U, petek 4. 6. 1982 CENA 9 din fcmi urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Joše Košnjek Št.42 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Edinstvena jugoslovanska prireditev govora predsednika Naedstva SR Hrvatske fcrikna CVETKOVIĆA na troritvi kranjskega sejma »preme in sredstev civilne • Civilno zaščito organiziramo b Pripravljamo za delovanje v razmerah na osnovi smernic * obrambo SFRJ pred agresijo, nežnega zakona o splošni ljudski doktrinarnih načel ci-zaščite predsedništva SFRJ, ftpobliških in pokrajinskih zakona o ljudski obrambi, enotnih •ov o organiziranju in priprav-j»nju civilne zaščite, odlokov in drugih predpisov ter samoupravnih aktov ožjih družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Seveda pri organiziranju in pripravljanju CZ z vsemi njenimi sestavnimi elementi — samozaščito, ukrepi zaščite in reševanja, enotami CZ in organi vodenja — izhajamo iz možne stopnje ogroženosti od vojnih nevarnosti pa elementarnih m in drugih nesreč, zamisli SLO in družbene samozaščite, družbenopolitičnega sistema in značaja družbenih odnosov ... • Pred civilno zaščito postavljamo, tako v miru kot v vojni, zelo obsežne in zahtevne naloge pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih ter drugih dobrin. Zato mora biti civilna zaščita • v organizacijskem, kadrovskem in materialnem smislu dobro pripravljena za izvrševanje teh nalog v vseh razmerah. To se obenem nanaša na priprave službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja za njeno učinkovito delovanje v vojni in predvsem za pravočasno obveščanje prebivalstva o vojnih nevarnostih ter vse drugo v zvezi s tem . . . • 2e deset let v Kranju prirejajo sejem opreme in sredstev za civilno zaščito. To je edina manifestacija take vrste v naši drŽavi. Komercialni del prireditve, čeprav pomemben, ni glavni namen; zaradi drugih dejavnosti, predvsem strokovnih seminarjev, vaj in prikazov tehničnih ter drugih sredstev se sejem razlikuje od vseh naših sejemskih prireditev. Pravzaprav, kranjski sejem je postal svojevrstna manifestacija splošnega jugoslovanskega pomena, kjer se seštevajo večletni rezultati v razvoju in proizvodnji opreme in sredstev za civilno zaščito . . . • Vsebina sejemskih prireditev, veliko zanimanje zanje in število udeležencev zahtevajo od vseh nas, da ukrenemo vse potrebno za nadaljnji napredek sejemskih dejavnosti; to bo zelo koristno za napredek v razvoju in usposabljanju civilne zaščite. • Posebej želim naglasiti potrebo po čimbolj neposrednem sodelovanju civilne zaščite z drugimi nosilci ljudske obrambe in družbene samozaščite, predvsem z Jugoslovansko ljudsko armado, teritorialno obrambo, organi za notranje zadeve in drugimi organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti, ker je to velikega pomena za učinkovito delovanje sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v vseh izrednih razmerah ... (S) Inovatorji leta Trti* - Odbor za pospeševa- g •t inovacijske in raziskovalne PMfti pri tržiški raziskovalni | N**ti je tudi letošnjo pomlad | •■•al natečaj za dodelitev na-i inovator leta in ga razposlal | sanlovnikom. Prejel je šestih predlogov, ki jih je nato 1 po točkovnih vredno- Saovator leta 1981 prve stopnje >J*tal Janez Rotar iz Metalki-'temeljne organizacije Triglav, "prijavil napravo za odstra-" outružkov iz polizdelkov „jtivu v enem letu prihra-pPuOOO dinarjev. I novatorji t druge stopnje so Vladimir Ludvik Mekuč za opre-ega stroja in izdelavo :e naprave ter Vladimir ko Ogris in Danilo Vr-jleni v Rogovi cevarni, iji preureditev delovhe-z združitvijo treh delov-tcij ter preureditev oro-» dve operaciji. Med inova-'tmje stopnje so Milan Meg-iBrane Dolčič iz Peka, Janez i B Bombažne predilnice in to** ter Leon Hladnik iz I posebna priznanja pa so jdi «e Edi Perko iz Peka, An-Ahac/ in Marjan Cuk iz 'i Ur Ivan Dolenc iz Bombaž-rwdiln»ce in tkalnice. W)ot ugotavlja, da se na Mju inovacijske in razisko-dejavnosti še vedno pojav-predvrsem delavci iz določe-r/rganizacij, to je iz Peka, dni- predilnice in tkalnice, ftd*va in Tika, nov je le odziv IK^ove cevarne, medtem ko v Mfei /Irugih kolektivov* razvoju ms-tp znanja skoraj ne posveto pozornosti. I H. J. L__) Turska avtocesta je pred vrati ... Jesenice - Gradnja karavanskega predora se je silno zavlekla, kar je deloma razumljivo, saj gre za enega največjih projektov republiške skupnosti za ceste hkrati z avtpcesto mimo Jesenic in z avtocesto Naklo-Ljubljana. Sklepali smo pogodbe s tujimi partnerji, na sestankih so sedele številne mešane komisije, na Hrušici so se te končala prva pripravljalna dela. Postavili so trafo postajo, speljali dolgo cesto na Ravne, kjer so opravili velika raziskovalna dela, postavili most prek Save in vse skupaj je že terjalo ogromna sredstva. Obenem pa je prav na drugi strani Karavank, pri Beljaku, že turska avtocesta, glavna evropska prometna žila proti Jugu. Nove pogodbe, ki smo jih sklenili, so dokaj ugodne, saj premikajo izplačila anuitet na poznejši čas. Pričakovati je bilo, kljub pomanjkanju denarja, ki ga republiška skupnost za ceste nima niti za redno in solidno vzdrževanje cest, da se bodo nadaljnja dela kmalu začela. Kot na dlani je, da Avstrijci ne kanijo dolgo čakati, kako se bodo sporazumeli pri nas, ampak bodo zaradi nenehnega odlašanja speljali tursko avtocesto naprej proti Italiji. Očitno pa je, da se pri nas tega premalo zavedamo, saj so se pojavila mnenja, da bi projekt predora opustili in razmišljali o drugih možnostih. Čeprav je skupščina republiške skupnosti za ceste izgradnjo predora odločno potrdila, se nekateri ogrevajo za povsem druge rešitve, po katerih bi speljali evropski promet po drugih poteh, da bi se po Jugoslaviji nadaljeval priključek dunajske ceste. Ne gre samo za to, da smo na Gorenjskem zelo dolgo čakali prav na boljše magistralne ceste in dolgo trpeli cestne zamaške, ker smo pričakovali, da bomo dobili višji cestni standard prav ob izgradnji kara vanškega predora. V Gorenjsko so bila vložena izdatna sredstva cestnega dinarja, kar je prav, saj je bila vsa leta Gorenjska silno ozko prometno grlo. Danes se je končno treba odločiti in začeti z delom, toda nenadoma se pojavljajo drugačna. doslej neznana stališča, ki bodo lahko hudo zavlekla razpravljanje, kaj bi bilo bolje. Zato so povsem neumestna, saj so vse tiste obsežne študije preteklih let nedvomno dokazale, da se naša povezava z evropskimi cestnimi prometnimi žilami smiselno začenja edinole v Karavankah! D. Sedej Odkup pšenice KRANJ — Gorenjska kmetijska zadruga je do konca marca letos sklenila 297 letnih pogodb s kmeti za odkup 304 tone pšenice. S tem je bila presežena, sicer le za nekaj ton, količina pšenice, za katero je morala po sklepu kranjskega izvršnega sveta Gorenjska kmetijska zadruga skleniti pogodbe. Do roka, to je do konca lanskega leta, je bilo sicer sklenjenih le 80 odstotkov pogodb, s sklepanjem pogodb za odkup pa so nadaljevali še letos do marca. Kmetje so se v pogodbi zavezali, da bodo posejali pšenico na 160 ha in oddali 304 tone zrnja. Večina pogodb je bila sklenjena za oddajo 2 ton pšenice od hektarja, saj je bilo to zanje ugodneje: pri oddaji večjih količin na hektar je namreč tudi regres za nakup semenske pesnice večji. Po dogovoru bodo pridelovalci dobili za odkupljeno pšenico koruzo za krmo. Koruza je sicer že ob sklepanju pogodb bila na razpolago kmetom, vendar se je večina raje odločila s prevzemom počakati. Da bi setev pšenice v kranjski občini kar najbolj uspela in da bi bil tudi hektarski donos ob žetvi kar največji, je strokovna služba pospeševalna služba kmetom priporočala zamenjavo semen priznanih sort pšenice, svetovala najboljši način pridelave, pravilno dognojevanje ter zaščito posevka. V SREDIŠČU POZORNOSTI V pričakovanju prijaznega nasmeha Na naših cestah je ic videti prve tuje turiste, ki prihajajo na dopust prek naših mejnih prehodov. Prvi val se zazna že pri carinskih kontrolah, po daljši dobi čakanja, kot smo je običajno vajeni. Od letošnje turistične sezone ne pričakujemo preveč, zadovoljni homo lahko, če bomo zabeležili nekaj odstotkov nad lanskim obiskom in prometom. Da smo v naših turističnih središčih bolje pripravljeni kot leta prej, je na dlani, čeprav bi seveda lahko še govorili o številnih pomanjkljivostih, drobnih malenkostih, ki jim ne znamo ali nočemo biti kos. O tistih drobnih problemih, ki jih na vabljivem turističnem prospektu ni videti, se pa še kako opazijo, če dalj časa bivaš v tuji deželi. Turisti, kot nam zagotavljajo zadnja poročila, bodo povsod imeli ilovolj nafte in bencina. Na hotelskih krožnikih bo tudi vedno primerno velik zrezek, prisegajo mesarji, ki so hotelskim hišam dali dovolj mesa v zmrzovalnike. Trgovske organizacije so zutrdno planirale, da bo tudi dovolj zelene solate, korenja in peteršilja, zelenjave, ki je zahodni gost noče pogrešati pri nobenem obroku, le ta presneta izvenpenzionska potrošnja, tista, ki je »namenjena individualnemu gostu, ki prenočuje v kampih m se pripelje s svojim avtomobilom, nas malce skrbi. Bo dovolj praška pa kave pa banan in limon? Pravijo, da bodo distribucijo že iako uredili, da je vsega tega v središčih ne sme zmanjkati, in če ne bo drugače, bomo po vaseh pač morali malce potrpeti, če ravno ne bo vedno toaletnega papirja. Včasih vse te stvari nesmiselno napihnemo. Ce nekaj časa ni banan, zoženemo vik in krik, pišemo ekspertize m si delamo medvedjo uslugo, čeprav jc Že čez nekaj ur vse v redu m gost, ki preživlja dan na plaži, morda tega sploh ne opazi. Veliko bolje bi bilo, če hi poskrbeti za nekaj drugega. Da smo prislovnično nevljudni, vemo. O lenih natakarjih, ki bevskajo na goste in se nejevoljno vlačijo po hotelskih avlah, delamo kvečjemu dovtipe, nazadnje pa dvignemo roke. Saj je res, da so dobri kadri le sistemsko rešljiv problem, a tako neznansko nepriljtibni m nezainteresirani naši kadri, tudi po trgovinah, ne bi smeh biti. /daj, denimo, je Bled poln Angležev, in če bi ti gostje PO pravici povedali, kolikokrat so naleteli na vljuden nasmešek in prijazen pozdrav, bi jih le težko našteli na prstih ene roke. Obnašamo se tako, koi da nam gostje niso nič mar, in če so že tu, je čisto njihova zasebna stvar Delavnik je naporen, dohodek prej slab kot dober, a kljub temu morajo bili delavci v turizmu prijazni, gostoljubni. Se noben novinar ni bevskml sredi seje, da je sit brezplodnih poklicnih govornikov in njihovih fraz — potrpežljivo je vzdržal, kajti to spada k njegovem delu, njegovi službi... ■ v. m. Odpadni papir iz delovnih organizacij Včerai ie po vsej Sloveniji stekla štirinajstdnevna akcija zbiranja odpadnega papirja ix de ovnih organizacij - Izkupiček L namenien Rdečemu križu Slovenije za obnovo okrevališča na Debelem Rtiču - Tona odpadnega papirja nadomesti 3,5 kubikov lesa Na pobudo republiškega komiteja «a (n/uuuu ■ ~l-----------o za tržišče in splošne gospodarske zadeve SHS se je S organizaciji Rdečega križa Slovenije m sodelovanju SZDL. mladine in sindikatov začela štirinajstdnevna akcija zbiranja starega papirja. Po delovnih organizacijah naj bi v teh dneh zbrali za industrijo papirja okoli 4.000 tori Časopisov, revij, piaarmške-ga materiala, starih srhivov, odpadne embalaže in drugega Izkupiček od prodaje tega papirja je namenjen obnovi mladinskega okrevališča ha Debelem rtlCU. Akcija, ki se je začela včeraj. 3. ju-n,|a. in 00 trajala do I < umna ima predvsem namen dodatno zbrati odpadni papir Slovenska papirna industrija namreč rabi letno okoli 130 000 ton odpadnega. | »i>" j;t '■«' doslej smo sicer pri nas /brali letno k,,, [epo itevilo ton rabljenega papirja - okoli 44 odstotkov se p vrne nazaj v predelavo, pa ga je treba še vedno letno uvoziti okoli 4().(X)0 ton. To pa velja nase gospodarstvo 8 milijonov dolarjev. Sedanja akcija ima torej predvsem stabilizacijski značaj, razen tega pa tudi humanega, saj gre izkupiček Rdečemu križu. Akcija zbiranja poteka v kranjski občini še danes, 1. junija, v Radovljici SL junija, v Domžalah, na Jesenicah in v Kamniku 9..-junija in v Tržiču 10. junija. POČITNICE NA KRETI Informacije in prijave: KOMPAS POŠLO VALNICA KRANJ Telefon: 28 472 28 473 kranj'32 SEJ&HOPRBME SREDSTEV CIVILNE Z4SCITE kranj 1-5.6.'82 G LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK. 4. JUNIJA \\ PO JUGOSLAVIJI FRANC ŠETINC NOVI PREDSEDNIK RK SZDL SLOVENIJE Republiška konferenca SZDL je v sredo razrešda Mitjo Ribičiča, dosedanjega predsednika, ki odhaja na novo delovno dolžnost v centralni komite ZKJ ter sedem članov predsed-stia. Aplavz, ki je potrdil razrešnico, je bil hkrati tudi iskrena in topla zahiala razrešenim članom, zlasti Mitju Ribičiču, za opravljeno delo. Republiška konferenca je nato za novega predsednika RK SZDL Slovenije izvolila Franca Šetinca, za še enega podpredsednika — poleg dosedanje podpredsednice Tilke Rlaha — Jožeta Kneza, zatem pa so izvedli še dopolnilne volitve v predsedstvu RK SZDL in v delegaciji SZDL Slovenije v Z K SZDL Jugoslavije. ENOTNA ODKUPNA CENA ZA PŠENICO? V Jugoslaviji bomo letos, kot kaže, pridelali 5,3 milijona ton pšenice, če seveda med tem, ko bo kasneje zorelo, ne bo pridelka pred kombajni »pobrala« s polj suša. Po nekaterih predvidevanjih, so povedali na seji zveznega komiteja za kmetijstvo, bi utegnili letos odkupiti za 2,7 milijona ton tržnega presežka pšenice, kar je okoli pol milijona ton krušnega žita več kot so ga od proizvajalcev odkupili lani. Na seji gospodarske zbornice Srbije so predlagali enotno odkupno ceno v . vsej Jugoslaviji: 14 dinarjev za kilogram pšenice. Spremenili bi tudi proizvodno-prodajno, ceno, in sicer z zdajšnjih 9,5 na f2 dinarjev, kupci pa bi zagotovili za 1,5 dinarja nadomestila. Mlini in občine bi prispevali 0,50 dinarja pri kilogramu. POTRES NAJBOLJ OBČUTILI V BRUSU V sredo je okolico Kraljeva prizadel potres, katerega jakost je znašala šest do sedem stopenj po Mercallijevi lestvici. Najbolj so ga čutili v občini Brus, pobrateni z radovljiško občino, kjer so prepovedali uporabljati vodo. Na več hišah so nastale razpoke, popokale so šipe in marsikod odpadel omet, vendar ranjenih ni in tudi večje škode ne. Delegatski vprašaj Dežurstva v komunali Tržič - Delegati iz tovarne obutve Peko so na seji zbora združenega dela skupščine občine Tržič, ki je zasedal prejšnji četrtek, sprožili zanimivo vprašanje. Zanima jih, zakaj v komunalnem podjetju ob prostih sobotah, nedeljah in praznikih nimajo vpeljanega dežurstva. Med prazniki je v Bistrici stranki v bloku, ko je ni bilo doma, kanalizacija poplavila stanovanje. Ko so stanovalci iskali dežurnega v komunalnem podjetju, so ugotovili, da tam nihče ne dela. Delegati menijo, da bi podjetje za take in podobne primere oziroma napake, ki jih je potrebno čim prej odpraviti, moralo urediti dežurstvo, kot ga ima na primerElektro Kranj. Odgovor smo poiskali v Komunalnem podjetju. Povedali so, da imajo, pogrebno in vodovodno dežurno službo, pozimi pa še cestno. Razpored dežurstev, ki ga napravijo za rpe-sec dni naprej, je razobešen ha vratih komunalnega podjetja in v vitrini na t rž is ke m pokopališču. Na spisku je navedeno ime dežurnega delavca za dolpčen datum, njegov domači naslov in tel. številka, če jo seveda ima. Najbrž je res, da vsi občani za dežurstva komunalcev ne vedo in je zato tudi prišlo do spornega primera.. »Dežurni« namreč ne sedijo v podjetju, ampak jih je moč dobiti doma. H j r NAŠ SOGOVORNIK Kranj — Časopis Politika Ekspres in Radio Beograd že četrto leto zapored podeljujejo plakete in pismena priznanja jugoslovanskim občinam in posameznikom, ki so po svojih najboljših močeh prispevali k večji mrnosti prometa1 na naših cestah. Letos je zlato plaketo v Sloveniji prejel Maribor, srebrno plaketo pa Kranj. V sredo popoldne je v imenu skupščine občine Kranj srebrno plaketo iz rok predstavnikov organizatorja te vsejagoslovanske akcije prejel predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar. Pismena priznanja pa so prejeli še Stane Božič, Drago Štefe, Ivan Gubina, Janko Košnik in Zdenko Renko. - Foto: L. M. Sindikalni plan dela Občinski sindikalni svet v Radovljici se zavzema za stalno spremljanje rezultatov gospodarjenja glede na nove pogoje gospodarjenja v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela Radovljica — Od junija do septembra bo v okviru občinskega sindikalnega sveta v Radovljici potekalo več aktivnosti. Tako bodo radovljiški sindikati redno ugotavljali proizvodne rezultate ob periodičnih računih delovnih in temeljnih organizacij združenega dela ter skrbeli za ustrezno samoupravno odločanje in obravnavo o poslovanju in rezultatih. Tako bodo še naprej organizirali redne obiske po delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela, spremljali ocene o doseženih rezultatih in usmeritve za akcijo občinskega sindikalnega sveta. Posebej se bodo zavzeli za poslovanje tistih delovnih in temeljnih organizacij, ki poslujejo z izgubo, ugotavljali vzroke in imenovali posebne skupine, ki bodo bedele nad poslovanjem. V teh delovnih in temeljnih organizacijah bodo spodbujali delovanje družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikalnih osnovnih organizacij. Občinski sindikalni svet čakajo pomembne naloge zaradi dopolnjevanja planskih dokumentov z ozi-rom na spremenjene pogoje gospodarjenja. V to problematiko se bo vključeval strokovni organ, svet za planiranje, ki bo pripravljal stališča in primerno odločanje. Obravnavati bodo morali aneks k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Radovljica, vključevali se bodo v dopolnitev letnih planov za letos v sleherni organizaciji združenega dela. Vse družbenopolitične organizacije se bodo morale vključiti v aktivnost, da bi dosegli ustrezne poslovne rezultate, še posebej ob sprejetju zakona o deviznem poslovanju in drugih vzporednih ukrepih. Delitev po delu in rezultatih dela je stalna sindikalna naloga, saj je ponekod še treba najti ustrezne rešitve pri ugotavljanju delavčevega delovnega prispevka po količini in kvaliteti dela, pomembno pa je tudi uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za letos. . . , Novoizvoljene člane sindikata čakajo v tem obdobju predavanja, predsednike konferenc osnovnih organizacij sindikata seminar, obenem pa bodo kadrovali slušatelje za regijsko sindikalno politično šolo in politični tečaj, ki ga organiziralo v Radovljici. Sindikati se bodo vključili v priprave na 10. kongres Zveze sindikatov na področju gospodarjenja, planiranja in socialne PolltJjegedej Aktivnost jeseniškega sindikata „ Jesenice - Na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice so obravnavali stališča za spremembo m dopolnjevanje planskih dokumentov 1981 do 1985 Delegati so menih, da je ena najpomembnejših nalog nosilcev planiranja, da realno ocenijo možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja. Opozorili so na realnost načrtovanja obsega proizvodnje in celotnega prihodka. Pomembna naloga sindikatov je zdaj tudi pravilno nagrajevanje po delu, ker je le tako moč povečati delavčevo pripravljenost za večjo produktivnost. Člani sveta so spregovorili tudi o delu medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko. Poročilo o delu je po njihovem dobra podlaga za nadaljnje delo sindikata v gorenjskem združenem delu, hkrati pa delovni temelj aktivnosti pred desetim kongresom Zveze sindikatov. J. Rabič Kranj - Na slovesnosti s<> v petek, 28. maja podelili srebrne znah« sindikata zaslužnim delavcem V občinskem svetu zveze sindikatov Kranj. Priznanja so ob tej pnložnosti prejeli tudi zmagovalci občinskih delovnih in proizvodnih tekmovanj. Prejemnikom sindikalnih odličij io festitali predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij. Za slovesno razpoloženje so poskrbeli pevci okteta Vigred iz Pre-iloselj. — Foto: /). Zlchir GLAK Ustanovitelji Glasa občinske konterence SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Skolja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Krani — Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena Jelovom. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik'. Andrej Zalar in Danica 2lebir — Foto reporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci Lojze Erjavec, Tomaž Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od |anuarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltedmk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP L|udska pravica Ljubljana. Naslov uredništva m uprave lista. Kranj. Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21 860. odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21 835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27 960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1 72 — Polletna naročnina 300,— din Ivan Valjavec: Krepimo solidarnost Medobčinski svet Rdečega križa za Gorenjsko ne deluje Se posebno dolgo. Približno tri leta je od tedaj, ko so se občinske organizacije Rdečega križa gorenjskih občin odločile, da bodo svojo dejavnost boli povezovale, usklajevale najrazličnejše akcije, ki jih načrtuje in uvaja Rdeči križ Slovenije. Teden solidarnosti, ki pravkar poteka in pa 4;^ nij, dan krvodajalcev, so prav gotovo primeren čas za ugotavljanje, kaj je doslej prineslo takšno medobčinsko sodelovanje. O tem smo povprašali predsednika medobčinskega sveta RK Ivana Valjavca. Katere naloge so bile in so med najvažnejšimi v delovanja Rdečega križa. Kaj ste v zadnjem času najbolj spodbujali? »Prizadevali smo si, da bi se predvsem za nego bolnika usposobilo kar največ občanov, predvsem žensk. Medtem ko smo te vrste '"fTnab ljanja, ki je pravzaprav nadaljevanje tradicij partizanske sanitete, a veda z 18-urnim tečajem pridobljeno znanje koristi tako v vojni kot x mirnem času, imeli doslej največ v tržiški občini, so se zadnji čas vključile tudi ostale, posebno kranjska in škofjeloška. S tako pridobljenim znanjem je možno bolje organizirati tudi sosedsko pomoč, ki je potrebna tako v odročnih krajih kot tudi v samem mestu, saj niso vsi stareA občani, bolniki in invalidi v domovih za upokojence ali v bolnišnicah V zadnjih devetih letih je tržiška organizacija RK organizirala naj\*č tečajev nege bolnika, v katerih je doslej sodelovalo več kot 160 žena. toda zanimanje pri nas prav nič ne upada. Upamo, da se bodo s takšnim ra-nimanjem za te tečaje čez Čas lahko pohvalili še kje drugje.« Krvodajalstvo je ena najmnožičnejših akcij RK. Kako j« 1 tem na Gorenjskem? »Res je odziv na krvodajalske akcije po vseh gorenjskih občinah Je tradicionalno dober. Se posebej velja omeniti, da je med krvodaiaki vsako leto več mladih, ki prav tako kot drugi krvodajalci, ki že leta m leta darujejo kri, dobro razumejo, da je od tega odvisno zdravje ta nemalokrat tudi življenje sočloveka, neznanega ali pa najbližje« ta tudi nas samih. V sami organizaciji dajanja k vi je sicer med občmami nekaj razlik, saj ✓ nekaterih občinah krvodajalce vozijo v ljubljanski Zavod, v drugih pa spet delavci Zavoda pridejo v občino do krvodajalcev. To zadnje je dosti ceneje, zato bo letos tako tudi v Tržiču.« To leto je posvečeno tudi borbi proti umazaniji in onesnaženosti okolja. Kaj je vaS svet naredil? »Na zadnjem sestanku smo Gorenjski turistični zvezi predlaaab skupno akcijo za večjo higienizacijo našega okolja. Mislim, da seTniat! sikaterem kraju že pozna lepša urejenost, marsikaj, kar je doslej kariL krajevno skupnost, je izginilo. Seveda pa še ne vse, ulice so man5»I naprej umazane, saj je pranje ulic nekaj najbolj redkega pri nas K T pa zadeva higieno nasploh, bi bila še vedno potrebna nekdaj r*k obiskana predavanja o umivanju rok in higieni sploh, le da zdai n k bilo obiska, saj so to v veliki meri prevzele revije, radio,TV.« L. II Temeljita ocena položaja mladih * Radovljica — Predkongresne razprave med mladimi v Radovljici so se začele že oktobra in tečejo v dveh smereh. Beseda ni le o kongresnih dokumentih, temveč tudi o problematiki radovljiške mladine. Jedro vsakega razgovora je bilo doslej družbenoekonomski položaj mladine, kar pogojuje tudi vlogo mladinske organizacije in posameznika v delegatskem in samoupravnem odločanju. Osnutek programske usmeritve enajstega kongresa ZSMS se poglablja v temeljne probleme mladih, čeprav je večina mladincev opozorila na zahteven jezik in »teoretično raven«, ki bosta marsikoga ovirala pri študiju gradiv. Programske usmeritve niso samo akcijski dokument, pač pa tudi gradivo za izobraževanje in usposabljanje mladinskih aktivistov, ne le seznam nalog in problemov, temveč prepričljiv dokument. Z osnutkom novega statuta mladinske organizacije, ki je predmet razprav predvsem občinskih organov (v osnovnih organizacijah še niso razpravljali) mladi niso povsem zadovoljni. Ševedno so pripombe h kolektivnemu članstvu, k merilom za članstvo *in sprejem v organizacijo. Tu je pričakovati še več pripomb in predlogov. Akcija za uveljavljanje upravljanja v šolah, pobuda za vanje stanovanjske problema*., nezaposlenosti, posvetovanje o **! turi in telesni kulturi pomeni**t že omenjenega široko priprav« * kongres. Se posebej zato. ker u' ' niso vsevprek kritizirali, tetm*' no spregovorili o najpomemh« vprašanjih razvoja. Ce so mladi vplivom kongresnih dokuma.-začeli realno premišljevati o s«^* in družbenih problemih, če »h obljube in parole ne prepričaj* «rf potem so priprave na kongresi kar si je mladina že dolgo žeWa.-hodnje delo bo pokazalo, ah> aa> dinska organizacija kos zasu^ nim nalogam. Koncem meseca bodo v Rade sklenili obravnavo o osnutkih men tov na posvetu vodstev . . nih mladinskih organizach T« bodo oblikovali tudi Mladi so o tem prepričani, dokazujejo tudi sklepna razmi nja na minulih sejah pred* občinske konference. Ta povzi da se mladi ne mislijo odrvči in kritičnosti zaradi nezrelosti in pomanjkanja iik* Brane Gt Razširitev dejavnosti društvi izumiteljev Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. (DIATI) Kranj obstaja že vrsto let. Zaenkrat so vanj vključeni movdtorji in delavci, ki delajo na tej dejavnosti v delovnih organizacijah Planika, Tekstil-indus. Iskra in Sava Kranj. Za boljšo povezavo med društvom in posamezniki so v treh delovnih organizacijah že ustanovljene sekcije društva. Te povezujejo svoje člane znotraj posamezne DO in obravnavajo vsak svojo specifično problematiko. Sekcij* delegirajo svoje člane v izvršilni odbor društva. Na prvi seji novega izvršilnega odbora društva je bil sprejet tudi sklep, da se uvede mesečno dežurstvo z namenom, da damo možnost čitve inovatorjev v društvo ui kjer dejavnost sloni samo na meznikih^ Dežurstvo bo v letošnjem d vsak prvi delovni torek v m«u, razen avgusta, od. 17. do isu? pisarni Občinske zveze organi« za tehnično kulturo Kranj. OZCfl Stritarjeva ulica 5, Kranj, j stropje (poleg kina Center. Vat3 vse. ki bi radi sodelovali v druJro oziroma zvedeli kaj več o JruA« da se oglasijo. Prav tako val tudi vse, ki potrebujejo pomoč a naleteli v zvezi z inovačrjako oV nostjo na probleme, ki jih morejo rešiti, da se obrnejo na S Nr_r ,4 JUNIJA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN GLAS ganizirana gradnja odpade iibno^ju zazidalnega načrta Žiganja vas I ne bo organizira-»Jnnje prek stanovanjske zadruge - Lastniki bodo o usodi "nparcel odločali sami — Decembra lani je občine Tržič sprejela načrt Žiganja vas I, na osnovi predhodne urbanističnega reda naočje Sebenj. Skladno s Mi zagotavljanja prostora to stanovanjsko gradnjo ■Miki občini naj bi zemljišča ■nfalnega načrta prešla v ino last, tako da bi lahko h nji pristopili organizirano t luno vanjske zadruge, tanr pa je osnutek odloka o tekanja lastninske pravice v jrnd skupnosti Sebenje, zlate med lastniki zemljišč, letel na neugoden odmev. Jav-Mpnva, ki je bila v začetku m» je pokazala, da lastniki tifH niso navdušeni za pro- tnreel družbi, nekaj pri-pt je bilo tudi na sam zazi-nert. *ri svet skupščine občine H k zato za krajane, v prvi i katnike zemljišč, ponovno fri razpravo o zazidalnem nali, vendar pa je poudaril, da lil}* v pofttev, le manjši, nebo-Itdmiki v posameznih ele-■n načrta. Razpravo je skle-I«* aprila. Hkrati je občinska stanovanjska skupnost objavila tudi natečaj, s katerim je želela ugotoviti, koliko občanov bi bilo pripravljenih za organizirano stanovanjsko gradnjo. Rezultat je precej skromen; za gradnjo se je razen petih lastnikov parcel ogrelo le sedem ljudi, štirje Tržičani in trije Kranjčani. Zato je bilo tudi oblikovanje novega predloga, kako uresničiti zazidalni načrt Žiganja vas I, lažje. Pripombe krajanov so se namreč nanašale predvsem na predvideni način urejanja zemljiškoknjižnih odnosov. Izvršni svet torej skupščinskim zborom ne bo predlagal sprejema odloka o prenehanju lastninske pravice, kar pomeni, da organizirana stanovanjska gradnja odpade in da se skladno z zazidalnim načrtom dovoli posemeznim interesentom takrat, ko se bodo pojavili. Lastniki bodo potemtakem o usodi svojih parcel lahko sami odločali, medtem ko glede na pripombe ni pogojev za spremembo zazidalnega načrta, niti niso potrebni manjši odmiki. H. Jelovčan novno razsodišče (71) fikar razlik zaradi razlik iCe odprete Telefonski imenik in pogledate npr. poimenovanja itnih Šol po znamenitih ljudeh, ugotovite, da uporabljajo nekatere imenovalnik (manjšina), druge rodilnik (večina) ustreznega imena, : Osnovna šola Prežihov Voranc proti Osnovna šola Prežihovega nca. Pred mnogimi leti je bilo v Jeziku in slovstvu pokazano, da je na samo raba rodilnika; to je tudi zame kot laika absolutno smi-Zanima me, ali je istega mnenja tudi jezikovno razsodišče. In če .kdo je odgovoren, da šole (!) uporabljajo napačne naslove: učitelj inenakega jezika, ravnatelj na prizadeti šoli, zavod za šolstvo SRS?« Dotaknili ste se važnega problema, saj je teh poimenovanj pri nas Uveliko in jih bo pač še več, enotnosti pri tem pa ni. Kot sami pišete, /Ho Je pred leti predlagano poenotenje na tip z rodilnikom, vendar se smodajalci niso čutili obvezane, da bi sledili omenjenemu spoznanju. Moda je o taki ali drugačni obliki odločal enkrat predvsem učitelj tornAčine, drugič ravnatelj — Zavod za šolstvo Že komaj (lahko pa bi vi-atol ustrezno priporočilo, ko bi bolj skrbel tudi za tiko). Ob preimenovanju ljubljanske univerze je bila vprašana za svet Smuka fakulteta in tako ima v naslovu slovenščini ustrezen rodilnik Uimrza Edvarda Kardelja v Ljubljani). Podobno nemoteni jezikovni jšatrekuje tudi rodilnik v zvezah kot Dom Ivana Cankarja, kar se Mtem rado poenostavi v zvezo s predevnikom, torej Cankarjev dom. [ssoralniška oblika je napravljena po vzorcu hotel Turist, tj. hotel, n Turist: vsi vidimo, da se to ne da pretvoriti v Turistov hotel, torej nekaj drugega kot Osnovna šola Franceta Bevka ipd. Priporočamo torej enotnost v rabi tega prilastka: zmeraj naj ima ilniško obliko. Zakaj naj bi namreč bili različni tam, kjer smo enotni — v dobro našega jezika! Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in fkmo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo I Matov Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL, Iseniie, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Manj mesa na kavljih ___j Preskrba z mesom — od perutninskega do govejega — se je v kranjski občini močno poslabšala — Govejo živino v polnih hlevih zadržujejo najnižje odkupne cene, ki jih ima gorenjska regija, to pa seveda ni spodbudno ne za živinorejca ne za klavno industrijo — Tako kaže, da lahko le višje odkupne cene spet bolj napolnijo mesnice Kranj — Potem ko je bila oskrba z mesom v kranjski občini prve mesece letos še kar zadovoljiva, pa se je v maju meso na kavljih močno zredčilo. Na policah hladilnih omar pa so vse bolj redki tudi piščanci, s katerimi se včasih da nadomestiti druge vrste mesa. Trgovci so pri tem dokaj nemočni, saj proizvajalci perutnine ne pošiljajo naročenih količin. Ce drži ocena kranjskega komiteja za gospodarstvo, da proizvajalci pošiljajo le okoli 20 odstotkov od naročenega blaga, potem ni čudno, da je tega mesa v trgovinah komaj kaj več kot za vzorec. Nič bolje se ne godi potrošniku, kadar si zaželi svinjskega mesa. Težave klavne industrije zaradi nesorazmerja med visoko nakupno ceno in neustrezno prodajno ceno so že stara in dokaj znana stvar, zato je po svoje razumljivo, da si z večjim odkupom prašičev in torej z boljšo oskrbo potrošnika klavna industrija le povečuje izgubo. Vzdrževati minimalno oskrbo s svinjskim mesom v kranjski občini, ki nima nakupa organiziranega v naši republiki, pač pa na širšem jugoslovanskem tržišču, pač ni nobena rešitev. Verjetno pa bo nekaj drugače potem, ko bo stekla reja prašičev na farmi v Stični, za kar po investicijskem programu združujejo sredstva tudi vse gorenjske občine. Kranjska občina je iz proračunskih sredstev za letos namenila za rekonstrukcijo farme 4 milijone din, milijon din pa še skupščina samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane. S pristopom k samoupravnemu sporazumu o sofinanciranju rekonstrukcije stiske farme prašičev, sklep je sprejel kranjski izvršni svet na svoji zadnji seji ta teden, naj bi kranjska občina skozi 20 let prejemala iz stiske farme po 3000 stokilogramskih prašičev letno, Mesna industrija Gorenjske pa bi seveda povečala oskrbo s svinjskim mesom tudi v vseh gorenjski regiji. S tem vlaganjem v farmo si sicer kranjska občina seveda ne bi v celoti zagotovila potrebe po svinjskem mesu, saj letno na kavljih v občini obvisi osemkrat več prašičev in bo torej še naprej vezana na »uvoz« iz drugih republik po tržnih cenah. Sicer pa je situacija na mesnem trgu trenutno takšna, da ne zagotavljajo dobre oskrbe z mesom niti polni hlevi živine. Kranjska občina še. posebno izstopa med vsemi slovenskimi, saj so regresi in kompenzacije sicer zadržali primerno število živine. Vendar pa^ prodajna cena za proizvajalca trenutno ni nič kaj spodbudna, zato je več repov v hlevih kot pa na poti v klavnico. Ocenjuje se, da je v maju padla maloprodaja govedine v mesnicah za polovico. Ce pa vemo, da je na Gorenjskem trenutno v veljavi najnižja odkupna cena za živo težo govedi v Sloveniji, potem je pač lahko najti odgovor, zakaj je tako malo zakola. Živinorejci seveda ne izgubljajo pri tem čakanju na drugačno ceno, saj je drago zimsko krmo nadomestila deloma že sveža trava. Kakšno govedo sicer tudi zaide čez republiške meje, kjer veljajo dokaj višje odkupne cene, vendar pa se ocenjuje, da takšna prodaja vsaj na Gorenjskem nima velikega obsega. Zaci ' ge z mesom, tako svinjskim kot g • pm r h niso nobena kranjska ali gorenjska posebnost, saj mesa primanjkuje tudi drugod po Sloveniji. Med vzroki /..t slabšo oskrbo kljub zadostnemu staležu živine, predvsem goveje, so že znane težave klavništva, ki izkorišča le tretjino svojih prevelikih zmogljivosti. Tudi ni nobena neznanka, da gre veliko mesa tako perutnine kot govedine v izvoz. Skratka stanje na trgu je tik pred turistično st-zono kaj malo obetavno in kar kliče po ukrepih za razreševanje. Ce so to višje nakupne cene, potem bodo živinorejci odprli hleve, drago klav-ništvo pa bo gospodarilo z nekaj manjšo izgubo, potrošnik pa bo verjetno rezreševanje mesnih zagat na ta ali oni način občutil na žepu. L.M. Delegat za 12. kongres ZKJ Janez Zavrl Razprava o konkretnih vprašanjih »len v Loških Janez Zavrl iz Škofje Loke, strojni inženir, zaposlen tovarnah hladilnikov v temeljni organizacij. Zamrzovalne s k n nje kot vodja proizvodnje jc bil izvoljen za delegata m bo na 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije zastopal Skofjo Loko. Čeprav je do kongresa šc skoraj štiri tedne, so'priprave nanj mtez.vno stekle tudi v škofjeloški občini. »Osnovne organizacije obravnavajo konkretne razmere v ppsa* sameznih sredinah s posebnim poudarkom na vpliv novege deviznega zakona na poslovanje, problematiko planiranja in. delovanje ZK v zaostrenih gospodarskih razmerah Skratka povsod potekajo raz-orave 0 kongresnih dokumentih skoz. pregled konkretnih razmer v določenih okoljih,« jc povedal Janez Zavrl. »Hkrati smo se dogo-dokumentov skupaj s sindikatom. Razprav, ki vorili za obravnavo ---- so na terenu, se udeležujejo poleg sekretarjev m predsednikov osnovnih organizacij mladine. Mladinec vabimo na razprave zato, sindikata tudi predstavniki osnovnih organizacij ker ima mladina velike nal7eriudV"med "svojim kongresom. Razprave o dokumentih so bile te dni v Žireh Železnikih in v Škof j i Loki. Te razprave so pravzaprav nHd-ilievanie razprav, ki so bile pred slovenskim kongresom. Tedaj smo imeli 8 tematskih razprav, ki so opozorile na določene probleme na terenu Zato sedaj pripravljamo problemske konference. Tako smo nt Trati že imeli problemsko konferenco o prostorskem planiranju, v naslednjih tednih pa bodo še konference o kmetijskih problemih, uresničevanju referendumskega programa, obveščanju m delegatskem ^"začela se je tudi akcija, ki smo ji dali naziv 25 OO ZKS. dani konfeTence, komiteja, delegati za 9 kongres ZKS ter sekretarji osnovnih oreanizacij bodo obiskal. 25 osnovnih organizacij Zveze komunistov To so organizacije, ki zelo dobro delajo, obiskali bomo tudi nekaj takih, kjer menimo, da SO problem, m tiste, k, jih je pred nekaj leti obiskala delovna skupina C K ZKS. Pred kongresom bomo pnpravih tudi svečan sprejem članov v ZK Prav te dni se jo namreč iztekel seminar za kandidate.« novih aznik sosednje občine mladosti je tudi praznik tolminske občine - Novoizvoljeni predsednik je 'Marjan Rozman Jnmska občina meji s tremi gorenjskimi i: jeseniško, radovljiško in škofjeloško, domenjenimi občinami potekajo po str-limokih grebenih gora, zato je možen dola Tolminsko le po dolinah reke Soče in m preko prehodov in prelazov. Za ob-praznik so si Tolminci izbrali 25. maj, aaja 1942. leta odšla v partizane prva lupina fantov in mož. % tentorialnem obsegu je z 939 kv. km občina največja v Sloveniji. Če gremo i, že smo vrh sedla v tolminski občini, »ako če se peljemo z vlakom skozi železni- ški predor z Jesenic v Podbrdo, v Baško grapo. Značilno za tolminsko občino je, da je bila pred in po drugi svetovni vojni izrazito kmetijska, saj se je s to dejavnostjo ukvarjalo (preživljalo) 85% prebivalstva, zdaj pa le še 18%. Za časa fašistične vladavine v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno so Italijani sicer zgradili precej gorskih cest, toda le v vojaške namene, številne vojašnice in bunkerje, vendar niti ene edine tovarne. Na poljubinskem polju, na primer, le dva kilometra od mesta, so Italijani postavili veliko barak za več tisoč vojakov. Zdaj so tam sodobno opremljena podjetja Avto- ROZMAN, pa rodu z Bleda, predsednik t sezona« .jr* »Delovodja sem pri Gradisu 20 let, po poklicu pa sem zidar. Gradiš ima trenutno gradbišča na jeseniški železniški postaji, v Bohinju obnavlja hotel Jezero, dela še v Železarni in na Koroški Beli. Gradbeniki opažamo, da se zaradi stabilizacije in varčevanja vse manj gradi, večinoma ostaja le stanovanjska gradnja. Največji gradbeni zamah je bil v letih 1975 in 1976, sicer pa je že dve do tri leta opaziti stagnacijo. Pri Gradisu imamo precej delavcev iz drugih republik, ki so pri nas zaposleni že precej let. Imamo urejene stanovanjske razmere, saj so na Gorenjskem trije samski domovi, številnim delavcem pa je podjetje omogočilo najem ali nakup lastnih stanovanj. Težave imamo le zato, ker nam primanjkuje tesarjev in že-lezokrivcev. Mislim, da je gradbeništvo pri nas premalo spoštovano, še posebej, ker so težke delovne razmere. Posebej pri starejših delavcih se pojavljajo poklicne bolezni.« »Pri delovni organizaciji sem že zelo dolgo. Ko sem prišel na Jesenice, je bilo najprej težko, potem pa sem dobil leta 1968 stanovanje. Nikoli mi sicer ni bilo žal, da sem v gradbeništvu, vendar zadnje čase vse bolj opažam, da so gradbeni poklici premalo upoštevani. Delavci delajo na gradbiščih poleti često veliko nadur, zaslužijo pa toliko kot tisti, ki delajo v tovarni do dveh. Sam sem visokokvalificirani tesar in zaslužim okoli 10.300 dinarjev.« Na belškem gradbišču je delovodja Tine Plemelj z Bleda, ki je pri Jeseniškem Gradisu zaposlen že 24 let: Đuro Dragosavac je doma iz Bihača, pri Gradisu pa je 24 let: Slavko Milkovič je doma iz Bosanske Gradiške in je prišel h Gradisu pred dvajsetimi leti: »Stanovanjske razmere imamo urejene, sam živim v samskem domu. Zaslužim okoli 8.000 dinarjev na mesec in od tega pošiljam vsak mesec denar tudi domov, družini. Doma imamo nekaj zemlje in vsak dinar pride prav. Zelo rad se vračam v rojstni kraj, tako da me pri Gradisu morajo pogrešati vsaka dva meseca za nekaj dni. Prav gotovo bom pri Gradisu še naprej ostal, čeprav delo ni lahko. A vztrajati je treba.« D.Sedej Ostrejša merila za investicije Čeprav so po občinah že opravili selekcijo investicijskih programov, je zahtevkov za kredite še vedno štirikrat toli. ko, kot bo predvidoma na voljo denarja v banki — Vse naložbe bodo obravnavali pod enakimi merili kot republiška komisija za presojo investicij Kranj — Na torkovi seji skupščine medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko so sklenili, da bi vse investicijske programe ki jih bodo ocenjevali in preverjali na Gorenjskem, razdelili v pet skupin in sicer v naložbe za izvozno usmerjeno proizvodnjo, za večjo proizvodnjo hrane, za zagotovitev premoga in blagovne rezerve, za energijo in surovine in v naložbe za tehnološko preusmeritev proizvodnje. V posameznih skupinah pa naj bi potem naložbe ocenjevali po merilih, ki jih pri ocenjevanju investicijskih programov uprai republiška komisija za presojo investicijskih programov. Tako upoštevali predvideni devizni učinek, predvideni dohodek na vloženi dinar, delež lastnih sredstev in nekatera druga merila, če bi bilo *eč programov ocenjenih enako, bi imel prednost tisti, ki je že do sedat dosegal boljše izvozne rezultate. Za ostrejša merila pri ocenjevanju investicijskh programov « se odločili, ker je letos na Gorenjskem predvidenih precej več naložb in precej več je zahtev po posojilih, kot jc na razpolago denarja v banki. Prvi pregled predvidenih letošnjih investicij in finančnih sredstev je namreč pokazal, da namere nekajkrat presegajo finančne možnosti. Zato so po občinah že naredili prvo selekcijo in izločili programe, ki niso bili vključeni v občinske družbene načrte. Vendar h za tiste, ki so ostali na spiskih, še vedno potrebovali skoraj 3,5 milijarde dinarjev bančnih posojil, kar je štirikrat toliko, kot bo denarja. Zato bodo v banki še enkrat pregledali vse programe in izloča vse tiste, ki niso v skladu z usmeritvami republiškega plana ali pa » preslabo pripravljeni. Prednost imajo seveda investicije v republiškes merilu. Takšnih programov je na Gorenjskem osemnajst. Med nmm sta vso potrebno podporo že dobili bkrina tovarna električnega orodja ter obnova farme Blata pri Bledu. Na seznamu pa je še 8 izvorna usmerjenih investicijskih programov, 5 programov s področja turizma, po eden iz kmetijstva in proizvodnje surovin ter dva za preusmeritev v tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo. V Temeljni banki Gorenjske pa imajo na seznamu 65 investicijskih programov, ki so vredni 22 milijard dinarjev Med temi jc 20 izvozno usmerjenih, 17 jih je s kmetijskega področja, 3 za sovb-ganja v drugih republikah in še 16 drugih, ki so v skladu s poslovao politiko banke. Nekaj programov je ovrednotenih za več kot 50 mik-jonov dinarjev, zato jih bo morala obravnavati republiška kosma za presojo investicij, tiste od 15 do 50 milijonov pa bo obravnaval gorenjska komisija LB Železničarji vozijo z izgub Železniško gospodarstvo Ljubljana mora obnoviti več stralnih prog, a nimajo denarja niti za nujne remonte — proge, manj tovora in zato tudi manj deviz Železniško gospodarstvo Ljubljana uspešno uresničuje stabilizacijski akcijski program, saj so povečali obseg dela, obenem pa zmanjšali stroške. Tako znaša v prvih treh mesecih realizacija 180 milijonov dinarjev in predvidevajo, da bo do konca leta znašala 500 milijonov dinarjev. Če primerjajo rezultate s prvimi tremi meseci lanskega leta, lahko ugotovijo, da se je tovorni promet povečal za 7 odstotkov in je bil za 5 odstotkov nad planom, potniški promet pa se je povečal za 4 odstotke. Zadovoljivi so rezultati z »nočnim skokom«, saj se je tovrstni prevoz povečal za 36 odstotkov. V prvih treh mesecih je bil prevoz premoga za 19 odstotkov večji kot lani v enakem obdobju, s spalniki pa je potovalo za 10 odstotkov več potnikov. Vendar ima Železniško gospodarstvo Ljubljana še vedno primanjkljaj, ki znaša kar 964 milijonov dinarjev. Ta se bo verjetno do konca leta še povečat. Železničarji zaradi izgube, ki znaša 766 milijonov dinarjev, ne morejo nakazati sredstev niti v minimalne sklade. Izguba je nastala zaradi cen železniškega prevoza, ki so se prepozno in tudi premalo povečale. Letos so se povečale le za 13 odstotkov, splošna rast cen pa je bila precej višja. Izguba bo torej tudi letos kar cejšnja, zato železničarji ne tno* nameniti denarja v nove naložbe*, i prav bi bile nujno potrebne. Se I so za razvojne načrte planirah «L 64 odstotkov sredstev, vendar pa bilo v prvih treh mesecih na i lago te 7 odstotkov denarja. bodo lahko dokončah Ve naloJkeJ so jih začeli ah planirali v prej srednjeročnem načrtu. Tako letos železničarji tudi, ugotavljajo, da nimajo denarja za nujne remonte prog. Kratit©* mačih bank ni. prav tako ne več računati na kreditni -Evropske investicijske banke, aaj ta zahteva sodelovanje naš* Zato se bodo najbrž slovenski nič ar ji morali odpovedati okoli 35 kilometrov prog. ta . pomeni, da bodo morah zaradi **r nosti omejiti hitrost na proga* t** pa ima za posledico manišo par«* no zmogljivost prog ali drugač« p«* vedano: po progah bodo vosti «aa| tovora. Ker pa predvidevajo mej del nujnih vzdrževalnih del na mag* stralnih in mednarodnih progah, j# izguba denarja še hujša, saj bodV prisiljeni prepeljati manj tistta/ tovora, ki prinaša devize. Kmetijski nasveti NE ODLAŠAJMO S KOŠNJO Na nižinskih travnikih ne kaže odlašati s košnjo. V firmi je na! dan manj hranilnih snovi. Razen tega je prairrčasna prva ko&ua a* membna tudi zato, da se izognemo suši, ki rada nastopi v začrtkmptic tja, da preprečimo zapleveljevanje travnikov z dozorelim vmmm slabih trav in da nadomestimo močna krmila, ker v mladem ten»tk silaži zadržimo več hranilnih snovi. Prvi ukrep za izboljšanje kcačw prireje mleka in prireje mesa je torej pravočasna košnja. ZATIRANJE SIROKOLISTNIH KORENINSKIH PLEVELOV V KORUZI Slak, osat in druge širokolistne plevele zatiramo v koruzi $ heršt cidi, ki delujejo na podlagi rastnih snovi. Na te pa je koruza peat» prav občutljiva in jo lahko močno pošktntujejo. Poškodbe nastanejo, fi koruze ne škropimo pravočasno glede na njen razvoj ali č> šAnajamas preveliko količino pripravka na enoto površine. Pravi čas za šknmhe nje je, ko ima koruza 3 do 5 listov, oziroma ko je visoka 15 do JO,-^ y času škropljenja morajo biti doirdj raziiti tudi pleveli, da twt*« škropivo. Herbicidi, ki jih uptirabljamo. so: deherban A, mnatoana. korovicid, dikocid 50, itd. Za ha potrebujemo 21pripravka. Pri škropljenju upoštevajmo nai tulila, ki so priložena vmkemti ker bicidu. K metijski inštitut Slovenije pedmina: izpovedna moč in originalnost 4. JUNIJA 1982 KULTURA 5. STRAN GLAS Tmc — »Glasba, ki jo izvaja-**,aoti pečat svojskosti. Stilno »k te da opredeliti. Glasba, ki **»jt, je avtorsko obeležena, je rtvar, ki nastaja sedaj in sij. Vaak glasbenik daje svoj tet pod skupno idejo tistega, * telimo povedati,« je ena ■d misli Vena Dolenca o glas-t.ki jo izvaja skupina Sedmina, litina te vse bolj uveljavlja, tatino snemajo novo veliko Mfo, ob kateri bo izšla verjet-> tadi kaseta, čaka jih nekaj teertov, mednarodni nastopi, "tijiva ponudba celo iz Škot-t... »JtaSo drugo veliko ploščo smo Jat anemati 27. marca pri Heli-lks. Instrumentalna glasba je že PSHa in po pogodbi bo plošča na 186! jeseni,« razlaga »duša« H»we Veno Dolenc. Teksti in »njegovo delo, aranžmaji pa •jaato delo celega ansambla, plošča se razlikuje od prve po * « je glasba enakovredna tek-** inatrumentalni deli skladb so Zadnje predstave ka — V Amaterki gledališču Loški oder te »poteka petindvajseto, jubi-H večanje gledaliških sku-> Slovenije. Danes in jutri *) oa sporedu zadnje pred- mri ob 16. uri bo kot gost (tkulturnih organizacij Slo-*t nastopila gledališka skupi* Fuerstenfelda pri Grad-Jz Waggerlovo »Martho«. MRiva bo v nemškem jeziku. mtt ob 19.30 pa bo nastopil ■j* treh herojev iz Pirnič z pt AthoJa Fugarda »Pobijen in zbogom«. ffjboto, 5. junija, ob 11. uri v i^)oredu gledališki recital Jfc Svetlane Makarovič Ivfu-vanja« v izvedbi I^inhar-■caodra KUD Radovljica in »žiji Alenke Bole-Vrabec. m ob 19.30 pa se bo pred-fcja fe Amatersko gledališče ve Klavora iz Maribo-t uprizoritvijo Hiengove Jtatlvane«. »Idne ob 10. uri se bo v i Loškega odra sestala Združenja gledaliških tj« Slovenije. ulturni koledar i /E8ENICE - V razstavnih . _twtonh Delavskega doma je ••■•ogled razstava slik člana li-(Nega kluba Dolik Branka tatina, ki predstavlja serijo ttnh rož, oblikovanih v akva-•k. Razstava bo odprta do jJajoija, ob ponedeljkih, sredah .■»petkih od 9. do 12. ure, ob tJmmh, četrtkih in sobotah od 3pwl9.ure. 1 1ADOVL.JICA - V Sivčevi jp je odprta razstava del aka-naakega kiparja in medaljerja fcaeta Dremlja ob 50-letnici ^tjvega udejstvovanja v me-thrrttvu. IRAN.J - V Prešernovi hiši tok drevi ob 18. uri odprli »Stavo likovnih del Karla rja, slikarja iz Spodnje muce pri Kranju. V Mestni ^H^bodo ob 19. uri odprli dve 'stavi. Prva bo predstavila m, nastala v IV. slikarski siotiji »Titovi kraji naši ■»•ji« v Bistrici pri Sotli. Np pa dela avstrijskega aka-Makega slikarja Johanna ManaTaupeja. Prešernovo gledališče bo v J«wkljek, 7. junija, ob 18. uri s brtJjičevo komedijo »Nekoč in to*** nastopilo v Domu upo-kjttcev v Kranju. V torek, trniija, ob 12. uri bo / isto Hrtavo gostovalo v osnovni lili v Preddvoru. V sredo, 9. ju-jtf, ob 10. uri bo z lutkovno Ja» »Pidl fadU gostovalo v osnimi soli Podlubnik v Skofji fsi, v četrtek, 10. junija, ob Vari pa v osnovni šoli Kokri- < Iikrini avli na Laborah * lahko do 21. junija ogledate •stavo del akademskega slišna Sava Sovreta iz Ljublja- ftKOPJA LOKA - V sejni fcwni skupščine občine je »iorta razstava keramičnih «šW oblikovalke Aljoše Merjeve iz Škofje Loke. Uiatava bo odprta do 1H. prostorih žirovskih •tajskih zbirk v stari šoli si mt ogledate dela akademske-llkiparja Toneta Logondra iz "fjeLoke. aw. samostojni, glasba ni le podlaga tekstu kot na prvi plošči, ampak je dodelana. Skupina snema v zasedbi, ki skupaj nastopa kako leto in pol: poje Melita Dolenc, Božo Ogorevc igra violino in violo, Edi Stefančič klasično in dvoglasno kitaro, tamburo, orglice, Lado Jakša saxofon. klarinet, tamburin in triangel in Veno Dolenc vokal in šest in dvanajst strunska kitara Snemajo v novem studiu pri Daretu Novaku, prva naklada plošče je 7000 izvodov, verjetno pa bo pri Helidonu izšla še kaseta. Prva plošča, skupaj s ponatisom, je bila razprodana v 5000 izvodih in je bila izredno dobro sprejeta. Je nekaj novega, svežega v slovenski glasbi. Na drugi plošči se Čutijo elementi narodne glasbe (ki jih zavestno vključujejo), jazza, ročka, improvizirane glasbe, morda tudi klasike, kakor pravi Veno Dolenc: »Vse kot le začimba, saj nismo obremenjeni z etiketami. To je naša glasba.« Skupina ima za seboj številne koncerte po vseh večjih krajih> v Cankarjevem-domu, v Filharmoniji, konec aprila so uspešno nastopili na Dunaju na prireditvi Praznik Dunaja. V začetku junija odpotujejo spet na Dunaj na mednarodni folk festival, kjer bodo imeli tri samostojne koncerte. So edini povabljenci iz Jugoslavije. Ponudbe imajo tudi iz Edinburgha na Škotskem in iz Dan- ske. Jeseni bodo pripravili slovensko promocijsko turnejo, gostovali pa bodo tudi pri naših rojakih na Koroškem in verjetno v Beneški Sloveniji. V svojo turnejo bodo vključili tudi nekatera večja hrvaška mesta (Zagreb). Glasba pa ni edino ustvarjalno področje Vena Dolenca. Ustvarjalni nemir ga žene v slikanje in pisanje. 2e ovitek prve plošče je bil njegov, tako bo tudi z drugo ploščo. Do sedaj je imel že pet samostojnih razstav, predvsem v Tržiču in Brestanici. V jeseni pripravlja samostojno razstavo na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani. Tudi v slikarstvu je samosvoj. V prvem planu je človek, v zadnjem času deformirana človeška figura, podana s pridihom nadrealizma. Ob izidu plošče bo pod okriljem Mladinske knjige izšel Almanah, ki bo predstavil devet slovenskih mladih pesnikov, med njimi tudi Vena Dolenca. Izšle bodo pesmi z obeh plošč (besedila bodo tiskana tudi na ovitku plošče) in bodo predstavljene kot samostojna poezija. To je nedvomno priznanje, saj to pomeni, da so teksti na plošči tako kvalitetni, da lahko nastopajo kot samostojna poezija z lastno izpovedno močjo. Uspeh ni stvar navdiha, poleg nadarjenosti je potrebno delo. Sedmina orie novo brazdo v slovenski glasbi. Kljub uspehom pa so Še vedno preprosti in neposredni. "\ M.Fornazarič Sedmina, kakor se bo predstavila jeseni na novi veliki plošči Pesniki v Prešernovem mestu Kranj - Običajno se pesniška srečanja *trnijo v literarnem večeru in delovni izmenjavi izkušenj, teoretičnem boju o smislu poetičnega izražanja, specifičnih vprašanjih te umetniške zvrsti in vprašanju, kakšne možnosti nudi poetom prozaični svet. Tudi v okviru nedavnega festivala bratstva in enotnosti, ki se je minuli teden odvijal v Kranju, je bilo pesniško srečanje tako zastavljeno. Sprva nekoliko mrtvo se je v literarnem večeru, prikazu pesniških hotenj mladih z vseh koncev Jugoslavije in kasneje v neformalnem okolju razživelo in prineslo marsikatero zanimivo razkritje. Ne moremo ravno trditi, da je srečanje naplavilo na dan kako novo ime, ki bi se že zdaj lahko merilo z uveljavljenim pesniškim vrhom. Prav gotovo pa je peščica mladih pesnikov tista skupina, ki se od časa do časa pojavi na straneh mladinske ali kulturniške publicistike in s svojim umetniškim zorenjem obeta marsikaj novega. Mladi so govorili zlasti o temah, ki jih navdihujejo k Svetoduški pevci v Ljutomeru Skofja Loka - 20 junija lani, na predvečer Pevskega tabora, največje slovenske pevske prireditve v Šentvidu pri Stični, so člani pevskega zbora KUD Ivana Cankarja Sv. Duh sprejeli v goste mešani pevski zbor KUD Ivana Kavčiča iz Ljutomera. Na zanimivi pevski prireditvi, ki je bila zelo dobro obiskana, se jim je pridružil še pevski zbor KUD Janka Krmelja iz Reteč. Tedaj so se gostje iz Ljutomera z gostitelji dogovorili za »zamenjavo« vlog ob primerni priložnosti. To se je zgodilo v petek, 21. maja, letos, ko je pevski zbor Ivana Cankarja ob denarni pomoči zveze kulturnih organizacij Skofja Loka odpotoval v Ljutomer, kjer je ob domačem mešanem zboru oblikoval polovico koncertnega programa na prireditvi, s katero so v Ljutomeru začeli praznovanje 26. občinskega praznika. Občinstvo je pevce, posebej gostujoče, nagradilo z obilnim aplavzom. J. Eržen rimani.ali nerimani literarni besedi, k izpovedi, k pesniškemu sporočilu. Na široko se je razpredalo tudi o tem, kje in kako se lahko mlad pesnik uveljavi, kakšne so možnosti za založbo pesniških zbirk, kako iz anonimnosti. VeČina je, kot smo dejali, zapriseženih pesnikov, ki se ne bojijo dati na dan svojih pesniških umotvorov, nekaj pa je bilo med pesniki tudi takih, ki se po teh kanalih šele prebijajo. Njihova pesem najde mesto komajda na kaki javni prireditvi, proslavi, v ozkih literarnih krogih mladih, veliki prodor v javnost pa je zanje še želja. Največji poudarek je srečanju dala izmenjava izkušenj o podrobnostih ali različnostih pesniškega snovanja. O tem je bilo mnogo povedanega, zlasti 0 povsem praktičnih plateh pesništva, o izgrajevanju pesnikovega izraza in o možnosti, kako ta izraz iztrgati anonimnosti. Gostitelji, peščica kranjskih lite-ratov mlajše generacije, so gostom razkazali tudi kranjske kulturne hrame. Največ zanimanja so obiskovalci pokazali za knjižnico in pohvalili njeno sodobno urejenost. Za simboličen zaključek gostovanj v Prešernovem mestu pa so goste popeljali tudi v Vrbo. D.Zlebir -1 Srečanje s pesnikom Kranj - Ob zaključku letošnjega branja za Prešernovo bralno značko v osnovnih Šolah občin Kranj, Skofja Loka in Tržič so se v torek, 1. junija, v osnovni šoli France Prešeren v Kranju srečali bralci in mentorji. Za uvod je najprej spregovoril Ivo Zrimšek, pedagoški svetovalec, nato pa je folklorna skupina osnovne šole Planina odplesala nekaj ljudskih plesov. Osrednji dogodek srečanja je bil pogovor i pesnikom Janezom Menartom. Ob sklepu pa so mentorjem bralne značke podelili priznanja za lansko vodenje mladih k dobri knjigi, v-0 Rože Branka Čušina — Likovno društvo Dolik je v Delavskem domu priredilo razstavo akvarelov slikarja Branka Čušina s Koroške Bele. Po kratkem kulturnem sporedu so predstavniki jeseniškega turistične ga društva izročili slikarju priznanje za njegov pomembni prispevek k akciji »Lepe rože in urejeno okolje«. Razstavo Cušinovih akvarelov — rož si lahko ogledate do 9. junija. - Branko Blenkuš Kulturno obarvana kronika bratskega srečanja Dolga leta je festival bratstva pomenil zgolj športno in kulturno srečanje — Ker so ga z leti obogatili z mnogimi novimi prvinami, njegov kulturni prizvok izgublja pomen KRANJ - Festival bratstva in enotnosti mladine je vsakič pomembno mesto namenjal tudi kulturnemu snovanju. Vendar ne gre le za kulturo, ki jo ponuja občinstvu v obliki klasičnih proslav z revolucionarno pesmijo in recitacijo, uglašeno na vrednoto bratstva in enotnosti, temveč za globljo podobo kulturnega utripa, zlasti mlade generacije. Mladina je iznajdljiva, kritična in vse bolj zahtevna tudi na področju kulture in umetnosti, zato si je od nje obetati svež izraz tovrstnih snovanj. Na letošnjem srečanju so kajpak prevladovale običajne proslave, zajemajoč več umetniških prvin, kar seveda terja že sam smisel osrednje prireditve bratstva in enotnosti. Ponudba z vseh koncev in krajev Jugoslavije pa je obilno poskrbela za drugačno podobo kulture mladih. Le-ta se je sicer večinoma odražala prek družbenih oblik, toda prav ta najbolj množičen način zagotavlja tudi najbolj hvaležno publiko. Večina prireditev je imela folklorni navdih. Postavljene v staro mesto, na ulice, pred gostinske lokale, so dobile v očeh gledalcev povsem novo barvo. V nekaj dneh je prireditelju uspelo seznaniti Kranjčane s kulturno zapuščino narodov in narodnosti Jugoslavije, bodisi z barvito poskočnostjo folklornih plesov bodisi z značilnim melosom ljudskih zvokov, izvabljenih iz doslej neznanih ljudskih instrumentov. Živopisanost narodnih noš, poudarjena s prikazom nekaterih ljudskih običajev, je vsemu dala še značilnejši ton. Folklorna predstavitev je doživela najbolj množičen odziv, ker terja manj razmišljanja in več vizualne odzivnosti. Mladi pa so v svojem umetniškem prebujanju zahtevnejši in hočejo več kot le poustvarjanje zgodovine. Le-ti so v festivalski kulturni beri prav tako našli nekaj zase. Na kožo šolarjev je bila pisana predstava mladih iz Centra za kulturo in umetnost Zagreba, ki so z mnogo kritične ironije odigrali ročk tragedijo iz šolskega življenja. Se en dokaz, da mladi niso zgolj pasivni porabniki kulture, temveč živ dejavnik, je tudi srečanje pesnikov. Ob vsem so našli možnost za umetniški izraz tudi mladi Kranjčani, ki ne premorejo le komercialnih ročk skupin, temveč tudi skupine za izrazni ples, dramatike, pesnike, glasbenike, komorne skupine... Likovnikom, ki običajno vsako leto pristavijo svoj lonček bratskemu srečanju, tokrat niso odmerili kotička. Organizator pravi, da zaradi tehničnih razlogov. To verjetno tudi drži. Razmisleka pa je vredna tudi misel, da je tovrstno srečanje, čeprav široko, še vedno neprimerno za detajlno zajetje vseh oblik dejavnosti mladih. Če se pri tem izognemo denarju, pa se prav gotovo ne moremo dejstvu, da je vsak dan omejen s 24 urami. D. Zlebir Vesna je navdušila - Petkov koncert mlade, osemnajstletne violinistke Vesne Stankovič in znanega slovenskega pianista Marjana Lipovška v koncertni dvorani glasbene šole v Kranju je bil za ljubitelje klasične glasbe enkratno doživetje. Naidušila sta s sonatami Mozarta, Ysaeya in Brahmsa ter s Sarasatejevimi Ciganskimi arijami. Vesnin nastop je lep dokaz, kaj se da doseči z vztrajno vajo v krajevne skupnosti. Na krapi konferenci SZDL je bil sprejet pSaj o treh manjših krajevnih kfaostih. V široki javni razpravi, eje udeležilo okoli l.SOO kraja-Is.jebil osvojen z raznimi manjši-Paiaombami in dopolnitvami. >*ko ae bodo zdaj krajani Plavža •aljo, 13. junija, na referendumu |*JlWi o preoblikovanju krajevne fcfaoati oziroma o razdelitvi na tri »ajevna skupnost Staneta Boka-*» zajela 3.148 prebivalcev, 38 Navanjakih hiš v družbeni lastni-a 102 hiš v privatni. Prostorsko a/tla naslednje soseske in ulice: |**ji Plavž 1-24, Zgornji Plavž !$, Log Ivana Krivca 1—18, P*W 1-10/a, Staneta Bokala % Cesta na Golico 1— 15, Cesto Eala Tita 80, 82, 84, 86, 88, 115, Cesto Cirila Tavčarja 11 in Cesto revolucije 10—20. fojevna skupnost Cirila Tavčar-n vključevala 4.321 prebivalcev pa*k36hiš v družbeni lastnini in ai v privatni. Zajemala bo (ttnje ulice: Cesto Cirila Tavčarji, Cesto revolucije 1 — 9, Cesto janlaTita 69, 71, 73, 75, 79, 81, 83, 17, 99 in Kurilniško ulico 8, 15, i'' Injtvna skupnost Mirka Roglja-%k. bo vključevala 1.435 prebila m imela 33 hiš v družbeni ioni ter 90 hiš v privatni. Za-ajb bo naslednje ulice: Cesto SSla Tita 29-68, 70, 72, 74, 76, h"h, Cesto pod Mirco 1 — 8, Ulico [J/a Roglja 1-5/a, Kosovo ulico iS. Murovo 1 —30/a in naselje frl-10. lajevna skupnost Plavž je iz-Ym velika in številčna, saj danes n^feskoraj 9.000 prebivalcev, kar pfeavlja tretjino prebivalstva je-pfe občine. Valika večina se jih (al naselila po letu 1950, posebej Yiuv zadnjih letih. Zato ni čudno, •(ljudje med seboj malo poznajo fcaotraj večjih stanovanjskih hiš Basi*. Takšne razmere se odraža-Udi v sedanji samoupravni in ^enopolitični dejavnosti. Vanjo obučenih zelo malo krajanov in množične podpore ne zmorejo taliti cele vrste skupnih proble-p, potreb in interesov. Tako je pirazpravi o preoblikovanju ne-fcsnt slišati, da dve, tri stolpnice Plavžu po Številu prebivalcev in neha pri nekaj članih hišnega sveta in redkih aktivistih v krajevni skupnosti. Cilj preoblikovanje krajevne skupnosti Plavž je zato korak naprej v razvijanju humanih in medčloveških odnosov med ljudmi, kar je mogoče le z resnično vključitvijo najširšega kroga krajanov v samoupravno in družbenopolitično delo. M.Volčjak Krvodajalske akcije v juniju Rdeči križ Slovenije vabi vse občane in delovne ljudi, da se v kar največjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijavijo se lahko na občinskih odborih Rdečega križa, v delovnih organizacijah ali pa pri aktivistih RK v krajevnih skupnostih. V juniju bodo krvodajalske akcije za tele gorenjske občine: Kamnik — 10., 11., 14. in 15. junija ter Kranj — 28. junija. Gorenjski odred pred novimi nalogami Proslavo 40-letnice ustanovitve odreda bodo borci Gorenjskega odreda praznovali skupaj z zborom aktivistov in borcev Gorenjske 6. junija na Mežakli — Vrsta novih obeležij bojev Gorenjskega odreda — Kronika odreda naj bi izšla leta 1984 Kranj — Na zadnji seji odbora Gorenjskega odreda, ki je bila v torek, 25. maja v Kranju, so se člani odbora dogovorili, da v počastitev 40-letnice ustanovitve Gorenjskega odreda, ki je bila v začetku junija 1942, ne bodo prirejali posebne proslave, pač pa se bodo pridružili zboru aktivistov in borcev Gorenjske, ki bo 6. junija na Mežaklji. 26. junija, ob obletnici požiga železniškega in cestnega mostu v Žirovnici, pa bodo proslavili skupno s krajani krajevne skupnosti Žirovnica. Udeležili se bodo tudi proslave in športnih prireditev krajevne skupnosti Sinkov turn, ki bodo potekale od 11. do 13. junija letos v spomin na preboj 2. in 4. bataljona Gorenjskega odreda na območju Rašice. Z zbiranjem materiala za izdajo kronike odreda so že začeli in predvidevajo, da bo vse gradivo zbrano do konca leta 1983, v letu 1984 pa naj bi kronika izšla. Gorenjski odred ima v prihodnje namen obeležiti nekaj uspehov iz borb odreda, kot na primer v Selški in Poljanski dolini, napad na domobransko postajo in uničenje tovarne verig v Lescah, uničenje policijske postojanke na Pokljuki in podobno. Po Gorenjskem odredu bodo poimenovali dom na Krvavcu in karavlo na Dovjem, v kasarni Bohinjska Bela pa bodo organizirali stalno razstavo odreda. Na seji so tudi sklenili, da podele prehodni pokal Gorenjskega odreda organizatorjem gozdnega teka po Rašici — moštvo, ki ga bo osvojilo trikrat zapored, ga bo obdržalo. Letos, ko Gorenjski odred praznuje 40-letnico ustanovitve, bodo borcem Gorenjskega odreda v organizacijah zveze borcev podeljene posebne spominske plakete, na katerih bodo upodobili eno največjih akcij Gorenjskega odreda, požig mostov v Mostah pri Žirovnici. D. Dolenc V soboto v Crngrob V soboto, 5. junija, bo ob 10. uri v gozdu nad cerkvijo v Crngrobu slovesnost, s katero bodo odkrili spominsko obeležje trem padlim borcem: partizanki Slavki Zorman iz Ljubljane, kurirju karavle »Micka« Francu Kalanu iz Pevna in kurirju karavle varnostno obveščevalne službe Ivanu Lužanu s Sutne. Krajevni odbor ZZB NOV Žabnica je tem padlim partizanom postavil obeležje na kraju smrti partizanke Slavke Zorman, to je okrog 150 metrov globoko v gozdu nad crngrob- ško cerkvijo oziroma ob poti na Rovt in Planico. Slavnostni govornik bo član predsedstva občinskega odbora ZB NOV Kranj, prvoborce Tine Zaletel, spominsko obeležje bo pa odkril komandir kurirske karavle VOS Anton Ješe iz Šentvida. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci z osnovnih šol Podlubnik in Žabnica. Slovesnost bo ob vsakem vremenu, Organizatorji vabijo, da se je udeleži čim več Gorenjcev, posebno borcev in mladine. Podreča - Dotrajani asfalt na cesti med Mavčičami in Podrečo se je že pred časom spremenil v pravcati makadam. Zelo povečan promet tovornjakov zaradi gradnje elektrarne v Mavčičah je stanje ceste še poslabšal, tako da v suhem vremenu stanovalci ob cesti požirajo prah, V dežju pa je še slabše./ Nestrpnost prebivalcev ob tem kake dva kilometra dolgem odseku do občinske meje je toliko bolj razumljiva, ker je bila regionalna cesta od Praš do Brega in do Mavčič lani in predlani obnovljena, prav zadnji del ceste pa je v najslabšem stanju. Asfaltiranje skozi Podrečo je sicer v planu samoupravne interesne skupnosti Kranj, vendar pa bo treba zaradi omejenih sredstev program obnove cest v občini znova »prečesati« in sprejeti na skupščini skupnosti verjetno še ta mesec. Stanje ceste skozi Mavčiče pa je kljub nasipanju in sicer pogosti protiprašni prevleki vendarle tako slabo, da iz letošnjega programa ne bi smela izpasti. Foto: L. M. J Imeli so zares lep dan - Šolarji osnovnih iot, gimnazij in srednjih šol na Gorenjskem, ki upravljajo šolske hranilnice, so se skupaj s pred stavniki Ljubljanske banke in svojimi mentorji srečali na Okroglem. Ze na poti od Nakla, kjer so se zbrali, pa do spomenika na Okroglem so imeli vrsto tekmovanj, resnih in družabnih, kot na primer streljanje z zračno puško, tekmovanje v štetju denarja in podobno. Pri spornem ku so se poklonili padlim v okrogelski jami. O dogodkih izpred 40 / jim je spregovoril predstavnik Gorenjskega muzeja Janez Benedik Potem so imeli pri domu slepih na Okroglem prijateljsko sreča n/ piknik z veselim družabnim programom, za katerega so poskri < srednješolci. Koliko prisrčnega šolarskega humorja so spravili dan! Prešeren smeh iz mladih grl je bil najbolj zgovoren dokaz, d je Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske pripravila n > dan. Na koncu so razdelili še nagrade zmagovalnim ekipam, naj so se odrezali učenci osnovne šole Toneta Cufarja z Jesenic. -D. Dolenc yA NISMO SE UKLONILI artizanska Mežakla Mežakla. Možakla. Mcžaklja. Ne vem, mor-p imenujejo šc kako drugače domačini, »t vem, kateri jo izgovarjajo z »e«, ka-1 *o«, jc piše z »j« ali brez. Pravijo, da je M Toda kakorkoli že, Mežakla je pojem fc*f. V svoje zavetje je jemala predvojne Maaonarjc, ki so svoj delavski praznik / trn nageljnom v gumbnici praznovali na jata, jemala je mlade partizane, ilegalec, aSk. dajala zavetje kurirjem na njihovih asi poteh. In danes? Danes so čez Me-totpdjanc planinske poti. ki gredo nemali* po kurirskih stopinjah, tu gori imajo katti kovinarji svoj počitniški dom, sem taap ob koncu tedna, da se sproste, da laVro novih moči za nov delovni teden aSMarni, v valjarni, jeklarni . . . M< %i se partizani zatekali na Mežaklo. 1»Nizu jim je bila in njena široka in ko-|M razprostranost jim je omogočala najzftc premike. Njene brezštevilne kotanje, »VMo pokrite s smrekovimi gozdovi, so rfrimerne zlasti za taborjenje manjših sku-l pik o njej Franc Konobelj-Slovenko. ««0ar jim je povzročala tudi velike teža-tt Mežakli je manjkalo vode. Razen v kolib drvarskih bajtah in v kotanjah z mla-\ ki so bile napravljene /a živino, ter kdaijami v bližini Obranee. vode ni bilo. likrtro je lahko prodrl sovražnik v samo pr^mi Mežakle. kajti po njej so bila spe-itobra pota. Zato Mežakla ni bila pripravit oi s« na njej zadrževale večje enote, bil Slo! in njegovo vznožje, boljša pa naprej Jelovica. 28. julija 1941 jc bila na Mežakli ustanovljena Jeseniška ali Cankarjeva četa, njen prvi komandir pa jc postal Polde ^Stražišar, komisar pa Fanc Potočnik, oba komunista. Le nekaj dni kasneje, 1. avgusta 1941 so partizane zbrane na Mežakli že napadli Nemci. Na Obranci se je razvil prvi boj in tu sta tudi padla prva dva gorenjska partizana. Ferdo Koren in Viktor Arzenšek. Bila je to tudi ena prvih izdaj na Gorenjskem. Od tu se je Jeseniška četa potem .premaknila na Pokljuko. Se so Nemci slutili partizane na Mežakli in že 8. avgusta spet poslali nekaj oddelkov na Mežaklo ter jo prečesali. Ker jih niso našli, so vzeli s seboj pastirje . . . Poslej so se na Mežakli zadrževali največ majhni vodi, obveščevalci, kurirji. Padli so tudi prvi izdajalci. In zanje tudi prvi talci. Mežakla in kraji pod njo so zaradi strašnega nemškega terorja zadrževali dih. 28. avgusta 1941 so Nemci v Spodnjih Gorjah ustrelili pet talcev, in potem še in še. Januarja 1942 so pogosteje začeli padati taki v Begunjah. Za ubitega jeseniškega župana Luckmanna je aprila 1942 padlo 49 talcev. Za porušena mostova v Mostah pri Žirovnici so 1. julija 1942 ob cesti v Mostah postrvi ili 29 talcev . . . Odlične borce so dale Jesenice. I/ železarskih vrst je bil španski borec in narodni heroj Jože Grcgorčič-Gorenje, pa Matija Verdnik-Tomaž. Od tu so izhajali revolucionarji in partizanski voditelji kot Polde Stražišar. književnik Tone Cular. Drag«) Aiman, Stane Bokal. Viktor Kcjžar. Viktor Stražišar, Stanko Sekardi, Albin Zcmva. Vsi so padli. Jože Čufar, pisateljev brat je padel prav na 1. maja 1942 na Mežakli. ko so se borci pripravljali, da hi praznovali svoj delavski praznik. Tudi tu je bila posredi izdaja. In Sc m še bi lahko naštevali imena zavednih Jeseničanov, odločnih horcev, za svobodo, ki so žrtvovali svoja mlada življenja. Samo bregovi Mežakle so jih v svoja nedrja vzeli devetinpetdeset . . . 1943. je bil osnovan minersko sabotažni vod »Triglav«, ki se- je večinoma zadrževal na Mežakli in akcija je sledila akciji: 15. avgusta so minirali progo med Jesenicami i" Blejsko Dobravo, 28. avgusta so v kurilnici jeseniške železniške postaje pognali lokomotivo, ki se je na kretnici zvrnila v jamo, tako da druge lokomotive niso mogle več dni ven. 28. septembra so minerci obstreljevali nemški a\lo. 11. oktobra so na Poljanah ubili vojaškega kurirja, in se isti dan na Blejski Dohravi minirali blok, 10. oktobra so iztirili vlak, 21. oktobra so pri Bledu minirali železniško progo, 24. oktobra so napadli nemški avto, 2. novembra je vod miniral parno centralo jeseniške železarne, 6. novembra je /ažgal žele/ niško postajo na Blejski Dobravi, 13. novembra so spet minirali vlak pri Bledu . . . Akcije tega minerskega voda so se nadaljevale še vse leto 1944 / vse večjo vnemo, / vse večjimi uspehi. Septembra 1944 je Me/akla spel zadržala dih: 20. septembra so Nemci ob njenem vznožju, v Radovni požgali vso vas. v ognju pa je končalo 24 domačinov, od dojenčki >\ do starcev . . . Polna je Me/akla spomenikov in spominskih obele/ij. V pobočju Me/akle pod Jere-hikovcem je spominsko obele/je posvečeno sedmim padlim borcem I. čete I. bataljona Jeseniško-bohinjskega odreda, Ti so padli 8. novembra 1944 na povratku s pohoda s Krme, Belopeških jezer in nazaj preko K/., ske gore. Ko so bili na Mežakli, jih je m«., ral nekdo izdati. Spominska plošča pri bivši lovski koči na Za kopi h na Mežakli je posvet na prvoborcu Slavku Omanu, borcu Jeseniške Cankarjeve čete. 20. septembra 1941 jih je napadla nemška patrulja. Med prvimi streli je padel Slavko. Spominsko obeležje v vznožju Mežakle nasproti cestnega mostu čez Savo pod Hrušico je posvečeno spominu neznanega partizana, ki je tu našel smrt. / Posebno obeležje ima tudi partizanska bolnišnica na Mežakli, ki je bila skrita v skalah tik pod robom Mežakle nad železniško kurilnico. Leta 1942. in do poletja 1943 so se tu zdravili ranjenci. Največje spominsko obeležje pa je nedvomno na Obranci na Mežakli, ki nas spominja na prvi boj z Nemci I. avgusta 1941, ki je bila hkrati tudi prva odprta partizanska bitka s sovražnikom na Gorenjskem. Umetniško izdelan spomenik, ki ga je v spomin na ta dogodek dal postaviti jeseniški občinski odbor zveze borcev, pa stoji na Maroltovi planini pod Obranco. Tu so bili do prekopa po vojni pokopani borci, ki so padli na tem območju. V nedeljo, 6. junija, bu na Me/akli XIV. /bor aktivistov in borcev Gorenjske. Nanj vabijo občinske konference Socialistične zveze in domicilni odbori partizanskih enot Domžal, Jesenic, Kamnika. Kranja, Radovljice. Ljubljane-Šiška, Škofje Loke in Tržiča, vso Gorenjsko. Ne.le borce in aktiviste, temveč vse zavedne delovne ljudi Gorenjske, posebno pa še mladino, da se tu v partizanski Mežakli srečajo s tovariši, ki so žive priče te naše legendarne partizanske borbe. D. Dolenc 8. STRAN REPORTAŽA PETEM. JUMJA1SC Tudi letos PRIZNANJE za Iskro V torek so v Kranju odprli X. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Vsa leta na sejmu sodeluje tudi sestavljena organizacija združenega dela Iskra, ki letos razstavlja radijsko sprejemno-oddajne naprave fiksne, mobilne in prenosne izvedbe, napravo za usmerjene zveze, laserski komunikator, telegrafske naprave, komutacijsko napravo, merilne instrumente, naprave za javljanje požara in protivlomno zaščito, sirene, televizijo zaprtega kroga in laserje. Za dolgoletno tradicionalno sodelovanje na sejmu opreme in sredstev civilne zaščite je Iskra letos prejela od organizatorja sejma posebno priznanje. Priznanje pa je prejela tudi dve novosti, ki jih je letos na sejmu prvič razstavila in sicer za ročno sprejemno oddajno postajo UKP-700 in sistem Sora. Tako so se letošnja priznanja pridružila številnim drugim, ki jih je Iskra prejela na sejmih opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju, saj ni bilo leta, da za enega ali več izdelkov ne bi dobila priznanja. V*. Laserski komunikator je namenjen vzpostavljanju telekomunikacijskih zvez za srednje in kratke razdalje. Njegovim zvezam je nemogoče prisluškovati. Ima prenosno in fiksno izvedbo. Zveze se vzpostavljajo hitro in enostavno. Ročna sprejemno-oddajna postaja tipa Utf 700 predstavlja novo generacijo prenosnih postaj. S svojimi izvedenkami UKP TJf, UKP 740 in UKP 760 pokriva celotno /V**'. venčno področje, namenjeno mobilnim radijskim zvezam. Aparatura je namenjena za brezžični govorni promet med prenosnimi, mobilnimi ali fiksnimi postajami. skra Sistem Sora za avtomatsko retranslacijo z eno anteno v frekvenčnem področju 34 — 37 MHz je namenjen razširitvi radio mreže, ki se zaradi velikih razdalj ali naravnih preprek ne more direktno povezati. Omogočeno je hkratno delo na dveh sistemih RUP-20 na isti anteni. Sistem SORA povezuje radio-mreže, ki delajo z različnimi vrstami modulacije. Ročni žaromet Super trije nova baterija. To je delovna svetilka in obenem prip^vnl svarilno orodje, ki daje veliko motnostih uporabo v gibanju in mirovanju. Za ples in šport, za morje in planine Skofja Loka — Dobrih deset let mineva, kar so na Štemarjih, vrtu nekdanjega plemiškega in •.asneje meščanskega posestva in radiča, kjer bil pred prvo svetov-d vojno hotel in po drugi dijaški I >m, zgradili sodobni hotel Trans-'rist s turistično agencijo in pro-re za še nekatere druge lokale, d njimi svoj prostor tudi lepo • ejena in vedno dobro založena rodajalns irovske Alpine. To je • •ruga poslovalnica te .znane žirovsk' i v Škof ji Loki. Prva j leta odprta na Mesti udar so njeni da bi lahko po-ipcem, zato so eno na Titovem prosr streg Zirov I rgu V mii ali ra/ sp. cev. ambientu, ki spo-:;>šje pomladi, kupce si prišli le ogledat novosti, prijazno i postreže 7 prodajal-. pripoveduje poslovodja Jat Kavčič, je še iz tiste gene-Alpininih prodajalcev,\\ so prekvalificirali iz izučenih Čevljarjev, Kasneje je nadaljeval šolanje v trgovski stroki, vendar meni, da znanje, ki si ga je pri- dobil kot čevljar vedno lahko s pridom uporabi, ko je treba svetovati, kakšno obutev naj si kdo izbere, seveda, če kupec želi od čevlja še kaj več, kot le to, da je lep na oko in se prilega nogi. Ko so prodajalno na Titovem trgu pred desetimi leti odprli, je bil to nedvomno najlepši Alpinm lokal, kasneje pa so po drugih večjih mestih Sirom po Jugoslaviji zgradili nove in tako se marsikje lahko pohvalijo s še bolj udobno in še zanimivejše opremljeno Alpinino prodajalno. Toda tudi škofjeloška prodajalna čaka na novo preobleko. V načrtu so jo imeli že letos, vendar je trenutno bolj slabo z denarjem, zato bodo najbrž morali še malo počakati. Kaj vse pa se lahko kupi v tej Alpinini prodajalni? Najprej je treba seveda povedati, da vse vrste nizke ženske in moške obutve ter obutve za otroke. Posebnost pa je gotovo športna obutev. Poleg pancerjev, ki pa so v tem letnem času pozabljeni, če-. prav po njih Alpina v zadnjem času še posebej slovi, imajo vedno na zalogi planinske čevlje, po katerih je Alpina najprej pravzaprav postala znana po domovini in tujini. Novost so čevlji za deska nje, po katere je bilo treba vse do pred kratkim v tujino, sedaj pa se dobijo v Alpininih prodajalnah. Razen najrazličnejših športnih copat, ki jih izdelujejo že nekaj let, je nova takoimenovana jogging copata, ki je podobna supergam. le da je nekoliko višja in je primerna za planinarjenje. Je tudi veliko cenejša od planinskih čevljev. Prijetno za kupca je, da zraven prodajajo športno opremo in obleko ta ko za morje, kot planine in seveda tudi športne torbe, kovčke, potovalke in tudi šolske torbe. Dekleta in žene pa se bodo prav gotovo razveselile lepe ponudbe modernih in kvalitetnih ženskih torbic, posebno izredno modernih pompanduric, ki jih imajo v tej Alpinini trgovini lepo izbiro. Zanje jih izdeluje zaflgr* niča Sitarjeva iz Domžal, razen tega pa prodajajo tudi torbice Jugoplastike, Toka in Pionirja. Tako se lahko hkrati obujejo in kupijo še lepo torbico. Izbira je tako lažja, ker lahko skupaj izbirajo barvo in model. Pravzaprav je tako. Obiščite trgovino in si oglejte, kaj vam ponujajo. Prijazno vas bodo sprejeli in pokazali, kar bi si radi ogledali in kupili. Izbira je dobra. 4JUMUA1982 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN OLA8 rje, da verno »VITNOST rodovitnost paradižnikov če jih zalivamo z raz-ametno gnojnico. V 10 do 12 raztopimo po eno žlico superfosfata in kalija, dobra je nekoliko posta na iz kurjekov ali gol ob jih 1 Gnojimo po dežju, dokler še vlažna. rodovitnost in zorenje rast-o najbolj, če jih pred ijem večkrat zalijemo s raztopino boraksa (5 ikaa na 10 litrov vode), je v boraksu, pospeši rast, in zdrav razvoj plodov, nikom redno odstranjuje-ike, ki odganjajo v pazdu-. Rasti pustimo le po eno, tJjani po dve stebli. Zdravih mm batov ne odstranjujemo, ker *» ne pospešujemo zorenja, marale oviramo obtok hranilnih snovi 'aavo rast sočnih plodov. Sredi *J*t posčipajmo vršičke, da se ne •»jejo nbvi cvetovi. Zaradi kraj-< jevenskih dni, pojemajoče toplo* ' i obilne vlage bi namreč novi *wn ne dozoreli. Z odstranjevala vrtičkov tudi bolj pospešimo Espodnjih plodov kakor z obi-hatov. Odstranjujemo le bol ftflrfE SETVE JE TREBA imi setvami imamo po lepe uspehe, medtem ko pole-pngosto slabo kali Spomladi v zemlji dovolj vlage; le-dviga proti površju, tako tudi seme dovolj vlage za ka-Da bodo poletne setve uspele, za primerno vlago. Poseja-w ne sme izsušiti, zemlja med kaljenjem se meje uspeh setve dvomljiv, attne ne bo izsušilo, ga pose j-dežju ali pa grede pred setvijo zalijrno in počakajmo s dokler se prst še lepi. Setev toliko časa, da seme skali, z vlažnimi krpami, mahom I tono. Tako ostane zemlja vlaž-i Ko se pokažejo prve kali, setev toipno, Če je le mogoče v dežju ali »• v oblačnem vremenu, ali pa jo za nekaj dni zasenčimo, da aian kali ne bo zamorilo žgoče tatBO sonce. če sreča ni zmerna, se sama po sebi ruši Seneka Velika zapreka sreče je pričakovanje preide like sre,-če Fontenelle Sreča ljudi mnogo zlomi kot nesreča Martin Luther prej Preveč sreče je nevarno Ruski pregovor Kaj so jedli naši dedje Ing. Pavle Hafner: (8) Tudi preproste jedi so lahko dobre. Med tednom so gospodinje pripravljale navadna kosila, katerih posamezne jedi so bile dobre in okusne. Preprosto kosilo: LECNA JUHA PRA2ENE SVINJSKE LEDVIČKE ŠPINACNI ŠTRUKELJ SOLATA BERIVKA Topli dnevi so tu in čas za sladolede. Čt kore nje ix) kremo, zgoraj pa nat' danska sladica več kot imenitna .. Ue nalijemo v široke kozarce korenjevo kremo, zgoraj pa nadevljemo kepice sladoleda, bo popoU LECNA JUHA Lečo ni potrebno prej namakati. 30 dag leče skuhamo v slani vodi. Polovico skuhane leče pretlačimo ali zmiksamo. Nekoliko vode odlijemo. Nasekljamo za jedilno žlico čebule in jo na maslu aH margarini stekleno popražimo. Dodamo celo in pretla-čeno lečo. V kolikor je juha prego-sta, dodamo malo čiste vode. Jed posolimo, začinimo s tolčenim poprom, lističem lovorja, dvema strokoma nasekljanega česna in limoninim olupkom. Juho pojačamo z jušno kocko. Jed prevremo in postavimo na mizo. PRAŽENE SVINJSKE LEDVIČKE Za štiri osebe potrebujemo tri srednje velike svinjske ledvičke. Ledvičkam izrežemo Čašice in jih za dve uri namočimo v hladno mleko. Nato jih narežemo na tanke rezine in prepražimo na vroči masti, da ledvičke oddajo vodo. V drugi ponvi na masti prepražimo srednje veliko nasekljano čebulo. Vodo, ki se je izločila iz ledvic, Korenjev kolač Ce vaši otroci ne jedo radi korenja, jim ga ponudite v slaščici. Tak jim bo zanesljivo ugajal. Najprej je treba korenje spremeniti v sadje. To je prav preprosto. Zrežite na kolobarčke pol kilograma korenja. Dajte ga s pol kilograma sladkorne, moke v lonec in prilijte vodo. Nato ga po-tresite z nastrgano limonino lupino. Med kuhanjem naj povre skoraj vsa voda. Kolobarčki korenja so skoraj kandirani in prepojeni s sladkorjem. Dodajte jim še sok dveh limon. Zdaj lahko delate z njimi, kar hočete: obložite z njimi torto, jih zamešate v puding, obložite z njimi pito ali naredite iz njih korenjevo kremo, daste v kompot ah sadno solato. Korenje lahko uporabite za vse, za kar sicer uporabljate jabolka. Za otroke pa bo v vsaki obliki takšno korenje presenečenje. odlijemo, ker ta voda saudarja rx urinu. V prepraženo Čebule d ledvičke, popopramo, dodam.' kavne žličke paprike in pot ' Ledvičke še malce prepražimo jih zalijemo z nekaj žlica, prevremo in ponudimo ŠPINACNI ŠTRUKELJ Iz četrt litra bele moke, ! ' mlačne vode, žlice olja in maj pripravimo vlečeno testo, pustimo pokritega počivati, tem očistimo pet pesti mlade Spi. če, jo na situ hitro preplaknerti. stisnemo, da voda odteče. Na drobno jo zrežemo. Na ponvi raztopimo 4 dag m ali margarine in na nji zarunv polno pest belih drobtin. I nasekljano Spinačo, jo pn posolimo, ohladimo in do< žlice kisle sn.etane in tri ci Dobro premešamo. Pripravimo vlečeno te namažemo pripravljeno BpinaČno budlo. Testo povijemo v Štrukelj, zavijemo v vlažno, v z beli drobtJ-nami posuto platneno krp< Štrukelj damo kuhat v slan Krop, Stare mame štrukelj niso zaviiaie v krpo, temveč so ga kuhale kar brez nje. Ko ie štrukelj priplaval na vrh, je bil kuhan. Kuhan štrukelj razrežemo na za prst debele rezine, zložimo na krožnik in zabelimo z na maslu pre-praženimi drobtinami. BERIVKINA SOLATA Berivko očistimo in na situ up' mo. Pripravimo jo tik preden jo postavimo na mizo. V kozarcu pripravimo mešanico soli, kis?' in olja. Zmes toliko časa mešamo, da se sol razpusti. Predno solato postavimo na mizo, jo prelijemo s pripravlja mo mešanico. - Kaj pa je rekla tvoja, ko si zadnjič prišel domov Sele zjutraj? — Prav/.apra\ nič ... in tista dva zoba bi si itak moral zruvat. J ■ GRAJENI SPIS PONUJAMO TEMO j K vetrova — naj gre, kamor koće! Jntte aarriska ia i* joče! r, ko je najvišji da*. Iaa> i« aebeško stran. (O. tmpmmčii) teme. lahko in drobno. M veter v dalj. tako je ijc. Polno je prepadov »len, polno gorja in m vendar se tega malo-Stin milijarde ljudi svetu, štiri milijarde f M vsako po svoje kroji American se peha zaslužkom, medtem skuša ohraniti golo nekje v puščavi. Oba v obeh so skrite do-lastnosti, oba bi skromno, toda lepo . . Nc! Oni prvi ima de pretek, dragi pa krade rjevi plantaži- Ceni si v mnogočem podob -IV vendar tako zelo razliku *", aed njima vlada prepad, Ia« prepad, ki nc dovoli, da fasjano življenje vsaj za kan "Mtencsilo. bi koga to boli. «p*a»ma, kaj sc z njim godi? *a tzacd nas živi svoje živ-f*jr. Maor se ne ozira na so-»lak se bori za denar, hišo, *4 kaj drugega. včeraj, ko sem prišla 'mm, tem spoznala, kako lo- * frajenjc živimo v družini, 7 navda eden izmed obliko anataJega človeka. Mati je večerjo, bratec jc gledal (Ma>, oče bral športni ča- Bironevn* sobi, sestra pa je aasj s prijateljicami. * fesa sesa se in stopila v sobo. Nihče me ni pokal, nihče me ni vprašal, 4» jr Mo v šoti. Prvič v živ taji tem začutila, da sem od-4 Zaprla sera se v sobo in i pisati domačo nalogo, m IJpjh zahtevnim enačbam ' vk moje nnisli drugod. Sponi tem, zakaj se mladina 'kn v alkohol, mamila, spo-aj aaj, da je mlad človek na MaVasčanja še bolj potreben 4r smerinske ljubezni, oče- * afkssjoce, a vendar blage mit. Dobila sem odgovor na vanje, temu sc najstniki in lafet podajajo v samomo fisala sem nalogo, a z miki tem bila daleč, v svetu šoti, ikfbnosti. pazljivosti . in pozornosti, bila sem v svojem svetu. Tako sem bila zamaknjena v premišljevanje, da sem preslišala mamin klic k večerji. Nenadoma so se odprla vrala in na pragu jc stala mati. Bila je razburjena, v očeh sta sc ji grozeče svetila plamenčka, ki nista obetala nič dobrega, nežna usta so bila stisnjena v ozko bojno črto. »Kaj si gluha? Že pol ure te kličem, pa nič! Ja, res nc vem, kaj se dogaja s teboj. Okoli hodiš kot mesečnica . . . Vidim, da si postala pregosposka, da bi lahko pospravila sobo! Delam zate, da bi ti bilo bolje ... Z očetom hraniva, kolikor se le da! Ti pa nama vraćaš z nchvalcž-nostjo,« jc kričala. Ni vedela, da sem dopoldne pospravljala stanovanje in da mi je za mojo sobo zmanjkalo časa, ni vedela, da zaradi kuhanja kosila nisem znala angleškega dialoga. Bolela nuje njena nepravičnost. Besede pa so vrele iz njenih ust in se zlivale v moje srce kakor žareča lava. Nisem mogla izustiti niti besede, čeprav sem jih imela žc na koncu jezika. Stala sem sredi sobe in obupano gledala mater, ki je še vedno vpila in grozeče stopala proti meni. Nisem več poslušala njenega vpitja, kajti bolela, neskončno me jc bolela krivica, ki mi jo je izkazala lastna mati. V očeh so se mi nabirale solze, nekaj jih je že polzelo po licih . . . Nenadoma sc jc mati obrnila in odšla, še prej pa je jezno zaloputnila vrata. Vrgla sem se na posteljo in zajokala na glas. Solze so mi bile sedaj edine prijateljice. Na nič nisem mislila. Samo jokati, izjokati sem se zdela. Počasi so se mi veke spuščale in utonila sem v svet sanj. Nc vem, kaj se mi jc sanjalo. Zjutraj, ko sem vstala in stopila v kuhinjo,. mc je na mizi Čakal list papirja. »Kupi 1 kg kruha in liter mleka. Denar je v kozarcu,« jc pisalo na. njem. Kaj sc ni nič opravičila? Ni napisala nič drugega, je kričalo v meni . . . Storila sem kot je bilo napisano na papirju. A v meni ie vedno kljuva in sili na dan boleč občutek, da celo lastni star?! nimajo časa zame. Samo učiteljica me je vprašala, kaj jc z menoj, samo ona mi jc poklonila nežno besedo. Neskončno sem ji hvaležna za te besede, saj so edina si var. ki mi še daje upanje. Skoda, ker bo šolsko leto kmalu naokrog in vam lahko za pisanje ponudimo samo še en naslov. Skoda zato ker ste se končno le otajali in se oglasili s kupom spisov v katerih govorile o krivicah, ki vam jih delajo starši Prav žal mi je, ker vseh ni mogoče objavu i. Morda bi M starši iz njih česa naučili?! Objavljamo le spis Stanke Njcžič iz 8. a osnovne šole Stane Žagar v Kranju, ki je izmed vseh najbolj prepnčljiv in pietrešljiv. Za nagrado bo dobila knjigo Antcja Mahkota Sfinga. Kot sem že omenila, tokrat zadnjič ponujamo temo. Naj bo počitniška: Razhajamo se. Dva meseca ne boste v.del, svojih sošolcev, učiteljev. Osmošolci, ki zapuščajo osnovnošolske klop,, morda nikoli več. Razkropil, k bodo na vse konce, dob.l. nove prijatelje. Gotovo ic bodo šc velikokrat spomn.li »svojega« razreda, sc nasmehnili zaradi norčij ah težavic, zaradi katenh jih je včasih bolela glava. Pisne o slovesu, kot mcn.te, da ga boste občutili: vr.skajočih src, solznih oči, kot list v knjigi, ki na novi strani s svojo napeto vsebino vse bolj buri vašo radovednost. Spise pošljite do 21. junija na naslov: C? Glas Kranj, 64000 Kranj, Mošc Pijadeja 1. Osmošolci pripišite tudi domači naslov. Prebujajoče se pomladno jutro Naša gostja Mirni Malenšek Prijazno, toplo in sončno jutro je vstajalo počasi in previdno Rosa v travi se je zalesketala v prvih sončnih žarkih, ki bo hiteli prebujati naravo. Najprej so se zganile se vedno gole veje dreves in se veselo zazibale v lahnem spomladanskem vetru. Oživele so prve cvetlice, ki jim je vzhajajoče sonce vlilo novih moči. Zvončki so se ftegavo priklonili olabnemu telohu. Potočki so glasneje zažuboreli in veselo poskočili po kamenju, kajti osvobodili so se ledenih okovov. Ribice pa so spet prosto zaplavale po njihovih strugah. Tudi gozdne živali so se razigrano zapodile po jasi. Le tež se Ie le vedno zaspano po ziba val, Lot bi ga to spomladansko vzouije prav nič ne veselilo. Verjetno se Ae ni povsem otre sel lepih sanj o sladkih hruškah. Ptički pa so vemo zapeli in s svojim nežnimi glaski naznanili lepo in sončno jutro. Tako se je prebudila vsa narava in se razveselila prijazne pomladi A tam ob potoku, glej, so se razcvetele tudi polivini-laste vrečke. Nek zvonček pa je zaman poskusil odriniti pločevinko, da bi lahko zrasel. In na jasi so se izpod snega [>ri kazali odpadki Ae lanskih iz-etnikov. Planinec, ki se je odpravil na prvi spomladanski izlet, se je zazrl v star zarjavel pralni stroj, ki ga je nekdo odvrgel v najlepšem gozdičku, in žalostno zavzdihnil: »Saj po novem letu boljAe bo.« Mojca Studen, 7. a r. osn. iole Matija Valjavec Preddvor Na dan mladosti, ko se je dež le moral umakniti soncu, jc učenec naše šole obiskala pisateljica Mirni Malenšek. Pozdravili smo jo s ploskanjem, pevski zbor pa je zapel dve pesmi Pohvalila je naše petje in se nam predstavila. Iz knjige Podlesnice nam je prebrala zgodbo, ki govori o štek Ijačarjih. Nekoč ji je to zgodbo pripovedoval ded. Stekljačarji so bili rokovnjači, a so jim zaradi palic, s katerimi so ob prihodu v hišo potolkli ob tla, ljudje začeli praviti stekljačarji. Pripoved me je zelo pritegnila. Nato smo hoteli zvedeti še to in ono in pisateljica je na številna vprašanja ljubeznivo odgo-garjala. Piše že približno petdeset let. Njena dela so namenjena predvsem odraščajoči mladini Pesem o knjigi V knjigah preteklost naia živi: boj za svobodo in lepše dni, Gubec in Tito, vzornika mladine, Prešeren in Cankar, glasnika domovine Knjiga povezuje vse dobre ljudi, V Brcu upanje in ljubezen budi. Knjiga misli naše združuje, brate z vseh celin povezuje. Komur pri srcu je branje, ta ima v glavi modrost in znanje. Ce kdo o tem te vpraša, le povej, da knjiga prijateljica in učiteljica je naia. Branka Pfajfar in IrenaOvsenik, 6. a r. osn. Aole Stane Žagar Lipnica in odraslirrt. zla u pa la nam jc, da v knjigah najde tolažbo in razvedrilo. Posebno prisrčno ;. bilo ;>o deljevanje bralnih znači in pri znanj za branje. Pisateljica jc vsakemu tekmovalcu prij • stisnila roko, se mu nasmehnila in mu rekla kakšno spo.lbudno besedo. Od nas se je poslovi!;* g besedami: »Pisatelji piiemo in če vas, ki prebirate naše knjige, ne bi bilo, bi bilo na^e delo zaman.« Kani Peslutnik, 7. b r. osn. šole Josip Kroz- lilo Predosljt- Telovadni krožek Vsak torek imamo v mali telovadnici telovadni krotak Obiskujemo ga učenke četrtih razredov. Včasih se igramo čiščenja dvorane. Takrat gremo učenke 4. b razreda »na« učenke iz 4. a Včasih jih tudi premagamo. Pri igrah se radi kregamo. Eni se hvalijo, koliko so hitrejši od drugih, spremo se, koliko eni in drugi goljufajo in podobne reči Uči nas Angelca Groftelj. Je zelo potrpežljiva, zato fte raje hodimo h krožku. V naAi Soli pa ne obstaja samo telovadni krožek. Lahko se pohvalimo Ae z novinarskim, s Šahovskim, pevskim, kolesar skim, prometnim in z. rokometnim krožkom ter krožkom za ročna dela. Blaža Kepic, 4. b r. osn. sole Cvetko Golar Skofja Loka O LAS 10. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA ***** **»** **DAR RADAR RADAR RADAR RADAR trn vse Nogomet nasploh postaja vse bolj (donosen) posel, svetovna prvenstva pa prireditve izjemnih razsežnosti Iz podatkov, ki so objavljeni v uradnem zborniku FIFA o svetovnem prvenstvu 1978, je tako razvidno, )d je bilo na mnogih kvalifikacijskih tekmah za to prvenstvo gledalcev precej več kot pa na samem finalnem turnirju. Naj naštejemo nekatere številke, ki to potrjujejo: 80.000 ljudi je na primer gledalo februarja 19/7 v Alžiru tekmo jned domačo reprezentanco in Tunizijo. 90 tisoč jih je bilo na tekmi med Egiptom in Nigerijo oktobra 1977 v Kairu, 110.000 pa na srečanjih, ki jih je Mehika odigrala v svojem glavnem mestu proti Salvadorju oziroma Gvatemali oktobra 1977. Absoluten rekord pomeni tekma kvalifikacij v prvi južnoameriški skupini med Brazilijo in Kolumbijo marca 1977. ko je bilo v Rio de Janeiru na tekmi 132.746 gledalcev. Ti so lahko bili nadvse zadovoljni, kajti Brazilci so zmagali kar s 6:0. Več ko 100.000 gledalcev je bilo še na tekmi med Iranom in Kuvajtom oktobra 1977 v Teheranu, medtem ko so v kvalifikacijskih tekmah v Evropi največ ljubiteljev nogometa pri-irabila naslednja srečanja: Poliska • Danska \, ry>,^<-^ ljudsko slavje ob zmagi svoje reprezentance: leta 1978 so Argentinci za nekaj dni pozabili svoje skrbi in se predali slavju ob naslovu. -Obramba wu (93.000), Anglija : Finska v Londonu (90.000), NDR : Avstrija v Leipzigu (95.000), Anglija : Italija v Londonu (90.000) in Škotska : CSSR v Glasgowu (85.000). * LETOS BO PRIHODEK REKORDEN Spričo okoliščine, da bodo na letošnjem finalnem turnirju v Španiji, na katerem prvič nastopa 24 udeležencev, odigrali rekordno število 52 tekem ter da so zmogljivosti Španskih štadionov v povprečju zelo velike, je seveda povsem realno računati, da bo letošnje prvenstvo po številu gledalcev krepko preseglo vsa dosedanja, s tem pa bo, ne glede na povečane stroške zaradi večjega števila udeležencev, rekorden tudi izkupiček. Velja si ogledati posamezne štadione v Španiji, glede na njihovo zmogljivost. Največji štadion je Nou Camp de Barcelona, katerega lastnik je Barcelona F. C. in iahko sprejme 125.000 gledalcev. Na tem štadionu bo otvoritvena tekma med branilcem naslova svetovnega prvaka Argentino in Belgijo, nato pa med drugimi tudi še ena pol-finalna tekma. Naslednji po velikosti je štadion Santiago Bernabeu v Madridu, ki je last Reala in ima zdaj, ko so povečali število sedišč, zmogljivost »le« 90.000 gledalcev. Tu bo finalna tekma SP. Dva štadiona (Vi-cente Calderon v Madridu — last Atletica — in San-chez Pizjuan v Sevilli — last kluba enakega imena) imata po 70.000 mest, pri čemer so v Madridu sama sedišča. Po 5 2.000 gledalcev lahko sprejmeta štadion Luis Casanova v Valenciji (last FC Valencia — tu bo tekma Jugoslavija : Španija — in Benito Villamarin v Sevilli (last Betisa), samo nekaj manj mest pa ima štadion Sarria de Barcelona, ki lahko sprejme 50.000 gledalcev. Tudi štadion Balaidos de Vigo, ki je v mestni lasti, ima zmogljivost 50.000 mest, ki so po vrhu vsega vsa sedišča in na pokritih tribunah. Spričo velikega zanimanja za nogomet v Španiji je realno računati, da bodo tudi manjši štadioni v manjših mestih med tekmami svetovnega prvenstva polni. Naštejmo jih: štadion Romareda v Zaragozi, kjer bo Jugoslavija igrala proti Severni Irski in Hondurasu, lahko sprejme 45.000 gledalcev, prav toliko pa tudi štadion San Mames v Bilbau. Prvi je last mesta, drugi pa znamenitega Atletica. 42.000 gledalcev je zmogljivost štadiona Molinon v Gijonu, ki je v mestni lasti, 3000 manj pa Nuevo Altabi v Elcheju, last istoimenskega nogometnega klub.a. Štadion Rico Perez v AJi-canteju (last Herculesa) ima 38.000 mest (samih sedišč). Riazor v La Cbruni pa 32.000 mest. Najmanjša sta štadiona v Valladolidu (29.900 gledalcev) in Carlos Tertiere v Oviedu, ki ima 25.000 mest. Na teh štadionih bodo odigrali tekme finalnih turnirjev za svetovna prvenstva, ki bodo šle v nogometno zgodovino z zaporednimi številkami od 309 dalje. Otvoritvena tekma bo torej 309., finalno srečanje pa 360. v zgodovini finalnih turnirjev za svetovno prvenstvo. USPELO JE PRVO PRVENSTVO Številko 1 v tem seznamu ima srečanje, ki sta ga 13. julija 1930 odigrali v urugvajskem glavnem mestu Montevideu reprezentanci 7uA in Belgije. Dokaj presenetljivo so pred 10.000 gledalci zmagali Američani s 3:0 in s tem pripravili prvo presenečenje prvega svetovnega nogometnega prvenstva. Še isti dan je bila nato na drugem štadionu v Montevideu tekma med Francijo in Mehiko, na kateri pa je bilo vsega 1000 gledalcev; v njej je zmagala evropska ekipa s 4:1. Sploh je bilo prvo svetovno prevenstvo pO številu udeležencev kaj skromno, saj jih je bilo vsega 13, in zanj niso bile potrebne nikakršne kvalifikacije. Kljub temu je pomenilo veliko spodbudo za nogomet po vsem svetu, z nekaterimi številkarni pa je doseglo že kar sodobne razsežnosti. Tako je bilo na primer na polfinalni tekmi med Urugvajem in Jugoslavijo na tedaj največjem štadionu sveta Centenario, ki so ga zgradili za proslavo 100-let-nice neodvisnosti Urugvaja, -93.000 gledalcev, ki so plačali vstopnice, za finalno tekmo pa so po navodilih policije število vstopnic, ki so jih dali v prodajo, omejili, tako da je bilo gledalcev »le« 80.000. In četudi je bilo na nekaterih tekmah turnirja v Montevideu, ki so ga prvič in zadnjič igrali v enem samem mestu (na različnih štadionih seveda) rekordno malo število gledalcev (tekmo med Romunijo in Penijem je na primer gledalo vsega 300 ljudi), se je že prvi turnir za svetovno prvenstvo končal z dobičkom več ko 55.000 pezov. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (24. zapis) V prejšnjem zapisu — prvem v nizu kramljanj o slavi Šmarne gore — sem omenil Prešernovo pesnitev »Od zidanja cerkve na Šmarni gori«, ki v nekako pobožni legendi trdi, da je bil na vrhu Gore najprej postavljen grad in šele potem Marijina romarska cerkev. Lahko pa je stala na Gori prej kapela in šele potem grad. Saj so se graščaki imenovali kar Marienberški ali Marijinogorski ali celo že Šmarnogorski. Bilo pa je to že v letu 1216, ko stara listina govori o Albertu z Marijine gore (Albertus de Marienberch). Druga listina (iz leta 1248), pa pravi, da je Neža, soproga Friderika Bojevitega, potrdila darilo viteza Konrada, Mariji-nogorskega (Conrad von Marien-berg), ki ga je dal velesovskemu samostanu. — In še tretji dokaz o obstoju gradu na Šmarni gori: listina, spisana l.maja 1331 na Marijini gori ob Savi (Marienberg an der Save) in naslovljena na Rajnerje Schenka Ostrovrharja. Le-tega ime smo že srečali ob branju zgodovine Šinkovega turna (zapis št. 18). ROMANCA OD STRMEGA GRADU Tako je Prešeren prenaslovil svoj prvotni zapis pesnitve »Od zidanja cerkve na Šmarni gori«. Strogi, prestrogi cenzorji (med njimi je bil tudi Jernej Kopitar!) natisa romance niso dovolili in tako se je širila med ljudmi le v prepisih (t. j. v rokopisih). Ker pa me je nekaj bralcev teh zapisov nagovarjalo, naj lepo Prešernovo pesnitev le objavim, moram povedati, da celotne romance ne morem objaviti v že itak tesni rubriki. Pač pa bom le njeno vsebino na kratko obnovil: Od mladega graščaka, Prešeren pravi lepše: »gradnik«! zapeljana deklica, hoče povedati svojemu ljubemu, da bo postala mati. V neki viharni noči prispe pod Goro in poprosi tamkaj živečega pušča vnika, naj ji pokaže pot do gradu. Vendar jo mož čez noč pridrži v svoji koči in ji pove, da ima njen ljubi že drugo ženo. Tedaj nesrečna deklica lažni-ka prekolne in omahne v smrt. Še prej pa porodi dečka. Ko mladi graščak to zve. skuša najprej z zlatom kupiti puščavniko-vo vest, potem pa le privoli, da bo fantiču pomagal pri izšolanju za duhovnika. Cez toliko in toliko let pride v kraje pod Goro mlad duhovnik, »ki bil je starega greha sad«. Puščavnik stopi do graščaka, ki ga skrbi umreti brez potomcev (jalovost, ki je zadela njegov zakon, je bila ena od »božjih kazni«), saj gradu in bogastva ne bo imel komu zapustiti. In sedaj puščavnik svetuje: »Mariji podarite svoj grad, zraven sezidajte cerkev nji v čast. Da bo v njej maševal vaš sin, ki se je sedaj vrnil.« — No, tako pripovedka, ki je bila najbrž osnova Prešernovi pesnitvi. Ni pa zanikati misli, ki se je utrnila hudomušnemu pesniku: da oni puščavnik v pesnitvi ni bil nihče drug kot Faust Gradišnik, puščavnik-homeopat izpod Šmarne gore. O njem pa je stekla beseda že v zapisu št. 10. PUŠČAVNIK V VOTLINI Ker je že stekla beseda o Prešernovem »puščavniku doktorju Faustu.«, bo kar prav. če navežem nanj še »puščavico« sv. Antona tik pod vrhom Gore. Leta 1846 so pobožni romarji poskrbeli, da je neznan kmečki podo-bar napravil sliko na leseno ploSčo. ki je predstavljala priljublL, svetnika »Antona Puščav^kaTnT šičkom« v naravni velikosti pL£Z sn vstavi „ L„---T?11 rOOODO so vstavil, v kamnito votlino ob zraven pa namestili zvonček' skS nm so romarji zvonili in prosili A bi jim svetnik uslišal skri^Č Tega zvonjenja pa je bilo scaSE neki toliko, da se je kar v-eč rv^S** ubilo! Tudi slika je^eU^ ge, še bolj pa od dima prižganuTsv, No potem so v letu 1890 sl*o n)t\S ^amnitim kipom. TakolST mk Se danes zre na mimSdočT' Radovan Timoajević DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO -5bramba .Sbramba To je Rendulica precej iznenadilo. Po eni strani je bU sicer zadovoljen, ker ie major Knesebeck vselej imel zanimive podatke, po drugi srani pa se je bal, da mu sporoči tudi kai takega, česar si ni želel. »Vem, kje so Bastasi,« je dejal general in poiskal vas na karti. »Če se je zares preselil tja, je to lahko znak, da nekaj ve o naših namerah,« je Rendulic nadaljeval in ukazal: »Naj kapetan Teifer preveri to informacijo.« Major Knesebeck je Še povedal, da je v Sipovljanih Oficirska šola vrhovnega štaba, ki ima 70 slušateljev, in da se partizanske enote na vseh položajih pripravljajo na odločno obrambo Drvarja. Na podlagi tega je Rendulic le sklepal, da bo vrhovni štab kljub vsemu ostal v Drvarju. Nemci so Drvar že nekajkrat bombardirali, zadnje in najhujše bombardiranje pa so izvedli 6. aprila. Ob tej priložnosti so bombe porušile precej stavb in pobile dosti ljudi. V začetku aprila je tovariš Tito ukazal, naj enote Inženirske brigade vrhdVnega štaba postavijo še eno barako, in sicer v votlini, ki je v Bastasih. Votlina je bila za zaščito pred zračnim napadom zelo primerna. Bila je na pobočjih Kamenice ob izviru reke Bastašice. Vendar je bila manjša od Pečine na desnem bregu Unca pri Mandič mostu. Zato je le del barake segal v votlino, večji del pa je bil izven nje in so jo dobro zamaskirali z vejevjem. Do nje je od cerkve peljala ena sama ozka steza. Ko je bila baraka v Bastasih končana, se je tovariš Tito sredi aprila dejansko vselil vanjo in tam delal. To pa ie prišlo na ušesa tudi Nemcem. Nemška obveščevalna služba ae kljub temu ni preveč zanesla na ta podatek, kajti pogosto se je dogajalo, da je od svojih agentov prejemala napačne informacije. OPREZNOST V PRVARJU Takrat vrhovni štab ni dobil še nobenih podatkov o nemških pripravah za napad na tovariša Tita in vrhovni štab z namenom, da bi ostala NOB in revolucija v Jugoslaviji brez vodstva. Iz poročil korpusov in divizij je bilo moč zaznati le to, da sovražnik izvaja proti osvobojenemu ozemiju v zahodni Bosni če- dalje močnejši pritisk in da mu je glavni cilj Drvar. • Nekega dne pa je vrhovni štab zvedel, da Nemci zbirajo jadralna letala na letališčih Lužko pri Zagrebu in Cerkljah pri Brežicah. Nato je prispelo sporočilo, da je zavezniško letalstvo sicer napadlo omenjeni letališči, vendar je bilo kasneje ugotovljeno, da jadralnih letal ni uničilo. To je bil povod za razmišljanje, kateri cilj bi Nemci utegnili napasti z zračnodesantnimi enotami hkrati po tleh in iz zraka. Toda v sedežu vrhovnega štaba, kot prej in kasneje niso pozabili na varnostne ukrepe. V oblekah so spali tako borci kot v štabih, orožje pa je bilo vselej pri roki. To so bile dolgoletne vojne izkušnje, ki so tudi tokrat prišle zelo prav. Tovariš Tito je ukazal, da je treba spremljevalni bataljon vrhovnega štaba popolniti in ga okrepiti z novimi borci. Na zahtevo centralnega komiteja KPJ so politični komisarji izbrali v 6. liski proleterski diviziji in v krajiških brigadah kakih sto najpogumnejših borcev in jih poslali v spremljevalni bataljon. Borci so dobili avtomatsko orožje. Ustanovili pa so tudi posebno četo za obrambo Pečine in drvarske doline pred zračnimi desanti, ki je bila oborožena s protiletalskimi mitraljezi in topovi. Na vseh križiščih poti, ki so peljale proti Drvarju, so razpostavili mitraljeze. Najpomembnejše položaje so usposobili za krožno obrambo: vsepovsod so kopali strelske jarke Pofi na Šmarno goro in na POTI NA GORO Gel seznam bi lahko n Toliko jih je, zložnih strmih, pohlevnih in nih, le romarska je ena sama. pa vozna je ena sama. Seveda imajo poti svoja izhc pa tudi svoje značilnosti. Ene so znamovane (markirane), druge » bližnjice. Na Goro je mogoče priti 81 Vikrč, Tacna, Smartna in Zavrh*! (vozna pot). No, o teh poteh pa tudi o njihov#j zanimivih poimenovanjih (npr Pc:} svobode. Partizanska steza. Mladinska pot, Učna pot, Plezalna pot indjj bo najbrž treba še kaj povedati. Kot ne več tako mlad Šmarne ski »planinec«, jo bom pač i ubrati po stari zložni romarski | po njej je spel proti vrhu. k si Jakobu na obiske tudi pesnik ren .., Pa tudi zato sem si jo izbral -sem se pred dnevi odločil, da « krat stopim na teme Gore. ki sen. leta in leta obiskoval, pozimi in po»> ti - ker prav na njenem izhod*« stoji hiša Tacen št. 4. v kateri je junija 1939 tovariš Tito vodil «*-državno partijsko konferenca Y» dinana plošča opozarja na poraeaaV nost skromne hiše. Pripis. Ker ne morem pnkana toka pripovedi o Šmarni gori, bom a Vodicah še pisal, pač glede na nekatere sporočila domačinov. — K njen se bom vrnil v zapisu, ko bom ii Vodic potoval skozi Torovo, Zapof* in Hraše v Valburgo, Dragočajno m v Moše. .Obramba in gradili bunkerje. V Sipovljanih so it slušateljev Oficirske šole sestavili hataljon ga razdelili na Čete. Šola se je spremetuk bojno enoto. Podnevi so se učili in bili — pripravljeni na boj, ponoči pa so oblečeni. Liska proleterska brigada 6. lifta* tarske divizije »Nikola Tesla« ae je zadrti na območju Trninič Brega in Drvar Proletere i so na vseh področjih izkopan* ske jarke in zaklone ter so bili kot i enota vrhovnega štaba pripravljani , najhujše boje. Tudi druge ustanova nega štaba so se zavarovale a strelskaa Na stražarskih mestih sta bila po dva sta ja, patrulje pa so dan in not skrbno Mi rovale mestno okolico, ie nnaibaj poraščeno zemljišče z namenom, da ae srn nik ne bi mogel približati neopazno. Telefonska številka 33, ki jo je u ponujal1 tovariš Tito, je bila nenehno zasedena inptH nje so podnevi in ponoči prihajale novic* * j vseh dogodkih na širšem območju Drvar* Naša obveščevalna služba je imela v nek j sovražnikovih gamizonih zaupne ljudi, ki začeli nhveaAati pripravljajo. Kljub temu pa iz WeicrSoJ!L . Renduhcevega štaba ni bilo še nobe^TZ, zračnem desantu. 1 V Drvarju so vstajali ob petih zjut«; t. je veljalo tako za gamiiijokot „ valstvo. Približno taksno stanje je JTtt drvarskom območju aprila 1944. m 1,4. JUNIJA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 11. STRAN GLAS riti novi grobovi staroselcev ■branja okoli leta 1900 pod kranjskim Sejmiščem niso Ht celotne razsežnosti grobišča staroselcev — Preden bo Pe nad Smledniško cesto asfaltiran, bo Zavod za spome-m varstvo skušal najti še kakšne ostanke preteklosti na Ptekdanje kranjske naselbine bttj - V začetku tega tedna so '.iatei, kot so nekdaj rekli klancu »kranjskim Sejmiščem, odkrili dd poprečno deset udarniških ur, je povedal predsednik delat mftt »veta mlekarne Niko Umnik. Pobudnik za akcijo, kije lahko za d je bila osnovnu organizacija sindikata. — Foto: I). Dolenc VAŠA PISMA PET PAR PA NE 31. maja ob 8.45 v Alpetouro-vem avtobusu, ki pelje iz Kranja vŠkofjo Loko. Potnik pripravi 13 dinarjev za vozovnico do končne postaje. Med kovanci sta tudi dva po pet par. Sprevodnik potniku svetu je, naj prihodnjič tovrstnih denarnih miniatur ne namenja za vozovnice in mu jih hoče vrniti. Potnik odvrne, da je tudi to denar, če/)rav majhen. Sprevodnik mu kislo prikima in sprejme dvakrat po pet par. Pred sedemnajstimi leti je bilo današnjih pet par še pet dinarjev, danes pa je plačilno sredstvo le še »po milosti«. Morda bo devizna participacija kmalu potrebna še za vozovnice, sla doled, čips, bobi palčke in po dobna. J.Eržen Živžav na Bistriški planini Tržič — Vzgojiteljice iz tržiške vzgojnovarstvene organizacije so v soboto pripravile prvi pohod malčkov in njihovih staršev na Bistriško planino, ki so ga nameravale izpeljati že lani, Vendar ga je zmotilo slabo vreme. Pohoda se je udeležilo okrog 140 otrok iz vseh vrtcev v občini in staršev. Na Bistriški planini, kjer so ure hitro minevale v veselih pesmih in zabavnih igricah, je alpska smučarka Polona Pehare podelila ciciban O-ve športne značke, alpinist Filip Bence pa značke ciciban-planinec. Za pridobitev prve so morali otroci dokazati spretnost v smučanju, ko-talkanju, kolesarjenju, vajah z žogo in pohodih, medtem ko so za drugo opravili enajst izletov v planine, ki so jih zaznamovali z žigi v knjižicah. Pohod na Bistriško planino bo po vsej verjetnosti postal tradicionalen, saj tako želijo cicibani in starši, ki so s sobotnega odnesli vrsto lepih doži-vetij. . M. a Tekmovali cicibani in starši Kranj — V ponedeljek, 17. maja, se je v športnem parku Stanka Mlakarja odvijalo zanimivo tekmovanje. Vzgojiteljice iz vrtcev Kekec, Janina, Ciciban in vrtca pri osnovni šoli Simona Jenka so v sodelovanju s športnim društvom iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp pripravile tekmovanje za male šolarje in njihove starše. Moči in spretnosti so merili v petih igrah: v teku z vrečami, prenašanju krompirja iz zaboja v zaboj, vlečenju vrvi in podobnih zabavnih tekmovanjih, v katerih pa ni bilo pomembno zmagati. Vsi so zaslužili nagrade. Cicibanom je predsednik športnega društva podelil značke, starši pa so od vzgojiteljic dobili domiselne medalje. M. Ambrožič POROČILI SO SE V Kranju JOVANOVIĆ Peter in TRSELlC Jovanovič Alenka, Kokrica, Golni-ška 123, Kranj; BENEDIK Boris in Marija, Dražgoška 5, Kranj; STO-JANOV Bojan in Carka, Sorlijeva 21, Kranj; SCH VVEGLER Hugo Alojz in BRANDMAYR Marija, Nordstr. 358 Zurich; STA MU LAK Iztok in FISTER Stamulak Greta, Malo Naklo 4, Naklo; MARKUN Tomaž in Neda, Britof 14f>, Kranj; KURALT Tonček in Milena, Žabnica 51, Žabnica. V Skofji Loki DEBELAK Anton in KOŽUH Monika, Smoldno 5, Poljane/.Šk. Loko; NAGLIC Miran in GAKT-NER Marija, Podlubnik 211, Skofja Loka; ŽITNIK Radovan in KO-KALJ Frančiška, Hosta 10, Skofja Loka; SELAK Božo in KOSIH Frančiška, Jazbine 7, Poljane nad Skofjo Loko; SKODLER Melhior in PECELIN Silva, Frankovo naselje 73, Skofja Loka; KOS Rasto in MO HOR1C Marija, Podlubnik 154, Skofja Loka;»POI)OBNIK Bogdan in JESENKO Silva. Račeva 12, /ari; SEČNIK Ivan in LAVTAR Marija, Na Logu 4, Skofja Loka; DOLINAH Boris in STAN ONI K Irena, Stara c. 20, Skofja Loka. KRAJNIK Ste fan in HOSTNIK Irena. Na Logu 6, Skofja loka; TAVČAR Viljem in KAVČIČ Marija. Sp Uša 5. Selca. Zlata poroka pri Dolnu na Suhi pri Predosljah - V soboto, 29 maja, je bilo pri Dolnu na Suhi veselo kot menda še nikoli. Mama Ivanka in oče Janez Žibert sta praznovala 50-letnico svoje poroke. Velik praznik je bil to v hiši. Kako tudi ne, ko pa so prišli t" dan domov prav vsi njuni: vseh enajst otrok z družinami. Triindi ijšet vnukov je bilo tu. In bilo je slavje, ki ga bodo domači, pa tudi Sušari Se dolgo pomnili. , , ' , . air. ■ . . , Na Visokem je Dolnov Janez ugledal Matevžkovo Ivanko z Visokega ko ji je bilo menda šele petnajst let. Na eni od visaških veselic ji je potem povedal, da mu je všeč. Ljubezen seje vnela, trajala nekaj let, 23 aprila 1932 pa sta se v Šenčurju poročila. Težko je bilo prva leta. Domačijo je pri Dolnovih prevzel eden od bratov, Janez pa je moral po svetil Iznajdljiv, kot je bil. si je v Ljubljani na Sv. Petra cesti uredil majhen lokal, kjer sta z ženo Ivanka prodajala mleka, kruh in šUličice. Sedem otrok se jima je rodilo tu. Vojna tudi njima ni prizanesla. I akal kot je bil njun,je bil kot nalašč za partizanska javko. Že 1942. je oče Janez zajel z ilegalnim delom. Januarja 1945 so prišli na Suh- . sovražnik je družino hotel pomlati v eno od koncentracijskih tabon Pa je hitreje prišel njegov konec. Pa vojni sta prevzela domača kmetijo m gospodarila na njej po natbo^iih močeh. Garati je bilo treba, d ■ je Šolalo vse/, enajst otrok. Najmlajši. Jože, je prvi zel l • ■ ti/a. Zadu nji na sta da so otroci t si pn-skrbljem, imajo vsi svoje domove in da ju tako spoštujejo. Najlepše,pravita, se imata prav zdaj. Pravzapra \ a prat ite pO SVOJe /<' bilo kh'ub vsem težavam le/>o vse njuno tkupi ljenje, kajti vse dni sta bila skupaj, niti za en dan ju življenje ni točilo. - Foto: D. Dolenc L. OvČjereja oživlja - V Kranjski gori so imeli svojčas pri Crnetu, Krn ve nju in Kogarju tudi po sto ovac. Po vojni je avčjereja zamrla, zadnje čase pa je kmetijska pospeševalna služba začela z dokazovanjem koristnosti reje ovac, posebej v hribovitih predelih. Prizadeianja rojevajo sadove in nekateri so sc spet začeli ukvarjati z vzrejo ovac. Tako jim imajo tudi pri Crnetu v Kranjski gori zdaj nekaj nad štirideset. Dokler ne bodo Šle v planino, se pasejo dama za lesami. Jagnjeta morajo še nekoliko odrasti, da bodo lahko do jeseni v planini. Kot pravita lastnika ovac Jože Žerjav in Andrej Koširje paše za ovce v Karavan kah dovolj, posebej na z mladim gozdom zaraslih bregeh. - Branko Blenkuš Prvi jurček je že tu! - Na, morda niti m prvi. U da pri nas v redakciji nismo izvedeli zanj. Ha naj vseeno velja za prvega prav ta, ki nam ga je prinesla Dpkazat totričeva Rada u Zgornje Bes nice. V soboto ga ><■ naila nekje t gozdu nad Besnico. Lep. Z žametnim klobučkom je razvnel najdi teljteo in vse njene Lani jc />n t ga V tistem komu našel njen so sed. za letos si je DO motril no oh ljubila, da bo ona pri a Zanimivo DO je. da jc Hod" šele štiri leta i Sloveniji in se je .šr/r tu navdušila za nabiranje gob Lam fikje vlo žila kar trideset kozarca. Ce bo letošnja bera tako zgodnja, kot se je pokazalo, jih bo tO sezono lahko vložila še več. Majski jurček ima rad zaivtrje, sončno lego. V ravnini ga je teže najti, ker je preveč vetra. Bodo pa kmalu tudi tU zrasli, če bo prava vlaga. No, morda še to, da so te dni začele poganjati šampinjon-ke pa krompiriščih in njivah silazne koruze. Ni mala takih nabiralce/ gob. Vendar, (e šibaste podali na take njive,'pazite, kad hodite. — Na sliki mala bo tričeva Vesna z maminim jurč-koni. — Foto: D. Dolenc POŠTA, TELEGRAF, TELEFON Gorenjska se povezuje s svetom V 26 držav smo ključen! z direktnim avtomatiziraniir. mednarodnim telefonskim prometom — Velike možnosti na področju terminalov — Pošta z ladjo potuje počasi — Kakšna je naša telefonska kultura? Kranj — Na Gorenjskem imamo 20.000 telefonskih priključkov, dokaj razvejano telefonsko Omrežje., čeprav so še vedno krajevne skupnosti, v katerih si krajani srčno želijo t.li fonskega priključka. Na Gorenjskem smo imeli tudi prvi v Jugoslaviji avtomatizirano omrežje in I > pridobitev si nedvomno želimo tudi obdržati. Velika želja, veliki interesi, razvoj gospodarstva, višji standard pa so napo! i naše telefonske centrale tako. so danes zasedene s 94 od-stotk ar je že krepko nad normativi. I z nakupom novih central se omre/je ne more nadalje Širiti, potrebne so tudi stavbe za centrale, kar pa je nujno povezano z izdatnimi finančnimi sredstvi. Še posebej bo težko v naslednjem srednjeročnem obdobju, ko so banke prekinile s krediti, PTT podjetje samo pa nikakor nima dovolj denarja, da bi samo ali skupaj s prispevki kraja mv začelo z velikimi naložbami. A tokrat se nismo pogovarjali o gostoti telefonskega omrežja pri i is, domače razvejanosti telefonski nive-že. V pogovoru z inženirjem Podijem Tomažičem, vodjem tehnične službe pri PTT podjetju v Kranju in z ekonomistom Alojzom Bavdkom. f I Iv Alojz Bavdek Rudi Tomažič vodjem poštne službe, smo namenili nekaj besed povezavi gorenjske telefonije in pošte s svetom. Kvaliteta zares šepa »V minulih letih nam je uspelo vzpostaviti avtomatiziran promet preko ročnih zvez z večino evropskih držav,« pravi inženir Tomažič. »Tako smo uspeli naše telefonske naročnike preko po- bne službene številke 900 po-l ezati z ostalim svetom. V 26 dr-lav smo vključeni z direktnim avtomatiziranim mednarodnim prometom, po postopkih, ki so podrobno opisani v telefonskem imeniku. Večkrat se pojavljajo pritožbe ali vprašanja, zakaj mednarodna telefonska povezava ni tako kvalitetna kot si marsikateri želijo. Vzroki so jasni: v drugih državah imajo vsekakor bolje razvito telefonsko omrežje, nimajo ozkih fri, ki jih pri nas prav dobro poznamo. Tudi naše vzdrževanje ne more biti tako kvalitetno, ker pn prosto nimamo dovolj denarji Ves telefonski promet gre t* ko slovenskega omrežja in r . nuno lastnega telefonskega omrežja za povezavo s svetom. Čeprav smo po gostoti precej pri vrhu, pa se nikakor Se ne moremo primerjati z Dubrovnikom, ki ima v Jugoslaviji najbolje razvito telefonsko omrežje.« Tujino kličemo za dinarje V mednarodnem prometu imajo naši PTT delavci še dodatne težave. Ena redkih jugoslovanskih izjem so, ki morajo opravljati storitve domačim naročnikom za dinarje, pri tem pa ne dobijo nobene kompenzacije. »Ven« torej naročniki kličemo za dinarje, PTT delavci pa morajo prehod preko evropskih držav plačevati v devizah. V tem, pravijo, so le malenkostno pozitivni, saj jim pomaga poštarska dejavnost. Njihov deficitarni devizni izdatek pokrivajo namreč poštarji, ki, preprosto rečeno, dobijo nekaj deviznega viška zaradi inozemskih nakaznic in drugih storitev. Ob tem pa telefonija potrebuje okoli 10 odstotkov naprav iz uvoza — razne merilne instrumente, linijske prenosne naprave in druge specialne naprave. Nekaj zadnjih let je še nekako šlo, zdaj pa jih že skrbi, kako dobiti dovolj deviz, kajti tudi tiste naprave, ki jih izdelujejo domači proizvajalci, vsebujejo veliko uvoženih materialov. Želijo si, da bi vključili v promet kar najboljše tehnično izpopolnjene naprave in pri tem odlično sodelujejo s Kranjsko Iskro. Pisma z avionsko oznako Na področju telegrafije kranjski PTT pokriva ves svet in telegrafsko področje je povsem avtomatizirano. Zdaj je zmogljivost 200 pnk jučkov, izkoriščenih pa je 150 priključkov, medtem ko imajo teleks naročnikov 125. Tako lahko marsikje sami vzpostavljajo zveze s svetom, lahko pa se odločijo za polavtomatske zveze preko Zagreba in Beograda. Veliko mednarodnega prometa opravljajo tudi poštarji. »Nekateri ljudje se včasih pritožujejo, da v mednarodnem prometu potujejo Mitj a živi v toplem domu ujbolj strašna nesreč« mnega potniškega letale se ie zgodila kini nad Korziko. Vsi pretreseni smo po radijskih valovih poslušali novico, da se je hum- potniško letalo zrušilo in da ni bilo preživelih. Dolg in predolg je bil seznam potnikov, ki so bili na izletu, s katerega se niso nikoli več vrnili. Vrnili na številne slovenske domove, k staršem, otrokom, prijateljem, znancem. Vsi smo bili, najbolj pa prizadeti svojci, preleti z neznosno bolečino. Smrti, ki je prišla tako nenadno, številni svojci šc danes niso mogli preboleti, še danes ne morejo biti veselih obrazov, še danes se marsikaterem očesu pojavi solza trpkosti, bolečega spomina. /'/v/i zares je težko obiskovali te domove, prav z.ares sc je težko pomenkovali s svojci, šc posebej, ker v,■>■■■> -a primere, ko se sorodniki nikakor niso mogli sporazumeti, kdo naj bi bil skrbnik in varuh mladoletnih otrok, ki so jih zapustili starši. Bili so in so še vedno primeri po sodiščih, ko tisti svojci, ki mislijo, da prav njim pripada sirota, prepričujejo sodišča in se potegujejo za malčke. \'erjamemo, da v teh primerih naša sodišča ukrepajo tako, da vidijo izključno korist otrok in le otrok samih, ki tako ostajajo v okoljih, kjer so že do zdaj živeli, pri tetah in stricih ter starih mama, ki so jih navajeni. še posebej je težko potrkan na vrata tudi zato, ker VSi vemo, da zavarovalnice še niso nakazale obljubljenega zavarovalnega zneska in da se še vedno sporazumevajo, kako naj b, tuđi po te/ plan poskrbeli za socialno varnost otrok, katerih starši so se ponesrečili, čili. .1 vseeno smo se napotili in obiskali- družino, pri kalen živi mali Milja, ki je ostal brez očeta m mame. Živi pri stari mami in očetu, v varnem družinskem okolju na Srednji Dobravi. Mama, ki skrbi za Mitja, nas jc prijazno sprejela. .<><• mlada je in dela v Iskri Otoče, za Mitja pa \ .orno skrbi. Malček je bil žc prej nanjo navezan, saj je skupaj s starši nekaj časa stanoval na Srednji Dobravi, nato pa je mlada družina v Kropi dobila stanovanje. Tako je odraščal tudi ob stari mami in se unijo kur naitesnejc navezal. i ■■ ■ . t S\' vedno ji jc nadvse hudo, a trpela jc vsiljivo navzočnost in vprašanja, na katera ni dolžna dati nobenega odgovora. Mitja se dobro počuti, ničesar mu nc manjka, seveda pa se malček sploh ne zaveda, da sta starša mrtva. Sluti, prav po otroško sluti, da jih nikoli več ne bo, čeprav doumeti ne more. Še vedno so predmeti, ki ga spominjajo na mamo in še vedno samodejno poreče, da ima podobne stvari tudi njegova mama, v Kropi, v stanovanju. Mitja dobiva okoli 4.000 dinarjev pokojnine, zavarovalnica Dunav je do zdaj nakazala znesek 50.000 dinarjev. I o je vse, čeprav prihajajo preko socialnega skrbstva nova in nova obvestila, a do zdaj še ni bilo nič konkretnega. Stara mama, na katero je malček zelo navezan in zato upravičeno živi pri njej, ima še šest let do pokojnine. Dokaj dolga leta, če pomislimo, da bo otrok kmalu prestopil šolski prag in bo treba z. njim vred marsikatero uro presedeti ob zvezkih in knjigah. Ko žc razmišljamo o pomoči otrokom in če smo Žc tedaj, ko smo skupaj s sorodniki preživljali najhujše ure tragedije, obljubljali vso in največjo pomoč, ne bi smeli zdaj omejiti le jui denarne izplačila. Mitjeva mama odločno odkimava z. glavo, če jo povprašamo, Če jo težijo vsa zavarovalniška omahovanja in zavlačevanja. Pravi, da nikakor nc gre za denar, kajti ni denarja na tem svetu, ki bi nadomestil izgubo otrok. Skrbi jo le, kako bo v teh letih, ko Mitja odhaja v šolo, sama pa v službo. Morda bi kazalo razmišljati tudi o čem drugem, o olajšavi, ki bi jo zaposleni stari mami lahko ponudili. Sicer si komaj komaj upaš zamisliti ali celo zapisan, da bi sc našle tudi druge, zares solidarne zares globoko človeške poti, ki bi veliko bolj kot denar pomagale sirotam. V tej, večkrat parugrajar.sk i m birokratski deželi, se bo marsikdo namrdnil, a v takih primerih bi si dobri ljudje tisti, ki bi radi pomagali vseskozi in ne le v prvem hipu ali ob obletnici tragedije srčno želeli, da bi malemu Mitju stara mama lahko posvetila kar najbolj vse ure njegovega otroštva. . D. Sedej mm ii r*^ g3šiljke silno počasi,« pravi Alojz avdek. »Prav zato na vseh poštah priporočajo, da se pošiljatelji poslužujejo posebnih storitev, predvsem avionskega prevoza. Navadna pošiljka pač dolgo potuje, z vlakom in ladjo in čas prihoda je odvisen tudi od številnih okoliščin. Dnevno gre v inozemstvo okoli 5.000 pošiljk, od skupaj 80.000 pošiljk gorenjskega poštnega dnevnega prometa. V poštnem prometu pomeni prevoz pošiljk precejšen strošek, saj prevažamo z lastnimi vozili: v 95 odstotkih. Le delno potujejo pošiljke z avtobusnimi zvezami. Zavestno smo se odločili za lasten prevoz, prav zato, da bi pošiljke naročnikom dostavili kar najhitreje. To pa pomeni velike izdatke za gorivo, še posebej, ker zdaj vozimo v bolj oddaljene kraje z lastnimi prevoznimi sredstvi. Želimo si, da bi poštni promet kar najbolj posodobili in da na poštah ne bi bilo več toliko fizičnega dela. Iščemo lokacijo za gradnjo novega poštnega centra, saj je sedanji v Kranju precej utesnjen.« Varčneje z računalniki Na PTT podjetju v Kranju se ukvarjajo tudi s prenosom podatkov. Imajo dovolj razvito povezavo med računalniki in terminali in za prenos podatkov iz republiškega računalniškega centra sta se že ogrela blejski GG in LIP. Prav tako bo računalnik v jeseniški Železarni povezan s terminalom na občini s tem, da pri PTT podjetju napeljujejo vode in poskrbe za ustrezno povezavo. Enako ravna že Ljubljanska banka, ki je povezana z računalnikom v Ljubljani. Ni treba posebej poudarjati racionalnost takšnega telekomunikacijskega sistema, ki ga bodo v prihodnje uporabljale tudi druge delovne organizacije. Pri PTT podjetju se zavedajo, da gre razvoj svojo hitro pot in da bo treba v bližnji in daljnji prihodnosti zagotavljati naročnikom storitve, ki so nam danes še tuje, v razvitih deželah pa že povsem običajne. Lahko bomo naročili avtomatsko bujenje preko telefona, avtomatsko se bodo usmerjali naši dohodni pozivi v centralo, če nas ne bo doma, uporabaljali bomo hišne terminale, takoj dobili informacije o cenah letalskih vozovnic, o prometu, o vremenu, se vozili v avtomobilih, v katerih bo telefon.... Nekulturni odnos Pozabili bi skoraj na telefonske govorilnice, ki jih imamo na Gorenjskem 150 in iz katerih lahko pokličemo vse evropske države. Iz vsake telefonske govorilnice lahko neposredno pokličemo Nemčijo, le vrečko drobiža moramo prinesti s seboj. .. Poštarji so v novih govorilnicah prilepili vsa natančna navodila, celo v tujih jezikih, kako telefonirati, a domala ni govorilnice, ki bi bila danes še cela in zdrava. Ce nič drugega, vsa navodila so bila pri priči pomazana in raztrgana. Naša telefonska kultura je na majavih nogah. Na vsak način kličemo prijateljice in prijatelje za ne tako nujne dolgotrajne »telefonijade« ob dopoldanskih konicah, čeprav bi jih brez škode lahko tudi popoldne. Ce smo že Gorenjci, je dobro, da vemo, da velja impulz ob sobotah in nedeljah polovico manj. Dobro bi bilo, ko bi upoštevali telefonska navodila, telefonirali kratko in jedrnato in klicali pravilne številke, tako, da ne bi imeli poštarji toliko jalovega prometa. Zaželeno bi tudi bilo, ko bi se v telefonskih centralah telefonisti hitreje odzivali na klice. Da seveda niti ne govorimo o vseh pobalinstvih, ki se lahko uga-njajajo preko telefona, od žaljenja do groženj in nadlegovanja. Ob prehudem tovrstnem prometu imajo pri PTT zdravilo, ko. lahko natančno ugotovijo nadležneža. Ukrotijo tudi sosede, sprte med seboj in s telefonskimi dvojčki. Le-ti ponavadi uživajo v tem, da odločijo slušalko, da sosed nikakor ne more dobiti zveze.... Do prave telefonske kulture smo očitno še daleč, vsaj toliko daleč, kolikor je daleč čas, ko bomo vrteli volan in obenem telefonirali. A ne le do telefonske kulture, prav bi bilo, ko bi se kdajpakdaj zamislili tudi nad našim odnosom do delavcev, ki delajo za poštnimi okenci. Do njih smo ponavadi sitni, vsiljivi, naduti, kar si, roko na srce, nikoli in nikdar ne bi privoščili pri sosedih čez cesto, v banki, kjer se — kaj veš zakaj — kar cedimo od vljudnosti in spoštlji-vosti... D. Sedej 3 Prizidek k domu upoko praznik kranjske občine Dodaj Geslo, ki spremlja. trdi, da je življenje človeka - V kranjs spodbujajo stanovi t Kuianj " V zac^tku aprut j Ljub jam drugi jugoslovanski ■ tološki kongres, ki je os*4tt] vsem ekonomski, socialni stveni položaj ostarelih It ugotovitvami, ki jih je b morda najbolj splošna najbolj resnična tale- stok / začelo s problemi otrok koal * bo s problemi starih »P Statistika napoveduje, dt k * 2000 na svetu okrog 600 nai * ljudi, starejših od 60 let N * težave bodo z vso težo pri« * družbo, tudi slovensko £ *m '* slovanskem merilu »namarei * kranjski občini, na prirr*r W *■ Pnbližno 8500 prebudi ah več let. m d Marija Arhar Ta podatek so imeli pred -skupnosti socialnega skrbstva I mu upokojencev, ki so « izdelave investicijskega gradnjo prizidka h domu. Ce naj bi spravili , oskrbo vsaj pet odstotkov starejših od 65 let. to pom. morali do leta 2000 ponudil stelj. Zdaj jih imajo 125 v l 130 v Preddvoru, medtem prizidku prostora za 83 sti Prizidek, ki bo veljal pet jonov dinarjev, bo nared ma do začetka avgu«t*. kranjske občine. Kmalu L sprejel prve oskrbo«««, poln pa bo verjetno v »Ljudje se za dom metroma pozno,« je v direktor Štefan Ov?*nar »1 veda razumljivo in rad) star človek čim dlje mačem okolju. Po p& je selitev potem, bolezni ali kakšnih c. gov neizbežna, toliko < ča. Zal ljudje še vedno , doma nekakšen odpor, zato, ker v njem vidijo L toliko bolnih, nemočni*, trudimo, da bi z nevvtljr« drobnimi pozornostmi, k«u, primer, ime stanovalca na' ali stalni sedel v jedilnici i vili kolektivno življenje znosno, intimno.« Letošnje mednarodno k svečeno starejšim ljudem , ga moto: dodajmo iivhenj. »Človek, ki je »Ur ff, 7f let, nikakor ne «^*l«i»j L ftM fldndoma 1. avgusta, za Vi * ljenje letom ), posvečeno starejšim ljudem, |)»eni lahko bogato, vredno Gojencev na nevsiljiv način far družbe. Ce le ni preveč je lahko Se zelo ustvarjajo nadaljeval Štefan Ovsenar. t našem domu takih ljudi malo, saj jih je že odstotkov, ki so povsem nepokretni in zahtevajo tp * aego. Zato je toliko bolj ta dom dobi družbeno pri-iperspektivo, da naj ne bi i i ejanal v oskrbo, ampak se jjj a* navzven.« u leti je bil dom izvajalec nege ^ m Izkazalo se je, da je ta , itrbi za ostarele predraga. Iz ^ mai razloga so odmrli tudi L? effli izleti, ki so jih zamenjali a i»domačem atriju in na kate-jatili tudi zunanje prijatelje. M moral postati lokalni »različne storitve. Zakaj r, zavračali ljudi, ki pri nas le okopati? 2e i prihajajo k nam. Pri-tadi na kosila in na razne ob praznikih, medtem varno v prizidku, komo prenesli fiziotera-tudi ped i k uro. Raz-ie o .dnevnem varstvu' čeprav se besede ,var-aaa izogibamo, saj niko-nrajemo. Vsak je v domu , svoboden.« jboljših oblik zaposlitve je prav gotovo delovna Razen ročnih del, ki jih prikažejo na razstavi, sta-srbijo še za lepo okolico pripravljajo ozimnice, poma-f organizaciji piknikov, izde-katitke, krasijo skupne pro-Itodobno. Shajajo se v jedil-fabakih prostorih, knjižnici, itjhinji ali dnevni sobi, poleti '/miljo pred domom in opa-ir/ahno vrvenje »betonske oa Planini. •prthodom po domu smo obišli Marijo Arhar. Stara je fjetarna v sobi, ki ji je dodajo popestrila s pred-je prinesla s seboj. »V tri leta. Ko sem prišla, precej bolna. Zdaj sem je povedala. Marija Arhar ponosom pokaže priznavanje v narodnoosvo-in v organizaciji rdeče-zdaj dela v njej. ik dan obiskujem po vaseh. Običajno grem že zjutraj, se vrnem h kosilu ali pa tudi ne. Zato mi ni dolgčas. Nasprotno, celo časa mi zmanjkuje. V domu se prijetno počutim. Opravila sem vozniški izpit in zdaj kupujem avto, da bom lažje kos terenu.« Marija Arhar je tudi predstavnica stanovalcev v svetu doma, kjer razpravljajo o gospodarjenju in o možnostih za čim lepše življenje. Tudi Vlado Bratoš je eden od aktivnih stanovalcev. »V domu sem že sedem let. Všeč mi je. Tu imam vso oskrbo od hrane do zdravnika. Vsak dan delam po štiri ure v recepciji, pozimi pa sem biljeter v Prešernovem gledališču. Tako zaslužim kakšen dinar za cigarete, kozarec vina in druge malenkosti, saj je žepnina skromna, pokojnina pa ne zadošča niti za celotno oskrbo v domu.« Vlado Bratoš je velik ljubitelj rož. Nekaj jih ima v sobi, ki jo je po svoje opremil, še več pa na hodniku. Vsako jutro jih zalije, posedi pri njih. Rad tudi hodi, po tri, štiri kilometre vsak dan. Življenje v domu upokojencev torej ni tako kasarniško pusto, kot misli večina opazovalcev. Prav lepo je lahko, če človek zna poiskati vrednosti, če se prepriča, da tudi starost prinaša svoje prednosti in ne le betežnost, bolezen, dolgočasje. H. Jelovčan PETKOV PORTRET drago bunčič: »pri prvem skoku ni treme« V Alpskem letalskem centru v Lescah so v minulih letih vzgojili veliko izredno dobrih padalcev, ki tvorijo jedro naše državne reprezentance. Intenzivno so začeli s treningom in usposabljanjem leta 1976 in po nekaj letih se je naporno delo bogato obrestovalo. Danes so med najboljšimi v Jugoslaviji, dosegajo odlične rezultate na mednarodnih tekmovanjih, tako, da smo nanje kot na odlične Športnike upravičeno ponosni. Uspehi pa nikakor niso naključni in niso plod le nenehne vadbe in treninga. V leškem klubu morajo padalci opraviti nešteto prostovoljnih delovnih ur, da si sami plačajo treninge. V tem je njihova izjemnost in v tem je tudi njihov posebni športni sloves in ugled. Mlade padalce deset let trenira učitelj padalstva in obenem tudi trener državne reprezentance Drago Bunčič z Jesenic. Drago Bunčič je bil sam Sest let državni repre-zentant, za padalstvo pa se je navduSil v srednji Soli. Želel je postati pilot, a je naneslo, da se je vpisal v padalski tečaj. Zdaj na letališču Lesce uči mlade padalce, sam vodi letalo, za seboj ima 2300 skokov in 400 ur letenja, kar je za naše razmere precej. »Za mlade padalce vsako leto pripravimo tečaj, ki traja od decembra do aprila in že za prvi maj opravijo prve skoke. V enem letu začetnik opravi okoli 100 skokov, nato začne s figurativnimi skoki. Le malo vpisanih ostane in se popolnoma posveti padalskemu športu, saj padalstvo terja veliko naporov, obenem pa je v našem klubu že tako, da morajo vsi padalci za trening tudi zaslužiti. Lani smo opravili 450 ur prostovoljnega dela v naši delavnici, za delovne organizacije, večinoma za jeseniško Železarno. Mislim, da danes mlade bolj mika manj naporen šport. Mi pa si sami moramo zagotoviti kar okoli 75 odstotkov sredstev, da lahko treniramo. Mlade padalce čaka najprej tri mesece teoretičnega znanja in izpopolnjevanja in ponavadi komaj čakajo, da se prvič spustijo na zemljo. Cas teorije je dolg in ob prvem skoku nikoli nimajo treme. Sele po petih, desetih skokih se pojavi strah, vsak se neprijetno počuti, kar je normalno. Nato postajajo vse bolj zagnani za to, da bi dosegli dober in najboljši rezultat. Padalci skačejo skoke na cilj, ki predstavlja pet centimetrov veliko ničlo. Ta skok je zahteven, kot so izredno zahtevni tudi figurativni skoki z višine 2000 metrov in z zadržkom 30 sekund. Padalci morajo opraviti določene like, štiri zavoje in tri salte nazaj, pri tem pa ne sme biti nobenega odstopa. Te lelemente je treba opraviti čimprej. Trening figurativnih skokov je resnično pravo garanje. Absolutne varnosti nikoli ni. Padala so varna, padalec pa mora z vrvicami uravnavati pravo hitrost. Le izkušen padalec ve, kako mora »premagati« horizontalno in vertikalno hitrost tako, da bo skočil na sam cilj. V primeru, če padalo zataji, se zanesljivo odpre rezervno padalo, ki je enostavnejše konstrukcije. Pri skokih ponavadi ni nesreč, če pa že so, so ob pretrdih skokih na zemljo. Prav gotovo pa jih je neprimerno manj v primerjavi s cesto, kjer smo nesreč že tako navajeni, da nam že niso več mar.« Danes je med kandidati v reprezentanci šest padalcev iz Lesc in trije iz drugih jugoslovanskih klubov. Oba trenerja državne reprezentance, Bunčič in Med-ven, vzgajata padalce v imenitne športnike, s trdim delom in nenehnim treningom. D. Sedej Razprava brez dlake na jeziku Ko so pred dobrimi osmimi leti v združeno delo uvedli odločanje prek sindikalnih skupin kot jedra neprisiljenih sindikalnih razprav, so imeli v mislih predvsem osveščanje delavca in njegovo pripravo za odločanje v samoupravnih organih - Sindikalne skupine so danes odkrit dialog delavcev - Tudi po njihovi zaslugi sindikat ni le sestankarski forum Večina dela v sindikatu običajno sloni na predsedniku in izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata in to je velikokrat vzrok za forumsko delo. Zato žal sindikat med delavci izgublja veljavo, saj od njega pričakujejo več konkretnosti in manj šesta nkarskega besedovanja. Da bi bil sindikat resnično organizacija delavcev, so v zadnjih nekaj letih poskrbele sindikalne skupine, mesto za obveščanje, pobude delavcev, tehtanje pomembnih odločitev, mesto akcijskih dogovorov. Na sindikalnih skupinah so namreč delavci v krogu sodelavcev odkritej-ši, imajo več možnosti oglašati se, ne omejuje jih »spretna« govorica »poklicnih govornikov«, med seb. enakimi pa je moč reči katero odkrito in brez dlake na jeziku. Kako vsakodnevno deluje taka sindikalna skupina, samo se prepn- =7 ttratoi Iščemo za kmečko ohcet Uredništvo našegajačasopisa skupaj z organizacijskim odborom Kmečke ohceti Bled 82 išče primeren par za Kmečko ohcet, ki bo avgusta na Bledu. Kmečka ohcet je že tradicionalna blejska turistična prireditev, ki vsako leto pritegne veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Blejci jo znajo dobro organizirati, po starih gorenjskih kmečkih svatovskih običajih. Organizatorji še vedno iščejo primeren par, ki bi se poročil na blejski Kmečki ohceti. Zekjo, da sta mladoporočenca z Gorenjske in da izhajata iz kmečkega stanu, stara pa naj ne bi bila več kot 35 let. m f >IV. J ■£:«■' Vsi, ki bi se želeli poročiti na Kmečki ohceti v začetku avgusta, naj se prijavijo Turističnemu društvu Bled ali časopisu Glas Kranj, M ose Pijadeja 1. O čali v razgovoru s skupino delavcev iV Savine temeljne organizacije Umetno usnje. Ta zaposluje _pmk .to delavcev, v njej pa *.^™Ž"WJ treh sindikalnih skupinah, hklicu-jejo jih običajno dvakrat mesečno navadno ob koncu izmene, tako da proizvodnja ni preveč okrnjena Tematika je kajpak prilagojena d.na-nM^JrffotCTBto na skupine sestajajo ob obravnav, zak jučn.h rTčunov, ko je treba pretresti pen; odične rezultate dospodarjenja, s. razložiti določila kakega novega samoupravnega akta. Vsako srečanje £ pušča proste roke tudi pobud, delavcev. Včasih sicer »kličejo sindikalno skupino tudi ob posebnih priložnostih delavci na lastno pobu-do. Tedaj je običajno beseda o osebnih dohodkih-, pogojih dela, stanovanjih, pomanjkanju surovin ... »Tematika, ki jo obravnavamo najprej na sindikalnih skupinah, se potem ponovi običajno še na drugih forumih, prav gotovo pa na zborih delavcev,« je povedal predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v TOZD Umetno usnje Miro Naglic. »Za vsako sindikalno skupino je zadolžen po en poverjenik. Ta se poveže z razlagalcem tematike, ki jo namerava obravnavati na sindikalni skupini. Razlagalci so običajno strokovnjaki, vodje TOZD ali pa sindikalni delavci sami. Če slednji niso dobro podkovani v temi, morajo na predhodni inStruktažni sestanek. Delavcem v sindikalni skupini nato razlagalec v kratkem pojasni, za kaj gre, potem pa njim prepusti besedo. Sprva je bilo mišljeno, naj bi sindikalne skupine zgolj obveščale in dobro pripravile delavca na kasnejše odločanje na zborih delavcev, vendar se zdaj v skupinah Že razvijajo ustvarjalne razprave. Ce gre za kako zahtevnejšo temo, jo skuša razlagalec prikazati na kar najbolj enostaven način, vendar je kljub temu običajno malo pripomb. Če pa gre za vsem znano zadevo, o kateri delavci že nekaj vedo, je razprava burnejša.« Po zaslugi sindikalnih skupin so tudi delavci, privezani le k traku, osveščeni in bolj ustvarjalni. Vse bolj se namreč zavedajo, da so problemi tovarne njihovi problemi in da je njen uspeh tudi njihov kos kruha. »Sedanji položaj v gospodarstvu je delavce precej razgibal,« pravi Ivanka Perko, Članica izvršnega odbora osnovne organizacije v TOZD Umetno usnje. »Ce se na zborih delavcev ne oglašajo k besedi, si to na zasedanju sindikalnih skupin upajo. Ce nimajo prijx>mh pomeni, da jim je mnogokaj nejasno in zato povprašajo. Vse pripombe in vprašanja potem zberemo in jih pošljemo pristojnim strokovnim službam, naj nanje odgovore. Odgovore potem objavljamo v tovarniškem informatorju. Večkrat se dogaja, da tovarniški časopis ostaja, informacije z odgovori sindikalnih skupin pa so praviloma razgrabljene. S tako metodo delavcu dokazujemo, da je njegovo mnenje važno in da nobena pomembna odločitev ne more mimo njega. Z objavo pri|X)mb si zagotavljamo tudi napotilo, kako naj se v posameznih primerih ravnamo.« Samoupravni proces v združenem delu je zajel tudi metodo dela prek sindikalnih skupin. Po osmih letih dela teh skupin si brez njih kar težko predstavljamo samoupravljanje. Ta oblika obveščanja in izobraževanja delavcev je važen člen v verigi odločanja. Obogateni z več znanja in opogumljeni (ker se je njihova beseda upoštevala) potem odločajo v samoupravnih organih. D.Zlebir O LAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 4. JUNIJA 1982 Planina Javornik: Pozimi smučarija, poleti planšarija Voufl koča na planini Javornik Iržič — Tam, kjer Sc zadnje hiše v lomski dolini stiskajo za bujnim zelenjem, se prašna cesta odcep levo navkreber. Ličen kažipot usmerja popotnika, da nc zaide naprej proti domu pod Storžičcm, ampak ga napoti proti planini Javornik. Avto jc najpametneje pustiti Čim nižje ali vsaj pri Pavšelnu, nekako na sredi poti. Kajn eesta. posuta z ostrim kamenjem, nevajenega »ravninskega« voznika lahko prestraši. Posebno, ko se vrača v dolino. Kdor pa vendarle hoče vztrajati, se pelje »do konca«, kje se gozdna cesta izgubi m da prostor komaj vidni stezi. Po pol ure zmerne hoje se vrh travnatega grebena prikažejo hlev in stara majerska koča, za njima pa • šc nova brunarica. Srce poskoči od veselja, pogled pa poleti proti vrhu Zcniklovca nad kočo, proti Storžiču, Konjščicj in drugim mogočnim goram. * Topel čaj v prijetno domači i/bi, ki jo ogreva lončena peč. sc prav prileze Zunaj, če ni sonca, Šc vejejo hladne pomladne sapc.\ Kako tudi ne, saj je sneg na planini Javornik komaj odlezel. 16. maja jc bilo na pobočju nad kočo še zadnje smučarski) tekmovanje. Ljudje v nedeljskem dopoldnevu prihajajo in odhajajo. Ni nadležnega pre-.vanja pri mizah, gneče, kot v številnih drugih priljubljenih planinskih postojankah, kjer se misel niti ne utegne spotiti Tu se vsi poznajo, prijazni so, prijateljski. Na planino Javornik me je prignala predvsem radovednost. Toliko pohvalne ga sem že slišala o njej in p Lomljanih, ki so jo dvignili iz pozabe, da sem komaj čakala golih reber. 0- 'ože Perne Pohod na Veliko Poljano v nedeljo, 6. 6. 82 V koči sem srečala Jožeta Pcrncta, predsednika pašne skupnosti iz Loma, ki je na resel kup zanimivih podatkov o pašništvu na Javorniku, o gradnji koče. o prihodnosti planine. »Planina ima v razvoju vasi, njenega kmetijstva in rekreativnega turizma posebno mesto,« je dejal »Ima okrog sto hektarov pašnih površin, razpetih med 1400 in 1700 metri višine. Včasih je bilo tu devet koč. Vsi večji kmetje so imeli svoje majerje. Hlev je bil skupen. No, med vojn "so Nemci planino posebno grdo gledali, saj so čeznjo vodile pomembne partizanske poti, spodaj je bila kurirska postaja. Požgali so dve koči in za nekaj časa prepovedali pašo. ludi po vojni jc planina počasi izgubljala živost. Kmete je vabila industrija. Mislim, da je bilo lw55. leta, ko sla se tu pasla samo šc dva tropa. Potem je planino prevzela kmetijska zadruga v Krizah, zrasel jc nov hlev in od takrat je paša skupna.« Zdaj s planino upravlja pašna skupnost Lom. Ureditveni načrt |c našel svoje mesto v programu krajevne skupnosti, ki je poleg paše zaradi ugodnih naravnih danosti videla še velike možnosti za razvoj smučarijc in turizma. Pobudo, da bi jo uredili, so podprli tudi v TJozdncm gospodarstvu in občinski skupščini. »I eta 1978 je prišel na dan prvi program za ureditev planine Javornik. ki jc vscboval projekt za novo kočo in vlečnico, ocenjen na 20 milijonov dinarjev. I oliko denarja, žal, nismo uspeli zbrati in smo se morali sprijaznili s skromnejšimi načrti.« Zanimivo in pohvalno je. kako je rasla koca. Pašna skupnost je najela 600.000 dinarjev posojila pri hranilno-kreditni službi Gozdnega gospodarstva za material, kmetje so prispevali po dva kubika lesa, člani športnega društva iz Loma pa po deset ur prostovoljnega dela na leto. Zakopali so se konce avgusta 1979. leta. Decembra je bila koča že pod streho. »Dela še ni zmanjkalo,« je nadaljeval Jože Perne. »Letos nameravamo dokončati lest sob in skupno ležišče s skupaj 40 posteljami ter napeljati vodo. Voda je tu največji problem, saj je izvir precej nižje. K sreči ima koča svoj agregat, ki bo poganjal pretočne črpalke. Lotevamo se tudi posodobitve hleva. Postopno bomo uspeli, posebno ker namerava kmetijska zadruga prihodnje leto izdatno pomagati.« Zanimanje za poletno pašo na planini Javornik med lomskimi kmeti na- rašča. »I^iii sva imela z ženo na skrbi 62 krav, šest konj in 50 jarcev,« je povzel besedo majer Franc Meglic, ki prihaja past že sedemnajsto pomlad. »Ja, .žena ima veselje, ludi sam sem ga včasih imel, zdaj, ko vse težje hodim, pa peša. Ograjena je samo južna stran. Čreda se sicer ne izgubi, vendar pa je treba res budno paziti nanjo.« Razložil jc. kakšen je delovni dan majerja. »Vstanem ob štirih, pol petih, ob sedmih pustim živino na pašo. Potem skoraj ves dan letam za njo po planini. Fnkrat je ušlu skoraj do Kanonirja na jezersko stran. Spominjam se tudi medvedovih požrtij, trikrat je mesari! po planini.« Verjetni) bo letos delo le nekoliko lažje, če bo planina ograjena z električnim pastirjem. Ograja je zaenkrat še predraga. Osem kilometrov bi je rabili. »Ce je lepo vreme, je tu kar lepo,« je nadaljeval Franc Meglic. »Ko pa treska, je čudno. Vedno se bojim, kaj, če strela zaneti ogenj.« V nedeljo živine še ni bilo na planini. Pomlad nekoliko zamuja. Bodo jo pa v kratkem prignali, so povedali. Potem bo dovolj mleka, skute in smetane tudi za goste. Kočo bo upravljala pašna skupnost. Do pozne jeseni, ko jo bo spet prevzelo Športno društvo. Janeza Meglica, predsednika lomske-ga športnega društva, Žal nisem dočakala, da bi povedal, kakšno je bilo na planini življenje pozimi, koliko smučarjev je prepeljala vlečnica, koliko jc bilo tekmovanj. Vendar sem nekaj le zvedela od drugih. Predvsem od oskrbnikov Marije in Zdravita Stamcarja, ki sta kočo prevzela novembra. »letošnja zima je bila pri nas res živahna,« sta povedala. »Od februarja na- Franc Meglic prej se je vsako soboto in nedeljo, ko je bila koča odprta, kaj dogajalo. Prej je bila planina težje dostopna in zaradi globokega snega in mraza manj privlačna.« Marija in Zdravko Štamcar sta bila letos prvič oskrbnika. »Najhuje je bilo prenašati težke nahrbtnike,« je povedala Marija. »Drugače pa je bilo prijetno, ljudje so prijazni, veseli, dobri gostje, ludi iz Ljubljane jih je že nekaj prišlo in od drugod. Gostili smo, na primer, gorske reševalce iz vse Slovenije.« Planino Javornik vsekakor čaka lep« prihodnost, čeprav domačini o njej ne govorijo na široko. Velik*) dela jih še čaka, preden bodo lahko začeli resno razmišljati tudi o turizmu. H.Jelovčan Po hoji navkreber se skodelica vročega čaja in kos kruha v prijetni koči pošteno priležeta. S Šmitkovima iz Kovorja, ki se skoraj vsako nedeljo po-dasta v hribe, najraje na Dobrčo, Kofce ali Kriško goro, so bili tudi štint dasta v nnoe, otroci. Pot mimo Pavšelna seje vlekla, posebno Se v*&wnjemTdeiLTkZZZ slabo shojena in skromno označena ' * Turnir paraplegikov Jesenice — V telovadnici ŽIC Jesenice je bil minulo soboto košarkarski turnir paraplegikov. Prireditev, s katero su počastili mesce mladosti, je pripravilo društvo paralegikov Gorenjske pod pokroviteljstvom sindikata jeseniške Železarne. Pred turnirjem jc bil sprejem, kjer je zbrane pozdravil Darko Mlinaric, pred sednik aktiva invalidov železarne Jesenice. V kulturnem programu so nastopili člani folklorne skupine Društva upo-kojencev Javornik — Koroška Bela. Na turnirju so nastopile štiri ekipe košarkarjev — paraplegikov, in sicer mariborska, ljubljanska, novomeška in gorenjska. Najboljša je bila gorenjska ekipa, ki je zmagala pred mariborsko in ljubljansko.'' Največ košev je dal Marjan Trdina, član gorenjske ekipe. Ob zaključku turnirja so sc udeleženci dogovorili, da bo majsko športno, srečanje postalo na Jesenicah tradicionalna prireditev. . J. Rabič Marija in Zdravko Sturnrcr Avto moto šport USPEŠNI GORENJSKI TEKMOVALCI Tržič — Na republiškem prvenstvu v avtorallvju. ki ga je organiziralo AMD Kompas, je bilo gorenjsko zastopstvo uspešno. Posadka AMD Skofja Loka Viktor Oblak in Ivan Prose n' sta bila v svoji kategoriji sedma. V rallvju Satur-nus pa sta bila deseta. Uspešno nastopa dvojica Franc Oblak in Milan Bizjak, doma iz okolice Gorenje vasi, vozita pa za AMD Zvezda. Najboljše uvrstitve pa dosegata Miran Studen in DuSan Vidmar iz StražiSča, člana AMD Donit-Olimpija. Vozita zastavo 101 do 1150 cem grupa I. Na Donitovem rallvju sta bila druga, na Saturnusovem tretja, prav tako pa tudi na Kompasovem. M. Jenkole Tržiške športne vesti TEKMOVANJE ŠAHISTOV - TržiSki Šahisti so pripravili majski hitropotezni turnir. Sodelovalo je kar 16 Sahistov. Zmagal je Ivan Ravnik z 11,5 točke, drugi in tretji pa sta bila Srečo Mrvar in Du&an Borštar, ki sta zbrala po 11 točk. Četrti je bil Andrej Loc z 10,5 točke, peti pa Kogoj z 10 točkami. J. Kikel KROS ZA NAJMLAJŠE - V Ročev-nici je bil spomladanski kros za najmlajSe iz tržiSkih vrtcev. Tekmova"hje je že tradicionalno, pripravila pa sta ga WO Tončke Mokorelove in telesnoKulturna skupnost. Sodelovalo je kar 160 malčkov, rojenih.leta 1975 in 1976, ki so bili izbrani na tekmovanjih po (posameznih vrtcih. Ekipno je imela največ uspeha enota Deteljica pred KurirčKom, Palčkom in Gradom. Proga je bila dolga okrog 250 metrov. Med fanti letnika 1976 so bili najboljši AleS Njegovan, Tilen Hočevar in Klemen Snedic, v letniku 1975 pa Matjaž Meglic, Dejan MarSiČ in Krik flBjovic. Med deklicami letnika 1976 so bile najhitrejše Romana Tomažin, Petra Jurjevčič in Blanka Rakovec, v starejši skupini pa Mojca Aljančič, Petra Šetinc in Karmen KoSir. J. Kikel TEKMOVANJE V PEKU - Osnovra organizacija sindikata v Peku je prip.a-vila finalno tekmovanje v namiznem tenisu in kegljanju. Med ženskami so bile najboljSe v kegljanju Joži Meglic, Marjeta Špik, Jana Zupan, Breda Cerovski in Olga Bencina, med moSkimi |>a Kudi Nunar. Marjan Nunar, Milan Krč, Karel CrtalU in Ivo Praprotnik. Tako kot ke-gljaSko je bilo dobro pripravljeno tudi tekmovanje v namiznem tenisu. Med ženskami so bile najboljSe Ana Rihnikar, Olga Bencina, Joži Meglic, Anči Rupar-čič, Brigita Perko in Blanka RuparČiČ, med moškimi pa Franc Prelog, Marjan Valjavec, Janez Muzik, Alojz Repovi, Janez Uzar in Rajko Vlajsevič. M. Jenkole Tenis Stare prvi Kranj — Teniški klub Tnglav jc priredil turnir za slovenski pionirski potu . katerega se je udeležilo 47 pionirjev m 17 pionirk iz Ljubljane. Maribora, MevF vod, Kamnika. Portoroža in Kiinu Zmagovalci v posameznih kategorijah bili: Stare (Triglav) pri starejših pmfltr-jih, Breznik (Olimpija) pn mlajših pn>nrr-jih, Brandnerjeva (Branik) pri starejši* pionirkah ter Cernetova (Portorož) pn mlajših pionirkah. Mladi tekmovale: * pokazali veliko znanja in borbenosti Portorož Tu pa-je hil teniski lun« za mladinski pokal Slovenije. Na j so imeli največ uspeha igralci kranjskega, Triglava, ki so zmagah k.ir \ » . gorijah in tako dokazali, da imajc Bf nutno v Sloveniji največ besed. Zi "c katere najboljše igralce jc to izjeac* napor, saj moraio o J igrati po v_ na dan. Iako sta l roš Puk in PmmI Pisk dvakrat igrala v finalu in vvji enkrat zmagala. Alenka Tratnik pa zmagala v kategoriji mladink do l S ki Rezultati — mladinci do 16 let; finale: Pivk (Tr) : Trupej (Mee) -'■ 6:2. Pisk (Tr) r Staic ( Tr) 62. r>.: tinj le: Pivk : Pisk 6:0. 7:6; mladinci de 18 let: polfinale: Pisk (Tr) : Rukavnu l Bi» 2:6. 7:6. 6:2 Pivk (hi Vrvno** (Br) 6: l.> 6:2! finale : Pisk hxV J fc. 6*3, 6:1. mladinke do lrv let polfin-Skulj tO!) : Por (Tr) 6:3, 6 2. (SI) : Škarabot (Tr) 6:2. r 2. t Skulj : Bohte 6:4, 6:2: mladinke de let: polfinale: Skulj (Ol) : Lctv 6:1. Tratnik (Tr) : Bohte (SI) finale: Tratnik : Skuh 8 : 6:2 6: I 6:0 A. FibpČK \ elito juž«e ALPINISTIČNE NOVICI Pomladansko vreme je že meri začelo vabiti alpiniste nižje ležeče stene, kjer se pripravljajo' na bližajočo se letno x'*o«v V tuje gore so krenile tudi žv pov letošnje odprave. Velik obisk bodo letos doživeli perujski Andi. v katvie odhajajo, oziroma *so že tnlšlc kar štiri naše odprave, tri slovenske * ena makedonska. Od slovenskih v že odšli Skofjeločani/ v kratkem p» bosta odpotovali šc odpravi AO k»-pol in mešana odprava ljubljanski* alpinističnih odsekov. Medtem, k^ M prvi dve krenili v Cordillero BLiikv in sicer v ostenji Severnega oziroaa Južnega Huandova (oba spadata mev) najvišje in najtežje dostopne vrhove Cordillere Blance). so si LjuNjaocjm zadali več ciljev v Cordillen BLino. meil drugim tudi najvišp \rh Pvrtifa-Huascaran. odpraviti pa se mishv tudi v pogorja na meji z Bolivinv makedonska odprava p.t si ie za swj cilj izbrala žc omenjeni Hnaacatan. Prvič v zgodovini našega alpinizma se pripravlja tudi povsem ženska alpinistična odprava. Dosedai si naše alpinistke udeleževale alpinističnih odprav le v manjšem številu Tako sta sc na sedem tisočake do povzpeli le Barbka Ščetini n t Pik Lenin) in Slava Mre/ar (v HindukušM). v Pamirju jc plezala še Mančka Fra*-tar. v Andih pa Kranjč.inki ftir6kj Marija Perčič-Stremtel|. Žcnsk.i odprava odpiavl|.i letos poleli v P.mi ho S članic, njen vod|a bo Munčia Frantar, med kandidati (».i k tudi Da> rija Štnmtcl|. Poleg teh članic tvsu na pot odšli še dve. ki si bosu \nv»-ške kuli Mim V soboto, 22. 5. so imeli čtai \IH Krati| skupno turo v Ostcnja Vrškvi in Vežice nad Kamniško B»strxo Skupne ture se je udeležilo |5 čla nov, od tega štirje lečaimkij stin\ pripiavniki m sedem alpinistov niki in pripravniki so v amMi i/kušeiK|sih alpmisiov ple/.ih s\ . smeri Smer Geršak-Grčar v \. . ( Rekberger-Povšnar in Zupkttrak- b a čič). sedem jih je ple/.il»v Lukmanonn smer v Vršičih, štirje Rekruisi«« ,n dva Kamniško v isti steni in»e pa I\-sno v Dedca, Vl.HI.tZ l">WvlK v. -■ JUNIJA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15. STRAN O ETNAJSTA OHCET V LJUBLJANI Letos bo v dneh od 23. do 26. junija petnajstič potekala mednarodna tu-'Aocno folklorna prireditev OHCET V LJUBLJANI. Tokrat bo sodelovalo preko 2000 ude-«tncev v narodnih nošah, predvsem Satov folklornih skupin in pihalnih godb a jugoslovanskih republik in tujine, fcana množica bo v štirih dneh spre medi Ljubljano v mesto mladih. Na osred-f prireditvi v soboto, 26. junija se bo 22parov iz vseh jugoslovanskih republik, a Avstrije, Češkoslovaške, Finske, Fran-Italije, Japonske, Madžarske, Nizo-mske, Španije, Tunizije, Velike Brinje in Zvezne republike Nemčije v ko-ojah popeljalo po ljubljanskih ulicah na poroko v Mestno hišo, od tam pa na poročno slavji s pet urnim programom Vrtorc in kulinaričnih dosežkov Ijubljan-ifch gostincev. Prireditev pa ne bo omejena le na Ljubljano; na Koroškem, bo prikaz žc •koraj pozabljenih kmečkih opravil in koroške kmečke ohceti, v Škofji Loki pa bodo prikazali prevoz bale in domač folklorni program. Podrobnejši program prireditve: Kcdar 23. junij, Ljubljana: ob 20. uri večer slovenske in tuje folklore s predstavijo poročnih parov v Cankarjevem domu« četrtek, 24. junij, slovenska Koroška: ob 14.30 uri prikaz koroške kmečke ohceti v Črni na Koroškem, ob 16. uri prikaz kmečkih opravil in domače folklore v gorski vasici Sentancl istega dne, Ljubljana: folklorni in pihalni nastopi v. centru mesta, ob 20. uri koncert pihalnih godb in pevskih zborov ter nastop folklornih skupin na Pogač a r-jevem trgu ob Tromostovju; petek,25.junij,Skofja Loka:ob 16.uri prevoz bale na trgu istega dne, Ljubljana: folklorni in pihalni nastopi v centru mesta, ob 20. uri filklorni maraton domačih in tujih folklornih skupin na Pogačarjevem trgu ob Tromostovju sobota, 26. junij, Ljubljana: ob 11. uri svatovska povorka po ljubljanskih ulicah, ob 12. uri svečana poroka na magistratu, ob 13. uri odhod svatovske povorke proti hali Tivoli, kjer se bo ob 64. uri začelo poročno slavje. Od 22. do 26. junija bo vsak dan od 9. do 20. ure na Čopovi ulici ulična prodaja izdelkov domače in umetne obrti, vsak dan pa bodo od 16. do 24. ure DNL-VI PIVA na Gospodarskem razstavišču. JADRAN JADRAN PRAVA OBUTEV ZA SPROŠČENO HOJO V POLETNIH DNEH ^YUGQTQURS jana, Titova 36 /IX., tel 322-458, 321 794 iUGOTOURS TUDI V VAŠEM KRANJU! VI VAM TREBA IZGUBLJATI ČAS IN DENAR! Počitnice ali potovanje z Yugotoursom lahko kupite v rait najbljižji potovalni agenciji, kajti vse imajo naše programe, prijavne obrazce, pogoje tveganja, odpo-redi potovanja, skratka, pri njih boste strokovno po-itreženi! BLED JESENICE KAMNIK KRANJ radovljica Skofja loka ALPETOUR, GLOBTOIJR, GENE- RALTURIST, KOMPAS INTEGRAL, KOMPAS INTEGRAL ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR Dobrodošli v vadi potovalni agenciji! POČITNICE V JUGOSLAVIJI % posebnim letalom iz Ljubljane v Split n Dubrovnik ob ponedeljkih odmaja do oktobra! 7-dnevni paketi, MOŽNOST KREDITA, fcbenik, hotel ANDRIJA Sit, hotel LAV karaka, hotel RIVIERA Podgora, hotel LOVOR Dubrovnik, zasebne sobe Srebreno, hotel ŽUPA Herceanovi, hoteli PARK, TOPLA in PALMA POČITNICE V GRČIJI Zletalom iz Ljubljane vsakih 14 dni od 16. junija do 6. oktobra! »LUN in ATENE ter otoka RHODOS in KRETA. POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO Velika izbira potovanj z letalom iz Ljubljane. MOSKVA, LENINGRAD, KIJEV, aihod vsak teden — SREDNJA AZIJA IN KAVKAZ, odhod 5. 7. - VIKEND V LENINGRADU, tedenski odhodi - Daljna SIBIRIJA - Počitnice v SOCl in na JALTI POTOVANJA Z REDNIMI LETALI PARIZ, LONDON in GRŠKA KLASIČNA TURA . Zahtevajte program pri vaši potovalni agenciji! Z VLAKOM IN LADJO V BENETKE Zaradi velikega zanimanja so v Kompasu pripravili nov i/let v BENETKE. V soboto, 26. junija se bodo udeleženci zbrali zjutraj v Ljubljani, od koder ie bodo s posebnim vlakom peljali do Ko pra. Tam se bodo vkrcali na ladjo in odpluli v Benetke. Tam bo po skupinskem ogledu mestnih zna-menitosti tudi dovolj časa za osebno potepanje. Izlet stane 1.300 din, v ceno pa so vračunani prevozi, vstopnine in glasba za ples na ladji. Na ladji bo na voljo tudi kosilo (bogat menu) za 300 dinarjev, odprta pa bo tudi brezcarinska trgovina. NA OHRID V JUNIJU PO POSEBNI CENI Šestdnevne letalske počitniške aranžmaje na Ohridu z odhodom 13. in 20. junija nudi Kompas po ugodnejši ceni - 5.800 din po osebi. Cena aranžmaja vsebuje letalski nrevoz v obe smeri, prevoze z in na letališča, polne penzione v hotelu Biser, dva izleta (obisk mesta Ohrid in celodnevni, izlet — Prespansko jezero, Bitola, Kruševo ...) in vodstvo. IZŠEL JE KOMPASOV BARVNI PROGRAM POČITNIC V vseh poslovalnicah vam je brezplačno na voljo obširen in bogat barvni program Kompaso-vih počitnic v domovini. Poleg »snovnih informacij o počitniških aranžmajih vsebuje tudi op.se vrste krajev ob Jadranu in na celini in se tako predstavlja tud. kot svojevrsten turistični vod.č. Ne manjkajo pa lun. razni koristni nasveti za popotnike .n poči t niča rje. PRIREDITVE NA BLEDU Jutri bo ob 11. uri na jezeru jadralna regata za pokal Slovenskih jezer za vse kategorije. Start in cilj bo v regatnern centru. V nedeljo bo ob 17. url v Zdraviliškem parku promenadni koncerl godbe na pihala Veriga iz Leac V ponedeljek pa bo v cerkvici na otoku koncert Ljubljanskega baročnega tria s pričetkom ob 17.30. Vstopnice po 100 din prodajajo v poslovalnici Generali urista na Bledu. V ceno je vključen tudi prevoz, s h id rob u som. 20. KRESOVANJE IN JURJEVANJE V BELI KRAJINI - Posebna skunnost za jurjevanje bo v Črnomlju letos že dvajsetič organizi-mto^dicionalno KRESOVANJE IN JURJEVANJE, ki izhaja iz starih belokranjskih običajev. Kresovanje bo v soboto, 5. junija, jurjevanje pa v nedeljo, 6. junija, ob 9.30. Ob tej priložnosti je skupnost za jurjevanje izdala posebno broSurico z natančnejšimi informacijami in opisom ljudskih Seg in navad v zvezi zjurjevanjem. Publikacija je izšla v 800 izvodih. V MERCATORJEVI prodajalni športne opreme na Trgu svobode v Tržiču imajo med drugim pestro izbiro kamp opreme, koles in mopedov. Založeni so tudi z nadomestnimi deli za kolesa in mopede ter za avtomobile Zastava 750 in 101. KOMPAS JUGOSLAVIJA Ohrid, 8 dni, letni oddih, vsak petek v juliju in avgustu Ohrid, 3 dni, od junija do oktobra, 4/6, 11/6 Ohrid. 6 dni, od junija do oktobra Crna gora, 7 dni Slrokovnit potovanja: Dunaj _ FDI — stomatologi, 7 dni, I 1/KI Mcxtco Oty — svetovni kongres sociologije, 10 dni. 13/H Budimpcš.a — hematologi in transf. kongres, 7 dni. 31/7 W informaciji' in programe dobile tudi v poslovalnici Kompasa v Kranju na Koroški cesti 2, telefon 2K-472, 2H-473. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Delavski svet TOZD Kooperacija Radovljica. Gorenjska cesta 12. v skladu z 41. Členom. 7. odstavek in v skladu l 49. Členom Statuta TOZD Kooperacija Radovljica, razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23 24. Traktor znamke Ferguson tip IMT 535, leto izdelave 62 za izklicno ceno 40.000,00 din, Traktorska prikolica dvoosna, leto izdelave 62 za izklicno ceno 15.000,00 din, Traktorska prikolica, 5-tonska, dvoosna, leto izdelave 1966, za izklicno ceno 20.000,00 din, Traktorska prikolica, 3-tonska, enoosna, leto izdelave 1966, Nakladalec vis. 1021, leto izdelave'1962. za izklicno ceno 4.000.00 din, Nakladalec znamke Ferguson, čelni, leto izdelave 1964, za izklicno ceno 4.000,00 din, Mulčar Humus, oznaka K-2,25. leto izdelave 1968, za izklicno ceno 4.000.00 din, Pisalni stroj znamke Emona, leto izdelave 1963, za izklicno ceno 1.000,00 din, Traktor tip IMT, 535, leto izdelave 1977, in nakladalec Pešci tip 804, za izklicno ceno 200.000,00 din, Tračni obračalnik, znamke favorit tip 220, leto izdelave 1974, za izklicno ceno 8.000,00 din, \ Kosilnica - rotacijska, leto izdelave 1976, za izklicno ceno 25.000,00din, Plug znamke Slavonac, tip 312, leto izdelave 1978. za izklicno ceno 3.000.00 din. Kabina znamke IMT, leto izdelave 1978, za izklicno ceno 1.000,00 din. Kabina znamke IMT, leto izde\ave 1979, za izklicno ceno 1.000,00 din. Drobni inventar — elektromotorji, komad za izklicno ceno 600,00 din. Traktor znamke Zetor s kabino, leto izdelave 1968, za izklicno ceno 25.000.00 dinarjev. Traktor znamke Ursus, tip C 350, leto izdelave 1971, za izklicno ceno 45.000.00 dinarjev, Nakladalec Pešciech, leto izdelave 1972, za izklicno ceno 60.000.00 din, Traktor znamke IMT, tip 558. leto izdelave 1972, za izklicno ceno 35.000.00 din, Trosilec hlevskega gnoja, leto izdelave 1973, za izklicno ceno 8.000.00din. Kabina traktorska, znamke Vern, leto izdelave 1973, za izklicno ceno 2.000,00 dinarjev. Sejalmca znamke Ferguson, za izklicnoceno 2.000.00 din, Iraktorska prikolica znamke Ljutomer, 3 tone, za izklicno ceno 15.000.00 din. Traktorska prikolica BCS za izklicno ceno 1.000,00din. Osnovna sredstva, opisana poo zaporedno Številko 1 do 15 se nahajajo na delovisču TOZD v Polj-Rledu0™8 tV3, °P,sana P°d zaporedno številko 16 do 24, se nahajajo na delovisču TOZD na 'l^a ^\bB 23 ProdaJ0 osnovnih sredstev, opisanih pod zaporedno št. 1 do št. 15. bo izvedena dne 14. b. 1982, v ponedeljek, ob 10. uri, na delovisču TOZD na Poljčah, javna dražba za prodajo osnovnih sredstev opisanih pod zap. St. 16 do 24 pa isti dan ob 8. uri na delovisču TOZD na Bledu. Pogoji: 1. Ogled osnovnih sredstev ie možen eno uro pred pričetkom javne dražbe na kraju samem. i v *^na sreVstva ** Prodajajo v stanju, kakršnem so, po principu videno - kupljeno. 3. V arščino v višini 10 rr od izklicne cene je potrebno vplačati pred pričetkom javne dražbe. 4. t onudoa pri draženju mora biti za 1 000,00 din višja od predhodne. 0. Kupnino je kupec dolžan plačati v 14 dneh po izvedbi javne dražbe, b. pristojni prometni davek od prodaje osnovnih sredstev plača kupec. 1. fravico do nakupa imajo tako družbeno-pravne, civilno-pravne in fizične osebe. Podrobnejše informacije se dobijo v TOZD Kooperacija Radovljica. Gorenjska cesta 12. deloviSče v Foljčah in deloviSče Bled. Na podlagi 5 Gorenjske St priznanj občine Jesenice čle na odloka o priznanju občine Jesenice (Ur. vestnik 18-156/78) odbor za izbor nagrajencev in podelitev RAZPISUJE OBČINSKO PRIZNANJE L AVGUST ZA LETO 1982 1. zaslužnim delavcem ali skupinam delavcev za večletno uspešno in vidno defo v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, druStvih ter drugih organizacijah in skupnostih v interesu skupnosti in družbe; ali za izjemno pomembna družbeno koristna dejanja in naloge na kateremkoli področju delovanja ter za aktivno družbenopolitično in samoupravno udej-stvovanje, ki prispeva k napredku pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja; 2. organizacijam združenega dela, delovnim in drugim skupnostim, družbenim in drugim organizacijam ter društ /om za: — nadpoprečne in izjemne rezultate v gospodarjenju ter uresničevanju samoupravljanja, ki so prispevali in prispevajo k razvoju in splošnemu napredku občine. — uspehe, dosežene v dograjevanju samoupravljanja oziroma samoupravnega sistema v neposrednem izražanju splošnih in dolgoročnih interesov s pravilno usmeritvijo v politiki oblikovanja in delitvi dohodka in spoštovanja načela nagrajevanja po delu, — delo, opravljeno na področju družbenih in drugih dejavnosti, prežeto z znanstvenim marksističnim pogledom na svet in vsakodnevno usmerjeno k izgradnji socialistične samoupravne družbe, — uspešno oblikovanje izjemnih organizacijskih oblik samoupravnega organiziranja in samoupravnega urejanja družbenih odnosov ter učinkovito izvajanje planiranih nalog. Predloge za podelitev priznanj lahko dajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in družbene organizacije, delovne in druge skupnosti. Obrazloženi predlogi morajo biti predloženi Skupščini občine Jesenice — odboru za izbor nagrajencev in podelitev priznanj občine do 13. junija 1982. V predlogu morajo biti navedeni tudi splošni podatki o predlaganem kandidatu. _ . . 1 i Odbor za izbor nagrajencev m podelitev priznanj občine Jesenice KRAJEVNA SKUPNOST LESCE išče za svoj DRUŽBENI CENTER HIŠNIKA Delo je take narave, da zahteva pogodbeno razmerje. V poštev pridejo predvsem upokojenci, ki so vešči raznih 1 opravil. K delovnim nalogam hišnika spada tudi čiščenje prostorov in v zimskem času vsa opravila kurjača. Kandidati naj svoje prijave pošljejo na naslov Krajevna skupnost Lesce, Alpska 58. Natančnejše informacije lahko dobijo v pisarni KS Lesce, lahko pa tudi po telefonu na Številko 75-313. veletrgovina šPEceriDa TOZD MALOPRODAJA TURISTI - IZLETNIKI ko pridete na BLED obiščite naše gostišče RIKLI na Bledu, Riklijeva 9. telefon 77-458 Postrežem boste s special tetami na žaru in drugim jedili po naročilu ter pija čami. Sprejemamo tudi naročila in rezervacije za zaključne družbe in poroke* Za večje skupine dajemo poseben popust. CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ Na osnovi sklepa razpisne komisije razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornosti ' DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO KRANJ Pogoji razpisa: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne stroke in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu oziroma višjo strokovno izobrazbo ustrezne stroke in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu. — da je moralno in politično neoporečen ter družbeno politično angažiran, t Mandatna doba traja štiri leta.. Pismene prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov Center za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1, v 15 dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako »razpisni komisiji za imenovanje direktorja CSD«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni po poteku razpisa. a I TEMBLJNO SODIŠČE V KRANJU Predsedništvo Na podlagi 9. člena pravilnika o delo^mih razmerjih objavlja prosta dela in naloge KURIRJA IN DELAVCA NA FOTOKOPIRNEM STROJI za Temeljno sodišče v Kranju Za ta dela se zahtevata naslednja pogoja: — končana osnovna šola, — eno leto delovnih izkušenj. Delavec, ki bo sprejet na delo na temeljno sodišče, bo združeval delo za nedoločen čas. Interesenti naj v 15 dneh po dnevu objave vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogojev na naslov: Predsedništvo Temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Moša Pijade 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Trgovska-in gostinska DO ŽIVILA - CENTRAL KRANJ n. sol. o. Naklo 252 Komisija za delovna sazmerja TOZD Trgovina Bled objavlja na Wfc podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta |P" dela in naloge za področje Bleda in Radovljice za določen čas - II" za čas turistične sezone, in sicer: 1. 2KV NATAKARJA 2 4 KV KUHARJE 3. VEC GOSTINSKIH DELAVCEV Pogoji: - poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati pod 1. in 2. - poklicna šola gostinske smeri - poskusno delo en rn> mesec, — 1 leto delovnih izkušenj, pod 3. — osnovna šola, — veselje do tega poklica, poskusno delo en mesec Prijave sprejema kadrovska služba, TOZD Trgovina Bled, Ljubljanska 13 a, in sicer 15 dni po objavi. Komisija za delovna razmerja TOZD Gostinstvo Kranj na podlagi sklepa ponovno objavlja prosta dela in naloge KV NATAKAR 2 delavca Pogoji: — poklicna gostinska šola - smer natakaT, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO »Živila-Central« 15 dni po objavi. It JUNIJA 1982 RADIO, KRIŽANKA 17. STRAN GLA DIJSKI SPORED , i. Junija ■faon program — Rt30 Z radiom na poti iMraki tednik - 9.05 •wen» DPZ »Heri-- Maribor - 9.20 intermezzo - 9.35 ■•potki za naSe 10.05 Pano-glasbe • 10.40 reportaža - 11.05 ijdasba po želji po-Peter Bed ja nič -slovanski »••tovnih koncert -1110 Godala v rit-I Kmetijski nasveti " poslušalci Česti-I Nabavljajo - 13.0O }4 13.00 - Iz naSih l> Iz naftih sporedov -'Obmtila in zabavna • 13.30 Priporočajo -1106 Kulturna pa-15.30 Obvestila in iflaaba - 15.50 Radio radio jutri - 16700 17.05 Spoznavajmo ^domovino - 18.30 Poje Bruno Sebastian -Obvestila in zabavna 19.35 Mladi mostovi Pl Domovina je ena -Iftan-i slovenske zabav-l«"b» - Ljubljana 82 -£ U Slovence po svetu -urihu utrinki - 23.10 Itd do polnoči - 00.05 ipropam - glasba I irofram I Mota na valu 202 -IM enih do sedmih -tema dneva, »Človek ifas«, koledar večer-|nwlitev, druge servisne 3je, Minute za EP in • 1306 Srečanja re puhli pokrajin - 14.30 Iz iporedov - 19.25 Ste-- 20.00 Dnevi slo-zabavne glasbe «2 - 21.15 Pol ure Itom - 21.45 SOS - V obujamo spomine -Zrcalo dneva - 22-55 ta konec programa M. C. JUNIJA ' prtfram lotranji program 7J0 Zdravo, tovariši 7.40 Vedri ■ zvoki -Oljska igra za otroke hyf.tk: Čudovito me-fmp^d - 8.53 Skladbe Mm • 9.05 Se pomnite, 10.05 Nedeljska twa 11.00 Naši poslu-'*ntajo in pozdravljali) Obvestila in zabav-«aa • 13.20 Za kmetij-jnovajalce - 14.05 Hu-tetja tedna - Sandro K Mačka miško . . . Z majhnimi ansambli Pihalne godbe - 15.10 * tona - 15.30 Nedelj-•portila - 15.55 Listi iz • M.20 Gremo v kino -fipulame operne me- I7JS0 Zabavna radij-ft Adam Vučjak: Do-uip ln.23 Na zgomji • Vit Obvestila in za (Jtsba - 19.35 Lahko *r*i - 19.45 Glasbene 20.00 V nedeljo, ■» - 22.20 Glasbena tri-i niadih Skupni pro-l«T - Beograd - 23.05 * ithnki - 23.10 Nočni ikhke glasbe - 00.05 ipapam • glasba ftfPMfram Mdja na valu 202 -Učenih do sedmih - V ie dobimo, šport, I tO Stereora ma -'Glasba a starega gra-JN • 21.30 Iz francoske MMat-21.45 Nove plošče M* Zrcalo dneva - 22.55 ■*« a konec programa PDEUEK, 7. JUN. i/nnjj program - glasiti 7. radiom na poti -Aktualni problemi ■Nma - 8 25 Ringa raja "-tonu pesmico - 9.05 Z Jator dan - 9.35 Tu-h»potki za naše goste ift. ■ 10.05 Rezervirano 11.06 Ah poznate . . . -:' '/-Hrr i)o po Jugosla-0 Veliki revijski or £30 Kmetijski na-t V) Pihalne godbe na tftaem odru - 13.00 Da-i/,\'iff) ■ Iz naših krajev o.l urnim k> • lt,l»V iilllanrt ■ rrea.12 nami lanliit,« ,|nat|a<*i 6|Od »•lnyoar.il? aatinrtM •aoil« Otaatn jQ a podane t-n*a .ao,0 * VO«llh\ iaiilA S nI aavi amneq«b UiDnaH , bnioimp. a(nic«d M ad,n MaH a*cnoqa( •3inKiit«tq Vi * .»»toni Rešitve pošljite do srede, 9. junija, do 9.ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 28. maja: *knkalnira topinambur, alanin, Kla. varan, (rak, aha, Agn Otn, bajta. Krupp, Mart. Marai*, Za. ecarte. bik. Ti. tartana. jok, žar, enigmatika.'irian! kad, ozelnt.ara, reta, eden. rman,Sava. Prejeli »mo 169 rešitev. Izžrebani ho bili: 1 nagrada (150 din) prejme Iva Slapar Kranj KoroJka 14, 2 nairrado (120 din) prejme 2lva Pire, Ljubljanu, 2». herc. divizije i, .T nagrad., (|O0 din) prejme Lado Pevc, Kranj, Zupandceva 10. Nagrade bomo podali popoAti. Vezane vloge so zdaj privlačnejše Pis.ili smo hi o tem, cl.i so sc pred meseci tudi v Ljubljiinski hiiiiki — Temeljni banki Gorenjske popravile obresti na vezane vloge. Ce s«) nekateri prej se pomišljali, ali bi svoj denar vezali za več mesecev ali ne, sc zdaj zlahka odločijo. Naj še malo spomnimo na to bančno novost. Za nepreklicno vezano vlogo za 13 mesecev so po novem obračunane 11-odstotne obresti (prej 9-odstotnc), za 24 mesecev I3-od-stotne (prej 10-odstotnc), /a vezane vloge na 37 mesecev in več so pa obresti kar 15-odstotne. Vezava na 37 mesecev je novost in zaradi višine obresti zares pnvlačna. Hranilne vloge na vpogled so ostale na 7,5-odstotnih obrestih. Razlika v obrestih je zdaj res precejšnja in morda bi kazalo, da mal-pregledam*) zneske na naših hra-l knjižicah, tekočih in žiro raču-nm. Morda bi se pa del prihranjenega denarja le dalo vezali /a leto. dve. Kar precej bi se ob koncu poznalo pri »kupčku«. Ce se bosie odločili /a vezano vlo g<>. to lahko uredile kjerkoli, pri vseh okencih Ljubljanske banke — temeljne banke Gorenjske. Pa poglejmo, kaj menijo Gorenjci o novih obrestnih merah v njihovi banki: si nobene večje stvari ne boš mogel kupni, če ne boš varčcval. In toliko višji, obresti te bodo pritegnile, da se boš odločil določen znesek vezati vsaj za leto, dve. da boš potem lahko uresničil svoje želje.« ce minili nih. Ana Pogačnik, Kokrica pri Kranju: »Povečane obresti vsekakor privlačijo varčevalca. Prav je, da so se povečale, saj vsepovsod plačuješ višje cene, višje odstotke. Imela sem vezano vlogo v banki. Pravkar mi je potekla in če ne bom denarja potrebovala takoj, bom vezavo potegnila še za kakšno leto.« • Nove spod« Vlftii li|ii>ic, Radovljica. N«>v;i v;.s: »ZadOU čas je že. da so v bank. popra vili obrestno mero /a vezane vloge. Doscdal je bila res t;iko majhna, da ši se za vezavo težko odločil, če si sc pa vendarle, si se za kralko dobo le pa lako. da je vse postalo tako drugo, da Igor Kokalj, /gornje Duplje: obrestne mere ve/anih vlog so bodle tudi naju z žvno, da sva začela razmišljati, da bi nekaj denarja ve/ala za kakšno leto in ga Uporabil U potem, če se bova odločila /a kakšno dograjevanje pri hiši. Inflacija je huda in takole povečane obresti na hranilne vloge le malce ublažilo vse skupaj. Verjetno sc bo odslej za vezavo odločalo vee Hudi.« /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj I j ž GLAS 18. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 4. JUNIJA K TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 5. JUNIJA 8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Ce ladja zboli... - 8.25 Mladi virtuozi: Saksofon - 8.45 Mi smo mali muzikanti: rime - 9.15 Mak ob progi, otroška serija TV Skopje - 9.45 Pisani svet: Uroki - 10.05 Novo vznemirja: angleška poljudnoznanstvena serija • 11.05 Človekovo telo: Drugi način uravnavanja življenja - 11.35 Po sledeh napredka - 12.05 Dva dni v VVeimarju. dokumentarna oddaja - 12.35 Poročila (do 12.40) - 16.10 Poročila - 16.15 Darvvinova pustolovščina, angleški film - 17.40 Španija '82, 2. oddaja pred svetovnim nogometnim prvenstvom -18.50 Naš kraj: Reteče pri Skofji Loki - 19.05 Zlata ptica — Japonske pravljice: Lisičji delež - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vre me - 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe '82, prenos -21.15 Zrcalo tedna - 21.30 Zadnji žarek pred mrakom, ameriški film • 23.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Srečanje šol Potefi -18.05 Človek m pol, humoristična serija - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20 00 Koncert zabavne glasbe: Vrnitev k šansonu - 20.30 Poezija: Pesniki revolucionarji - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton 21.45 Športna sobota - 22.05 Dokumentarna oddaja 22.50 Kronika Sterijevega pozorja (do 23.40) Oddajniki TV Zagreb I. 16.40 Poročila - 16.45 TV koledar - 16.55 Iz sporeda TV . .. - 17.30 Kako domo, zabavno-informativna oddaja - 18.30 Mali koncert - 18.30 Povsem osebno: Olga Bo-žičkovič - 19.30 TV dnevnik -20.00 Sicilijanski zapeljivec, italijanski film - 21.45 TV dnevnik -promenada 22.00 Polnočna - 00.00 Poročila NEDELJA, 6. JUNIJA 9.05 Poročila - 9.10 Ziv žav, otročka matineja - 10.10 J. London: Martin eden, italijanska nadaljevanka - 11.10 TV kažipot - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.50 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper - 16.30 Poročila - 16.35 Osem filmskih pričevanj — Vojvodina: Parlog, igrani film - 17.55 Športna poročila - 18.10 625 - 18.40 Opera narave: Venezuela — 2. del, dokumentarna serija - 19.05 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 S. Zaninovič: Vojaki, nadaljevanka TV Beograd - 20.55 Človek brez meja: Misli lahkokrile spremljevalke, dokumentarna serija - 21.30 Športni pregled - 22.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00) - 15.30 Test - 15.45 Oddelek »B«, jugoslovanski film - 17.15 Nedeljsko popoldne -18.55 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Velikani jazza - 20.40 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Na pragu smrti, ameriška nadaljevanka (do 21.45) Oddajniki TV Zagrebi. 9.50 Poročila -10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja in »Znanje-imanje« (do 14.00) - 14.45 Gledalci in TV -15.15 Ikone, dokumentarna serija - 15.45 Oddelek »B«, jugoslovanski film - 17.15 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Manj strašna noč ... nadaljevanka TV Ljubljana - 21.00 Morje, ljudje, obale, dokumentarna reportaža - 21.30 Športni pregled - 22.00 TV dnevnik PONEDELJEK, 7. JUNIJA 16.50 Poročila - 16.55 Novo vznemirja, angleška poljud-noznajistvena serija - 17.35 Znanostveno-tehnični film: Atmosferska konvekcija 18.30 Obzornik - 18.45 Pop_ godba: Skupina Predmestje (za J RT I) - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19 30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Rudi Šeligo: Svatba, predstava Prešernovega gledališča iz Kranja - 21.55 Kulturne diagonale - 22.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Beograjska kronika -18.45 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vsi za vse, oddaja o socialni politiki in družbenem standardu v Mariboru, prenos - 20.55 Zagrebška panorama - 21.15 Dober večer: Mišo Kovač, ponovitev zabavno glasbene oddaje - 22.05 Gibljive slike, oddaja o filmu (do 22.50) Oddajniki TV Zagreb I.: 17.30 Napoved sporeda -17.40 Poročila - 17.45 Ilustrirane zgodbe - 18.00 Pesem v ateljeju - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Pop godba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 J. Kova-čevič: Ženske, drama - 21.15 Glasbeni trenutek - 21.20 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 22.05 TV dnevnik TOREK, 8. JUNIJA 17.10 Poročila - 17.15 Slovenske ljudske pravljice: Roža škrlatka in sin orlic - 17.30 Otroška folklora CSSR: Hanča, Janko in Lucija -18.00 Palčki nimajo pojma, otroška serija TV Zagreb -18.30 Obzornik - 18.45 Mo-stovi-Hidak, oddaja za mad- f? v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah NUDIJO za svetovno prvenstvo v nogometu 5 RAZLIČNIH VRST PRENOSNIH TELEVIZORJEV kovinotehna žarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Skupno, oddaja TV Ljubljana in drugih jugosl. TV studiov - 20.50 I. Silone: Fontamara, italijanska nadaljevanka - 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Informativni mesečnik, otroška oddaja - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Mladinski harmonikarski orkester iz Kanjiže - 19.30 TV dnevnik -20.00 Narodna glasba - 20.45 Pripovedi revolucionarjev: 40 let pozneje - 21.20 Zagrebška panorama - 21.35 Dokumentarni filmi neuvrščenih: Nepozabni Ekvador (do 22.00) Oddajniki TV Zagreb I.: 17.30 Napoved sporeda -17.40 Poročila - 17.45 Informativni mesečnik, otroška oddaja - 18.15 T V koledar -18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Mladinski harmonikarski orkester iz Kanjiže - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja TV Ljubljana - 20.50 Nacionalni lov, španski film - 22.15 TV dnevnik SREDA, 9. JUNIJA 17.25 Poročila - 17.30 Ciciban, dober dan: Pojoče ure - 17 45 Gusarji kapitana Gan-cha, brazilska otroška serija -18.15 Pozdravljena, Makedonija - 18.30 Obzornik - 18 45 Zapisi za mlade: Borut Lesjak - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Deželanka, francoski film - 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Zgodbe iz gozda - 18.15 Aktualnosti - 18.45 Glasba narodov: Peru - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Reportaža o mestu Šibenik - 20.05 Šibenik: Igre brez meja - 21.30 Zapis o Hoffmannovih pripovedkah, dokumentarni film -22.15 TV dnevnik (do 22.35) Oddajniki TV Zagreb I.: 17.30 Napoved sporeda -17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe iz gozda - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Glasba narodov: Peru - 19.30 TV dnevnik - 20.00 ^ Reportaža o mestu Šibenik -20.05 Šibenik: Igre brez meja, zabavna oddaja - 21.30 Zapis o Hoffmannovih pripovedkah, dok. film - 22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 10. JUNIJA 17.15 Poročila - 17.20 Zbis -B. Žužek: Zlatorog - 17.36 Mi smo mali muzikanti: Dirigent, češkoslovaška glasbena serija Lj - 18.00 Mozaik kratkega filma: Postaja, vrtavka in okvir, animirani filmi -18.30 Obzornik - 18.45 Na sedmi stezi - 19.15 Risanka - 19.24 T V in radio nocoj -19.30 TV dnevnik - 19.66 Vreme - 20.00 Mednarodna obzorja - 21.30 Ana Karenina, baletna oddaja T V Beograd -22.15 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.25 Poročila - 16.30 TV koledar - 16.40 Kronika občine Split - 17.00 Gledališče na podstrešju, otroška oddaja - 17.30 Se enkrat, za- bavno glasbena oddaja 18.00 Atletska tekmovanja za Hanžekovičev memorial, (slovenski komentar) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Obarvana svetloba, oddaja o filmu (do 22.30^ M. Messegue: Narava ima vselej prav Zobje in usta Lepi zobje narede obraz mladosten. Danes ko ie 7i-ln n tehnika, si nihče ne more več dovoliti smehljaja ki bi bovju ali piska ve in rumene zobe. dodatno post Drgnite si zobe z iztisnjenimi limoninimi lupinami (v kolikor |ih 0v uporabite za roke in obraz), limona obeli zobe in okrepi zobno meso Prav tako učinkuje tudi ncolOpijeno jabolko, če pogumno ugriznemo vanj. Jj-bolko razkužujc /obe in zrn asi ra zobno meso. Pri poračam vam. da cveta pred spanjem pojeste neolupljeno jabolko, ne ližite pa bonbonov, ki po>f\-šujejo zobno gnilobo! Včasih so izdelovali močno vpijajoče zobne kreme iz zdrobljenega oglja ali iz zdrobljenega zažganega kruha, ki so mu primešali nekaj kaplju rru-tinega izvlečka. Današnje zobne kreme so izdelane iz sestavin boli priletnega okusa, vendar pa še vedno vsebujejo veliko poprove mete. I nc zaradi njenega osvežujočega okusa, temveč zaradi njenih močno ra/kužujooh lastnosti. Ce se vam vname zobno meso in se morate zato za nekaj dni oduči zobni krtački in zobni kremi, si izplakujte usta s prelivom i/ poprov. mete. ., . . » , Boleče mehurčke v ustih, ki vcasi vzamejo človeku celo tek. spiraj« s prevretkom IZ slezenovca ali sleza, ki pomirjata Isti zdravilni učinek dosežete, če splakujete usta s prevretkom iz timijana, žajblja in robidovih listov Pri zobni gnilobi si lahko natrete dlesni / limoninim ali česnovim sokom is vaš smehljaj bo kmalu spet naraven in neprisiljen. Otrokom, ki imajo težave, ko dobivajo zobe, bi morah dati ž\ečm sL- zovo koreniko. Stari ljudje, ki jim odstopa meso od zob, naj počasi zvočno hrenovo koreniko. (NOVOV KINU AmeriSka grozljivka Krvava plaža govori o čudnih izginotjih ljudi na neki plaži. Zdi se, kot bi se žrtve vdrle v pesek. Policaji, med katerimi je tudi mladi Harry Caulder, zaman iščejo sled za morilcem. Končno sc Harrv spomni kleti stare hiše, v kateri seje igral knt otrok. Izkaže se, da je tu skrivališče pošasti, ki jo uniči eksplozija, vendar pa s tem plaža še ni rešena nevarnosti. Film Skrivnost dvorca Obervvald slovitega italijanskega režiserja Antonionija je bil prvič prikazan na beneškem festivalu 1980. leta. Zbudil je precejšnje zanimanje, tudi zato, ker je Antonioni uporabil nekatere nove tehnične prijeme. Zgodba se odvija v starih kraljevskih krogih. Nasprotniki ubijejo najprej mladega, pravkar oženjenega, kralja, nato pa se polotijo še nesrečne vdove, ki beži iz dvorca v dvorec. Film je poln spletk, morilskih nagnjenj, strahu in ljubezenskih strasti. V glavni vlogi igra Monica Vitti. Zahodnonemški barvni film Tri Švedinje nosi oznako erotičen, kar se lahko vidi tudi na reklamnem posnetku. O vsebini nismo U9pell ničesar zvedeti. Domnevama, da gre za lahkotno stiar. KINO KRANJ CENTER 4. Junija amer. ban: pust. film VELIKI RI ZIK ob 16., 18. in 20. url 5 Junija amer. bare. pust. film VELIKI RI ZIK ob 16., 18. in 20. uri, premiera nem. ban: erot. filma TRI ŠVEDINJE ob 22. uri 6.junija amer bare. risani film POPAJE-VE NORČIJE ob 10. uri, amer. ban: pust. film VELIKI RIZIK ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. ban: filma KRVAVA PLAŽA ob 21. uri 7., t, iti 'i.juniju (Mm bari. erot. film TRI SVEDINJE nb 16., 18. m 20. uri 10.junija nem. ban. erot. komedija RESNIČNE ZGODBE III. del. ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC 4. junija amer. ban: komedija UMAZANA IGRA ob 16., 18. in 20. uri 5. junija hongk. ban: film ROKA SMRTI ob 16. uri, nem. ban: film POČITNICE NA IBICI ob 18. in 20. uri 6. junija amer. ban: pust. film ZAKLAD MATACVMBE ob 14 uri, nem. ban: erot. komedija POČITNICE NA IBICI ob 16. in 18. uri, premiera ital ban: filma SKRIVNOST DVORCA OBERWA LD ob 20. uri 7. junija amer. ban: pust. film LEDENI PEKEL ob 16., 18. in 20. uri 8. junija amer. ban: komedija UMAZANA IGRA ob 16.uri, amer. uesi. film KINOTE KA: TEXASKI GRANICA RJI ob 18. in 20. uri 9. junija ital. ban: krim. film SKRIV NOST DVORCA OBER WALD ob 16, 18. in 20. uri 10. junija hongk. ban: film ROKA SMRTI ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 5. junija amer. ban: pust. film ZAKLAD MATACUMBE ob 16. uri. amer. ban: fant. film BUCK ROGE RS - VESOLJSKI JUNAK ob 18. in 20. uri. j>remiera ital. ban: krim. drame SKRIVNOST DVORCA OBER WA LD ob 22. uri 6. junija amer. ban: funt. film Dl 'CK ROGE RS - VESOLJSKI JUNAK ob 15. uri nem. ban: en>t. komedija RESNIČNE ZGODBE III. del ob 17. in 19. uri. premiera franc. ban: komedije NISMO ANGELI — ONE PA TUDI NE ob 21. uri 7. in 8.Junija nem. ban: erot. komedija POČITNICE NA IBICI ob 18. in 20. un 9 junija franc. han: komedija GIMNAZIJKE ob 18. in 20. uri 10.junija amer. barv. film UMAZANA IGRA nb 18. uri, amer. ban: uest film KINOTEKA: TKJCAŠKI GRANICAR.JI ob 20. un KAMNIK DOM ■rtuntia amer. ban: komedi/a JUDI V UNIFORMI oh 16. ,n 18. un. amer. ban' ' ojni film PEKEL V VIETNAM!- oh 20. un. premiera han: srhljnke KRVAVA PLAŽA h 22. uri J 6 junija amer. ban: komedija JIDJ V I !Nl FORMI ob 15. uri, amer. ban: vojni film PFKEL V VIETNAMU ob 17. in 19. un, pre mieranem. ban: erot. filma TRI SVEDINJE ob21. uri t ... , 7 in 8. junija amer. ban: pust. film VtLl-KI RIZIK ob 18. in 20. uri 9 junija nem. ban: erot. komedija RtS-NICNF ZVODBE III. del ob 18. un, amer. iiet film KINOTEKA: TEXASKI GRANI CARtlob20.uri rrnevi 10 junija amer. ban: pust. film LLUbist PEKEL ob 18. in 20. uri DUPLICA ,5 junija amer. ban: srhljivka KRVAVA PlAŽAob20.uri 6 junija amer. ban: pust. film LEDI. NI PEKEL ob 15. uri, nem. ban: erot. film TRI S VED I NJE ob 17. in 19. uri 9 junija nem. ban: erot. film POČITNICE NA IBICI ob 20. uri 10 junija amer. barv. pust. film ZAKLAO MATACUMBE ob 20. uri CESNJICA. 4. junija nem. ban: erot. film TRI SVEDINJE ob 20. uri KOMENDA 4 junija nem. ban: erot. film POČITNICE NA IBICI ob 20. uri SKOFJA LOKA SORA 4 junija amer. akcij, film 007 — SAMO DVAKRATSE ZIVlob 18. in 20. uri 5 in 6. junija amer. avant. film DIRKA CANNONBALL ob 18. in 20. uri 8 in 9. junija amer. drama DANDY PRAVO AMERIŠKO DEKLE ob 18. in 20. uri (8. junija samo ob 20. uri) .,„.„ 10.junija angl. srhljivka VAMPIRJEVE LJUBICE ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 4 junija amer. akcij, film DIRKA CAN-NONBA LL ob 18. in 20. un 5. junija ital erot. film STRASTI V SAMO-STA NUob 20. uri 6 junija amer. akcij, film 007 - SAMO DVAKRA T SE ŽIVI oh 18.,m ».M 9 Junija amer. avant. film tLOvr.K te. SAN FERNANDA II. del oh 20. uri POLJANE 4.junija ital. enU. film STRASTI V SAMOSTANI ' oh 20. uri H. /unija angl srhljivka VAMPIRJEVE LJUBICE oh 20 uri Junil? nem ban film ZAKOSStOi POTOVANJE NA ŠVEDSKI NACISos'- in 19. uri tJmJf * J"™ja amer ban akeu IZZIV ob 17. in 19. un 9.junija amer gnaljivka DRAKULA 17. in 19. un JESENICE PLAVŽ rHUMn£n,nr„ban drama LA VRA tk% CE ENEGA LETA ob 18. m 20. un ,v ,n>f-JuniJa amer akc drama IZZD'* 18.m20.un W%?KO, POTOVANJE NA NAClNob 18. ,n20 un JESENICE RADIO 4 junija amer. drama NAVADNI L)UDJE oh 17 in 19. uri 10. junija amer. groitjtUta DRAt\ U 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 5. junija amer ban: film 1aDW ODESSA ob 20. uri 9 junija amer ban: film IZZIV o* » DOVJE .5 .Junija nem ban erot film TRI SMN NJE ob 19. uri in.Wmin. J?niJa an*L ban f'lm ZADEVA OOtS SA ob 19.30 RADOVLJICA 4. in 8. junija angL ban. film SEUST%\*$ NI MINI MORIŠ ob 20. un Junija nongk. ban film TIGROMA JEZA ob 18. un, amer. ban: pust (Um Iv* ZA IZGUBLJENIM ZAKLA DOM ob J» •»! r>f;^,n^?.mer °*n: pust. film LOV ZA ■ GUBLJENIM ZAKLADOM ob «•* amer. ban: film ČLOVEK PUMA 20. uri «7;A"JŽ? amer ban' Past film LOVIA U G UBLJE NI M ZA K LADO Si ob 20 un 8. junija amer. ban film ČLOVEK PT*4 ob 20. un BLED 4. junija amer. han: film DESETKA o* 20. uri 5. junija amer. han: film DESETKA ** 18. uri, nem ban: film LJUBEZEN 12 POD 17. ob 20. uri 6. junija nem. ban: /i/m LJUBEZEN 3 POU 17 ob 18. uri. amer ban film VELIM PRVA DIVIZIJA ob 20. uri 7. junija hongk ban: film TIC ROVA] JEZA vb 20. un 8. in 9 junija amrr. ban pust film tO* ZA IZGUBLJENIM ZA KIA DOM ob Hi m* BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA 4. junija nem. ban: film LJUBEZEN II lt)D 17 ob 20. uri i.junija amer. ban. vojni film VELIlLi PRVA DIVIZIJA ob20 un 6 jumia amer. ban: film DESETKA ob JA in 20. uri Prva igoslovanska irana dojenčke Pred kratkim — natančneje: 14. maja — so Pructalu prvič pognali stroje, ki izdelujejo »*o hrano za dojenčke. Imenovali so jo kar Inrtek, tako kot sokove v posebni embalaži, ki jfepri nas poznamo že nekaj let. Industrijsko pripravljena hrana za dojenčke f »vetu že zdavnaj ni več novost. Še več, po-«kod, v Združenih državah Amerike, denimo, /»poznajo že več kot petdeset let. Jugoslavija / bila tako ena od redkih držav, kjer te vrste -rane ni bilo mogoče dobiti. Zaradi tega so se stotere jugoslovanske tovarne za predelavo *ane lotile priprave lastne tehnologije za prijavo te vrste izdelkov. Ajdovski Fructal je prvi, ki prihaja z njimi na trg. Zaenkrat ponuja šest vrst otroške hrane: — breskov pire z rižem za dojenčke od tretjega meseca naprej ter — marelično kašo z medom in — korenčkov pire za prav toliko stare otroke; — mlada zelenjava (korenček, blitva, pa-radižnil:) je namenjena otrokom od 4. meseca starosti naprej, — piščanec z zelenjavo in — mlada govedina z zelenjavo pa otrokom, starejšim kot pet mesecev. V Fructalu so se dolgo ukvarjali s pripravo postopka za izdelavo nove hrane, saj je to izdelek, namenjen najbolj občutljivim potrošnikom — otrokom — in mora biti popolnoma naraven ter v skladu s Pravilnikom o minimalnih pogojih higienske neoporečnosti dietetičnih živil. Zato so pri sestavi hrane sodelovale tudi patronažne sestre in skupina zdravnikov — peti ia tro v. Tako je nastal Frutek — hrana iz svežega sadja, zelenjave in mesa. Obdelana je samo termično, bolj po domače bi lahko rekli, da je kuhana. Glede na to, da je namenjena dojenčkom v različnih starostih, je tudi dostopna v različnih embalažah. Hrana, namenjena mlajšim otrokom, je fino pasirana in spravljena v kozarček po 80 gramov, medtem ko je hrana za dojenčke, starejše od štirih mesecev nekoliko bolj grobo pasirana, saj se otrok takrat polagoma že privaja na žvečenje. Poleg tega so obroki za te, že malo bolj odrasle, dojenčke naprodaj v večjih kozarčkih, v katere gre 160 gramov hrane. Hrana je pripravljena tako, da lahko mati porabi pri enem obroku tudi samo polovico kozarčka, ostanek pa shrani do naslednjega obroka. Nova hrana, ki jo povrhu vsega priporočajo tudi otroški zdravniki, je prav gotovo pomembna pridobitev za prehrano dojenčkov. LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Skofja Loka objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge v usss • 1 8ISTEMSKEGA OPERATERJA za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoji: — končana srednja šola in najmanj eno leto prakse na podobnih delih, — poznavanje vsaj enega programskega jezika in osnov avtomatske obdelave podatkov, — poskusno delo traja 60 koledarskih dni; vTOZD PRODAJA NA DEBELO 2 ŠOFERJA Pogoji: — KV voznik motornih vozil in eno leto prakse, poskusno delo traja 45 koledarskih dni 3 SKLADIŠČNO-TRANSPORTNEGA DELAVCA poskusno delo traja 30 koledarskih dni 4 DELAVCA V PAKIRNICI xm določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) vTOZD PRODAJA NA DROBNO I NATAKARJA za delo v bifeju na Kidričevi 67 Pogoji: — K V natakar, poskusno delo traja 45 koledarskih dni. Mije z dokazili o izobrazbi pošljite v kadrovsko službo Nlrtja Loka, KSSS Kidričeva 53, Skofja Loka, v 15 dneh po j Mrl oglasa. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 4. 6.-11. 6. 1982 za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-175 GAŠPERLIN BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, Tugo Vidmarja 8, tel. 25-831 za občino Skofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, di;>l. vet., tel. 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. SGPGRADBINEC a. »L o. KRANJ Ntrorjeva 1 ' Zbor delavcev TOZD PROJEKTIVNI BIRO Kranj razpisuje na podlagi 49. člena statuta TOZD delovne naloge in opraviJa VODJE TOZD •plosnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še podnje pogoje: — da ima najmanj visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih v gospodarstvu, — da ima moralno politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov lA^t traja 4 leta. »kidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju Kpimih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec {»•), TOZD Projektivni biro — razpisna komisija, Kranj, ra 1. ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, n. sol. o. komisija za delovna razmerja in osebne dohodke Delovne skupnosti skupnih služb TE-LEMATIKE objavlja prosta dela in naloge GRADBENEGA NADZORNIKA Pogoji: — VS ali SS izobrazba gradbene stroke, — pooblastilo za vršitev nadzora nad gradbenimi deli, — 5 let prakse na ustreznih delih in nalogah Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Telematika, Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. A ?Olf*t CESTNO PODJETJE Kranj oglaša na podlagi K. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela 1 I VZDRŽEVALCEV CEST za delovodstvo Kranj in Skofja Loka 2. 3 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL 3. 3 AVTOMEHANIKOV 4. 2 KLJUČAVNIČARJEV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: * pod 1. - priučen delavec - cestar z internim strokovnim tečajem, starejši od IH let pod 2. - poklicna šola za voznike motornih vozil, dve leti delovnih izkušenj pod 3. - poklicna avtomohaniška šola, dve leti delovnih izkušenj pod 4. - poklicna šola kovinarske stroke - ključavničar, dve leti delovnih izkušenj Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo. ki DO trajalo tri mesece. , Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del v kadrovsko službo podjetja. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu Izbira kandidatov bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. t Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD tovarna mehanizmov I.ipnica razpisuje naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1 VODJE GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE 2 VODJE ODDELKA ZA EKONOMIKO 3 VODJE TEHNIČNEGA RAZVOJA 4 VODJE PROIZVODNJE 5. VODJE TEHNIČNE KONTROLE e! VODJE ORODJARNE IN VZDRŽEVANJA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih se naslednje posebne pogoje: Za dela pod točko 1. — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske, elektrotehnične Bil strojne smeri, pod 2. - visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri, pod 3., 4. in 5.: — visokošolska ali višješolska izobrazba elektroteh nične a/i strojne smeri, pod 6.: - visokošolska ali višješolska izobrazba strojne smeri. Skupni pogoji: - 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — znanje svetovnega jezika, — pogoji, ki jih za delavce S posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa Družbeni dogovor O uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica Za razpisana dela in naloge velja 4-letna mandatna doba. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Iskra Kibernetika Kranj, T07D Mehanizmi Lipnica, Lipnica 8, 64245 Kropa, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po sklepu DS. A ™v2QJet CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo regionalna cesta R'r 321 na odseku LESCE - RADOVLJICA (pred bencinsko črpalko) zaprta za ves promet od 7. 6. 1982 do 12. 6. 1982. Obvoz za ves promet je določen mirno bencinske črpalke v Radovljici. Promet bo potekal izmenično enosmerno s semaforsko ureditvijo. Popolna zapora je potrebna zaradi obnove kanalizacije pri bencinski črpalki. Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela iz tehničnih in varstvenih razlogov ne moremo izvajati med prometom. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge CISTILKE POSODE Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — osnovna šola in opravljen tečaj iz osnovnega znanja o higieni živil. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, Kranj, Go-sposvetska cesta 10 — kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav. KMETIJSKA ZADRUGA BLED Zadružni svet in razpisna komisija v skladu s statutom in sklepom zadružnega sveta ponovno razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZADRUGE Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še določilo 51. člena statuta Kmetijske zadruge Bled, in sicer: — da ima visoko ali višjo izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri in vsaj tri leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih in da izpolnjuje kriterije družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica in SRS Izbrani kandidati bo imenovan za štiri leta. Interesenti za razpisana dela in naloge naj pošljejo ponudbo in vso potrebno dokumentacijo z opisom dosedanjega dela in prakse na naslov Kmetijska zadruga Bled, Prešernova 11, Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa. Prijavni rok za razpisana dela in naloge je 15 dni po objavi razpisa. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu zadružnega sveta. EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje za določen čas prosta dela in naloge: - UČITELJA MATEMATIKE - UČITELJA TUJEGA JEZIKA (angleščina — nemščina) - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nepopolni delovni čas (17 ur) Za sklenitev delovnega razmerja veljajo pogoji o vrsti in stopnji izobrazbe, ki jih je določil strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa na naslov: Ekonomsko administrativni Šolski center Kranj, Ko-menskcga 4, Komisija za delovna razmerja. ELEKTRO GORENJSKA, delovna organizacija za distribucijo in proizvodnjo električne energije, n. sub. o., Kranj, Cesta JLA 6, TOZD Elektro Kranj, n. sub. o. Kranj, Ulica Mirka Vadnova 3 De^Vskiw^e,T0ZD ELEKTRO Kranj, Kranj razpisuje v skladu s Hb. m 105. Členom Statuta TOZD Elektro Kranj dela ozirom? naloge 1 ^^l^ALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -o orvM^SP* iiA TOZD ELEKTRO KRANJ 2 POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD ELEKTRO KRANJ Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu za individualnega poslovodnega organa, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo elektrotehnične ali ekonomske smeri, - da ima 5 let delovnih izkušenj, - da je samostojen, ustvarjalen in uspešen pri dosedanjem delu, - da je moralno-politično neoporečen in družbenopolitično aktiven Mandatna doba traja 4 leta. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: TOZD Elektro Kranj, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 3, z oznako »za razpisno komisijo IPO« kandidati za direktorja m »za razpisno komisijo pomočnika direktorja«. Kandidate bomo o izidu opravljeni izbiri. razpisa obvestili v 15 dneh po ISKRA Šolski center Kranj Savska loka 2 Na podlagi sklepa Sveta Iskre - srednje šole elektrotehniške in kovinarsko predelovalne usmeritve v Kranju z dne 29. 1. 1982 in v skladu / določbami Statuta šole. razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (RAVNATELJA) Iskra — srednje šole elektrotehniške in kovinarsko predelovalne usmeritve v Kranju, Savska loka 2. Za ravnatelja bo imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenimi dogovori, izpolnjuje še naslednje pogoje in sicer: — da ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja. — da ima opravljen strokovni izpit, — da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki občine Kranj Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Začetek opravljanja del in nalog je 1. avgust 1982. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa po pošti na naslov Iskra — srednja šola elektrotehniške in kovinarsko predelovalne usmeritve v Kranju,Savska loka 2, Kranj z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo obvestili s sklepom o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Svet VVO razpisuje dela in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo srednjo ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, - da imajo vsaj tri leta delovnih izkušenj pri računovodskih opravilih, - da imajo moralne kvalitete Rok za prijavo je 15 dni od razpisa. Kandidati bodo o izbiri pismeno, obveščeni v roku 30 dni. mira Stavbno in pohištveno mizarstvo RADOVLJICA Šercerjeva 22 Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1 RAČUNOVODJE OZD ni reelekcija Pogoj: - najmanj srednja šola ekonomske smeri, - tri leta delovnih izkušenj v finančnem poslovanju, - delavca za opravljanje teh nalog bomo izbrali za dobo štirih let 2. VEČ KV MIZARJEV Pogoj: — poklicna lesna šola lojze z dokazili o izpolnie-inju pogojev naj kandida- VI« vanju pogojev ti pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov Mira, stavbno in pohištveno mizarstvo, 64240 Radovljica, Šercerjeva 22. ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANIŠKO STROKO Skofja Loka Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge - 2 UČITELJEV ZA PREDMETE KOVINARSTVA IN STROJNIŠTVA Pogoj: — dipl. ing. strojništva, ing. strojništva, ki je privijen nadaljevati študij na II. stopnji strojništva Nastop službe 1. 9. 1982 ali po dogovoru. I rijave pošljite na naslov Šolski center za kovinarsko in avtome-haniško stroko, Skofja Loka, Podlubnik 1 b. pra JELOVICA JELOVICA Lesna industrija Skofja Loka sprejme v delovno razmerje za določen čas, za čas šolskih počitnic VEČJE ŠTEVILO DIJAKOV IN ŠTUDENTOV Delovno razmerje vam omogočamo v času od: - 1.7. do 31.7. 82 - 2. 8. do 31. 8. 82 Kandidati naj pošljejo prijavo na naslov Jelovica, lesna industriia. Skofja Loka kadrovska služba, s pripisom »za počitniško delo«. Kandidati naj v vlogi navedejo čas, v katerem bi želeli delati. Za delo bodo izbrani kandidati, ki bodo opravljali delo najmanj 30 dni. O izboru bomo kandidate obvestili. Prijave za zaposlitev sprejema kadrovska služba do 18. 6. 82 ISKRA Industrija širokopotrošnih izdelkov široka potrošnja n. sol. o. Skofja Loka TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov »gospodinjski apa- rati« n. sub. o. Skofja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KONSTRUIRANJE ZAHTEVNEJŠIH ORODIJ IN DELOVNIH PRIPRAV Kandidati morajo imeti višjo izobrazbo strojne smeri in ta delovnih izkušenj. Kandidat mora opraviti predhodni preizkus jo dobi v tovarni. Prijave sprejema splošno-pravno-kadrovska služba tovarne 15 dni po objavi. O izbiri kandidata bomo kandidate obvestili najkasneje v V> dneh po končanem zbiranju ponudb. Vse informacije lahko dobite v splošno, pravno kadrovskem sektorju tovarne ali na telefon 61-861 int. 14. najmanj tri le-znanja v obliki naloge, ki GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n»» o Kranj, Jezerska 41 TZO CERKLJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE TZO Kandidati naj poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje pogoje: — srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri, - 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju računovodskih del. Poskusno delo traja 3 mesece. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko pošljete v 15 dneh po objavi na naslov Gorenjska kmetijska zadruga. TZO Cer kije, Cerklje 85. O rezultatih izbire bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE - n.sol.o. KRANJ, JLA 2 oglaša na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja nasledr,-* prosta dela oziroma naloge: ZA TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA EKONOMISTA, KOMERCIALISTA ALI KMETIJSKEGA INŽENIRJA za vodenje kooperacije in komerciale Posebni pogoj: - 2 leti delovnih izkušenj v kmetijstvu, poznavanje kmetijske mehanizacije GOZDNEGA DELAVCA - SEKAČA za pridobivanje lesa (2 delavca) Posebni p°«°J: ~ fi mesecev delovnih izkušenj v gozd» vozniški izpit B kategorije ZA TOZD TRGOVINA NA DEBELO SKOFJA LOKA VOZNIKA MOTORNIH VOZIL (2 delavca - ponovna objava) za prevoz mesa in mesnih izdelkov s tovornjakom Posebni pogoj: - izpit C in E kategorije, 1 leto tblovdl izkušen j Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske. Kranj, JLA 2, v 15 dneJi po objavi. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ Iva Slavca 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge OSEMELJEVALCA Pogoj: — veterinarski tehnik z dokončano srednjo živinorejsko-veterinarsko šolo, — poskusno delo je 3 mesece, — delo se združuje za nedoločen čas Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, v roku 15 dni po objavi. GLASBENA ŠOLA SKOFJA LOKA BOZA ŠOLSKO LETO 1982/83 VPISOVALA NOVE UČENCE V INSTRUMENTALNE ODDELKE: - violina — starost ni omejena - ćelo — od 10. leta starosti dalje - »olopetje — od 16. leta starosti dalje - trobenta, klarinet in rog — starost od 12 — 13 let - malo glasbeno solo — starost od 6 — 7 let »ORED VPISOVANJA: [6.82 od 17.— 18. ure v Glasbeni šoli Skofja Loka &6.82 od 15.— 16. ure v Osnovni šoli Železniki H 82 od 14.— 15. ure v Osnovni šoli Žiri Tovarna obutve PEKO n. sol. o. Tržič Delavski svet TOZD proizvodnja obutve »OBUTEV« n. sol. o. Tržič razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJE TOZD PROIZVODNJA OBUTVE »OBUTEV« Uidkiat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali organizacijsko poslovne smeri in 3 oziroma 7 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu, da je moralnopolitično neoporečen, tmetimora organizacijske sposobnosti vodenja, preizkus znanja iz VPD. Woza poslovodne kadre, izpolnjevati mora druge zahteve, ki jih določa samoupravni splošni akt. uididati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevati') zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Tovarna *ttve Peko Tržič. ''izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku jrijtvnega roka. Arani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni u ada t. . zol i rka IZOLIRKA JESENICE Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge INDrVIDUALNEOA POSLOVODNEGA ORGANA az zakonom določenih splošnih pogojev mora kandidat ijevati ae naslednje: nioka ali višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, . cw* 3500 din. VukaSinovič Zar-■ I Gorenjskega odreda 18, 6. nad-> 5440 18 KW električni MOTOR, N« u predelavo v generator ali za-a5,5KW, tel. 064 45-119 zvečer 5441 —i 6 mesecev starega PSA koker P5«.TeL 27-108 5442 P*« PRAŠIČKE, težke 25 do 35 kg. 1*5, Šenčur 5443 [Oprodam 50 kv. m MARMORJA |*winski tlak. Informacije od 15. pfcos telefon 75-473 5183 _2 kub. m TERANOVA PE-kČRNA KAOLIN. KoAir Mirko, pni, Reteče 72, Skofja Loka 5487 Pno nemško ovčarko, čistokrvno, z jjiam, staro 7 tednov, zelo ugodno jm. skorja Loka, Jegorovo predme-•JteL 064-60-898 5488 Wfmt 9 mesecev brejo KRAVO po Ptoktonko škropilnico, kosilnico za » razne pluge. Pivno 6, Skofja 5489 gradbeni les, dva komata za •»■pevsko ozvočenje. Zg. Veterno 1, 5490 M« C? 2 ^ »tarega VOLA, vajenega TH0JP*"J)Ijenik6, Bled 5192 C0LN MAESTRAL 18, z Wfn tomos 4,5 KS, elektronik, Ber-fN M. tel. 22-201 5389 SKUPIM >ie dobro ohranjen kombiniran *TIK (2 plin, 2 elektrika), pečica jo, beL 50 cm Širok, lahko tudi 3 Matrika, ostalo kot zgoraj. Tončka SjUcovnik 5, Železniki 5135 "UNO PRIKOLICO, srednjo, ku-iRupnik, Kranj, Šolska 5, tele-M7od6. do 7. in od 19. ure dalje 5320 i OBŽAGAN LES, suh, 5 kosov laftine 2,5 m, ter SALONITNE wE40x4Ocm manjAe Število. Emil lUagerholc, Zg. Bitnje 599, Žabnica 5321 »20in25mm smrekove DESKE. 171, Kranj 5322 zvočno OMARICO za bas-ki-!4o 120 W. Peternelj, tel. 68-281 5323 HLOREZNICO. Lojze Kržis-17, Gorenja vas, tel. 68-318 5324 i PUBALNIK tajfun. Rozman, • ».Podnart, tel. 70-104 5325 Btermoakumulacijsko PEC. 2 do |Won 25-396 5326 ► GRUST za stanovanjsko hišo Angela, Brezje 1 5460 VOZILA HH december 1980, 13.000 km, ugodja; in HARMONIKO hohner, mm* Klemene, Jenkova 3, Kranj — rttM 5339 ZASTAVO 750, letnik 1974, re-... do marca 1983. Tomislav Ko-Ojjfc (Vbika 20 5340 "nfiMU 13UU, letnik 1970 z motor-Ifkttrijsko obnovljenim, 15.000 km, Ikod [Veliko Poljano — Člani sekcije za tijo pri športnem dru-iCokrica in krajani Trste-pripravljajo v nedeljo, lija, tradicionalni pohod, i k sesti po vrsti, na Veli-fdjano pod Storžičem. mite začne od 6. do 9. ure v jtfrstenik. Pot, ki zahteva pri-dve uri hoda, je speljana del po senčnih gozdovih, je za začetnike in za jakutene planince, ki nato z Poljane lahko krenejo v »njedrugih vrhov. mjih pet pohodov je zelo '»pelo. Na lanskem je bilo tisoč udeležencev. Pri-toliko oziroma Se več jih elji pričakujejo tudi letos. 6ajo udobno opremo, za-proti morebitnemu dežju, Tjajo pa fte na varstvo nara-»rjenje ognja, onesnaževa-»/'/Ipadki, trganje cvetja in »je živali so dejanja, ki ne >»gorski svet. (ladanje pohod nike naj spom-Ja prinesejo s seboj evi-kartončke. Na cilju jih »pominska značka in čaj, kino bili na vseh petih popa Se posebno priznanje H. J. prodam celega ali po delih, cena 20.000 din. Zlato Petrovčič, Staneta Žagarja 23, Radovljica 5342 Prodam VW 1300. letnik 1972 in MOTOR 14 TL; zajčke in zajklje; KUPIM balkonska vrata z oknom. Skokova 9, Kranj 5343 Prodam avto ZASTAVA 101, neregistriran in LADO celo ali po delih ter A V-TORADIO. Rajko Bubanja, Britof 99, Kranj 5344 Prodam VW 1200, letnik 1968, registriran do marca. Struževo 37, Kranj, popoldan 5345 Prodam VVARTBURGA, letnik 1973, registriran do aprila 1983, motor generalno obnovljen. Gržanič, Tončka Dežma-na 6, tel. 064-24-851 int. 55 5346 Ugodno prodam FIAT 124, letnik 1969. Ogled možen vsak dan. Ludvik Legat, Žirovnica 76 5347 VVARTBURG, letnik 1973, registriran do aprila 1983, prodam ali zamenjam za ZASTAVO 101; prodam tudi STUDIO CENTER MI-FI grundig (ugodno). Naslov v oglasnem oddelku 5348 Prodam odlično ohranjen MOPED to-mos colibri TLS 14, 4 brzine. Tršan, Hra-Se 14, Smlednik 5349 R-4, 1976, registriran do aprila 1983, metalno modre barve, dobro ohranjen, prodam za 5 SM. Cučnik, Breznica 28M, Žirovnica 5350 Prodam MOPED APN-4. Telefon 064-65-026 5351 Prodam nov APN-4 T, za 1,7 SM in dobro ohranjen CZ 250 sport, za 2 SM. Bartol, Vrečkova 9, Planina - Kranj 5352 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, športno opremljeno, garažirano, registrirano do februarja 1983. Poljanska c. 11, Skofja Loka 5353 Prodam OPEL REKORD 1700, letnik 1970 (zelo ugodno). Peter Banič, Botav-lje 34, Gorenja vas 5354 Prodam CITROEN GS 1,3 S, letnik 1980, registriran do marca 1983, cena po dogovoru. Telefon 26-911 od 15. do 20. ure 5355 Ugodno prodam odlične ohranjen original FIAT 125. Milutinovič, Savska cesta 24, Kranj 5356 Prodam VW 1300, letnik 1968, vozen, registriran. Ogled v petek in soboto popoldan. Naklo 156 5357 Prodam karamboliran BMW 1000, letnik 1969. Stane Jezeršek, Zg. Bitnje 97 5358 ZASTAVO 750 s stereo radiokasetofo-nom, letnik 1974, registrirano do februarja 1983, prodam ah zamenjam za večji avto. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan ali drugi teden popoldan. Rožna ul. 11, Šenčur 5359 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, dobro ohranjeno, registrirano do maja 1983. Ilovka 14, Kranj • 5360 Prodam TAM '5000, letnik 1972, registriran do aprila 1983. Ogled v petek in soboto. Bundalo, Gradnikova 1, Kranj 5361 Prodam SIMCO 1100 karavan, letnik 1968, prevoženih 135.000 km, za 3,6 SM. Ivanka Dolenc, Zevnikova 5, Orehek — Kranj 5362 Ugodno prodam ^delno karambolirano, 1 leto staro ZASTAVO 101 mediteran 1100, prevoženih 6.000 km. Ogled v soboto in nedeljo ves dan. Ivanka Vrevc, Sp. Bistrica 102, Tržič 5363 DIANO, letnik 1977, po delih, prodam. Krnica 4, Zg. Gorje 5364 Prodam 126 P, letnik 1981, registriran do marca 1983, Šterbenk Franc, Kidričeva 13, Kranj 5365 Prodam VOLKSVVAGEN starejši letnik, v voznem stanju, Gubane, Grad 27, Cerklje 5366 Prodam SIMCO RALLY 1, Športne izvedbe, rdeče črne barve, letnik 1977, registriran do maja 1983. Informacije po tel. dopoldan 81-941, int. 57, popoldan 82-102 od 17. ure dalje 5367 AVTOBUS TAM, 42 sedežev, generalno obnovljen z 42 sedeži, letnik 1972, prodam. Tel. 061 -213-992 dopoldan 5368 AUDI 100, .karamboliran. letnik 1970, prodam. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Zadnikov Ivan, Podlubnik 160, Skofja Loka 5369 AMI ali SPAČKA po delih kupim. Ponudbe po tel. 77-319 dopoldan. 5370 Tovorni avto Z-620 B, registriran 2 T, prodam. Vozen je z B kategorijo. Dušan Mirič, Rodine 17/D, Žirovnica 5371 Prodam GOLFA, letnik 1978, prevoženih 46.000 km. Telefo- 75-546 od 15. do 17. ure in 75-646 od 7. do 14. ure 5372 Prodam TAM 5000 s cerado, Smolej, Kovor 43, Tržič . 5373 R-4 TL, letnik 1976, 65.000 km, zelo dobro' ohranjen, ugodno prodam. Informacije: Bled, Jermanka 6, ali tel. 77-881 5374 Prodam 126 - P. letnik 1977, informacije po telefonu v petek popoldan 28-090, v soboto po tel. 27-096 po 19. uri 5375 RENAULT 4, eksport, letnik 1974, registriran do februarja 1983, ugodno prodam. Ogled v petek popoldan, sobota ves dan. Ponjavič Marko, Titova 71, Jesenice 5376 Prodam ŠKODO 105, letnik 1977, registriran do iuniia 1983. Telefon 061-59-047. Vikrče 27/c, Šmartno pod Šmarno goro. 5377 ZASTAVO 1300, letnik 1977, 48.000 km. brezhibno, prodam. Benedičič, Prezre-nje 19, Podnart 5378 Prodam ZASTAVO 101 L, odlično ohranjeno, garažirano, prevoženih 30.000 kilometrov. Kličite po tel. 28-825 5379 Prodam ČOLN ELAN 410, motor TO-MOSB, prikolico za čoln ter nerabljeno vlečno kljuko za wartburga. Rant Maks, Kranj, Sitarska pot 10 - Stražišče (blizu gostilne Benedik), tel. 064-24-851 int. 49, dopoldan razen nedelje 5380 Prodam R4 po delih in za 101 ŠKOLJKO po delih, telefon 74-368, Lesce, Na Trati 16 5381 ZASTAVO 750, obnovljeno prodam. Ogled v soboto popoldan. Porenta, Sr. Bitnje 82, ob glavni cesti 5382 Kupim VVARTBURGA, letnik 1980 dalje. Zupane, Staneta Žagarja 44, Kranj — gotovina 5383 Prodam GOLFA JL, letnik 80. Mokric-ki, Kidričeva 34, Kranj 5.384 Prodam GUME MICHELIN 6,40x X13 IN XUS 185x14 nove, avto volks-wagen 1500 karavan, motor po generalni, tel 061 721-259, od 18. do 20. ure 5385 Prodam, SPAČKA po delih, letnik 73. Jerala, Virmaše 98, Skofja Loka 5491 Prodam avto LADA SL 1500, letnik 1980, prevoženih 16.000 km. Telefon (064) 24-312 5387 ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno, zamenjam za FIAT P 126, mlajšega letnika v dobrem stanju. Ogled v soboto in nedeljo. Dolenc, Radovljica, Gradnikova 46 5388 Prodam tuš kabino s plinskim gorilnikom in menjalnik za VVARTBURGA. Kranj, Smledniška c. 106 5341 Prodam PONY EXPRESS, za 11.000 din. Telefon 064-62-226 5138 Prodam dobro ohranjen FIAT 132, letnik 1976, in ZAPOROZCA, letnik 1976. Kumšič, Zg. Gorje 26 B. 5240 Poceni prodam TOVORNI AVTO dojc v nevoznem stanju, registriran do junija, in KOMBI IMW 1000 v voznem stanju, neregistriran. Telefon 27-717 popoldan od 15. do 17. ure 5243 RENAULT 12 TL, 1974, karamboliran, prodam, komplet ali po delih. Vsak dan od 14. do 16. ure razen sobote in nedelje možen ogled. Informacije: Kovinostru-garstvo, C. na Brdo 26, Kranj 5327 Prodam GOLFA JLD diesel, letnik 1979, in BIKCA simentalca, težkega 120 kg. Franc Pogačnik, Otoče 21, Podnart 5328 OPEL KADETT. dobro ohranjen, prodam. Janez Meglic, Cadovlje 15, Tržič 5329 Prodam FORD ESCORT, letnik 1971, registriran do 2. 6. 1983. Zg. Duplje 5 (Bjelokapič) 5330 Prodam CZ 250 enduro. Pavlic, Kidričeva 26 5331 Prodam VW variant, celega ali po delih, in 15-colske letne in zimske GUME. Tominac, Ul. 1. avgusta 3 nasproti AVTO MOTO Kranj v 5332 Ugodno prodam OPEL KADETT, letnik 1967, registriran do marca 1983, ZASTAVO 750, letnik 1973 in motorno KOLO tomos 15 SNL. Voklo 47, Šenčur 5333 Prodam FIAT 850 sport coupe po delih. Hočevar, Smledniška 120, Kranj - Cirče 53.34 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, z obnovljeno karoserijo, registrirano do 25. 5. 1983. Staretova 32, Kranj, Cirče 5335 Prodam prve notranje BLATNIKE za Z-101 in nosilec levega blatnika. Telefon 24-064 5336 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, registrirano do maja 1983, cena 26.000 din, namizni HARMONIJ harmona za 7.000 din in klavirsko HARMONIKO melodija, 120d)asno, za 10.000 din. Ogled v soboto in nedeljo. Kamenik, Partizanska 40/HL, Skofja-Loka 5337 Ugodno prodam RENAULT 4, letnik 1971. Britof 277, KrarVj 5338 Prodam 850 SPORT KUPE in OPEL REKORD. Gričar Jože. Naklo 15. 6388 FIAT 125 P, letnik 1976, 73.000 km, prodam ali zamenjam za manjši avto. Telefon 25-867, Oprešnikova 88, Kranj 5477 Prodano VW 1200, letnik 67 aH zamenjam za manjši avto (Diana ali Zastava 750). Ješetova 17, Kranj. Ogled od 16. ure dalje 5478 Ohranjeno ŠKODO, letnik 1972, prodam. Kosel Anton, Mišače 11, tel. 79-490, Kamna gorica 5479 Prodam tovorno prikolico za osebni avto. Jezerska 124, Kranj 5480 Kamp prikolico s štirimi ležišči poceni grodam. Primerna za stalno namestitev, onudbe na tel. 22-993 5481 Prodam ohranjeno Zastavo 101 com-fort, letnik 1979. Informacije po telefonu (064) 60-398 v ponedeljek, 7. 6. 82 od 8. do 12. ure, ogledi po 15. uri v Šenčurju, Ku-raltova 9 5482 Prodam AUDI 60 L. Bernot, Gregorčičeva 11 5483 Prodam RENAULT 4, letnik 1976. Telefon (064) 60-541, int. 43 5484 Prodam tovorno prikolico. Informacije po tel. (064)61-218 54K5 Prodam rezervne dele za NSU 1000. Vrhunec Janko, Na plavžu 7, Železniki _ 5486 ===== STANOVANJA I Mlad zakonski par išče enosobno stanovanje s kopalnico v Skofji Loki ali okolici Plačam v devizah za eno leto naprej Šifra »Devize« * 5444 Dvosobno stanovanje (51 kv. m), novejše, v Domžalah, prodam. Cena za kv. m 2,5 SM za gotovino in kredit. Telefon 061-213-992 5445 2 dijakinji iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Šifra »Sloga* 5446 3 dijakinje iščejo SOBO v Kranju ali okolici. Šifra »Razumevanje« 5447 V Kranju ali bližnji okolici kupim sta rej.še dvoinpolsobno ali trisobno STANOVANJE. Šifra »Danes« 5448 Iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, neopremljeno, v Kranju. Informacije po tel. 061-J24-7.'1K po 21). un .Šifra »Predplačilo, za dve U-ti<. 5449 Prodam trisobno STANOVANJ K. prednost — devize. Telefon v stanovanju. Kolenovič, Ljubljanska ft. Krani 5450 Mlad zakonski par I enim otrokom iSče enosobno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Nudimo predplačilo ali pomagamo na domu. Naslov v oglasnem oddelku ali po tel. 064-28-792 5451 Polovico NOVE HISE z vrtom v središču Bleda (samostojna enota - dvojček) zamenjam za podobno ali starejšo hišo na Bledu ali okolici. Informacije po telefonu 064-77-256 zvečer 5452 Kupim enosobno STANOVANJE ali starejšo HlSO v okolici Škofje Loke ali Kranja. Šifra »Gotovina« 5453 Kupim HlSO z vrtom ali zazidljivo parcelo v okolici Tržiča. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »Tržič« ,5454 Pol HI§E, vrt, zemljo zamenjam, za GARSONJERO z garažo v Ljubljani. Šifra »Bližina Lesc« 5455 Dvosobno počitniško STANOVANJE v središču Pirana zamenjam za enako na Bledu. V bloku ne pride v poštev. Telefon 066-75-038 5456 Prodam gradbeno HIŠICO 3,5x4 m. Telefon (064) 50-082 5457 Samski dekleti iščeta SOBO S KUHINJO IN KOPALNICO v okolici Škofje Loke ali Kranja. Milica Dojenovič, Podlubnik 158, Skofja Loka 5458 I^^P ZAPOSLITVE i Prevzamem kakršnokoli delo na domu. Ponudbe pod: Takoj 5468 Takoj zaposlim študentke za pomoč v strežbi in kuhinji na Vršiču. Planinsko društvo Jesenice, tel. 064-81-291 5469 Zidarska dela dam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 5470 Takoj zaposlim PK stavbnega kleparja ali delavca za priučite v. OD po dogovoru. Marko Svetelj, Grmičeva 31 (Cirče) 5471 PRODAJALNA BOROVO, Titov trg 21, Kranj. Za določen čas sprejme Kv prodajalko — obutvene smeri. Nastop dela takoj ali po dogovoru. 5259 Zaposlim dva kvalificirana ali polkva-lificirana TESARJA za nedoločen čas. OD po dogovoru. Pavla Sršen - TESARSTVO - Sp. Brnik 62, tel. 42-268 5257 Sprejmem sostanovalca, čistega in poštenega, z nekaj predplačila. Tel. 28-932 5476 PRIREDITVE ★*★★* mnm GASU*D CRJŠTVO KRIŽ" PRI «£B«HWRm V NEDELJO 6. VI. 06 B' VOJKO ^^BJTO Z BOGATIM VZČOLOM IN KEGLANJEM »Mgggf GRASKURNA^^k. v pittkk 4 6 ob 20. uri vas vabimo na VELIKO* MLADINSKO VESELICO z ansamblom SIBILA in pevcema. 5463 Ansambel SIBILA s P^cema ROMANO in TONIJEM vabi v SOBOTO ob 18. uri in NEDELJO ob 16. un na PLES ob ZBIUSKEM JEZERU OBVESTILA DRUŠTVO UPOKOJENCEV RADOVLJICA obvešča svoje člane in druge upokojence, da ae lahko prijavijo vsak ponedeljek, sBgdo in petek od 9. do 12. ure v pisarni Zveze društev upokojencev Radovljica na Ljubljanski 4, tel. 75-582 za koriščenje LETOVANJA - DOPUSTA v novem lepo urejenem domu slovenskih upokojencev v Izoli. Na voljo bo še prosta ležišča 5261 Prebivalce KS PLANINA obveščamo, da smo odprli POSLOVALNICO za KEMIČNO ČIŠČENJE v ulici V. Vlahovi-ča 5. Obratuje od 9. do 11. ure in od 13. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure. Rok čiščenja dva dni. VAS PRIČAKUJEMO! KEMIČNA ČISTILNICA OGRIN 5260 Čebelarji pozor; Na zalogi imam okvire za satnice. Telefon 064-62-195 5465 DRUŽABNI VEČERI NA VRTU HOTELA JELEN »mit*, -oP**7* •PSA Hotel Jelen in društvo Modrina prirejata družabne večere, s pričetkom v soboto, 5. junija ob 19. uri. V prijetno preurejenem vrtu vam bomo ob zvokih glasbe postregli s hipnimi BpeciaHtetami. VABLJENI! IZGUBLJENO V petek, 28. 5., sem na relaciji Kranj— Bašelj izgubil ZAPESTNO URO, znamke Darwill z vgraviranim posvetilom. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne na ne slov: Kranj, Sorlijeva 35/15 5459 LOTERIJA GRADITELJI! Industrijska prodajalna Ljubljanskih opekarn vam nudi ves gradbeni material za vašo hišo: MB, strešnik »Novoteks«, dimnik schidel, betonski bloki in razne druge izdelke. Vse informacije vam nudijo: Andrej SMO-LEJ, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579 in šoferja: Radovan Kondič, Kranj, Britof 20 in Slavko Čebulj, Vopovlje 16, Cerklje na Gorenjskem. Na željo kupca dostavljamo vse na gradbišče • 5466 GD LUŽE prireja v nedeljo, 6. 6. ob 15. uri VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za jarca. Igra ansambel Modrina 5467 SERVIS PRALNIH STROJEV - Jagodic, sprejme naročila od 7. do 8. ure po tel. 42-052 . 3283 ZArfVALA Srečka st. din Srečka St. din 60 80 25 120 70 60 95 KM) 200 200 615 160 65650 2.000 6735 400 75820 2.000 73215 4.000 303310 20.000 97775 4.000 11 51 60 80 444045 50.000 473225 20.120 38271 4.000 6 40 60581 2.000 5536 1.040 015951 20.080 58086 6.040 62 60 1172 800 07 100 34672 4.000 247 160 70712 8.000 46547 2.000 041382 20.000 99367 2.000 100772 20.000 058747 20.000 266252 20.000 169197 20.000 267622 20.000 191087 20.000 3 40 437517 20.000 4203 440 58 80 8623 76023 640 8.040 88 538 80 200 123393 20.040 00498 6.000 14 60 23228 2.000 54 60 65758 6.080 74 60 84808 8.000 3524 400 130058 20.080 5524 600 27574 8.060 6439 400 43714 6.060 051769 20.000 137004 20.000 349249 1.000.000 144754 500.060 484789 100.000 325704 20.000 490209 20.000 Za takojšnjo pomoč ob nesreči se zahvaljujem družinam Žvegelj (iz Kranja), Jutnša, Konc, Bešter in Zupan ter sodelavkam in sindikatu Almira, posebno pa sosedom Mlinaric, Prešem, Markelj, Smid in Kralj. Majda Žvegelj, Lesce 5461 : OSTALO Iščem varstvo za 11-mesečnega otroka Tea Skrbeč, Cankarjeva 15, Radovljica, tel. 75-425 5472 Iščem pomoč pri pospravljanju stanovanja. Tel. 61-109 5473 Iščem solidno gradbeno skupino. Oglasite se na Jezerski c. 45, Kranj, ali po telefonu popoldne 25*168 5474 Za več let dam v najem travnik 1 /2 ha v Goricah pri Golniku. Poizve se po telefonu 26-944 v dopoldanskem času ali po 19. uri zvečer 5475 DEŽURNE TRGOVINE V soboto 5. junija, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček-Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. PK jadeja 12, PC Zlato polje Kidričevi: 12, SP Planina-Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Liko-zarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, ■ Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE ' Delikatesa-Kašta 2 na Tržnici, Titova 22 in Delikatesa — poslovalnica 2,Titova 58. SKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje BOHINJ Specerija, Market, Boh. Bistrica BLED Specerija Market Dobe, Živila Delikatesa GORJE Živila Market, Zg. Gorje LESCE Murka 3. Lesce RADOVLJICA Specerija Volčji hrib, Gradnikova uiica, R aaovljica ........"1 KRANJ Solata 80 din, špinača HO din, rv taČa 7(i din, korenček 00 din, & len 120 din, čebula 80 din, fižol od 0 da 100 din. peta 40 din, kumare 80 din, paradižnik 100 din, slivt 80 din, jabolka 56 din, jagode (xl 10 do 120 din, pomaraiuV 78 din. limone HO din, ajdova moka 15 din, koruzna moka H.r) din, kaša HO din, surovo maslo 360 din, smetana 100 din, skuta 120 din, sladko zelje ;lf> din, kislo zelje 40 din. kisla repa 3H dih, orehi 400 din, jajčka 6 din, krompir 15 din, novi 50 din, ešnje od ho do 100 din. • 1 PROIZVAJAMO SKANE, ENOBARVNE IN DEZINIRANE TKANINE, /;D0BNO OPLEMENITENE IN PRIMERNE ZA: ŽENSKE IN MOŠKE KOMPLETE ŽENSKE OBLEKE IN BLUZE MOŠKE SRAJCE LETNO IN ZIMSKO PERILO POSTELJNINO Oglasite se, dokler je zagotovljena izbira! INFORMATIVNO TEKSTIUNDUS PRODAJNI CENTER KRANJ v hotelu Creina v Kranju GLASOVA ANKETA Odpadni papir iz pisarn in trgovin I Izredna akcija zbiranja odpadnega papirja bo na Gorenjskem potekala od 4. do 14. junija — Izkupiček bo šel za obnovitev r roškega okrevališča Debeli rtič Vajeni smo otrok, ki od časa do časa z vozičkom pridejo pred bloke, med hiše in prosijo za odpadni papir. Pridni so in veliko ga oddajo na zbirna mesta. Vendar zanje večje količine odpadnega papirja, ki se nalagajo po številnih pisarnah delovnih organizacij, posameznih občinskih služb pa tudi trgovin in podobno, niso dosegljive. Slovenska papirna industrija potrebuje letno okrog 180.000 ton odpadnega papirja za predelavo in vsako leto ga mora od tega uvoziti približno 40.000 ton, kar nas stane :rog 8 milijonov dolarjev. Spričo tako velikih potreb po odpadnem papirju je republiški izvršni svet dal pobudo, da bi akcijo zbiranja odpadnega papirja razširili tudi na združeno delo, skupščine občin in vse Nova pekarna v Naklem Kranj — Kranjska pekarna že vrsto let peče kruh v neprimernih prostorih m z dokaj zastarelo opremo. Zato v tem srednjeročnem ob-JLđju načrtujejo gradnjo nove pekarne in sicer prihodnje leto, proizvodnja pa bi v novih prostorih stekla leta 1984. Celotna investicija bi po oceni veljala 85 milijonov din. Ko je o gradnji nove pekarne razpravljal na zadnji seji tudi kranjski izvršni svet, je podprl predvideno gradnjo in sicer v Naklem, čeprav so delavci tega Zitovega tozda nameravali graditi v industrijski coni na Primskovem. Vendar pa je pekarna že odkupila zemljišče v Naklem poleg skladišča Živil v izmeri 8.800 kvadratnih metrov. Tu bo čez dve leti stala nova moderna pekarna in skladišče za mlevske izdelke. Izvršnemu svetu se zdi ta lokacija najprimernejša, saj je do skladišč v Naklem, kjer so tudi skladišča občinskih blagovnih rezerv, speljan industrijski tir. Nova pekarna bo imela toliko zmogljivosti, da bo poleg kranjske občine lahko oskrbovala s kruhom tudi Tržič in okolico. NESREČE PREHITRO IN NEPREVIDNO Neprimerna hitrost in neprevidnost na cesti sta že večkrat povzro-•jVa trke. Tudi take, ki so se iivsrečno končali s smrtnimi žrtvami. To voznikov očitno še ni izučilo, saj se sicer ne bi še naprej obnašali, kot da se jim na cesti ne more prav nič pripetiti. Tokrat sta se na račun neprevidnosti in brezglave hitrosti zgodili dve nezgodi, ki bosta voznikom morda zadosten opomin. • Prva se je zgodila v ponedeljek, 31; maja, na poti iz Naklega proti Kranju. Na Zlatem polju je namreč voznik osebnega avtomobila Jože Eljon, star 43 let, dohitel motorista Jožeta Drakslerja, doma iz Dorfarij. Slednji je vozil vzporedno z drugim ^ toristom. Voznik osebnega avtomobila je motorista zadel in ga zbil po cesti. Draksler je k sreči utrpel le lažje poškodbe. • V .orek, 1, junija, pa sfe je nesreča zgodila Bolislavu Sekardiju, staremu 24 let, z Jesenic. S ceste heroja Verdnika je na motornem kolesu zapeljal na parkirni prostor. Zaradi velike hitrosti mu je na makadamu spodneslo motorno kolo, tako da je zgrmel po cesti. Pri padcu 96 je hudo poškodoval, na vozilu pa je Za 50.000 dinarjev škode. I). Z. Delavcu zgrabilo roko Kranj V sredo. 2, junija, se je v Tekstilindusovem obrati) (»plemenit ilnica zgodila delovna nezgoda, v kateri Bte ie hudo poškodoval Štefan Smolko, star "7 let, doma i/ Spodnjih Hitenj, Smolko, sicer tiskar na roto stro-iu, je tega dne na lastno pobudo odšel delat k drugemu stroju, ker p h njegovem ni bilo dela. Pri dru« „„ni stroju je kontroliral blago. Ker je roko preveč približal 'pogonskemu valju, mu jo je ta zgrabil in stisnil. Poškodovanega so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so mu morali amputirati stisnjene prste leve roke. ostale. V tej akciji naj se zbere tod ves odpadni papir, kot so časopisi, revije, odpadni pisarniški papir in zastarela dokumentacija v arhivih. Akcija bo tekla po vsej Sloveniji od 3. do 15. junija, na Gorenjskem pa od 4. do 14. junija. Predvideno je, da se bo v tako široki zbiralni akciji lahko nabralo okrog 4.000 ton odpadnega papirja, kar bi pomenilo milijon dolarjev, ki jih sicer namenimo uvozu odpadnega papirja, da zadostimo svojim potrebam. Akcijo vodi Rdeči križ Slovenije, neposredni nosilci pa so izvršni sveti občin in odkupna podjetja, kot so Dinos, Surovina in Papir servis. Na Gorenjskem je za akcijo tokrat po- skrbel Dinos. Sodelovale bodo tudi družbeno politične organizacije, kot so sindikat, mladina in Zveza pionirjev. Sredstva, zbrana s to akcijo, bodo namenjena obnovitvi okrevališča Rdečega križa Slovenije Debeli rtič, kjer letno letuje okrog 7.000 otrok iz vse Slovenije. Na Gorenjskem bo akcija potekala takole: Kranj — danes, 4. junija in v ponedeljek, 14. junija; Jesenice — torek, 8. junija in v sredo, 9. junija; Radovljica — v torek, 8. junija; Skofja Loka - v sredo, 9. junija; Tržič — v četrtek, 10. junija. Vse gorenjske delovne organizacije naj o zbranem papirju in zbirnih mestih direktno obveščajo DINOS. D. Dolenc Vesela šola V Ljubljani se je sklenila letošnja Vesela šola, ki se je je udeležilo 83.000 učencev vseh slovenskih osnovnih šol — Veliko treme, a prijetna zabava v družbi priljubljenega Rifleta in Hazarda Ljubljana — Vesela šola, tokrat že 14. po vrsti, je v Ljubljani minulo nedeljo privabila 350 učencev iz vse Slovenije. Mladi so prišli od vsepovsod, tisti, ki so zmagali na šolskih in občinskih tekmovanjih, tisti, ki so se najbolje naučili snov, ki jo je objavljalo uredništvo Pionirskega lista na posebnih straneh. Vesela šola je resnično vesela šola in letos se je je udeležilo okoli 83.000 učencev. Vedno bolj priljubljena postaja med mladimi, ki se radi preizkušajo v znanju ter v logičnem razmišljanju. Prav posebej in dvakrat je treba premisliti, preden odgovoriš na vprašanje, ki se glasi: Katera reka ne teče pod savskim mostom v Zagrebu ... Pokrovitelj republiškega tekmovanja v Ljubljani je bila Iskra, sestavljena organizacija združenega dela elektrokovinske industrije. Ko so se zbrali mladi iz vseh slovenskih občin, je bilo najprej veliko treme, kajti vsi so si želeli, da bi se kar najbolj odrezali. Mladi so nato pripravili sklepno prireditev s kulturnim programom, razveselili pa so se nastopa priljubljene skupine Hazard in še bolj priljubljenega Rifleta. Bilo je zabavno, tudi tedaj, ko so mladi sami pripravili kulturni program. Vesela šola je priljubljena in pedagoško zanimiva oblika seznanjanja učencev z učno snovjo, ki jo mladim približa Pionirski list v privlačni in vsakomur sprejemljivi obliki. Učenci so se prav zaradi neposrednosti za Veselo šolo navdušili in je takšna množičnost povsem razumljiva. Obenem, s sodelovanjem z Iskro, pa želi Pionirski list mlade navdušiti tudi za tehniške poklice. D. S. Zarja iz Kamnika je prejela medaljo za novi izdelek, namenjen požarnemu varstvu Foto: S. Saje Razvoj civilne zaščite Kranj — Na 10. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite predstavlja svoje izdelke 156 razstav-ljalcev iz domovine in tujine, je predsednik kranjske skupščine in organizacijskega odbora sejma Ivan Cvar ob odprtju letošnje prireditve seznanil goste. Med njimi so bili poleg predsednikov predsedstev SR Hrvatske Marijana Cvetkoviča in SR Slovenije Viktorja Avblja tudi pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnik Bruno Vuletič, predsednik sveta za civilno zaščito SFRJ generalpolkovnik Ivan Miškovič, sekretarji za ljudsko obrambo in pripadniki štabov CZ iz naših republik in pokrajin ter številni predstavniki zveznih in republiških organov pa organizacij. Razstavljeni izdelki so za gosti privabili na ogled mnoge druge obiskovalce. Tri izmed njih smo povprašali, zakaj so prišli na sejem, kako ocenjujejo to prireditev in kako nasploh gledajo na razvoj civilne zaščite. Povedali Jelko Kacin iz Kranja: »Kot delavec sekretariata za ljudsko obrambo v Kranju že nekaj let nazaj pozorno spremljam sejme opreme in sredstev za civilno zaščito. Ugaja mi, da so čedalje bolj tematsko zaokroženi; na vsakem sejmu posvetijo določenemu področju civilne zaščite posebno pozornost, širino pa dajejo prireditvi spremljajoče dejavnosti. Za slednje, posebno za prikaze uporabe razne opreme, je med obiskovalci največ zanimanja. Zal j na sejmu ni najboljše pregledno-[ sti nad razstavljenimi predmeti, saj izdelke ene vrste najdemo na različnih mestih. Tako bi lahko dobil naključni opazovalec popoln pregled nad njimi le s pomočjo strokovnega vodstva. Sejem je koristen tako za proizvajalce opreme kot za uporabnike izdelkov. Daje spoznanja o potrebah na tem področju in ob široki izbiri omogoča poenoten nakup opreme. Tudi za Slovenijo, kjer je civilna zaščita dobro organizirana, je stalen pregled njenega razvoja nadvse pomemben.« Branko Tome iz Ljubljane: »Sem avtor enega razstavljenih izdelkov na sejmu. Po moji zamisli je nastal premični svetlobni stolp Kresnica, katerega je moč uporabljati za osvetljavo zunanjih delovnih prostorov, koristil pa bo tudi ob raznih reševalnih akcijah enot civilne zaščite. Stolp so izdelali v temeljni organizaciji Javor-vzdrževanje v Pivki, da bi nadomestili uvoz svetil za svoje potrebe. Zanj so prejeli eno od enajstih medalj za letošnje novosti na sejmu, kar je tudi zadoščenje za moje delo. Prav tako sem zadovoljen, da je za izdelke veliko zanimanja. Doslej sem sejme stalno spremljal kot obiskovalec, ki ga zanima tehnika. Tod je kaj videti, 8e bolje pa bi bilo, če bi izdelke razvrstili po namenu uporabe. Vsekakor je dobro, da prireditev privablja množico obiskovalcev, saj mora biti človek danes usposobljen za razne dejavnosti.« Dušan Spasič iz Niša: »V Kranj sem prišel zaradi udeležbe na seminarju, ki je namenjen usposabljanju za civilno zaščito. Pri vsakdanjem delu v tovarni Diuro Salai. tod sem kot strojni inženir zadolžen za izdelavo orodja, se namreč stalno srečujemo t raznimi nevarnostmi, ki jih je moč obvladovati z ukrepi civilne zaščite. Za to pa še nismo organi* zacijsko, kadrovsko in materialna pripravljeni. Imamo samo poklicno in prostovoljno gasilsko službo. Da bi storili korak naprej, potrebujemo najprej teoretične osnove. Zal lahko za prvi dan seminarja rečem, da je bil prev*rf splošen, a upam, da se bodo moj« pričakovanja o koristnosti takti* usposabljanja do konca le izpolnila. Razstavljeni izdelki so zelo zanimivi. Naše izkušnje, v Kranj smo prišli štirje delavci iz tovarne, bodo osnova za sestavo programa dela pa tem področju in pripravo predlogov za oskrbo z opremo. Pred nami je še veliko nalog za napredek civilne zaščite, zato bomo prihodnje leto spet med obiskovalci sejma.« Besedilo in slike: Stojan Saje II Gostje so zaščite animanjem ogledali razstavljena opremo in sredstva Poljedelske stroje je moč uporabiti tudi pri radiološkobmloško-kemtčnem ra zk ti že i a nju :em ljii ča