • Sobota, 21. 2., 10.00 - 12.00, Borza igrač • Nedelja, 22. 2., 11.00, Raziskovalno nedeljsko dopoldne; igre in eksperimenti, 13.00 Lutkovna predstava O starki Zimi in njenih pomočnikih v izvedbi Gledališča Bičikleta Petek, 20. februar X Različni organizatorji Zimske počitnice za otroke / glej program četrtek 20.00 Drsališče Velenje Curlig 20.00 Havana bar Fin de partido 21.00 eMCe plac Natečaj Botečaj - predizbor Sobota, 21. februar 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Po poti 14. divizije 7.00 Odhod z avtobusne postaje Pilates Dravski Kozjak 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje Sejem Izmenjava domačih semen -priprava na setev 10.00 Zbirališče: Pred Vilo Bianco Senzorično spoznavanje Velenja 10.00 UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik - Kitajsko novo leto 11.30 Zbirno mesto Kodrunova domačija v Lajšah 17. Kajuhov pohod do Zlebnikove domačije 17.00 Vinska Gora, Krstnikov dom Predstavitev zgoščenke harmonikarja Aljaža Sedovnika 17.30 KAC, Efenkova 61 b paLAČENka party 19.00 Drsališče Velenje Disco na ledu 20.30 Rdeča dvorana Rokometna tekma RK Gorenje : Hanslumhandbal 21.00 eMCe plac Klubski večer Zelezni aktivizem Nedelja, 22. februar 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Zlebnik 14.30 eMCe plac 5. tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje Rože za Pepco Ponedeljek, 23. februar 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ure pravljic v srbskem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Zlatke Jambrovič Družina z najstniki 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Muzikal Cvetje v jeseni 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: drama Leviatan Torek, 24. februar Ponedeljek, 23. 2. - 3. 3. Vse najboljša pomlad v Citycentru. Pomlad po potrkala na vrata in sprehajali se boste ob bujno cvetoči preprogi. Ujemite Citycentrova zimska dekleta za vikend, 21. in 22. 2. na Rogli Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Start:upVelenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček 16.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma žRk Velenje : RK Žalec 17.00 KAC, Efenkova 61 b Sadne in posebne ptice 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Izola 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Muzikal Cvetje v jeseni Sreda, 25. februar 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Vila Rožle Likovna delavnica Kvadrat in krog, kocka in krogla 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova 61 Predavanje Popotovanje po Etiopiji 18.00 Knjižnica Velenje Predavanje Naravna prehranska dopolnila za zdravo srce 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija Gledališča Velenje Nočni portir ŠOŠTANJ Četrtek, 19. februar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Amber Stewart: Zajčji uhlji | Pripoveduje Marjetka Blatnik) Sobota, 21. februar 11.00 Ravne - spomenik v Osreških pečeh Obletnica pohoda XIV. divizije na Štajersko 19.00 Kulturni dom Šoštanj Za srečnejše dni - Kajuh (premiera dokumentarnega TV filma) Nedelja, 22. februar 18.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj : Maribor Nova KBM (mladinci U19) Ponedeljek, 23. februar 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski Bridge turnir Sreda, 25. februar 12.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: PowerPoint ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 19. februar 10.00 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice -ustvarjanje iz odpadnih materialov 16.30 Dvorana Marof Predstavitev delovanja defibrilatorja 17.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba Petek, 20. februar 10.00 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice -ustvarjanje iz odpadnih materialov Sobota, 21. februar 9.00 Dvorana Marof Kmečka tržnica Ponedeljek, 23. februar 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skup.) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba Torek, 24. februar 14.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 18.00 Marof - zgornja dvorana Joga 18.00 Dvorana Marof Tečaj družabnih plesov Sreda, 25. februar 16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin Lunine mene -i Lutke v Citycentru Celje - V nedeljo, 22. februarja, ob 13. uri vabljeni na lutkovno predstavo O starki Zimi in njenih pomočnikih. V izvedbi Gledališča Bičikleta se bo odvijala na osrednjem prostoru Citycentra. a KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka VELIČASTNIH 6 3D Big hero 6 (ZDA) Animirana akcijska komedija, 102 minuti. Režija: Don Hill, Chris Williams. Slovenski glasovi: Denis Vučak, Rok Kunaver, Primož Ranik, Igor Potočnik, Uroš Buh, Tatjana Burič Ribič, Zala Burič Ribič, Dani Bavec, Uroš Smo-lej, Lija Pečnikar idr. Četrtek, 19. 2., ob 17.00 3D FANTOVSKA LETA Boyhood (ZDA) Drama, 166 minut. Režija: Richard Lin-klater. Igrajo: Patricia Arquette, Ellar Coltrane, Lorelei Linklater, Ethan Hawke, lija h Smith, idr. Četrtek, 19. 2., ob 19.00 POBEG S PLANETA ZEMLJA Escape from Planet Earth (ZDA) Animirana pustolovska komedija, 89 minut / Kanada, ZDA. Režija: Cal Brunker. Slovenski glasovi: Mirko Medved, Sašo Prešeren, Ksenija Urbanc Glinšek,Aleksander Golja, Tina Ogrin, idr., Petek, 20. 2., ob 18.00 Sobota, 21. 2., ob 18.00 Nedelja, 22. 2., ob 16.00 - otroška matineja KINGSMAN: TAJNA SLUŽBA Kingsman: The Secret Service (VB) Akcijska pustolovščina, komedija, 129 minut. Režija: Matthew Vaughn. Igrajo: Samuel L. Jackson, Colin Firth, Mark Strong, Michael Caine, Jack Davenport, Sofia Boutella, idr. Petek, 20.2., ob 20.00 Nedelja, 22.2., ob 18.00 PETDESET ODTENKOV SIVE Fifty Shades of Gray (ZDA) Romantična drama, 125 minut / ZDA. Režija: Sam Taylor-Johnson. Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle, Luke Grimes, Marcia Gay Harden, Max Martini, idr. Sobota, 21. 2., ob 20.00 Ponedeljek, 23. 2., ob 17.30 ŠE VEDNO ALICE Still Alice (ZDA) Biografksa drama, 101 minuta. Režija: Richard Glatzer, Wash Westmoreland. Igrajo: Julianne Moore, Kristen Stewart, Kate Bosworth, Alec Baldwin, Seth Gilliam, Hunter Parrish, idr. Sobota, 21. 2., ob 19.00 - mala dvor. Nedelja, 22. 2., ob 19.00 - mala dvor. ZIMSKO SPANJE Kis uykusu (Turčija, Francija, Nemčija) Drama, 196 minut. Režija: Nuri Bilge Ceylan. Igrajo: Haluk Bilginer, Melisa Sozen, Demet Akbag, Ayberk Pekcan, Serhat Kilic, Nejat Isler, Tamer Levent, idr. Petek, 20. 2., ob 18.30 - mala dvorana RITEM NOROSTI Whiplash (ZDA) Glasbena drama, 97 minut. Režija: Damien Chazelle. Igrajo: Miles Teller, J. K. Simmons, Melissa Beno-ist, Paul Reiser, Austin Stowell,, idr. Nedelja, 22. 2. ob 20.30 LEVIATAN Leviathan (Rusija) Drama, 141 minut. Režija: Andrej Zvjagincev. Igrajo: Aleksej Serebrijakov, Elena Ljadova, Vladimir Vdovičenkov, Roman Madjanov, Ana Ukolova, idr. Ponedeljek, 23. 2. ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »»WAS 19. februarja 2015 Nagradna križanka Mobtel ANGLEŠKI IGRALEC-PETER ORIENTALSKO POKRIVALO ČEBELJI SAMEC ANNI ONDRA o* PALEC, COLA SKANDIN. MOŠKO IME SAMICA OSLA NEKDANJI SOVJETS. DIKTATOR-JOSIF SLOVENSKI BIOLOG-JOŽE BERAČ V HOMERJEVI ODISEJI MUSLIMAN. M. IME NAOČNIKI ATA, OČE (UUBK.) OBOROŽEN ČUVAJ ODŽAGAN KOS ČEŠKO 2. IME POPULARNA ZNAMKA OBLAČIL N MESTO V MALI AZIJI, ILION OLJE IZ TKIVA KITOV VRBOV GRM CHARLES IVES VAS, NASELJE fZAST.l POLOTOK V JADRANSKEM L MORJU ŠVICARS,-FRANCOS. PISATELJ-C LAUDE LOVEC NA RAKE MODERNA GLASBA NOGOMETNI KLUB PAS KOPNEGA MED DVEMA MORJEMA JAPONSKI BORILNI ŠPORT mali OGLASI NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. ŽIVALI PRAŠIČA, težkega 200 kg, prodam. Cena: 1,80 evra/kg. Gsm: 031 398-506 STIKI ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI SENO v kockah, okoli 60 kom, ugodno prodam. Gsm: 041 268 244 BUKOVA suha drva prodamo. Gsm: 031 517 415 OKROGLE silažne bale prodam. Gsm: 041 942 898 JABOLČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. NEPREMIČNINE KUPIM ali vzamem v najem hišo z vrtom ali manjšo kmetijo. Gsm: 040 202 800 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Hasanovič Alen, Bih, Živinice b.b. in Delic Sabina, Velenje, Šalek 108; Čučun Damjan, Brezovica, Notranje Gorice, Podklin 9 in Mrkulič Admira, Črna gora, Rožaje Mustafe, Pečanin b.b. SMRTI Jurič Frančišek, roj. 1935, Vojnik, Lindek 18 b; Krevzel Franc, roj. 1931, Šmartno ob Paki, Mali vrh 15 a; Ledinek Boris, roj. 1972, Šoštanj, Ravne 104 a; Balon Ivan, roj. 1938, Žalec, Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 85; Semprimožnik Franc, roj. 1943, Šmartno ob Paki, Skorno 7; Smirnov Vladimir, roj. 1945, Velenje, Kidričeva cesta 3; Vertov-šek Stanislava , roj. 1939, Velenje, Šaleška cesta 16; Novak Ljudevit, roj. 1947, Žalec, Efenkova ulica 1; Sivka Irena, roj. 1961, Velenje, Cesta XIV. divizije 14. V prodajalnah Mobtel Vam priporočamo »Paketi Mobitel Neomejeni«: • neomejeni pogovori in sporočila v vsa slovenska omrežja • že od 19,95 € na mesec • prvi resnično neomejeni paket »Neomejeni D« tudi z neomejenim prenosom podatkov v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Novo: plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! j prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 2. 3. 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. habit nepremičnine HaML d.o.o„ Koroška 43, Velele tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, velikosti 87 m2, 5/5 nad., zgrajeno 1981, vseljivo takoj. Cena 69.000 evr. ER F (150-210 KWh/m2a) Samostojno hišo v Gaber-kah, na sončni legi, P+M, velikosti 203 m2, zgrajeno 2009, 811 m2 zemljišča, idealna družinska hiša. Cena 168.000 evr. ER D (60-105 KWh/m2a) več na **** 1 I I ■ I ■ www.habit.si * 4 ČETRTEK, 19. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 20. februarja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 21. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 22. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 23. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 24. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 25. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 9. do 15. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/ m3 zraka. 2 MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 9. do 15. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/2m3 zraka mm Naš čas, 19. 2. 2015, barve: CM K, stran 23 19. februarja 2015 OBVEŠČEVALEC 23 GOZDARSKI V!TL! GOZDARSKE KLEŠČE CEPILNIKI DRV KROŽNE ŽAGE DRV Nagrajenci nagradne križanke Pust šoštanjski, objavljene v tedniku Naš čas dne 5. 2.2015 so: • MARTINA SEME, Gregorčičeva 20, 3320 Velenje • LIJANA LAMOT, Gaberke 25, 3325 Šoštanj • IVANA DREV, Lokovica 143 3325 Šoštanj Nagrajenci dobijo nagrade, majice in knjige na uredništvu tednika Naš čas, Kidričeva cesta 2a, Velenje, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vailh najdražjih T: +3863 777 14 10 T: +3863 777 14 23 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Plačilo na obroke SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem In po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Poslovil se je naš nekdanji sodelavec in prijatelj MARJAN LIPOVSEK 14. 1. 1936 - 12. 2. 2015 V spominu ohranjamo njegov zgled odgovornosti in pripadnosti Gorenju. Uprava in kolektiv Gorenja Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. ZAHVALA VINKO FRANC CULK roj. 20. 1. 1940 S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gospodu župniku, govorniku, rudarski godbi, znancem in vrtičkarjem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Življenje je vera, kdor zanjo umira, ko se dvigneš v življenje, padeš v smrt. ZAHVALA Mnogo prerano je odšla od nas draga žena, hči in sestra IRENA SIVKA 1961 - 2015 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Rado, mama Štefka in brat Branko z družino DEŽURSTVA POVEČAJTE SI DOBIČEK 038981750 ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21. in 22. 2. - Mojca Koprive Bujan, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 Odšel je naš nekdanji direktor MARJAN LIPOVSEK 14. 1. 1936 - 12. 2. 2015 Skupaj smo utirali pot novinarski besedi. Ostanejo spomini na prijazne trenutke. Kolektiv Našega časa Na svetu nimamo ničesar, kar bi bilo naša last, vse nam je dano le za določen čas - tudi ljudje, ki jih imamo radi. (M. Klevišar) ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in pradedek FRANC KREVZEL iz Malega Vrha 15 a, Šmartno ob Paki 30. 3. 1931 - 6. 2. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in ga pospremili na zadnji poti. Zahvala patronažnima sestrama ga. Dragici in ga. Nataliji za vso skrb in nego. Hvala g. dekanu Napretu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku g. Aristovniku, rudarjem in praporščakom za opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedka in pradedka MARTIN BLAZINŠEK Šalek 73 a, Velenje 5. 11. 1932 - 5. 2. 2015 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala osebju Bolnišnice Topolšica, častni straži, rudarski godbi Premogovnika Velenje, pevcem, govorniku, župniku in Pogrebni službi Usar. Žalujoči vsi njegovi Naš čas, 19. 12. 2015, barve: CM K, stran 24 mladim prinaša tudi pravice Študentsko delo po novem Še naprej poteka preko študentskih servisov - Najnižja urna postavka 4,5 evra bruto ali 3,8 evra neto - Namesto 100 po novem v študentski denarnici dobrih 84 evrov Bojana Špegel Velenje, 30. januarja - 1. februarja je začel veljati nov Zakon o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov. Z zakonom, ki reformira študentsko delo, se spreminja minimalna urna postavka za delo s študentskimi napotnicami, omejitev ur njihovega dela ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po besedah resorne ministrice dr. Anje Kopač Mrak so v študentskem delu ohranili pozitivne značilnosti: mladi imajo stik s trgom dela, si nabirajo delovne izkušnje, predstavlja pa jim tudi v teh časih zelo pomemben vir dodatnega zaslužka. Novi zakon pa izboljšuje pravno, socialno in ekonomsko varnost mladih in preprečuje zlorabe, ki jih je dopuščal in omogočal prejšnji sistem. Študentsko delo se torej po novem šteje v pokojninsko dobo. Skupaj bodo prispevki dijaka oz. študenta znašali 15,50 %, prispevki in ostali stroški delodajalca pa 20,65 %. Sredstva iz dajatve se bodo namenjala za štipendije (1,25 %), študentske domove (2 %), delovanje študentske organizacije Slovenije (4 %) in delovanje centralne evidence (0,25 %). Sedaj »šteje« tudi študentsko delo Poleg tega bo študentsko delo sedaj tudi uradno priznano kot delovne izkušnje. V prvi polovici letošnjega leta bodo vzpostavili beleženje in priznavanje znanja, pridobljenega z dijaškim in študentskim delom; tako pridobljene izkušnje pa bodo imele javno veljavo. To pomeni, da bo študent dobil javnoveljavno listino, na kateri bo pisalo, kje in kaj je delal, pa tudi, kakšne kompetence si je s tem pridobil. Nekateri delodajalci naj bi to upoštevali že doslej, a uradnega potrdila študenti niso imeli. Je pa dejstvo, da so delodajalci že doslej tiste, ki so se med delom preko študentskega servisa izkazali, tudi redno zaposlovali. Z novimi omejitvami študentskega dela naj bi preprečili tudi nelojalno konkurenco rednemu zaposlovanju mladih. Osnovni preizkušeni mehanizmi študentskega dela pa se z novim zakonom bistveno ne spreminjajo. Še naprej poteka preko posrednikov (študentskih servisov) na osnovi napotnice, pretežno v ele- ktronski obliki in brez dodatnih administrativnih bremen. Po vzoru minimalne plače so določili tudi minimalno urno postavko v višini 4,5 evra bruto, kar je 3,8 evra neto. Študentski servisi pa bodo morali po novem, ne glede na plačilo računa delodajalca, zagotoviti plačilo dijaku oz. študentu. Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo mladi s statusom dijaka ali študenta, starejši od 15 let. Pri delodajalcih pa se uvajajo omejitve, ki temeljijo na številu povprečno zaposlenih v preteklem letu. Pri delodajalcih z nižjim številom zaposlenih so te omejitve višje, pri delodajalcih z višjim številom zaposlenih pa nižje. Ob uvedbi novega zakona pa osta- ja vprašanje, ali bo študentsko delo res ostalo »po starem« ali pa bo po nekaterih napovedih upadlo. Eni napovedujejo okoli 6-odstoten padec, drugi pa kar dvetretjinski. Dejstvo je, da je tovrstno delo za delodajalce sedaj dražje, nekaterim je težava tudi nova najnižja urna postavka, ki je višja, kot so jo imeli doslej. Manj bo kanilo tudi v študentsko denarnico. Ob tem je treba vedeti, da je recesija marsikaterega študenta prisilila v delo in je to že nekaj let tudi socialni korektiv, ki nekaterim predstavlja edino možnost, da sploh lahko študirajo. Vprašanje je, ali je res bilo za manjšo brezposelnost med mladimi krivo tudi študentsko delo, ker je bilo doslej za delodajalce precej cenejše od redne zaposlitve. Med pogajanji študentske organizacije z vlado o novem zakonu o študentskem delu so namreč ti dokazovali, da to ne drži; doslej naj bi študentsko delo zajemalo 2,7 odstotka trga dela v Sloveniji. Več od minimalne plače je zaslužilo le okoli 2,5 % študentov. Gre za manj kot tisoč študentov. Povprečen študent je do 1. februarja zaslužil 250 evrov mesečno. In kaj pokaže izračun po novem zakonu? Študent, ki je doslej za delo preko študentske napotnice prejel 100 evrov, bo za enako delo poslej dobil 84,50 evra. Delodajalec je prej za to odštel dobrih 130 evrov, po novem pa bo slabih 134 evrov. Rekli so ... ) Študentsko delo še atraktivno? Zanimalo nas je, kaj o novem zakonu o študentskem delu menijo na velenjskih študentskih servisih in kaj delodajalci, ki so doslej redno najemali študente. Stojana Mirst, direktorica Mladinskega servisa Velenje, nam je povedala: »Novosti so »končno« usmerjene k vsebini. Spremembe finančno ne predstavljajo pomembnih sprememb niti za delodajalce niti za posrednike del (servise). Odločilna sprememba bo pomenila premik v glavah delojemalcev - študentov in dijakov. Njim izraz bruto urna postavka ni blizu, saj so usmerjeni v ta trenutek in ne v prihodnost. Del njihovega zaslužka sedaj predstavlja naložbo za prihodnost. Študenti se z ureditvijo na splošno strinjajo, saj jim v mnogih primerih ta zvišuje urno postavko. Fleksibilnost študentskega dela se že kar nekaj let za delodajalce kaže kot negativna in ne spodbudna zaposlitev, zato posebnih nihanj v obsegu tega dela ne pričakujemo.« Darja Stermecki, vodja velenjskih Intersparov v Šaleku in Velenjki, nam je povedala: »Doslej smo najemali študente predvsem za delo na blagajnah. Čeprav bo po novem študentsko delo za nas dražje, bomo to delali tudi v prihodnje. Predvsem zato, ker gre za najbolj fleksibilno obliko dela; kadar imamo premalo delavcev zaradi bolniških dopustov ali pričakujemo večji obseg dela v naših trgovinah, jih pokličemo in plačamo po opravljenih urah. Zato študentsko delo za nas ostaja aktualno.« Med poletnimi počitnicami je že nekaj let največji delodajalec v Šaleški dolini MO Velenje, ki počitniško delo omogoča preko projekta »Čisto moje Velenje«. Zanj je zadolžen Andrej Rupreht, ki nam je povedal: »Na MO Velenje bomo tudi v letu 2015 izvedli projekt počitniškega dela Čisto moje Velenje. V občinskem proračunu je za ta namen zagotovljeno 50 tisoč evrov. V preteklih letih smo preko projekta omogočili delo nekaj tisoč dijakom in študentom iz naše občine. Lani je delo opravljalo 251 dijakov in študentov, ki so opravili 9.506 delovnih ur. Letos bodo te številke nekaj manjše, saj so se s spremembami zakonodaje na tem področju spremenile stopnje obremenitve študentskega dela in minimalna ur- na postavka za študentsko delo. Po novem bo minimalna urna postavka 4,5 evra, na osnovi zaslužka pa se potem obračunajo še koncesijske dajatve, prispevki in DDV. Tudi letos bodo posamezniki lahko opravili največ 40 delovnih ur. Okvirni izračun kaže, da bo lahko letos v projektu sodelovalo več kot 170 mladih, ki bodo lahko opravili slabih 7.000 delovnih ur. Na spletni strani MOV smo že objavili obvestilo o projektu v letošnjem letu, skupaj z obrazcem za prijavo. Mladi pa se prijavljajo že od novega leta dalje.« Pa kaj, če je sneg skopnel Tako so si verjetno rekli počitnikarji in se odzvali vabilom organizatorjev dogodkov med zimskimi počitnicami Velenje, 16. februarja - Začele so se v ponedeljek, a žal je sneg skozi vikend že vidno skopnel. Zato tistim, ki so letos računali, da bodo zimske počitnice tudi v dolini lahko preživeli na snegu, želja ni bila uslišana. So se pa zato v lepem številu odzvali na vabila velenjske Športne zveze, Medobčinske zveze prijateljev mladine in velenjskega mladinskega centra, kjer so jim ponudili niz počitniških dejavnosti. V Rdeči dvorani je bilo v ponedeljek dopoldne živahno na vseh igriščih. Tudi športni tabor Zmaga Ko-štrina je bil odlično obiskan. V njem so udeležencem vsak dan predstavili po en šport. V ponedeljek je bil to tenis. Osnovnošolec Gašper Podpečan nam je povedal: »Zanimivo je, saj smo imeli gimnastiko in igrali tenis. Meni je tenis od vseh športov najbližji, a ker imam rad tudi druge, bom zagotovo užival prav ves teden. Veselim se šole rokometa in košarke. Vsak dan bomo na koncu šli na drsališče. Letos sem že drsal, a se tega vedno veselim. Poleg tega upam, da bom vsaj kakšno popoldne preživel na smučišču na Golteh. Sicer pa bom popoldneve preživljal na svežem zraku, saj sem rad v naravi.« Obiščemo še Vilo Mojca. Delo končujejo v Gledališču za poredne mulčke, v katerem so letos sama dekleta. Boštjan Oder jim predstavlja gledališka pravila in jih uči nastopati, tema pa je svetloba. Klara Perger je bila najmlajša udeleženka tečaja. »Bilo je super. Odločila sem se, da se v času zimskih počitnic kaj novega naučim, zato sem se tudi odločila za gledališče. Danes smo si podajali nevidno žogico in se učili nastopati. Sedaj grem še na kuharski tečaj, saj rada tudi kuham. Ko pridem domov, pa se bom igrala z muckom. Želim si le, da bi bile počitnice daljše, sicer pa vem, da mi v njih ne bo dolgčas,« nam je povedala. In ja, pravkar se je začel kuharski tečaj. V njem so tako fantje kot dekleta, kuhati pa jih uči Tina Jan. Vsi so si nadeli enake predpasnike, v ponedeljek pa so se naučili skuhati špagete in omako zanje. V Vili Mojca zmotimo še zgovornega Marka Šehiča. Povedal nam je: »Ker zelo rad ustvarjam in se učim, sem se vpisal na tečaj računalništva. Danes sem se naučil, kako pridem do igric in kako shranim stvari v svojo mapo. Bilo je zanimivo, zato se že veselim nadaljevanja tečaja. Danes bom še malo ustvarjal v kreativnih delavnicah, ker to rad počnem. Sicer imam rad tudi šport, a letos se mu med počitnicami ne bom veliko posvečal. Počitnice bodo vsaj zame ravno prav dolge, saj rad hodim v šolo.« Pestro je bilo v teh počitniških dneh tudi v prostorih Mladinskega centra Velenje, kjer so v središču otrok in mladostnikov vsak delavnik med 9. in 14. uro pripravili drugačne tematsko obarvane aktivnosti. Vsi, ki so prišli tja, pa so lahko igrali tudi družabne igre. Pravzaprav se jim še lahko pridružite, saj bodo počitniški program zaključili jutri. a Bojana Špegel V Rdeči dvorani so mladi igrali namizni tenis, tenis, nogomet... V Vili Mojca je dišalo po italijanskih specialitetah. Udeleženci jih bodo do konca tega tedna znali skuhati vsaj pet. Spet smučanje na Pirglu Velenje, 11. februarja - Letošnja zima je s snegom pobelila tudi doline, zato je Smučarski klub Velenje pripravil smučarske tečaje za otroke iz Vrtca Velenje. Po dolgih letih tečaji potekajo na Pirglu, na travniku in hribu ob Šaleški cesti. Izvajajo jih štirje smučarski inštruktorji, ki bodo tečaje za vrtčevske otroke izvajali vse do konca februarja. Ko smo eno od skupin zmotili sredi tečaja, smo izvedeli, da več kot polovica udeležencev tečaja na smučkah stoji prvič. Njihova vzgojiteljica Darja Hladin iz vrtca Najdihojca nam je povedala: »To so otroci, stari 4 in 5 let. Nekateri so bili ob novici, da gredo na smučarski tečaj, zelo veseli, drugi pa so se bali. Sedaj pa prav vsi smučajo. Res je super, da so opremo dobili tudi tisti, ki je doma nimajo, za kar je poskrbel smučarski klub.« Njihovi obrazi so na daleč kazali, da uživajo. Grega Narednik, ki je smučk že vajen, nam je povedal: »Doslej sem največkrat smučal na Golteh, če je sneg v dolini, pa tudi na kakšnem hribu v mestu. V tečaju uživam, saj nas učijo, kako je treba pravilno smučati.« Po vrnitvi v vrtec je 18-člansko ekipo čakalo še veliko zanimivih opravil. »Delali bomo medalje, risali, se pogovarjali o tem zimskem doživetju,« še doda vzgojiteljica. Izvemo še, da je skupin iz vrtca toliko, da bodo tečaji potekali vse do konca februarja. A le, če bo do takrat še kaj snega. a bš Na rahli vzpetini je v prvih smučarskih korakih uživalo 18 malčkov iz vrtca Najdihojca. Pod strokovnim vodstvom štirih smučarskih vaditeljev so hitro izgubili strah.