imxmnb Leto XVm.. št. 199 LJubljana, petek 27» avgusta 1937 Cena 2 Din UpiavoiStvo, i-juoyana, tlnafljeva Oli ca ft — Telefon tt. 8122, 8123, 8124, 8126, 8126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. II — Telefon St 2455. Podružnica Celje: K oc eno va uL tt. 2 Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11 842. Praga čislo 78.180, Wien «t 105 241. Izhaja vaak dan razen ponedeljka. Naročnina mate mesečno Dtn 25.— Za Inozemstvo Dtn 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 8126 Maribor, Gosposka ulica 11, telefon At 2440, Celje, Stros8mayerjeva ulica štev. 1. telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Poljsko-nemško premirje Tri leta poljsko-nemškega premirja so dovolj jasno pokazala neprirodnost pogodbe, ki je bila nekoč za evropsko politiko tako senzacionalno presenečenje. Odkar sta oba pogodbenika iztis-nila iz sporazuma vse, kar sta mogla, ie ostala pogodba več ali manj le gola "formalnost. Vse kaže, da se Poljska že ozira po drugih zaveznikih, ne da bi ji bilo treba formalno prekiniti dogovor z Nemčijo, ki je postal postopoma hrez vsebine. Marsikomu se je zdelo, da je polkovnik Beck s sklepom premirja oslabil francosko-poljsko zavezništvo, v Parizu pa nad tem niso pokazali prevelike vznemirjenosti. Do neke mere jim je bilo celo prav, da so z začasnim sporazumom bile zavarovane njihove investicije v tako zvanem koridorju. Tja je tekla iz Francije zlata reka i ti tamošnje nove železnice, banke, industrijska podjetja ter v prvi vrsti zgraditev Gdvnje so pripomogle, da je nemški živelj stopil popolnoma v ozadje. Nekatera poprej nemška mesta so zaradi velikega izseljevanja Nemcev in silnega dotoka poljskega življa izgubila svoj nemški značaj in nemško prebivalstvo je ponekod padlo na neznaten vlomek nekdanjega svoje-;a števila. To silno izpremembo so v 'obrem desetletju v veliki meri povzročili francoski krediti. Šibkost premirja je bila že od začetka v okolnosti, da nihče ni veroval v njegovo stalnost. Poljska ni niti za dinar zmanjšala svojih izdatkov za utrjevanje nemške meje in ni v ničemer izpremenila svoje načelne manjšinske politike, ki je šla za tem, da se na Poznaniskem in v koridorju izbriše vsaka sled nekdanje germaniza-cije. Poznani, Torunj in Grudziadz so res že postali čisto poljska mesta, pa tudi v pokrajini so Poljaki uničili dolgoletno delo pruske naseljevalne komisije. Vse to se je še z večjim uspehom vršilo v senci premirja, ki je one* mogočilo stalne nemške pritožbe v Ženevi. Na drugi strani pa se tudi nemška vlada ni nikoli odpovedala zahtevi po koridorju in Gdansku. Zato je razumljivo. da pogodba o premirju ni postala ponularna ne pri Nemcih ne pri Poljakih. Tiha borba pod ščitom premirja je prestopila tudi že v Gornjo Šlezijo, odkar je bila razpuščena kontrolna komisija Društva narodov. Dasi bi polj-sko-nemška pogodba za varstvo manjšin v tej pokraiini morala biti v velia- vi še nadaljnjih šest let. so se tako Poljaki kakor Nemci, vsak na svojem delu, lotili uničevanja nasprotne manjšine. V tem pa so v Berlinu ugotovili, da jim poliska pomoč proti Litvi ni bog ve koliko koristila in da so se stvari v samem Gdansku tako zasukale. da so Nemci sicer gospodarji v mestu, v luki sami, od katere mesto živi, pa imajo odločilni vpliv Poljaki, ki imajo v rokah Visio in ves promet gdanskega zaledja. Toda tudi poljska gospodarska bilanca ni tolažilna. Premirje je sicer za dve leti zvišalo poljski izvoz v Nemčijo, obenem pa so Nemci pod plaščem premiria Poljske potisnili z marsikaterega tržišča, osobi-to na Balkanu. Letos je poljska trgovinska bilanca že pasivna in ker so morali Poljaki iz gospodarskih in obrambnih ozirov omejiti izvoz žita v Nem' čijo, se bo stanje še poslabšalo. Nastal je trenutek, ko na Poljskem uvidevajo, da so izčrpali vse ugodnosti premirja in da jim je zdaj nemško prijateljstvo le še v breme. V vprašanju dodelitve kolonij, ki ga močno propagira v poljski javnosti »Pomorska in kolonialna liga«, je Poljski v očeh zapadnih sil nemška družba naravnost v škodo. V Berlinu mislijo, da je poljska zahteva po kolonijah predvsem voda na nemški mlin. Prepričani so, da pridejo pri delitvi kolonij sami prej na vrsto kakor Poljaki, saj slednji še niso imeli kolonij in jim jih nihče ne more vrniti, da bi si zanje kupil politične ugodnosti. Nemcem je všeč, da niso sami pri boju za izvo-jevanje načela razdelitve novih kolonialnih mandatov, ne glede na to, da se pri tem interesi Poljske in Nemčije cesto križajo. V Varšavi seveda tudi 7. nezaupanjem gledajo mogočno nemško pomorsko oboroževanje in je spričo tega izgubil strah pred rusko-fran-cosko pogodbo pri Poljakih vsako upravičenost. Tako se poljslco-nemška pogodba vrača v svoj prvotni ozki okvir, t. j. na sporazum, da se obe državi vzdrži-ta ostrih medsebojnih napadov in borbe na nož po časopisih. Gornja Šlezi-ja pa je dokaz, da se pogodbenici niti tega več ne držita. Vendar Poljaki cenijo stanje premirja, ki jim omogoča, da neovirano razvijajo velike gospodarske možnosti svoje države. Po številu prebivalcev in po obsegu je Poljska gotovo že velesila, treba je le še, da v notranjosti razvije svoje gospodarstvo. Ima več ko 20 mest s 100.000 prebivalci. Toda ta mesta še niso na vi* šini v pogledu organizacije trgovine in industrije. Tudi široki ljudski sloji morajo doseči prej višjo stopnjo omike in OBOJESTRANSKE PRIPRAVE ZA ODLOČILNI SPOPAD Japonske granate so včeraj razdejale čapej in Kjangvan, predmestji šanghaja — Vojaški položaj je v splošnem neizpremenjen šanghaj, 26. avgusta, o. Točno okrog polnoči se je pričela druga velika japonska ofenziva v vseh odsekih fronte od Vu-sunga do Jangcekjanga. Japonci so se s hudim artiljerijskim ognjem pripravili za napad, že od vsega početka pa so dobro maskirane kitajske baterije uspešno odgovarjale ter so do zore zadrževale japonske oddelke. Japonska letala so istočasno bombardirala vse utrjene kitajske postojanke. Predmestja čapej, Putung in Kjangvan so že popolnoma razdejana. Boji za šanghaj trajajo že 14 dni, položaj pa se kljub izkrcavanju štirih japonskih divizij v bližini Vusunga, ki naj bi ojačile pritisk ostalih dveh na šanghaj, še vedno ni bistveno spremenil. Kitajske baterije okrog severne postaje so danes več ur bombardirale japonske postojanke v Honkevu ter povzročile Japoncem izredno veliko škodo. Splošno sodijo, da se pripravlja tudi nova kitajska ofenziva v vseh odsekih šanghajske fronte. Kitajci bodo zlasti skušali ustaviti Japonce, ki prodirajo od Vusunga proti mestu. Japonske baterije niso mogle mnogo reagirati na današnjo kitajsko arti-Ijerijsko akcijo, ker bi bile lahko ogrožale mednarodno koncesijo. Kitajska vojska pri Kalganu v razsulu Peking, 26. avgusta, o. Kitajska vojska nad Kalganom in Nankovom je v razsulu in beže posamezne skupine v popolnem neredu. Japonci sedaj kontrolirajo vso progo od Pekinga do Sujana. Tukajšnji vojaški krogi zatrjujejo, da se Japonci ne bodo zadovoljili s temi uspehi, nego bedo izrabili priliko in prodrli čim globlje v kitajsko ozemlje- Pred Liangsiangom se še vedno vršijo hudi boji, vendar so Kitajci že popolnoma v defenzivi in je pričakovati, da bodo v par dneh poraženi. Kitajska vojska šteje tam 12 divizij, ki pa so le slabo oborožene in nedisciplinirane. Japonska vojska je Kitajcem po številu vojakov popolnoma enaka, po svojih tehničnih sredstvih in opremi pa jo v vsem prekaša. Japonska obvladuje vse področje med Pekingom in Kalganom. Ob velikem zidu so prodrli Japonci do Hvajjlana. 500.000 japonskih vojakov na Kitajskem Tokio, 26. avgusta, o. Vojno ministrstvo je odredilo, da se morajo v najkrajšem času odposlati na Kitajsko nova ojačenja. Po japonskih informacijah je sedaj v severnih kitajskih deželah in pred Šanghajem zbranih skupno 500.000 japonskih vojakov. Zatrjujejo, da bodo v kratkem prepeljali iz Japonske na kontinent nadaljnjih 250.000 vojakov. Glede na te podatke ugotavljajo, da po rusko-japonski vojn.' na azijskem kontinentu še ni bilo tolike japonske vojske. Nevarne posledice japonske blokade Tokio, 26. avgusta, o. Tisk razpravlja obširno o vzrokih, zaradi katerih je japonska vlada sklenila proglasiti blokado vzdolž kitajske obale od Šanghaja do Hongkonga. Zaradi te blokade bo kitajska vlada nedvom no ob vse svoje pristaniške in carinske dohodke ter bo lahko razpolagala sedaj !e z neznatnimi sredstvi, ki jih naberejo v posameznih pokrajinah z davki. Blokada je odrejena le za kitajske ladje, da ne bi prevažale orožja, ne pa za tuje parnike. Proglasitev blokade smatrajo Kitajci za najboij vznemirljiv dogodek. Ako bodo Japonci blokado razširili tudi na obalo pred Kantonom, bo tudi promet med Kantonom in severom v veliki nevarnosti. Lodon, 26. avgusta, o. Vest, da je japonska vlada odredila blokado kitajske obale, je izzvala v Londonu silno vznemirjenje. Splošno pričakujejo energičen protest angleške vlade v Tokiju. Po informacijah iz Tokija, se je japonska vlada odločila za blokado na pritisk admiralitete. Proti blokadi je glasoval le zunanji minister Hirota, ki 6e je zbal reakcije iz Anglije in Zedinjenih držav. Nevarnost japonskega imperializma London, 26. avgusta, o V zvezi z včerajšnjimi konferencami na Downing stree-tu, razpravlja danes »Times« o sporu na Daljnem vzhodu in meni, da hočejo Japonci zagospodariti nad vso Kitajsko, Japonski imperializem predstavlja že veliko nevarnost za ves ostali svet, posebno za Anglijo. V šanghaju znaša škoda, ki so jo Angleži utrpeli v poslednjih 14 dneh, že okrog 120 milijonov funtov šterlingov. Ogroženi so tudi kitajski pristaniški in carinski dohodki, ki znašajo okrog 20 milijonov funtov šterlingov na leto. S temi sredstvi so Kitajci doslej krili amortizacijske obroke in obresti za zunanja posojila, ki so po večini v angleških rokah. Kitajci so plačevali svojim upnikom na leto po 5 4 milijona funtov šterlingov. Samo na šanghaj odpade 70 odstotkov kitajskih pristaniških in carinskih dohodkov. Tokio, 26. avgusta, o. Japonski listi še nadalje razpravljajo o stališču, ki so ga posamezne velesile zavzele napram kitaj- višji življenjski standard. Za vse to važno delo pa je potreben vsaj zunanji mir, ako že notranje prilike ne morejo priti do ustaljenja. sko-japonski vojni. Listj izražajo nezadovoljstvo zaradi Anglije, ki se trudi, da bi pridobila za svojo posredovalno politiko tudi Zedinjene države, po njihovem mnenju pa se Rossevelt ne bo pridružil Angliji in bo vztrajal pr; dosedanji ameriški nevtralnosti. Tem bolj je pričakovati ruske intervencije, vendar pa se s severa Japoncem ni treba ničesar bati Japonski vojaški krogi so že od vsega početka računali s to možnostjo in so tudi sedaj poskrbeli, da bo morebitna ruska intervencija ob pravem času paralizirana. Zaupna misija A rita Tokio, 26. avgusta, o. Bivši zunanji minister Arita. ki velja za zaupnika predsednika princa Konoja, je danes odpotoval na kontinent. Prepotoval bo vso Madžurijo in severne kitajske dežele, nato pa se podal v Šanghaj. Sodijo, da ima nalogo pričeti nova pogajanja z nankinško vlado, ako se v zadostni meri pokaže japonska premoč na raznih frontah. Ameriški zaščitni ukrepi Washington, 26. avgusta, d. »International News Service« javlja iz zanesljivega vira. da so prejele ameriške vojn sile pred Šanghajem povelje. naj preprečijo z orožjem vsak vpai v ameriški del mednarodne koncesije. Ameriško vojno brodovje v šanghaj-ski luki naj pri obrambi ameriške koncesije podpira mornariške čete na kopnem z vsemi s recitavi in tuli z letali ker obstoja nevarnost, da bodo skušale umikajoče se kitajske čete udreti v ameriško naselbino. Angleški poslanik ranjen Na poti iz Nankinga v šanghaj je japonsko letalo obstreljevalo njegov avto — Poslanik je ranjen v hrbtenico šanghaj, 26. avgusta. w. Angleški poslanik sir Hughe Knatchull—Haugessen je danes v spremstvu angleškega vojaškega atašeja polkovnika Fraserja, potoval z avtom iz Nankinga v šanghaj. Pred svojim odhodom iz Nankinga je obvestil kitajske oblasti o svojem potovanju, da si zagotovi prosto pot, Japoncem pa potovanje ni bilo javljeno, ker je moral avto- mobil pasirati samo kitajske postojanke. V bližini šanghaja je neko japonsko letalo v neposredni bližini avtomobila odvrglo bombo in so tudi strojnice obstreljevale avtomobil poslanika. Poslanik in njegovo spremstvo so se takoj skušali zaščititi, kar pa jim ni pravočasno uspelo. Poslanik je bil od drobca granate ranjen na hrbtenici. Zaradi njegove oslabelosti ni bilo mogoče takoj izvesti operacije, temveč je bila izvršena samo transfuzija krvi, po kateri se je stanje ranjenca nekoliko zboljšalo,vendar bo trajalo najmanj 24 ur, da se ugotovi, ali je poslanik izven nevarnosti. Nekaj vretenc je poškodovanih, vendar mozeg hrbtenice ni ranjen. Poslanik se bo moral zdraviti več mese-secv. Kitajski župan v šanghaju se je zglasil v bolnici ter je izrazil obžalovanje čangkajška zaradi te nesreče. Japonske mornariške oblasti izjavljajo, da angleške zastave na hladilniku avtomobila skoraj ni bilo opaziti ter odklanjajo odgovornost, češ da angleški poslanik ni sporočil Japoncem svojega potovanja in je razen tega obstojala možnost, da bi se kak kitajski avtomobil poslužil angleške zastave. Eden odgodil odhod iz Londona London, 26. avgusta. AA. Zaradi pripetljaja, pri katerem je bil angleški poslanik na Kitajskem hudo ranjen, je zunanji minister Eden odložil evoj odhod n Londona. Dopoldne je pozval k sebi lorda Halifax» in državnega tajnika Wansittarta, kasneje pa je sprejel ori pravnika francoskega poslaništva in Zedinjenih držav. Angleške oblasti v Nankingu in Šanghaju so prejele nalo? naj zberejo vse potrebne podatke o krivcih. Vojaški ataše angleškega poslaništva v Pekingu Lovat Fraeer, ki je potoval z angleškim poslanikom v fctem avtomobilu in ki je ostal nepoškodovan. je po prihodu v Sanrhaj snmo izjavil, da se je na avtomobilu via mak angleška zastava in da "e je 7codil pripetljaj kakih 75 km od Šanghija. Ni še gotovo, ali je poslanika ranil del bombe 17 letala ali pa krogla iz spojnice. Po zadnvh poročilih, ki jih je preiela noslanikova rodbina, ki živi v okolici Oxfrwia. ram n; smrtna, ako ne bodo nastopile komplikacije. Ranjeni angleški poslanik stor 51 let. Za poslanika v Pekingu .je bil imenovan septembra lanskega leta. Po padcu Santandra Francova vojska je včeraj dopoldne slovesno vkorakala v mesto Santander, 26. avgusta, d. Ko je nacionalistična navarska brigada v torek vkorakala v Torrelavego, je s tem presekala za pa dno cestno zvezo s Santandrom. Med tem je prodrla daije in zasedla tudi cestno križišče, 2 km oddaljeno od Torrel-avege. Na ta način so bile vse republikanske čete, ki so se borile v santander-ski pokrajini, odrezane od edinega pota, ki jim je bil še na razpolago za umik. S tem je bila tudi usoda Santandra zapečatena. V včerajšnjih zgodnjih popoldanskih urah je radio v Salamanci razglasil, da so pristaši nacionalistov po dogovoru s civilno gardo zasedli brez prelivanja krvi vladno poslopje, dočim so zastopniki vlade izjavili, da izročajo mesto generalu Francu. Po poročilu nacionalistične brezžične postaje Espana na madridski fronti so čete generala Daville že včeraj ob 17.30 vkorakale v Santander. Generalni štab republikanskih miličnikov je že prej odpotoval iz mesta. General Uriburi je skupno z dosedanjim delegatom valencijske vlade v Santandra, Ga-lanom, pobegnil v zapadni kot santander-ske pokrajine ter je postavil svoj glavni stan začasno vzhodno od Torrelavege. Pristaši nacionalistov v Santandra so stopili že v torek zvečer v stike s sprednjimi stražami bližajočih se nacionalističnih čet ter jim sporočil odhod generala. Istočasno je bil sklenjen dogovor s civilno gardo, ki jim je omogočil zasedbo važnejših vladnih in upravnih poslopij. Davi ob 11.45 so vkorakale v Santander navarska brigada in legionarske čete. Prebivalstvo jih je sprejelo z velikim navdušenjem. Hiše in ulice so bile bogato okrašene z nacionalnimi zastavami. Justifikacija baskovskega ministra Bayonne, 26. avgusta, o. Po vesteh iz Bilbaa je nacionalistično vojaško sodišče obsodilo na smrt industrijskega ministra baskovske vlade Manila Castra in dva bivša republikanska oficirja. Smrtna kazen je bila izvršena davi. Navdušenje v Italiji Rim, 26. avgusta, o. Vest o predaji Santandra so listi objavili že v svojih po-nočnih izdajah. V njih naglašajo, da je padec drugega središča severnih španskih dežel predvsem zasluga italijanskih prostovoljcev. Po Rimu in drugih italijanskih mestih so se že ponoči pričele velike manifestacije. Množice fašistov so vzklikale Mussoliniju in italijanskim prostovoljcem, ki se bore v Španiji. Po vsej Italiji so danes izobesili državne zastave in povsod smatrajo, da je pri Santandra zmagalo italijansko orožje Po poročilih italijanskih listov so izvršili poslednji napad na Santander prostovoljci, ki pripadajo diviziji »Littorio«. Ta divizija je včeraj zjutraj koncentrično napadla republikanske postojanke v santainderskih predmestjih. Največja Francova zmaga Berlin, 26. avgusta. A A. »Angriff« pi Se, da je to največja zmaga, ki jo je doslej iz-vojeval general Franco. Rdeči imajo sedaj v atlantskem primorju v rokah le še majhen kos Asturije in je samo še vprašanje časa, kdaj bodo pregnani tudi odtam. Nova nevarnost za Madrid London, 26. avgusta. AA. (Stefani). Posebni poročevalec »Evening Newsa« javlja iz Santandra, da so naglo prodiranje nacionalnih čet protii mestu omogočili samo in-ženjerski oddelki italijanskih legionarjev. ki so v najkrajšem čaeu zgradili tako močne mostove, da eo lahko prenašali ne le čete, temveč tiudi tanke, topove in d mg o vojno orodje. Rdeči so se všteli, misleč. da bodo s porušitvijo mostov zadržali prodiranje sovražnika. »Daily Telegraph« piše, da bo valencij-skim in barcelonskim voditeljem sedaj težko verovati v bodočnost, ker je 6 padcem Santandra postalo prostih 50.000 prvovrstnih vojakov za nov prodor v velikem obsegu proti Madridu. Ni izključeno, da bo malodušje privedlo do moralnega poraza rdečih, še preden bo njihov odipor zlomljen z oboroženo silo. Nova Francova diplomatska ofenziva Pariz, 26. avgusta, d. Računajoč s padcem Santandra je general Franco pripravil novo diplomatsko ofenzivo, da bi dosegel angleško priznanje svojega režima. Kakor poročajo z meje, bo general Franco sedaj po zavzetju Santandra imenoval že dolgo napovedano nacionalistično civilno vlado. Angleški poslanik v Španiji, Chilton, se bo prihodnji teden vrnil v Hendaye, istočasno pa bo prišel tjakaj tudi Francov zastopnik Sangroniz iz Salamance, da bo stopil z njim v stike. Po osvojitvi Santandra imajo nacionalisti v svoji posesti 32 ;zmed 47 pokrajinskih glavnih mest ter obvladujejo več kakor dve tretjini Španije. Vsekakor se bodo španski nacionalisti v pogajanjih z Anglijo sklicevali na to okoliščino, bržkone pa tud4 ne bodo pozabili opozoriti na bogate zemeljske zaklade v pokrajini Santandra in znaten angleški kapital, ki je tamkaj investiran. Kakor znano, je angleška industrija v veliki meri odvisna od izvoza cinka iz santanderske pokrajine. Londonski »Daily Telegraph« piše, da je valencijska vlada z izgubo Santandra prišla ob velik del svojih bojnih sil. Sedaj je general Franco prepričan, da je daleč močnejši po številu vojaštva in zalog. V njegovi oblasti je danes nad pol Špan;je, baskovska dežela pa je popolnoma v posesti nacionalistične vlade. Najhujše za vladno stranko je to, ker bo tako izgubila vero v zmago- »Morningpost« pravi, da je padec Santandra važnejši v psihološkem pogledu kakor v strateškem. Napadi pofmornic v turških vodah Carigrad, 26. avgusta, d. Po dolgi seji, na kateri so se bavili z napadi neznanih podmornic na trgovske ladje, je člane vlade sprejel včeraj v avdienci predsednik Ke-mal Atatiirk. Neka visoka turška osebnost je izjavila, da bi bilo popolnoma napačno smatrati te dogodke, ki so proti mednarodnemu pravu, zgolj kot zadevo Turčije. Stvar je naperjena proti varnosti plovbe vsega sveta in zato ne sme trpeti nobena država piratstva, ki spravlja mednarodne pomorske odnošaje v nevarnost in ruši na 6vetu čustva varnosti in zaupanja. Turška vlada je poslala vsem zastopnikom držav, ki so včlanjene v londonskem nevtralnostnem odboru, dve noti glede na incidente, ki so se v poslednjih dneh pripetili ob vhodu v Dardanele in na Marmar-skem morju. V prvi noti je obeležila položaj, ki je nastal zaradi napadov na španske trgovske ladje »Armuro«, »Oiudad de Cadiz« in druge. Oblasti so uvedle v vseh primerih preiskave in bodo obvestile poslaništva vseh prizadetih držav o njenih rezultatih, pa tudi o ukrepih, ki jih bodo odredile. Druga nota navaja že dosedanje rezultate te preiskave in pravi, da je neka tur- < ška vojna ladja ugotovila na Marmarskem morju znake, na podlagi katerih tola ter zaključuje s primitivno logiko: Gliha vkup šlriha. Pozabljajo pa gospodje v Kopitarjevi ulici, da sovjetsko časopisje z odločnostjo piše proti sedanji Nemčiji, ki ji tudi > S lov enee* ni prav nič naklonjen. Ali tudi ta gliha vkup ètriha? Beograjska in zagrebška umetniška akademija Letos se otvori v Beogradu umetniška akademija, ki bo poleg zagrebške druga laka šola v državi. Za njenega rektorja je imenovan znani kipar Rosandid, ki je jo rodu iz Splita, a živi za innovo let v Beogradu. Beograjska akademija ima značaj visoke šole, dočim ranžira zagrebška nekako v sredi med srednjo in visoko šolo. Mačkovski listi pozivajo zaradi tega g. Ro-sandiča, naj ne sprejme rekiorskega mesta, temveč naj se solidarizira z Ivanom Me-štrovicem, ki je bil že pred leli odložil rek-torat zagrebške akademije v znak protesla, ker se zavodu ne priznava rang visoko šole. Po mnenju hrvatskih listov je najmanj, kar mora Rosandiic storiti, da zahteva izenačenje zagrebške z 1 eograjsko umetniško akademijo in «amo v tem primeru sprejme reklorski položaj. Cerkev in politika V osješkem glasilu JRZ »Jugoslovenski zastavi« čitamo v članku o borbi okrog konkordata tudi tole: »Služabniki Božjega oltarja so danes najbolj poklicani, da pridigajo mir ln ljubezen ter pomirjujejo razburkane strasti. Izpred cerkvenih vrat morajo odstraniti vsak poskus, da se vsemu ljudstvu namenjene cerkve pretvorijo v zborovalnico brezvestnih politikov, kake skupine ali kake stranke « Napad „Samouprave" na Ljubo Davidovica Predvčerajšnja »Samouprava« hudo napada Ljubo Davidovica, ki mu očita, da ni sposoben za nobeno resno politično funkcijo. »Davidovič je — pravi med drugim list — dne 13. junija t. 1. podpisal neko deklaracijo, ki kaže, da nc zna krmariti niti čolna, kaj šele veliki državni brod. Po prigovarjanju svoje okolicc je sedaj zopet j podpisal neko famozno resolučijo, ki jc ne samo prot:dciuokratična in diktatorska, temveč nesodobna in nepolitična. Tako ravna on vedno. Brez soglasja s svojimi prijatelji na podeželju je dekretiral skupino in jo imenoval za glavna odbor svoje bivše stranke. Pred tem nekompetentnim forumom je potem orisal novi strankin program. Tako početje predstavlja grobo kršJ-tcv demokratičnih principov, ki zahtevajo, da mora ljudstvo, samo voliti svoje funkcionarje. Strašna stvar jc, da jc g. Davidovič spremembo strankinega programa izvedel sam v družbi s svojim5 osebnimi prijatelji, ne da bi vprašal ljudstvo. In pri tem jc šlo za tako dalekosežno spremembo, da naj bi država postala federalistična.« Beograd dobi novo palačo Pod tem naslovom poroča včerajšnji »Slovenec«, da je ministrski svet odobril naknadni kredit 15 milijonov dinarjev za novo palačo državne tiskarne v Beogradu. Ž c v lanskem finančnem zakonu je bilo pooblastilo, da se najame za palačo državne tiskarne posojilo 30 milijonov dinarjev. Kakor pravi »Slovenec«, pa se jc sedaj »pokazala potreba spremenitve prvotnih načrtov. Zaradi tega se je Z'danje tiskarne podražilo za 15 milijonov dinarjev.« Nova palača državne tiskarne v Beogradu bo torej veljala 45 milijonov, kar predstavlja polovico zneska, ki bi bil potreben za poglobitev železnice skozi Ljubljano. Polemika o Turkih Mariborski mestni svet Maribor, 26. avgusta V mestni posvetovalnici se j« vrSila danes po preteku Štirih mesece* zopet seja mestnega sveta mariborske občine, ki jo je otvoril in vodil župan dr. Juvan. Zupan j« najprej pozdravil navzočega sreskega načelnika Popoviča, nato pa poročal, da so občnemu zboru Mestne hranilnice mariborske prisostvovali tudi svoječasno od občine delegirani člani. Od 28. do 31. avgusta se bodo mudili v Mariboru madžarski zdravniki in novinarji, ki jim bo mestna občina priredila na Mariborskem otoku zakusko. Mestna občina je mnogim društvom in ustanovam nakazala večje podpore, tako za novinarsko razstavo 5000 Din, za kasaško društvo 4000 Din, 2000 Din obrlnikom za razstavo 3Mariborski teden« in 1000 Din Mo-toklubu za prirejanje dirk. Novi statut mestnih («Kljetij je potrjen. Nato jc prosil 7.a besedo obč. svet. g. Meglic, toda župan ga je vprašal, v kakšni zadevi. Ko mu jc g. Meglič pojasnil, da se tiče nkega občinskega svetnika (g. Žebota), mu župan ni dal besede. Obč. svet. dr. Miler je poročal, da bodo odslej naprej razglasi mestnih statutov, uredb in pravilnikov po § 02 zakona o mestnih občinah objavljeni v ^Službenem listuc. Pritožba Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani zoper prepis vodarine in kanalščine je bila zavrnjena, prav tako tudi nekatere druge pritožbe. Ugodeno je bilo pritožbi trgovske družbe Merkur zoper predpis uvozninc na knjige. Mestna občina je napravila dogovor glede sprejemanja revnih otrok iz četrtega okraja v otroški vrtec zavoda šolskih sester in bo plačevala za vsakega otroka po 30. Din mesečno. Društvu za zaščito delavske mladine je bil odpisan znesek 2900 Din za kurjavo v delavskem azillu in bo občina tudi se podaljša za dve liti. Kompleks tovarn« Swaly se priključi v industrijski okoliS mesta Maribor. Mestna občina je parce>lirala Rosenbergovo posestvo v tretjem okraju ter odobrila parcelacijo zemljišča vinareke iole ob Vrbauovi ulici, ki ga ja kakor znano kupila lanska uprava v Ljubljani. Mestni svet je soglasno sklenil aahtevati od banske uprave, da zgradi novo realko. Sedanje poslopje je bilo zgrajeno L 1870. za 7. razredov, sedaj je pa v njem S3 razredov. Poslopje naj vzdržuje banska uprava sama in občina tudi odklanja vknjižbo zemljiškega prenosa v last banovine. V zvezi s tem je obč. svet. Meglič vprašaL ali ima občina možnost kakih sankcij proti banovini, nakar je župan odgovoril: >Se bomo tožili!« 3Kronika slovenskih mest« je prosila za izplačilo prispevka do konca leta 1936. Mestni svat je odobril 9664 Din, a v bodoče mestna oleina mariborska ne bo več sodelovala pri :: Kroniki«. Odboru za postavitev cerkve Rešnjega telesa v Mariboru je bilo dovoljeno brezobrestno posojilo v zneoku 50.000 Din za nakup parcele v magdalanskem okraju. Finančni minister je izplačal občini za vojašnice 2.109.(XJ0 Din. 2ó% te vsote je bilo votiranih za regulacijski sklad, L,o81.750 Din pa se bo uporabilo za zidavo novih majhnih stanovanj. Gradnja teh slanovanj se bo pričela spomladi in bodo večinoma porabili material iz stare carinarnica, ki jo bodo v kratkem podrli. Mestna občin® bo ridala 1'20 novih stanovanj v magdalenskem predmestju. Metelkova ulioa bo podaljšana do Tržaške ceste in je občina v to svrho kupila od Andreja Oseta 290 m2 sveta po 35 Din. Za tlakovanje Tattenbachove ulice so bile nabavljene granitne kocke za 326.000 Din. Odobrena je bila adaptacija in prezidava mestnega dnevnega zavetišča v magdalenskem predmestju. Marijanišču v Maribo- uXZ • " ? , . ru pa so tili Odpisani izdatki za popravilo v bodoče delavbkemu azilu oskrbovala kur- hi.;e v Gregorčičevi ulici 18. v višini 2000 J, v delavskem azilu m bo oleina tudi Din. Nar0dni galeriji v Ljubljani je bila za zvižanje rednih ubožnih podpor, ter prošnje za sprejem v mestno oskrbnišnico. Regulacija Glavnega trga se bo pričela takoj, čim bodo končana dela v Tatten-bachovi ulici. Najprej bodo razširjeni pločniki. V zvezi s tem je predlagal obč. svet. Meglič, naj se Marijin kip prenese v sredino prometnega otoka nasproti državnega mosta. Zupan dr. Juvan je pojasnil, da to ni več mogoče, ker je banovina že odobrila regulacijski načrt. Gradbena prepoved za zemljišča, ki so določena za javne zgradbe, o lob rena subvencija 2500 Diru Društvu hišnih posestnikov v Mariboru se odpišejo zamudna obresti in opominjevalni stroški v višini 3-5.512 Din. Ugodno je bilo rešenih več prošenj gleda odpisov obresti in troša-rinske kazni. Tvrdki Hutter se je psvšaliral« uvoznina na "000 Din letno. Dovoljenih je bilo 5 novih koncesij za gostilne. Službeni red za mestne delavce je odobrilo ministrstvo in stopi v veljavo že defi-nitivno s 1. septembrom. Javni seji je sledila tajna seja. Predsednik vlade Bled, 'J6. avgusta. A A. Včera j popoldne jc prispel na Bled predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. Takoj po prihodu je sprejel poljskega poslanika Romana Dembickega, italijanskega poslanika Marija Indellija. jugoslovenskega poslanika v Parizu dr. Božidarja Puriča. poslanika v AVashingtonu Konstantina Fotiča, poslanika v Pragi Vaso Protiča, poslanika v Tirani Radoja Jankoviča in generalnega konzula v Diisseldorfu Dušana Fantiča. Popoldne je dr. Stojadinovič sprejel na Bledu namškega poslanika Heerena, nato pa turškega poslanika Hajdarja Aktaja, rumunskega poslanika Cadero, grškega poslanika Bibico-Rosctija in odpravnika poslov albanskega poslaništva Stilo. Brdo, 20. avgusta. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je danes sprejel v avdicuci predsednika vlade dr. Stojadiuoviča. Zanimiva predavanja Popoldne se je v dvorani na Taboru pričelo podrobno znanstveno delo. Najprej je pred zbranim avditorijem univ. prof. Ozvald obravnaval probleme in kulturni pomen pedologije. Pedologija ali mladino-slovje se že pred otrokovim rojstvom zanima za vsa vprašanja, ki so v zvezi z rastjo in umiranjem naroda. Od rojstva do vstopa v šolo pa dajejo mladinoslovcu posla, skrb za razvoj in kulturo telesa, duševna rast otroka, problemi dednih zarodkov, inteligentnosti, razdvojenih testov (vprašanja in naloge, od katerih naj otrok ali mladostnik izpriča, kaj v tem in tem letu življenja zmore sam iz sebe) in problemi spolnosti. V dobi do polnoletnosti spada sem vprašanje načrtne priprave za šolo, vprašanje šolske reforme v smislu smotrnejše življenjske vzgoje, vzroki in posledice naraščajoče nervoznosti mladega Glavno mačkovskO glasilo, zagrebški »Hrvatski dnevnik«, je napisalo v enem. svojih zadnjih uvodnikov, da je bila vi-dovda.nska ustava sprejeta z umetno ustvarjeno večino s pomoOjo glasov Turkov in Arnavtov- »Samouprava« je pograbila ta stavek in ga tolmačila tako, kakor da je >Hivatski dnevnik« s Turki mislil bosanske muslimane Zagrebèki list je zaradi tega zelo hud in očita glavnemu glasilu JRZ drzno zavijanje. Pravi, da Hrvati »bratov muslimanov iz Bosne in Hercegovine« niso nikdar nazivali za Turke in da tudi v dotičnem članku niso bili mišljeni besanski muslimani, temveč Turki iz Južne Srbije, ki so bili in so, kolikor jih je Se v Jugoslaviji, Turki tudi po narodnosti. Kombinacije in senzacije Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« priobčuje uvodnik, v katerem pravi, da se trajno ne da držati nobena politika, ki nima zaslom-be v ljudstvu. Svoja izvajanja zaključuje: >Lahko se torej delajo vsa možne kombinacije in širijo najrazličnejše vesti, vendar bodo vse ostale samo kombinacije in cnodnovne senzacije. Le politika, ki 83 naslanja na široke jjudske sloje, ima pogoj* za uspeh. Ljudstvo končno vedno zmaga. Chamberlain zopet na škotskem London. 26. avgusta. AA. Predsednik vlade Neville Chamberlain je po svojih konferencah v Londonu zopet odpotoval na Škotsko. Metaxas pojde v Ankaro A-tene, 26. avguista. AA. Predalnik grške vlade Metaxas bo takoj po turških jesenskih manevrih odpotoval v Ankaro. Jeruzalemski župan ubit Jeruzalem, 26. avgusta. AA. Voditelj muslimanske patriotske organizacije in mestni župan v Jeruzalemu je bil na cesti Jeruzalem — Hajfa ubit. Zločin je delo teroristov in ga obsojajo tako Araldi kakor tudi kristjani. Iskanje Levanjevskega Moskva, 26. avgusta A A. Včeraj ob 825 so odletela iz Moskve tri Stirimotorna letala pod vodstvom letalca Svelova. Letala so namenjena ma Severni tečaj, da poiščejo izgubljenega letalca {Levanjevskega. Letala pilotirajo Vodapjanov, Molotov in Aleksejev Aretacije voditeljev brezbožnikov v Rusiji Riga, 26. avgusta, o. Iz Moskve je prispela senzacionalna vest, da je GPU aretirala voditelje pokr>eta brezbožnikov. Aretirani »o bili člani vseh odborov tega gibanja v Moskvi, Leningradu. Kijevu in v raznih sibirskih mestih. Policija ima baje v rokah dokaze, da so delalj proti Stalinu Podaljšanje pariške svetovne razstave Pariz, 26. avgusta, o. Danes listi potrjujejo, da je bilo po daljših pogajanjih sklenjeno, da, bo pariška svetovna razstava podaljšana do prihodnjega leta. Na ta način hoče prirediteljski odbor nadomestiti Izgubo, ki je nastala zaradi zakasnje-nja otvoritve. Ako tako gledamo na politično situacijo, lahko r. zaupanjem zremo v bodočnost, kajti mi smo ljudstvo, a oni, ki So niso. so obvH>-jeni na propast.« Rudnik Trepča v češkoslovaški Angleški list visoke finance in denarništva »Financial Tinies« poroča, da so na vest o prekinitvi diplomatskih odnošajev mod Češkoslovaško in Portugalsko na londonski borzi takoj močno padle delnice družbe »Trepča Mineš'. Delničarji, ki dobivajo iz naših rudnikov svinca in cinka mastne dividende, ne vedo, od kod jim leče ta zlata reka. Zato so se silno prestrašili, ko so fuli za diplomatski spor med Prago in Lizbono. Znameniti poznavalci zemljepisa so vsekakor ti angleški delničarji, ki jim je Češkoslovaška in Jugoslavija eno in isto. Človek bi mislil, da vsaj približno vedo, katerega naroda žulje uživajo in katere države zemeljski zakladi se stekajo v njihove blagajne. Akcija proti tihotapstvu tobaka SpPt, 27. avgusta, o- Generalni direktor uprave državnih monopolov Milan Rašič je imel danes v Splitu daljšo konferenco s funkcionarji raznih državnih uradov. Konference se je udeležil tudi ban dr. Ja-blanovič, razpravljali pa so zlasti o pobijanju tobačnega tihotapstva. Direktor Rašič je poročal o ogromni škodi, ki jo tiho tapstvo s tobakom povzroča državi. Po njegovih podatkih oškodujejo tihotapci ciržavo letno za pol milijarde dinarjev Pred leti je monopolska uprava prodajala v državi še po 10 milijonov kg tobska, sedaj je prodaja padla na 7 milijonov. Na konferenci je g- Rašič med drugim tudi sporočil, da bo monopolska uprava dala v promet v kratkem nove vrste cigaret, ki bodo zelo poccni- Ena izmed teh vrst se bo prodajala po 8 cigaret za 1 Din. Ban dr. Jablan ori č je Izjavil, iml najjdelavutjjSSujj someščani je stal g. FajcBga kot požrtvovalen javni dela/vec v prvi vrsti, Z veliko vnemo Je deloval v Stevflnih društvih jxsetoo pa v gasilskih vrstah. Nad 26 let je bdi funkcionar kamniškega gasilskega društva, T katerem je vodil dolgo vrsto let tajniške posle, od ustanovitve kamniške gasilske župe pa je bil vse do razrešitve lansko le* to njen vzsorni tajnik. Bfl je predsednik pevskega dFušit^a »flJart«, (podpredsednik gostilmčairsffce za droge, predsedndk obrtne zadruge, član uprave aJUužitsuJ trgovcev avtobusnih ta kinopodjetij, dolgoletni član uprave Sokola itd. Bil je večino vnet J*>-gosikiven in je bil za svoje zasluge ope-tovano odbkovaai. Prejel je zlato kolajno za državljanske zasluge in mnogo visokih gasilskih odlikovanj, L 1033. pa je poetai častni član Češkoslovaške gasilske zveaa. Iz vsega je razvidno, da se je pokojnik udejstvoval na prosvetnem kakor na gospodarskem področju in je z njegovo pre-rano smrtjo nastala velika vrzel, katero bodo mnoga društva močno občutl1a> Bil je prijeten družabnik, dober peveo ta igralec na odru Na/rodne čitalnice. Njegova strast je bil avtomobilizem, ki nn je tudi odprl preramt grob- Po znani nesreči 6. tm. v Bohinju, kjer je dobil hude notranje poškodbe, je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Poškodbe so bOe prevelike ta njegova močna narava jih žal ni mogla preboleti. Zapustil je soprogo in štiri nepreskrbljene otroke, žalujejo pa za njim tri sestre in trije bratje# žalujočim ostalim naše najiskrenejše so-žalje! Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pot stoletla! Vojvoda KentsM s hčerkico kneza-namestnika Pavla, kneginjo Elizabeto Nj. Vel. kraljica Marija v družbi kneza-namestnika Pavla mu svetu. V resnici umetniški spored m» zikalne reportaže so izvajali znani umetniki iz Celja pod vodstvom ravnatelja Glasbene Matice prof. Karla Sancina. Kakor nam javljajo, je bil prenos glasbene reportaže iz Rimskih Toplic zelo čist ter so poslušalci, ki ljubijo lepo glasbo, v polnem obsegu prišli na svoj račun Drevi bomo v zvezi z Rogaško Slatino. Blagopokojni kralj Aleksander je ob neki priliki nazval Rogaško Slatino biser naše kraljevine To znamenito zdravilišče, ki leži v prijazni dolini, južno od zelenega Boča in ki ga z vzhodne strani čuva ponosna Donačka gora, naš slovenski Rigi, se je za današnjo glasbeno reportažo te- O vettkih vrednostih rogaških vrelcev bodo informirala inozemstvo predavanja, kijih bo kratkovalovna postaja v Beogradu oddajala ob 13.45 v srbskohrvatskem, ob 20. v francoskem, ob 20.15 v nemškem in 2130 v angleškam jeziku. Takoj nato sledi prenos glasbene reportaže, ki bo trajal »/« ure Vsi. ki ste si v Rogaški Slatini zopet pridobili zdravje, in vsi, ki nameravate v bodoče posečati to zdravi-sišče, odprite danes svoje radijske aparate, poslušajte predavanja in uživajte ob zvokih orkestra ljubljanske opere! Današnjo oddajo bo prenašal tudi Radio Ljubljana. Mlin se je potopil v narasli Muri Ljutomer, 26. avgusta. Po stalnem deževju je Mura močno narasla s svojimi pritoki. Banovinska cesta, ki drži v Razkrižje, je tik pred Razkrižjem pod vodo. Ponovno se je že pokazalo, da bi cesta na tem mestu morala imeti odvodno cev. Najmočnejši dvig Mure je bfl v torek ponoči, ko se je potopil na Muri vodni mlin, last g. Stanka Gregorinčiča iz Raz-križja. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je bil mlin v ovinku, kjer je bil tok vode močan in je potisnil obrežno nosilno ladjo z mlinom na breg, med tem ko je mlin potisnil drugo ladjo, ki je nosila os gonilnega kolesa, navzdol in mlin se je prekucnil v globočino, da je iz vode gledal samo prednji del ene ladje. Z veliko težavo rešujejo domači gasilci na čolnih dele mlina; vlačijo jih z verigami in vrvmi iz globočin popolnoma razbite. Mnogo glavnih delov pa je odplavalo po Muri. Zraven tudi nekaj zrna in moke. Domačini so iz globočin izvlekli že nad pet vozov zrnja in moke, izpremenjene seveda v testo. Lastnik trpi veliko škodo, ki presega 60.000 din. Mlina ni imel zavarovanega proti taki nezgodi. Danes poslušamo Medtem ko je radijska reportaža kratkovalovne postajfe Centralnega presbiroja na ozemlju bivše Kranjske obsegala predvsem naša glavna letovišča, bomo te dni slišali predavanja o naših glavnih zdraviliščih, iz katerih bodo zvečer oddane tudi glasbene reportaže. Zdravilišče Rimske Toplice je balo prvo, ki se je po radiu predstavilo zunanjemu ta domačo- meljito pripravilo, že več let gostuje V Rogaški Slatini orkester ljubljanske opere m je razumljivo, da bo ta odlični korpus izvajal glasbeno reportažo za Rogaško Slatino. Inozemstvo se bo lahko prepričalo, da Rogaška Slatina svojim gostom ne nudi samo zdravja in oddiha, temveč da skrbi tudi za razvedrilo onih, ki se msa zaupajo. Rogaško Slatino Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 Mladinoslovna razstava v glnfioneitinici ▼ okviru pedološkega kongresa z njegovimi številnimi znanstven,-mi predavanji in razpravami je prava posebnost pedološka razstava v ljubljanski gluhonemnicL O zar nimivi razstavi, kakršne v takem obsegu v naši državi še ni bilo, bomo še poročaP. Tokrat opozarjamo vse, ki se zanimajo za mladinoslovje, da jo posetijo m se seznani- znanstvo m obrambo države. Ze v prvih šolskih letih se učijo šolarji spoznavati najvišjo državno upravo m otroci pri vsakokratni vladna spremembi sami lepijo slike novih ministrov na določena mesta. Prav tako ee že v tej dobi uče spoznavati ustroj vojske, ki je dobro opremljena, najvarnejša branžtelj?oa domovine. S tem v zvezi se k) üflxlvÄ'Clü % lüsiodlul čeffojsto-rašfcBi po* rzkusnib šoi, Id v tem poseda pgednjsčijo vsemu sveta. Nekaj posebnega je češkoslovaške porzkusne Soie v Sina, aa kateri je vzgoja mladežd povsem drogačo usmerjena, kakor na aacSh ljudskih èolah. PričujoS sliki deloma nakazujeta to smer* na šolah poučujejo namreč tudi držar*»» očospotzu«wall vojaške čine in znake, ki jih opredeljujejo V določene vojaške formacije, dalje vojaške prapore m drugo. Kdaj bomo pri nas poizkusili v to smer preoblikovati Ijadsko šolo? Morda nam bo pravkar za-poöeS pedološki kongres odprl vrata v naprednejšo bodočnost ftfcüdWoferMi 1 vnitro finance SkolsM fA . sodil« » ! zesrèdéfeM železnice , h. ■•' X >*•.-. • ».v .:•..:■: * JUTRO« Sf. 199 PefeE, 27. Vm. 1937. Domače vesli • Naš! profesorji v mednarodni zvezi profesorskih društev. Kakor smo že poročali, je tal pred dnevi v Parizu kongres mednarodnih federacij profesorskih društev za srednješolski pouk. V eksekutivni odbor to mednarodne profesorske organizacije je bil izvoljen tudi predsednik našega profesorskega društva Radoje Kneže-vič. Kongresa se je udeležilo iz naše države 12 srednješolskih profesorjev. V ekse-kutlvo mednarodnega profesorskega, združenja je bil letos prvič izvoljen jugoslovenski delegat. Za namestnika prof. Kneže-viča je bil določen dr. Marijan Tkalčič iz Zagreba. Kongresa so se udeležili letos delegati profesorskih društev iz vseh evropskih držav ter delegat društva iz Egipta. Namen dela mednarodne federacije profesorskih društev je ta, da se o sklepih, ki so posebno važni za pouk na srednjih šolah, obveščajo posamezne vlade s povabilom, naj sklepe in smernice upoštevajo v svoji prosvetni politiki. Razprave na letošnjem kongresu so naglašale, da je prvi pogoj uspehov srednješolskega pouka njegova neodvisnost. —^■—^^—— Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz-Josef ove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. J gl. reg S. br, 16. 48C/SR f * Umrla je zaslužna narodna delavka v Bosni. V Sarajevu je umrla v starosti 60 let pisateljica in narodna delavka Jovan-ka Miloševičeva, potomka ugledne Vučko-vičeve rodbine iz Banjaluke. Bila je soustanoviteljica in dolga leta tudi predsednica Zadruge Srbkinj v Sarajevu. Pred vojno je mnogo sodelovala pri sarajevski »Otadžbini«, po vojni pa je njene povesti-ce objavljala beograjska »Pravda«. Po-mebno je njeno delo >Evo ih, idu!<, v katerem opisuje življenje srvojih rojakov do leta 1918. Sodelovala je tudi v raznih mladinskih listih in smrt jo je zatekla pri dovršavanju romana »Trnovka«. V tisku je njeno večje delo J>Paia vrba«. * Graditev velikega planinskega doma na Vlašiču. Kratko smo že poročali, da bo Društvo planincev Bosne in Hercegovine na Vlašič-planini zgradilo svoj dom, v katerem bo prostora za 120 oseb. Posvetitev temeljnega kamena bo že to nedeljo. V razvoju turizma v Bosni ln Hercegovini igrajo planinska društva najvažnejšo vlogo. Društvo planincev Ima že 14 planinskih domov. Planina Vlašič je najlepša planina v vsej Bosni in Hercegovini. Nobena planina nima tako lepih in prostranih zimsko-sportnih terenov. Dom bodo gradili ob izvirku na Kraljičini vodi v nadmorski višini 1.520 m. Po načrtu bo ta dom najsolidnejše planinsko poslopje v vsej Bosni in Hercegovini. Do novega doma bodo imeli turisti iz Travnika preko * Udeležence pedološkega kongresa opozarjamo na dve važni znastveni publikaciji, ki izideta v kratkem izpod peresa Vinka Mödemdorferja; * Sodobna šola«, ki predstavlja obširen popis z dnevnikom iz praktičnega dela v osnovnem razredu, in »Slovenska vas«, kulturna študija našega podeželja glede na krajepisje, zgodovino, prebivalstvo in kmetsko gospodar stvo. Obe knjigi bosta izšli samo v nakladi, ki jo bo določila subskripcija, zato priporočamo interesentom, da se pod vi zajo z naročilom. * Med zanimivostmi letošnjega jesenskega velesejma bo tudi razstava cvetja. Poseben del te razstave bodo zavzemale lončnice in bo pokazanih več primerov, kako se more lepo in poceni urediti sobni vrtiček. Ko bo zunaj že začelo prevladovati hladno vreme, bo tu še bujno cvetje in zelenje, prava pomlad v jeseni. V pestrih skupinah nas bo pozdravljalo cvetje jesenskih vrtov, med njimi pa bodo nameščeni akvariji, obljudeni z raznoterimi gosti iz Azije, Amerike in Evrope. Manjkalo tudi nc bo domačih rib z vsemi potrebščinami za akvariste. Od podvodnih rastlin bodo zastopane svedrovke, streluše, helojede, brazilijanske kakombe in drugo za akvarije prikladno zelenje. Med ribami bo rod osfromenidov gotovo zbujal pozornost ljubiteljev, in sicer pisane veleperke in modre bete. Ribice tega rodu niso odvisne od prostega kisika v vodi, temveč si v presledkih jemljejo mehurčke zraka v svoj labirint, ki je votlina v notranjosti glave, so torej posebno prikladni za manjše sobne ribogojnice. Ljubitelji cvetja, akvaristi in vsi, ki si želite v sobah pomladi, oglejte si to razstavo! * Filmanje Dubrovnika za ameriški geografski časopis. V Dubrovnik so prispeli fotografi ameriškega časopisa svetovnega slovesa »National Geographie Magazine«, ki prinaša opise vseh dežel sveta s krasnimi koloriranimi fotografijami. Ameriški fotografi so se takoj lotili dela ter so v mestu in okolici vzajemno s turistično zvezo napravili več posnetkov. Ugledni ameriški časopis je imel pred nekaj leti celo vrsto krasnih koloriranih fotografij iz Dalmacije, zdaj pa zbira nove zanimive motive. Ko bodo ameriški fotografi dovršili svoje delo v Dubrovniku, bodo filmali v Boki Kotorski. * Velike strelske tekme bodo v Nišu 5 septembra. Prireja jih niško strelsko okrožje, tekmovali pa bodo tudi strelci drugih strelskih organizacij. Razpisane so razne nagrade. Ta tekma bo priprava za letošnjo veliko državno tekmo, ki bo od 8. do 15. septembra v Beogradu. * Pri Sv. Janezu °b Bohinjskem jezer« bo v nfvleljo velika ljudska veselica. Prijatelji Bohinja dobrodošli! * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3 ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v SlSld — Telefon 88-87 V petek, soboto in ponedeljek ob pol 9. uri zabaven film, deloma koloriran RDEČI JAHAČ Svetislav Petrovič — Kamila Horn _M. Luisa Claudius Predstave v nedeljo odpadejo vsled sokolske veselice, ki se vrši v vseh prostorih sokolskega doma. Kajabuše 3 ure hoda. * Dva nova arheološka spomenika v sarajevskem muzeju. Z Glamoča je dobil sarajevski muzej dva nova zanimiva arheološka spomenika. Prvi spomenik je žr-tvenik boga Silvama, drugi pa nagrobni spomenik, katerega je postavil neki Tater svojemu sinu Aronu. Da se sklepati, da je bil ta Aron doma iz Galije in da je služil kot oficir v rimski vojski. * Tiger v Ljubljani. Na velesejmu bo v misijonskem paviljonu G posebna privlačnost pravi bengalski kraljevski tiger, ki je bil ustreljen 1. 1935. v Teraju pod Himalajo in so ga naši slovenski misijonarji v Indiji poslali za indijsko misijonsko razstavo v Ljubljani. Tiger postaja tudi v Indiji vedno večja dragocenost in stane boljši eksemplar do 80.000 din. Lovijo ga v pasti ali jame; vsako leto pa napravijo bogati maharadže večje love s sloni po bengalskih džunglah in močvirjih, kjer se skriva tiger. Naš eksemplar je izredno velik, meri 3.20 m, s strašnim zobovjem in demonskim pogledom ter mu je naš dvorni eksemplar g. Herfort dal tako obliko, da bo zbujal splošno pozornost. Prav gotovo nima para v vsej Jugoslaviji. Obiskovalci velesejma si ga bodo lahko ogledali na velezanimivi misijonski razstavi, na katero že sedaj opozarjamo. Dalmatinsko vino — naravnost od kmeta — pri „Levu" * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela od šenbjako^ko trnovske moške podružnice za »Kočevski dinar« 400 Din. Lepa hvala! * Vpisovanje na Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani bo dne 1., 2. in 3 septembra od 9—12. ure dopoldne. Pojasnila na Zavodu. * Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj, p°trjen od ministrstva trgovine in industrije na trgovskem učilišču »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. je sedaj redno vsajk dan. Pojasnila in breziplačna izvestja na razpolago. — Ravnateljstvo- Eno srce — ena RADENSKA. h Ljubljane u — Seja odbora ljubljanske sekcije JNU bo danes ob 14. v kavarni »Emoni«, I. nadstropje. Na dnevnem redu zelo važne zadeve. Odkritje S. Gregorčičevega spomenika v Ljubljani be 8. septembra t i. ob pol 11 uri. Društvo Soča-Matica je to proslavo preloiila s 5. na 8. septembra, ker bo 5. septembra slavnostno odkritje spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju na Rakeku. Dne 5. septembra pohitimo vsi k počastitvi neumrlega čuvarja naših meja, a 8. septembra proslavimo Simona Gregorčiča z odkritjem spomenika pri novi palači vssučiliške knjižnice na Napoleonovem trgu Tako imajo vsa nacionalna udruženja priliko, da počaste s svojo udeležbo obe prireditvi, kajti naša narodna in državljanska zavest zahteva za obe proslavi polnoštevil-no počastitev vsega našega naroda. Pri tej veliki proslavi našega pesnika domovinska ljubezni bodo sodelovali mnogi odlični pevski zbori, predvsem pevski zbor Glasbene Matice, Hubadova župa, godba Sloga, impo-zanten zbor vseh slovanskih narodnih noš, naša nacionalna in prosvetna združenja, mnoga emigrantska društva po Jugoslaviji itd. Pripravljen je pester spored za dopoldansko slavnoet in pa za večjo popoldansko pristno narodno proslavo v vseh prostorih na Taboru. Pele se bodo izbrane pesmi po S. Gregorčičevem besedilu in vrstile se todo deklamacije njegovih najboljših umotvorov. Med prosto zabavo posluje bogat sre-čolov. Vstopnina bo samo 5 din. Čisti dobiček krije stroške za spomenik, ki bo odlično delo naših priznanih umetnikov. Polovična voznina zagotovljena. Slede ločni programi obeh proslav. u— Pevski zbor Sokolov zapoje na skuipni proslavi 15. rojstnega dne NJ. Vel. kralja Petra H. dne 6. septembra ob 12 uri v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnemu domu dva moška Zbora. Zato prosimo vse pevce Sokole ljubljanskih sokolskih društev, da pridejo v petek 27. t. m. ob 20. v malo dvorano Ljubljanskega Sokola k pevski vaji. Točna udeležba! u— Ugotovitev. Novinar g. Vladimir Regally nas ie naprosil za objavo naslednje ugotovitve: V zadnjem času je bilo večkrat omenjeno, da se naši javnosti kolikor toliko znani dr. R — i podpisuje časih tudi R — y. Ker ta trditev ne odgovarja reSnici in se zaradi te pomote večkrat podtikajo članki g. dr. R — ija g. Regallyju, česar pa on nikakor ne želi, ugotavljamo, da Je kratica R — y last samo g. Vladimira Regallyja, dočim se g. dr. Josip Regali podpisuje samo R — i in nima z našim uredniškim tovarišem g. Regallyjem prav nobene zveze. u— Ugotovitev. Pokojni g. Anton Gr-gurič je bil član Združenja vozovnih preglednikov drž. železnic in mu je tudi ta organizacija oskrbela pogreb u — Maturantke uršulinskega samostana 1. 1907. pridite 31. t. m. ob 9. dopoldan v samostan, da proslavimo 301etnico mature. Platno za rjuhe, kapne, blazine, prte, namizne garniture, brisače ima največjo izbiro nova trgovina GORIČAR, sv. Petra cesta 30. Žrebanje Državne razredne loterije dne 24' avgusta 1937* Din 2.000,— št.: 10.861, 95.744, Din 1.000— št.: 5.873, 15.775, 24.824, 24.842, 33.020, 33 085, 46.101, 46.102, 46.121, 46.144, 62.081, 62.088, 89.890, 95.701, 95.703, ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6, u— Vrnitev otrok iz Mednega ln Metlike. Mestno poglavarstvo obvešča starše otrok-kolonistov, da se vrnejo otroci iz Mednega v soboto, 28. avgusta, ob 16.15. Starši se vabijo k sprejemu otrok na glavni kolodvor. Iz Metlike se vrnejo otroci -kolonisti v soboto, 28. avgusta, ob 20.39. Starši se vabijo k sprejemu otrok na glavni kolodvor. u— Nesreča v opekarni. — Včeraj popoldne so mestni reševalci prepeljali na kirurški oddelek 27-letnega delavca Jožeta Mariniča, kl je po rodu iz Odrancev pri Dolnji Lendavi in zaposlen v opekarni na Črnučah. Ko Je kopal Ilovico za opeko, se je vsul nanj težek plaz zemlje in ga pokopal, da Je dobil precej hude notranje poškodbe. Pred mestnim magistratom pa je šivilja Vlasta Kureševa iz Hrenove ulice zašla, s kolesom v žleb tramvajske tračnice in pri tem tako nerodno padla na hrbet, da je dobila pretres možganov, nevarne poškodbe v križu in si zlomila roko- u— Turistični avtoizlet v Opatijo, Su-šak za Din 70. Informacije Putnik, Ljubljana, Gajeva ul. 3 telefon 24-72. Iz Celia e— Mladinska organizacija JNS za mesto Celje bo imela prvi redni članski sestanek dane« ob 20. v klubski sobi Celjskega doma. Na sestanku bo govoril narodni poslanec g. MIlan Mravlje. Udeležba za člane obvezna, starejši 61 ani iskreno vabljeni ! e— Informativein sestanek za ustanovitev mladinske organlzaHje JNS v Ž«leu bo priredila celjska mladinska organizacija JNS v »"»boto 28 t. m. ob 20.30 v gostilni g. Rudolfa Lofberja v Žalcu. Vsi somišljeniki iz Žalca in okolice so vabljeni, da se zanesljivo udeležijo sestanka. «— Drt dete meščanska M» T Vpisovanj« ▼ v* razrede bo 1., J. tn S. septembra, vsak dan od 8 do 12. Kdor želi -vstopiti v prvi razred, inora pri vpisu predložiti zadnji šolski izkaz, krstni list in potrdilo davčne oblasti o višini neposrednega davka, kj ga plačuje. Potrdilo je potrebno tudi takrat, če nima davčnih predpisov. Ostale podrobnosti ao Objavljene na uradni deski v šoli, e— Drž- meščanska ftoia v talea. Konferenca bo v torek 31.t.m. Vpisovanje bo 1„ 2. in 8. septembra od 8. do 12. Popravni Izpiti bodo v soboto 4. septembra. Natančnejši podatki so ▼ lzveetju la aa šolski oglasni deski. e— Obiranje hmelja t Savinjski doBnl se že bliža konou. Vsak dan prihajajo lz Savinjske doline t Celje večje skupine hmeljsklh obiralcev ki obtralk, la nakupujejo v mestu razne potrebščine ki se nato vračajo domov KINO METROPOL, prinaša dane« ob 16.15, 18.15 ln 20.30 »NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ«. — V glavni vlogi pogum©! junak HARRY FIEL s svojim čudovito dresiranim ovčjim psom. Iz Maribora a— Okolffikl gostilničarji proti priključitvi k ljubljanski zvezi, v sredo zvečer je bila v Balonov! gostilni na Pobrežju letna skupščina združenja gostilniških podjetij za mariborsko okolico. Poročali so predsednik Matija Hole, tajnik Drago Volk In za nadzorni odbor Slavko Lebe. Z/druženje šteje 318 članov. Denarnega prometa je bilo preko 110.000 din. Proračun za leto 1937 izkazuje 30.000 dohodkov in prav toliko izdatkov. Na dnevnem redu je bil tudi predlog .da se združenje priključi zvezi v Ljubljani. Predlog Je pro padel, ker se je večina izrekla proti predlogu. Pač pa bi združenje pristopilo k zvezi, ki bi imela svoj sedež v Mariboru. G- Mihael Kovačič je kritiziral privilegije, ki jih imajo pn nas inossemci, katerih izkupiček od vina po vinotočih Je za naše narodno gospodarstvo izgubljen, ker gre v Inozemstvo. 134 vtootočev v marib. okolišu je iztočilo lani okoli 3000 hI vina. a— Zbornica ta TOI v Ljubljani je po nalogu banske uprav* naročila maribomkemu odboru obrtniških združenj, da mora takoj sklicati izredni oboni zbor z dnevnim redom: razid okrožnih odborov obrtniških združenj. a— Racija na mlekartoe. Včeratf zjutraj ob 5. so organi mestnega tržnega nadzorstva pod spretnim vodstvom inž. Ve-čerjeviča zasedli s pomočjo polletje državno cesto ob prehodu iz košaške občine v mesto. Ugotovilo se Je, da prihaja la tega dela okolice v mesto najslabše mleko. Organi mestnega tržnega nadzorstva So slabše mleko zaplenili in ga izročili mestnemu socialno-političnemu uradu, da ga razdeli med bedno deco ln siromake. a— Dan "eSreč. Pri Sv. Trobci v Slovenskih goricah Je zavozil neki tovorni avto v konja Srečka Overšaka lz Spodnjega Porčiča. Oba konja sta nesposobna za vsako delo. Overšak trpi preko 2000 dinarjev škode. — V sodni ulici je bila povožena 7-letna Marija TrstenJakova, ki se je znašla pod kolesom ter dobila pri tem poškodbe na glavi — Na vogalu Aleksandrove ceste ki Cankarjeve ulice sta trčila osebna avtomobila In sicer francoski avto F 8599 ter Jugosl. avto 2-667- Oba avtomobila sta bila poškodovana. a— Skrbi in nadloge naSih kmetov. Letošnje poletje bo imelo usodne posledice za našega kmeta. Deževje, bolezni gosenice, vse gre na njegove sad?ze in mu jih uničuje. Skoraj povsod je ista slika: o'ava v nižinah je v vodi, zelje je oglodano, fižol rjast, a golazen gre zdaj na repo. Ljudje ao v skrbeh in se boje zima, zlasti ker krompir — zadnji up in nada — gnije. Vprašanje je, kaj bo s sadjem, ki tudi že podlega gnitju. V Lakih okoiiščinah seveda tudi nI pričakovali v vinogradih kaj prida. Opažati je naraščanje grozdne plesni. Stari ljudje tožijo, da še na pomnijo takega ugodnega leta. Najbolj bodo seveda prizadeti siromašni ljudje 7. malimi zemljišči. Dolžnost poklicanih je, da o tem razmajajo im ukrenejo vse potrebno, da se prizadetim kakorkoli permnga. 1 K I N 1 1 * MATICA 1 Mala, a vendar najpopularnejša filmska umetnica Bhlrley Tempie r filmu ZLATI KODRCKI nemški dialog Predstav« ob 16, 19.15 in 21.J5 url TU. 2730 LOGA Poslednja ljubezen Ivana Strausaa — kralja valčkov — r filmu NESMRTNE MELODIJE Komorni pevec Alfred J erger, Llzsl Holzschuh, Leo Slezak Predstav« danes ob 19.15 in 2115 uri- Sokolski praznik v Kovorju Ob lepem vremenu se je vršil preteklo nedeljo L skupinski zlet Iv. skupine sokol-ske župe Kranj, ki deluje pod vodstvom Sokol« Tržič, v vas Kovor. Xa zletu »e je 2J>raio toliko bratov in see'er pa tmdi ekrta-lih prijateljev sokolske uiieli, kolikor j£b Kovor do tega dni še ni videl. Pri zbo*a »olkolst va v sredi vasi je pozdravi] udeležence skupinski načelnik br. Fr. Msrkelj fe Tržiča. Poudaril je. da je treba širiti sokolsko misel tako dolgo, dokler ne bo pro-drfa v siehej-no kmečko in delavsko hišo, tako tudi do poslednje vasioe v čast in ponos našemu mlademu sokolskomu kralVu Petru n. Takoj nato se je razvrs tila mogoče a po-vorka Sokolov na čelu z godbo I. planinskega polka lz Škofje Loke, j~deci in kolesarji z državno trobojnico na čelu. Sprevod se Je pomikal p petimi prapori skozi Kovor v prijazno sosedno vasico Zvirče, kjer je bil ob 16. javni telovadni nastop vseh oddelkov. Pred pričetkom telovadbe j* prikorakala sokolska družina, g prapori na telovadišče, ki je izkazala med igranjem državne himne čaist državni Tastavi. Po tem svečanem aktu je spregovoril priljubljeni *upr»i stareäna br. Jaka Špicar h Radovljice, ki je e «vojim jedrnatim govorom razblinil v nič vse klevete, ki jih danes trosijo naši nasprotniki 0 sokotetvu med n«-rodom. Za svoja izvajanja jo bil deležen dojgotrajinih ovacij m odobravanja (Številnega občinstva. V*a množica je potem zapela pesem sokolskih legij, nakar ee je prijel telovadni najstop. Vsi nastopajoči oddelki bo pokazali smo-tono in sistematično telesno ve*banje v prv-koisk&h telovadnicah, ter so bili vsi Zlasti p« vrste na orodju, deležni navdušenih ?7,C1JJ.^b MklMku nastopa so prišli na telovadišče zopet vsi oddelki, ki po sokolsko himno »Hej Slovani», nakar je bila opuščena državna zastava. Po telovadbi je bila prijetna zabava, ki je potekla v vzorni disciplini do večernih ur. Vremenska poročila Dozdevno vreme r avgustu po stoletnem koledarju Dan Je dolg 15 ur, 3 minute do 13 ur 30 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 33 minut P. 27. Jožef Kal. S. 28. Avguštin N. 29. Jan. ob gl. Zad. kr. ob 0.45 P. 80. Milka T. 81. Rajko do konca meseca malo sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi Učiteljski kongres v miru zaključen Skoplje, 24. avgusta. Iz vseh kotičkov Jugoslavije nas je bilo kakih 2000, ko smo pričeli razprave o poročilih kongresnih odborov. Večina je bila prepričana, da je storila uprava v danih razmerah vse, kar ji je bilo mogoče storiti za obrambo stanovskih pravic. Ne tako manjšina, ki je napela vse sile, da bi zrušila glavni odbor. Pošiljala je v boj govornike najrazličnejših sposobnosti. Pa smo doživljali presenečenja, saj so se prijavljali na govorniško listo tudi delegatje, ki smo jih na dosedanjih skupščinan čuli kot odločne nasprotnike glavnega odbora, zdaj pa so že mnogi od njih poudarjali potrebo stanovskega pomirjenja in vztrajanja na deklaraški, nepolitični liniji. Pri vseh glasovanjih, ko je bilo treba izreči mnenja o poročilih glavnega odbera in nasprotnikov, so bili slednji v manj Vini. Bližal se je že večer in po načrtu bi morala biti skupščina že dovršena, opozicija pa ni odnehala in je bilo na listi še za cela dva dneva govornikov. Opazili pa smo, da kopni število onih, ki so spočetka negodovali Dimnikovo upravo. To je bil prav gotovo eden izmed vzrokov, da so se nezadovoljneži odstranili in odšli zase zborovat v prostore banovinskega tajništva JRZ, v gledališču so pustili le nekaj opazovalcev. O razmerah v dravski banovini je govoril kot edini slovenski referent g. Lojze Hreščak iz Ljubljane in je bil za svo-ia izvajanja iskreno aklamiran. Značilno za zadržanje opozicije Je bila razprava o skrbstvu za šolsko mladino. Med drugim je predlagal g. Aranicki iz Kule v vardarski banovini, naj oblastva pospešujejo higieno vasi na srbskem jugu. Opozarjal je na številne smrtne nesreče med mladino zaradi otrovanja s kameno sodo, ki jo rabijo kmetje za čiščenje. Opozicija jc dvignila legitimacije v znak, da je proti, predsedujoči g. Dimi-trijevič — na vodstvu skupščine so se menjavali Slovenec g. Dimnik, Hrvat g. Kranjčevič in Srb g. Dimitrijevič — pa je izjavil, da se o predlogih in nasvetih, kjer gre za življenje naše dece, ne bo z glasovanji kazala neumestna strankarska razdvojenost. Predsedstvo Je bilo zelo energično, a demokratično, da je lahko vsakdo izpričal svoje mišljenje, če je le bilo v mejah dostojnosti. Vsi so ob zaključku pripoznali zgledno demokracijo in tovarištvo in spretnost g. Dimnika. Tudi domala vsi listi so podčrtali to odlično poteza predsednika in njegovih namestnikov. Motilce, ki so na neparlamentaren način ovirali svobodo govornikov, je predsedstvo ugnalo v kozji rog s pomočjo pravilnika; dobivali so kar sredi razprav ustne opomine, nekateri celo pismene. Za izključitve, kakor jih dovoljujejo pravilniki, pa vendar ni nikoli prišlo. Pred kongresom 'so nekaterniki raznesli, da se bo v Skoplju ponovil incident, kakršen je bil nedavno na gasilskem kongresu v Zagrebu. Mnogi so se zato res bali, da se bodo odstranili iz vsedržavne organizacije hrvatski učitelji in ustanovili lastno hrvatsko učiteljsko zvezo. Vesti pa so bile razširjene neupravičeno. Kakor vsi ostali, za resnični blagor stanu in šole prevzeti delegatje ostalih banovin, so tudi hrvatski učiteijl trezno povdarjali, da lahko deluje za napredek prosvete, stanu, kralja in domovino le enotna, bratsko povezana učiteljska organizacija. Jefta Kr-Ijevič, učiteljski veteran lz Srbije, je Hrvatom zagotovil ob soglasnosti vseh zvestobo in zaščito v »kupni fronti pred izzivalnimi, neodgovornimi elementi. Večino problemov, ki teže šolo in stan, je očrtala že uvodna predsednikova beseda. Delegatje so povdarjali zahtevo nujne rešitve, med drugim stalnost na mestu, avtomatična napredovanja, ukinitev celibata, iste pravice za poročene učiteljice po načelu: za enako delo enako plačilo, razpis prostih službenih mest in povišanje plač. i * V « '«( ' i 'rt <-r * * ^ f À' A m [ * ft H , .k v » ' w _ . I * A 4 y c V r i w \V v- t » « » ì * • L A V- o- ' *"» i r < > ■ i m i Jr Opozicija proti Dimnikovi upravi je delila brošure, v katerih mu očita razsipa- Iz Ptsfa j— Zvočni kbio Ptuj predvaja v soboto ob pol 21. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Rose Marie«. Kot dodatek Foxov journal- ★ ŽALEC- Državna meSCanska šola v Žalcu: konferenca 31. t. m. ob 8. vpisovanje 1-, 2. ln 3. »eptemhra od 8. do 12., popravni izpiti 4- septembra. Natančnejši podatki so v izvestju in na Šolski oglasni deski. ČRNOMELJ. Sokolrtd zvočni kino v Črnomlju predvaja drevi ob pol 9 in Jutri ob 4. in pol 9. uri zvečer film »Ženo za 1000 rubi jev«. Kot dodatek žurnal in »Veseli dodo«. nje, zapravljanje. O gospodarstvu JUU je spregovoril g. Dimnik ln prikazal stanje v centrali, kakor ga je našel ob nastopu in kakršno je danes. Vodstvo JUU, ki šteje 18.000 članov, ni imelo niti najpotrebnejših pisarniških pripomočkov, niti pisalnega stroja, danes pa omogoča preurejena pisarna točno poslovanje. Ob nastopu so dolgovali dolžniki nad poldrugi milijon za liste in knjige, doslej pa je ravno Dimnikova uprava izterjala večino zaostankov. Tudi o proračunu je spregovoril, nakar je bilo potrjeno tudi gospodarsko poslovanje s povdarkoni, da so urejene finance betonska podlaga vsakega napredka. Prav ob tej razpravi se Je raznežil doslej trdi opozicijonalec g. Peter Markovič iz Djevdjelije, ki ga je moral na predlanski skupščini v Sarajevu ukoravati policijski komisar. Temperamentni južnjak je izvajal, da je bila debata o gospodarstvu burno, ko pa so funkcionarji pojasnili svoje nazore in svoje delo, se je razprava pretvorila v mogočno, iskreno manifestacijo duhovne povezanosti jugoslovenskega učiteljstva. Upravo JUU tvorijo kakor simbolično trije bratje: Slovenec, Hrvat in Srb in njihovo prizadevanje za prospeh prosvete in stanu naj bodo za zgled vsem ostalim, ki so na vodilnih mestih; nam vsem mora biti le en cilj: dati vsak svoje najboljše ssa napredek Jugoslavije. Dolgotrajne manifestacije so nastale ob besedah govornika, kakršnih dozdaj od njega še nismo čuli. Predolgo bi se razvleklo poročilo, ko bi PoroMlo Meteorološkega zavoda na univerzi 25. avgusta Ljubljana 7. 761.0, 17.0, 86, O, 9. dež, "O; Maribor 7. 759.9, 16.0, 90, N2, 10, dež, 20;' Zagreb 7. 760.4. 16.0. 95, 0, 10, dež. 25 0; Beograd 7. 750.4, 14.0. 90. Ni, 10. dež, 7.0; Sarajevo 7. 758.0, 14.0, SO, O, 10. dež, 8.0; Skoplje 7. 757.6, 18.0, 70, 0. 9, dež, — ; Kumbor 7. 756.9, 20.0, 80, NNE3, 5, —, — ; Split 7. 758.8, 20.0, 70. O. 9, —, — ; Rab 7. 759.4, 1S.0, 70. N3, 10, —, —. Temperature: Ljubljana 21.0. 15.6; Maribor 23.0. 15.0; Zagreb 1R.0. 1fi.O; 17.0. 13.0; Sarajevo 18.0. 9.0; Skoplje 18.0, 15.0; Kumbor —, 19.0; Split 26.0, 20.0; Rab —, 15.0. 26. avgusta LJubljana 7. 762.6. l«.o, 04. 0, 10, —, —; Maribor 7. 761.0, 15.0. 90, N3, o, —, — ; Zagreb 7. 761.3, 19.0, 75, NW2, 7, dež, 60j Beograd 7. 759.3, 17.0, 90, 0, 10, —, — ; Sarajevo 7. 760.0, 13.0, 90^ o. 8, —, — ; Skoplje 7. 759.6. 14.0, 80. SW1, 1, —, —• K umi or 7. 758.3, 20.0. 60. NE3, 0, —, — ; Split 7. 760.3, 20.0, «0, NE2. 3. —, — ; Rab 7. 761.5, 19.0, 70. NNE3. 3. —. —. Temperature: Ljubljama 23.4. 15.4; Maribor 28.0, 14.0; Zagreb 22.0. 17.0; Beocrad 22.0. 15.0; Sara jevo 22.0. 11.0: Skopi ie 2-VO. 10.0; Kumbor —, 18 0; Split 28.0, 19.0; navajali, s čim se Je kongres podrobno pečal, kakšne zaključke je prinesel glede spremembe pravil, o raznih šolskin in stanovskih zadevali in o drugem. JUU bo pomagalo zgraditi spomenik padlim v Ku-manovem, ki ga gradi tamkajšnje učitelj-stvo, da tako dokumentira svoj patriotizem nasproti žrtvam, ki so gradile današnjo Jugoslavijo. Prav kratko je bilo poročilo odbora za resolucije, ki je izjavil, da ne stavi nika,-kih novih resolucij. Z žalostjo opazujemo, da odločujoči činitelji ne posvečajo pažnje našim predlogom, željam in nasvetom. Dokler nam ne uresničijo resolucij iz prejšnjih let, so novi predlogi zaman. Ob vzhi-čenem prepevanju državne himne in vzklikanju mlademu kralju Petru II. smo zaključili kongres, nato pa smo opolnoči pohiteli na prijateljski sestanek, ki so se ga udeležili tudi mnogi ugledni naši rojaki, med njimi inž. Grebenšek iz Šoštanja, rudarski glavar za vardarsko, zet-sko in del moravske banovine. Naslednji dan smo se razlezli na vse strani, peščica se je vrnila takoj domov, ostali pa so se razdelili v popotne skupine. Hrastniški učitelj Lojze Hofbauer je povedel izletnike na Ohrid, večja skupina je odšla na zgodovinsko Kosovo polje, skupina škofjeloškega učitelja g. Vojteha Debeljaka pa se šla poklonit na Oplenac. Tako smo zaključili XV. kongres JUU, ki je kazal spočetka nagrbančeno lice, pa mu je bil konec zelo zadovoljiv, saj je potrdil kongresiste, da so na pravem potu. Gospodarstva Avstrijska zunanja trgovina Avstrijski državni statistični urad objavlja podatke o zunanji trgovini v prvih sedmih letih letošnjega leta, iz katerih je razvidno, da je letos tudi avstrijska zunanja trgovina precej oživela. Izvoz se je v prvih petih mesecih dvignil na 680.9 milijona šilingov, t. j. z» 151.8 milijona äiJingov ali za 29% več nego lani v istem razdobju. Seveda pa je narastel tudi uvoz, in sicer na 834.9 milijona šilingov, t J. 3a 150.2 šilinga ali za 22% več kakor lani. Pasivnost trgovinske bilance se je nasproti lanskemu letu ni mnogo spremenila in je letos dosegla vsoto 154 milijonov šilingov. V znatni meri je narasla pasivnost avstrijske zunanje trgovine z našo državo, kajti avstrijski uvoz lz Jugoslavije se je dvignil od lanskih 37.7 na 63.1 milijona àilingov, medtem ko je izvoz iz Jugoslavije narasel le od 27.0 na 35.2 milijona šilingov. Pasivnost avstrijske trgovine z Jugoslavije »e je zaradi tega dvignila od lanskih 10.7 na 27.9 milijona šilingov. Znatno pasivnost beleži tudi avstrijska trgovina s češkoslovaško (namreč 44.8 milijona šilingov), z Zedinjenimi državami (34.4), z Madžarsko (20.6), z Nemčijo (19.9), z Avstralijo (13.5) in z Nizozemsko Indijo (10.2). Aktivno trgovinsko pasivno bilanco pa ima Avstrija predvsem v trgovini r. Italijo, kjer je znašal izvozni presežek 47.9 milijona šilingov, pri izvozu v višini 93.1 milijona šilingov (lani 83.8) n pri uvozu v višini 45.2 milijona šilingov (S4.9), Kakor smo že včeraj poročali, si Italija prizadeva doseči v trgovini z Avstrijo izravnavo med izvozom in uvozom. Ker pa se stavijo povečanju avstrijskega uvoza iz Italije znatne ovire, je verjetno, da bo Italija reducirala Avstriji ugodno-stne kontingente, kar je razumljivo, kajti Avstrija izvaža sedaj v Italijo še enkrat toliko, kolikor uvaža iz Italije. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje povečanje zlatih rezerv za 1.5 na 1691.5 milijona Din Gani 1548.7). Devize. ki se ne vštejejo v podlago pa so nazadovale za 13.0 na 680.3 milijona Din (lani 470.6). Menična posojila so se dvignila za 17.8 na 1311.5 milijona Din (lani 1376.9), lombardna posojila pa 7a 0.8 na 248.4 milijona Din (lani 250.9). Ponovno se je dvignila postavka raznih aktiv za 10.?, milijona Din Tia 1504.0 milijona Din (lani 623.8). Od začetka julija je ta postavka, kjer se knjižijo posojila, ki niso čista menična in lombardna posojila, narasla že za 47q milijonov. Na pasivni strani se je obtok bankovcev skrčil od 66.4 na 5660.2 milijona Din (lani je znašal 4976.7 milijona Din). Obveznosti na pokaz so se povečale za 11S.7 na 2205.6 milijona Din (lani 1562.0). Pri tem so se ži-rovne naložbe dvignile za 53 na 1270 milijonov (lani C>85), naložbe državne blagajne 7,a 30.4 na 54.8 in obveznosti na pokaz po raznih računih za 35.3 na 070.8 milijona Din. Vrednost zlate podlage je znašala 22. t. m. ffonpaj s premijo 2174 milijonov Din, kar predstavlja 27.30 odstotno kritje oMoka bankovcev in obveznosti na pokaz. (prejšnji teden 27.45%). Znatna podražitev antimo-«a in volframa — posledica vojne na Kitajskem Vojni konflikt na Daljnem vzhodu je iz-rval na svetovnem trgu dveh važnih kovin, volframa in antimona, pravo hausso. Znano ie, da krije Kitajska 70n/o svetovne potrošnje antimona in volframove rude. Vojni konflikt je izzval na londonskem trgu viharno povpraševanje in je cena volframu v kratkem času narasla od 82 na 104 šilinge. za enoto (v trgovitr, z volframovo rudo pomeni ena enota ln/o volframovega triok-sida na eno tono rude). V začetku letošnjega leta sc jc gibala cena volframovi rudi na višini 32 šilingov, pred dobrim letom pa na višini 25 šiPngov in se je torej v dobrem letu več nego početvorila. Cena anti-monu je v zadnjem času v enakem razmerju narasla na 88 šilingov za tono (v začetku leta 65). V zvezi z oboroževanjem je zelo narasla potrošnja obeh kovin. Volfram se namreč ne uporablja samo za izdelovanje električnih žarnic, temveč jc važno kovina za izdelovanje orodnega in oboroževalnega jekla, medtem ko se antimon uporablja za izdelovanje trdih svinčenih zlitin (v tiskarski stroki). Podražitev antimona bo prinesla koristi tud* producentom te kovine v Jugoslaviji. Nedavno smo poročali, da so pri-šl najvažnejši jugoslovenski rudniki antimona v Krupnju in v Lisi pri čačku v posest družbe Montania, kjer prevladuje nem-šk." kapital. Ta družba je odkupila tudi dve Sanjši topilnici antimona in gradi sedaj v inpnju novo veliko topilnico za antimon. Jesenski velesejem Jesenski velesejem v Ljubljani bomo imeli letos od 1. do 12. septembra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gospodarskih razstav, ki bodo 7avzemale okrog 10.000 kv. m prostora. Največja izmed razstav bo razstava slovenskega novinarstva, ki bo zavzemala 4 razstavne zgradbe. Tu bo podan prikaz in razvoj naših pisanih in tiskanih novin, novin v podobi ter novin v živi sij ki. Vse to bo poživi jen o z raznimi Mrokovnimi razstavnimi objekti. Tako bo razstavljena modema tiskarna v obratu, mode] tovarna papirja v obratu itd. Med razstavo bo izhajal sejemski dnevnik, ki ga bodo urejevali kar tam na velesejmu. Slovenski misijonarji prirede etnografsko in misijonsko razstavo »Tn d i ja«. Ta razstava nam bo prikazovala tajne in čare tuje Indije. njeno kulturo in delovanje slovenskih misijonarjev. Razstavo »Materi za otroka« priredi Zveza gospodinj v Ljubljani. Razstava. bo oblegala higieno, zdravstvo in vzgojo otroka v predšolski in šolski dobi, P-Himno, obleko, igrače itd. Javnost ho tudi tokrat zanimala umetnostna razstava .«i o venski h likovnih umetnikov. Cvetlično razstavo priredi »Klub ljubiteljev cvetlic« v Ljubljani. Izpopolnjena bo ta razstava z razstavo eksotičnih r'bnc in pa z razstavo metuljev. Ljubitelji sadjarstva si bodo mogli ogledati vzoren sadni vrt, zasajen ? plemenitim špalimim sadnim drevjpm Med nami je zelo mnogo rejcev malih živali. Zato na velesejmu ne bo manjkala razstava malih živali, ki jo priredi društvo »Živalca«. V posebnem živalskem vrtu pa bo nn ogled dlakasta in pernata div'ad naših gozdov. Pri vsem tem nn seveda ne bo man'k'do razstav raznih industri:skih in obrtniških proizvodov, med njimi tudi znana razstava pohištva. Hannoniika je poetala naš splošen naroden instrument. Jugoslovenski harmonikarji se bodo udarili za jugoslovansko prvenstvo v nedeljo 12. septembra. Utrujenim in zabave željnim bo na razpolago lepo zabavišče, kjer se bodo mogli odpočati m okrepiti ob izvrstnih domačih jestvmah in pijačah. Koncerti, ples, velikomestni variété « prvovretnimi atrakcijami bodo nudili dovolj zabave. Pri popoldanskih vanetej-nih predstavah, ki bodo na prostem, ne bo vstopnine. Na železnitaah ima vsak obiskovalec polovično voznino. Na odhodni postaji naj pole» cele vozne karte do Ljubljane kupi Se rumeno železniško izkaznico za 2 Din. Na velesejmu bo dobil velesejemeko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar bo imel brezplačen povratek. Potovanje v Ljubljano je g polovično vozmino dovoljeno od 27. avgusta do 12. septembra. povratek bo mogoč od 1. do 17. septembra. - - -- —— Gospodarske vesti — Generalni direktor filpada dr. Ulmanski odstopil. Ze pred tedni smo prinesli vest sarajevskih listov, da namerava generalni direktor »gipada« bivši minister in senator dr. Ulmanski odstopiti, ker določa načrt novih statutov »Éipadac, da mora biti generalni direktor podjetja šumski inženjer. Sarajevski listi so takrat izrazili nado, da bo dr. Ulmanski, ki je največ pripomogel za povzdigo tega podjetja, ostal na svojem mestu. Zdaj pa poro ajo iz Sarajeva, da je dr. Milan Ulmanski vendar podal ostavko, ln sicer navzlic temu, da novi statuti Se niso odobreni. Letos zopet Izvažamo pSenico v Češkoslovaško. Zadnje leto nismo izvažali v Češkoslovaško nobene pšenice, ker je ta-mošnja produkcija pšenice znatno presegala domačo potrošnjo in so znatno narasle rezerve v skladiščih žitne monopol-ske družbe. Ugodnejše cene na svetovnem trgu pšenice so letos češkoslovaški omogočile. da je precejšen del svojega presežka prodala na inozemskem trgu in sedaj lahko zopet v manjši meri uvaža pšenico zaradi zboljšanja kakovosti moke. Najnovejša češkoslovaška statistika za julij beleži nadaljni izvoz češkoslovaške pšenice v višini 1376 vagonov, tako da je češkoslovaška od začetka leta izvozila že 20.300 vagonov pšenice. Prvikrat pa beleži ta statistika tudi uvoz pšenice, In sicer 714 vagonov, ki je prišla v celoti iz Jugoslavije. = Bilanca Mariborskega tedna. V sredo zvečer je bila bilančna seja zadruge »Mariborski teden«. Seje so ee poleg članov na-čelstva in nadzorstva zadruge »Mariborski teden« udeležil; fcudii zastopniki vseh stanov in društev, ki so sodelovali na letošnji prireditvi. Povabljeni so bili tudi zaßtopniki tiska. Izčrpni, temeljiti poročili sta podala za-drugin načelnik dr. Franjo Lipoid in blagajnik g. Alfonz Gilly. Iz poročil je bilo povzeti. da ee prireditve Mariborskega tedna stalno izpopolnjujejo in da je Mariborski teden nerazdružljivo spojen z vsemi stanovi in sloji mariborskega prebivalstva, ki pri tem vneto in složno sodeluje. Zadruga je posvečala posebno pozornost propaganti, saj so ee stroški za propagando dvignili od 33.000 dinarjev v letu 1933. na preko 100.000 Din v letu 1937. Tudi obisk inozemcev je narasel. Samo iz Gradca je po s etil o Mariborski teden preko 2000 oseb. Na podlagi žigosanih železniških legitimacij je povzeti, da je izrabilo ugodnost polovične vožnje 2800 obiskovalcev, nasproti 2*330 v letu 1934. = Možnost produkcije umetnega gumija v češkoslovaški. V eredo eo imele industrijske družbe, ki pripadajo češkoslovaškemu špiriitueovemu kartelu, v Pragi svoje občne zibore, na katerih 60 poročali med drugim tudi o možnosti produkcije umetnega gumija. Kolinska tvorniea špirita je poročala, da je izdelovanje sintetičnega gumija v raznih državah že doseglo lep« uspehe. Tudi v Češkoslovaški se to vprašanje že dalje časa proučuje. Za izdelovanje umetnega gumija je več produkcijskih metod, ki se razlikujejo predvsem glede uporabe surovin. Dosedanji poizkusi so pokazali, da bi bila za Češkoslovaško najprimernejša produkcija umetnega gumija iz špirita. K temu pripominja letno poročilo tvrdke Brosche, da bo zahtevala uvedba produkcije umetnega gumija znatna finančna sredlstva. Češkoslovaška industrija špirita proučuje to vprašanje skupaj iin gre prizadevanje ea tem. da bi se zboljšal način proizvodnje, pocenila produkcija in zvečala rentabilnost. Letno poročilo d. d. za industrijo špirita v Moravski Ostravi ipa poudarja v svojem poročilu, da bi uvedba produkcije umetnega gumija prinesla vsemru gospodarstvu koristi, predvsem pa bi bila važna za narodno obrambo. = Žateškj hmetjski trg. če§ka sekcija žateškega hmcl.jai-s.kega »druženja poroča, da se nakupovanje hmelia nadaljuje pri doseženih cenah v okviru 80q do 1075 KČ za 50 kg. Po vesteh iz posameznih pridelovalnih področij žateSkesra okoliša je letošnja letina za 20°/o manjša, nego je bila lani. Tudi v ostalih okoliših je letina podobno izpadla. Borze 26. avgusta Na ljubljanski borzi ito danes v pnvatnfm kliringu avstrijski šilingi nekoliko popustili in so se trgovali po 8.42. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilinrrih po 8.37 (v Beogradu po 8.27), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 89.75. Nemški klirinški č?.ki stanejo v Ljubljani in Zagrebu 13.00, v Beogradu pa je hil promet po 12.98. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri prijazni tendenci trgovala po 408 _ 409. V ostalih državnih vradno-tah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2395.66 — 2410.26, Berlin 1743.52 — 1757.40, Bruselj 730.85 — 735.91. Curih 996.45 — 1003.52. London 215.95 — 218.01, New York 4309.76 — 4346.07. Pariz 162.61 — 164.05, Praga 151.33 — 152.43. Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 16.33, London 21.70. New York 435.62, Bruselj 73.3375, Milan 22.9250. Amsterdam 240.30. Berlin 175.03, Dunaj 80.80. Stockholm 111.8750. Oslo 109.25, Kobenhavn 96.8750. Praga 15.19. Varšava 82.30. Budimpešta 86.14, Atane 3.95, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 408 _ 409, 4ft/n aerarne 53.50 — 54. 4<"n verne agrarne 52.75 den.. 6ofn begluška 76 den., 67» dalm. agrarne 74.73 — 75.50, 76« 190 — 200, »7« 160 — 170, >8« 120 -125. Otrobi: baSki, sremslri, in banatski, v jutastih vrečah 88 — 92: bašk» ladja 92 do 93. Fižol, baški bdi brez, vreče 200 — 206. BOMBAI FF Liverpool, 25. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za avg. 6.46 (prejSnji dan 5.47), u deo 5.48 (5.49), ta maj 5.60 (5.61). [+; Newyork, ». avgusta.. Tendenca komaj «talna. Zaključni tečaji: ta «ept. 9.48 (9.55), u deo. 9.56 (9.63). ea mare 9.71 (9.76). Za slikarsko akademijo —? in ta višjo grafično Solo se borimo že od prevrata sem, seveda brez uspeha. Kako imenitno bi pri nas uspeval in napredoval tak zavod, zgovorno priča slikarska delavnica na velesejmu, v kateri pripravljajo vse slikarsko in dekorativno gradivo za razstavo slovenskega novinarstva. Dvajset mladih risarjev, slikarjev, grafikov in tehnikov je doslej izgotovilo že visoko število simboličnih slik, grafikonov, ilustrac;j, statistik v figuralnih prikazih itd., vse v tako odlični slikarski izdelavi in graf;čno tako okusnih, da bi delali čast vsaki višji strokovni šoli. Delo teh nadarjenih mladih umetnikov, ki »o pod vodstvom slikarja Rajka Sub;ce opravili že velik del poverjene jim naloge, bodo gledalci občudovali na razstavi od 1. no 12. septembra. To bo res edinstvena prilika, ko se bo mogel vsakdo seznaniti s pomenom, delom, življenjem in nehanjem vsega, kar spada v okvir slovenskega novinarstva. Odveč b® bilo poudarjati, da bo razstava poučna, vzgojna in zanimiva za strokovnjaka, znanstvenika in slehernega izobraženca, kakor ni bila doslej še nobena naša razstava. Mursko polje dehti • .. Kadar cvete akacija, dehti vsa širna prekmurska ravan. Težak, opojen vonj pada noč in dan z visokih dreves, vrstečih se ob ravnih cestah in omejujočih široke pravokot-nike nekdaj graščinskega sveta. Takrat je vožnja z avtom n. p. od Murske Sobote pioti Tišini užitek, ki ga ne boš pozabil nikoli. Vso pot se voziš skozi tople valove sladkega vonja in zdi se ti, da. je krasna, večno miai la Hebe, točajka grških bajk, šla preko tega polja in da je ob vsakem koraku kanila iz svojega zlatega vrča božanskega nektarja na zeleno polje. Zdaj. ko se že jeseni in ko se porajajo h nočnega hladu prve jutranje megle, se je božja točajka preselila k nam tostran Mure — zdaj dehti manjfta sestra prekmurske plani, tiho Munsko polje. Tod cvete ajda, jesenska roža teh starih slovenskih tal, pr-leška »hajdina«, ki je za te kraje prav tako značilna kakor hmelj za Savinjsko dolino, »liik« za »Hikarsko deželo« pol Ttu-jem in trta za bližnje Slovenske gorice na južnem obzorju. Če pogledaš julija večkrat s kakega erriča na Munsko poli*, opazuješ na njem počasno menjavanje barv. Ruminilo zorečega žita izginja vfcak dan bolj, nove rjave brazde pa odene po kakih dveh tednih svetla zélen brsteče ajde. In tako oko^ velike gospojnice ali »veke meše« pokrivajo v g-lavnem zeleno polje velike bele lise samerra drobnega cvetja, ki ni samo paša človeškim očem. ampak še bolj rojem pridnih čebel. Če je tako »med mešami« noč topla, če se vleče zjutraj rahla megla po polju in če nato posije božje solnce. potem medi rosna; roža Mlinskega polja. Vlsaka njiva dehti takrat ko rožni grm. samo silneje če, še slaje. nad njo pa je rahel šum neštetih kril — kako zadovoljen, kako pokojen! Mnogokrat sem že stal v senci temnih Šelesitečih jelš ob šumeči ajdi in vselej sem si želel, da bi mogel ostati tam za vedno, dihati iz milijonov drobnih rahlih čaš vonja opojnost in pozabi jen je... In zdelo se mi je, da bi ob tej neizčrpni sladkobi morala ozdraveti sleherna bolna pljuča. Zdaj v teh »lineh proti koncu avgusta jo Mursko polje res kakor tista svetopisemska obljubljena dežela, ki sta ee po njej cedila mleko in med. Tega ne vedo samo domači čebelarji, tudi tuji poznajo to deželo in vsako leto prihajajo semkaj e stotinami svojih panjev na čebelno pašo. Tam od kranjske strani jih je največ, pa tudi od drugod. Okoli Veržeja in Krap ja, K me v cev in Bučečovcev, najrajši pa blizu železniških postaj postavljajo svoje panje v senco ,Hš ali na vrati navadno v dveh vzporednih vrstah. Močni so panji in veliki, sami »£r.i-daršiči«, močne in številne pa so tudi družine v nju'h. Prezimile so na dobrem ajdovcu, pomladi pa so jih njihovi »pastirji« selili polagoma vedno višje za cvetjem planinskih rož in medeč'- hojo. tja gor na pobočja Turjaškega hribovja in Krima. Zdaj so po vožnji nekolikih ur zdrave in objestne tu sredi Murskega polja v svoje sladko zadovoljstvo in tudi v strah domačim rojem in njihovim »pastirjem«. Tem se namreč ni tako dobro godilo. Pomladne ipaše je sicer nekaj bilo. repica jc mmenela na mnogih krajih, travniki so lepo razcveteli in tudj akacija, ki je je ob Muri mnogo, je bila radodarna, toda potem je pris'a rana košnja že proti koncu maja. lipa je medila le slabo in nato je pritisnila še suša. Prleške »sladke miihe« so imele jako malo paše. in rumena detelja, ki je pognala v otavi, jim je dajala le toliko hrane, da niso pomrle od lakote. Družine so oslabele in take bi jih bil zalotil ajdov cvet. če bi jih skrbni čcMarii ne bili pitali s prihranjenim medom. Kliub termi se kajpada ne moreio kosati dede števHa s srečnejšimi kranjskimi »prišleki«, ki jih domačini ogledujejo z mešanimi čustvi. Pred vsem se ti pritožujejo, da je »prišlekov« na nekih krajih, posebno ob železnici preveč in da jih je treba bolj primerno razdeliti po vsem polju, da ne bodo odjedali kruha domačim čebelam. Povrh pa je včasih — kakor sedaj — vreme slabo, noč hladna, paše malo in takrat gredo čebele ropat — močnejše k slabšim. Katere po prve. katere druge, to ie po wem, kar smo že povelali, jasno. Zgodilo se, da je dober domač čebelar na ta način v nekaj dneh prijel ne le ob med, kolikor bo ga bile njegove »muhe« nabrale, ampak tudi ob družine sploh, ker so te v neenakem boju morale podleči. Zaradi tega so ge domačini pritoževali in se vsako leto prepirali g »prišleki«, ki pa so se sklicevali na odredlbe in dovoljenja. No, zdaj se stvar obrača na boljše. Letos so se prevaževalci in domači čebelarji sporazumeli glede začasnih paeišč in glede števila na pašo postavljenih panjev, dnugo leto pa se bolo določila pa6išča docela natančno. To je dokaz, da je na obeh straneh dobre volje za mirno sožitje v času. ko je naše polje polno dehteče slad-kobe. če bi tega miru le ne kvarili poedin-ci, ki skušajo sporazum na razne zvite načine obiti! Človek, ki se ne zanima za čebele, bi ne mislil, da more sladkoba tako ponižne rastline povzročiti toliko grenkih misli in hudih besed, kakor jih že je in jih še !>o. Ko pa se kmetje in čebelarji sprehajajo po vrateh ob cvetoči ajdi, kar nič ne premišljujejo, odkod ta krhka rastlina, edina izmeri žitaric, ki ne spaila v mnogoštevilni rod trav, ampak med dresni, kamor štejemo na primer tudi navadno kislico. Domovina ajde je v hladnejših predelih Azije. Mnogo je sejejo na severnem Kitajskem in Japonskem, kjer rabi ljudem kot krušno žito. Tudi v severni Indiji in na Cejlonu je pridelujejo. toda v manjši meri. V Sibiriji, vzhodni Rupi.fi in na Krimu uspeva tudi divja. V Evropo je priMa za časa križarskih vojen. Križarji so jo dofHili najbrž ol Sa-ra-cenov in zato jo nazivajo Francozi še dandanes »ble fiarrasin«. Poljaki so jo prevzeli o i Tatarov. zato tarka (tatarka), Rusi od Grkov, kar kaže kne grečiha. V severni Nemčiji se omenja ajda i. 1436. in bila je že važna kot Coveška hrana, medtem ko je rabila v Franciji od kraja le za živino in kvečjemu za hrano siromašnih slojev. S posredovanjem Nemcev so jo sprejeli tudi Slovenci, kar kaže ime, posneto po nemSkem »der Heiden«. Slovencu je pomenjalo pogansko, neverniško zrno, kakor češko »po-hanka«. Prešla je tudi med Hrvate in Srbe. iki ji pravijo heljda, samo da je med slednjimi malo razširjena. Naposled! jo je dobila še Severna Amerika, kjer je pecivo iz ajdove moke nekaj vsakdanjega. Naše sladke rože pa so v glavnem tri vrste: navadna ajda z rdečkastim cvetom in visoka do 60 cm. tatarska z zelenkastim cvetom, ki zraste do 45 cm visoko _ ponekod nazvana tudi nora ajda _ in naposled Škotska, do poldrug meter visoka in s številnejšim listjem. Prva raste tudi na slabih peščenih tleh in potrebuje več moče, ne cvete enakomerno te.r daje zato manjši, toia stalen pridelek. Druga je manj občutljiva za slano, najhujšo sovražnico ajde, ima bolj debelokožno zrno, je zatorej manj izdatna in se tudi rada osiplje. Tretja raste le na boljši zemlji in, kar je za čebelarja najvažnejše, nič ne medi. Na Murskem polju sejejo zvrst dru?r« r belo-zelenkastim cvetom. V goratem delu Slovenije, na primer že na Pohorju, pa je doma rdečka-sta ajda. Razlika je tudi v band zrna, triogla-tejra oreška, ki je zelo sličen bukove i, zaradi česar je nastalo tudi drugo nemško ime »der Buchweizen« ' in angleško »buckwheat«. Največkrat Je sivk as t o pa tudi rjavo-čmikasto. Redkokdaj se najde pri nas tako zvana »kraniščica«. ki je nizke raisti. Zrno je zelo puhlo in ima ie malo >melčka«. kakor pravijo mlinarji. V precejšnjem delu Slovenije in tudi na Murskem polju je ajda drugi sadež in se seje na ječmen išče ali vsaj rž išče, drutra^e pride prepozno v jesen in prva slana jo stisne. V suhih letih se zgodi, da ajde sploh ne žanjejo, ker je prenizka, ampak jo pulijo ali »pipljejo«. Pri nas je ajda važno ž1 vil o. »Hajdinski žgajnki« so v trdnih kmetskih hišah, ki še ne poznajo praznega »kofeta* ali čaja. večkrat na mizi. kajapada pošteno zabeljeni. Ne zna pa Hh vsakdo dobro skuhaiti, za to ie treba tudi vaje in ljubezni. Posebnost Murskega polia so »haHinski krapci«, pečeni na. ognjišču in dobro namazani g sirom in vhn 'em. N» «memo pozabiti še znamenitih kolin « »ha.ilinsko kašo«, zt katero Je treba a i lo najprej primerno skuhati, potem posušiti in ophati. Tri marsikateri hfit Imajo I» «ter« »topo ca to opnvflo. Med vojno so nekateri mlinarji poskusa 11 » izdelovanjem ajdove kaše v večjem obsegu, da nadomestijo z njo r*4, in takrat je pri&Ut zopet do večje veljave. Precej kaše prinašajo na sejme Prek murke, gospodinje pa pri nakupu pazijo, da ni pokvarjena, «tohnela ali po prleako »stihneta«. èkoda, da nadomeščajo staro udomačeno kašo v kolinah s rižem, menda zaradi tega, ker j» vsaka jed n ajde težko prebavna in torej ni ca rahle «elodee. O eiabih letinah pr1-devajo ajdovo moko tudi krušni moiri. Tak kruh je kajpada temne barve in težak. Naposled krmijo z ajc^o perutnino, z zamečko iz nje svinjo, ajdoviea pa ee po svoji ro-ditni vrednosti ravna pšenični slami, dasi bi Šovek ooddl drugače, če čuje prleSko označbo ul omejenega človeka; Ti pa mal hajriinftnoo v glavi) Najboljše, kar nam ajda daj«, je njena •iadkoba, njen mod, ki je sicer temne barve in med vastami medu bolj na zadnjem koncu. Važen pa je vendarle ia ga ne gre camotavati, posebno ne, de je letina drugega meda slaba, kakor se to žal pripeti dostikrat na naéem Murskem polja. Dasi j« torej »hajdina« za. naše kraje pomembna rastlina, vendar je narodna pesem akoro no omenja, pa tudi v umetni pesmi jo najdeš le matoknaj. Morda je vzrok v tem. da je ajda sa Slovence razmeroma mlada pridobitev. Izmed redkih pesmi o ajdi navajam tu kajkavsko Dragutina Douijanič.i. Porodila se mu je jeseni leta 1928„ ko *e je mudil nekaj dni ▼ Ljutomera in &el takrat E j pešpoti skozi Bab ji ložič na cvensko po-e, ki .je bilo vse belo sajm« dehteče ejde. Ni čudež. da. je prav ta Slovencem tako bližnji pesnik zložil to pesem, saj je imel globok čut. posebno za tiho in nevsiljivo lepoto na-ših polj in gozdov. Hajiia moja, ti hajdina, kaj se za me gdo spomina? Bi li meni, hajda bela, to povedat Stela? Zmirom sladko ti dl!?lS, aH rečj ne češ niš. ZvJraju vre megle i kmic-e, zbira ju se las ta vice. Tiha steza poleg gaja dojde i odhaja. Nikogra na stezi nd, jeseni. #e, jeseni. — Za me več se. znam. haj-Ara. nlgrdo ne spomina. Zopet je tu, lepi, napol jesenski čas »med mešami«! Zopet, dehti ajda. zop*»t, je belo vse polje in nad njim ftutm milijonov lahkih kril... Ej, še bo. če Bog dn. meda tn medice ?a vse, domačine in prišleke, še bo »žgajnkov« v skladi in mastnih krvavi", pa tudi »žmahnih prleSkih krancof» na lepem Murskem polju! Jan Baukart. Ameriška Lukrecija Borgia Clncinnatijska policija je prijela neko Ano Hahnovo, ki jo je osumila, da je izvršila celo vrsto umorov g strupom. Policija jo je opazovala že dalj časa. Aretirati bo jo mogli šele potem, ko so slučajno prisluškovali nekemu pogovoru med njo in njeno hčferko. Med pogovorom je otroku med drugim rekla, da bo »stari gospod« izginil kakor vsi drugi. Ugolos'ili so, da je iskala poznanstva starejših gospodov, od katerih si je »izposojala« vslike vsote. Doslej so ugotovili imena treh gospodov, ki so bili njeni prijatelji in ki so umrli nenadne 6mrti. Kolikor so mogli dognati, je Hahnova segla po strupu vedno tftdaj, kadar »o od nje zahtevali, naj jim vrne izposoj sni denar. Glavni grehi sodobnega gospodarstva Oxfordski vseuHliSki profesor Maud le dobil po londonskem gospodarskem zavodu naročilo, naj bi ugotovil >pet naglavnih grahov sedanjega gospodarskega reda«. Maud je svoje raziskovanje tega predmeta sklenil v pet točk: 1. Družba razpadla v samovoljno izkon-struirane »razrade«, 2. poedine osebe imajo preveliko moč in ne polagajo nikomur računa, 3. družba smatra gmotni uspeh za znak osebne vrednosti, 4. v zadevj brezposelnosti ne posvečajo nobene vrednosti moralnim načelom. 5. države, ki so si v gospodarskih zadevah nasprotne, se pripravljajo za vojno. Elektrika kot uspavalo Znanemu ruskemu učenjaku, prof. Kalen-drovu je uspel zelo važan poskus. Dokazal je, da je mogoče človeka uspavati s pomočjo električnega toka in da to lahko zgodi brez vsake nevarnosti. Kot poskusne živali Je učenjak uporabljal žab2. Čim je tak-Snii živali položil eno elektrodo ob glavo, drugo ob nastavek hrbtenice, je zaspala v globoko spanje. Ker so se mu poskusi posrečili tudi z drugimi živalmi, je napravil konŠno poskus na samem sebi in je tudi ta uspel. Vespucci je odkril Ameriko eno leto pred Kolumbom Sto in sto let že teče pravda o tem. kdo Je prav za prav prvi odkril Ameriko. Španija venomer trdi, da je bil pravi odkvi-telj Amerike njen sin Krištof Kolumb. Italija pa si ne da vzeti svojega in trdi v zadnjem času, da je stopil Amerigo Vespucci kar celo leto dni pred Kolumbom na ameriška tla. Vespucci je baje zapustil pisane listine, ki nedvomno izpričujejo to odkritje. Sporočil je stvar tudi floren-tinskemu trgovcu Francescu de Medici, v čigar službi je bil in čigar naklonjenost Je užival v veliki meri. Dokument Vespuccija s temi podatki je baje našel italijanski zgodovinar Alberto Ridolfi, ki dokazuje, da je stopil Vespucci na ameriško celino leto dni pred Kolumbom. O tej stvari se zdaj prepirajo Španci in Italijani. Nova japonska zvezdama Cesarska univerza v Kiotu na Japonskem je prejela večji znesek od elektrarne v Osaki. Z denarjem, ki g-a ima na razpolago, bo osnovala novo opazovalnico za zvezde. Zvezdarno bodo postavili na južnem vršacu Ikomazana, hriba, ki meri v višino 640 m. Zvezdama bo v prvi vrsti namenjena opazovanju sonca, njen ravnatelj pa bo astronom Janamoto. »JUTRO« St 199 =Pete£ tt, Ä3?L Kitajsko vojaštvo zapušča Peking Zaradi japonskega pritiska na bojišču pri šanghaju je izdalo kitajsko vrhovno vojaško poveljstvo ukaz, da morajo njegove čete polagoma izprazniti Peking Nankovski prelaz Važna strategična točka v kitajsko-japonski vojni Poročila z Daljnega vzhoda vedo povedati, da so Japonci po srditih bojih zasedli ponovno Nankovski prelaz in da je prišla kitajska vojska, ki je to strategično važno ozemlje branila, v zelo težak položaj. Ta prelaz ni daleč od Peipinga in v mirnih časih je bil priljubljena izletna točka. Ko ostaviš rodovitno, skrbno obdelano zemljo, se pričnejo precej neposredno gole, sive, brezupne gore, ki se Evropca zavoljo nedostajanja vsega, kar imenujemo »slikovito«, ne morejo dojmiti. Prastare in mrtve so videti, nevarne in nezavzetne, čeprav niso bog ve kako strme. Med njimi se vleče tisočletna karavanska cesta, ki jo puščavski pesek neprestano zasipava, slaba cesta, ki je drugič še slabša. Toda navzlic železnici, ki vodi tu proti Kalganu, ni v ugodnem letnem času velblodjih karavan, vozov, oslov in kulijev ne konca ne kraja. Okrog 30.000 velblodjih tovorov čaja gre baje vsako leto čez prelaz. V njegovi bližini leži vas Nankov, vas s treznimi, bednimi hišami, ki jim samo pestra in lahno zakrivljena streha daje nekaj prijaznejše lice. Tudi nekoliko dreves je tu. A pred vsem so tu slikovita stara vrata, imenovana Kijingkvan, vrata z napisi v sanskritu, mongolščini, ujgurščini, tibetščini in v nekem jeziku, ki je izginil. Pri tem niso videti njeni delno reliefni ornamenti s spiralno stiliziranimi listi nič preveč starinski, če izvzamemo motive z zmaji in drugimi fantastičnimi živalmi, med katerimi ne manjkajo niti sloni. Ta vrata so ostanek drugega, notranjega mejnega zidu, tako zvanega »Dolgega zidu« ali »Zidu 10.000 lij«. Sloviti »Veliki« ali »Mejni zid«, o katerem običajno govorimo, pa teče bolj severno preko prelaza. Če prideš do tega zidu, boš malo razočaran. Morda zato, ker nam je izraz neke ideje, neki simbol in zato manj nego simbol sam. Starinski, deloma že porušeni zid, nema narava in skopo število ljudi, ki so neprestano vneto na delu, da spravijo z Japonski vojni plen lopatami zemljo, ki jo veter odnaša na cesto, spet na polja, dokazujejo, da tu že dolgo ni hilo nobene meje več. Zadnjič se je prevalil preko prelaza v kitajsko deželo Nurhadži, stari oče prvega kitajsko-mandžuškega cesarja. To je bilo proti sredini 17. stoletja. Nekoliko dni pozneje je taboril v cesarskem parku južno od Peipinga. Ze tedaj je bila usoda Mingov v njegovih rokah, toda stari voj-ščak je pokazal čudovito zmernost. Ni se čutil dovolj močnega, da bi uspel, in je odšel s svojo vojsko. Odtlej so se Mongoli, ki so živeli v miru s Kitajsko, in Man-džujci dobro razumeli med seboj, dokler je pač vladala dinastija Mandžu. Danes pa ima ozemlje okrog Nankovskega prelaza spe; veliko ulogo. Kdor je gospodar tega ozemlja, je tudi gospodar severne Kitajske in Mongolije. 6e še ne veš, zda] izveš: da so Japonci vdrli v prostor« ruskega konzulata v Šanghaju in jih pretakali pod pretvezo, da so dajali Rusi Kitajcem svetlobne signale, ■ katerimi se je okoriščala kitajska vojska; da se bo 12. septembra r Parizu začeta obravnava zaradi negu&evih železniških akcij -atiopske železnice. Negai j« vzel pri svojem odhodu is Addis A beb© s seboj tudi 8000 delnic sdine sbesinske železnice. Delnice so bile last prejšnje abesinake vlade in jih italijanska vlada *daj reklamira ! da se vrt! te dni v BudlmpeBtl mednarodni kongres lastnikov tiskarn; da je neko letalo Junkersove družb» preletelo Pamdrsko gorovje. Absolviralo je progo od Kabula v Afganistanu do Ansifana v kitajski provinci Kansi v enajstih urah; da je vojvoda Windsorski te dni imel priliko videti »raj pod lipo pri Ziljanih«. V parku Caškega gradu ga je obiskalo enajst sto prebivalcev izpod Dobrača, ki so pred vojvodo ln njegovo soprogo plesali narodne plese ln priredili tudi slovito »štehva-nje«; da so Tunguzl izpustili nemškega raziskovalca dr. Filchnerja, ki so ga imeli pol leta ujetega v Kohtanu, kitajska provinca Sinkiang. Filchner bo odpotoval v Nemčijo preko Indije; da so na letalski tekmi Istres—Damask— Pariz zmagali Italijan', udeležil pa se je zračne tekme tudi Mussolinijev sin; da znaša zapuščina izginole »leteče voj-vodinje« Badfordove, ki je z 72 leti odletela z aeroplanom, ki je na nepojasnjen način izginil, nad 350 tisoč funtov. Pilotu je vojvodinja zapustila vsa svoja letala in pritikline ter 3000 funtov; da se je ameriški helij pocenil in je Amerika končno dovolila kontroliran izvoz tega dragocenega plina; da bodo v Ameriki omejili sajenje bombaža. Vlada bo dala farmarjem v zameno za neobdelana zemljišča bombažnih nasadov denarno odškodnino. Zakonski osnutek o tem je že pripravljen; da so se te dni sestali v Berlinu japonski evropski diplomati, ki so obravnavali položaj, ki je nastal zaradi konflikta na Daljnem vzhodu; da v Franciji še ne pomnijo tako silnega tujskega prometa kakor ga imajo letos zaradi svetovne razstave v Parizu; da se mudi mati ameriškega p re ziden ta Roosevelta na oddihu na Tirolskem; da je nevesti egiptskega kralja Faruka komaj šestnajst let in da se bo mladi kralj oženil prihodnje leto spomladi; da je avstralski raziskovalec Wilkins, ki išče Levanevskega, prispel s svojim letalom že na Severni tečaj. Točno plačui »Jutru« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino Zaslužil Je lepo nagrado Pri letalskih tekmah Istres-Damask-Le Bourget je zmagala italijanska ekipa ■ podpolkovnikom Cupinijem. — Zastopnik francoskega letalskega ministra je izročil zmagovalcu častno darilo v znesku 1.500.000 frankov. Ta prizor vidimo na naši sliki ša-ša! — Ubijaj, ubijaj! Velemesto v vojnem metežu — Plenilci v šanghaju — Kuliji gladujejo — Slabe higienske razmere — Dežela deset tisoč nadlog Tudi ameriške ladje napadajo ÄmeriSka admiralska ladja »Augusta«, ki so jo po nesreči zadeli nekateri izstrelki V japonsko-kitajski vojni pri Šanghaju Raztreseni kirurg Pustil je v trebušni votlini pacientke operacijski prt • • • Japonski vojaki pregledujejo Kitajcem zaplenjene puške, med katerimi so izdelki najrazličnejših vrst. Poleg modernih samokresov z magazini nabojev so našli pri Kitajcih celo krive sablje Neka Antonija L. je tožila znanega dunajskega zdravnika za plačilo 32.000 šilingov za škodo in bolečine, ki jih je imela zavoljo njegove raztresenosti pri operaciji. Tožiteljica, ki zavoljo svoje težke bolezni ni mogla priti k razpravi, se je dala po tem . zdravniku operirati ob koncu letošnjega januarja v nekem dunajskem zdravilišču. Po operaciji je tožila zavoljo hudih bolečin in je imela tudi visoko mrzlico. Operater je menil, dia je to posledica njene nervoznosti in majhne odpornosti. Čeprav traja po takšni operaciji normalni zdravilni proces samo osem dni, eo pacientko pustili i® sanatori ja šele po štirinajstih dneh in še tedaj le pod pogojem, da jo bo negovala poklicna bolničarka. Doma je dobila bolnicia spet hiudo mrzlico in bolečine, zavoljo katerih je trpela tri tedne. Bivanje v drugih sanatorijih ji ni samo nič koristilo temveč se je njeno stanje še poslabšalo. Tožiteljica je že prej nekoč slišala, da so njeno operacijo izvršili zelo slabo, o tem pa se je prepričala docela tedaj. ko ji je bolniška strežnica nekega dne iz odprte trebušne votline izvlekla operacij- ski prt, ki ga je bil oiperater pozabil v trebušni votlini in ki je imel na koncu kovin-, sko kroglo. Ta krogla je pritiskala bolnici na črevesje ter je povzročila najprvo gni-jočo oteklino, pozneje pa je prezrla čreva in trebušno kožo. Seveda je moralo ta pacientki povzročati velike bolečine in vročino. Soiiišče je razpravo preložilo, da bi dalo tudi tožencu priliko za obširen zagovor. Pred kakšnima dvema tednoma se je začel pekel v Šanghaju. Na fronti dvajsetih kilometrov, ki se vleče deloma skozi velemesto, sta se nasprotnika tako zagrizla drug v drugega, da je vsaka napoved, kdaj ee bo ta bitka končala, danes še odveč. Verjet.no tudi ni. da bodo tiuje eile s svojimi napori, da bi ustvarile nevtralni pas. dosegle kakšen uspeh. Kitajski odpor je nad vse pričakovanje velik. Z divjim krikom »Ša, ša!« (Ubijaj, ubijaj), bojnim krikom boksarjev, se mečejo Kitajci na osovraženega nasprotnika in za njih fanatizem je značilno, da je celo sistem »živih torpedov«, ki 6o g Japonci 1. 1932. prvič uporabili, dobil posnemovalce tudi na kitajski strani. Ne samo milica in redne čete, temveč tudi ogromno število prostovoljcev in celo ženske se udeležujejo bojev. Z opičjo gibč-mstjo skačejo in se plazijo od 6trehe do strehe, prečkajo na ta način cele četrti, da bi padli Japoncem za hrbet. Kjer so ee boji dozdevno že davno končali, nenadno znova vzplamenevajo. Istočasno se dogajajo vedno novi spopadi e »sniperji«, plenilci, ki izkoriščajo splošno zmedo. Pogostoma so to le bedni ljudje, ki jih tira glad, večinoma pa poklicni gangsterji, pripadniki tajnih družlb, za katere je bil Šanghaj vedno pravi paradiž. Kakšne dragocenosti si lahko kupil pogostoma za pravi nič na znanem »trgu tatov« v bližini K an tonske ceste! Veliki Palace-Hotel ob nabrežju Je oddaljen približno dvajset minut od območja najhujših bojev. Bund in Nankinška cesta sličita vojnemu taborišču. Dvajset tieoč mednarodnih vojakov, visokih Walesanov poleg opičjih Anamitov, tabori na cestah, kjer stoje z nasajenimi bajoneti in plinsko j masko ob strojnicah, bi so jih postavili za barikadami iz peščenih vreč. Sto tisoči kitajskih beguncev se gnetejo plašno po cestah. Prava simfonija grozote, ki zasenču-je celo drzno fantazijo kakšnega Francisca Groye. »Lačen sem!« se glasi proseče in grozeče od vseh strani — a nihče ne more pomagati, kajti v Šanghaju vlada že pomanjkanje živiL Ves promet zastaja. Samo 24.000 kulijev z rikšami. kolikor jih šteje mesto in kolikor niso zaposleni s kopanjem strelskih jarkov in z dovažanjem materiala, »i kakor običajno krči pot mei množicami. Navzlic kroglam ie bombam dirkajo skozi ceste in ne vprašujejo po tem da-li je v njihovem vozilu kakšen kitajski general ali japonski prostak. Tudi oni so gladiti, kajti večino svojega zaslužka morajo odstopati izposo-jevalcem rikš. Mednarodne koncesije dobe od njihovega dela letno okrog 600.000 ta-elov davkov. Vojnim grozotam, ki spreminjajo cele mestne predele v kadeče se razvaline, se pridružuje nevarnost epidemij. Nit; Sunjat-sen niti Rockfellerjev zavod in mednarodni ter dobro izšolani domači zdravniki, ki prihajajo vsako leto v vse dele Kitajske, niso mogli doslej pregnati niti največje umaza-nosti in najslabših higi jen sikih razmer iz kitajskih mest. Velike sleparije s kreditnimi pismi Nekatere banke so jim nasedle, druge so bile opreznejSé Santander je padel Pariška policija je dobila šele eedaj pri-fičen pregled čez velikansko sleparstvo, ki ga je izvršila prejšnji teden v številnih severno- in srednjefrancoskih mestih posebna tolpa iz pariškega podzemlja. Ta tolpa se Je bila razdelila v petnajst skupin, ki je imela vsaka svojega šefa, blagajnika in šoferja. Vsaka skupina je imela tudi evoj avto. Tako pripravljene so skupine obiskale mnog mest s ponarejenimi pismi, ki so se glasila enojno na 75.000 frankov in ki so jim jih v 29 mestih brez nadaljnjega izplačali, tako da znaša skupni plen 2,175.000 frankov. V osemnajstih mestih so sleparjem izplačilo deloma zavrnili, deloma so sleparstvo spregledali in dali zločince prijeti. Zločinci 6o ee bili že v naprej dogovorili, da dobe blagajnik vsake skupine 5000 frankov, šofer 3000. ostanek pa bi Šef skupine oddal organizatorju te velikopotezne goljufije. Policija je aretirala doslej deset oseb, organizatorja akcije pa še ni odkrila. Če slišite, da- pohaja po kantonsklh uB- eah okrogla polovica prebivalcev, zlasti otrok z boleznimi, bi bi jih zavoljo njih v drugih deželah že davno izolirali v bolnišnice, si lahko predstavljamo, kakšno nevarnost pomeni ljudska gneča, ki jo doživlja ta ča« Šanghaj. Nanking ni imel še pred kratkim nobenega'- vodovoda in če bi voda Hoangpuja zavoljo bližnjega morja ne imela slanega okusa, bi nikomur ne prišlo na um, da hi v Vusungu kopal vodnjake. Kitajci si v gledališčih in oh drugih prilikah še vedno brišejo oči in obraz z iapoeo-jenimi o,l pare kadečimi se robci, s čimer ee prenašajo koze in trahom. Pljučna kuga zahteva na severu še vedno preobilo žrtev in za go-bave berače še vedno ni dovolj izoiirnic. . Profesor Ciaočiming z državnega vseuč!«« lišča v Nankingu ceni izgube ljudi, ki jih je Kitajska doživela v zadnjih šestdesetih letih zavoljo vojn, epidemij, tajfunov, potresov. lakot in poplav na okroglo 400 milijonov ljudi. To je skoraj isto toliko, kolikor šteje Kitajska ta čas prebivalcev, človeško življenje ne šteje mnogo v »deželi 10.000 naidog«. Ta žalostna, resnica ee je potrdila tudi v zadnjih dveh tednih, ko i« silo kitajskih napadov nosila zavest, da je zaloga človeških življenj v tej deželi neizčrpna. Odstop zaradi zdravja General Faupel, nemški poslanik pri vlad! generala Franca, je odstopil, ker mu zdrav, stvene razmere ne dovoljujejo, da bi ostal na dosedanjem mestu Kakor poročajo zadnje brzojavne vesti s španskega bojišča, je Santander padel in eo vkorrst^ie čstc generala Franca, črtkaš te proge kažejo, kako je Franco pritiskaj m* mesto z vojaškimi silami Tragedija nezvestobe v Lyonu Ravnatelj nekega velikega hotela v Lyonu Guillet je pred dnevi hotel odpotovati na letovišče. Ko je bil že zdoma, pa je opazil, da je c'orna pozabil ključ od hišnih vrat. Vrnil se je in je pri tem ugotovil, da je takoj za njim izginila iz hiše tudi njegova žena Iskal jc je po vseh prostorih in je na koncu ugotovil, da se nahaja v družbi nekega hotelskega gosta. Ne da bi premislil položaj, je Guillet poiskal samokres, odi>el v sobo svojega gosta, našel tam trgovca s sirom Francoisa Jeaigerja in svojo ženo. Stre'jal je brez premisleka in smrtnonevamo ranil oba. žena je umrla med prevozom v bolnišnico, Jeaiger pa se še bori s smrtjo. Kupuj domače blago! Kalgan v japonskih rokah Po poročilih iz Tokija, se nahaja Kalgan v japonski posesti. Kalgan je oddaljen 200 km od Peipinga ter je prestolnica mongolske dežele čahar. Mesto, ki se imenuje v kitajščini čangkiakou, je nad tisoč let staro tržišče svetovne trgovine ter leži ob takozvani »cesti čaja«, po kateri prenašajo karavane tovore čaja iz Kitajske v Sibirijo. Od Kalgana drži avtomobilska pot skozi puščavo Gobi v rusko Kjahto. Nebotičnik iz stekla Njujorška gradbena tvrdka Sheriey-To-wes je začela graditi prvo svojo stavbo iz jekla in stekla Ogrodje bo jekleno, zidovi ln stene pa iz stekla. Nebotičnik bo imel na eni strani steklen stolp, ki bo meril v višino 16 m. ANEKDOTA Kadar je Doniizetti obdeloval kakšno glasbeno domislico v svoji glavi, je imel navado, da je strmel vztrajno v kakšen predmet, kakor da bi se mogel s tem bolje konce rtirati. Nebi pariški trgovec z modnimi potrebščinami je postal pozoren na to, da prihaja neki možakar vsak dan ob določeni uri pred njegovo izložlbo in vztrajno buli v ženske čepice, ki so razstavljene v njegovi izložbi. Ker se je to le preveč ponavljalo, si je moral vrli motž misliti, da gre za kakšnega tatu, ki bi rad v njegovo trgovino vlomil. Zato je nekega dme stopi] k njemu in dejal: »Kaj iščete tu. vsak dan po cele ure?« »Iščem finale za tretje dejanje Lucije«, je odgovoril Donizetti, kajti ta je bil vztrajni občudovalec ženskih čepic. VSAK DAN ENA »Saj kolesarenje je čisto prijetno, samo mislim, da bi bilo še prijetnejše, če bi imelo vozilo namesto dveh koies štiri kolesa in pa motorček, ki bi jih poganjal naprej.,.« y»Rao «t ^ »JUTRO* St. 199 27, ot. tbt. Malfarai presiedi Jaroslav Vrchlicky 7. bližajočo se 23 letnico smrti (9. septembra) se češki kulturni javnosti znova približuje težka, skoraj že očakovska postava pesnika Jaroslava Vrchlickega. Starec, kakor ga poznamo s številnih slik — vsekajo prezgodnji za svojih 59 let — je s svojo razmršeno brado, močnim obličjem, čutnimi ustnicami in visoko obokanim čelom spominjal na helenske filozofe. Ubogi resigni-rani Pan! Čim bližji je bil svoji končni usodi, bolj se mu je mračil duh in njegovo večlijtno hiranje, zlasti v Domažlicah, kjer je naposled ugasnil, razodeva tragiko zavrženega polboga. Z ganotjem prebiramo v spominih njegovih prijateljev opise poslednjih mesecev lega prezgodaj zlomljenega, duševno tako neizmerno bogatega življenja. Kakor otrok pe je igTal s knjigo, nezmožen, da bi doumel skrivnosti črk, ki so mu bile prej tolikanj pokorne. Njegova usoda nas spominja drugega padlega titana, dvanajst let pred njim umrlega Friedricha Nietzsche ja. Tudi Vrchlickf je padel z duhovne višine na brezupno dno animalično-človeškega. Tako je bil kaznovan uporni titan. In zaman vprašujemo: Čemu prav on? Jaroslav Vrchlicky — pravo ime mu je Thilo Emil Frida — je potekel iz rodbine, v kateri se je kri židovskega očeta spojila z materjo strogo katoliškega dulia. Nemara je rasna zmes kriva, da je bil Vrchlick? vse y. i vi jen je zapleten v temne toje med strastno čutnostjo in potrebo neizmerne duhovne subì i mari je, izražajoče se v delu, ki po svoji kvantiteti doseza najvišje točke, kakor na pr. tvornost Lope ja de Vega. Ali ni bila ta ogromna delavnost Vrchlickega beg pred nečim usodnim in težkim, kar je neugnano kipelo v njem? Ali ni tako neumorno ustvarjal samo zato. da si olajša duhovno napetost, a morda t odi zato, da se s tvorbo skrije pred svojimi neznanimi demoni in da plača z znojem delavca in z zlatom genija odkupnino za nekaj, kar je bilo močnejše od njega? Zakaj ta pesnik je spisal več pesniških zbirk, kakor jih povprečno včleni v bibliografijo svoje književnosti cela generacija («M). Mimo tega je izdal več knjig dram in novel, objavil sedem zvezkov esejev in slovstvenih študij, prevel med drugim Dantejevo »Divina comedian, Tassov »Osvobojeni Jeruzalem«, Ariostovega »Besnečega Ti olanda". pripravil kakih 14 knjig prevodov i7. francoske poezije in dramatike; dalje je prevel oba dela Goethejevega »Fausta«, več knjig Byrona in Shelleva i. t. d., da ne omenjam prevodov iz španske, poljske, madžarsko in drugih literatur in da kajpak ne pozabim zvezka njegovih prevodov iz poezij našega Antona Aškerca. Delavnost titana! Bile so noči, ko je spinal verzov za več tiskovnih pol. Zdi se, da jo bil eden tistih, ki se jim besede same vežejo v ritem in si same iščejo rime; človek, ki mu je živa beseda nenehno pela in ki je igraje odkrival pesniške motive. Slovenci smo imeli enega samega plodovitnega pesnika — Aniona Aškerca. Toda kaj je diicet njegovih pesniških zbirk v primeri s skladovnico Jaroslava Vrchlickega! Umljivo je. da je morala tolika količina verzov zmanjšati njih notranjo zgoščenost, trdnost in umetniško ceno. Ogromna opera omnia Jaroslava Vrchlickega so sestavljena 17 kaj različnih plasti. Arne Novak deli nje-cov pesniški razvoj v štiri velika obdobja: pno označuje borba češke tradicije z romanskimi vplivi, obenem z borbo med pesimističnim in optimističnim življenjskim nazorom. Ta boj se odigrava v Vrchliekem rlasti v Mih, ko pod svetlim nebom Italije vsrkava vase duhovne prvine romanstva. Na drugi razvojni stopnji je vroča čutnost, združena z izkušnjami njegovega ljubezenskega življenja, premagala čmoglednost; zdaj zmaguje v njem volja do življenja, panteistični pogled na svet, stremljenje po objektivnem. Njegova lirika dobiva vedno bolj formalistični značaj in prehaja skozi ogromno plo-dovitost k očitnim znakom izčrpanosti in utrujenosti. V tretjem obdobju ga rodbinska žaloigra zopet požene v črnoglednost, ki se polagoma razvije v odpoved. V četrtem obdobju, ki obsega pet zadnjih let pred uničujočo boleznijo, je dosegel stopnjo notranjega ravnovesja, začetek olimpskega miru in starostne vedrine, ki nas spominja čudovito jasnih septembrskih dni z njihovo zmerno toploto in modrimi obzorji. Medtem ko se je Vrchlicky prvotno razvijal pod domačimi vplivi — navezal je na Nerudovo liriko — se je kmalu pod vplivom bivanja v Italiji in poglobljenih romanistič-nih študij razvil v izrazitega svetovljanskega pesnika romanskega kroja. Pokolenje, ki je sledilo zrelemu Vrchlickemu — generacija devetdesetih let — je z istih razgle-dišč zapadnjaške usmerjenosti, iz iste potrebe boja zoper tesnobni provincializem in neumetniška hotenja, vstalo zoper tega velikega svetovljana. F. X. Saida je jel napadati njegov kulturni eklekticizem in odkrivati slabosti njegove orjaške plodovitnosti s podobnimi čustvi, kakor so se pri nas »modernisti« dvigali zoper nepoetične pesmi prezgodaj ostarelega Aškerca. Tako je še za življenja prerasla Vrchlickega Moderna z Brezino, Sovo in z drugimi, ki so se vsi ob njegovih verzih uvajali v svet pesniškega ustvarjanja. Količina, nepreglednost, zaslepi ju joča produktivnost — vse to, kar je bilo še včeraj vrlina, naj bi pod vplivom mladih pričevalo zoper obstoj pesniškega genija v Vrchlickem. In že se je zdelo, da bo ostala za Vrchlic-kim poleg izdaje zbranih spisov, ki je ne cita skoraj nihče razen vrchlicistov zvestih proučevalcev njegovega dela, samo antologija njegove poezije — edina, ki bi rešila iz silne skladovnice pesniške bisere Vrchlickega. Zdelo se je, da je dokončno posu-njen v ozadje in spremenjen v izredno posebnost češke književne zgodovine — nič več ko posebnost. Petindvajset let po smrti tega strastnega pesniškega oblikovalca — lirika in epika klasičnega kova — je položaj za njegovo literarno pravdo mnogo ugodnejši. Ohladile so se strasti, razdalje so dobile pravilnejšo perspektivo, nov rod ne kaže več Edipovega kompleksa, ki so ga imeli nekdanji duhovni sinovi Vrchlickega. Zato se začenja obnavljati zanimanje za ta izredni pojav; osebnost in delo postajata v enaki meri predmet proučevanja. Posebno društvo v Pragi skrbi za večno luč njegovega kulta. In ob dnevu njegove smrti se ob pesnikovem grobu na častitljivem Vyšehradu zbira vedno večja občina častilcev in proučevalcev velikega poeta. Stari, resignirani Pan z licem helenskega filozofa se zdi ena izmed redkih renesančnih osebnosti Češkoslovaške, ki se je samo po naključju znašla v 19. stoletju in ob njegovem fin de sièclu. Sodoben človek, razdrobljen, nezmožen dojetja celote, zbegan od strahov svojega časa, strmi pred tem nenavadnim mojstrom, ki je pretočil v žile češke kulture toliko zapadnjaškega 6oka in ki je v toliki meri povzdignil češko slovstveno kulturo, da ni bilo več vrnitve v prejšnji provincializem: Z njim — kakor ob istem času z Masarykom — je čeŠtvo zopet iz polnih prs zadihalo evropski duhovni zrak. Pokazalo se je, da je to svetovljanstvo samo povzdignilo notranjo vrednost naroda in ga duhovno pripravilo, da se je na prelomu zgodovine odločil za svobodo, edino pravo pot k enakovrednosti z drugimi narodi —o. Zapiski PRVI SLOVENSKI »RODITELJSKI LIST'ch umčletu, ki ga je uredil Prokop Toman in izdal založnik Rudolf Rvšavč. Slovar vsebuje okrog 7000 biografij češkoslovaških likovnih umetnikov in pome» al dragocen prirofalk sa prouServanje Bri. upodabljajoče umetnosti. Smrt skladatelja Alberta Roussela. Iz Pariza prihaja vest, da je v ponedeljek popoldne umrl v Royanu vodilni francoski skladatelj Albert Rouesel. Rodil se je 1. 1869 v Turcoingu v severni Franciji, dovršil iz navdušenja za morje mornariško šolo in postal mornariški častnik. Sele 1. 1894 ga je privedla druga velika ljubezen njegovega življenja, glasba, na novo pot. Tega leta se je vpisal v pariško »Scolo cantoni m«, kjer je kmalu postal eden najboljših učencev skladatelja Vincente d'Indyja. Rousse-love simfonične in komorne skladbe, ki se jim je v začetku poznal vpliv Debussija, so kmalu prinesle skladatelju priznanje doma in v tujini. Povsod so ga upoštevali kot predstavnika francoske sodobne glasbe, ki jo je reprezentiral na vseh velikih 'evropskih festivalih. Nekatere njegove skladbe so izvajali tudi pri nas. Mlado pokolenje skladateljev je videlo v njem tolmača novih, stilno čistejših glasbenih smeri. Desetletnice smrti Georga Brandesa. največjega skandinavskega kritika na koncu 19L stoletja, m spominja r b-sogra)« »Javnosti« (32—88) Luka Smodlaka. Pisec znamenitega dela »Poglavitne struje v književnosti 19. stoletja« je bil najplodovitnej&i danski kritik in književni zgodovinar. Njegovo delo obsega nad 30 debelih knjig. Izmed njih je najznamenitejše prej omenjeno delo, ki vsebuje del evropske duhovne zgodovine. Čeprav so moderne literarne teorije in metode v marsičem daleč prekosile Brandesov pozitivizem, so vendar »Poglavitne strujec še vedno ena najpoučnejših knjig o evropskih slovstvenih smereh, zlasti o romantiki. Brandes je pripadal tistemu rodu mislecev, ki je častil velike osebnosti, ne da bi pri tem prezrl zgodovinsko vlogo množic in možnosti splošnega napredka, ki jih odpira demokracija. Bil j? izrazito svobodomiseln človek, strasten vernik napredka in človečnosti. V visoki starosti (od 73. do 80. leta) je spisal zajetne monografije o Shakespearu, Goetheju. Cezarju, VoHairu in Michelangelu. Najboljša je nemara obsežna študija o Voltairu, s katerim je čutil ta danski pozitivist in prosvetljenec najožje duhovno sorodstvo. SPORT Drevi bodo plavali v kopališču Ilirije številni najboljši plavalci v državi Začetek bo ob 20.30 Ne bo to čisto domača zadeva, kot marsikdo na prvi pogled misli — saj starta j o najboljši jugoslovenski plavači in plavačice, ki so v številnih letošnjih nastopih, zlasti v tekmah za Jadranski pokal dokazali svojo kvaliteto! V prvi točki programa že, v plavanju na 200 m prosto bo startalo kar osem elitnih jugoslovenskih tekmovalcev, od katerih jih je pet že nosilo državni dres! Saj so vsakemu športniku predobro znana imena ing. Gazžarija, Senjanoviča, Petrone, Fritscha in Mihaleka, poleg njih pa še Schell, Luger Ln Fux! Zanimivo bo tudi plavanje na 100 m prsno, ki bo vendar že enkrat odločilo vprašanje, ali je Hribar tudi na kratki progi boljši od odličnega juniorja Binder-ja Dosegla sta enake rezultate, danes pa bo borba med njima nesporno odločila, kdo je boljši! Enako je čisto odprto vprašanje najboljše sprinterke na 100 m: kar štiri enakovredne kandidatke bodo šle na pot! Zal ne more tu sodelovati Saša Fiinlčeva, ki, kot je dokazala na juniorakem državnem prvenstvu, za Lampretovo, Bradačevo, Groschlovo in Keržanovo prav nič ne zaostaja. V plavanju dam na 100 m hrbtno ima gotovo največ izgledov Dragu ša Finčeva, pa ji bosta Bradačeva in Lampretova tik za petami — katera prej in katera ka- sneje, to se bo odločilo na sami tekmi v najbolj ogorčeni borbi! še dve kvalitativno elitni točki: 100 m prosto s Senjanovičem, Petronejem, Frit-schem in Demonte jem ter 100 m hrbtno z Gazzari jem, Schellom in Pestevškom — pisati o teh kaj več, je menda pač nepotrebno! Spored bodo izpolnili skakači Ilirije — nekaj za šalo, nekaj zares — in pa juniorke in juniorji z nekaterimi plavalnimi točkami. Ob koncu pa se bo še vršila waterpolo tekma med moštvom, sestavljenim iz slušateljev vaditeljskega tečaja ilirijanske plavalne šole in Ilirijo- Dve svečanosti Dve skromni, a pomembni svečanosti padeta v okvir nocojšnje tekme. Plavači in plavačice Ilirije se bodo poslovili od svojega trenerja Hohla, ki 1. sept. odide domov. Mnogo važnejša in pomembnejša pa bo skromna proslava redkega jubileja, desetletnice nastopanja Z°rke Bradačeve za plavalno se'ov-Ijah svoj vsakoletni športni da,» z obilnim sporedom, ki ga je pa deloma pokvaril dež. V nedeljo je bil dopoldne lahkoatletski miting, na katerem so vsa prva mesta zasedli atleti Amaterja, popoldne pa so nogometaši istega kluba prejeli pokal. Odigrani 6ta bili dve tekmi, v katerem je najprej Olimp zmagal nad Daskom s 5;0. nato pa Amater nad Daskom s 7:0. Daskovcj so nastopili v zelo pomlajeni postavi in niso bili kos boljšim nasprotnikom. Tekma med Amaterjem in Olimpom se jc končala neodločeno 1:1. V Tlrasfniku je imel svoj r-portni dan SK Hraetnik, ki ga je tudi motil dež. Na tur- nIrla «o sodekmd* noftri Hiwtofc H, Trbovelj, Rudarja, Radeč in La*«»», katerimi je izšel kot zmagovalec SK Lasso-Glavna tekma mod ljubljanskim Jadranom in Hrastnikom pa ee je končala i zmago 4;1 ra domače. V Trbovljah se je t« dni konstituiral okrožni odbor LNP, kateremu bo predsedoval g. Ivo Dolinar. Upamo in želimo, da bo šlo delo v tem odboru sedaj gladko od rok. V Ptuju bodo imeli prihodnjo nedeljo v gostih nogomefoo moštvo športnega kluba iz Eggenbergia pri Gradcu, ki bo nastopilo proti enajstorici SK Ptuja Avstrijski gostje so precej močni, saj je nedavno gostoval v Eggenhergu mariborski Rapid, ki je mogel odnesti le neodločen rezultat 2:2. V Pistyanu je bila v torek odigrana peta krra za teniški srelnjeevropski pokal med Češkoslovaško in Madžarsko, v kateri fta Ceha Vodička in Drobnv zmagala nad madžarsko dvojico Petö-Ashbobt s 6:1, 6:8, 7:5, 6:8. 6:3. Ta zmaga je prinesla Čehoslovakom četrto toóko in je zdaj njihova zmaga, ne glede na izid zadnje igre. že zagotovljena. Zadnja igra v tej konkurenci je prinesla Cehom peto točko. Cejnar je zmagal nad C Szigetijem 6:1, 6-1, 6-4. Skwpni rezultat je 5:1 za ČSR. Ljubljanski plavalni podgare® poziva vse ljubljanske plavače, da se udeleže sprejema gojencev poljske visoke šole za telesno vzgojo. Poljaki pridejo ob 19.15. SK Ljubljana. — »Finančni odsek «. — seja finančnega odbora bo drevi ob 20.90 v gostilni »Lovšin«. — Zaradi razdelitve dela zelo važno! SK Ljubljana. Seja delovnega odbora bo drevi ob 20. v gostilni »Lovšin«. SK Jadran. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vseh članov pri Sokliču. Važno, zato vsi in točno! Točno ob pol 18. strogo obvezen trening prve garniture. SK Svoboda. Danes od 17. do 19. strogo obvezen trening, ob 19.30 članski sestanek v Del. zbornici zaradi nedeljskega gostovanja v Tržiču, nato zelo važna seja odbo- ra. Uspehi konjskih dirk na Krškem polju Na zgodovinskih tleh Krškega polja, kjer se je dolga leta proslavljal kmečki praznik, združen s slikovitim sprevodom in konjskimi dirkami, se je preteklo nedeljo kljub slabemu vremenu zbralo nad 5000 ljudi, da prisostvujejo konjskim dirkam. Vsa pripravljalna dela so se izvršila pod vodstvom agilnega predsednika Jahalnega in dirkalnega društva v Krškem g. Glihe, kateremu so stali ob strani sami preizkušeni sodelavci- K dirkam so se prijavili številni dirkači s prvovrstnimi konji iz Karlovca, Zagreba, Bizelj-skega, okolice št. Jerneja in od drugod, da je bilo pričakovati napetih borb. Pri enovprežni dirki za dve in tri leta stare toplokrvne konje na progi 1800 m je dosegla prvo mesto kobila »Mala« s časom 4,56,8, last g. Jožeta Mendna iz Èt Jerneja; drugo mesto žrebec »Frenk« s časom 4, 59, 3,last g. Franca Kerina ml. od Sv. Križa; tretje mesto pa >Filka« s časom 5,01,2, last g. Josipa Kralnerja z Bizeljskega- V zagrebški galopni dtrkl brez zaprek na progi 1800 m je dosegel g. Wolf Aleksander s »Seko« v 4,6 prvo mesto, g. Ni-količ Ratimir z »Orkanom« v 4,7, drugo mesto in g. Wolf ml. z Gidranom v 4,8 tretje mesto. Tretja dirka aa Štiriletne in starejše toplokrvne konje na progi 2700 m je dala nastopno rezultate: prvo mesto je dosegel g Josip Smeh s kobilo »Plpsi« v 5,53, drugo mesto g. Križanec Hubert s kobilo »Marico« v 5, 55, tretje mesto pa g- Turfe Ivan s konjem »Nomijem« v času 6,00,7, Posebno zanimiva je bila četrta dirka ameriških dirkačev domače reje na progi 2700 m, pri kateri je dosegel g. Landov-Sky Mirko iz Zagreba s kobilo »Carmen« čas 4,52 8 in prvo mesto, g. Josip Petan z »Danico« čas 4, 59, 2 in drugo mesto ln g. LApej Ivan z >Makfilkom« v času 5,00,1 trete mesto. Zanimiva je bila tudi dirka toplokrvnih konj v dvojni vpregi na 2000 m, kjer sta »Turista« in »Makfilko« dosegla s časom 4,4.1,3 prvo mesto, »Mirca« in »Danica« s časom 4,44,1 drugo mesto in >Carmen« in »Princ« s časom 4, 47 tretje mesto. Pri jahalni galopni dirki brez zaprek in brez izenačenja teže ma progi 1800 m je g- Ivan Košak s kobilo »Dali« v čaai 3,33,4 dosegel prvo mesto, g. Türk Ivan z »Nonijem« v času 3.40,4 drugo mesto in g. Mencin Jože s kobilo »Pluto« v času 3*, 42, 4 tretje mesto. Posebnost zase je bila zagrebška Jahalna galopna dirka z zaprekami na progi 2700 m. pri kateri so se Zagrebčani pokazali kot zelo spretni jahači. Prvo nagrado si je priboril g. Staajko Vili s konjem »Karabagom«, drugo g. Wolf Aleksander s kobilo »Seko«, tretjo nagrado pa g-Wolf ml. s konjem »Gidranom«. Za konjskimi dirkami so se vršile še kolesarske dirke. V splošnem lahko trdimo, da so bili doseženi rezultati prav lepi. Gotovo pa bi bili boljši, ako bi tla ne bila tako razmočena. Kljub temu so bili tekmovalci deležni splošnega odobravanja številnega občinstva, ki je po tekmovanju napolnilo veselične paviljone in kljub dežju vztrajalo pozno v noč. Ii Zagorja z— Tatvina v župnišču pri št. Jurija pod Rumom, Po zagorski dolini se stalno klatijo razni neznani sumljivci, zato so tatvine tod okoli pogoste. Te dni je bila izvršena tatvina pri belem dnevu v župnišču pri št Juriju pod Kumom. Omenjenega dne je imel župnik g. Pleša opravilo s strankami v svoji pisarni v pritličju župnišča, kuharica pa je pripravljala kosilo. To priložnost je izrabil neznanec, da jo je po stopnicah mahnil v župnikovo sebo in vzel iz omare štiri pare hlač in eno suknjo, nato pa jo je neopažen ubral iz župnišča. Poštni sel g- Smagur je srečal v šklendrovskih grapah moža, ki je imel v suknji zavite hlače, a ni mislil, da je neznanec nosil tatinski plen. Kakor ga je opisal Smagur, je bil neznanec majhne postave, slabo opravljen, v rjavkasti obleki in po obrazu malo pobit. Iz Ptuja J— Naplavi jen o tngrio splavarja. Pred dnevi je 18-letni aplavar Franc Žafran iz Selnice s splava padel v Dravo ln utonil. Truplo je Drava pri Svi Marku niže Ptuja naplavila in je bil v torek na pokopališču pri Sv. Marku pogreb K pogrebu je prišla tudi rodbina, ki se je z venci pripeljala a splavom is Selnico, »JUTRO« St. 199 8 Petek, 27. Vili. 1937. Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. nudi za vloge popolno varnost in jih obrestuje po 4% do 5% po dogovora. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. Miklošičeva cesta 7 DAJE TUDI KRATKOROČNA POSOJILA PO NIZKI OBRESTNI MERL Rafael Sabatini: 47 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman »Naj Allah pomnoži tvojo oblast! Naj ti Allah podaljša dni življenja! Blagoslov našega gospoda Muhameda pridi «nate! Allah ti pošlji novih zmag!« — takšni so bili klici, ki so se dvigali k paši iz slehernih ust. OdSzriiravtljal je, kakor se spodobi pobožnemu in boga/boječemu moslemu. »AJlahov mir vsem vernikom!« je klical spet in spet, dokler ni nazadnje prijezdil do tržnih vrat Tam je veleli Tsamanijtu, naj vrže beračem, ki so se zvijali po tileh, vsebino njegove mošnje — kajti, ali ni napisano v najtmotlrejši vseh knjig: »Miloščino razsipaj ,kakor koli drugače varčuješ, zakaj samo tisti, kdor se obvaruje skoposti, bo uspeval, in vse, kar razdaš v božjem imenu, ti bo dvakrat povrnjeno.« Pokoreč se postavi kakor najnižji njegovih po-dkižmkov, je Asad razjahal in peš stopil na trg. Pred jamo je obstal, obrnjen proti stajam za sužnje, ter blagoslovil klečeče; nato je ukazal ljudem, naj vstanejo. Z migom roke je poklical Sakr el Bakrovega častnika Alija k sebi ter izrekel željo, da bi videl sužnje. Na Alijevo znamenje so odgrnili velblodo- vinaste zavese, in poflna svetloba je padla na zapr te nesrečnike. Asadovo oko je zagledalo pisano množico moških iin žensk — le-teh je bilo seveda malo — vsakršnih let, vsakršne narodnosti iin vsakršnega stanuj blede, plavolase ljudi iz Francije in severnih dežel, maslinastopolite Italijane in rjave Špance, črnce in polutane; stare moške in mlade mcške, da, prave otroke, nekatere dobro oblečene, nekatere skoraj nage, nekatere v capah. S3mo brezupna žalost izraza jim je bila vsem skupna. A ta otožinost ni zbudila sočutja v Asadovem pobožnem srcu. Saj so bili nejeverniki, ki ne bedo nikoli gledali prerokovega obličja. Za trenutek je priklenilo njegov pogled ljubko špansko dekle, ki je sedelo s krčevito sklenjenimi rokami, prava silika popolnega obupa. Temnoviš-njeve sence nenaspanosti so še večale krasoto njenih oči. Oprt na Tsaimanijevo ramo, jo je nekaj časa opazoval, nato mu je zletel pogled dalje. In zdajci so se paševi prsti zadrli vezirju v komolec. Na som ornem starem obrazu mu je vzpla-polalo zanimanje. Na zgornji vrsti stopnic je sedela ženska, ute-lesba ženske lepote, kaikršna naj bi bila po izročilih pesnikov, a kakršne Asadovo oko še ni bilo zrlo. Bila je vitka iin ljtubka kakor cipresovo drevo, njena polt bela kakor mleko, oči dva globoka, temna safira, lasje bakrasto zlato, ki je kovinasto žarelo na sokicu. Nosila je tesno, belo, globoko izrezano hailjo, ki je odkrivala nežne prsi. »Kak biser so vrgli na to gnojišče?« je vprašali Asar ed Din, obrnivši se k Tsamamiju. »To je ženska, ki jo je naš zajpovednik Saikr el Bahr pripeljal s seboj iz Anglije.« Paša je spet uprl ostri pogled v Rozamumdo, ki ji je kri planila v lica. Ta rahla zarja je še povzdignila njeno lepoto. »Semkaj z njo,« je kratko ukazal paša. Dva črnca sta jo zagrabila Da se ne bi izpostavila nasilju, je ubogala brez odpora. Dostojanstveno je hotela prenesti vse, kar koli bi jo zadelo. Plavolasi mlad mož z upadlim obrazom, ki ga je kazila že nekaj tednov stara brada, je prestrašeno vzdignil oči. Jeèé se je oklenil njene obleke, da bd jo zadržal, a Nubijčeva p3lica mu je zbila roko nizdol. Asad je stal in premišljeval. Na Fenzilejino željo si je bil prišel ogledat nejevernico, ki je bil Sakr el Bahr toliko tvegal, da jo ugrabi. »Morda ti ta ženska dokaže gusarjevo nezvestobo,« mu je bila šepnila na uho. Zda.i je videl žensko, a znamenja, da bi bile Fenzilejine besede resnične, ni našel. Saj ga niti ni iskal; iz same radovednosti je bil ustregel ženinemu prigovarjanju — in zdaj je bilo vse pozabljeno spričo tega vzora severne ženske lepote, ki je v svoji skoraj strašljivi otrplosti naMkoval marmornatemu kipu. S prsti se je rahlo dotaknil njenega komolca, ali tujlka se je zdrznila, kakor da bi imel ognjeno roko. »Res nedoumljiva so pota Allahova,« je vzriih-nil paša, »ko je mogel dopustiti, da je dozorel na gniiem drevesu nejevere tak prelesten sad.« Tsamami, mojster vseh podpihovalcev, je skrivaj opazoval Asada, in ker se je znal dobrikatl gospedarjevim muham, je odvrnil: »Morda je hotel, da jo utrga vernik iz hiše pre-rokove! Edinemu je vse mogoče.« »Toda, mar ni zapisano v knjigi, da so hčere nejeverni kov prepovedane pravovernemu?« Spet je paša zavzdihnil. Vezir je dobro vedel, kakšen odgovor želi gospodar slišati, iin uravnaval svoje besede po tej želji: »Al&ah je velik, in k3r se je enkrat zgodilo, se lahko vnovič zgodi, o gospod.« Asad je Tsamanija vrtajoče pogledal: »Fenzile-jo misliš? A takrat me je Alahova milost storila orodje njenega razsvetljenja.« »Morda je zapisano, o gospodar ,da boš tudi to pot orodje« je zamrmraJ prekanjeni Tsamani. V duhu je že videl novo možnost, da neha igrati zgolj dvorjana. Med njim in Fenzilejo je bilo staro sovraštvo, porojeno iz ljubosumnja. Ce bi bila Fenziileja odstranjena, bi se njegov vpliv povečal. Mnogokrat je sanjaril o tej možnosti, toda Asad se je staral, in ogenj, ki je v mlajših letih toli divje gorel v njem, je bil menda požrl vsako misel na ženske. Zdaj je pa kakor po čudežu stala pred njitm žena, ki je njena lepota razvnemala paševe čute z novo dražjo. Hf A Id ««LAKI Službo dobi ßneeda 1 Din. davek S Ola. m Šifro »U dajanje ojumov» I Din. Najmanjši ueaek 13 Dta. Mesto hišnika dobi zakonski par brez otrok. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 31SOO-1 J ermenarskega pomočnika ki se ramme na komate, s prakso, po možnosti Slovenca, sprejmem. Zagreb Savska cesta 90, Lep. 21238-1 Frizerko ondulerko »n ki dela vodno ondulacijo, samostojno, _ sprejmem 1. septembra t. 1. König Mihael brivec, Dravograd. 20747-1 Izurjen kovač dobi takoj službo proti dobremu plačilu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21211-1 Pomožna moč mjnjši moški, sprete-n risanja . reklamne stroke. se sprejme takoj za stalno ali poldnevno delo pri velefir-mi v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 21197-1 V m t» oeseda (X) p»r, d» rek 8 Db, i» Sir. »i 4* Jan]» naslova 5 Din; ujma a jS (sesek 12 Dia. Mlajša kuharica Išče mesto. Ve5 se poizve Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 2, vrata Ho. 21343-2 Dekle etaro 17 let, pridno in pošteno, želi službe k otrokom ali pomoč gospodinji. Ledi-nek, Koroščeva ul. 8, Maribor. 21247-2 Gospodična t znanjem strojepisja, risanja ročnih del prikupne zunanjost?!, želi kakršnegakoli nameščenja v pisarni, trgovini, kol blagajničarka ali k otrokom. Sprejme »edaj tudii zaposlitev na velesejmu Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«. 21221-2 Vajenci(ke) Beseda 1 Din. davek 8 Din &a šifro »11 lajanje naslov» 5 Din. Najmanjši a«Mt 17 Dia. Natakareki vajenec išče službe v boljši restavraciji radi nadaljevanja učenja. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vajenec«. 21246 44 Beseda 1 Din davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Met! Toussaint Langenscheidt originalne zvezke in pisma za angleški in laški jezik, kupim — Naslov: Rpšek Franc. Beltinci. 31213-8 Dijaške sobe Beseda j L>M lavei 3 U:ii za šifro ali dajanje naslova I 5 Din. NajmanjSi inr»r£ 17 Din. Stanovanje za dijaka !. realne gimiazije vzamem takoj. Pogoj: zračna soba blizu gimnazije. V poštev pridejo družine, ki ima.io dijake sposotne za fnstruk-torje ter da b; imela skupno spalnico Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pia ča m dobro« do 28. tega me 21081 22a Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošllelo znamke za 3 din. Dva dijaka nižješolca z bcJjS* rodtrne* sprejmem na dobro brano ter zračno jn solnčno stano vanje v cenrru mest«. (Jena zmerna. Pomoč pri učenju ter strogo nadzorstvo. Na slov v vseb poslovalnicah I Jutra. 19542 32 Dva dijak (inji) sprejmem na stanovanje n vso oskrbo. Center mesta, strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Na razpolago I glasovir in nemška konver-zacija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21232-23 Dijakinjo PoUk Beseda 1 Din, davek S Du> za šifro aii dajanje naslov» 6 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Pedagoško izobražena gospa sprejme v varstvo za dopoldanske ure otroke iz predšolske dobe. 100 Din mesečno. Istotam pouk in konverzacija za nižješoice v nemščini, francoščini in italijanščini. Nova trg 5/HI, levo, II. vrata. 21238-4 Kupim Beseda 1 Din davek S Dm za šifro sli lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisr ' mize dobro ohranjen", kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mize«. 21239-7 INSERIRAJ V „JUTRU"! Prodam Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, snha drva I. Pogačnik BOHORIČEVA 6, Telet. 20-59 G. T h. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 93 Fantje, fantje, novi mojster mi že na prvi pogled kar nič ne ugaja! Star go-drnjač je, vrhu tega pa krivo gleda in seslja. »Glej, glej,« me pozdravi, »ti ši tišti pridni deček? Nu, pri naš še boš kmalu unešel!« »Lepo se začenja!« pomislim sam pri sebi. Beseda 1 Din davek 9 Dlc za šifro alt dajanje naslov* 8 Din. Najmanjši ueaek 17 Din. Hranilne vloge kupite alt prodaste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE LJubljana, Gledališka 12 najrajši višješolko, sprej-| inem v komfortno stanovanje in fino oskrbo v strogem centru. Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31199-23 Dijakinje iz boljše hiše, sprejmem v dobro oskrbo in pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21233-22 Dijaka iz dobr^ družine, sprejme maloštevilna uradniška rodbina v vso oskrbo v posebno sobo Ugodno za realča-na in dijaka tehn. sred. šole. Prule, Sokolska nI. 5. 21151-22 Iz življenja na deželi Iz Ljutomera lj — Seja širšega odbora sreske organizacije JNS za srez ljutomersko-radgonski bo v nedeljo 29 .avgusta ob 9. v Seršeno-vem hotelu. Istočasno bo tudi seja sreske-ga odbora OJNS. Obeh sej naj se odborniki polnoštevilno udeležijo, četudi ne bi prejeli vabila. Poleg drugih točk sporeda bo podal poročilo poslanec g. Lukačič. lj— Na meščanski §ou bo vpisovanje za 1. razred 1- septembra, za ostale razrede pa 2. septembra, vsakikrat od pol 8. ure dalje Popravni izpiti bodo 4. septembra. Več na šolskih vratih. lj— Na strokovni nadaljevalni šoli se bodo vpisovali vajenci v nedeljo 5. septembra ob 10- Pritj morajo vsi vajenci (ke), ki se uče pri mojstrih v Ljutomeru, ljutomerski okolici, na Kamenščaku, v Cezanjevcih, Lukavcih in šalincih. SV. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU- Dne 8. t. m. je praznovalo naše gasilno društvo 15-letnico obstoja. Proslava je bila tem Natakarica (jedilonoska) dobi stalno mesto v večji restavraciji v Zagrebu. Pismene ponudbe pod br. 47134 na Publicitas d. d. Zagreb, Hica 9. Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam mirni osebi. Riharjeva 2/1., ob Gradaščici šolo. za Obrtno 21220-23 UliliMiTi T* Sobe išče Beseda i Din la>rt 3 Un. za šifro »U dajanje naslov« 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Tri sobe za pisarno iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Ju>tra pod »Center«. 21337-33a Telefon 38 10. 2112216 8»S<-1» 1 L»'i 1av~6 .- tfci, z* šifro «U dajanje naslov* I 5 Din. Najmanjši an»sek 17 Din. Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31248-28 tleacla i Uiu li>cl 3 Um za šifro alt lajanje naslov» i Din. Najmanjši tn . i' Urejuje Davorin Ravjjen. — Izdaja jza konzorcij >Jutra* Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi k LJubljani-