254, št. — 5. MO. Poštnina pavšalirana, Posamezne Številke 1 D. Naročsrina za kraljevino SHS ^•■•čno 15 D Letno 180 D Inozemstvo: ^••etuo 20 D. Letno 240 D snosToipna mm vrste •Bkrat 50 para. večkrat popus JUGOSLAvi ''l. v soboto, 4. novembra 1922 Uredništvo: 9/^ Wolfove ulica l/l. Teleton <>J7/:o. Uprava: larijin trg 3. Teiero« Mi Rokopisi tse ne vračev Vprašanjem je priložiti znamfe# za odgovor. Pred usodnim sestankom dem. kluba DAViDOVlC ODLOČNO ZA PRELOM SEDANJE VLADNE KOALICIJE, KADIKAJLC1 izpremene V SLUČAJU njegove zmage svojo NOTRANJO politiko. Beograd, 3. nov. (Izv.) Jutri se se- . demokratski stranki, zlasti pri poslance demokratski klub h glavni seji, J* kateri bo razpravljal o položaju. Mttba Davidovič je izjavil, da so se J*»tnere med demokrati še bolj poostri-{*■ On pravi, da ne uvideva, kaki raztopi so mogii dovesti demokrate do teto. da delujejo proti sklepom kluba Slede demisije vlade. Iz te izjave se da kepati,, da pride na Jutrišnji seji demokratskega kluba do burnih priborov, ker bodo Davidovičevi pristaši posku-toli z vsemi sredstvi, ki lih imajo na fczpclago, da porazijo Pribičevičevce k ostalo ministrsko kliko. Dasi je znana Uabezeu demokratov do vlade in njihovo veliko delo za volitve; se ta Davido-*I6eva akcija v političnih krogih nikakor ne podcenjuje. Znano je namreč, da ima Ljuba Davidovič velik vpliv V eih iZ Srbije. Njegovi pristaši so imeli danes sejo, na kateri so se posvetovali o položaju. Sklenili so, da morajo na vsak način in za vsako ceno strmoglaviti Pribičeviča in njegovo kliko, ker upajo, da dobe potem mandat za sestavo volilne vlade. Zaradi te seje so radikalski krogi zelo vznemirjeni in pričakujejo 2 napetostjo razvoj nadaljnih dogodkov. Ako zmaga Davidovič, nameravajo izpremeniti radikalci svoio taktiko in postaviti na čelo svoje stranke druge ljudi, ako hočejo še nadalje ostati v vladi. Ako uspe Davidovičeva akcija, bodo radikalci najbrže izpre-menili politični kurz svoje stranke. V tem slučaju bodo sklicali sejo radikalnega kluba, na kateri pridejo notranja vprašanja na razgovor. Ostavka lianov vlade. člani vlade sklenili podati Beograd, 3. nov. (Izv.) Ministrski tvet je imel danes dopoldne sejo, na kateri so ostavko. Podpis finančne konvenclle med ieikoslovaSko in iusoslavilo. SKUPNO FINANČNO DELOVANJE MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN JUGOSLAVIJO. USTANOVITEV BANČNEGA KONZORCIJA Z DELNIŠKO GLAVNICO 200 MILIJONOV ČEŠK. KRON. krone. Pogajanja, ki jih ie imei s če- dr. Beograd, S. nov. (izv.) Kakor poro-lilo listi iz Prage, sta finančna ministra fe. Kumanudi in dr. Rašin podpisala finančno konvencijo med Jugoslavijo in Češkoslovaško glede utrditve tečajev Jugoslovanskega dinarja in českoslova-Ike krone. Na praški borzi 3e bo določeval tečaj dinarja za srednjo Evropo, #a borzi v Beogradu pa tečaj češkoslovaške krone za ves Balkan Nadalje se ie sklenilo vzpostaviti direktne telefon-«kt zveze med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Beograd, 3. nov. (Izv.) Finančni minister dr.-Kumanudi je podal novinarjem izjavo,v kateri je dejal, da so netočne vesti, po katerih bo dobila Jugoslavija posojilo od Češkoslovaške. Pogajanja med finančnima ministroma dr. Knmanudijem in dr. Rašinom v Pragi so predvsem stremela za tem, da se doseže skupno delovanje med Narodno banko kraljevine Srbov, Hrvatov i Slovencev in bančnim oddelkom češkoslovaškega finančnega ministrstva glede Nakupovanja in prodajanja dinarjev in ČeSkoslovaških kron. To naj se doseže aa ta način, da bi češkoslovaški bančni oddelek kupoval jugoslovanske dinarje M dinarske devize za češkoslovaško lepubljko in sosednje države. Narodna banka, v Beogradu bi pa kupovala če-$kcslpva3ke krone za v Se balkanske države. Razen tega sta oba finančna ministra razpravljala tudi o načrtu ustanovitve banl^ga konzorcija z delniško Stavnico ?rJ.i li.mjonov češkoslovaških kron Beo7?iia. '■>: novembra. (Izv.) Fi-aančm minister dr. Kumanudi je pri svojih pogajanjih, v Pragi predvsem zasledoval čili’ da. se utri tečaj jugoslo-v»nskega dinana in češkoslovaške škoslovaškim finančnim ministrom Rašinom, se nikakor niso nanašala na posojilo, ki naj bi ga naša država dobila od Češkoslovaške, Vse te vesti sione na napačnih informacijah. Pogajanja so se predvsem nanašala na dosego skupnega sodelovanja med Narodno banko v Beogradu in bančnim oddelkom finančnega ministrstva v Pragi. To bi se dalo doseči na ta način, da prevzame bančni oddelek češkoslovaškega finančnega ministrstva nakupovanje in prodajanje dinarskih deviz za našo državo, Narodna banka pa prevzame isto obveznost za Češkoslovaške devize za našo državo in za ves ostali Balkan. Nadalje prevzame bančni oddelek finančnega ministrstva v Pragi tudi nakupovanje in eskomp-tiranje različnih deviz in menic, da se na ta način olajša jugoslovanskim trgovcem poslovanje. Češkoslovaška vlada bo rada posredovala in delovala na to, da se med obema državama po-globe gospodarski in finančni odnošaji Oba ministra sta se tudi dogovorila o ustanovitvi bančnega konsorcija, ki naj dovoljuje medsebojne trgovske kredite. Ta konsorcij naj bi imel za enkrat 200 milijonov češkoslovaških kron glavnice. V obeh državah so trdno prepriča* ni, da se bodo ugodne posledice te skupne akcije kmalu poznale in da se tečaj našega dinarja kmalu ustali, tako da med valutami obeh držav ne bo prevelikih razlik.. Posebna ugodnost tiči v tem, da prevzame bančni oddelek češkoslovaškega finančnega ministrstva prodajo deviz in menic naših trgovcev. Razlike v tečaju gredo na račun tega bančnega oddelka, zakoni, Ki Čakajo rešitve. Beograd, 3. novembra. (Izv.) Kakor se doznava iz poučenih krogov, bi vlada morala rešiti še nastopne točke: L uradniški Zakon, 2. zakon o davkih, 3. zakon o vojni odškodnini, 4. zakon o invalidih, 5. kredit za vojsko, 6. zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji, 7. tiskovni zakon, 8. zakon o društvih in zborovanjih, 9. zakon o izrednih odredbah za pobijanje draginje in 10. zakon o višjih šolah. DEMISIJA VOJNEGA MINISTRA VASICA. Beograd, 3. nov. (IzvJ Vojni minister general Vasič je posetil danes ministrskega predsednika Pašiča, s katerim je konferiral delj časa. Kakor se govori v poučenih krogih, je demisija ministra Vašiča gotova stvar. REVOLUCIJA V ALBANIJI. BEG VLADE. Atene, 3. nov. (Izv.) V Albaniji je izbruhnila revolucija. Vladne čete se umikajo proti Beratu. Vlada je pobegnila proti Valoni. Vstaši so dovolj močni. Vlada uporablja proti upornikom naravnost drakonske odredbe. ČAJANKA NA CAST DELEGATOM DRUŠTVA NARODOV. Beograd, 3. nov. (Izv.) Včeraj popoldne je angleški poslanik priredil čajanko na čast delegatom društva narodov. Čajanke so se udeležili tudi nekateri naši diplomati, ki so pri tej priliki razpravljali tudi o zunanji politiki. NOV JUGOSLOV. OPRAVNIK POSLOV V BRUSLJU. Beograd, 3. nov. (Izv.) Za opravnl-ka poslov v Bruslju je imenovan Miroslav Jankovič, ki odide te dni na svoje novo mesto. ATENTAT NA ČEŠKOSLOVAŠKEGA VOJNEGA MINISTRA. Košiče, 3. nov. (Izv.) Ko se je vojr.i minister Udržal peljal s šefom generalnega štaba generalom Mittelhauserjem iz Trebišova proti Košicam, sta nekako 9 km pred Košicami padla od leve strani dva strela hitro drug za drugim ir šofer avtomobila, s katerim se je vozli minister, Je čutil kako je ob bočno stran priletel nek predmet. Preiskava je dognala, da je zadela avtomobil krogla izstreljena iz puške. Policija in orožni-štvo je takoj pričelo z zasledovanjem in se sodi, da je atentatorju že za petami. RUSIJA ODPOVEDALA DOGOVOR S TURŠKO VLADO. London, 3. nov. (Izv.) Sovjetska vlada je izjavila, da odpoveduje s i. decembrom dogovor s turško vlado. NEMŠKE Načelni razpad klerikalizma. Mussolini za prijateljsko sodelovanje z Iusoslavilo. Milan, 2. novembra. (Izv.) Kakor Poroča *Corriere della Sera« iz Rima, i* Imel novi ministrski predsednik Mus-^ofini konferenco z jugoslovanskim podanikom Antonijevičem, kateremu je i2Javil, da upa, da se bo med obema ^sednjima državama dalo doseči po-*>lno prijateljsko sodelovanje. Rim, 3. nov. (Izv.) Ministrski pied-s«dnik Mussolini namerava v kratkem opiti listnico za zunanje stvari kamnin poklicnemu diplomatu. Kot naj-kai*‘V',‘v'" za mesto zuna-ministra imenujejo barona Avez-;^a. V kombinacijo prihaja tudi sena-De Martini. Beograd, 3. nov (Izv.) V zvezi z vestjo »Balkana«, da je petsto jugoslovanskih četnikov odšlo na italijansko mejo, je izdalo ministrstvo za zunanje stvari demanti, ki odločno zanika, da bi se kaj takega pripetilo. Vendar je vlada odredila strogo preiskavo, da se dožene kaj je na celi stvari. Rim, 3. nov. (Izv.) Parlament je sklican za 15. novembra. Ministrski predsednik Mussolini predloži parlamentu zakonski načrt o podaljšanju proračuna do novega leta. NaSe sporne tožke z Italiio. Rim 3. ttov. (Izv.) Ministrski pred-*dnik Mussolini je, kakor je izjavil, za ae ratificira sporazum, ki sta ga Merdij. jugoslovanska in italijanska de-'Saciia v S. Margberiti glede izvršitve ‘aP&llske pogodbe. Te konvencije se ^-Uftšajo na obmejni promet med Zad-^ m Zaledjem in gotovega pasu okrog rfsta, nadalje na lastnino Jugoslovanov V Zadru in Italijanov v Dalmaciji, kakor tudi na plačevanje davkov teh oseb za dobo petih let. Konvencije se tičejo tudi ureditve raznih šolskih, ver-skiii, kulturnih in humanitarnih zadev. Kar se tiče reške države, se določa posebna paritetna komisija. Cim se konvencije med obema državama ratificirajo, imajo tekom petih dni italijanske čeie izprazniti tretjo cono v Dalmaciji, V določenem času se morajo tudi vzpo- i STRAHOVITO PADANJE MARKE. Berlin, 3. nov. (Izv.) Nemška marka pada vedno bolj in bolj. Padanje je celo hitrejše kot svoičas pri avstrijski kroni Na borzi vlada mrzlično vrvenje. Banke ie s težavo vrše na borzi svoje posle, kjer imajo efektuirati na tisoče naročil. Zlasti mnogo naročii imajo banke iz Češkoslovaške, za katere račun nakupujejo ogromne svote, ki gredo na stotine milijonov. Tečaji inozemskih valut in deviz se neprestano izpreminjajo navzgor. Odkar se slovenski narod peča s politiko, stoji v sredini njegovega javnega življenja vprašanje klerikalizma. Šel« veliki politični prelomi svetovne vojne In socijalne zmede ruske revolucije so ustvarile pri nas pogoje končnega razčiščenja načelne vrednosti klerikalizma kot takega. Klerikalizem pomeni običajno tako strankarsko organizacijo, v kateri odioču jejo cerkveni možje. Tako obeležje Je kazala tudi slovenska klerikalna stranka v vsem svojem dosedanjem delovanju. Toda mislimo, da osebna stran še ni glavna lastnost stranke, ki Jo zovemo klerikalno. Odločujoča so šele načela, so programi. Jo vso njeno delo. Načela klerikalne stranke pa lahko razporedimo takole: na eni strani načela, ki trde, da je klerikalna stranka braniteljica katoliške cerkve, na drugi strani pa načela gospodarskih, kulturnih in socljalnin nalog, katere stranka povsem slučajno zasleduje. Glede prvega! Že davno so uvideli da-lekovidnl in razumni kateheti ter dogmatiki, da klerikalizem ne razvija verskega čuta pri svojih pripadnikih, da ga nasprotno pro-fanira, da ga zavaja v politične boje, da ustvarja nestrpnost, da odrinja ljudi, ki so drugačnega političnega prepričanja, v versko mlačnost. Klerikalizem more politično uspeti In tudi veliko pridobiti organizacijsko, zunanje, časovno. Toda duše pripadnikov klerikalizem ne more poplemeniti. Te ne postajajo bolj katoiiške, bolj morallčne, boli zanešene z verskimi ideali. Duševno delo, ki ga porabijo cerkveni možje za klerikalno politično propagando, bi veliko bolj zaleglo v katehetski In verskomoralnl propagandi katoliških idealov. Ako bi katoliška cerkev izrekla svojo politično nevtralnost, bi pridobila popolnoma drugo pozicijo v lavnem življenju. Njen delokrog bi se razširil m pripadnik o vseb strank. Cim se pa udinja posebni politični stranki, prepušča verstvo vsakdanjemu javnemu boju, izpremlnjajočl se sreči ter min* ijivlm poSitičnira uspehom nadrejene politične stranke. Čuditi se je pravzaprav, da se doslej še niso oglasili resnejši pripadniki katoliške cerkve med Slovenci, da hi ta vprašanja, torej razmerje resničnega verskega In cerkvenega življenja do klerikalizma povsem nepristransko, predvsem pa Iz katoliškega stališča osvetlili. Kdor bo sodil in pisal nekoč recimo o globini verskega čuta v slovenskem narodu, ko še ni bilo klerikalizma in pa o katolištvu taistega naroda, ko ie predal svojo usodo klerilkalni politični organizaciji, bo priznal, da je bilo več žive katoliške vere v onih starodavnih časih, kakor v današnjih naših dneh. Mislimo, da Je tega razmerja sokriv v prvi vrsti klerikalizem. Prepričani smo, da se Je klerikalizem kot politični branitelj svobod to pravic ka- Borzna poročila. Curih, 3. novembra. Berlin 0.0975, New York 550, London 24.59, Pariz 38, Milan 23.25, Budimpešta 0.215, Zagreb 2.20, Bukarešta 3.48, Sofija 3.75, Varšava 0.04. Dunaj 0.0071, avstrijske krone 0.0071. Zagreb, 3. novembra. Devize: Dunaj 0.0821—0.0871, Berlin 0.90—120, London 272.50—277.50, Pariz 427.50— 432.50, New York 61—62, Italija 263— 267, Varšava 0.43—0.53, Budimpešta 2.34—2.64 Valute: Ameriški dolarji 60— 61, avstrijske krone 0.0821—0.0871, francoski franki 417,50—422.50, italijanske lire 259—263, angleški funti 270— 275, nemške marke 0—1.09, madžarske krone 2.35—2.65, češkoslovaške krone 196.50—199.50, bolgarski levi 27—29, romunski leji 0—39.50, belgijski franki 390—0. žoliSke cerkve Izživel. Poslednja ou mm dvoma krenila nazaj na pota prave, Sre verske in cerkvene propagande, ako se hotela vzdržati v sodobnih narodih. Saj hoče biti vera In cerkev oznanievalka naj. višjih skrivnosti notranjega življenja. Tor«! se bo morala povrniti k duševnim sred* stvom takega oznanjevanja. Klerikalna stranka je pri nas izgubita vajeti iz roke. Če še kedaj pride do vlade, bo to povsem slučajno. Radi tega je želu nevarno, spajati usodo katoliške cerkve lu vere s političnim prizadevanjem klerlkalne> stranke. Morebiti pa Ima klerikalna stranka talk gospodarski, socijalni hi kulturni program, ki ga druge, neklerikalne stranke nimajo V* Če bi tak program dejansko obstojal, tedfti bi morali priznati upravičenost posebne klerikalne stranke. Takega programa pa klerikalna stranka nima. Zakaj nihče ne more trditi, da bi **-druiulškega gibanja ne mogla voditi tndt stranka, ki ni klerikalna. Ali pa da bi 8« cialnih načrtov sedanje klerikalne stranke ne zastopale tudi druge stranke slovenskega naroda. Gospodarski, socialni In kulturni programi klerikalne stranke so običajni programi naših meščanskih in delav s kih strank, še več! Naše meščansk« stranko so še toliko odkritosrčne, da nepri krito zagovarjajo zasebni, kapitalistični družabni red. Naše delavske stranke so odkrite braniteljice razrednih delavskih Intora sov. Klerikalna stranka pa je v svojem jedru kompromisna stranka, ki zastopa vse mogoče sloje, torej brezznačajna, nenačelna, oportunistična. V svojem okrilju zbira kapitalistične gospodarje In ubožne delavec zida banke In vzdržuje ubožnice. Klerikalizem je pri nas mrtev. Ofc C* načelno gnil. Nima konkretnih ciljev. Krikniti cerkev In mo s politiko ni toliko »lakotno kot neuspešno. Drugo je katolicizem. Tudi oa»protiilk mm priznati, da je načelno upravičen kot vsak drug verski In življenjski nazor. V našem narodu ima še posebno važnost, ker le glavni vir njegovega moralnega ravnotežja. Celo na univerzo po našem mnenju spada, ker Je splošnočloveški In vekovnl pojav, Id kot tak zasluži znanstveno raziskovanje. V svoji notranjosti Ima dovolj Idejnih ln dragih sredstev, da se vzdrži In razvila. Nt potrebuje politične patronance. Klerikalizem pa kot politična *trauk» z gospodarskimi in socialnimi programi breznačelna, nedosledna zmes obstoječih meščanskih In delavskih strank. Klerikalizem je načelno razpadel Izgub D je svojo Idejno utemeljenost. Načel' nemu razkroja mora nujno slediti politični strankarski Čim bo narod uvidel načelno trohlost klerikalizma, bo sapustfl tudi nte-gove vrste Reparacilska konferenca v Moskvi. RUSIJA ZAHTEVA BESARABIJO. ROMUNIJA PO ROPU RUSKE ZEMLJE ŠE DENAR NAZAJ. arabije že definitivno rešeno, in ker noče vrniti Romuniji denar, ki Je bil ob Bukarešta, 3. nov. (Izv.) Minister za zunanje stvari Duca je izjavil novinarjem, da Romunija ne goji sovražnosti do Rusije. Vendar se pa ne bo udeležila konierence o reparacijah, ki se bo vršila med Rusijo in sosednimi državami v Moskvi, to pa zaradi tega, ker Rusija noče priznati, da je vprašanje Bes- izbrubu vojne deponiran pri državni banki v Moskvi Znano je, da je romunska vlada zaprosila Poljsko, naj njeni delegati zastopajo na tej konferenci tudi romunske interese. staviti normalne razmere na Reki. Morebitne spore, ki nastanejo med obema državama, rešava posebno razsodišče ki ga predvideva rapallska pogodba. Beograd, 3. nov. (Izv.) Italijanski opravnik poslov Sumonte je včeraj posetil poslanika Nešiča in je z njim delj časa razpravljal o ratifikaciji konvencij med Jugoslavijo in Italijo. UKINJEN JE VOJAŠKE KONTROLE NAD NEMČIJO. Berlin, 3. novembra. (Izv.) Zastopniki Anglije., Francije, Italije, Belgije in Japonske, ki so kot člani reparacijske komisije dospeli v Berlin, so izjavili, da so njihove vlade pripravljene ukiniti vojaško kontrolo nad Nemčijo, ki jo predvideva versaillska mirovna pogod-ba.Kot nadomestilo nameravajo ustanoviti garancijski odbor. Vendar pa zahtevajo od Nemčije, da izvede popolno razorožitev. Nemška vlada je odgovorila, da na ta predlog ne more podati takoj odgovora. KONGRES RUSKIH DIJAKOV - BEGUNCEV. Praga, 3. novembra. (Izv.) Dne 1. novembra se je začel tukaj kongres ruskih dijakov-emigrantov, katerega se udeležijo tudi zastopniki raznih ruskih dijaških organizacij, med njimi tudi iz Tunisa, Egipta, Carigrada, Anglije itd. Prvi dan je imel popolnoma slovesen značaj. Kongres bo trajal en teden in ima nalogo, da reši razna vprašanja, ki so v zvezi z izboljšanjem gmotnega stanja ruskih dijakov in organizacije ruskega šolstva v pregnanstvu. Udele- ženci kongresa nameravajo po sklepu razprav posetiti razna večja mesta če škoslovaške republike. KRALJ KONSTANTIN POZVAN PRED ATENSKO SODIŠČE. Atene, 3. nov. (Izv.) Venizelističol listi pišejo, da je anketna komisija ugotovila krivdo bivšega kralja Konstantina na porazu v Mali Aziji. Zaradi tetp* bodo razkralja Konstantina pozvali v Atene, naj se zagovarja pred sodiščem skupaj z drugimi krivci. Ako kralj ne pride pred sodišče, g<* bodo sodili in contumaciam. Kakor listi nadalje poročajo, so netočne vesti, po katerih nameravajo odgoditi sodno razpravo proti krivcem narodne nesreče v Mali Aziji. Razprava se prične prihodnji te den. DRAŽBA DELNIC JUŽNE ŽELEZNICI! Pariz, 3. novembra. (Izv.) Dne 8. novembra sie vrši v hotelu Astoria dražba 143591 navadnih in 979 vred nostnih delnic, ki jih irrm Nemčija izročiti zaveznikom na podlagi člena 260 versaillske mirovne pogodbe Resolucila državnih nameščencev. Vs!ed poziva Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev, sestali so se, zastopani po svojih delegatih državni uradniki in uslužbenci vse kraljevine dne 29. in 30. okt. 1922 v Beogradu, kjer so, pretresujoč težki in žalostni svoj položaj konštatirali sledeče: Vzlic izjavam gosp. predsednika kraljevska vlade in načelnikov poslanskih klubov v Narodni skupščini prilikom lanskoletnega kongresa: da je njihova vroča želja, da se vprašanje državnih nameščencev v interesu države same reši čim prej mogoče; vzlic obečanju odgovornih faktorjev, da se prične v najkrajšem času reševati to vprašanje in to vprašanje, ki je po mišljenju odgovornih člniteljev in vse javnosti eno najbolj perečih državnih zadev, niti do danes, po preteku štirih let našega osvobojenja in ujedinjenja ni še rešeno, zsto zahtevajo vsi državni uradniki in iciiužbenci najenergičnejše: Da s« zakon o službeni pragmatiki s katerim se urejujejo gmotni in pravni odnošaji državnih uradnikov in uslužbencev v vsej kraljevini reši zakonodajnim potom še v tej seziji in sicer na prvih sejah Narodne skupščine. II. Da se takoj ukine omejitev družln-ikih draginjskih doklad za vse ene nameščence, ki so s to omejitvijo prizadeti in da se vsota tako skrčenih doklad takoj Izplača naknadno vse od onega meseca, od katerega naprej so bili prizadeti oškodovanL IIL Da se takoj odredi, da se Izplača enkratni nabavni prispevek vsem državnim uradnikom In uslužbencem, to pa 5e v mesecu novembru 11. Ta enkratni prispevek mora znašati: Sa samce 4000 Din, za oženjene brez »trok 5000 Din in za oženjene z otroki 1000 Din. IV. Da se draginjske doklade vseh dr-Saciih uradnikov, uslužbencev in upokojencev izenačijo v vsej kraljevini in sicer na ta način, da se uvede stanarina tudi za one pokrajine, kjer dosedaj ni bila v veljavi in da se izplačuje stanarina tudi neukaznlm nastavljencem vse kraljevine. V. Da se zakon odraginjskih dokladah predrugači in da se dopolni s sledečimi določbami: 1. Osebne in družinske doklade se zvišajo za 100 odstotkov; 2. doklade so za vse kraje in za vsa mesta v kraljevini enake; 3. žene v državni službi, ki so poročene z državnim uradnikom ali nameščencem, dobivajo polne osebne draginjske doklade; 4. državnim uradnikom in uslužbencem (nameščencem) v južni Srbiji se zvišujejo njihove špecijalne doklade tako, da dobijo mesto teh, kot špecijalno doklado za 50 odstotkov povišane draginjske doklade po novem zakonu. VI. Da se stanovanjski zakon z dne 31. dec. 1921., ki stopi dne 1. jan. 1923. v veljavo, odgodi dotlej, da dobijo državni uradniki in uslužbenci stanarino po novem zakonu o državnih uradnikih in ostalih uslužbencev po »gradjanskem redu«. VIL Da se izplača vojna odškodnina vsem oškodovancem v teku šestih let po načelih, ki so donešeni v projektu Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev, v »zakonskem predlogu o vojni odškodnini«, ki temelji na uredbi o povrnitvi vojne škode z dne 30. junija 1920. Ako kraljevska vlada in Narodna skupščina izpolni želje, izražene v tej resoluciji, napravi najvažnejši korak k notranji konsolidaciji državne uprave; v nasprotnem slučaju pa mora vlada in Narodna skupščina prevzeti pred javnostjo prav vso odgovornost za vedno jačje in silnejše moralno in materialno propadanje svojih uslužbencev, tedaj tudi za vedno jačji nered v državni upravi Politične vesti. »Zveza s kapitalisti«. Socialni demokrati okrog »Napreja« bi radi ugotavljali, kdo se je in kdo se ni za občinske volitve v Ljubljani zvezal s kapitalisti. Prav tako so tudi komunisti polnih ust o političnih zvezah proti delavnemu ljudstvu. Na »Napre-jove« in komunistične ugotovitve o zvezah proti delavnemu ljudstvu, zadostuj v odgovor na njihove konstatacije zaenkrat vprašanje:: 1. Zakaj so se pri županskih volitvah v Zagorju »Na-prejovi« soc. demokrati zvezali z liberalci, da so lahko izvolili svojega županskega kandidata? In kar je najlepše, zvezali so sa z liberalci proti drugim socialističnim strankami 2. Zakaj so komunisti v Mostah volili raje kapitalista in klerikalca Oražma, mesto svojega kandidata na socialistični kandidatni listi. 3. Zakaj so komunisti in socialni demokrati na Viču volili klerikalne kandidate (kapitaliste SLS), mesto da bi svojim kandidatom pripomogli do volilnega uspeha? Navedli smo tri tri primere iz zadnjega časa in ne posegamo nazaj v dobo, ko so Kristani vseh pokolenj s socialističnim programom kšeftarili z najhujšimi »banko-krati«. Županski kandidat na odpoved. Gospod dr. Perič, klerikalni kandi- dat v Ljubljani, z veliko gorečnostjo zatrjuje svojim prijateljem, da ga do kandidature ni privedla nobena politična ambicijoznost, ampak da kandidira samo v znak protesta proti neopravičenemu razpustu obč. sveta, kateremu je on načeloval. Dalje kandidira dr. Perič zato, da bo dokazal (če bo?), da je večina Ljubljane na njegovi strani. (Ampak na klerikalni strani ne, kjer je kandidat!). Kakor hitro pa bodo izvedene volitve, pripoveduje dalje g. dr. Perič, se bo odpovedal svojemu mandatu, da dokaže svojo neambicijoznost O tej nameri g. dr. Periča so podučeni tudi klerikalci in komunisti, ki so se odločili, da za slučaj zmage (samo »za slučaj« seveda) kandidirajo za župana dr. Stanovnika, nadebudnega klerikalnega gromovnika, ali po »Slovenčevem« zmajovčka. Seveda so vse to računi brez krčmarja. Na ta način pač ne bo g. dr. Periču dana prilika, da ovrže govorice o ambicijoznost, ker zmaga klerikalcem v Ljubljani ni usojena, navzlic škofovemu »žegnu«! Prorokovanja. »Jutro« vsak dan konstatira volilni rezultat za občinske volitve v Ljubljani. Seveda »Jutro« prav dobro že v naprej ve, kaj se bo zgodilo 3. decembra. Da se »Jutro« pri svojih proroko- vanjih nikdar ne zmoti, vemo že od zadnjih volitev, ko je dan na dan dokazoval J DS zmago, dokler ni bila JDS — poražena. Toda »Jutra« izkušnje ne izuče. »Jutro« dokazuje in dokazuje: Narodnih socialistov ni več. Dr. Ravnihar ima za seboj samo ducat upravnih svetnikov. Komunisti razpadajo. Med klerikalci je popolna desorganizacija. Dr. Periča in Bernota na bodo volili niti kandidatski kolegu Ampak nekaj je: Mladinska JDS stoji trdno, organizacija je najpopolnejša, navdušenje veliko. JDS zmaga. — Kdo bi se ne smejal jutranji SybillL »Jutro« in »Slovenec«. »Jutro« rešuje naprednost Ljubljane na ta način, da ga »Slovenec« stalno ponatiskuje v boju proti napredni Ljubljani. Konec samostojnosti sovjetske Ukrajine. Samostojna sovjetska Ukrajina je prenehala eksistirati in se je politično zopet združila s sovjetsko Rusijo. To pa se je zgodilo vsled tega, da se prekrižajo, kot je to razlagal na sestanku ukrajinskega izvrševalnega odbora komunistične .vtrauke ljudski komisar Ra-kovsky, nacionalistične tendence in lipi Ukrajincev neboljševiških smeri. I/vrševalni odbor komunistične stranke je sprejel predlog, da se ukiajinski ljudski komisarijat za zunanje zadeve odpravi in da se vsa diplomatska zastopstva Ukrajine prenesejo na moskovske zastopnike. Ravnotako se er.otno organizira tudi armada in vsi samostojni ukrajinski in kavkaški oddelki preidejo v' rusko sovjetsko vojsko. Tudi ukrajinska finančna politika bo podrejena moskovskemu ljudskemu komisarijatu za finance. Dosedanja formalna (resnična itak tudi do sedaj ni bila) samostojnost Ukrajine je torej odpravljena in samo v vprašanjih notranje politike, zdravstva, šolstva in prometa je ostala ukrajinska vlada formalno še kolikor toliko avtonomna. Vladni list o predsedniku Mussoliniju. Značilen je uvodnik radikalne »Samouprave«, ki piše o novi fašistovski italijanski vladi med drugim sledeče: »Kljub nacijonalističnemu in imperialističnemu programu fašistovske stranke nimamo razloga dvomiti, da mora katerakoli vlada kraljevine Italije priznati svoj podpis in svoje obveze. V koliko se tiče osebno gosp. Mussolinija bo najbrž koristno spomniti, da je 1. 1916 in 1917, pa tudi L 1918 z veliko simpatijo zasledoval našo borbo za osvobojenje in ujedinjenje. Med stolpci njegovega lista so se nahajali simpatični članki, namenjeni slogi dveh sosednih narodov, kojih skupni interesi nalagajo politiko sporazuma in solidarnosti, da se ubranijo skupnih nasprotnikov. Na vladi, na odgovornem mestu, v težki notranji situaciji ima gosp. Mussolini priliko, dobiti še jačje prepričanje o potrebi tega sporazuma. Zatorej ni potrebno vnaprej verovati, da tega ne bo uvidel. Vsaka država je suverena pri izbiranju vlade, ki jo želi imeti; radi tega smatramo osebe Mussolinijevega kabineta, da so odgovorne za usodo Italije in italijanskega naroda. S temi možmi bo naša država delovala enako kakor z njihovimi predhodniki ter bo stremela, da se vsa vprašanja razčistijo in rešijo s prijateljskim sporazumom. Gospodarstvo. 2ltni trg. Položaj na našem žitnem tržišču je bil že dva tedna popolnoma neizpre-menjen. Dviganje dinarja je povzročilo, da so konsumentje prenehali z vsakim nepotrebnim nakupovanjem blaga. Ponudba pa je bila nasprotno precej živahna, ker so se lastniki bali prevelikih izgub. Inozemska moka in koruza sta sicer pritisnili tudi cene domačemu blagu, toda ne v toliki meri, kakor se je to pričakovalo. To zaradi tega, ker se ni uvozilo zadostnih količin cenejšega inozemskega blaga, na drugi strani pa vsled tega, ker naši domači producenti, ki žive v napačnem prepričanju, da je blago več vredno, kakor denar, blago vsled padanja cen zadržujejo. Ko pa je v pretečenem tednu dinar momentano zopet nekoliko padel, se je to na žitnem trgu takoj opazilo v živahnejšem povpraševanju. K tej, četudi zelo ponižni poživitvi, so pripomogle tudi povodnji v gornji Bački in Srbiji, vsled katerih je bil dovoz zelo oviran in je bilo povpraševanje živahne j e. Pšenica je proti koncu tedna v cec nekoliko zrastla ter vlada po njej ž; vahno povpraševanje. Plačevali so J po 13 do 13.25 K. Zelo veliko se je predalo moke, ki ima zelo trdno ceno, 19 do 19.50 K za bazo št. 0. Na trgu se je že tudi pojavila spekulacija z otrobi, ki so jih plačevali po 5 do 5.40 K. — Koruze se je prodalo precejšne množine, vendar bi bile kupčije še večje, ako ne bi primanjkovalo gotovine. — Oves skoro ni prišel do veljave, ker je bilo med ponudbo in povpraševanjem 40 do 50 vin. razlike. Ker je bilo vsled večnega deževja mogoče obdelati samo male dele polja, in ker je mnogo obdelanega polja deževje uničilo, se v splošnem zelo pesimistično gleda v bodočnost. + Tovarna vžigalic »Drava« v Osijeku je plačala za mesec okt. 12,170200 kron (od začetka leta dalje skupaj 113,509.000 K) monopolne takse. -h Prevoz mesa v Nemčijo. Neko trgovsko društvo v Leipzigu namerava uvesti špecijalne vlake med našo državo in Nemčijo za transport mesa iz naše države. Ti vlaki bodo šli preko Avstrije. Prometni minister Je že odobril promet teh vlakov. + Trgatev v Sremu je izpadla letos zelo dobro. Mnogo škode je povzročil dež, vsledkaterega je pričelo grozdje gniti ter se je bati, da bo vino imelo neprijeten okus. Splošno vlada veliko pomanjkanje sodov. Cena vinu je sedaj med 12 in 16 kron. + Sprejemanje drobnega denarja. Po zakonu o državnih novčanicah po 1 in 0.50 Din, obelodanjenem 31. okt. t. 1. v »Narodnih Novinah«, mora jprejeinati glavna državna blagpjna pr 1 izplačilih državni blagajni nt/vfmice \jt l.Din in 50 para v neome' tnun obsegu. Kake svote teh novčan£ morajo sprejemati ostale državne blagajne, bo še odredil finančni minister, ko bo izdal odredbe o izvršenju tega zakona. Privatne osebe morajo sprejeti do 100 Din v novčanicah po 1 Din ali 50 para. + Službeno notiranje Zagreba v Berlinu. Na berlinski borzi je notirala dne 1. nov. prvič službena deviza izplačilo Beograd - Zagreb. Tečaj je bil 7325 mark za 1 dinar. Promet ni bil velik. -f-Padanje cen železa v Čehoslova-ški. Izvrševalni odbor zveze češkoslovaških tovarn železa je sklenil znižati cene železu v precej veliki izmeri, tako na primer železu v palicah za 30%. To je že tretje znižanje v zadnjih treh mesecih. + Kai Je storiti davkoplačevalcem v dobi do konca leta 1922? (Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice za Slo- venijo v Ljubljani.) 1. Stanovanjski 1W| in zaznamki Do 30. nov. t. L morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prw-murju vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvin hišne in stanovanjske izkaze, če so dane v najem, za v najem neoddana po* slopja pa zaznamek prebivalcev poslopij. Izkaze oziroma zaznamek J* izpolniti po stanju z dne 15. nov. t. I Tiskovine se dobivajo brezplačno pn davčnih oblastvih in davčnih uradih. —• 2. Davek na poslovni promet. Davčtu zavezanci, ki so dolžni voliti za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa poleg trgovskih družb, zadrug itd. vsi obrati, katerih promet je presegel v letu 1921 vsoto 360.000 Din in o-menjenega davka za III. četrtletje t L do 30. okt. t. 1. še niso odpremili, naj to naknadno store, da se ognejo kaznim in si ohranijo pravico pritožbe, ako bi se njihova prijava ne spoznala za pravilno. Prijava naj se napravi po vzorcu A, objavljenem v razglasu finančne delegacije z dne 22. maja 1922 št. A 6'3 ex 22 (Uradni list z dne 3. junija 1922 št. 59) v 3 izvodih, od katerega obdrži davčni urad dva izvoda, enega pa vrne plačniku kot pobotnico. Knjigo opravljenega prometa davčni urad ne sme zahtevati, ker je za to opravičen po čl. 116 finančnega zakona za leto 1922/23 na podstavi odločbe davčnega odbora edino le predstojnik davčnega oblastva. 3. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. nov. t L so dospeli v plačilo direktni davki za če* trto četrletje 1922. Davčni uradi so u* pravičeni jih po 14. nov. prisilno iztirjati in zaračunati poleg 6% zamudnih obresti še za opomin 4% od tirjanega zaostanka. 4. Napovedi za hišne najmari* ne. Hišni posestniki, ki še niso vložili napoved o najemnini za leto 1923 oziroma za leto 1922/24 — teh je še precejšnje število — naj čimpreje zadoste svoji dolžnosti, ker se jim bo pri pogonu teh napovedi stavil rok le 3 dni in zapadejo kazni do 100 Din, ako bi tudi na pogon ne vložili v 3 dneh napovedi — Vrhutega bi davčno oblastvo moglo u* radno sestaviti napoved in si zaračunilo za to delo efektivne stroške uradnega odposlanca. + Oddaja pokrivanja strehe t za-rezno opeko. V pisarni inžinjerskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljub* ljani se bode vršila na dan 11. nov. Ob 11. uri dopoldne javna poslednja ofertna dražba za pokrivanje strehe z zarezano opeko na zidanem sklaJišču It. X/IL na ljubljanskem polju pr’ LjuVjanL — Predmetni oglas )e v p! Arni trgovske in obrtniške zboi ice v Ljubljani intere* sentom vpog'id. + Titeovski dogovor med Rusijo in Turčijo. Te dni se bodo začeli V Angori pregovori radi sklenitve trgovinske pogodbe med Rusijo in Turčijo. Zastopniki Turčije pri teh pogajanjih bodo Hasanbeg, bivši finančni minister, dr. Teflik Pušlibeg, narodni poslanec in Snadbeg, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu. Sovjetsko vlado bo zastopal poslanik Orlov, Rosen-berg, prvi podtajnik poslanstva in Ara-damski trgovinski zastopnik. + Novi predpisi notiranja na nemških borzah. V bodoče bodo tuje devize in valute na nemških borzah notf* rane po en komad, razun avstrijskih, ki se bodo notirale po 100 komadov. '+ Francosko posojilo Poljski Francoska vlada je izdelala zakonski načrt o 5 odstotnem posojilu, ki se ima dafl Poljski v iznosu 400 milijonov frankov. +’ Za izobrazbo obrtnikov. Ministrstvo trgovine in industrije namerava uvesti nove trimesečne kurze za fr popolnjevanje strokovne izobrazbe obrtnikov in pomočnikov vseh obrtoV v državi Henrik Ibsen: Hedda Gabler. (K premijerl) Ibsenove drame zahtevajo s svojo strogo umetniško formo in silno dramatično logiko mislečih igraicev-iskal-cev. Pred časom so dali »Noro* z gospo Borštnikovo in »Strahove« z g. Nučičem, sedaj »Heddo Gabler« z gospo Marijo Vero iz Beograda v naslovni vlogi. Za naše razmere je bila tudi uprizoritev tega Ibsenovega dela vsekakor dostojna. »Hedda Gabler« je ena izmed Ibsenovih »zakonskih dram«, ki jo je sam nazval igro, ker se kljub dvem smrtnim strelom in pošastni notranji borbi Hcdde, razsveti h koncu ozadje dela v nekako komedijo. Ko bi se izkadil dim pištole, s katero je storila Hedda Gabler »prostovoljen čin poguma«, bi videli sedeti ob mizi njenega moža Tes-mana in gospo Elvstedovo kako v največjem prijateljstvu in v polizani zadovoljnosti zopet popravljata zgradbo, nekoliko porušeno po neobičajni ženski, katera si je zaželela stanovati v vili dvorne svetnice Falkove, ki pa ni imela dovolj poguma živeti njeno prosto vo-Igeno življenje. H. Ibsen prikazuje v »Heddi Gabler« tragičen rezultat zakona satanske Žen- ske s filistrom. Ona je razvajena sirota po očetu-generalu. Iz tesne okolice ji hoče divje in neugnano srce k življenja vredni usodi. Edino veselje ji je šport In pištole njenega očeta. Te pištole so simbol HeJdinega ognja, njene neukročene iiravi. Njo, kultivirano damo, sito plesov in zabav in hrepenečo po opori tedaj, ko se prične nagibati njena mladost k zatonu — pogubi ta ogenj in ugasne v vodeni okolici njenega zakona. Izmed svojih čestilcev poroči nerodnega in smešnega JGrgena Tesma-na, ki je prava profesorska natura. Cepi pri svojih knjigah, je omledno dober, gleda svet skozi naočnike svojih starih tet in piše ter zabava svojo demonsko ženo s svojim delom »O bra-bantski domači Industriji srednjega veka.« Smešen slučaj privede skupaj ta neenaki par. Neskromna, hladna in muhasta žena zavlada v hiši in stari prijatelji se zopet oglasijo. Predvsem asesor Brack, duhovit Kozčr, a plitva duša ter Eilert Lfivborg, ženijalna osebnost, brez moči udana strastem se kmalu postavita na šahovo desko in igra se prične. Mož ne posega vanjo. Hedda ostane tudi v zakonu Ista kot poprej. Pridobiti sl hoče Lčvborga, svojo nekdanjo ljubezen, toda preslabotno je njeno čustvo, da bi zamogla trajno obdržati in dvigniti tavajočega. To do- seže za nekaj časa nežna svetlolasa gospa Elvsted, zapustlvši moža in dom ter sledeč Lflvborgu. S svojo čisto žensko dušo mu vrne zavest in moč, postane mu soustvariteljlca njegovega življenjskega dela. Hedda v demonskem ljubosumnju izkuša LOvborgovo moč. Ko slednji po tej preizkušnji, ki ji podleže, zopet zapade v stare nižine in grehe, ne najde več poti nazaj. Ne do Teje Elvsted in ne do Hedde. V razuzdani noči izgubi LSvborg svoje veliko delo, ki slučajno pride v roke Tes-manu. Hedda zažge to delo, da s tem uniči duševnega otroka, katerega sta v skupnem ognju ustvarila Teja in Lčv-borg. Na eno karto je postavila Hedda svoje življenje. Z njeno pištolo se neprostovoljno usmrti pijani LOvborg v salonu vlačuge in Heddi ni dano doživeti niti lepe smrti svoje ljubezni. Ostane ji samo možnost javnega škandala — in asesor Brack, edini, kateremu je znano, kje je dobil LOvborg Pištolo. Hedda se nahaja v nosečnosti in njeno razdraženo živčevje gleda v bodočnosti neljubljenega otroka in moža in ker se čuti pod oblastjo povprečnjaka Bračka neprosto, tedaj se odloči za poslednjo Pot: za lepo smrt. Iz male, tesne družbe, ki je ni nikdar ljubila in starih sladkih Tesmanovih tet, jo reši pištola generala Gablerja. Bolj gesta močne volje in razrite notranjosti je ta strel kot prostovoljen izraz globoke duše. 2 njo umre demon Falkove vile in ostane Jasen ter čist svet: Tesman in Teja Elvsted s požrtvovalno teto Julo. Kot temna mračna tujka odide Hedda iz tega življenja, da s svojo smrtjo ustvari drugega. Ga. Marija Vera je močna igralka. Njena impozantna postava, vseobsežen glas in bogate izkušnje po raznih večjih odrih jo usposobljajo za velike, klasične vloge. Na soigralce ima globok vpliv. V Heddi Gabler ni pokazala vseh svojih moči. Igra je bila miselna tam, kjer mora govoriti čustvo, vnanje je bila močna, toda hladna. Hedda ni samo kapricijozna salonska dama finega obnašanja, ona se ne igra le z usodo, temveč tudi usoda ž njo. Tragika Hedde Je spoznanje, da bo brez plamena izgorela njena duševnost Boj konča z notranjim porazom. Njen mož ji ni samo vnanje preziran tepec, temveč gnjusen svet, s katerim se bori na smrt. Asesor Brack stoji s svojo plitvo duhovitostjo pod njo, toda njen razgovor ž njim mora teči v iskrenejših, intimnejših tokih. To je prijatelj, kateremu se v fino etiketo zavije zaupnost malo dostopne Hedde. Za LGvborga se bije boj. Prav v tej borbi je ga. Marija Vera pokrila svojo igro z rutino in nekje v daljavi je ostal satanski saneh prevaranega srca in temna bal MO** vadnega značaja junakinje. Pri reprizi Je bila vigranost in ra** položenje boljše. G. Peček-Te»' m a n je skoro preveč povdaril nerod**! in omejeni značaj Heddinega moža. N* prišel čez povprečnost. Asesor Brade* Skrbinšek se mi je zdel mestom* preučen. Človek, ki želi živeti v udobnem »trikotu« z zanimivo ženo od tak« hladen, čeprav ni globok. Ostal Je *** svoji kreaciji prijetno dosleden. Rogoz je bil včasih zelo srečen. » dialogih s Heddo je pokazal mno*® lastnega in se trudil izluščiti globok*^ Še jedro komplicirane nature Ldvbof' gove. V tretjem dejanju pa je na vtfjg drame nekoliko neverjetno offl»hoV*» po odru. Gdč. Debel jakova j* čen, mlad talent. Ima prijeten -inteligentno igro. Njen nastop * Vi«P Teje Elvsted je bil prav srečen In gladkem dialogu in dobrem razu*ne'™? nju čiste duše Tejine prav ugajal** se, da bo čez čas dobra naivka to mjjj| dostna ljubimka. Prav teh igralk gledališče zelo pogreša. Ga. JBV v a je tudi v vlogah stark up Bila je prav »dobra teta Jul*«* g. Lipaha je lfgcrala mnogP Pazljivosti. H* Panamski kanal fn Amerika. Iz-Jotha trgovina v Zedinjenih državah Po otvoritvi Panamskega kanala žeto narastla, ker je promet preko ^Marnskega kanala omogočil, da Phde blago iz daljnega vzhoda brez kakega prekrcavanja z ameriške iuke Atlantiku. Po otvorenju kanala ]e dosegla vsota reeksporta za tuje blago v Ameriki vsako leto večje zneske m je narastla v letu 1919 na ISO milijonov dolarjev, dočim je znašala pred otvoritvijo kanala redkokdaj 35 milijonov dolarjev. Leta 1921 je padla ta vsota zopel na 71 milijonov dolarjev. Dnevne vesti. *— Vojna odškodnina. Društvo »So-naznanja svojim članom, da je Ministrstvo za soc. politiko na društve-ao Prošnjo podaljšalo rok za vlaganje Prijav za vojno odškodnino do 30. novembra t. 1. Kdor še ni poslal prijave, Bai to stori do gori označenega roka. — Imenovanje. Za ravnatelja bolni-za ženske bolezni v Ljubljani je ^novan primarij dr. Alojzij Zalokar. — Izpremembe voznega reda. Od 5. J*07, t. 1. dalje izostane na progi Ljub-tona gl. kol.—Maribor gl. kol. dosedanji potniški vlak št. 42, ki je odhajal * Ljubljane ob 5.40. Namesto tega pa v°zi na isti progi potniški vlak št. 42 a * odhodom iz Ljubljane že ob 5.24, od-“°d iz Zidanega mosta ob 7., odhod iz Celja ob 7.48, prihod v Maribor ob 9.33.' p Nadalje se spremeni vozni red z «tim dnem na lokalni progi Ljubljana-"rhnika v toliko, da odhaja jutranji ®fišani vlak št. 1432 27 minut pozneje * Vrhnike. — Na progi Slov. Bistričanov. Bistrica mesto izostane z istim *nem mešani vlak št. 1133 z odhodom j* Slov. Bistrice ob 9.10, št. 1135 z odhodom iž Slov. Bistrice ob 12 .uri in v obratni smeri vlaka št. 1134 z odhodom Slov. Bistrica mesto ob 8.30 ter 1138 z °dhodom iz Slov. Bistrice mesto ob 1^20. Namesto teh pa vozijo mešani 'daki št. 1133 a z odhodom iz Slov, Bistrice ob 9. url, št. 1135 a z odhodom * Slov. Bistrice ob 11.45, v obratni *®eri pa mešani vlak št. 1134 a z odhodom iz Slov. Bistrice mesto ob 825 ® št. 1138b iz Slov. Bistrice mesto ob 1150. — Za Aškerčev spomenik. ITI. iz- *a2 prispevkov (od 15. do 31. oktobra 1922). Slovenska Matica v Ljubljani K; gen. ravn. Kreditne banke v Ljubljani Hanuš Krof ta 800 I<; gen. Jtavn. Kreditne banke v Ljubljani J. Tykač 400 K; dr. Josip Kolšek v Latern 400 K. Skupaj 2200 K. Doslej v*ega skupaj 22.575 K. — Dr. V. Kisove, blagajnik. — Dinar raste, cene padajo, uprava bionopolov pa daje vsem verižnikom k* oderuhom dober vzgled. Včeraj je ^višala monopolno takso na vžigalice kar za 48 vin, pri eni škatljici. Bomo fes morali začeti uporabljati zopet ka-Jhfcn in gobo, če bo vlada tako pobija- ■* draginjo. — Umrl je na Selu štev. 28. gosp. Ignacij Kozjek. Pogreb se vrši danes Popoldne ob 4. uri. Naj v miru počiva! — Zverinstvo. V nedeljo 22. oktobru sta Ivan in Ciril Zupan v Naklem pri Kranju izvršila nečloveški zločin. Ko je Odhajal večerni tržiški vlak, sta potegnila z voza hlapca I. Rozmana in ga *IraŠno razmesarila; ko je padel na tla, ga z nogami dobesedno pomendra-*u in mu pri tem izbila vse zobe in uni-eno oko; nato sta ga zanesla v go-*tilno. Kranjski zdravnik je izjavil, da t&ko razmesarjenega človeka še ni vl-®el Kljub temu pa, da,je preteklo že Precej dni po zločinu, kranjski orožniki do danes niso uvedli preiskave. Pridna oblast naj poskrbi, da se zločin Preišče in da se krivci kaznujejo kakor **hteva zakon. — Nepošten blagajnik. Na državnem kolodvoru v Trstu je tamkajšnji ‘eleznični blagajnik poneveril okrog Pol milijona lir in pobegnil neznano vun. — Obsodbe. 120 kg sira sta ukradla ^ mlekarni brata Henrik in France ”terle z Dobrove. Obsojena sta na dva meseca težke ječe. — Ker sta pretepla Rudolfa Leskovška na Studencu, sta T®u obsojena Alojzij Trilar na 14 dni Ječfe, Fr. Gabrovšek pa na 48 ur za-®[*a. — Radi javnega nasilstva je bil Shojen že večkrat kaznovani Franc z Brda na 6 tednov ječe. — Na P^brovi je Franja Lindič puščala svoje otroke brez nadzorstva. Ko se je •dndičeva dne 16. sept. mudila v trgo-je njena 41etna hčerka Olga za-j^dla v potok Horjulko in utonila. De-2?®° sodišče je obsodilo Lindičevo na ^ m- zapora. Tatvina ua pokopališču. Z neke- nju. Pri tem pa je Vižintinu zmanjkala denarnica s 170 lirami, kar je zapazil šele na cesti in stvar naznanil. Ugotovilo se je, da se je mlada fotografinja umetno onesvestila, samo da je dala možu priliko, da je ta okradel Vižintina. Za svojo zvijačo se bo fotografski par seveda pokoril na pristojnem mestu. — »Dve muhi na en udarec«. Dne 20. oktobra je pri Sv. Katarini g. Anton Korošec, veterinarski nadzornik v Kranju, ustrelil z enkratnim strelom dva divja kozla. _ Povišanje dijaških ustanov. Ministrski svet je sklenil na predlog ministra prosvete, da se povišajo štipendije dijakom v Češkoslovaški na 1200 Kč; štipendistom v Avstriji, Nemčiji in Poljski pa na 1000 Din mesečno. — Orožniške doklade. Prejeli smo: O tem predmetu so v zadnjem času pisali mnogi naši listi in sicer že od meseca avgusta naprej. Stvar se je pa vkljub vsem baje odobrenim kreditom in danim obljubam tako čudno zavlekla, da ostaja vedno le na papirju. Čudne pojme o Življenskili potrebah orožn. moštva morajo imeti merodajni faktorji, da še sedaj ne izplačajo že odobrenih povišic. Če pa mislijo na bodoče padanje cen, naj se pa vsaj toliko izplača, da bodo zamašene vrzeli, ki so nastale ob dosedanji plači. Več govoriti je nepotrebno. Dovolj žalostno pa je, da se mora toliko. — Za filateliste. Ob priliki kronanja romunskega kralja je bila v Romuniji izdana serija znamk, ki bodo samo 14 dni v prometu. Posebnost teh znamk je, da so tiskane v Motiakovem in da imajo enak vodni tisk, kakor bavarske znamke. Že sedaj plačujejo za te znamke, katerih nominalna vrednost je 12.50 lejev, 200 in več lejev. — Velike povodnji so nastopile v mnogih delih naše države. V okolici Bara je povzročila povodenj škode za preko 1 milijon dinarjev. Promet na progi Prijepolje—Pribor je ukinjen. — 8-urni delavnik v ruskem poljedelstvu. Ker vsled naraščajoče brezposelnosti v Rusiji odhaja mnogo delavcev iskat dela na deželo, je izdal delavski komisarijat nove določbe o delovnem času. Po teh določbah velja tudi v poljedelskih obratih 8 urni delavnik. Delo čez uro je v pravilu dovoljeno samo v glavni seziji. od 1. aprila do 31. oktobra. — Suspendlja sodnega predsednika. Milana Magareševiča, predsedn. okrožnega sodišča v Subotici je kasacijsko sodišče suspendiralo. Magaraševiča se dolži zlorabe uradne oblasti in še drugih korapromitujočih deliktov. — »Obračati na dve oči, to dobro ni, to zdravo ni.« V Filadelfiji se je dogodil neobičajno tragičen slučaj ženske ljubosumnosti. V neki hiši sta bili nameščeni dve gospodični kot odgoji-teljici. Ena od teh, Stela Zeislich, je imela ljubavno razmerje z nekim mladim človekom in trpela je neprestano vsled ljubosumnosti, ko je opažala, da njen izvoljenec rad vidi tudi njeno tovarišico Haro Devine. Končno se je odločila, da umori sebe in njega in sicer na zelo nenavaden način. Namazala si je ustnice s hudim strupom in začela zvečer strastno poljubljati svojega ljubimca. Kmalu nato je mladenič poljubil tudi drugo deklico in tako so padle tri osebe kot žrtve ženske ljubosumnosti. Vsi trije so bili zastrupljeni. Vendar je mladenič, cigar telo je bilo odpornejše, ostal pri življenju, medtem ko sta obe deklici takoj umrli. — Oj. ta alkohol! V Žiganji vasi Pri Tržiču je znani alkoholik Jakob Studen v prepiru zasadil zidarju Šparovcu nož v glavo. Šparovec je seveda moral v bolnico. — Kršče vanje otrok — prekinjeno. Ruski Sv. Sinod je odredil, da se ne sme več krščevati otrok. Šele, kadar je človek star 18 let, se ga sme krstiti, ampak samo tedaj, če sam zaprosi za krst ka. Diskusija se vrši kakor običajno ob pol 5. uri popoldne v pravosodni palači štev. 79. Predaval bo gospod univ. prof. dr. Stanko Lapajne: »O meddržavnem kazenskem pravu«. =bs Promocija. Gospod Vasilij Serg-jejevič lsajevič iz Kijeva bo v soboto dne 4. t. m. opoludne v veliki dvorani univerze promoviran za doktorja filozofije. = Smrtna kosa. V deželni bolnici je umrl 19 letni kleparski pomočnik Rudolf Štefan. Pogreb se vrši danes popoldne ob 4. uri. Naj počiva v miru! = Smrtna nesreča. V Mostah je pretekli torek popoldne neka perica prala ob Ljubljanici. Pri tem se ji ie nenadoma spodrsnilo in ženska je padla v vodo in se začela potapljati. Ker so nesrečo ljudje kmalu opazili, so spravili ponesrečenko sicer še živo iz vode, toda vsled preobilo zavžite vode ji je počil želodec in reva, mati štirih otrok, je umrla. = Cankarjevi »Hlapci« in naše Hradnlštvo, posebno učiteljstvo. Tako se glasi naslov predavanja glavn. urednika »Napreja« Zvonimira Bernota, ki se bo vršilo danes v soboto 4. nov. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi daljši govor, vendar ne nad 10 minut. Vstopnina: sedež Din 3, stojišče 1 Din. = Godba Zveze jugosl. železničarjev priredi v nedelio 5. t. m. v zimskem salonu gostilne »Drašček«, Bohoričeva ulica 9 zabaven večer z raznovrstnim programom. Začetek ob 16. Kdor se hoče dobro naplesati naj pride. Za mrogobrojen poset prosi Godba ju-gosl. železničarjev. = Tatvina v gledališču. Dne 1.1. m. je bilo iz garderobe opernega gledališča ukradeno opernemu pevcu Walter Maacku 11 bankovcev po 100 dinarjev. = Ukradeno kolo. Dne 2. t. m. dopoldne je bilo iz veže gostilne pri »Ze-ksarju« na Dunajski cesti ukradeno kolo, črno pleskano, vredno 4000 kron. — Kolo je bilo last mehanika Rudolfa Debeljaka iz Garnelj. — Prefrigan tat je Ivan Omahen, hlapec pri tvrdki 1. C. Mayer. Kradel je svojemu gospodarju kar na debelo. Vsak večer se je skril v klet, od tam pa v skladišče, kjer je odnašal kar po cele bale blaga. Končno je tvrdka začela blago pogrešati. Naznanila je stvar policiji, ki je predrznega tatu kmalu izsledila in vtaknila v zapor. Tvrdka Mayer je oškodovana za čez 100.000 kron. = Nepoštena strežnica. Vratarju deželne bolnice je neka brezposelna bolniška strežnica ukradla 800 kron. Da bi odvalila od sebe sum, si je izmislila, da je tudi ona sama okradena za 400 kron. Policija pa tej izmišljotini seveda ni hotela nasesti in nepoštena tatica je morala v zapor. — Iznajdljivost ljubljanske policije. Včeraj popoldne se je neki berač preveč napil žganja. Oko postave ga je kmalu zagledalo v Wolfovi ulici in ga hotelo spraviti na varno. Ker pa totalno pijani berač s tem ni bil zadovoljen, sta policista, ki sta imela z njim opraviti, poklicala nekega postreščka, ki je tudi kmalu prišel s svojim dvokolesnim vozičkom. Nato so z dolgo vrvjo povezovali in nakladali upirajočega se berača na voziček. To povezovanje in nakladanje je trajalo ob veliki asistenci občinstva skoro pol ure. Ko je bil mož naložen, sta si stražnika veselo mela roke, češ, hajd, zdaj pa gremo. Toda policaj je obračal, berač pa obrnil. Kajti ko je hotela ekspedicija nastopiti svoje potovanje na Bleiweisovo cesto, je užaljeni berač hitro vtaknil nogo v kolo, vsled česar voz ni mogel naprej. Ker se je isti čas tudi vlil precej močan dež, so celo »mašino« spravili v neko vežo. Ljudstvo, ki ga je bilo kakor kobilic ob slabi letini, pa je potrpežljivo čakalo. Ko je dež nekoliko prenehal je odpeljal postrešček berača, ki je dal svoji nevolji j duška z različnimi besedami, na policijo. — Take senzacije so popolnoma odveč, in zlasti na mladino ne vplivajo kar nič dobro. Ali nima mesto več tistega znanega »zelenega« voza za take j slovesne prilike? Maribor. Celle. Ljudsko vseučilišče v Celin. V ponedeljek dne 6. nov. bo ob pol 8. uri predaval na našem ljudskem vseučilišču g. nadučitelj Joško Bizjak. Govoril bo »o kraljestvu številk«. Predavanje bo zanimivo, ter se bo nanašalo na lansko predavanje g. Bizjaka »o potovanju po nebu«. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju priredi danes, v soboto, dne 4. nov. ob 8. uri zvečer v vseh prostorih Narodnega doma zabaven večer. Na sporedu je burka »Kmet Herod«, srečo-lov, šaljiva pošta in ples. Svira tambu-raški zbor »Bratstva«. Preskrbljeno ie za izborno pijačo, v kavarni se bo dobila pristna turška kava in pravi kitaj-siti č spravila k življe- = Vsi sveti Št. petersid podružnici družbe sv* Cirila in Metoda v Ljubljani sta postavili na pokopališču pri Sv. Križu na grobu Podlimbarskega (grobnica g. šolskega ravnatelja Furlana) originalen lesen križ, ki je bil postavljen na grobu v Pulkavi. Križ je lesen in zelo priprost in ima dobro čitljiv napis »Franjo Maselj t 19. IX. 1917«. Križ je bil ukusno okrašen z zelenjem, cvetlicami, narodnim trakom in svečicami, kar je dalo prireditvi res prisrčen značaj. = Diskusija o načrtu kazenskega zakonika. V soboto, dne 4. novembra t. L priredi društvo »Pravnik« tretjo diskusijo o načrtu kazenskega zakoni- Na praznik Vseh Svetih so se zbrale velike mase ljudstva na pokopališču na Pobrežju. Ob 15. uri je igrala vojaška godba v počaščenje padlim žrtvam svetovne vojne. Pevsko društvo »Drava« je pod vodstvom g. Pre-mrova zapelo dve žalostinkL Nato je imel frančiškanski pater kratek nagovor. Sveče na starem pokopališču so bile všeč nekemu nepridipravu ter jih je 18 ukradel z grobov. Oddali so ga sodišču. Zaradi neke ženske sta se stepla zadnjega oktobra na Aleksandrovi cesti dva mesarja. Mir sta sklenila Sele na stražnici, kamor ju je odvedel stražnik. Nek žepar je ukradel na dravskem brodu neki gospodični dena^co. Zasleduje ga policija. Gledališče fn glasba. Na sporedu koncerta moravskih učiteljic Iz Brna (ženski zbor) so zastopani vsi najboljši češki komponisti, kakor Smetana, Dvorak, Suk, Janaček, Foerster in Vach. V odlični meri pa ob sega spored tudi narodne pesmi moravske, slovaške in češke, ki se vse odlikujejo po izredni lepoti in milini. Zbor poje več zborov a capella, pa tudi zbore s spremlievanjem orkestra. Našemu občinstvu so poznani nekateri Dvofa-kovi moravski dvospevi in prav interesantno bo slišati interpretacijo teh dvospevov po prof. Vachu, ki je svetovno znan kot najboljši interpret čeških zborov. So pa tudi na vsporedu zbori velikega obsega, popolnoma v modernem smislu, kakor jih naša slovenska literatura še ne pozna. Zato bo nudil koncert v vsakem oziru, tako po svoji sestavi, kakor po izvajanjih izrednih umetniških užitkih. Repertoar narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Torek 7. nov.: Zaprto. Sreda 8. nov.: Živi mrtvec. Red B. Četrtek 9. nov.: Svatba Krečinskega. Red C. Petek 10. nov.: Hlapci. Red E. Sobota 11. nov.: R. U. R. Izven. Nedelja 12. nov.: Ob 3. uri popoldne: Krojaček-Junaček. Mladinska predstava. Izven. Ob 8. uri zvečer: Svatba Krečinskega. Izven. Pondeljek 13. nov.: Svatb? Krečinskega. Red D. Torek 14. nov.: Zaprto. OPERA. Torek 7. nov.: Jenufa. Red E. Sreda 8. nov.: Zaprto. Četrtek 9. nov.: Tajnost. Red A. Petek 10. nov.: Zaprto. Sobota 11. nov.: Sevilski brivec. Izven. Nedelja 12. nov.: Jenufa. Izven. Pondeljek 13. nov.: Zaprto. Torek 14. nov.: Sevilski brivec. Red B. Iz gledališke pisarne. Ker je uprava beogradskega gledališča gospo Marijo Vero nenadoma odpoklicala, se vprizori v soboto dne 4. t. m. za izven Tolstega drama »2ivi mrtvec« in v pondeljek dne 6. t. m. za red C Cankarjeva drama »Hlapci«. »Hedda Gabler« se odigra za ostale abonmane pozneje. Marijonetno gledališče. V nedeljo 5. nov.: Zakleti kalif; Preizkušnja. Predstave se vrše ob 15. in 18. url Predprodaja vstopnic se vrši pri blagajni marijonetnega gledališča v Mestnem domu vsako soboto od 15. do 17. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure. Šentjakobski gledališki oder. Sobota 4. nov.: Mladost, ljubezenska drama. Nedelja 5. nov.: Mladost, ljubezenska drama. Sobota 11. nov.: Noč na Hmelj-niku, izvirna drama. Nedelja 12. nov.: Noč na Hmeljniku, izvirna drama. Gostovanje šentjakobskega gl®4*®" Uškega odra na Viču. Šentjakobski gledal, oder gostuje v nedeljo dne 5. novembra z veseloigro »Maškarada« v sokolskem domu na Viču. Iz pisarne Šentjakobskega gledališkega odra. V soboto dne 4. novembra se vprizori Halbejeva ljubezenska drama »Mladost«. V glavni® vi°®, • gdčna. Petričeva, g. Švajgar, g. Gnidovec, g. Sancin. Vlogo Amandusa igra mesto Fr. Remša g. Bučar. Mladini pod 16 leti vstop zabranjen. Izprememba repertoarja ua Št. Jakobskem gled. odru. Radi zaposlenosti g. Sancina v dramskem gledališču, kjer se je radi odpotovanja ge. Marije Vere izpremenil repertoar, se današnja predstava »Mladosti« odpoveduje in se vr-, ši prihodnji teden. Dan predstave, za Društvene vesti. Društvo »Soča« obvešča svoje Hane, prijatelje in drugo občinstvo, da predava v soboto dne 4. t. m. v novem salonu restavracije »pri levu« na Gosposvetski cesti, vseučiliški profesor gospod dr. Serko o »človeških možganih«. — Iz prijaznosti sodeluje oddelek pevskega zbora jugoslovanskih žele*-ničarjev. Začetek točno ob osmih in pol zvečer. Vstop prost. Kongres brivskih In lasnlčarsklh pomočnikov. Savez brivskih delavcev v Beogradu naznanja vsem podružnicam, pododborom pokrajinskih zv*t Beograd, Ljubljana, Zagreb, Sarajevo^ da se vrši dne 29. in 30. novembra t. L v Brodu na Savi kongres ujedinjenja s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa in volitev njegovih funkdjo-narjev. 2. Vpostavltev dnevnega reda. 3. Izvestitev pokrajinskih zvez. 4. Uje-dinjenje. 5. Dopolnjenje zveznih pravfl. 6. Volitev centralne uprave. 7. Orientacije saveza. 8. Volitev delegatov za sindikalni kongres. 9. Slučajnosti. VaMJo se Vse podružnice in pododbori, da takoj obdržavajo sestanke z zgoraj določenim dnevnim redom in prema uputi poslani v cirkularu. — Uprava Save** brivskih pomočnikov. Šport in turistlka. S. K. Ilirija — S. K. Primorje. V ne- deljo 5. t. m. se vrši ob 15. uri na igrišču S. K. Primorja prvenstvena tekma med gornjima klubama. Oba kluba postavita najmočnejša sedaj razpoložljiva moštva. Ker gre Iliriji, da obdrži za vsako ceno dosedanje prvenstvo in j« Primorju do tega, da izvojuje najugodnejši izid, bo tekma izredno zanimiva. Občinstvo opozarjamo, da tekom iger obdrži primerno disciplino in ne zavaja pošteno se boreča moštva k nepravilnostim. Predtekma obeh rezerv. ^TAMPlUp ANT. ČERNE) 3$ 'ijuBLJANA m mimmm ' Pletene jopice rokavice, nogavice p najnii tenak pil: 8. Sinkovič * H.Soss. Ljubljana* Mestni trg Ifc TaJinstvenl merilec deklet. (Nadaljevanje.) Ker je bil policist dobro oborožen, se mu morilca ni bflo treba bati. Samo en dobro namerjen strel In morilec bi bil nesposoben za nadaljni boj. Potem bi mu ne bilo težko zadržati ga tako dolgo, dokler ne bi prihiteli tovariši na pomoč. Zaenkrat pa ni še nikdo mislil na krvavo resnost stvari, temveč stražniki so si preganjali dolgčas s šalami in medsebojnim draženjem, dokler ni Davisov prihod ustvaril tišine v veseli družbL Detektiv je premeril preoblečenega policista od nog do glave, potem je zadovoljen pokimal. Nato je poklical starejšega stražnika, ki je čez dan stražil z nekaterimi tovariši na Them-siaem bregu. »Ali niste opazili ničesar sumljivega?« »Ne, gospod! Kljub vsej pazljivosti nismo opazili ničesar Izvanrednega. Poleg tega je nekaj policistov znova pretrkalo vsak kamen, toda zopet zaman. Našli niso nobenega otlega prostora ali kaj podobnega.« »Vraga, možakar vendar ne more prebivati na dnu Themse U je vzkliknil detektiv. »Saj je človek, kot mi, torej ne more izginiti brez sledu v vodi ali v zraku.« »Da gospod, to je nerazrešljiva uganka. Jaz sem tudi že zaman premišljeval o tem, toda vrag si ga vedi, kako je s stvarjo. Nazadnje je možakar s samim satanom v zvezi.'. »No sedaj pa mi postanite še vi praznoverni, potem smo na koncu !« je jezno vzkliknil Davis. »Sramota je, da nas je lopov tako dolgo vlekel za nos! Toda zagotavljam mu, da se mu to ne bo posrečilo nikdar več!«. Stari stražnik je zmajal z glavo In stopil na stran. Davis pa se je zopet obrnil k policistu, ki je bil preoblečen v žensko in je dolgo tiho govoril z njim, nakar je preoblečeni stražnik ponovno prikimal. Zopet je ležala gosta megla na bregu Themse in bilo je upati, da bo tajinstveni morilec poskusil napad na navidezno vlačugo. Preoblečeni stražnik je zapustil poslopje pri zadnjih vratih, zavil preko dvorišča v stransko ulico in prišel šele odtod na breg Themse. Davis, ki je skozi majhno okence iahko pregledal vso širino ceste, v kolikor je to dopuščala megla, je videi, da ni nikjer nobenega opazovalca in se je prepričal, da nikdo ne sluti v sprehajajoči se vlačugi preoblečenega policijskega stražnika. Preteklo je že precej časa. Sem pa tja je prihitel po bregu kak zapoznel potnik, ki je takoj zopet izginil v megli, toda nobeden se ni sumljivo približal preoblečenemu policistu. Ograje ob Themsi Davis vsled megle ni mogel videti in najbrže je ni HALI OGLASI PRODAJA: NEKAJ KRASNIH. ENO-VPREŽNIH VOZIČKOV po IakO ugodni ceni. Anton Pet-tovšek. Logatec. 757 DOBRO OH RAM JENO Je- dilno opravo. Poizve se na Bledu, hotel »Evropa«. 76S obratnim motorlem. Motor se nahaja v Celju, Glavni trg CIRKULARNO ZAOO z štev. 5 pri g. Miha Kus, ali na se poizve pri gugalnici v Tivoli. 765 va In zanesljiva« na upravo lista. 756 RAZNO: MORSKO TRAVO nudi vsako množino SEVER & KOMP, Ljubljana, Wolfova ulica 12. 711 V GOSTILNI PRI LOZAR-JU, sv. Jakoba trg, se dobijo vsako soboto in nedeljo domače riževe in krvave klobase domačih prašičev, toči se pristno Bizeljsko in Dolenjsko vino. 760 KATERA DRUŽINA brez otrok bi vzela 16 mesecev staro punčko na hrano, za svojo ali proti malemu plačilu. Ponudbe prosi pod »Uboga vdova« na podružnico »Jugoslavije«, Maribor. 767 LOVSKI PES, veliki prepe-ličar. Ogleda se na v Tivoli pri gugalnici. 764 ŽAGAR, izurjen tudi v ve-necijanki. ter v vsakem popravilu, kakor tudi pri poi-nojarmeniku, išče službe. Ponudbe poslati na Franc Lunder, pilana, Novaki, kraj Jaška, Hrvatsko. 755 V EC ZABOJEV MILA Zlatorog po 53.— K kg. Ponudbe pod »Zlatorog« na upravo lista. 763 SLUŽBE: GOSPODIČNA Iz ugledne rodbine želi mesta prodajalke ali blagajničarke. Ima več let pisarniške prakse. Ponudbe prosi pod »Marlji- TRGOVINA IN PEKARIJA. zelo dobroidoča, na prometnem kraju, zraven iame cerkve se odda. Ponudbe pod »Zelo ugodno« na upravo lista. Za odgovor znamko! 758 APNO, priznano la, kamniško. živo, neuTjašeno, več vagonov za takojšnje dobavo po zmernih cenah nudi L flumac in Co, Kamnik, poštni predal 7,. . 762 >OESTERREICHISCHE GESETZ . KUN DE*. 1-4 debeli zvezki, krasno, v platno vezani, dobro ohranjeni za nizko ceno. Din 250.—■. Kje, pove uprava lista. 718 ENONADSTROPNA HIŠA po ugodni ceni na periferl-|i mesta * obširnim vrtom. Naslov pri upravi lista- 761 VAJENKA za damski salon se sprejme. Naslov v upravi lista. 766 mogel videti niti preoblečeni policist, ki je včasih ostro gledal v valujočo meglo pred seboj. .»Morilca.danes rie bo,« je dejal Davis sam zase. »M°rd» je posvarjen, morda pa hoče uspavati našo pazljivost, ura je *e pol dvanajstih; če ne pride do polnoči, gre lahko preobicccfl spat* Komaj je Davis spregovoril te besede, ko se mu le* da sliši oddaljeno vpitje. Ni se varal. Vpitje se je bolj in D bližalo in sedaj so se slišali že koraki v teku bližajočih se Tajni policist Je poskočil, ker sedaj je dobro razločil tudi Klic iz megle. »Držite ga — držite ga!« je zvenelo vse vprek. »Držit® morilca — on je, ki mori dekleta — držite ga.U Segaj so se kričači izluščili iz teme. Kot prvi je drvel katerega težko hropenje je dokazovalo, da napenja zadnje moa da bi ubežal zasledovalcem. Za njim pa, v majhni oddaljen®* so se podili zasledovalci, ne da bi mogli ujeti bitrokrak®** ubežnika. Davis je hitro odprl svoje okence. »Bil,* je zaklical preoblečenemu policistu »hitro — vite ubežnika in če se bo zoperstavljal, ga ustrelite!« (Dalje prlbJ .......n———, ,m. ■■■■■ • —^ Največja izbir* Različnih pletenic majic, In rok»* pri tvrdk! d. E E. SRflBEP' mm V neizrekljivi in pregloboki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naš nadvse ljubljeni in predobri soprog, oče, sin, brat, gospod te' Blaž Zabret tovarnar in bi vil župan po večletni mukepolni bolezni mirno v Gospodu preminul. Zemeljski ostanki poko}* nega so se dne 22. oktobra prepeljali iz Št Vida nad Ljubljano v Britof pri Kranju in položili dne 23. oktobra na tukajšnje pokopališče k večnemu počitku. Prosimo tihega soža!;^! Britof, 1. novtiiiuia 1922. Tilka Zabret, soproga, Joško, Lojze, Francka, Tilka, Cecilija, Štefan, Lenka, otrod, Mati, bratje in ostali sorodniki. ZAHVALA. Povodom prebridke izgube našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata in sina ilaža Zabret nam je došlo nepričakovano obilo sožalnic. Vsem in vsakemu bodi moja najiskrenejša zahvala Britof, dne 1. novembra 1922. Tilka Zabret. Divjačina, lUiUMlIlllllll...... ..iiiimililiuilll SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A.&E. Skabeme llubljana. Mestni trs it 10. iKiturr ‘sv.tumiuiiiiiiiu imnitiniiiiiti jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah F llaiHa !?w divjačine in perutnine Gakovac, Medjimurje. Suhe gobe fiJi in himno Brzojavi: VAJDA, ČAKOVAC. Telefon Interurban St 59. kupuje Sever 8 Co., Ljubljana Wolfova ulica 12. „SINTA“ Splošna industrijska in trgovska družba z o. z. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 15 Z našega skladišča v Ljubljani nu&tao, dokler traja zaloga: Podkove za konje „5tyria" kavi ne mlinčke Vile. iek ene, z 4 roglji. 12" dofse Kladiva za sramoz (SchotterschldgeD Cveke za pete, v zabojih po 50 k« Svinčnike, znamke „Staedler“ „Puch" kolesa. Cene zelo ugodne I •••••Ml Katere hočejo njih Im* oziroma izdelke razSIritl po celem svetu? — Pojasnila pod »Reklama** na Jutosfav.' Potrtega srca javljam v svojem, kakor v Imenu sorodnikov tužno vest, da Je moj Iskreno ljubljeni soprog, gospod Tomaž 3urša posestnik in kr. orožniški straimolster v pokoju v sredo, dne 1. novembra t L po kratki« a močni bolezni v starosti 68. let, previden s svetimi zakramenti za umira* joče mirno v Gospodu zaspaL Zemeljski ostanki blagega pokojnika bodo v soboto, dne 4 novembra t L ob 3. uri popoldne prenešenl na župno pokopališče v Zrečah in tam položeni k večnemu počitku. Prosi se tihega sožalja. Zreče pri Konjicah, 1 nov. 1922. Mici Jurša, sooroga. ;^lln!tnnlnnimtlt!1lRlln!lU!!ltlntn11l1llllliillllUltlt!ltlIliIIll1lllllu^lllllntii,,ll| | Priložnost zajatnfeno? VI st* I volnenega ševjota, i pripraven za moške obleke, damsk* | kostume In plaSče. — Izvanredna cefl* m A K 450 - I Veletrgovino 1C Jejer, Ljubljani ^!lllllllllt1lllllllllllllllllllnl1ltt^mntllnHlllnlni^Inlllllntlll^tl1llilllllUlU|l)l, III! IZ 61. Prva jugoslovanska lesna in^‘ strija prevzame rezani? okroglega lesa na svoj* parni žagi Zavod na pri Celj^ Trgovska hiša dvonadstropna 60 let obstoječa v Ljubljani . se proda. Hi§a stoji v sredini mesta na najbolj prometni točki, ima trgovske lokale in skla-diiča, pripravna tudi | za kako industrijo in so takoj na razpolago. »Ponudbe pod „Dobra ' pozicija na an. zavod DRAGO BESEUAK Ljubljana, Sodna ui. 5. k ozdrav stane niti S* t m Najcenejše in najhvaleinejže darilo nafim medim }e: M03 ZVERINJAK kniifa s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20*— MODI UUBCKI živalske slike za naie malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32"— HLADI SLIKAR 10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvami ali pastel-borvniki K 12** . ČRNI PETER staroznana, vesela družabna igra za zimske večera. 1 igra K 12*- Spisal sem knjigo, da z njo pokažem milijonom bolnikov edino možno pot ljenju Ta svet ne vinarja ter ga pošljem vsakomur, ki se čuti bolnega, nerazpoloženega ali obupanega — zastonj. Ta knjiga je produkt 50 letnih študij in 50 letnih izkušenj, ter vsebuje zelo mnogo praktičnih slučajev in dovolj dokazov prvih učenjakov. KDOR SE HOČE REŠITI naj se ravna po mojih načelih, ki so pomagaii že tisočim in tisočim, najsi so nastale te bolezni vsled skrbi, prenaporhosti ali LAHKOMISELNOSTI IN NEZMERNOSTI. Vsem tlačenim in dela nezmožnim brez samostojne energije pokažem pravo pot za okrevanje živčnobolnih, fizično in duševno šibkih, flavobola in drugih bolečin. — Pišite še danes opisnico in zahtevajte zastonj, fran ko MOJ KAŽIPOT. Dopisnico naslovite na: E. Pustemu*, Min id., fliduiMplitz 13, IH. I«. »• • Mučenik Trhovlj* Mp sprejme takoj v delo ^ na kleparskega preddelavca, m kova^keoa preddelavca in dva strogani Refflektfra se samo na vrstne moli, neoženjene IH ’ dolgoletno prakso. vsaki čas po najnižjih cenah pri Izvoz divjačine in perutnina ČAKOVEC, medjimurje Pupsiauijaj Brzojavi: Vajda. Čakovec — Tuef. Vse s« dobi v Ir o Ljubljani, Marijin trg S. Mestno županstvo Kočevje razpisuje službo mesarja za novoustanovljeno občinsko mesnico. I Seflektira se samo na popolnoma izvežbano in zanesjjj*£ , | mol. Reflektanti naj vpošljejo ponudbe z navedbo zan«6 na mestno županstvo leMe. »• •« Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »JugoaLov. oovinsko d. d.«. Tiska »Zvezna tiskar*1*