so stiskali, s silo, z razpuščeaimi deželaimi zbori ia posadnim staajeai, kakor zdaj hočejo oživotvoriti liberalao ero, ia skladavec pred stoječe adrese je podpiraa od deželaega zbora takrat ogersko državno pravo ravao tako zanikoval ter kot aičlo in neveljavno izrekal, kakor zaaikava dandaaes česko državno pravo. Ravno to aam daje apaaje, da bo skladavec nekdaj tudi še prizaal čeako pravo.  Gospod poročevalec je govoril o strobaelem državaeai pravu českem; jaz si boai dovolil pokazati Vam samo en izgled: Gospoda moja, za dobro pravo Augustenburžana ste, dasiravno iaia Nemčija že več knjezov kakor celi svet (smeb), preiskavali stare arhive in aabirali adrese ; dobro državno časa je vpila advokatovsko- birokratiena ustavBa strauka v pravo česko pa Vaai je strobnelo! Gospoda moja, takrat ste tadi dualizeai imenovali smelo državiao saov, kakor imenujete daadeaes federalizeni. Toliko Govor *) poslanca Hermana v deželnem zboru štajarskeuo proti adresi. Po tem kar saio ravnokar slišali ia kakor pripoveduje državaem zboru: ,,Avstrija smo mi", dokler so jej Magjari v lase skočili; ona se je udala češ: ,,Ako ae aioremo gospodariti po vsej Avstriji, gospodujmo vsaj v eai polovici!" To je pa, se je vpilo, le pomirje z Ogersko, le z Ogersko. Za očetom aemogočiiega febraarskega pateata pa je prišel mož, ki si je zapisal aa svojo . zastavo pomirje z vsemi aarodi, ki je pot odprl do porazumljeaja ia prepustil pomirje z Ogorsko ravnopravni sodbi drugib narodov. Gospoda moja, zastoaj je bilo, da je bil septemberski maBifest zarad svojih uravnih aačel splošuo pomirljiv (ugovarjanje), da je maaifest zaupanje v Avstrijo aa aovo vzbudil, da ga Je velika večina avstrijskili narodov zadovoljaa sprejjela (Živo agovarjauje) Da! (Smeh.) Zastoaj je bilo, da je bilo Belkredijevo aiinisterstvo preblago, da bi bilo s tiskoai preganjalo februariste, ia da adresa, bili bi svobodni, prav svobodni in srečni. Temu na-jje za nj ih časov imel fcisk dejansko naj večo svobodo. sproti drugega ne recem kakor: Gim glasnejc se svoboda|JJzasto •J |a si je Belkredijevo miaisterstvo pošteao prizadenhfita. t,em holi sp. nrriti niei erresi. .laz si nom rlovohl. ffo- _i -i v J -i , J -, , , r.v ,. . obeta, tem bolj se proti ajej greši. Jaz si boai dovolil, gospoda moja, pokazati Vaai reči od celo nasprotne straai. valo državao gospodarstvo v red spraviti, davke zuižati in da je bilo državnim upnikom pravičao celo med vojsko, ktero \ avstnjski.drzavi biva maogo ljudstev. Ko so_ se_raz-jje 0Jd svojih duik^v podedovalo; zastonj, da je hotelo licae, dezele m ljadstva zaporedoma vladarski rodovim habs-kači biro^racij| lavo str^ti iu ljudstva z Jtonom(jo Uag0. burski podvrgla, mso tega storila brez pogojev m pogodeb, nosno osrečitiJ z|stonj da je u& strastnejše adreSe febmarktere so zdaj jihove dezelae pravice; tako so ai zavarovali!8kih deželnih zborov presvitlemu cesarju predložilo. svoje mdividualitete m lastai zivot; vsa slava, vse blagosta-j Go Beugt ^aj krotkejšil nJ • Fbolj opravičeuih in nje, vse spommske stavbe, vse rodoljubje z ajegovmi ve ikimi;najbolj loyaMh (pOstavnili) adres federalističuih deželnih cmi, vsi sijajni spoinmi spadajo v avtoaomao dobo teh de-zbormJ cesJarju ni^predložil/ ampak je dežebie zbore razpu. zel aa Avstrija je pn taki dezelni zvezi - adi-esa bi rekla:'ssta _ zagtoJ •, P^atelji ustave, ktera se je bila ustavila pn taki ,,smeli drzavai snovi" - srecao premagala naj vece (sistovala) ministerStvu uisomogli aikdar odpustiti, da jih je nevibte in nevamosti. Te dezele iu ljudstva m tedaj tudi ^azkr ilo; in ob gospodarstvo delo. Ia na vse pretege so drzava sama je jela pesati, ko je hotel vse pod eao odejo začeH ^ lia8protniki pomirjenja z vsemi ljudstvi zvoniti plat spraviti absolatizem, lu je vsegdar ceatralisator m v nobeni|zzv(ma g tem razkazajoči da mora v Avstriji le jihova vostroki cloveske delavaosti ne trpi saaiostojaosti. jllja veljati in da jhn je Avstrija ia jiliovo gospodovauje ne- Centralizem in jegova slaboglasna sistema sta bila dr-,^^ zveza]10 J ge Jzdaj seJniso tako imen0Tani ^g^ zavo tako ob nic dela m vse clovesko delovanje tako usta-11 a strahu zuebili kaj!or sm0 denes yideli in ne bi bi] vila, da bo treba naj vecega pnzadevanja, zdmzeaja m pn-;iiiberale kdor bi ne d vsaj en kamen na to ministerstvo, blizevaaja, predno boiao miruo uzivali dobrote oaiike m usta- kakor bi tudi Qn ne M uberidec, kdor bi crkveae oblasti in vnin pravic. lcrkveaih oblastnikov no grdil; kdor bi tega ae storil, ae bil Neprekhcljiva oktobrska diploma pnznavana zgo-bi liberaleil kulturovec, ae korakal bi pred civiUzacijo in. dovinskem pravu stojeco mdividiialiteto posamezmh ki;onoviiv;lliberalec bi veudai. ysakdo md ML (Nemir). m dezel, jim daie naj Sirso avtonomijo in stavi porostvo zaj  Da bi javu0 mnenje na se aatvezH, da bi kot liberalci varaost m aioc drzavmo levone pravne naprave, ktere ena-1^.^^ in ^.ed civiii8a^j0 koračili, skopali so versko vprakomemo odgovarjajo zgodovinskemu pravu m dmnskim raz- šJje iz tal in miiaH k^nkordat ter ypeljati ciyilni zakon jt kcaostim med posamezmmi kroiiovmami ib dezelami kakor  bn Jzačetek in neovrgljiv dokaz 8vobodonuseliiosti. tudi tirjatvam jihae nerazlusljive cvrste zveze. Gospodajj  Po Kraljevem Gradcu, kamor aas je peljala nesrečaa mojatobibilaoBa^meladrzavBasiiov«, aa ktero kaze adresa,  Mka nemsl ki nas je stala vgako iJeto 30 miljonov, iz lo oktobersko diplonio, ki je precej natanko izrekala,iipehali s0 Avstnjo iz Nemčije ia avstrijski aarodi, kisebogm. kako bi morala biti Avstnja kot drzava osnovana, dela je ob..zarad t nisoJ u priJt0Ževati) ^enili so, da se bo ea moc ceatralizajoca vsiljeaa, nepremenljiva febniarskaiikrat tudi8že v ^.^ 4zvedrno in da Se bo koaečao pri ustava, ktera je dezelao avtoiiomijo skrcila m strogo dezelne::čela in ytrdila avstrijska politika, politika vseh ia za ts. zadeve prepastila razsodbi drzavnega zbora, cegar po umetmh^^ Le hitro Jge je pokazalo/ da je bUo to 'upaaj volilaih redih stvorjeaa aeaiska vecma m poznala potreb|| Q Dob^ gmo držaJy]li^a tujca _ žalibože aam do drugih narodov m jim ravno nasprotno ravaala. ^ajajo naši drzayuiki zmerom le pJ0 istem vetru _ drža,Tuks \eliko veselje je bilo tedaj, kakor zdaj zarad decem-::^^ ui L Temu je 4ljalo iz bo poravuati, i berske ustave med nemsko svojbmo (cotene), ki je krmilo  gtare ^.e S(Łet idobiti zatorŁJ je morala priti zvez v roke dobila m cez zalost in proteste dragih narodov ravno  g Frau^-0 vax]iin^ pOskušnje v južni Nemčiji, zatoraj se j ako brezozirno m iieusmiljeao aa daevm red prestopala, ka-bilo trebJa'z 0 ^1 tudi Jod kJ m obotati državo ra! kor zdaj. Kakor zdaj decemberska ustava, tako je bila te-;;polovičiti zapadll0 polovico coatraUzovati, ua videz liberal daj februarska ustava resiteljica m sreca, m le z nieziaceai||ZOVati germanizovati in antikonkordatovati (smeh), da bi tak se je dotaknoti bilo je tobko kakor razpad Avstnje, kakor^ u ^. QČiščen0 od slavizma v liberalneui svitu NeB zaaicevaaje postave. Tudi takrat je bilo ,gorje zaiagamm'SSčiji° m _ tako ge bo dU (smeh) - tis m silama se je ustava izvrscvala kakor zdaj; tudi februarsko::^^ y ktero zdaj čez okuofe lezeni0^ ko so aas biU čc ustavo so hoteh ozivotronti z zapon, s casmkarstvom, ktero  duri izpai1U0ii (8meh). *) Govora smo si dovolili povzeti iz »Slovenskega Naroda."Avstrijski Slovani bi imeli pri tem početju častno naloj  Nemčiji aa čast, ali raje bi rekel Nemčiji v veliko sraaiotoo!! Dobili smo pravieo zborovati, veadar se federalisti te ia kletev, svoje kosti aa nemška bojišča polagati. ''pravice ae saiejo poslaževati; dobili smo porotae sodbe Ba Pametni možje pravijo, da te politike v Avstriji ae boopapirju, postavo o odgovoraosti aiiaistrov — sedaaje aiiaiprej konec, predno ne doživirao, da se boaio drug dragegaajjsterstvo pa aaj federalistom še tako aevsiniljeao aa prste čez okna metali ali še kaj bujega. jjstopa, aemška stranka ga ae bo aikdar založila — ločilo se Kar se ni dalo kriviti, to so razloaiili iu Slovaaom see--Je pravosodje od aprave, a brez znameaite koristi za ljudje skazala posebaa beustovska ljubav, morali so aa steaoojjstvo> ker je ostal atari birokratičai red; dobili smo orgaaiBemška ia magjarska straaka pa je pomagala. Deželaimm''zacli° bre.z dovoljeaja deželnega zbora in jaz trdim, da morezborom so vado nastavljali, jih strahovali, razpuščali, k umet--  bltl se. Pn nobeni poprejsujih organizacij ai protekcija, nepo- uan bivtujai« ,o bB ™ vC.iUC, m ^u Be Je — u* iCvii; d ž , syojimi icami ia tradic iarai pogubile v vsi in desm ljudstva v obraz zasmehovaje - v divjem direndajuu,,^ državni snovj ugf k- . fa J J ° . proti pravi ljudski vecmi m volji podilo y drzavm zbor, kii-^ ki je na domačih tleh pokazal svojo puhlost. Našo m imel aikakorsae pravae podlage vec ker so bih februa--  deže,ne zadeve ra pravoS0(jje, bogočastje in poduk cennsti pnzaavsi ogersko ustavo sami zapustih februarsko ustavo,,''tralizuje 8e na DunajU) kamor se 8taka Jvsa AOpačenost ktero jira je toliko rabila za agitacije. ||(kjjcj: To je preveč, dolg aemir). Prizaaaje ogerske ustave bi podrlo samo osnovno po--|| Gospoda moja, izmed aeaiške večiae držav. zbora smo stavo o državaera zastopu, aaipak tadi deželna ustanovilaa  dobili aeaiško miaisterstvo strogo po pravilib svoje straake (statate) ia tudi Baš deželai zbor je brez postavne pod--  urejeao — kaj iz tega izvira, je očevidao. lage (ugovor, klici: odstopiti). Državai zbor je postal asta-- Dobili arao §. 19. državaih osnovaih postav — da se ga vodejea zbor (konstituante), a ai imel zato aikakorŠBega po--Bog asmili! Dvajset let sem se v Avstri.ji aihče več ae drzae stavnega mandata; državni zbor ia vse, kar je oa stvorill  ravaopravnosti vseh aarodov v teoriji zametovati; ali dejaaniina postavae veljave, vse to je le parlaaieatarno vsiljeao::''sko je vse ostalo, kakor je bilo. Vse to/.be, vse prošaje, vse državni zbor aima nikakoršne postavne zveze s preteklostjo,,  pntožbe se razgube po zaaiolkib prostorib apravnib. — Kdo kakor to, da so sopet februaristi v njem sedeli. (Ugovor,))  Pazi> da bi se narodaa ravaopravaost izvrševala. Morebiti V državaem zbora ni bil zastopan česko-moravski aarod;;iitisti, ktenm je ravaopravaost potrebaa? Ne! Oai, ki sami ustaaovil se je bil izvanredni državni zbor. v kteregaie aaroddttrde! da so Je"' "^P1'^111^.; a tnd^ naj bolje postave ae kočeski-moravski vstopiti hotel, da bi roko v pomirje ponudil;;"8t'!?' če "radnikl,"a' UIZl in nfJ vm™ ^^uje}0 in ne v tako imenovani ustavni državni zbor so ga bili sicer po--  ''jubijo aaroda, za kterega so postave. Z paragrafom 19 le vnhili a tip rla hi se nosvetoval o nniMnffah na ktprih r\<i\\,,°\WZiC1}1 usta m'dše> m srditeje kakor le kedaj se kaze staro vabili a nedabi se pos>etoval o podlagah, aa kterh najj  ermanizajoče divjanje 8amo da T u8tavnl obiiki in ako si bi stalo avstnjsko pravo; ne, te podlage je mmistei-ski re--S ^ karsmonaj novejdi fias doživeli, zdi se aara, skript 4. febraarja s kratka vsilil, pokorscine so boteli aee  »^ dft M se'naravnost n^ to d'e]al0j da bi s^ V9e siovaa- svetov. ^ .. • v i » i , t^i ^^sstvo pokoačalo. (Nerair.) Še zmeroai gospoduje tujstvo v Pokorscmo so tirjali v drzavaeia zboru ae svetov Kdorr||ššo]ah in SK)Venec 8e tu 8TOjenin aarodu izaeveruje, da ga je temu vgovarjal, kdor je hotel s protestom iti v drzavnii::potem morejo rabiti proti iastnemu rodu (nemir) ugOvor): še zbor, tega so zavraoli; umetao storjeai večmi dežel. zboraaiizmeron, goSpodaje tajstve po aradih, dasiravai bi ae trečeskega m moravakega ste brez pravne podlage; ko je drž..jjDai0 drugega aego miflisterakega ukaza, da bi aradaiki urazbor brez Cehov razsojeval o českem državnem pravu ia oodovali v jeziku tistega Baroda, čegar krah jedo; ia s poCeski, grešil je proti astavaemu načelu: Nil de nobis. Nič ooiimočjo ražaarodeae birokraeije ae sili ptajstvo v sreajo, v nas. Upor česki ni nepostavea. ookrajni zaatop, v deželai zbor ia tu svojo sodbo dela o slo- Nemesto da bi se bil pogajal s ceatralisti ia federalristi,,  vvenskeia aarodu, aarodnjaka pa povsodi v kot stavijo. Ljadki so želeli državiao enoto, ia si tako pridobil zavezaikovv  sski jczik so spehali, da je ostal samo še po vaseh, kjer se tikraj Litve, pričel je g. Beast eaostransko dogovore z Ogri,,  nne more ra/.vijati, ia ravaopravea je le še sloveaski goldiaar, ki so ga rabili aa svojo koiist, ia da bi se rnu nespametao,,  ss kterim se davek plačuje. Gospoda aioja, tajec je pri Ba8 prebitjeao ter aedržavniško pomirje potrdilo, sklical je zborr  vvseaiogočea, v svoji lastai hiši je SloveBec le hlapec, a tuljadskib zastopnikov, ki so aosili samo irne Ijadskih zastop--jjec jegov gospod. Narodovo traplo je razkosaao, osamljeai nikov, ki so ai bili pa ravaotako malo svesti svoje dolžaostii  ssi prizadevajo narodai poslaaci v posamezaih deželaih zboobraaiti Avstrijo kakor g. Beuat, ki ao se odrekli piavici, darrih, v tej osamljeaosti pa so brez moči. srae jibov glas ravno toliko veljati kakor ogerski, ki so11 Gospoda moja, više deželae ublastaije, kakor je videti privolili, da so se aaše javae zadeve Ba dvoje razdelile ia  sslabo umevajo aloveaski aarod ia aas aarodnih poslancev tu ao sprejeli prisiljeao staaje ia javao pogodbo, ktera je dalattudi aočete razunieti. (Smeh.) Zastoaj je, da ta sedimo ; Ogroai ves hasek, aani vso akodo. vv tem deželaem zbora ae botnoSlovenski po- Gospoda aioja, o političai straai te pogodbe ia o raz-aalaaci nikdar aie dosegli. Vsled neuiškega liberalizma cepljeaja države v dva kosa ae govoriai, aaaledki se bodo  sso Sloveaci brez zaatopaika v dež. odbora, dasiravao jih je že sarai kazali; pritožajerao se pa zarad lehkorniselnosti, s  22/s vsen dežel. prebivalcev. ktero je državai zbcr aaše aarodao-gospodarske iaterese pre- Gospoda aioja, tema zln ae ae pride popred v dal preslabetnu dvalističaema gospodarstvu, pritožujemo se oookom, predao se Sloveaci ae ločijo od Vas in ae fiBaacijelBi pogodbi, ktero bomo inorali mi plačati z državaira  nne zdražijo vsi v eao celoto. Da, ločiti se aiorajo in baakerotoai, povekšaaimi davki ia deficitora. Če preaiislimo,  ppotem zdražiti v eao aarodao ia političao iadividualiteto. kako bogato je ogerska z zemljišči obdarovaaa, koliko meaj  ((Dolg smeh.) davkov plačuje, kako hitro se zdaj prevaža, moramo apre- Vsaka reč le nekoliko časa trpi. Deželai zbor bo povideti, da se aaše kmelijstvo z ogerskim ae more meriti,  ttem vapeŠBeje deloval; prepiri ia ovajevaBJe bo aehalo, da mora toraj a.nš kmet priti na aič. uuprava pa loža ia ceaeja. Taka preuaredba je živa potreba Ia za vsa ta bremena, g. m., za raztrgaaje državiao  zza Sloveace kakor za Nemce; dokler se aaai ae prizaa aaša smo dobili civilai zakon, emaacipacijo židov ia lečao jed  nnarodaa iBdividaaliteta, dokler aimarao odločeae sv-oje dežele, skrpaaih osaovaib postav doktrinarne vredaosti, abstraktae,  kkar uam bo mdividualnodl varovalo, dokler ae obvelja aaa raztegljive stavke kakor n. pr. ..Pred postavo so vsi eaaki"  JJeezik> dolder 8in0 brez narodae aprave, ktera bo pnrojeno — »Uradaije so vseai odprte". - ,,Lastniasko, hišao pravo,  kkrepost ljadsko razvijala, toliko časa je za aaa ravaopraosebaa svoboda, pisaiena tajnost se ae sn.e skruaiti" — saaio,,vvnost Prazna Peni»- (Kllci: za aasO Di*> za nas! pravice, ki so aaai aekoliko že v drugib postavah zagotov-ii Pričeta liberalaa sistema aarodae ravaopravaoati ae more ljeae, aekoliko pa se v vsaki količkaj pošteai državi aameddati, aiti jej je ravaopravaost po volji, ker je oaa aasprotaa ob sebi uaiejo. (Siaeb.) ||aaačelom te sisteme, ktera tirjajo izkljačljivo aadvlado eaega Mi saio dobili pravico prošaje podajati, a dejaasko lepplemeaa! ta siateaia ae more aarodora aiira ia aloge aiti za one, ki bočejo 8lavo peti aovi eri, jeaiai stvoriteljem ia  ddati aiti ju hoteti. Sloga, ki stoji aa eaaki pravici za vse, podporaikoai; nii saio dobili tiskovao svobodo, ki pa dejaa-bbila bi koaec te sisteaie, ktera se raora le z oaiini aredstvi sko le za Beaiško-ceBtraltstičae zabavljive časaike velja,''oobdržati, ktera so jo aiogoča storila, s razdvojenjera ia silo. kterl prav po živiasko proti SlovaBom divjajo. (Živabao  Sedaaja liberalna sislema ne more državi olajšati tež- vgovarjaaje ia sikaaje.) kkih bremea: oaa potrebuje stoječe vojske, da ž bjo kroti Bezadovoljae aarode (aeiair, obo), ona se ae raore birokra-ciji odpovodati, birokracija je jeaa aaj krepkejša podpora zvlasti v slovaaskih deželah. tiska, liti dobai kakor boč ia daa. Gospoda moja, viadajoča sisteaiaje toliko kakor: zankazovati ia slažiti; prvo ni liberalao, drago svobodo izključnje. Liberalaa sistema, kakoršaa zdajivlada, je pokazala, da je goljufiva, vso svojo svobodo aiora saaia uaičiti. Le resBičao oaiikaai, aravai, domoljabai aiožjenaj bi vladati snieli. ,,Po ajihoveai sadu jib bote spozaali." Ozrite se okolo sebe, g. m. Povsodi apor, povsodi strapeaa nezadovoljaost, povsodi razdražeaoat — saaio aasledki žaljeaepravice. Na drugi straai sila ia žugaaje, kakor da bi bilaljudstva samo zarad aedaaje astave Ba svetu. Povsodi se povzdigajejo zaačaji, kterib ae aioremo boljšiai prištevati; boljši ia blageji morajo odstopati ia raolčati ia deaioralizacija aa-|predaje. Čatila za vladajočo bišo so se obladila, vera vAvstrijo je zbežala, Ijadstva saaia pa propadajo bolj ia bolj v airomaščiao, ker jiai je odvzeta edlaa nravna zaslomba, vera aa praviČBOSt svoje vlade. Veča in veča bojazea se aiora lotevati vsakega avstrij- skega doaioljuba videčega tako poeeajaaje; poprašuje se: Ali ai aikogar več, ki bi se postavil aa aarodao pedlago ? Gospoda moja, uii ae obračamo od vsega, kar aaai jejpridobila aova era, za aas aima ustava ia parlameataričao mifliaterstvo Bikakoršae pravae veljave (obo, živi ugovori), mi se obračaaio od liberalizaia obstoječega v frazah, od li-beralizma doktriaaraega, kteri bistvo ia poroštvo svobodejišče v ustavaih papirjih ia osaovBih pravicah; mi se obra-čamo od liberalizaia, ki se je rodil iz aarodaega zatiraaja;iB ščavaaja, ia se samo s teaii sredstvi tadi obdržati more. Avstrije ae taore vrediti samo političaa svoboda, aaj bi se še tako obilaa pripozBala; aaj prvo se mora zadovoliti aa-rodaim željam ia tirjatvam. Tega je pa pričakovati le v federalističao vrejeai državi. Avstrijske razmere so take, dastoji političaa svoboda v dragi, Barodaa svoboda v prvi vrstii (živo agovarjaflje). Gospoda aaoja, avstrijskiai aarodota je Ijubši vladinabsolutizemnegokteregadrugeganaroda; Slovan:Boče le fiziČBO životanti, kakor živiaa, aego se hoce tudi po-litičao ia aarodao razvijati, ia gotovo biso preaapete tirjatve alovaaskih aarodov, ktenh večao prošenje je v svetovai zgo-Jgoviai zapisaao; samo to tirjajo, kar drugi narodi že dolgojimajo ia aživajo. !Gospoda moja, vsaktera ceatrahzajoča poskusaja bo ne-jzadovoljflost v državi maožila, ia aarode v tuja aaročja go-jnila. Avstrija se more vrediti le aa podlagi stanh deželaihpravic po skupaem delovaflja med deželnimi zbon m kroao.Vse obotavljaBJe, gospoda aioja, je brezvspešao; preštejteaami sebe ia preštejte druge. Vlada m Barodi se pnzade-:vajo ia potrošajo svoje aaj bolje moči v mejuaobai borbi, preštejte se ia čem bolj slovaaski živelj odnvate, tem teze,postaja staaje Neaicev, ia kakor ste Vi Bekdaj kbcali: Vr-lnimo se, pobotajmo se z Ogn, tako kličemo zdaj mi: Vr-nite se, pobotajte se 8 Cehi, pohotajte se z vaemi Barodi!