Poštnina plačana r gotovini
lo$\o	12. IX.	19pr
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven y ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna številka Din 1’—> na 16 straneh Din 2—i mesečna naročnina Din 20	, za
tujino Din 30—. Uredništvo V Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L
Rokopisov no vračam.,. “* Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksan-Sirova cesta št 24, telefon 29-60, Podružnica v Celju,
Slomškov trg štev. 4,
St. 87
Ljubljana, petek, dne 12. septembra 1980
Leto 1.
„Besedo ima sedaj Društvo narodov!“
Načrt Panevrope pred plenumom Društva narodov - Mogočen Briandov govor za mir in spravo med narodi - ,,Dokler bom živel in deloval, ne sme biti nobene vojne !**
Ženeva, 11. septembra, d. Med največjo napetostjo vseh odločilnih članov Društva narodov je na današnji plenarni seji skupščine Društva narodov podal francoski minister g. B r i a n d načelno, a zunanje -politično izredno važno izjavo.
Današnja 2. seja XI. zasedanja Društva narodov je bila ob 10.30 dopoldne o*tvor-jena. Predsedoval je romunski poslanik v Londonu T i t u 1 e s c u. Skupščina je na današnji seji prešla h generalni debati o delovanju Društva narodov v dobi od septembra lanskega leta do konca avgusta 1930. Na dnevnem redu so vsi najaktualnejši problemi mednarodne politike, v prvi vrsti panevropsko vprašanje.
Po otvoritvi seje je predsednik skupščine poslanik Titulescu podelil besedo gosp. Briandu, ki je imel nad 1 uro trajajoč govor, katerega je vsa skupščina poslušala z največjo pazljivostjo.
Briand govori
Ko je zunanji minister g. Briand stopil na govorniško tribuno, je zavladala v dvorani sveta tišina. Briand je dobil besedo po kratki izjavi delegata Kanade o splošni situaciji.
G. Briand je najprej izjavil, da govori pred veliko skupščino prvič kot delegat Francije. Kot tak se je udeležil debate o delovanju Društva narodov v preteklem letu. Drugič pa govori kot mandatar 26 evropskih držav, v imenu katerih ima nalogo podati skupščini Društva narodov načelno sporočilo.
Gojim, je dejal g. Briand, najglobokejše zaupanje do Društva narodov, ki je postalo eno najvažnejših faktorjev proti nevarnosti vojne in katerega pomen sega vedno globokejše v zavest narodov.
Društvo narodov je bilo zaradi dozdevnega počasnega napredovanja njegovega poslovanja zadnji čas izpostavljeno mnogim ostrim napadom, ki so bili združeni s
ftrimernimi ironičnimi opazkami, toda Kel-ogov pakt, splošni akti o razsodiščih in
mnoge regionalne pogodbe so uspešni in dragoceni doneski k organizaciji svetovnega miru. Dolge tedne smo razpravljali v Londonu ter smo dosegli uspešen začetek organizacije miru. Sem v pogajanjih že dalj časa z zastopnikom neke prijateljske sosedne države. S temi pogajanji, upam, bodo ustvarjene nadaljne možnosti za napredek organizacije miru.
Nobene vojne!
Jaz sem se, je vzkliknil g. Briand z močnim poudarkom, v idejo miru prav za prav zaril. Dokler bom živel in deloval, ne sme biti nobene vojne. Ce se pojavijo kakršnekoli težkoče, jih bomo odstranili in uredili v miru in z mirom. To je naša častna dolžnost napram vsem narodom, lai stavijo v nas svoje zaupanje.
Briand o panevropskem vprašanju
Zunanji minister g. Briand je nato obširno govoril o evropskem problemu. Označil je načrt Panevrope kot nadaljno veliko stremljenje v službi miru. V kolikor so se morali izvršiti napori za osiguranje miru v okviru Društva narodov, je bila ta ideja miru vedno podpirana v duhu Društva narodov. Velika vrsta činjenic pa sili evropske narode k tesnejšemu skupnemu delovanju. Sam se jo od začetka dobro zavedal vseh težkoč v pogledu sporazuma narodov o mirovni ideji.
Vse težkoče pa morajo biti premagane v interesu splošnega miru.
V	svojem odgovoru na njegovo spomenico se je 26 evropskih držav načeloma izjavilo za načrt. Pred kratkim od njega sklicana konferenca teh držav mu je soglasno poverila nalogo, da vprašanje združitve evropskih narodov predloži visoki skupščini Društva narodov. Globoko je prepričan, da bo Društvo narodov odobrilo njegove načrte, ker gre za uresničenje ideje, ki odgovarja ciljem in stremljenju Društva narodov.
Samoobsebi je umevno, da se ne more
ustvariti nova združitev evropskih narodov, katere gospodarski pomen tu ponovno posebno poudarja, izvršiti in uresničiti le v okviru Društva narodov. Umevno je tudi in naravno, da ne bo nameravana združitev naperjena proti drugim državam ali pa proti skupinam držav.
»Besedo ima sedaj Društvo narodov,« je temperamentno vzkliknil g. Briand. Upa, da bo Društvo narodov v sedanjem zasedanju _ evropskim narodom vzkliknilo: Pripravite se! Ste na potu k miru!
Ženeva, 11. septembra, d. Dodatno k prvemu poročilu o govoru franooskega zunanjega ministra g. Brianda objavljajo še naslednjo vsebino njegovega velevažnega govora.
G. Briand je med drugim tudi poudarjal, da se ne more Društvu narodov in njegovi razorožitveni komisiji odrekati priznanja, da ni izvršilo svoje naloge, kajti oni, ki so podpisali pakt Društva narodov, so obljubili, da se mora uresničiti razorožitev. Naleteli smo sicer na velike težkoče,toda visoki cilj se bo kljub temu zasledoval in uresničil. To so morali priznati tudi oni, ki so biii v pogledu napredovanja razorožitve vedno črnogledi. Imamo nesrečo, da bivamo na kontinentu, ki je bil vedno torišče mnogih krvavih vojn.
Mi smo še daleč od tega, da bi mogli takoj odstraniti vse po vojni povzročene »•g.Otpfdo.reke težkoče. Zelo moreča deuSči-na nas teži. Tu moramo odločno poseči s svojo roko. Zato se narodi, Iti iskreno žele miru, morajo tesno združiti. Prešinjen od mirovne ideje sem se lotil načrta združitve narodov.
Nikaka nasprotja med državami
Mnogi trdijo, da so se pojavile na konferenci, ki se ti nred tremi dnevi vršila, težko diference. Udeleženci konference pač morajo potrditi, da o kakih diferencah ne more biti govora. Ko smo premotrili ntka-ter vprašanja ..adaljnem postopa7\' za uresničenje načrta, so mi soglasno poverili
vsi udeleženci 1. ...ierence, da predložim Društvu narodov izjavo ter zaprosim Društvo narodov, da načeloma odobri načrt in da vzame izjavo evropskih držav na znanje.
Globok vtis Briandovega nastopa
Ženeva, 11. septembra. A A. Briandov govor o mirovni politiki na današnji seji skupščine Društva narodov je trajal nad eno uro. Opetovano so poslušalci prekinili izvajanja govornika in ga nagradili z navdušenimi pritrjevalnimi aplavzi. Ko je Briand končal svoj govor, so mu prisotni priredili več minut trajajoče viharne ovacije, ki se kar niso hotele poleči. Razprava se bo nadaljevala ob 4. uri popoldne.
Anglija in Panevropa
ženeva, 11. septembra. Po velikem govoru g. Brianda je povzel besedo angleški zunanji minister H e n d e r s o n, ki je izjavil, da je sodelovanje evropskih vlad živ-ljenskega pomena za evropski mir. Angleška vlada je v odgovoru na vprašalno polo izrazila svojo veliko simpatijo za Briandov predlog. Angleška vlada upa, da bo ta načrt izven s sodelovanjem Društva narodov in da bo v skladu z mednarodnimi obveznostmi članov te organizacije in da bo k napredku razorožitvene politi-
ke.
Nato je Henderson izjavil, da angleška vlada podpira večinsko poročilo odbora za reorganizacijo društvenega tajništva in da upa, da bo to poročilo soglasno sprejeto. Nadalje pričakuje Henderson, da bodo vsi sprejeli opcijsko klavzulo, ker je mnenja, da je to prvi korak k rešitvi vseh spornih vprašanj mirnim potom. Nadalje je Henderson poudaril, da je izmed vseh varnostnih mer razorožitev najvažnejša in da upa, da bo v tem vprašanju dosežen v tem letu nadaljni napredek. Ustvaritelji statuta Društva narodov so vedno bili mnenja, da je razorožitev nemogoča, ako se istočasno ne omeje oboroževanja držav.
Poljska vlada o aretacijah bivših poslancev
Uradno poročilo jih dolži težkih
Varšava, 11. septembra. AA. Snoči je bilo objavljeno uradno sporočilo: Za časa zadnjega parlamentarnega zasedanja so državne oblasti za zaščito države kakor tudi sodne oblasti ugotovile več prostih zločinov in zločinov politične narave, ki so jih izvršili bivši narodni poslanci poljskega sejma. Ta čas z ozirom na člen 21. poljske ustave o imuniteti narodnih poslancev ni bilo mogoče podvzeti zakonitih ukrepov. Sklepi, da se gotovi narodni poslanci izroče sodišču, niso bili dostavljeni pravočasno pristojnim mestom ali ^ pa je sejem navzlic jasnosti zločina sprejel sklep, da obtoženih narodnih poslancev ne izroči sodišču, kakor je bilo to pri narodnem poslancu Dvorčaninu, ki je streljal na policijo, bil nato aretiran in predan sodnim oblastem. Predsednik sejma je zahteval osvoboditev Dvorčanina. Medtem ^ pa je bila s strani oblasti radi prenehanja imu-
prostih in političnih zločinov
nitete narodnih poslancev, ker je bil sejem razpuščen, otvorjena sodna preiskava proti vsem onim narodnim poslancem, ki so zakrivili kak zločin za časa zasedanja v sedanji parlamentarna seziji. Radi tega je bilo 9. septembra aretiranih več narodnih poslancev, ki so izvršili prosto zločine, krajo, fasifikate, poneverjenja itd., kakor tudi politične zločine, ker so nekateri bivši narodni poslanci streljali na policijo, pozivali ljudstvo, naj se upre z nasilnimi sredstvi oblastem ter jim odpovedo pokorščino. Preiskave proti obtoženim narodnim poslancem vodijo oblasti za zaščito države, nadaljevale pa jo bodo sodne oblasti.
Varšava, 11. septembra. AA. V zvezi s poslednjimi aretacijami nekaterih bivših narodnih poslancev v Varšavi in Tarnovu so poskušali prirediti socijalisti manifestacije. Hitri nastop policije pa je te manifestacije onemogočil.
Odhod romunske delegacije iz Beograda
Na postaji je bila postavljena častna četa 2. polka z novo jugoslovansko zastavo
Beograd, 11. septembra. AA. Nocoj ob 18-05 je odpotoval z ekspresnim vlakom v Pariz šef romunskega generalnega štaba general Sansonovici s svojo soprogo. Ostali člani romunske delegacije, ki je prisostvovala vojaškim slavnostim y Beogradu, odpotujejo iz Beograda nocoj z ladjo v Turn Severin.
Od šefa romunsega generalnega štaba generala Sansonovica in njegove soproge so se poslovili na postaji odpravnik poslov romunskega poslaništva v Beogradu Papi-niu, tajnik romunskega poslaništva Mitili-neu, vojni odposlanec Pastia, ataše za tisk pri romunskem poslaništvu v Beogradu
Micera, romunski konzul v Beogradu Co-mandra in šef pisarne romunskega poslaništva Petrašinko.
V	imenu naših vojaških oblastev so se od visokega romunskega gosta poslovili minister vojske general Hadžič, šef njegovega kabineta Todorovič, šef generalnega štaba general Milovanovič, armijski general Kalafatovič, komandant mesta Beograda general Tomič, admiral Vickerhauser, in drugi generali beograjske garnizije.
Na peronu je bila postrojena častna četa 2. pešadijskega polka z novo jugoslovansko zastavo, id je to pot bila prvič iznešena iz polka.
Visoka odlikovanja romunskih državnikov
Trem ministrom in več funkcijonarjem je podeljen red Sv. Save
Beograd, 11. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra za trgovino in industrijo odlikovani z redom sv. Save I. stopnje gg.:
Virgil Madjaru, minister za trgovino in industrijo kraljevine Romunije; Mihajlo Popoviči, minister financ; Joan Mihalakc, minister za poljedelstvo in domene; Mihajlo Manojlcscu, minister prometa in javnih gradb; Djordjo Krišan, državni podtajnik v ministrstvu prometa in javnih gradb.
Z redom sv. Save II. stopnje gg.:
Cezar Popcscu, generalni tajnik ministrstva za industrijo in trgovino; Evgen Tom, ravnatelj izvoznega zavoda; Teodor Man-
dru, generalni tajnik ministrstva za poljedelstvo; Georgij Kapiteneanu, zastopnik direktorja protokola v ministrstvu za zunanje zadeve; Štefan Popescu, poveljnik divizije v Konstanci.	*
Z redom sv. Save III. stopnje gg.:
Cezar Hariescu, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo; Avrel Vulpe, prvi pomočnik predsednika občine v Konstanci; Konstantin Aleksandresco, šef depart-mana v Konstanci.
Z redom sv. Save IV. stopnje g.:
Štefan Mitoscu, inž. pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Vsi so oproščeni od plačanja pristojbin teh redov.
Prvi japonski poslanik na našem dvoru
je bil včeraj sprejet v nastopni avdijenci od Nj. Vel. kralja
Beograd, 11. septembra. 1. Snoči ob 10. je z brzim vlakom iz Bukarešte prispel v Beograd prvi japonski poslanik na našem dvoru g. Ejsuke Fužita, ki je obenem tudi japonski pooblaščeni minister v Bukarešti. G. Fužita je dopotoval s svojo soprogo in z opravnikom poslov Jošihari Ha-nima. G. Fužita je karijerni diplomat in je že,blizu 20 let v diplomatski stroki. Največ časa je bil v zunanjem ministrstvu v To-kiju, nato je bil imenovan za generalnega konzula na Kitajskem, a potem je prišel za poslanika v Mad.rid. Končno pa je bil imenovan za poslanika v Bukarešti in v Beogradu. Danes dopoldne ob 11. je Fuži-to sprejel Nj. Vel. kralj v dvorcu na Dedi-nju. Pri tej priliki je novi japonski poslanik izročil svoja poverilna pisma in izrazil svoje veliko veselje, da je akreditiran pri Nj. Vel. kralju Aleksandru.
Po avdijenci je poslanik Fužita izjavil:
»Prvič je, da prihajam v to divno in hrabro zemljo, o kateri sem toliko slišal, ko sem bil med vojno poslanik v Madridu.
Moje imenovanje za ministra v Romuniji in v vaši lepi državi me je izredno razve-s< lilo. Nadejam se, da bom lahko češče prišel iz Bukarešte, kjer imam svoj sedež, v vašo prestolioo, da proučim prilike in spoznam vaše vodilne osebnosti in kolege v diplomatskem zboru. Topot ostanem žal samo nekaj dni, ker je komaj dva meseca, odkar sem prišel na svoje mesto in me sedaj čaka obilo dela.
Neredi v Indokimi
Pariz, 11. septembra. AA. Vrhovni namestnik Indokine je sporočil ministrstvu za kolonije, da so bili 9. septembra neredi v pokrajini Vin in v. pokrajini Ilatin. Nerede so izzvali tujci in domačini. Redarstvo je moralo dvakrat uporabiti orožje proti demonstrantom. Pri tej priliki je bilo pet demonstrantov ubitih, pet ranjenih.
Vedno močnejši odmevi tržaškega
procesa
Novi izpadi laškega tiska proti češkoslovaški - Reakcija češkega javnega mnenja proti intervencijam poslanika Pedrazzija — Danes velik protesten shod v Pragi
Bratje Cehoslovaki -hvala!
Ko je bila policija bivše Avstro-Ogrske le močna, že takrat so si zastopniki češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda prisegli na grandiozni manifestaciji pred Narodnim divadlom, da je in ostane njih skupno geslo: zvestoba za zvestobo. Polno zmago je doneslo to geslo in zato bi moralo v svobodnih dneh postati naravnost nepisan zakon za vse Jugoslovane. Kajti v polni meri je odgovarjalo ne samo njih skupnim intesom, temveč tudi vsej tradiciji njih nacionalnega boja, ki se je ves razvijal v duhu slovanstva.
Kljub temu pa se to geslo ni vselej izvajalo s potrebno odločnostjo. Vzrok je na dlani. Tako Cehoslovaki, ko Jugoslovani so imeli z utrjevanjem komaj priborjene svobode toliko posla, da so morali eni ko drugi misliti pred vsem na sebe. Sil je to zdrav egoizem, ki je utrjeval njih svobodo in razvijal njih narodne sile. Zato se je večkrat dogodilo, da je prišlo zlasti na gospodarskem polju do raznoglasij, to tem lažje, ker je gospodarska struktura obeh dežel različna. Vendar pa vsa ta razno-glasja niso mogla škodovati skupni zavesti, da imajo Cehoslovaki in Jugoslovani skupne kulturne interese in da mora njih »kupno geslo ostati še zanaprej: zvestoba m zvestobo. To tem bolj, ker ni slovan-»kih narodov, ki bi bili tako prežeti s slovanskim duhom, ko Cehoslovaki in Ju-floslovani. V obeh narodih je slovanska misel naravnost dominantna ideja in zato je naravno, da je bila češko-jugoslovan-ska skupnost vedno realnost.
To se je pokazalo opetovano, prav posebno pa sedaj, ko se je odigrala tržaška tragedija. Z odločnostjo, ki nas je vse globoko ganila, se je ves češkoslovaški tisk zavzel za pravice našega naroda. S čisto enako odločnostjo pa je pokazala svoje iskrene simpatije z našim narodom tudi vsa češkoslovaška javnost, da kličemo bratskemu češkoslovaškemu narodu iz vsega srca: hvala, iskrena hvalal Prijatelj se izkaže v nesreči in ko nas je zadela nesreča, so se izkazali Cehoslovaki kot zanesljivi prijatelji in zato preveva našo zahvalo srčna toplina, ki mora roditi nove uspehe in znova utrditi češkoslovaško-ju-goslovansko skupnost.
5aš zaradi tega pa se bratom Cehoslo-vakom prav posebno zahvaljujemo. Dostikrat je že bila postavljena slovanska misel na težko preizkušnjo in ni je mogla vedno prestati v celoti. Zato se je marsikdaj polaščevala tudi zavednih pristašev slovanske misli malodušnost, kakor da slovanska misel sploh ne more zmagati, naravnost popolen način in nobenega dvo-Po zaslugi bratov Cehoslovakov pa je slovanska misel prestala sedaj preizkušnjo na ma ni, da bo ta sijajno preslana preizkušnja povsodi silno dvignila slovansko zavest in slovansko misel. In za to veliko uslugo slovanski misli bratom Cehoslova-kom našo posebno zahvalol
Ko izrekamo svojo zahvalo za bratsko izkazano pomoč, smatramo za svojo dolžnost, da povzdignemo svoj glas še za večje delo, za zmago slovanske misli, še bolj se mora vsidrati v naša srca slovanska misel, še bolj mora prodreti slovanska zavest, da bo ta živa ob vsakem času, ne pa le ob posebnih prilikah. Zopet treba začeti s prirejanjem slovanskih kongresov, zopet treba pričeti z gojitvijo medsebojnih stikov in zopet treba gledati na to, da bo vse slovanske liste prešinjala le ena skrb, kako pridobiti veljavo v kulturnem svetu slovanski kulturi. Treba že enkrat do tal porušiti oni zid, ki preprečuje, da bi slovanska dela z isto lahkoto prodirala v kulturni svet ko neslovanska. Zlasti med slovanskimi narodi pa mora postati zakon, da mora biti kultura vsakega slovanskega naroda last vsega slovanstva.
Z osvobojenjem slovanskih narodov še ni dosežen cilj, h kateremu stremi slovanska misel, temveč sedaj se je šele prav začela doba, ko mora prodreti slovanstvo na vsej črti. Kajti šele sedaj, ko smo postali svobodni, se moremo tudi z vsem razmahom lotiti dela za slovansko misel, šele sedaj smo prosti vseh spon, vsled katerih smo se le z rezervo mogli posvetiti slovanstvu. Šele sedaj pa moremo tudi z vso prepričevalnostjo dopovedati kulturnemu svetu, da nima slovanstvo nobenih imperijalističnih in nobenih zavojevalnih ciljev, temveč da hoče priboriti samo slovanski kulturi ono veljavo v svetu, ki jej po svoji visoki kvaliteti tudi gre.
Nov pokret za slovansko zavest so dali bratje Cehoslovaki s svojim odločnim na-
Trst, 11. septembra, n. Fašistovski tisk danes na kratko registrira pisanje inozemskega tiska proti tržaški obsodbi. »Piccolo« prinaša iz Prage vest, da je italijanski poslanik Pedrazzi drugič vložil protest zaradi postopanja Češkoslovaškega tiska, ki še dalje ostro napada Italijo. Minister Krofta, ki je včeraj naglasil, da je tisk na Češkoslovaškem svoboden in da vlada nad njim niina nikakega vpliva, je takrat obžaloval, kakor pravi »Piccolo«, v svojem imenu in v imenu odsotnega zunanjega ministra dr. Beneša, da nastopa češkoslovaški tisk tako ostro proti Italiji.
»Piccolo« pravi dalje, da je objavil »Slovak« proglas, da se postavi Milošu, Marušiču, Bidovcu in Valenčiču v Bratislavi spomenik. Prispevke bodo sprejemali vsi listi ne glede na njihovo strankarsko orijentacijo. Tržaški list ugotavlja, da kampanja čehoslovaških časnikov, ki psujejo Italijo, ni popustila, marveč, da se je nasprotno še celo poostrila, tako n. pr. »Narodni Listy< nasvetujejo italijanskemu poslaniku Pedrazzija, naj izvoli protestirati proti nedostojnemu pisanju italijanskega tiska.
Svoje poročilo izpopolnjuje »Piccolo« z daljšim komentarjem, v katerem naglaša, da je zadržanje jugoslovanskega tiska oprezno, da pa češkoslovaški listi brezobzirno napadajo Italijo in to s takšnimi klevetami, da silijo Italijane, da pozabijo na bratstvo v orožju, ki je družilo Italijane in Cehoslovake in ki je bilo posvečeiio na bojišču na Piavi. Italijanski poslanik v Pragi takih klevet ni hotel dopustiti in je dvakrat protestiral proti pisanju čehoslovaškega tiska, ki je naravnost škandalozno. Češkoslovaška vlada je sicer obžalovala to nastopanje, toda vse njeno obžalovanje je le platonskega značaja, ker je v demokratski državi tisk svoboden in ker sme nemoteno kompromitirati dobre odno-šaje med dvema državama. Takrat so celo največji češkoslovaški listi izgubili najbolj elementarni čut soodgovornosti.
»Piccolo« to obžaluje in pravi, da češkoslovaški tisk ni obvestil svoje javnosti o poteku procesa v Trstu, nego da se samo zgraža nad obsodbo. Sicer bi češkoslovaška javnost drugače gledala na proces in bi bolj pravilno nastopala. Nadalje tržaški list napada Češkoslovaško, češ, da ]e ta republika samo navidezno demokratska in miroljubna, da pa je v resnici vse Uftt-* gačna, ker podpira slovanske načrte, da se postavi meja neke sosednje države preko Trsta, Reke in Gorice na Sočo. To slovansko vzajemnost manifestira ne le v tisku, nego ob vsaki priliki kot v športu, turizmu, finančnem in gospodarskem sodelovanju, na interparlamentar-nih sestankih, v kulturnem delovanju itd. — Poleg tega je Jugoslavija odjemalec češkoslovaških industrijskih proizvodov, posebno vojnega materijala. Tako se interesi obeh držav docela skladajo.
Največ se »Piccolo« razburja, da se bo tržaškim žrtvam postavil v Bratislavi spomenik, in skuša prepričati sebe in italijansko javnost, da tržaške žrtve niso bili mučeniške. »Piccolo« ne dopušča, da se stavijo v isto vrsto z italijanskimi mučeniki Oberdankom, Saurom, češ, da tržaške žrtve niso bile tako hrabre kot oni, marveč da so bile slabiči.
»Piccolo« sporoča Cehoslovakom, da jim bodo fašisti pri postavitvi spomenika v toliko pomagali, da jim bodo poslali »trofeje slovanskih teroristov: revolverje, dum-dum patrone, Kuk-čev klobuk in šifrirana pisma«, da jih bodo mogli Cehoslovaki staviti v muzej poleg spomenika.
Novi češkoslovaški protesti
Intervencija italijanskega pariškega poslanika Pedrezzija proti pisavi češkoslovaških listov zaradi tržaške justifikacije je povzročila nov val ogorčenja. Tako pravi »Pravo Lidu«, da je intervencija »brezprimerna dorznost« in »da je drznost, ki nima primere«.
»Narodni listy« pa pišejo:
»K tej vesti (o intervenciji italijanskega poslanika) dostavljamo samo nekoliko besed: »Narodni listy so na prvem mestu listov, ki so pisali proti justifikaciji Slovencev. Je njih pravna tradicija in sveta dolžnost braniti interese Slovanov, ker so slovanski list. V tej metodi se ne puste od nikogar omejevati, dokler je svoboda mišljenja v naši deželi z zakonom zajamčena. Vemo, da ne gre za prvo italijansko pritožbo v zunanjem ministrstvu proti našemu listu. Toda prav vsled tega moramo konstati-rati, da se zavedamo svojega poslaništva in svoje odgovornosti.
Naša javnost bi bila presenečena, če bi citirali, kako neprijateljsko pišejo nekateri italijanski listi o našem narodu, toda namenoma se ne oziramo na te glasove in jih ne navajamo, ker ne prispevajo k dobrim odnošajem med nami in Italijo. Če bi naši oficijelni krogi odgovar-
stopom za pravice našega naroda, nov podnet za delo na napredku slovanske misli moramo dati mi. In s tem bi se najlepše oddolžili bratom Cehoslovakom, in taka naša zahvala bi bila od Cehoslovakov sprejeta najprisrčneje. Zato se naj tudi čim preje izvršil
jali na te glasove po italijanskem primeru, potem bi bili naši protesti v Rimu na dnevnem redu.«
Praga spregovori danes
»Narodni listy« poročajo, da je za petek sklican od prijateljev jugoslovanskega naroda v Pragi javen shod v veliki dvorani »Mištanske besede« z dnevnim redom: »Kaj se godi na slovanskemu jugu?« List pravi dalje: »Na shodu se bo govorilo o groznem tlačenju slovanske manjšine v Italiji in Gorici. Povabljeni so zastopniki vseh struj v češkoslovaškem javnem življenju. Pričakuje se, da bo občinstvo našega slavnega mesta z veliko udeležbo izreklo svoje sočustvovanje z junaškim in mučeniškim bojem svojih bratov na jugu in svoj protest proti njih preganjanju.«
V	isti številki »Narodnih listov« objavljata oster protest proti justifikaciji tudi »Jednota slovanskih žen« in »Slovanska komisija mlade generacije CsND.«
A tudi vsi drugi češkoslovaški listi so ostro nastopili proti justifikaciji Slovencev in tako so objavili »Venkov«, »Ceske Slovo« in »Lidove Noviny« uvodnike, ki so s svojo silno argumentacijo dosegli velik vpliv.
Najpomembnejši pa je protest češkoslovaškega narodnega sveta, ki je nestrankarska organizacija češkoslovaškega naroda.
Praga je storila svojo slovansko dolžnost in prav tako vsa češkoslovaška javnost.
Praga, 11. septembra, n. Kakor javljajo današnji listi, so vse politične stranke za petek in soboto sklicale protestna zborovanja v zvezi s tržaškim procesom. Na teh zborovanjih bodo govorili poslanci in politični voditelji. Sploh je češkoslovaška javnost zaradi tržaških dogodkov silno ogorčena.
Glasovi o mobilizaciji in stanju lire
Pariz, 11. septembra, n. »Matin« objavlja vest iz Trsta, po kateri se je proglasila v Trstu in na Reki mobilizacija štirih letnikov rezervnih častnikov, podčastnikov in vojakov. Poleg tega je vsa fašistovska milica mobilizirana že od začetka tržaškega procesa. Dogodki v Italiji in Jugoslaviji postajajo vedno večje važnosti, posebno še, ker se pripravlja drugi proces proti 69 iredentistom, ki so obtoženi veleizdaje.
Rim, 11. septembra, n. Vsi današnji listi prinašajo iz Pariza vest, da se je na tamkajšnji borzi razširila alarmantna govorica, da mobilizira Italija 4 letnike vojaških obvezancev. Ta alarmantna in tendencijozna vest je povzročila, da so na borzi pričeli padati tečaji lir in drugih italijanskih vrednostnih papirjev.
Nad eno milijardo vlog pri poštni hranilnici
Beograd, 11. septembra. A A. Promet Poštne hranilnice v avgustu t. 1. Prihranki so v avgustu narastli. Pristopilo je 3311 novih vložnikov, tako da jih je zdaj pri poštni hranilnici 109.560. Vsota vlog je narasla za 10 milijonov Din, tako da znašajo vloge na štednjo konec avgusta 177,602.835’99 Din. V mesecu avgustu je bil otvorjen 101 čekovni račun. Zdaj je pri Poštni hranilnici v Beogradu in njenih podružnicah v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Skop-lju 18.745 čekovnih računov.
Čekovni promet je v mesecu avgustu znesel 5 milijard 785,268.250'56 Din. Na vseh čekovnih računih je bilo vloženo skupno 847,019.308-15 Din. Rkupne vloge na štednjo in na čekovnih računih znesejo več kot eno milijardo Din.
Tarifna uvrstitev postaje
Beograd, 11. septembra. AA. S sklepom generalne direkcije državnih žcleznic je postaja Po-dunavška uvrščena v tarifne Številke 6, 7, 8, 9, 10, lOa in 24 jugoslovansko-grške direktne tarife za prevoz blaga.
Načrt novega rudarskega zakona
Beograd, 11. septembra. AA. Generalna rudarska direkcija ministrstva za gozdove in rudnike je izdelala predlog novega rudarskega zakona. Ta predlog je bil izročen finančnemu odboru nu ii-strov na sklepanje in odobritev.
Zaupanje v novo argentinsko vlado
Pariz, 11. septembra. AA. Poročajo iz Buenos Airesa, da je 14 glavnih bark ponudilo vladi posojilo v znesku 100 milijonov pezov, v našem denarju okoli 2 milijardi 400 milijonov Din po pet in pol odstotnih obrestih.
Sledovi Franklinove ekspedicije najdeni
London, 11. septembra. AA. Kanadski raziskovalec major Burwash je pri povratku z letalom z magnetskega severnega tečaja našel iia otoku »King William« v Kanadi dve taborišči Franklinove ekspedicije, ki se je izgubila pred 80 leti.
John Franklin je zapustil Anglijo z dvema ladjama »Erebus« in »Terror« leta 1855. Ekspedicije se je udeležilo 122 častnikov in mož. Hotel je najti severozapadni prehod. Ekspedicijo so videli zadnjič dva meseca pozneje kitolovci. V poznejšem desetletju je mnogo rešilnih ekspedicij skušalo najti pogrešane, a vselej brezuspešno.
Imenovanja
Beograd, 11. septembra. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje sta v soglasju s predsednikom ministrskega sveta postavljena :
za pomočnika referenta inšpekcij dela v 9-1 pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani g. Josip Gorjanec, za pomočnika referenta inšpekcije dela v 9-1 pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani g. Miljutin Debelak, inženjer.
Beograd, 11. septembra. 1. Z ukazom Nj. VeL kralja je postavljena na srednji tehnični šoli v Ljubljani za predmetno učiteljico II. kat. 2. sku-pine Kristl Alojzija, predmetna učiteljica II-3 na isti soli. Z dekretom finančnega ministra je postavljen za pomožnega davkarja II. kat. 4. skupi' ne pri davčni upravi v Črnomlju Stancar Villeo; pomožni davkar davčne uprave v Novski, po služ-, beni potrebi; za pomožnega arhivarja III. kat.
3. skup. pri davčni upravi v Brežicah Perko Anton, pomožni arhivar davčne uprave v Višnji gori, po službeni potrebi.
Kako je našla smrt Andreejeva ekspedicija
Stockholm, 11. septembra. AA. Listi poročajo, da so raztolmačili dnevnik, ki so ga našli na truplu Strindberga. Po teh podatkih je Andreejeva ekspedicija ostala v zraku samo tri dni. Raziskovalci so se napotili proti jugu, da bi dosegli zaželjeno otočje. Na Belem otoku pa so podlegli hudi zimi.
Hugenberg za monarhijo
Berlin, 11. septembra. AA. Na shodu v Potsdamu je znani voditelj nemških nacijonalistov Hugenberg zahteval obnovo monarhije.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 11. septembra, d. Vremenska napoved. meteorološkega zavoda za jutri: Na severu veči-j noma oblačno in mestoma deževno. Na jugu po-', slabšanje vremena. Vremenski izgledi za prihod-' nje dni: hladnejše vreme.
Šesia redna sefa mariborskega mesenega občinskega svetfa
Maribor, 11. septembra. Danes po 18. uri je bila pod vodstvom župana dr. Juvana mestna seja mestnega občinskega sveta, na kateri so se rešile samo tekoče zadeve.
Uvodoma je župan poročal o svoji intervenciji pri finančnem ministru v Beogradu ekup-no z ljubljanskim županom dr. Puoom, o pobiranju prostaščine, kanalščine dn vodarine, ki so jo nameravali občinam odvzeta. Dosegli so, da se pobiranje teh pristojbin podaljša do konca 1. 1931. S tem bo občini znatno olajšano sestavljanje novega proračuna, za leto 1930 pa bo treba najti kritje vsote, ki jo dajejo te pristojbine.
O	pritožbi nekaterih posestnikov proti davku na nezazidane parcele bo odločala banska! uprava. Nadalje je župan prečital predlog večje-skupine občinskih svetovalcev, da se v spomin na zamenjavo srbskih polkovnih zastav z novimi jugoslovanskimi dd eni izmed ulic imel »Ulica 6. septembra«, da se v spomin na trza-* ško juatifikaoijo ena izmed uilic imenuje' »Ulica primorskih mučenikov« in da se v spo-l min na desetletnico nesrečnega koroškega ple-1 bisoita ena izmed ulic krsti z	Gosposvetska ulica«. O tem predlogu	al pri- j
stojni odsek.
Za prvi odsek je nato poročal občinski svetovalec dr. Veble. Vprašanje elektrifikacije Pobrežja se v načelu reši. Za kritje stroškov bodo morale prispevati predvsem tovarna »Ju-gotrava«, pobreška občina ter ostali zasebni interesenti. Zadevo je že proučil pristojni odsek. Izdelati se morajo le še podrobni načrti. Hišnemu posestniku Vilku Apihu je dovolil občinski svet odpis kanalske pristojbine, ugodil je dr. Boeziju zaradi pritožbe proti zahtevi po novih straniščih v hiši številka 102 na Koroški cesti. Ivanu Slugi je dovolil gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše s pritiklinami v Levstikovi ulici.
Za tretji odsek je poročal občinski svetovalec Stabej. Železniški stavbeni zadrugi je občinski svet dovolil parcelacijo parcele št. 165 ob Bet-navski ulici. Poslopje s tehtnico na sejmišču pri mestni klavnici se bo popravilo. V ta namen je občinski svet odobril 30.000 Din. Ker je bila odjavljena dimnikarska koncesija Pavle Aurer, je občinski svet dal koncesijo dimnikarskemu pomočniku Franu Rateju, pod pogojem, da dokaže zadostno vsposoMjenost in da razpolaga s potrebnimi sredstvi. Za četrti odsek je poročal občinski svetovalec Vladimir Pušenjak, študijski knjižnici je bila določena podpora v znesku 30.000 Din za nakup iz knjižnice grofa Szaparya v Murski Soboti. Narodna obrana je dobila za spominsko prireditev ob 10-letnioi koroškega plebiscita 6000 Din. Junašika posadka parnika »Karadjordja« na predlog Jadranske etraže prav tako 5000 Din podpore.
Nadalje je bilo določeno, da prouči kompetentni odsek vprašanje o regulaciji plač osob-ja pri mestnemu kopališču. Prošnja Ljudevita Kuamana za pokojnino se je prepustila odseku. Petru Perovniku je občinski svet dovolil, da kupi parcelo v magdalenskem predmestju pod običajnimi pogoji. Enako dovoljenje je dobila Julijana Wreznik Za nakup parcele pri mestnem vodovodu 22 prosilcem na Teznu je občinski svet dovolil, da si napeljejo vodo iz mestnega vodovoda. Stroške za napeljavo glavne vodovodne cevi bodo morali sami kriti. Razne prošnje ISSK Maribora se bodo rešile v skupni komisiji. Mariji Golob je bila podaljšana garancija za gradbeno posojilo. Na predlog 5 odseka je občinski svet po poročilu svetovalca Murka sklenil dati koncesijo Vilfu Oop-petiju in hotelirju Andreju Osetu za izvoSčar-sko obrt, Mariji Wal1ner koncesijo posredovalnice za službe, Franju Špesu ml. stavbarsko koncesijo in hotelirju Franju Zemljiču koncesijo za prenašanje prtljage.
Obislc poljskih in češkoslovaških sadjarjev v Mariboru
Maribor, 11. septembra.
Sin^ji je z vlakom ob 18. uri prispela v Maribor skupina 8 poljskih in 23 češkoslovaških sadjarjev, ki se vrača s poučne ekskurzije po naši kraljevini. Sestavljajo jo najodličnejši narodni gospodarji iz Varšave, Prage in drugih krajev Češkoslovaške in poljske. Poljsko de-legaoijo vodi predsednik Zveze sadjarskih in vrtnarskih društev v Varšavi, profesor tamkajšnje poljedelske visoke šole dr. Edmuiid Jankovski, ki je obenem tudi inicijaitor te skupne poljske in češkoslovaške ekskurzije po Jugoslaviji. V poljski delegaciji pa so med drugim tudi predsednik sadjarskega društva v Varšavi g. Kazimir Kuhvieč, tajnik zveze vzgojiteljev sadjarjev v Varšavi g. Anton Zaleski itd.
Češkoslovaško delegacijo vodi predsednik češkoslovaške zveze sadjarjev v Pragi g. Jaroslav Vesely, veleposestnik v Koufimu pri Pragi, med glavnimi zastopniki pa omenjamo posebej še tajnika češkoslovaške sadjarske zveze inž. Bogomila Košaka, okrožnega inšpektorja sadjarstva iz Domažlic g. Jožefa Malega, inšpektorja sadjarstva in vinarstva v Pragi g. inž. Jana Opaternega, strokovnega predsednika prezidija ministrstva železnic v Pragi in bivšega ministra g. dr. Jana ftiho, upravitelja, državne poljedelske šole g. Jožefa Zapletala ter upraviteljico ženske gospodarske šole v Doma-žlicah Ano Herčikovo.
Goste so pri prihodu na glavneon kolodvoru sprejeli: ravnatelj vinarske in sadjarske šole
Vprašanje elektrifikacije občine Aržiše
Občina Aržiše je poleg občine Zagorje prva največja po svoji davčni inoči v Litijskem srezu. Na teritoriju te občine se nahaja tudi rudnik Kisove, ki je last Trboveljske premogokopne družbe in rudnik Šeninik, ki je last antimonske družbe »Trojana«, katera ima na Mediji tovarno antimonskih barv. Torej je to industrijsko jako močno razvita občina, ki obsega vasi:	Stope,
Loke, Aržiše, Medija-Izlake, Šent Jurij itd.
Bolj obljudena naselja so: Loke, ki imajo povečini naseljene rudarje, poleg teh nekaj posestnikov, obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev. Aržiše so povečini obljudene s posestniki, tako tudi Izlake, Šent Jurij in Podlipovea.
Do Lok je napeljana elektrika od Trboveljske premogokopne družbe, katera je napeljala^ električno razsvetljavo skoro v vse svoje hiše. Ker pa so Loke v neposredni bližini Kisovca, so si pred leti napeljali tudi nekateri posestniki na Lokah elektriko od rudnika.' S tem pa seveda vprašanje elektrifikacije ni rešeno, temveč je postalo to vprašanje z dneva v dan bolj aktualno in pereče. Potrebo, koristi in praktičnost elektrike so spoznali tudi drugi posestniki in obrtniki, ki pa sami niso materijelno dovolj močni, da bi mogli sami izpeljati tako dalekosežcn načrt. Vprašanje elektrifikacije je bilo sproženo tudi na občini in stvar je prišla tako daleč, da so sklicali sestanek interesentov na občino. 1 ozivu se je odzvalo toliko interesentov, da so bili zasedli na občini dvoje prostorov in so na tem sestanku tudi izvolili pripravljalni odbor z županom g. Cencelj-em na čelu. Ta odbor naj bi proučil načrt elektrifikacije in pripravil tudi vse potrebno za ustanovitev električne zadruge, kakršna je v občini Zagorje in Kotredež.
Bilo je par sestankov, predlagano je bilo tudi da se s strani občine votira večji znesek v svr-ho elektrifikacije in	podvzeta je	bila	tudi intervencija pri	banski	upravi. Kr.	banska uprava
je dovolila 50% od trošarine, kar bi znašalo letno okroglo	40.000	Din. Da ta	vsota	nikakor
ne zadošča, je	popolnoma umljivo,	zlasti	ako pre-
gledamo predvidene stroške napeljave, ki bi znesli gotovo 200.000 Din.
Kako pa z zadrugo? Ali res ne bi mogli z ustanovitvijo električne zadruge napraviti korak bližje k elektrifikaciji? Če pomislimo, da bi za okroglo 40.000 Din letno prispevala občina, sto zadružnih deležev bi dalo po 500 Din skupaj 50.000 Din. Garancija z dvakratnim zneskom deleža tudi 100.000 Din. Posojilo bi se najelo pri kateri izmed domačih hranilnic in bi sc isto amortiziralo prav gotovo v petih letih. Pripomniti je tudi treba, da bi bila pri tem zelo in-terisirana tudi antimonska družba »Trojana«, ki ima pod Šemnikom svoj rudokop, v katerega objektih pa nima še napeljave elektrike. Dalje, toplice na Izlakah bi prav gotovo popolnoma drugače uspevale, ako bi imele v prostorih nameščeno električno razsvetljavo, koliko bi bilo koristnejše za tukajšnje kmctovalce, ako^ bi za pogonsko silo pri delu na podu, mlačvi, slamo-rezanci, čiščenju žita in žaganju drv se poslužili elektrike.
Koristi, ki jo nudi elektrika, in njeno praktičnost uvidi vsak umen kmetovalec in obrtnik. Le poglejmo v čisto kmetiške kraje na Gorenjsko ali Savinjsko dolino, pa bomo takoj videli skoro na slehernem podu mlatilnice, slamoreznice in druge za kmetijstvo potrebne naprave, priključene na električno Eilo, da o razsvetljavi v stanovanjih in gospodarskih poslopjih ne govorimo.
Tudi v občini' Aržiše se mora to vprašanje rešiti in čim preje se reši, tem več koristi bodo od tega imeli občani. Treba je le se sporazumeti, na kakšni podlagi naj bi se ta načrt izvedel in to vprašanje rešilo. Trboveljska prc-mogokopna družba bi prav gotovo ne delala ni-kakih ovir, pač pa bi šla, kolikor bi bilo v njeni moči, podjetju na roko, tako tudi v pogledu, da se ti posestniki, katerim daje sedaj družba tok, priključijo k električni zadrugi.
Treba je zadevo trezno proučiti in pričeti z Ustanovitvijo zadruge še letos, da se vsaj vidi, v koliko bi se dal načrt elektrifikacije izvesti, oziroma kakšen interes za elektrifikacijo bi pokazala okoliška naselja in končno seveda bi sc tudi videlo, koliko je za izvedbo načrta razpoložljive materijalne sile.
g. Priol z učiteljskim zborom, sodni svetnik dr. Senjor za Tujskoprometno zvezo, Ivan Knop in dr. Reisman za JČ Ligo in Franjo Bureš za Češki klub, na kar so se gostje odpeljali v mestnih avtobusih v hotel »Mariborski dvor«, kjer je bila tudi skupna večerja, kjer so se izmenjali razni govori. Za Jč Ligo je govoril dr. Reisman, ki je izrekel potrebo, da se delovanje lige razširi tudi na Poljsko. V imenu gostov sta spregovorila predsednik Jaroslav Vesely ter profesor dr. Jankovvski, ki je kljub svoji visoki starosti 81 let zelo temperamentno povdarjal kulturni pomen sadjarstva za slovanske narode. Nadalje so govorili še Slovak, duhovnik Štefan Avar iz Šuranke, Franjo Bureš za Češki klub in drugi. Ekskurzija, ki je poselila Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, Split, Zagreb in druge vmesni kraje, spremlja vso pot tudi tajnik ministrstva za poljedelstvo v Beogradu g. inž. Dragiša Aršič.
Danes dopoldne so gostje posetili vinarsko in sadjarsko šolo, kjer jim je ravnateljstvo priredilo malo zakusko, pri kateri jih je toplo pozdravil domačin ravnatelj g. Priol. Po ogledu naprav te šole so ekslcurzisti obiskali še podjetje »Vrt« in pa Mariborski otok. Popoldne jim je JČ Liga priredila na strešni terasi hotela »Orel« malo čajanko, ki je goste in domačine še bolj zbližala, na kar so se polni najlepših utisov in hvale o naših prirodnih lepotah in našemu napredku z brzovlakom ob 15'30 vrnili preko Dunaja domov.
Pa ne samo iz strogo gospodarskega, temveč tudi iz tujsko-prometnega ozira je to vprašanje važno. Turisti, ki zelo radi posečajo okoliške grebene, tako Sv. Goro, čemšeniško planino in druge kraje, se prav radi pomudijo v tej kotlini, zlasti v kopališču na Izlakah in češče bi se vračali k nam, cim vec udobnosti bi v našem kraju imeli. In avtomobilski promet?
Povsem drugače se razvija avtopromet v krajih, kjer so ceste razsvetljene, kot pa v krajih, kjer tega ni. Koliko bolj sigurnega se potnik čuti na razsvetljeni cesti, kot po temi tipajoč in iščoč sigurnega koraka.
Nadejajo se interesenti, da bo gosp. predsednik našel toliko prostega časa, da bo sklical sestanek ter razložil eventuelne zapreke, če in kje so nastale, da se to pereče vprašanje čimprej reši in preide k delu za koristi občanov in procvit občine same.
Prekmurje v številkah
Prekmurje ima 91.288 prebivalcev, ki tvorijo 18.388 družin in prebivajo v 170 občinah. Tii prebivalci posedajo 03.421 ha zemlje. Po spolu je teh prebivalcev 44.219 moških in 47.069 žensk.
Po narodnosti je 74.383 Slovencev, 14.064 Madžarov, 1902 Nemca in 939 drugih. Po veri se ločijo v katolike, ki jih je 65.991, evangeličane 23.803, kalvince 800, Žide 642, in 52 drugih. Šoloobveznih otrok je 15.640, a šole po-seča 13.514 otrok. Osnovnih šol je 93 in ena gimnazija v Murski soboti. Poštni promet opravlja 19 pošt, a red vzdržuje 19 orožniških postaj.
Obupen položaj železniških starovpokojencev
Na tem mestu se je že velikokrat razpravljalo o bedi in pomanjkanju železniških staro-upokojencev, provizijonistov, miloščinarjev, železniških invalidov, vdov in sirot državne in južne železnice. Podpisano društvo si venomer na vseh merodajnih in to celo na najvišjem mestu, pri Njeg. Veličanstvu kralju Aleksandru I., prizadeva, da se gori imenovanim njihov bedni položaj izboljša. Tozadevno je bilo vloženih na vseh mogočih mestih nebroj prošenj, v katerih se je natančno navedlo krivice, katere se goda gori imenovanim.
Ti sivolasi trpini se v svoji veliki bedi obračajo z obupnimi klici na podpisano društvo za odpomoč, ker s sedanjimi prejemki nikakor ne morejo živeti. Gospod urednik, najvljudnejše prosimo, da nam priobčite eno teh pisem od sivolasega starčka, katero smo prejeli dne 1. septembra t. 1., katero se glasi:
»Prosim, dovolite nekaj vrstic, upam, da ne boste vzeli za zlo. Prosil bi Vas za nekako pojasnilo, da bi me mogoče malo potolažili. Dočakal sem visoko starost, dne 30. avgusta t. 1. sem obhajal svoj rojstni dan, star sem sedaj 75 let. Zatorej bi Vas prosil, ali bode kaj z našim zaželjenim pričakovanjem, da se naš bedni položaj vsaj malo izboljša. V moji veliki starosti imam malo upanja, čutim, da me moje moči zapuščajo, moji udi so oslabeli, ne morem si ničesar pomagati, od nikoder nobene pomoči. Oprostite, mogoče me boste Vi kaj potolažili, jaz sem izgubil vse upanje na vsako pomoč. Za nas stare upokojence je rešitev smrt, kakor se je to že mnogim našim tovarišem zgodilo, kateri že v hladni zemlji počivajo in ne potrebujejo ničesar več. Ali ml, kateri še Živimo, trpimo največje pomanjkanje naprej. Zima se bliža, obleke, kurjave ni, stanovanje plačam, za živež mi ne ostane ničesar, kaj bode z nami, še enkrat prosim, oprostite, ker Vas nadlegujem.«
Taki obupni klici prihajajo dan za dnem, kako naj potolažimo te uboge trpine, kaj naj jim odgovorimo?
Bridka je usoda teh trpinov, žrtvovali so svo-
je zdravje v odgovorni in težki službi ob vsakem vremenu za blagor človečanstva, plačevali svojo pokojnino, na starost pa tako zapostavljeni.
Društvo dan za dnem na vseh merodajnih mestih odkriva to strašno bedo teh trpinov in zavrača vsako krivdo še ne urejenih njihovih prejemkov. Dovoljuje si vnovič s tem apelirati na vsa merodajna mesta in najvljudnejše prositi: usmilite se trpečih gori imenovanih, uredite njihove prejemke času in življenskim potrebščinam primerno.
Društvo železniških upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani.
iova cestna zveza v obmejnem ozemlju
Maribor, 11. septembra.
Prvi del ceste, ki bo vezala Dravsko dolino s Pesniško preko Bresternice, Jelovca in Sv. Križa na Kozjaku, je okrajni cestni odbor te dni dogradil. Z delom je prišel do velikega mostu čez Bresternico do mej občine Jelovec. Mariborčanom svetujemo, da si o priliki ogledajo ta prvi del zgradbe.
Cesta se odcepi nad znano Brudermanovo gostilno v Bresternici od bivše državne Podravske ceste in teče naprej skozi vas Bresternico, a nato visoko po dolini po takem terenu, ki liči naši Gorenjski ali Švici. Ta prvi del ceste je bil najtežavnejši, ker je moral prej okrajni za-stop, sedaj pa okrajni cestni odbor napraviti velike in močne zidove iz kamna pod in nad cesto. Izravnali so se vsi ovinki ter zmanjšale strmine, tako da je danes ta del ceste res mojstrski izvršen. Zgradba je bila olajšana s tem, ker leži veliki kamenolom tik ob cestni progi in so ljudje s ceno vožnjo in gramozom pripomogli do izvršitve prvega dela ceste. Delo je vršil prejšnji okrajni zastop in sedaj cestni odbor v lastni režiji, ker je bil ta način najmanj za polovico cenejši, kakor če bi se bilo delo oddalo. Posestniki so popolnoma brezplačno odstopili okraju zemljišča, lastnik kamenoloma je dal kamenje po tako nizki ceni, da se je zgradba na ta način izvršila poceni.
Cesta je zavarovana proti plazovom z močnim zidovjem ob prepadih ob potoku in nad cesto. Inženerji so jo tako sijajno izpeljali, da teče skoraj v celem samo z napetostjo 2 do 5%. Proga, ki je dovršena, meri približno 3 km, a do Sv. Križa je še okoli 6 km. Ker načrti za nadaljno gradnjo še niso odobreni, se bo moralo v kratkem delo nehati in čakati, da se načrti po banski upravi odobrijo. Potreba izvršitve vsega projekta do Pesniške doline je velika, ker vse veliko ozemlje od Kamnice čez Kozjak do avstrijske meje pri Lučanah, Sv. Duhu in Radiu nima niti enega metra okrajne, oziroma banovinske ceste. Promet pa je po Bresterniški dolini izredno velik. Prebivalstvo izraža željo, da se cestna zgradba nadaljuje.
Zanimivosti iz ljubljanske kronike
Sumljiv nočni kolesar
Tam na Karlovški cesti je Btražnik Karol Jeseničnik pozno v noč okoli 24. zapazil nekega kolesarja brez luči. Kolesar je hitro vozil proti Dolenjski cesti. Stražnik mu je klical:
»Stojte! Zakaj nimate luči?«
Kolesar se za stražnika ni zmenil ter je še bolj pognal. Imel je smolo. Kakih 20 korakov naprej se je zvrnil s kolesa. Stražnik je pohitel za njim. Možakar se je naglo pobral ter jo urnih krač popihal proti Češnovarju. A na mestu je pustil kolo. Stražnik je kolo odpeljal na dolenjsko stražnico. Pobegli kolesar se še do danes ni zglasil na policiji, da bi zahteval kolo nazaj. Zato domnevajo, da je bilo kolo najbrže kje ukradeno.
Kolo je črno pleskano, znamke »Kinta« in ima balanco obrnjeno navzgor.
Nočna borba s tatom
Dobri gospod V. P. je pred dnevi zadovoljno motril živopisano življenje tam na veseličnem prostoru gozdarske in lovske razstave. Okoli polnoči se je počasi sam vase zamišljen vračal proti domu tja na Kodeljevo, kjer stoje sedaj lepe, moderne vile. Ko je prispel do svojega stanovanja, je zagledal nekega pritlikavega neznanca, ki se je ne daleč s kovčegom v roki sukal okrog in se prav sumljivo vedel. Gospod V. je odprl vhodna vrata vile in nato vstopil v svojo pritlično sobo. Bil je nenavadno presenečen, ko je opazil, da je vse razmetano in da je omara za obleko popolnoma izpraznjena. Bilo mu je takoj jasno, da je moral malo popreje obiskati njegovo stanovanje neznanec s kovčegom. Ko je še ugotovil, da mu je izginil tudi kovčeg, se ni obotavljal ter je kar skozi okno skočil na cesto, da bi čimpreje dohitel tatu. Ko je tat, ki se je splazil v stanovanje g. P. najbrže skozi okno, opazil svojega zasledovalca, se je pognal v divji beg proti gradu g. Kodellija.
V	lepo jasno noč so se začuli klici:
»Straža 1 Straža! Primite lopova!«
Tat bi bil moral iti mimo vojaške straže. Ker se je bal, da ga ne bi straža prijela, se je potuhnil v neki jarek, misleč, da ga bo g. P. zgrešil. Toda g. P. ga je opazil, se vrgel nanj, nakar se je začela ogorčena borba. Tat je udaril z vso silo g. P. po obrazu z električno svetilko tako, da ga je moral izpustiti. Tat se je oprostil in pobegnil proti Božjemu grobu. Pustil je kovčeg, v katerega je bil spravil pet celih lepih oblek, vrednih nad 7000 Din. Seboj pa je tat odnesel lep površnik, suknjič, zimski jopič in
moderne hlače, kakor tudi več robcev.
Tat se je splazil skozi okno v stanovanje. Bilo je okoli 10. ponoči. Prebrskal je vso sobo. Na svojo delavsko obleko je nataknil lep zimski jopič, nato suknjič, oblekel je nase tudi hlače in še povrhu je vzel površnik. Preskrbel se je tudi z električno svetilko. Gospodu P. za spomin je zapustil raztrgan in umazan suknjič.
Drzni tat, ki drugače po njega ravnanju sodeč ni profesijonalec, je starejši možakar, slabo oblečen. Tatvina je bila policiji prijavljena, pa do danes še ni tatu izsledila.
Cigani in lovski pes
Mizarski mojster Matija Perko v Zgornji šiški ima lepo lovsko psico angleške pasme. Med prijatelji in lovskimi tovariši je vredna 5000 dinarjev. V sredo je g. "Perko opazil, da mu je psica že zjutraj pobegnila od doma. Iskal jo je povsod, toda zaman. Njegov lovski tovariš in gostilničar g. Magister iz Gameljn pa mu je povedal, kako je opazil v sredo med 11. in 12. cigansko tolpo, ki se je vozila skozi Gameljne. Na ciganskem vozičku se je vozila ciganska družina. V voziček sta bili vpreženi dve kljuseti. Na vozičku je sedel postaren, zagorel cigan a ciganko in 4 otročiči. G. Magister pa je tudi opazil, da so cigani imeli v večji vreči zavitega nekaj živega. Pogledal je natančneje in ugotovil, da je bil v vreči lovski pes, kakršnih cigani običajno nimajo. Cigani so izginili iz okolice. Mogoče se vendarle posreči, da bo g. Perko dobil psico nazaj.
Ciganska prevejanost
Kako so ciganki šle v past kmetske botre.
Sv. Jurij ob Taboru, 11. sept.
V	bližini vasi Kaplje so se pretekli teden nepričakovano pojavili cigani, ki si jih bo prebivalstvo ohranilo zaradi izredne prevejenosti šo dolgo v živem spominu. Dočim se je skupina Ahasverjev zadržala v gozdu, se je več ciganov napotilo v bližnja sela, da si na ta ali oni način kaj pridobe.
Starejša ciganka je dospela tudi v Sv. Jurij in je vstopila v kmetsko hišo, kjer so bile vprav doma hčerke. Dekleta sprva tujke niso hotela poslušati, končno pa so zgovornemu, jadikujočemu govorjenju ciganke le prisluhnile. Ženska je lii-tela s prošnjo, da išče za novorejenčka svoje sestre botre. Botrska dolžnost pri ciganih itak da ni velika. Z otrokom ni treba h krstu. Dojenčka prinesejo cigani kar na botrin dom, da izvrši tod svoje dolžnosti. Druzega nič. Krst, da se bo vršil naslednje dni in da naj naprošeni vendar ne od rečejo botrstva. Posebno pa je ciganka povdar-jala, da smejo cigani sprejeti v dar le ono, kar je namenjeno novorojenčku pred krstom. Ker se je proseča ciganka navzočim zasmilila, so pri prvi kmetski hiši botrstvo sprejeli in tudi nekaj priložili za malega — da ne l>o prepozno! Z enakim moledovanjem se je ciganka zglasila še 1 drugi in tretji hiši; povsod z uspehom.
Založena z dobrotami kmetiške kašče: moko, maslom, jajci, surovim maslom in meseninami se je odpravila ciganka iz vasi; »botre« pa so pri-čakovale v jutro naslednjega dne obiska. Tega seveda ni bilo, ker so cigani umazano izrabili dobrotno srce našega ljudstva in njegovo lahkovernost, ki je po zgornjem dogodku sodeč še vedno velika.
Gledališče
OPERA
V soboto dne 13. t. m. se poje L. Falla opereta »Dolarska princesa«. Nastopijo ga. Poličcva, ga. Ribičeva, ga. Balatkova, gna. Strniša ter gg. Go* stič, Drenovec, Peček, Povhe, Simončič in drugi. Dirigent g. II. Svetel.
V nedeljo dne 14. t. m. se poje Zellcrja opereta »Tičar« z običajno zasedbo. Obe opereti se izvajata pri znižanih cenah ob 8. uri zvečer. Predproduja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
*
Razpis ljubljanskega gledališkega abonmaja. Vse stare kakor tudi nove gledališke abonente opozarjamo, da se sprejemajo priglasi za letošnji gledališki abonma dnevno v veži dramskega gledališča od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Gledališki abonma z globoko znižanimi cenami, ki sa poleg tega plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih, velja za sezono 1930-31, in sicer za 38 predstav. Od teh 20 dramskih in 18 opernih in operetnih. Uprava opozarja stare abonente, da so jim lanski sedeži rezervirani še danes ves dan. Od jutri naprej pa se ne rezervira nikomur več nobeno mesto. Vabimo k razpisu.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Razpis gledališkega abonmana
Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1930-31 abonma, obsegajoč 25 predstav, 15 dramskih in 10 glasbenih (torej mesečno povprečno po tri predstave). Abonma, ki znači velik popust naprain večernim cenam, so plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih; prvi obrok na dan podpisa, ostalih sedem obrokov pa v prvih dneh vsakega nadaljnega meseca. Cene za vsak mesečni obrok (ves abonma stane torej 8 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži po Din 75, 62, 45, 33, 25; parterni sedeži po 60, 53, 42, 33; balkonski po 60, 45, 30. 23; galerijski po 25, 20, 14. Cene za uradnike so sledeče: Ložni sedeži, obrok po Din 63, 53, 35, 28, 22; parterni sedeži po 50, 45, 37, 30; balkonski po 50, 35, 25, 19; galerijski po 20, 15, 10. Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 15 dramskih in 10 glasbenih predstavah (izvzete so le one predstave, ki imajo označbo »Izven« na plakatih). Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abonmanu. Priglase sprejema gledališka blagajna, ki je odprta dnevno od 9. do pol 13. ter od 15. do 17.), ob nedeljah in praznikih samo dopoldne do četrtka, 25. sep' tembra. Za lanske abonente pa ostanejo dosedfr nji prostori rezervirani do četrtka 18. septembra. Uprava prosi vse, ki se nameravajo abonirati, da to store čim prej. Opozarja se, da je abonma neprenosljiv na drugo osebo in med sezono ne-odpovedljiv.
9nevne vesfz
Ustanovitev zdravstvenih občin v Dravski banovini. Ban Dravske banovine inž. Dušan Bernec je izdal odredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju Dravske banovine. Zdravstvene občine se bodo organizrale na temelju zakona o zdravstvenih občinah z dne 27. februarja 1930. Poleg samostalnih zdravstvenih občin je organiziranih 108 združenih zdravstvenih občin, pod katere spada v posameznih okrajih po več občin, ki gravitrajo v kak gotov gospodarski center. Samostalne občine so: Ljubljana mesto, Maribor mesto, Celje mesto, Ptuj mesto, Jesenice mesto, Krško, upravna občina, Trbovlje trg, Vrhnika trg, Šmihel-Sto-piče občina, Celje-okolica, občina, Moste pri Ljubljani. Samostalne zdravstvene občine Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj prilagode svoje delovanje v smislu zakona z dnem 6. julija 1930., dočim ostale samostalne in združene zdravstvene občine pa začno poslovati in delovati s 6. oktobrom t. 1.
— Ugleden hrvatski znanstvenik iz Amerike v Zagrebu. Te dni je dospel v Zagreb član Carnegijevega instituta za genetiko v Col-Spring—Harbour v Združenih državah dr. De-merec, ki je po vsem svetu znan učenjak na polju rastlinstva.
— G. Rude Trošt iz Amerike vabi vse evoje nekdanje srednješolske tovariše in prijatelje na prijateljski sestanek na 20. t. m. zvečer v hotelu »Tivoli« v Ljubljani. To bo obenem 20-letnica -mature ljubljanskih srednjih šol. Tovariši z dežele so seveda še posebno dobro došlil
— Grški turisti v naših krajih. Direkcija »Putnika« v Beogradu je uvedla živahno akcijo, da med grškimi turisti vzbudi zanimanje ra južne kraje naše države. Ze do zdaj je prihajalo vsako leto v nažo državo na odmor veliko število Grkov, ker v Grčiji takih krajev ni.
— Poljski železničarji na obisku v Jugoslaviji.
V	Zagreb so prišli poljski železničarji, ki ostanejo 15 dni v naši državi. Dopotovali so iz Poznanja v Zagreb, kjer jih je sprejelo udruže-nje narodnih železničarjev. Danes so si ogledali mesto, ob 5. uri popoldne pa so se odpeljali proti Sušaku, od koder odidejo v Split, Dubrovnik in Sarajevo. Po tem bodo šli v Beograd, a od tam se preko Zagreba in Dunaja vrnejo na Poljsko.
— Naši letalci na mednarodni tekmi v Romuniji. V nedeljo bodo v Bukarešti velike letalske tekme vojnih letal iz Jugoslavije, Francoske, Cehoslovaške, Poljske, Romunije in Italije. Našo državo bo zastopal eskadron 6 letal ea težko bombardiranje in 3 lovski aparati. Od znanih naših letalcev Be bodo tekme udeležili kapetana Ferdo Gradišnik in Leonid Baj-dok, narednik Dobnikar, kapetan Aleksander Vldole, pilot Mihajlo Akrt. Na sporedu je med dirugim tudi bombardiranje vasi, ki jo bodo nalašč za to zgradili v bližini letališča. Pri skakanju s padobranom bo sodelovala tudi znana romunska akrobat in j a Boesco.
— Italijanski letalci v Zemunu. V sredo popoldne je na zemunsko letališče dospelo 10 Italijanskih vojnih letal, ki potujejo iz Budimpešte v Atene. Letalci so se v Zemunu prav malo časa mudili. Vzeli so sevoj samo potreben materijal za polet in so potem nadaljevali pot.
— Iz pisarniškosodnijske službe. Postavljena sta v 1. skupino II. kategorije: pisarniški ravnatelj pri okrožnem sodišču v Mariboru Podlesnik Jakob in pisarniški ravnatelj pri deželnem sodišču v Ljubljani Rajko Stoje.
— Plačevanje takse oproščeno društvo. Finančno ministrstvo je oprostilo Glasbeno Matico v Ljubljani plačevanja taks za vse na državna oblastva naslovljene vloge, izvzemši one v civilnopravdnem postopku.
— Nov branik jugoslovanstva. S 1. novembrom začne v Beogradu izhajati revija Jugo-sloven kot organ Jugoslovanskega društva in pod uredništvom dr. Fedora Nikiča, univerzitetnega profesorja in —rektorja Jugosloven ' ga Dnevnika v Subotici. Jugosloven, ki bo izhajal dvakrat na mesec v obsegu petih tiskanih pol, je zamišljen kot živ, aktivističen, ideološki časopis, katerega velika stremljenja bodo vrela iz programa, izraženega v kraljevem manifestu dne 6. januarja 1929. Prijatelji in somišljeniki se vabijo k sodelovanju (rokopisi, ki bodo honorirani, se pošiljajo na naslov: dr. Fedor Nikič, univ. prof. v Subotici) in na naročbo (uprava Jugosloven skega Dnevnika, Subotica, Kralja Aleksandra ulica 13).
— Zahvala Narodno strokovne zveze. Kongres Narodno strokovne zveze v Mariboru se je pretvoril v veličastno nacijonalno manifestacijo in bil nadvse častno zavržen. K tej veliki manifestaciji so pripomogli vsi, ki so se odzvali vabilu izvrševalnega odbora in se kongresa spomnili na ta ali oni način. Vsled tega smatra izvrševalni odbor za svojo častno dolžnost zahvaliti se najsrčnejše vsem, ki so pripomogli do tako sijajne manifestacije nacionalnega delavstva. — Izvrševalni odbor se zahvaljuje banu Dravske banovine g. ing. Sernecu, podbanu g. dr. Pirkmajerju, okrožnemu inšpektorju g. dr. Schaubachu, ljubljanskemu županu dr. Dinko Pucu in njegovemu zastopniku g. Franju Rupniku, mariborskemu podžupanu g. dr. Lipoldu, bivšemu ministru g. dr. Kramerju, podstarosti Sokola kraljevine Jugoslavije g. Ganglu, bivšemu ministru g. dr. Kukovcu, prof. Kendi, zastopniku Delavske zbornice g. Ivanu Tavčarju, g. načelniku Mohorku, Zupanu, Tunvpeju, Zot-terju, Skazi, Pavel Bolhi in Stankoviču, dalje mariborskim društvom in sicer Sokolu, »Dra-fvi«, Udruženju nacijonalnih železničarjev in
brodarjev, Slovenskemu obrtnemu društvu, Narodni odbrani, Češv~~>u klubu, Savezu bančnih nameščencem in vsem ostalim. Iskrena hvala tudi Delavski zbornici, mariborski podružnici za ves aranžma prireditve, vsem delegatom in članom, kakor tudi mariborski javnosti, ki se je v tako častnem številu udeležila manifestacije. Prav prisrčna hvala vsemu narodnemu tisku, ki je posvetil kongresu toliko pažnje.
— Ob začetku šolskega leta, opozarjamo še enkrat vse učence-dijake in njihove starše, da učno osobje temeljem odloka bivšega g. velikega župana 0. št. 1945/27 in g. šefa prosvetnega oddelka ne sme pobirati po šolah nobenih prispevkov za skupno nabavljanje šolskih potrebščin kakor tudi ne sme agitirati za kako po-edino tvrdko. Vse trgovine s šolskimi potrebščinami vodijo blago odgovarjajoče šolskim predpisom in učno osobje ne sme n. pr. radi barve ovitka zvezkov etc. pošiljati učence le v gotove trgovine. Dijaki in njihovi starši imajo pravico nabavljati šolske potrebščine pri onem trgovcu, pri kateremu sami hočejo. Podpisani Gremij trgovcev vljudo prosi, da nam prizadeti eventualne poedine slučaje, ki bi gornjim odredbam nasprotovale, javijo. — Gremij trgovcev v Ljubljani.
— Šolske zvezke kupujte pri tvrdki M. TIČAR, prodajajo se v prid Jadransko straže.	399
— Zobni atelje jo otvoril v Ljubljani, Pražakova ulica 15 (Palača Pokojninskega zavoda) konc. zobotehnik Lujo Schubert.
407
m Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A razredu opoldne in zvečer Din 8-30, v B razredu Din 12 30, v C razredu Din 14-30. Priglašajte se!	316
— Strašen samomor železničarja. V torek si je zavirač Toma Zivkovič na strašen način končal življenje v Zemunu. Vrgel se je pod lokomotivo, ki je premikala vagone na kolodvoru. Kolesa so ga dobesedno raztrgala. Prišel je na kolodvor in ker je imel ta dan prosto, so ga tovariši vprašali, zakaj je prišel. Ni jim odgovoril. Bil je močno potrt. Odšel je v kurilnico in nekaj minut nato se je vrgel pod lokomotivo.
— Obup Slovenke v Zagrebu. Pred dnevi je
i	Zagrebu v samomorilnem namenu izpila večjo količino ocetne l iine 50-letna Ema Klemenčič. Predvčerajšnjim zjutraj je podlegla težki poškodbi.
— Mož odgriznil ženi nos. V Jagodini je stal pred sodniki te dni mlinarski delavec Milasav Petrovič, ker je svoji ženi odgriznil no«. Zena ga je varala z nekim mlinarjem. Zaradi tega se je mož z njo večkrat sprl. Pred tedni je pa zbolel. Ko je ležal bolan doma, mu je žena hotela pobegniti. Možakar je skočil s postelje in ženo pretepel ter ji nato še odgriznil nos.
— 21 samomorov v 1 mesecu. Z jesenskim vremenom se je začelo dvigati tudi število samomorilcev; statistika onih, ki so hoteli sami na Mirogoj v Zagrebu, kaže, da so pripeljali v bolnico 12 samomorilcev, ki so poskusili končali si življenje. Od teh je bilo 8 žensk ta
4	moški. Večina jih je pilo ocetno kislino. V bolnico so pripeljali tudi 6 samomorilnih kandidatov, ki so se ustrelili. Pod vlak in v Savo se jih je vrglo troje, tem ni bilo mogoče več nuditi zdravniško pomoč. Pretekli mesec je bilo v Zagrebu torej skupaj 21 samomorov. Mesec Beptember bo pa najbrž rekorden,
— Ljubezenske tragedije. V Jeleni pri Sušaku so orožniki našli dve trupli. Ugotovili so, da sta to Vladimir Tosič, obnejni stražnik in Štefanija Marid. Tosič je umoril najprvo ljubico Štefanijo, nato pa še sam sebe. — V Brodu na Savi se je strelil slikar Dragotin Re-der. Bil je zaljubljen v neko 17-letno devojko. Ker je plesala z drugim, se je z njo sprl. Pozneje jo je obiskal in se hotel spraviti ž njo, ker pa ona tega ni hotela, se je pred njo ustrelil.
— Samomor ruskega begunca. V »Grand hotelu« v Zemunu se je v sobi št. 13 ustrelil ruski emigrant Aleksander Stratanov. Pognal si je kroglo v srce. Zapustil je tri pisma. V enem pravi, da naj ga svečano pokopljejo, vzroka samomora pa noče povedati.	p
— Vreme. Včeraj je bilo vreme nestalno in oblačno. V sredo so bili veliki nalivi v Dravski in Savski banovini, dočim drugod ni deževalo. Barometer pada. Barometersko stanje v državi je včeraj variralo med 759-1 (Maribor) in 7621 (Sarajevo). Barometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 7601, Maribor 7591, Zagreb 760, Beograd 7612, Skoplje 7614, Sarajevo 7621, Split 760-7, Rab 759-6 in Vis 760-6. Temperatura se je včeraj v državi gibala med 15 (Sarajevo) in 23 (Rab). Bilo je včeraj močno soparno. Termometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 17, Maribor 16, Zagreb 18, Beograd 21, Skoplje 20, Sarajevo 15, Split 22, Rab 23 in Vis 19. Oblačnost je bila včeraj od 0 do 10, prav različna, v Ljubljani in Marboru 10, v Zagrebu 8, v Beogradu 0 in prav tako drugod. V sredo je v Ljubljani padlo za 22 mm in v Mariboru za 14 mm dežja, dočim v Zagrebu le za 3’5 mm. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 25, najnižja 16-4 C.
• •
ELITE
M
d. z o. z.
LJUBLJANA, Prešernova ulica 9
prodaja damske, moške In deške konfekcije. Na drobno 1	Na	debelo	1
Prvovrstno izvrševanje po meri J
lijiihljama.
Petek, 12. septembra 1930., Ime Marijino; pravoslavni: 30. avgusta, Večedrag.
Nočno službo imajo lekarne B a h o v e e n" Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
*
■ Sokolsko društvo Ljubljana IV. v Ljubljani ima ustanovno skupščino v soboto 13. t. m. točno ob pol 20. uri zvečer na Dolenjski cesti, Vojaško strelišče. Vsi člani in članice se poživljajo k polnoštevilni udeležbi! — Odbor.
■ Mala nesreča. Danes popoldne se je mudil v mizarski delavnici mojstra Sajovica 14-letni sprevodnikov sin Alojzij Simončič, stanujoč na Resljevi cesti. Po naključju so mu padla steklena vrata na glavo. Pri tem se je Simončič močno porezal po obrazu, nakar je iskal zdravniško pomoč v javni bolnici. Na ambulanci so mu rane izprali in obvezali. Nato je odšel domov.
■ Nenavaden udarec z motiko. V ljubljansko bolnico je bil včeraj popoldne pripeljan leta 1843. rojeni Simon Lovšin iz Kota pri Kočevju. Stari Lovšin je s 6vojim sinom na njivi kopal krompir. Sin pa je tako zamahnil t motiko, da je zadel z vso silo očeta v levo oko. Rana je zelo težka in zato je prišel Lovšin v ljubljansko bolnico.
■ Tatvina srebrnine. V Aleševčevi ulici stanujočemu ključavničarskemu pomočniku Janezu Jeranu, je bila ukradena razna srebrnina v skupni vrednosti 470 Din. Tatvine je osumljen neki hlapec.
■ Tatvina kolesa. Pred justično palačo je vedno vse polno koles, ker jih tam puščajo stranke, ki imajo opravka na sodišču. V sredo popoldne je na Sv. Petra cesti stanujoči trgovski zastopnik Hinko Kralj prislonil svoje 1000 Din vredno kolo ob zid justične palače ter odšel na sodišče. Ko je po daljšem času prišel ven im hotel vzeti svoje kolo, je zaman iskal med drugimi kolesi svojega, kajti nekdo mu ga je med tem že odpeljal.
■ Ukradena svetiljka. V umobolnici na Studencu zaposlenemu hlapcu Matevžu Južni je neznan uzmovič odnesel s kočije svetillko, vredno 350 Din. Južna se je mudil v Stepanji vasi ter je okoli 2130 ustavil pri Novaku.
■ Aretacije. Policija je prijela v četrtek nekega Ibre Hamžiča, ki je v bolniški obleki pobegnil iz bolnice. Aretiran je bil dalje neki brezposelnež zaradi suma večje tatvine.
■ Iz policijske kronike. Policijski upravi so bile včeraj prijavljene 4 večje odnosno manjše tatvine in goljufija zneska 800 Din, prijavljeni so bil dalje 4 kalilci nočnega miru, 2 ponočnjaka zaradi nedostojnega vedenja, 1 prestopek Obrtnega reda in neka kolpoterka časopisov, ker je liste prodajala brez dovoljenja. Policiji so prišli naposled prijavljeni 3 prekrški avto-predpisov in 6 prekrškov cestnopolicijskega reda.
Mapibcr
m Prijava banovinske zgradarine. — Mestna uprava razglaša: Po §§ 57. in 36. uredbe o banovinskih davščinah se mora od vseh hiš, ki so proste državnega hišnega davka, zgradarine, plačevati poseben banovinski davek.
m Odlikovanje. Z redom »Jugoslovanske torone< V. razreda sta bila odlikovana mariborska športnika Evgen Bergant in Vekoslav Golubovič, člana IS9K »Maribora«.
m Popravljanje cest. Mariborski okrajni cestni odbor je sklenil na svoji zadnji seji, da popravi cesto v Framu in da v ta namen prispeva s 50.000 Din. Občinska cesta v Radvanju se popravi po želji občine. Gradnja ceste Limbuš—Pekre je pred dovršitvijo. Delo pa se bo takoj nadaljevalo od Peker proti Hočam. Istočasno se gradi tudi dohodna cesta v Vrhov dol k banovinski trtnici.
m Nova redukcija delavcev v Rušah. Poročali smo zadnjič, da je tvornica za dušik v Rušah zaradi krize pri prodaiji svojih izdelkov odpustila 77 delavcev. Odpovedni rok je potekel včeraj 11. t. m. Dne 4. t. m. pa je prejelo spet 30 delavcev odpovedni rok, tako da je bilo zmanjšano število delavstva pri tovarni skupno za 107 ljudi. V Rušah je nastalo zaradi redukcije veliko razburjenje, posebno, ker od ipuščenci nimajo nikakršnega 'i zgled a, da bi drugod dobili delo.
m Uradne ure na magistratu. Od 15. t. m. dalje se uvede v vseh uradih tukajšnjega mestnega magistrata zimsko uradovanje od 8. do 12. ure dopoldne ter od 14. do 17. ure popoldne.
m Velik naval na srednje Sole. V prve razrede tukajšnjih srednjih šol se je letos vpisalo toliko dijakov in dijakinj, kakor še ne doslej po osvobojenju. Ravnateljstva so v skrbeh, ker povsod primanjkuje prostora.
m Prvi koncert Ljudske univerze. Tukajšnja ljudska univerza otvori svojo letošnjo koncertno sezono v ponedeljek 22. t. m. zvečer s koncertom vijolinskega virtuoza g. Karla Rupla iz Ljubljane.
m Glasbena Matica prične danes v petek 12. t. m. z rednimi pevskimi vajami.
m Tombola poštarjev, ki je bila v nedeljo 7. t. m. odpovedana, se bo vršila sedaj nepreklicno v nedeljo 14. t. m. ob 14. uri na Trgu svobode.
m Zadnji Strohschneiderjev nastop. Profesor Strohschneider je za par dni prekinil svoje produkcije na žici. Znova, in sicer zadnjič, nastopi v soboto zvečer z ognjemetom.
m Usodno posnemanje Strohschneiderja. Dvajsetletni delavec Josip Žigart iz Ruš se je nad Strohschneiderjevimi umetnijami na žici tako navdušil, da je poskusil balancirati na vrtiljaku, kar se mu pa ni posrečilo. Padel je in se nevarno poškodoval na glavi.
m Mir v Mariboru. V zadnjih par dneh je v Mariboru izreden mir, še običajnih pijancev in razgrajačev ni. V sredo je policija aretirala eno samo osebo, Franca Radeja, in sicer zaradi ne* dovoljenega povratka.
m Pretep med sladoledarji. V sredo popoldne je prodajalec sladoleda Hajradinovič napadel v Tomšičevem drevoredu svojega konkurenta Drajčo Janeviča in ga z grčo toliko časa obdeloval, da je Jan e vi č onemogel in obležal na tleh. Haijradinovič je zbežal stražniku, ki ga je hotel aretirati. Prišel pa bo pred sodišče zaradi težke telesne poškodbe.
m Pretep v Št. Petru. V Št. Petru pod Mariborom je prišlo med domačini do pretepa, v katerem je 32-letni posestniški sin Franc Toplak dobil bodljaj z nožem v hrbet in udarec s sekiro po glavi. Prepeljan je bil v tukajšnjo bolnico.
m Strela zažgala hišo. Med nevihto na praznik 8. t. m. je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Ivana Rajningerja v Spodnjem Hlapju v Slovenskih goricah in ga zažgala. Ker ni bilo mogoče pravočasno gasiti, je zgorelo vse in se je ogenj razširil tudi stanovanjsko hišo. Strela je udarila v stiskalnico, pri kateri je imel Rajninger opravka in je občutno ožgala tudi njega samega po levi strani telesa. Škoda znaša preko 100.000 Din, zavarovalnina pa samo 1000 dinarjev.
Celfe
Celjski teozofi priredijo v nedeljo 14. t. m. javno predavanje o »Jasnovidnosti in nje pomenu«. Predaval bo teozof Karl Ridel z Dunaja, ki se nahaja na predavalni turneji po Jugoslaviji. Predavanje se vrši v mali dvorani Narodnega doma ter se prične ob 16. uri. Vstop je prost.
* Obračuni mestne občine ter njenih podjetij za upravno leto 1931 so razpoloženi občanom na vpogled med običajnimi uradnimi urami pri mestnem knjigovodstvu in sicer skozi 14 dni.
V	tem času se lahko vlagajo proti proračunom morebitne pritožbe in pomisleki.
* Nočno lekarniško službo ima od jutri 12. septembra do prihodnjega petka lekarna »Pri oriu« na Glavnem trgu.
* Gradnja stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda je zopet zastala. Po komisijonelnem ogledu pred dvema mesecema se je govorilo, da se bo z gradnjo zečol, čim bodo načrti do-gotovljeni in odobreni, kar bi se moralo zgoditi koncem avgusta. Sedaj smo sredi septembra, prazno stavbišče na vogalu Razlagove in Vrvarske ulice pa zeva, pomanjkanje stanovanj pa postaja pred bližajočo se zimo vedno bolj občutno. Če sploh ne mislijo zidati, naj vsaj javnost, ki je na gradnji močno zainteresirana,
o	tem obvestijo.
* Težka nezgoda delavca. V tovarni pohištva Kobližek v Poljčanah zaposlenega strugarja Romana Dečmana je stroj zgrabil za glavo in ga hudo poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnico.
* Nasilen človek je mesarski mojster Josip G. Kakor že mnogokrat je tudi v sredo zvečer na svojem domu razsajal ter pretepal ženo, tako da so bili vsi prebivalci sosednih hiš pokonci. Ko sta prišla dva stražnika, ju je napadel, enega celo lažje ranil ter jima obleko poškodoval. Odveden je bil v policijski zapor, kjer je naprej razgrajal in razbijal. Radi nasilnosti proti policijskim stražnikom pride pred sodišče.
* Nečuveni škandali, ki jih uprizarja znana umobolna ženska, morajo prenehati. Ni je narodne ali verske prireditve, ni ga še tako žalostnega pogreba, da ta ženska ne bi osmešila vse s svojim neokusnim vmešavanjem in nemškim vpitjem. Ob svečanem sprejemu polkovne zastave se je ta ženska obnašala tako, da so se vsi udeleženci zgražali. Če je ženska umobolna, spada v umobolnico ter ne na narodne manifestacije.
Primcrs&c vesiz
Goriški fašistovski tednik »L’ Isonzo« je, kot smo že pred nekaj tedni napovedali, prenehal izhajati. List je štel v poslednjem času koinaj nekaj sto naročnikov. Njegovo vlogo fašistovskega glasila na Goriškem prevzame »I Popolo di Trie-ste«, ki je pred kratkim prešel v last centralnih organov fašistovske stranke. Tudi njega tržaška fašistovska organizacija iz finančnih razlogov ni mogla več vzdrževati. Fašisti upajo, da si bo tržaški list z naročniki, ki jih je imel doslej »L‘ Isonzo«, nekoliko opomogel. V Gorici 1)0 imel svoje poduredništvo in po dvakrat na teden — v četrtkih in nedeljah — bo posvečal po eno stran goriški pokrajini.
Nad tržaško okolico je divjalo poslednjo nedeljo silno neurje. Toča je pobila in uničila velik del kraških vinogradov. V Propadi je strela udarila v hišo kmeta Križmančiča in ubila njegovega sina Vincencija, ki se je baš vrnil domov. Strela je udarila v hišo Frana Kalca. Zgorel mu je hlev, nekemu drugemu posestniku pa bližnji senik. Ogenj so ljudje in pa naliv pogasili, toda v Kalčevera hlevu je strela ubila štiri krave.
Ponesrečen atentat. Blizu Fare ob Soči je bivši tajnik goriške fašistovske organizacije italijanski poslanec Caccera skoraj postal žrtev atentata. Z avtomobilom svojega znanca Orzana se je vračal v nedeljo ob pozni uri proti Gorici. Nasproti njegovemu vozu je tedaj pridrvel neznan avto, iz katerega je bil iz revolverja oddan strel, ki je predrl levo steno karoserije, a nikogar zadel. Neznani avtomobil je izginil v viharno noč. Vest o dogodku se je nagloma razširila po Gorici. Oblasti so uvedle strogo preiskavo,, ki pa, kot poroča tržaški »Piccolo«, še ni privedla do nikakih uspehov.
V	Gorici so policijski organi aretirali 29-letnega Benedikta Pavšiča, ki je prišel v Gorico kijub prepovedi, ki mu jo je maja meseca dala oblast za javno varnost.
Aretacija. Emilij Pavisano, nezaposlen delavec v Trstu, se je zglasil na vojaškem poveljništvu zaradi neke vojaške listine. Tam pa so dognali, da ga je italijansko vojno sodišče 1. 1916. obsodilo na smrt, ker je zapustil italijansko vojsko in se zatekel k sovražniku. Pavisano je bil takoj aretiran.
Kranj
Nesreča pri živini. Posestniku Petru Joštu iz Strahinja se je v hlevu ponoči odvezal konj in se približal biku, ki je konju z rogovi preparal 'trebuh. Konj je po par dneh poginil.
Rudi neprevidnosti šoferja podjetja Paar in Štraus bi 6e v nedeljo skoraj zgodila nesreča, ki jo je preprečil samo srečen slučaj. Proti večeru je vozil šofer z Jezerskega v avtobusu okrog 20 potnikov. Po klancih je šofer ustavil stroj in zaviral avtobus z zavorami, ki so se silno segrele in mu zato odpovedale. Vsled tega se je avtobus na	nekem ovinku	nagnil na	stran, k
sreči na neko skalo.	Če bi	se nagnil	na drugo
stran, bi zdrčal v Kokro. Preplašeni potniki so oiorali izstopiti in spraviti avtobus zopet na cesto.
Sfeofja /a cit«
Občni zbor Kraj. odbora Zveze slov. vojakov iz svetovne vojne se je vršil 8. t. m. dopoldne na Pcpevnakovem dvorišču v navzočnosti voditelja te organizacije g. voj. kurata Bonača.
Gozdnega	čuvaja je	treba.	Posestniki	gozdov v
tminški in	starološki	občini	se opetovano prito-
žujejo, da, kadar ogledujejo svoje gozde, najdejo vedno kaj vznemirljivega. Ali je kako drevo od neznanega storilca posekano in odstranjeno, ali je kdo nasekal fižolovk in hinclovk; da je mejaš mejašu »ušel« čez mejo in tako naprej. Vsega tega fic bi bilo treba. Gozdovi in pota vanje bi bili lahko v dobrem redu, ako ne bi bilo tako škoda prispevati za nagrado veščemu človeku, ki bi Vsaj enkrat na teden obhodil gozde po okoliških grapah in popravljal spotoma kolovoze.
Ipbovl/e
Tombola trboveljskega Sokola. »Jurji« in ostali bogati dobitki so zvabili na tombolo celo take, ki niso nikoli verjeli v tombolsko srečo in kakor nalašč — sreča je bila letos ravno takim najbolj mila. 01) določeni uri je stopil na tombolsko tribuno starešina trboveljskega Sokola br. Sušnik Mirko ter s pozdravom otvoril tombolsko Srebanje. Želel je vsem obilo sreče ter izrazil tvoje veselje, da kaže narod toliko zanimanja za Sokolske prireditve. Nato je br. Plavšak razgla-leval izžrebane številke množici potom nalašč ca to prirejenega zvočnika. Prvi dobitek — vreden 3000 Din — je zadela Ule Jožica, pletilja iz Zagorja.
Županstvo razglaša: Vojaški obvezniki, rojeni leta 1896 in 1897 brez razlike pristojnosti se polivajo, da se zglasijo v dneh od 15. do 30. septembra letos v pisarni vojaškega oddelka občine Trbovlje, v svrho vpisa v vojno evidenco.
Nedeljska nogometna tekma SK Trbovlje : SK Ilirija je končala s porazom prvega. Prvi polčas 1 : 1, drugi polčas 2 : 1- Napad Trbovelj je povsem odpovedal. V ostalem je bila igra dobra. Vudi udeležba je bila povoljna.
Uvaslmh
Važnost zadružnih elektraren. Kako važne 80 ta kmetijske okoliše zadružne elektrarne, kaže prav lepo tudi hrastniška, ki se je ustanovila pred kakimi 6 leti. Ne le, da so bili preskrbljeni t dobro in ceneno lučjo prebivalci Hrastnika, ampak so jo dobili tudi okoliški vaščanje, tako v Praprotnem, na Brnici in drugod. Še važnejše pa je, da so si nabavili kmetje zlasti v prvoimeno-vani vasi motorje za pogon mlatilnic. Takih je lam pet, trije se uporabljajo pa tudi za pogon domačih mlinov. Prvovrsten mlin si je v zad-njem času nabavil tamošnji posestnik in gostilničar Božič.
£ašho
Nov gerent v občini sv. Krištof. Banska uprava je razrešila dosedanjega gerenta občine sv. Krištofa okrožnega zdravnika g. dr. Ivana Lovšina posla in na njegovo mesto je imenoval# posestnika Josipa Terbovca iz Kuretnega.
Vrtni koncert pevskega društva »Hum«. Nedeljski koncert pevskega društva »Hum« v Laškem se je v moralnem oziru prav dobro obnesel in je bil obisk domačinov kakor tujcev prav povoljen.
Zastrupil se je. V sredo zjutraj se je zastrupil 26-letni slikarski pomočnik Ignac Ulaga. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je pa strupu podlegel.
Smrt čistilca laških greznic. V torek je umrl v Celjski bolnici v 68. letu Maks Petelinšek, čistilec greznic.
KvSko
Oskrbovanje prevoza pošte iz Krškega na postajo Videm-Krško je na ponovni dražbi dne 10. t. m. zopet izdražilo avtopodjetje Jesensek.
Velik eksport sadja. Te dni prihajajo na tukajšnjo postajo neprestano težki vozovi eadja dn krompirja, da se naloži v vagone m odpošlje v tujino. Tako živahnega m obilega 1'voza sadja in krompirja kakor je leto«, še ni bilo. Letina je izredno dobra in upati je, da bi bodo naši pridni kmetje s Pohorja in Dravskega polja znatno opomogli. Samo cene še vedno padajo.	,	..
Nezgoda. V sredo se je kmetu Alojziju Kra marju iz Spodnje Poljakave, ki je vodil na Pragersko težko obložen voz drv, strlo kolo. Drva so zgrmela na tla in je bil v nevarnosti tudi voznik, vendar pa hujše nesreče ni bik).
Poljčane
Vodovod, ki si ga je napravljala naša železnica, je bil te dni gotov in je voda že stekla po ceveh. Treba je samo še da se nekoliko sčisti. Voda se črpa iz rezervoarja nad Smehom, ki pa so ga morali, ker že dobavljata od tam vodo tudi g. Smeh in tovarnar g. Kobližek, zdaj povečati. Vsa dela je prevzela v izvršitev železnica sama, isto-tako jc oskrbela ves potrebni materijah Zgrajen pa je bil vodovod pod strokovnim vodstvom vodovodnega inštalaterja g. Černeta iz Maribora.
Hudo neurje s točo, ki je pred mesecem divja lo nad Poljčanami in uničilo ponekod ves pri delek, je zadnje dva praznika obiskala sosedna trga Studenice in Makole ter jc ponekod njive in vinograde silno raadejala. Po vinogradih'je tu pa tam grozdje tako oklestila, da so morali pri*
Slavnost izročitve nove jugoslovanske zastave v Celju
Oficirski zbor, zastopniki oblastev in narodnih društev čakajo na prihod vlaka.
četi s trgatvijo, ker bi jim sicer ostalo vse iz-teklo ali zgnilo.
Zadnja planinska veselica v planinskem domu, se je navzlic deževnemu vremenu vršila. Bil je prijeten planinski večer. Želimo, da bi bil tudi gmotni uspeh zadovoljiv.
Špitalič pri Konjicah
Živinorejski odsek v Špitaliču pri Konjicah priredi v ponedeljek 22. t. m. ob 8. uri v Škednju premovanje rodovniške živine pomurske pasme. Ta dan bo za Špitalčane pravcati praznik, saj se že sedaj vse pripravlja nanj. Prigon plemenske žvine obeta biti velik. — Gospodje ocenjevalci bodo videli napredek od zadnjega premovanja! Tudi denarja bo precej: 5000 Din znaša banska subvencija, 2000 Din nakloni sreski kmet. odbor v Konjicah, precej bodo prispevale okoliške občine (Loče in Žiče) in tudi hranilnice. Kdor hoče videti, kaj premore naš odsek, naj pride 22. . m. v Špitalič.
Prcfemiir/e
Dezerter v bolnici. Zorič Dj. Dušan, doma nekje v Srbiji, jc služil v naši vojski ter je dezertiral na Madjarsko. Tam je služil kot strojni me-hanikar v topniški tvornici v Gyor-u. Sedaj pa je tudi od tam pobegnil ter prišel nazaj v našo državo. Na poti je zbolel na malariji ter se sedaj zdravi v bolnici v Murski Soboti.
Mlad pohotnež. Prošli teden je bil ovaden orožnikom neki B. iz Gornje Lendave, ki je kljub temu, da je komaj 15 let star, napadel v gozdu 11-letno hčerko nekega poseainika in skušal na njej zadostiti svoji pohotnosti. Namera se mu pa ni posrečila. Ker ga je deklica spoznala, so ga starši ovadili orožnikom.
Lovska in gozdarska razstava
Ljubljana, 11. septembra. Danes so razstavo obiskali funkcionarji sumar-skih industrijalcev iz Zagreba. Med temi gg. Aleksander Soho, gen. ravnatelj Našičke tvornice tanina i paropila d. d., Adolf Schlesinger, gen. direktor »Podravine«, D. Miholjac, Makso Mauth-ner, generalni tajnik Savcza industrijalaca i trgovskih proizvoda, Zagreb. — Velesejem obiskujejo v zadnjih dneh, ko se je zopet pričela šola, šolska vodstva z otroci. Vsak dan pridejo na obisk v strumnih četah tudi naši vojaki. Posebno v zadnjih dneh obiskuje velesejmsko razstavo posebno veliko Srbov, iz vseh delov Stare Srbije, ki sc zanimajo predvsem za izdelke naše industrije. Naše krasno razstavljeno pohištvo jc pa vedno predmet splošnega občudovanja, saj so se naši mizarski umetniki za vsako boljšo opravo obrnili po načrte na arhitekte-specijaliste.
Letošnja prireditev nima toliko trgovski kolikor kulturno gospodarski in vzgojni namen, čemur tudi v resnici v vsem svojem aranžmaju tudi služi. Navzlic temu pa se je upošteval še tudi trgovski moment, kar nam dokazuje obilica uglednih tvrdk-razstavljalcev z odlično kakovostjo razstavnega blaga. Naj omenjamo samo odlično razstavo pohištva, vozov, sodov, strugarskih in no-rimberških izdelkov, športnih potrebščin, masivnih hrastovih portalov, furnirjev in še mnogo drugih izdelkov lesne industrije, ki jih vsak dan rabimo. Z lovsko razstavo pa gre vzporedno vse ono, kar lovec potrebuje pri lovu: najraznovrst-nejše orožje, nepremočljiva obutev, blago za lovske obleke, ribarske potrebščine itd. Častno je zastopana težka industrija in poljedelski stroji. Radio oddelek nudi bogato izbiro najnovejših izumov na polju radiofonije. Naše gospodinje najdejo na velesejmu celo bogato izbiro praktičnih predmetov, ki so potrebne v vsakem gospodinjstvu, da se gospodinjam čim bolj olajša njihov težak gospodinjski posel.
V Jugoslaviji je 600.000 jetičnih
Stotisoče človeških teles v naši državi si okužila. Brezsrčno kosiš cvet našega naroda, ne prizanašaš fantom in dekletom, ne materam, ne družinskim očetom. Ali nas misliš večno strahovati?
V	Jugoslaviji boleha na jetiki pribl. 600.000 ljudi. Recimo, da bi zaslužila vsaka teh oseb — izvzemši deco — na leto 1000 dinarjev. Ako to pomnožimo s 600.000, dobimo 6 milijard na leto Če prištejemo k tej številki še 400.000 dinarjev, izdanih za prehrano, obleko, zdravila, zdravnika, bolnice itd., se nam pokaže strašna vsota milijard. Toliko zahteva jetika torej samo v denarju v enem letu. Poleg tega pa še neizmerno trpljenje in morje solza!
Jetika je socijalna bolezen. Beda in nezadostna prehrana, nezdrava, prenapolnjena stanovanja in alkoholizem so glavni činitelji bele kuge. Toda če je temelj zla pri tuberkuloznem vprašanju v socijalni bedi in te ni mogoče takoj odpraviti, se mora skrbeti, da preprečimo okuževanju zdravih.
Lepo v teoriji, težko v praksi! Lahko rečemo, težko izvedljivo! A zato ne smemo držati prekrižanih rok.
Ljudstvu je treba tozadevnega pouka s pričetkom v šoli, cerkvi, društvih in ob vseh možnih prilikah.
To nalogo vrši Higijcnski zavod v Ljubljani s poučevanjem naroda potom zdravstvenih domov, potom tiska, številnih javnih predavanj in higijenskih razstav.
Tako je tudi sedaj otvoril na velesejmu v Ljubljani izredno zanimivo razstavo »Človek« s posebnim oddelkom »Tuberkuloza«. Razstava je povsem nanovo opremljena in nudi slehernemu obiskovalcu obilico poljudnega zdravstveno poučnega materijala.
Dobrodošla odškodnina pred dražbo
Kakor je še dobro v spominu, se je lani dne 30. januarja na Bavarskem ponesrečil brzi vlak in je tedaj prišlo ob življenje ve? potnikov, med njimi tudi naša rojakinja ga. Pia Diamant roj. Ropan iz Ljubečne pri Celju, ki se je vračala iz domovine v Ameriko, kjer je stalno živela. Rajnka je bila hči zakoncev Frane« in Ane Ropan iz Ljubečne pri Celju, ki jih je stalno podpirala in sta bila po njeni smrti seveda tudi ob podporo. Zato sta zahtevala od direkcije bavarskih železnic primerno odškodnino, vendar pa brez uspeha, ker je hotela direkcija plačati njima kot inozemcema samo malenkostno odškodnino, dožim je svojcem ostalih ponesrečencev — nemških državljanov — izplačala znatne odškodnine. Končno je vso stvar vzel v roke celjski odvetnik g. dr. Novačan, ki je osebno interveniral v Regensburgu in dosegel, da je direkcija Ropanovim izplačala 13.500 mark, kar znaša 182.000 Din. Pomoč je Ropanovim prišla v pravem trenutku, kajti vsled izostanka hčerinih podpor sta se zadolžila in bi moralo biti njuno posestvo 23. t. m. na dražbi prodano.
Sokolstvo
Sokol — 14. septembra — na mejo!
Sveta dolžnost vsakega zavednega Sokola je, da pohiti dne 14. 6eptembra v obmejni St. Idj v Slov. goricah dn proslavi z domačim društvom njegov prvi javni nastop.
Zavedajte se bratje Sokola in sestre Sokolice, da je to prvi javni nastop po preteku 10 let našega narodnega osvoboijenja in po kratkem obstoju Sokolskega društva St. Ilj. Prvič bo tu stopil na jugoslovenska tla Sokol kraljevine Jugoslavije. Prvič se bo tu vršila manifestacija jugoslovenske mladine, ki hoče iz starega rob-stva zagrizenosti in dati celemu okraju nove smernice plemenitejšega življenja. Prvič bo ta dan po svojem osvobojenju proslavljal narod e svojo vojsko skupno ure veselja in upanja v lepo bodočnost.
Kakor je še mlado naše sokolsko društvo, vendar so naša srca prežeta z jugoslovanskim sokolskim duhom, ki nas vzpodbuja, bodri in utrjuje v idejah, da le v skupnem delu bratske ljubezni more naša domovina napredovati in kljubovati vsem nasprotnikom.
Zato nas ne zapustite, pomagajte vsi zavedni Jugoslovani, da bo udeležba na tej proslavi tem sijajnejša in častnejša. Apeliramo tudi na vsa ostala narodna društva, da pokažejo s svojo udeležbo njihovo solidarnost ln vzajemnost v skupnem delu za procvit in prospeh naše ljubljene domovine Jugoslavije pod vzvišenim in spretnim vodstvom našega kralja Aleksandra,
Ustanovitev kmečke sokolske čete v Tinju na Pohorju
V	nedeljo 7. t. m. popoldan je bila slovesna ustanovitev prve kmečke sokolske čete na Pohorju. V okrašenem Tinju so se zbrale sokolske vrste iz Slov. Bistrice, Oplotnice in Slov. Konjic. Po vasi je pod vihrajočimi trobojnicami krenila povorka. Na čelu povorke je korakala godba sokolske čete Tinje. Pri slavoloku so do-mačini-kmetje pričakali sprevod in goste ter jih navdušeno pozdravljali, nakar so se uvrstili v povorko.
Na travniku, kjer je bil nastop, je že čakala mnogobrojna publika, ki je prikorakajoče telovadce v telovadnih oblekah opazovala in se
čudila mišičastim in gibnim telesom telovadcev iz sokolskih telovadnic. Vse navzoče je potem toplo pozdravil šol. upravitelj Joško Tomažič, ustanovitelj čete, nato podal besedo starosti slovenjbistriškega Sokola dr. Josipu Pučniku, ki je v kratkih in jasnih besedah očrtal program Sokola kraljevine Jugoslavije in njega postanek.
Jedro celotne proslave je tvoril telovadni nastop. Ob glasovih godbe je vkorakalo 28 članov, ki so pod vodstvom načelnika brata Hme-laka iz Oplotnice izvajali proste vaje br. Murnika za vsesokolski zlet v Beogradu. Precizno izvajanje je zadivilo vse navzoče in nastopu je sledil buren aplavz. Nato so nastopili člani iz Slov. Bistrice in Oplotnice na bradlji in drogu z poljubnimi vajami. Kot tretja točka je sledil nastop 10 članic pod vodstvom sestre Elice Poznejeve, načelnice iz Oplotnice. Sledil je nastop članov iz Slov. Bistrice s prostimi vajami za seljačke čete, katere je vadil in vodil brat M. Živkovič, artilerijski podporočnik, podna-čelnik Sokola v Slov. Bistrici. Jako je ugajala skupina članov iz Slov. Bistrice. Največ odobravanja je žela zaključna točka. Nastopila je slo-venjbistriška vzorna vrsta pod vodstvom brata Pauliča. Krasno izvajanje in tehnična dovršenost je pritegnila pozornost domačinov, kakor tudi mnogoštevilnih tujcev, tako da so z burnim aplavzom izsilili ponovitev te točke.
H koncu se je za mnogoštevilen obisk domačih, posebno kmetov, zahvalil starosta Sokola v Slov. Bistrici, brat dr. Josip Pučnik in se obenem tudi zahvalil za naklonjenost tinj-skega župana Janeza Ferka, župnika Urha Hafnerja, posestnika Martina Duršeja, ki je dovolil nastop na svojem travniku, posebno pa bratu Jošku Tomažiču, ustanovitelju čete.
Sokolsko društvo v Naklem
V nedeljo dne 14. t. m. se bo vršil prvi javni nastop novo ustanovljenega društva v Naklem. Sokolska dolžnost bratskih društev in vsega zavednega občinstva je, da se te prireditve udeleže in s tem podprejo to novo društvo, ki je krepko stopilo na sokolsko pot. Torej — v nedeljo vsi v Naklo!
Češkoslovaške Sokolice na ženskih svetovnih igrah v Pragi
V Češkoslovaški je v zadnjem času prišlo do ožjih stikov med Sokolstvom in športnimi organzacijami, kar je prišlo do izraza že ob priliki III. ženskih svetovnih iger, na katerih so sodelovale tudi češkoslovaške Sokolice, članice in naraščajke.
Na predvečer teh slavnosti, v petek 5. t. m. so obiskali tuji gosti Tyršev dom, kjer jih je pozdravil namestnik staroste Č. O. S. br. Mašek in članica načelstva s. Bončkova, ter so nato prisostvovali slavnostni akademiji. Posamezne točke programa, s katerim je pokazalo Sokolstvo svoj telesno-vzgojni sistem in metodo, je vzbudil pri navzočih splošno zadovoljstvo in navdušeno pohvalo.
V soboto se je udeležilo 2000 sokolskih na-raščajnic slavnostnega sprevoda in so nato na stadionu izvedle, beograjske proste vaje, ki so očarale vse udeležence.
Vnedeljopopoldan je vzbudil občo pozornost impozanten nastop 960 Sokolic. ki so prikorakale na stadion v dveh šestnajstrednih kolonah ter so po razstopu krasno izvedle beograjske proste vaje. Občinstvo jih je navdušeno nagradilo z gromovitim aplovzom.
Tudi raznih tekem so se Sokolice z uspehom udeležile.
Francoski tisk o zletu v Beogradu
Ves svetovni tisk je s simpatijami zasledoval naš veliki zlet v Beogradu in je prinesel o njemu jako laskava poročila. Edino izjemo lahko zabeležimo le pri italijanskih časopisih. Zlasti so pohvalno omenjali naš zlet francoski listi.
V	zadnji številki oficijelnega glasila francoskih gimnastov »Le Gymnaste«, je posvečen uvodnik našemu zletu. Za francosko vlado se je udeležil zleta državni podtajnik v ministrstvu za telesno vzgojo g. Morineau, ki je svoje utise z zleta izrazil z besedami:
»Odhajam v Pariz, navdušen od sijajne sokolske telovadbe. Še nikdar nisem imel sreče, da bi prisostvoval taki slavnosti in moram priznati, da presega po svoji veličini vse, kar sem do zdaj videl. Pripominjam, da bom uporabljal to sijajno predvajanje telesne vzgoje in priprave za vojaščino.«
Izjava zastopnika francoske vlade, da še nikdar ni videl tako sijajne telesnovzgojne prireditve, je pomembna, ker prireja Unija fran coskih gimnastov vsako leto svoje zlete.
‘Radio
Ljubljana, petek, 12. septembra: 12.30 Plošče. 13.00 Čas, borza, plošče. 1330 Dnevne vesti. 18.30 Koncert radio orkestra. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.00 Danilo Bučar poje kuplete. Ohcetna godba Magistrov. Samospevi gosp. Mirka Jelačina. (Vse točke v slovenskem jeziku). 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, petek, 12. septembra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Koncert iz Ljubljane. 22.30 Dnevne vostii in vreme. 22.40 Sprehod po tujih postajah.
Beograd, petek, 12. septembra: 10 30 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Predavanje. 17.30 Popoldanski koncert radio kvarteta. 19.30 Predavanje. 20.00 Koncert narodnih pesmi. 20.30 Violinski koncert. 21.30 Čas in dnevne vesti. 21 4E Pevski koncert g. Urejiča. 22.15 Operna glasba na plošče.
Izmenjava trgovske mladine
Mednarodna trgovska zbornica si je zadala zelo važno nalogo izmenjavanja trgovskega nuruščja. To izmenjavanje je zamišljeno tako, da posamezne trgovske branže medsebojno izmenjujejo zn dobo enega leta trgovski naraščaj, kateremu je g tem dana možnost, da si v svojo lastno korist in tudi v prospeh podjetja v inozemstvu prisvoji sposobnosti in dopolnjuje svoje strokovno znanje. Poleg tega pa se mladini nudi lepa prilika, da se priuči vsaj enega tujega jezika.
Povsem odveč bi bilo vsako povdarjevanje ogromnih koristi te akcije, ker so uspehi že v sami teoriji tako evidentni, da ne potrebujejo ni-kakega komentarja. Važnost te akcije pa je posebno povdarjena pri mladih narodih z razvijajočim se narodnim gospodarstvom, predvsem pri nas, ki smo navezani na veliko število držav, s katerimi vzdržujemo poslovne stike. Zato bi bilo neodpustno, če bi naši gospodarski krogi šli molče preko te nove institucije.
Organizacija tega novega pokreta temelji, glasom projekta mednarodne trgovske zbornice, na posebnem centralnem odboru mednarodne trgovske zbornice, ki se nahaja v stalni zvezi z odbori v posameznih državah. Kandidati, ki bi prišli za izmenjavo v poštev, morajo poleg absolutne garancije perfektnega moralnega obnašanja, ubogljivosti, pokorščine in dobrega vedenja, imeti tudi odgovarjajočo kvalifikacijo v branži, katero zastopajo, oziroma, kateri se hočejo posvetiti. Poleg te posebne strokovne izobrazbe pa morajo tudi dokazati primerno trgovskošolsko znanje in primerno elastičnost k nadaljnemu teoretičnemu pouku.
Potom teh posebnih odborov v vsaki državi vzdržuje centralni mednarodni odbor mednarod-
ne trgovske zbornice stalne stike s posameznimi pokrajinskimi trgovskimi zbornicami, katerih naloga je, da skrbijo za nameščenja v posameznih trgovskih podjetjih, ki prevzemajo inozemski trgovski naraščaj. Načrt mednarodnega centralnega odbora predvideva stalno evidenco pripravljenosti sprejema kandidatov s strani posameznih trgovskih podjetij. Seveda morajo ta podjetja nuditi gotove predpogoje, da bo ta naraščaj v njihovi službi v resnici tudi strokovno pridobil. Za določtev takih podjetij sta predvidena dva sistema: v smislu prvega sistema morajo pokrajinske zbornice skrbeti, da preskrbijo gotovo število trgovskih podjetij, ki so pripravljena sprejeti inozemsko trgovsko mladino z minimalno plačo, ki omogoča eksistenčni minimum posameznika. Med skandinavskim odborom in ameriškim odborom se je n. pr. že sklenil dogovor, po katerem ameriška podjetja osigurajo skandinavskemu kandidatu letno plačo v znesku 1500 dolarjev (Din 84.000). Obstoja pa še drugi sistem, na podlagi katerega preskrbujejo posamezne pokrajinske trgovske zbornice recipročna zaposlenja, ki odgovarjajo v razmerju plače prilikam v dotični državi, ki sprejme kandidata. V pogledu potnih stroškov se prakticira tako, da to stroške nosi kandidat sam. Centralni odbor pa je mnenja, da bi te stroške morala nositi posamezna podjetja, ker bi bila s tem dana sigurnost, da se namesti v izmenjanje res naraščaj, ki bo vestno vršil svoje dolžnosti in častno zastopal svojo domovino.
Poživljamo naše trgovske kroge in našo javnost, da to akcijo mednarodne trgovske zbornice podpre, saj je to v interesu vsega našega narodnega gospodarstva.
Zakon o carinskih olajšavah za hotelsko industrijo
»Službene Novine« prinašajo zakon o carinskih olajšavah za hotelsko industrijo. Po tem zakonu bodo predmeti, ki so namenjeni za opremo hotelov, penzijonov, zdravilišč, sanatorijev jn domov humanitarnih in profesionalnih udruženj, odnosno ustanov, kot tudi za opremo k hotelom pripadajočih drugih zgradb, prosti carine, ako se v zadostnih količinah ne izdelujejo v naši državi in če jdh uvažajo osebe in podjetja, ki imajo za to predpisano pravico.
Zakon se nanaša na kompletne instalacije kot tudi na njihove dele za ogrevanje prostorov in vode, za celice z radijatorji in kotli, za črpanje, napeljavo in uporabo hladne vode, za proizvajanje in napeljavo električnega toka, za proizvajanje, napeljavo in uporabljanje plina, za tovorna in osebna hišna dvigala, za kadi in peči v kopalnih sobah, za nepremakljive umivalnike iz porcelana ter za naprave za odpiranje in zapiranje vode, za konsole in njihovo sanitetno in higijensko opremo, za keramične plošče, s katerimi se oblegajo zidovi, za kopalne kadi, za hladilne aparate in sličen materija!, za stroje, ki se rabijo pri kuhanju posebnih jedi, za aparate, s katerimi se odpirajo, zapirajo in perejo steklenice, sodi in filtriral aparati, za pralne, sušilne In likalne aparate, za električne, vacuum in drage aparate iid.
Nadalje za telefonske in signailizacijske aparate, za čistilne stroje, za speoijelno kuhinjsko posodo, za namizni pribor, žlice, vilice in nože iz vsake kovine, tudi iz srebra in srebrnih zlitin, končno tudi za pribor iz porcelana. Uvoz navadne kuhinjske posode je podvržen carini.
Pravico do carine prostega uvoza tega blaga imajo hoteli in penzijoni ter druge zdraviliške, klimatske in kopališke ustanove, in sicer: v mestih do 5000 prebivalcev, hoteli z najmanj 80, penzijoni z najmanj 20 sobami, v mestih do 50.000 prebivalcev hoteli z najmanj 50, pen-zijonii z najmanj 30 sobami, v mestih do 100.000 prebivalcev hoteli z najmanj 75, penzijoni s 40 sobami, v mestih preko 100.000 prebivalcev, hoteli z najmanj 100, penzijoni pa najmanj 50 sobami. Za sanatorije in domove humanitarnih in profesionalnih ustanov v kopališčih, klimatskih in turističnih mestih kakor tudi v mestih, ki po svojih izrednih pogojih odgovarjajo svrham teh zavodov, je prav tako dovoljen carine prost uvoz omenjenih predmetov.
Predmeti, ki so po tem zakonu carine prosti, se smejo s predhodnim dovoljenjem finančnega in trgovinskega ministrstva in če se uporabijo v iste namene, prodati. Ta zakon stopa v veljavo z dne 1. avgusta 1930., v veljavi pa ostane do 81. decembra 1936. leta.
Za izvršitev javnih del v domači režiji
Beograjski listi poročajo:	Pokrajinska zveza
jugoslovanskih industrijcev za predelovanje želo-za in bakra je predala danes vlogo ministru za trgovino in industrijo, v kateri prosi za pripo-ročitev kraljevski vladi, da se izvrše odredbe načrtov mnistra za gradnje, da se javna dela, v katerih proračunska vsota znaša okoli 1.800,000.000 Din, ne odstopijo tujim podjetjem in to takim, ki bi hkrati tudi finansirala ta dela, predlagajoč da minstrBtvo za gradnje vzame izvedbo predvidenih del v svoje roke in jih izvrši v lastni režiji. Zveza zlasti naglaša tale dejstva:
1) da bo z materijalnimi sredstvi, dobljenimi s pomočjo sklenitve posojil izven države ministrstva za gradnje, uprava države dobila mnogo po-voljnejše pogoje za uspešnost del, in je nekaj čisto drugega za delodajalca, v tem primeru državo, če je odvisna od podjetnika, ki s pogodbo finansira ta dela;
2) tuji podjetniki pri sklenitvi pogodb o delu dobe za to delo velike ugodnosti, ki gredo na škodo ne samo gospodarstvu nego tudi državni
blagajni. Te ugodnosti obsezajo uvoz orodja in materijala brez plačanja uvoznih carin, dovoljenje za zaposlitev tujega tehničnega in strokovnega osobja in nazadnje oprostitev raznih državnih in samoupravnih dajatev. S tem se dela škoda ne samo državi, nego celokupnemu gospodarstvu.
Končno vloga podčrtava, da leži v pravični rešitvi tega vprašanja uspeh delavnosti prebivalstva vse države, in zato zveza prosi, da se to vprašanje Ttar najhitreje reši.
Gospodarske vesli
X Redna pomorska linija med našimi lukami in Španijo. Pred nekoliko dnevi so bile v Beogradu podpisane pogodbe o vzdrževanju rednih paroplovnih linij. Ob tej priliki je bila podpisana tudi pogodba s paroplovno družbo »Ocea-nia«, ki se je obvezala, da vpostavi redno 14-dnevno pomorsko službo med našimi lukami in Španijo. V to svrho je »Oceania« določila kot prvi parnik »Morava«, ki odplove iz Sušaka na prvo redno vožnjo dne 20. t. m. O veliki važnosti te nove naše redne linije smo v našem listu obširneje že poročali. Našemu pomorstvu na njegovem junaškem pohodu samo čestitamo in želimo kar največ uspeha.
X Znižanje diskontne mere v Avstriji. Pred kratkim smo v našem listu napovedali skorajšnje znižanje diskontne mere v Avstriji, ki ga je narekovala narodnogospodarska situacija v sosedni republiki. Včeraj je avstrijska narodna banka diskontno mero znižala od 5*5% na 5%.
X Tovarna aluminija v Jugoslaviji. Nemški listi poročajo, da namerava neka nemška finančna skupina zgraditi v bližini Mostarja veliko tovarno aluminija. Tovarna bi konzumirala letno 120 milijonov kW. Tok bi prejemala iz električne kalorične centrale državnega premogovnika v Mostarju.
X Prodaja svinčenega sulfida se bo vršila potom pismene licitacije dne 26. septembra t. 1. pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Subotici. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Oddaja zakupa železniške restavracije na postaji Sunja se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 26. septembra t. 1. pr Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave
Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov rešilnih skrinjic; do 15. septembra t. 1. pa glede dobave 1 otomane. — Prometno-bomercijelni oddelek Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov vzvodov za signalne stranske svetiljke. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. septembra t. 1. ponudbe glede dobave pohištva za železniške postaje. — Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe glede dobave krede za markiranje mokrega lesa, 100 tub sidola; do 22. septembra t. 1. pa glede dobave parnih ventilov in ležajev. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. septembra t. L ponudbe glede dobave 900 kg pločevine. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 250000 kg sena, 50.000 kg moke in 4500 kg masti. — Direkcija državnegt rudnika Zenica sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe glede dobave pločevine, lopat za premog in bencina. — Dne 24. septembra t. 1. se bo vršila pri komandi bregalničke divizijske oblasti v Štipu ofertalna licitacija glede dobave pisarniškega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročila
dne 11. sept. 1930 Devizna tržišča Ljubljana, 11. sept. Amsterdam 22 74, Berlin 13 455, Bruselj 7 8774, Budimpešta 9*870—9*900, Curih 1095'90, Dunaj 79605—7 9905, London 274’64, Newyork 56*37, Pariz 221*76, Praga 167 62, Trst 294 60—296 60.
Zagreb, 11. sept. Amsterdam 22'70—22‘76, Dunaj 796*05—799 05, Berlin 13*44—-13*47, Bruselj 785—789, Budimpešta 987*55—990'55, Milan 294'616—296*616, London 274*24—275*04, Newyork ček 56*27—56*47, Pariz 221*76 bi, Praga 167*22 do 168*02, Ziirich 1094*40—1097*40.
Beograd, 11. septembra, n. Berlin 13*44—13 47, Dunaj 796—799, Bruselj 789*24—796*24, Budimpešta 986*65—989*65, Milan 294*40—296*40, London 274*24—275*04, Newyork 56*27—56*47, Pariz 220*76 do 222*76, Praga 167*22—168*02.
Dunaj, 11. septembra, d. Berlin 168*59, Amsterdam 285*04, Kopenhagen 189*10, Stockholm 190*10, Newyork 707*90, London 34*4225, Pariz 27*79, Bruselj 98*70, Praga 21*005, Beograd 12*5375, Budimpešta 123*94, Bukarešta 4*22, Varšava 79*35, Sofija 5*13, Milan 37*065, Curih 137*42.
Curih, 11. sept. Beograd 9*12875, Pariz 20*235, London 25*05875, Milan 26*99, Madrid 56*25, Amsterdam 207*50, Berlin 122*745, Dunaj 72*81, Stockholm 138*50, Oslo 137*95, Kopenhagen 137*95, Sofija 3*735, Praga 15*2925, Varšava 57*75, Budimpešta 90*25.
Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 11. septembra:
Drž. papirji: 7% inv. pos. 87*75—88*375, vojna škoda ar. 441—442*50 (441*50), vojna škoda kasa 441—442*50, vojna škoda sept. okt. nov. 442 bi, vojna škoda dec. 441*50—442 (44150), 4% agr. obv. 55—55*75, 7% Bler pos. 86*75—87, 8% Bler pos. 97*50—98 (98), 7% pos. hipot. 85*50—86*125.
Banke: Ilrvatska 50 d, Praštcdiona 924—926, Udružena 191 d, Ljublj. kred. 122 d, Medjuna-rodna 65 d, Narodna banka 8100—8250.
Industrije: Šečerana Osijek 312—314, Trboveljska 397—400, Slavonija 200 d, Vevče 124 d.
Beograd, 11. septembra, n. 7% invest. pos. 92 do 93, 4 % agr. obveznice 56—56 50, 7% Bler. 89 50, 6% Bcglučke obv. 74—78, Rdeči križ 52 do 55, Tobačne srečke 35, vojna škoda 454, ultimo sept. 562, ultimo dec. 464 50—465 50, Narodna banka 8150—8240.
Dunaj, 11. septembra, d. Bankverein 17*90, Kreditni zavod 47*50, Dunav-Sava-Adria 12*30, Prioritete 90*60, Ruše 35*50, Trbovlje 49*20, Lcykam 4*50.
Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu London, 11. septembra. 1% Blaire 86—86 75. Neivyork, 11. sept. 8% Blaire 96 50—97 25, 7% Blaire 86 625—86*75, 1% Hipot. banka 85—85 25. Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču stalna, promet: 1 vagon koruze.
Novi Sad, 11. sept. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 22 vag., ječmen 2 vag., koruza 15 vag., moka 3 vag., otrobi 7 vag. — Tendenca: mirna.
Budimpešta, 11. sept. Tendenca: čvrsta. Promet: miren. Pšenica: okt. 15*80—15*84 (15*81—15*82), marc 17*20—17*25 (17*20—17*21),. maj 17*55—17*62 (17*60—17*61). — Rž: okt. 9*60—9*74 (9*64—9*65), marc 10*77—17*88 (10*83—10*84). — Koruza: sept. 14*80, maj 14*04—14*40 (14*04—14*05). — Trs.: 14*30.
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 2 vagona oglja, 1 vagon bukovih drv, 35 vagonov bukovih cepanic.
<Sp©E“f
Borba za izkupiček južnoameriške turneje
V ponedeljek se je vršila prva seja upravnega odbora JNS po povratku naše reprezentance iz Južne Amerike. Potni maršal g. Hadži je referiral o turneji in o financijelnem uspehu. Vodstvo je prineslo v Beograd 473.994 Din, zaradi katerih se je vnela živahna debata. Tozadevno pa se ni storilo nobenega sklepa, temveč se bo stvar odločila na prihodnji seji.
Šlo je za razdelitev denarja. Marsikomu se bo stvar zdela čudna, ker bi mislil, da denar pač pripada savezu. Zadeva pa je malo drugačna.
Pred odhodom naše reprezentance so bili izvršeni med savezom in BSK gotovi dogovori, ki so šele sedaj prišli na dan. Ko je bilo. treba odpotovati, je razpolagal JNS samo s C igralci in ni vedel izhoda. Zadeva se je rešila na ta način, da je dal BSK na razpolago svoje igralce, za kar mu je savez zajamčil delež 150.000 Din od čistega dobička turneje. Istočasno se je do volilo BSK, da igra po končanem svetovnem pr venstu prijateljske tekme v Južni Ameriki, potom katerih bi nastal suficit.
Lepo posestvo
18 oralov, potreben kapital 60.000 Din, letošnji pridelek sadja in vina, kamnolom za cesto, ki se gradi, se proda. Vpraša se v pisarni dr. Kodermana v Mariboru, Aleksandrova 12.	409
M
tl NIMAM DOBRE KAVE' 'dobite dnevno »eŽe praJeno ie
Ijt/jjiiAMi, tfovmov THO s.
Tozadeven zaključek naj bi bila nekaka kompenzacija za BSK, kateremu bi nastala izguba, ker v tem času ne bi mogel prirejati mednarodnih tekem in se ne bi mogel udeležiti državnega prvenstva (takrat prvenstvo še ni bilo preučeno) ter torej ne bi imel nikakili dohodkov. Odškodnina bi torej znašala 150.000 Din, za slučaj pa, da bi znašal suficit le 150.000, bi dobil BSK 100.000, JNS pa ostanek.
Radi zaključka, da se državno prvenstvo preloži in ker bo BSK sedaj mogel sodelovati na prvenstvu, ter je imel tudi več mednarodnih tekem, se je situacija spremenila. Jugoslavija je namreč ravno za toliko prikrajšana kot BSK.
Debatiralo se je torej o reviziji prejšnjih dogovorov z BSK in ni čuda, da je bila seja izredno burna. Obstojali sta dve skupini, prva je bila na stališču, da pripada denar savezu, druga pa je zahtevala, da se morajo upoštevati prvotni dogovori in da mora dobiti BSK polovico dobička tekem v Buenos Airesu in Rio de Janeiru.
Obe stranki sta enako močni, nobena noče odnehati in je bila seja zaključena spričo precej napetega ozračja. Ko bo storjen definitivni zaključek, se bomo na stvar povrnili.
Slavija (Sisak) je nasprotnica Ilirije
v nedeljski tekmi v Ljubljani za pokal JNS. Slavija je premagala Marsonijo (Brod) v Sisku z 2:0 (1:0). Gole. za Slavijo sta zabila levo in desno krilo. Po drugem golu je 7 igralcev Mar-sonije zapustilo igrišče, vendar se jih je 6 vrnilo. Slavija je po odmoru igrala le z 9 igralci, ker sta bila dva izključena.
Ilirija je medtem sprejela ponudbo zagrebškega Haška za gostovanje v Ljubljani, morala jo je pa brzojavno odpovedati.
Plavalni dvomatch LPP—ZPP
V nedeljo se vrši dvomatch med zagrebškim in ljubljanskim plavalnim podsavezom. Tekmuje se v 9 panogah plavanja, damskih in moških skokih ter v waterpolu. Za vsako točko postavita podsaveza po tri tekmovalce ter po eno štafeto in waterpolo moštvo. Klasificira se vseh 6 mest in sicer 13, 8, 5, 3, 2, 1; waterpolo in štafeta štejejo dvojno. Postavo ZPP srno priobčili že v 81. številki »Jugoslovana« z dne 5. t. m., naš podsavez bo zastopan glasom zaključka upravnega odbora LPP sledeče:
50 m prosto moški: Wilfan (Primorje), Fritsch (Ilirija), Turnšek (T); rezervi Tuma O. (P) in Lavrenčič (I). — 50 m prosto dame: Lampret, Jenko, Bradač; rez. VVohlfart, Fettich (vse I). 100 m prsno moški: Sever (I), Šturm (P), Tominšek (Maribor); rez. Grilc (I), Ogrin (P). — Skoki z deske moški: Kordelič (I), Juntel (P), Žvan (I); rez. Čerček (I). — 200 m prosto moški: Wilfan (P), Turnšek (I), Tuma O. (P); rez. Žirovnik (I). — 100 m hrbtno dame: Pre-kuh V. (P), Lampret (I), Dolenc (I); rez. Wohl-fart, Kušej (I). — 100 m prsno dame: Prekuh (P), Sever M. (I), Aplenc (P); rez. Kušej, Wohl-fart (I). — 100 m hrbtno moški: Wilfan (P), Žirovnik (I), Bertoncelj (M); rez. Šturm (P), Lavrenčič (I). — 4X50 m prosto dame: Lampret, Bradač, Jenko, Wohlfart; rez. Fettich (vse I). — 4X100 m prosto moški: Wilfan, Tuma (P), Turnšek, Fritsch (I); rez. Lavrenčič, Žirovnik (I). — Skoki s stolpa moški: Kordelič, Strnad, Čerček; rez. Trošt (vsi I). — Skoki t deske dame: Baumgarten, Pretnar, Dovč (vse I) rez. Wohlfart, Dougan N. — Watcrpolo: Trampuž (P), Sketelj (P), Grilc (I), Tuma O. (P), Otruba (I), Kolar (P), Bleiweis (P); rez. Štolfa (P), Sever (I), Šramel (P), Turnšek (I). ZANIMIVOSTI iz ljubljanske kronike —
Mednarodni tenis-turnir Villachcr Tennis-Club : SK Ilirija
V soboto in nedeljo 13. in 14. t. m. se vrši medklubski tenis-turnir med imenovanima kluboma na tenis-prostoru SK Ilirije pod Cekino-vim gradom. Iz Beljaka prispe 7 gospodov in 4 dame ter jih isto število postavi v boj tenis-sekcija SK Ilirije. Turnir se prične v soboto popoldne ob 2. uri in traja do mraka ter se nadaljuje v nedeljo zjutraj. Beljaški tenis-klub je dokaj močan, ker je imel vedno angažirane trenerje, ki so pripomogli klubu do dobre kondicije njegovih igralcev. SK Ilirija je v maju mesecu gostovala v Beljaku, kjer je vsled delno premoči sicer častno podlegla, sedaj ji je pa dana prilika revanže. Z ozirom na zadnje nastope tenis-sekcije Ilirije je pričakovati njen uspešni nastop, vsekakor se pa obetajo zelo lepe igre. Vabimo vse prijatelje tega športa, da prisostvujejo temu turnirju, ker je tudi vstopnina zelo nizko določena.
Proda
se večja množina stare cinkove pločevine, nekaj starih plinskih cevi, starega železja in dve železni traverzi. Ponudbe z navedbo cen je vposlati upravi hiš Kranjske hranil-? nice.	410
pyr?ijL«j»3Aai
UADTOTEBAtSt
Mii:t«n:r*i3uaaii«Ts.
KARTOTEČNO
KNJIGOVODSTVO
LISKAMI A
MERKUR
LJUBLJANA
Gregorčičeva 25
♦
liska časopise, knjige, brošure, tabele, cenike i-1. d.
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
Agitirajte za JugoslovanaI
Službene ob/ave
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 6069.
Razpis
učnega mesta komercialista na drž. dvo-razredni trgovski šoli v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1930./31.
Razpisuje 6e učno mesto komercialista.
Za mesto pridejo v poštev kandidati, ki so po zrelostnem izpitu na kaki srednji Soli oziroma štiriletni akademiji diplomirali na kaki visoki trgovski šoli s priznanim fakultetnim rangom v tu ali inozemstvu.
Prošnje, opremljene po 51. 12. zak. o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se naslovijo na min. trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 25. septembra 1930. pri ravnateljstvu drž. dvo-razredne trgovske šole v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 6. septembra 1930.
Po odredbi bana načelnik
oddelka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Marn s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 895 - 5/30-1.
Razglas
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Jezovšek Vladimirja, notarskega kandidata v Murski Soboti, tolmačem za nemški jezik v okolišu okrožnega sodišča v Mariboru.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 5. septembra 1930.
Kps 94/30-9.
2131
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano sodišče je razsodilo s sodbo z dne 5. septembra 1930, Kps 94/30—8, da je Domajngo Fric, gostilničar in posestnik v Dravogradu, kriv prekrška po členu 8 lakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je zaračunil dne 20. maja 1930. v Dravogradu Djemidžič Aliju, kapetanu I. ki. v Mariboru, ker je imel njegovega konja skozi 20 ur v hlevu, več kakor 15— Din, je torej kot obrtnik zahteval pretirano ceno.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8 navedenega zakona na 12 ur zapora in na 120-— Din denarne kazni, ki se izpreineni ob neizterljivosti v nadaljno kazen 48 ur zapora.
Okrajno sodišče na Prevaljah, odd. II.,
dne 5. septembra 1930.
E 5292/30-3.	2134
Oklic.
Alojziju Benedetič, posestniku v Ljubljani Trnovska ul. 19, sedaj neznanega bi-
vališča v Italiji, je vročiti v izvršilni stvari Poljšak Rafaela iz Ljubljane proti Bene-detiču Alojziju, posestniku v Ljubljani, sklep z dne 25. avgusta 1930., opravilna številka E 5292/30—2, zadevajoč izvršilno dovolilo.
Ker je bivališče Benedetič Alojza neznano, se postavlja za skrbnika dr. Vodušek Božidar, odvetnik v Ljubljani, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okraino sodišče v Ljubljani odd. V. dne 25. avgusta 1930.
E 595/29.	2124
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 1930. ob pol 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5. ponovna dražba nepremičnin, poslopja, hiše in zemljišča: zemljiška knjiga: K. o. Reka, vi. št. 102.
Cenilna vrednost 37.455-75 Din; vrednost pritikline 3.473 Din; najmanjši ponudek 18.730 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 20. avgusta 1930.
E 566/30—10
2132
Dražbeni oklic.
Dne 6. oktobra dopoldne ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga Jarše, vi. št. 247, obstoječih iz hiše št. 34 v Jaršah z gospodarskim poslopjem in 2 parcelama.
Cenilna vrednost 34.215 Din; najmanjši ponudek 18.644 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 4. septembra 1930.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Prevalje, dne 6. septembra 1930.
Konkurzni razglasi
S	15/30—5.	2133
680.	Sklep.
V	konkurzni zadevi Bana Franceta, trgovca na Jesenicah, se preloži prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kranjski-gori na 22. septembra 1930. ob 10. uri dopoldan.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. septembra 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Br. 38.083/1930.
2128
Oglas Jeftimbe.
E 1207/28-24.
2130
Dražbeni oklic.
Dne 24. oktobra 1930. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dravograd, vi. št. 29.
Cenilna vrednost 240.726 Din; vrednost pritikline 7057 Din; najmanjši ponudek 160.484-17 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održat če u svojim službenim pro-storijama u Mihanovdčevoj ulici 3, III. kat, javnu, pismenu, ofertalnu licitaciju uredja-ja centralnog grijanja, pripreme tople vode i sanitarnog uredjaja na novogradnji Okružnog ureda za osiguranje radnika u Somboru.
U predračune ponuda imadu se uvrstiti za sav materijal i za sve radnje, vlasto-ručno ispisane jedinične i ukupne cijene u dinarima, te tačno umnožene i zbrajane, a konačna svota ispisana brojevima i slo-vima.
Cjelokupne radnje izdat če se prema je-diničnoj cijeni.
Ponude imadu se biljegovati sa Din 100 i predati u zapečačenom omotu do gore označenog roka u urudžbeni zapisnik Sre-dišnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. Na omotu valja napisati: Ponuda za instalaciju uredjaja centralnog grijanja, pri-preme tople vode i sanitarnog uredjaja, na novogradnji Okružnog ureda za osiguranje radnika u Somboru na jeftimbeni oglas broj 38083/1930.
Jamčevina u iznosu od 5% za domače državljane, a 10% za strane imade svaki nudioc položiti kod blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, te potvrdu o tome uručiti povjerenstvu prije otvaranja ponuda.
Kao jamčevina može služiti: 1. Nevinku-lirane uložne knjižice koje velebanke ili gotov novac, 2. državni vrijednosni papiri računajuči ih po normali, 3. uložnica Drž. Hipotekarne banke, založnice i komunalne obveznice, koje je ministar Financija ogla-sio podesnima za kaucije i priznao im pu-pilarnu sigurnost sve po berzanskom tečaju ali ne preko nominale, konačno 4. garantno pismo novčanog zavoda prvog reda registrovano kod generalnog inšpektorata Ministrstva Finansija samo kao privreme-na kaucija, koju dostalac u roku od 8 dana izmjenjuje sa jednom od ostalih spomenu-tih kaucija.
Dostalac radnje imade ovu jamčevinu
povisiti prigodom potpisa ugovora na 10% (strani na 20%) proračunate svote.
Ponudi dužni su nadmetači priložiti pismenu izjavu da su im uvjeti jeftimbe poznati te da pristaju po istima nadmetati se. Ujedno imadu priložiti pismeno očitovanje, da su im sve mjesne prilike kao i one, gdje ee gradnja ima izvesti, dobro poznate.
Svaki nudioc ima doprinjeti pismeno uvjerenje svoje nadležne komore, esnafa ili sindikata te uvjerenje Ministarstva Gra-djevina o pravu učestvovanja kod javne licitacije.
Isplata zaslužbine izvršivat če se nami-rama providjenim taksenim markama u iznosu od 0-5% svote koja se podiže, a kod konačnog obračuna plača poduzetnik
1	% ugovorene odnosno obračunate svote u ime državne pristojbe za pravni posao.
Ponude koje ne bi propisanim uslovima odgovarale ne če se uvažiti isto tako i naknadno, te brzojavno podnešene ponude.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu nije obvezan prihvatiti nijednu ponudu, kao ni prihvatiti najjeftiniju, te nije dužan obrazložiti svoj postupak u izboru dostalaca.
Opče tehničke i jeftimbene uvjete kao i načrte mogu nadmetači dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu uz cijenu od 100-— Dinara.
Za vrijeme raspisa mogu interesenti dobiti eventualna nužna razjašnjenja u ure-dovnici Središnjeg ureda za osiguranje radnika, Mihanovičeva ulica 3, soba 418.
U Zagrebu, dana 10. septembra 1930.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
Razne objave
Poziv upnikom.
2115
Jugoslovanska pleskarska družba v Ljubljani je stopila v likvidacijo in poživijo upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Likvidator.
Objava.
2135
Izgubil sem izpričevalo VI. c razreda drž. realke v Ljubljani na ime Meden Maksimilijan iz Topol pri Cerknici. Proglašam ga za neveljavno.
Meden Maksimilijan, s. r.
Objava.
2126
Izgu ila sem izpričevalo III. razreda meščanske šole v Šmihelu pri Novem mestu na ime Bukovec Matilda iz Mrzle luže. Proglašam ga za neveljavno.
V	Ljubljani, dne 11. septembra 1930.
Bukovec Matilda, s. r.
Objava.
2116
Izgubil sem gimnazijsko maturitetno izpričevalo iz leta 1926. na ime Ž a g e r Boštjan, rodom iz Trsta.
Proglašam ga za neveljavno.
Žager Boštjan, s. r.
ANAT0LE FRANCE:
BOGOVI SO ŽEJNI
»Prečastiti oče, jezi me le to, da vas ne bom mogel prepričati. Kmalu zaspiva oba v poslednje manu, pa vas ne bom mogel potegniti za rokav in vas prebuditi, da bi vam rekel: »Vidite, sedaj nimate več občutkov ne zavesti; bre zživljenja ste. Kar pride po življenju, je takšno kakor tisto, kar je pred njim«.
Hotel se je nasmehniti; toda silna bolest mu je stisnila srce in drob; toliko da se ni onesvestil.
Vendar pa je nadaljeval:
»Oče moj, pokazal sem se vam v svoji slabosti. Ljubim življenje in ne ločm se od njega brez obžalovanja.«
»Gospod,« je odvrni menh prjazno, »uvažujte, da ste pogumnejši od mene, da pa vam gre smrt bolj do živega. Kaj pomeni to, ako ne, da jaz vidim luč, ki je vi se ne vidite?«
»Utegnilo bi biti tudi od tod,« je dejal Brotteaux, »da je meni žal življenja, ker sem ga bolje užival kakor vi, ki ste mu dajali, kolikor je bilo v 'vaših močeh, videz smrti.«
»Gospod,« je odvrnil otec Longuemare ter prebledel,« ta ura je resna. Stoj mi Bog ob strani! Gotovo je, da umrem brez poslednje popotnice. Moral sem nekdaj preejmati zakramente mlačno in z nehvaležnim srcem, da mi jih nebo odreka danes, ko čutim tako veliko potrebo po njili.«
Dvokolnice so že čakale. Natlačili so nanje obsojence z zvezanimi rokami. Vdovo Rochemaure-ovo, pri kateri kirurg ni bil ugotovil nosečnosti, so vzdignili na voz, obit z deskami. Zbrala je nekoliko svoje nekdanje energje, da bi opazovala tolpo gledalcev, v nadi, da proti vsakemu pričakovanju morda vendar ugleda med njimi kakega rešitelja. Naval je bil manjši kakor nekdaj in razburjenje duhov ne tako silno. Samo nekaj žensk je kričalo: »Smrt jim!« ali se rogalo žrtvam, ki so odhajale na morišče. Moški so skomigali z rameni, obračali glavo v stran ter molčali , morda iz previdnosti, morda tudi iz spoštovanja do zakonov.
Množico je izpreletel drget, ko je prišla skozi ozka vrata Athenais. Bila je kakor dete.
Priklonila se je pred redovnikom:
»Gospod župnik,« mu je rekla, »dajte mi odvezo«. Otec Longuemar je tiho in resno zamrmral obredne besede ter izpregovoril:
»Hčerka moja! v velike zmote si zašla, toda kaj bi dal, kobi mogel prinesti pred Gospoda tako preprosto srce kakor je tvoje!«
Vzpela se je lahkotno na voz. Tu pa si je vzravnala prsi, ponosno dvignila svojo otroško glavico ter zaklicala:
»Živel kralj!«
Pomignila je nalahko Brotteauxu, hoteč mu poka zati, da je poleg nje še prostora. Brotteaux je pomagal barnabitu na voz ter je potem sedel med redovnika in nedolžno dekle.	8
»Gospod,« je dejal otec Longuemare filozofu epi-kurejcu, prosim vas, da mi izkažete eno milost: k temu Bogu, v katerega še ne verujete, molite k njemu zame. Ni gotovo, če niste morda vi njemu bližji nego sem jaz sam: en sam trenutek more vse odločiti. Da boste izvoljeno dete Gospodovo, zato je potrebna ena sama sekunda. Gospod, molite zame.«
Med tem kos o se kolesa škripaje vrtela pot laku dolgega predmestja, je redovnik molil s srcem in z ustnicami molitve za umirajoče.
Brotteauxu so vstajali v spominu stihi pesnika prirode: »Sic ubi non erimus...« Dasi jebil ves povezan in ga je treslo na sramotnem vozu, je vendar ohranil dostojanstven mir in nekako smrt za udobje. Ob njegovi strani je Athenais, ponosna, da sme umreti tako kakor francoska kraljica, upirala v množico visokomerne poglede in starem zakupniku, ki je kot dober poznavalec ogldoval beliv rat mlade ženske, je bilo žal, das e mora ločiti odbeleg asveta.
Profesor Piccard,
kt se namerava te dni dvigniti do 14.000 metrov visoko v zrak v posebnem balonu, v notranjosti
gondole.
Igralnice v Londonu
Mi poznamo pač zloglasne igralnice v Monte Carlu, v Cannos-u in drugod, ampak v Londonu? V Londonu ne trpe igralnic in še manj trpe tam velike palače, kjer se ljudem trga denar iz žepa, ampak v Londonu vseeno igrajo. Ljudje, ki Londona ne poznajo natanko, bodo to sicer tajili, toda kljub vsem prepovedim je v »imenitnem« delu londonskega mesta dosti lokalov, kjer igrajo ljudje za debelimi zastori. In tudi londonska kriminalna policija dobro ve, kaj se skriva za zaprtimi vrati londonskih igralnic.
Goddard, visok policijski uradnik, je te dni opozoril londonsko javnost, da je v Londonu mnogo več igralnic kakor pa se splošno misli. Seveda gre tu v prvii vrsti za tajne igralnice, ki se nahajajo večinoma v privatnih stanovanjih, ki jih obiskujejo večinoma le moški, in
sicer industnijaloi, bančni ravnatelji in aristokrati po rojstvu ali pa po denarju, V teh igral-nioah zaigrajo posamezniki v eni noči tudi na deeetiisoče funtov (po nekaj milijonov dinarjev).
Ti možje igrajo kakor da so obsedeni in so popolni sužnji syoje strasti. Nič ne d<5, če imajo posamezniki res ogromna premoženja — že dejstvo samo, da je mogoče kar celo premoženje priigrati, goni in vleče ljudi z demonsko silo vedno v igralnice. In to so večinoma ljudje, ki ves božji dan navadno trdo delajo, potem pa igrajo cele noči navadno do 7. ure zjutraj.
Vsak < igralnico v Londonu vodi »podjetnik«, ki je navadno Italijan. Podjetnik najame na-vadnj veliko stanovanje, obstoječe iz cele vrste sob, toda stanovanje mora imeti dva iz-h - ia. Likerjev in vina seveda ne sme manjkati in tudi dobre mrzle kuhinje ne, za karte
Nemški pesnik Fran Werfel 40-leinik
Nemški pesnik Werfel živi v Pragi. Zaslovel je kmalu po vojni s svojimi romani, med katerimi sta najbolj znana »Paulus unter den Juden« in pa »Barbara od<jr die Frommigkeit«.
Cezar Zumeta, zastopnik republike Venezuela pri Društvu narodov, predseduje sedanjemu zasedanju Društva narodov.
Nova gorska železnica
V Švici so te dni ustanovili ameriško-š vicar-sko družbo, ki bo gradila najvišjo gorsko železnico v Evropi, ker bo vozila na 4018 metrov visoko goro Pic Bernina, ki leži od znanega turistovskega središča St. Moritz-a le 12 kilometrov daleč. Višinska razlika med izha-jali&čem železnic in končno postajo bo znašala 2019 metrov, železnica pa bo dolga nekaj manj kakor 10 kilometrov. Železnico bo gonila elektrika, vožnja pa bo trajala 80 minut. Na vrbu bodo zgradili velik modern hotel.
Doslej so bile najvišje gorske železnice v Evropi ona na goro Jungfrau (3457 m) in na Gornergrat (3093 m). Višja kot so gorske železnice v Evropi pa je gorska železnica v Južni Ameriki, ki pelje preko andskega gorovja nad 5000 metrov visoko nad morjem.
Železnica bo veljala okoli 12 milijonov švicarskih frankov in bo mojstrsko delo moderne tehnike.
100 milijonov Amerikan-cev poje novo ameriško himno
V Ameriki se že sedaj pripravljajo na pro* slavo 2001etnice rojstva Jurija VVashiugtona, ki jo bodo praznovali 22. februarja 1. 1932. v obsegu, ki naj presega tudi vse dosedanje velike prireditve v Ameriki, kjer skoraj več ne poznajo dimenzij. Rojstni dan velikega državnika bodo začeli slaviti s petjem narodne himne, ki jo bodo začeli peti na dan slovesnosti v celi Ameriki ob isti uri. Predsednik bo imel v Was. hingtonu slavnostni govor v radio, po govoru pa bodo godbe pred predsednikovo palačo za-sviirale ameriško pesem, ki se bo po radiju razlegala po celi državi, ljudje pa bodo peli. Pesem se bo razlegala v vseh vzgojevališčih, od najmanjše hribovske ljudske šole pa do prvega vseučilišča, in v vsaki cerkvi, v vsakem kinu in v vsakem gledališču. Vneti statistiki so izračunali, da bo 22. februarja 1. 1932. pelo ameriško himno nad 100 milijonov Amerikancev, kar se doslej še ni zgodilo pri nobeni proslavi.
Ogromno upravno poslopje znane ivrdke za izdelavo kemičnih barv »I. O. Farben-Industrie« v Frankfuriu. Načrie je izdelal
arhifeki Poelzig iz Frankfurta. Poslopje bo dozidano v začetku oktobra.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihalek. — Urednik Jane* Debevec.
Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.
Zanimiva oporoka
Nedavno je umrl na Francoskem veleindu-strijalec Plnchon, ki je volil okrožju Eure e( Vilaine 7 milijonov frankov v gotovini in ve* svoja obširna veleposestva z namenom, da imajo pravico do obresti tega volila le visoki moški in visoke ženske, če se poroče; njihov« potomstvo, pravi Pinchon, bo gotovo zopet visoke postave in tako se bo pomnožil rod velikanov.
Ta oporoka pa ima svojo zanimivo zgodovino. Ranjki Pinchon je namreč enkrat potoval po vzhodni Franciji. Na svojem potu je prišel v neko mesto, kjer so silno dosti zidali. Na vprašanje, odkod ima mesto denar za tako velike stavbe, so mu povedali, da je to neko volilo, katere obresti dobiva mesto. Oporoka je bila prav taka kakor kasnejša, Pinohonova, namenjena za rejo velikanov. Mestni očetje pa niso -bili nič kaj navdušeni za velikane in so sklicali zdravniško komisijo, ki je ugotovila, da je oporoka na korist velikanov naravnost škodljiva, kajti velikani so samo bolni in nenormalni ljudje, ki so navadno tudi veliki bedaki; zato pa se takega rodu ne sme še umetno gojiti. Zato-so oporoko razveljavili in dovolili, da mesto porabi denar za splošnokorist-ne namene. Tako so povedali gospodu Pin-chonu. Ta pa je rekel: »Meni se ne zdi nič nemogoče, kar resno hočem,« in je napravil prav takšno oporoko na korist velikanov, kakor so mu o njej pripovedovali, toda z dostavkom: »Če bi pa bila oporoka razveljavljena, potem dobi obresti akademija Goncourt, ta naj pa razpiše vsako leto nekaij nagrad za pisatelje, ki bodo v prozi ali pa verzih odkrivali zmote medicinske fakultete in ki bodo javno žigosali krive nauke in nazore zdravnikova
Oporoka do danes še ni razveljavljena.
£/ud/e forc* span/a
Spanje je velika dobrota, pravijo ljudje. Kdor noče tega verjeti, pravijo, naj govori z ljudmi, ki ne morejo spati, ali pa naj sam pre-čuje nekaj noči, da bo spoznal, kaj je življenje brez spanja.
Dandanes pa poznamo tudi ljudi, ki ne smejo in ne morejo »pati zaradi svojega poklica; to pa je skoro še hujše kakor če človek sploh ne more spati. Prti ljudeh, ki ne smejo spati, učinkuje čutje na živce še hujše kakor pri bolnikih.
Dandanes živi še mnogo ljudi na svetu, ki prav nič ne vedo o tem, da je zaposlenih na tisoče ljudi le ponoči. Ponočno delo pa je hudo in trdo. Ima sicer tudi to življenje svoje lepe strani, ampak pravega spanja pa le ni in to je huda stvar.
Le poglejmo na železnico. Vse, od premikača pa do prometnega uradnika, nima nikdar pravega nočnega miru in pokoja. Mesta in vasi, •kozi katera drvi brzovlak, že zdavnaj uživajo evoj nočni mir, na lokomotivi pa čujeta kurjač in strojevodja, in gorje, če bi strojevodjo premagal spanec — na stotine ljudi lahko izgubi življenje! Mož stoji na svojem mestu kot iz jekla in njegova roka trdno drži zavoro. On ne vidi senc, ki švigaj-o mimo njega, ampak vidi samo svoj vlak.
Sprevodniki pa pregledujejo vlak. Okna so zastrta in za zavesami sveti le medla luč. Kontrola pa ne sme nikdar spati in mirovati, ne podnevi ne ponoči.
Kolikor večja so masta, toliko več del na prometnih sredstvih je treba opravljati ponoči. Komaj odide na cestni ali podzemni železnici zadnji vlak. se spusti na progo na stotine delavcev, ki pregledujejo in popravljajo tračnice In sploh celo progo. Pod zemljo delajo tu cele kolone delavcev pri bengalični ali električni razsvetljavi.
A ne samo pod zemljo, tudi nad Kemijo Je vse polno nočnega dela. Ponoči popravljajo prometne ulice, asfalt se topi in pridne roke zabijajo kamen ob kamen v tlak.
Po ulicah pa hodijo redarji iu gledajo — vidijo pa le krokarje, kako se počasi trkljajo domov težkih nog in še težjih glav, potem pa muzikanti, ki odhajajo okoli polnoči domov. Vsi ti ljudje so trudni in zdelani in poznajo le eno samo željo — čimprej v posteljo! Včasih pa se le kakšen ponočnjak spozabi, da malo zavriska, pa ga že imajo ...
V bližini zabavišč pa Be zbirajo ponočni oestni trgovci. Tu eo klobasiarji, ki prodajajo svoje toplo blago, ponudijo ti pa tudi požirek žganja ali pa težko zaželjeno cigareto. Šoferjev je že manj, kajti ponoči se ljudje bolj malo vozijo. Ves ta svet opazuije redar, dokler tudi njega njegova uradna ura ne reši, da lahko gre v stražnico, kjer se vsaj za prvo silo lahko nekoliko oddahne in zaspi.
In časnikarji? Ko segajo ljudje zjutraj pri zajutreku po najnovejših časopisih, se nikdar nihče ne spomni, da je časopis le plod nočnega dela. Ko »navadni« ljudje že trdno spe, ee začne pravo uredniško delo, nervozno in naporno do skrajnosti. Časa je malo, stroj se mora vrteti in vlaki ne čakajo. Telefoni zvone, stenografi pišejo in spretne tipkarice komaj dohajajo svoje delo. Po dve uri traja ta nemir in nervoza, svinčnik pa drsi po papirju, polo za polo. Tn potem začno tiskarji, za njimi pa ekspedicija in kar je še drugih opravil, da je delo v redu in pravočasno izvršeno.
Tudi v Ljubljani živi nekaj sto ljudi od nočnega dela, a ti ljudje se po svojem končanem poslu nimajo skoraj nikamor dati. Kdaj bo bolje? Tudi Ljubljana raste in če je to komu prav ali ne — tudi Ljubljana se bo morala modernizirati in prilagoditi toku časa.
pa mora biti pripravljeno dobro afcrivališče, da policija kart ne more tako lahko najti.
Karte »o kolikor mogoče majhne. Tudi »ruleti« ne sme meriti v premoru več kakor 20 do 25 centimetrov. Tudi igro »konjiček« ali pa »bakarat« spravi lahko v cigaretno dozo.
Podjetnik si izgovori navadno 10 odstotkov od tistega denarja, kolikor ga je položenega za igro. V igralnicah na kontinentu računajo navadno po pet odstotkov.
V londonskih igralnicah je nastavljen navadno le po 1 »croupier« (mož, ki zavrti kroglo na ruleti in ki pobira denar).
Igralci, ki stavijo na tisoče funtov, plačujejo navadno s čeki. Stavijo tudi po .5000 funtov, pri čemur »zasluži« podjetnik gladko 500 funtov na odstotkih.
3. ženski sporini meeting
V Pragi se vrši te dni tretji svetovni športni meeting za ženske. Nemka Elizabeta Schumann je vrgla kopje 42‘32 metrov daleč in postavila s tem nov svetovni rekord. Japonka Hitomi (na levi) pa je dosegla rekord v skoku na daljavo.
V dobi kislih kumar
Gospoda A. je pri obedu zasrbel nos. Brez pomisleka je segel po posodici olja, si kanil kapljico olja na roko in si drgnil srbeče mesto na nosu.
Takrat pa mu ponudi gospod B. še posodico s kisom.
»Čemu pa to?«
»Mislil sem, da hočeš napraviti kisle kumare.«