O problematlkl zdravstvenega varstva v občini Ljubljana Bežigrad sta skupfifiina občinske zdravstvene skupnosti In zbor združenega dele občine Ljubljana Bežigrad razprav-Ijala že na skupnem zasedanju decembra 1984. Ugotovimo lahko, da je kljub velikemu angažiranju tako občinske zdrav-stvene »kupnosti kot tutii organov družbenopolitične skup-nostl In druzbenopolitiinih organizacij občine Ljubljana Bežlgrad od tedaj sprejetih sklepov le malo realiztranega. Ugotavljamo celo, da se je situacija v lem obdobju &e zao-strila. Iz navedenega razloga tn pogostih razprav o proble-matiki zdravstvenga varstva v mestu Ljubljana oz. SR Slove* niji naspfoh menimo. da fe nujno, da se s problemi občtnske zdravstvene skupnosti in izvajalskih organizacij s področja zdravstva temelitteje seznanl tudi »kupščina občine Ljub-Ijane Bezlgrad, saj na področju zdravstva v tem trenutku in ob dani zakonodaji ne vidimo tzhoda, razen s temeljitlm posegom v pravfce \z zdravstvenega varstva.
S predloženim gradivom bi delegate radi seznanlli podrobneje s poslovanjem obtinske zdravstvene skupnost) in zdravstvenih delovnfh organlzacij v preteklem letu In oceno za letoSnje lelo, nekaterimi ukrepi, kl jih je nujno sprejeti za uskladitev zdravstvenega varstva z materialnfmi možnostmi, probleml, kl nastajajo v zvezi z organiziranostjo In pristojnostmi občinskth zdravstvenih akupnosti na vieh nlvojih svoje organiziranosti in nekaterlmi Se vedno odpr-timi probleml uresničevenja pravic Iz zdravstvenega varslva v naSI obfiinl.
Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Bežigrad je leto 1987 zaključila z nekritimi odhodki v višini 2.164 830,243 din, kar je posledica višje realiziranih odhodkov kol so bili predvi-deni s pfanom za ieto 1987. Gfede na povprečja, dosežena v meslu Ljubljana, ugotavljamo. da so ustvarjeni prihodki indeksno sicer višji in da je razkorak med prihodki in odhodki relattvno manjšt kot v ostaiih Ijubljanskih občinah. Kar 99.6% vseh prihodkov skupnosti izvira iz prihodka družbenega in zasebnega sektorja, ki se oblikuje na osnovi enotne prispevne stopnje v mestu Ljubljana in je neposredno odvisen od okvira, ki ga je za leto 1987 določai Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenlh sredstev druzbenopolitičnih in samoupravnlh tnteresnih skupnosti. UpoStevajč določbe navedenega zakona je že prvi obračun za obdobje I. trorne-sečja 1987. leia pokazal, da so imele po metodologiji tega zakona občinske zdravstvene skupnosti v Ljubtjani 2.911.343,000 din presežkov, ki jih je služba družbenega knji-govodstva iziočila in blokirala na posebnem računu. S tem se je iikvidnosl občinskih zdravstvenih skupnosti v mestu Ljub-Ijana fzredno poslabšala, saj je to pomenilo blokado kar 51% aprilskega prillva sredstev. Od tedaj dalje zdravstvene skup-nosti v mestu Ljubljana niso bife več v stanju poravnavatt svojih obveznosti niti dajati akontacij zdravstvenim delovnim organiazcijam v predvidenih lokih in viStni Prav tako je bila zaradi ugoiovljenih presežkov v tem obdobju znižana prl-spevna stopnja za zdravstveno varstvo od 8,60% na 8,34% \z dohodka in od 0.55% na 0,42% iz brutto osebnih dohodkov. Te znižane stopnje so nato veljale do konca leta 1987. Glede na to. da |e služba družbenega kn|igovodstva tekoče {meseCno) spremljala priliv sradstev na račun zdravstvenih skupnostl so (mele obilnske zdravstvene skupnosti v mestu Ljubljana vsak mesec blokrran raiun za določeno Stevilo dni, kar je še dodatno oteževalo Jn povečevalo likvidnostne težave skupnosti.
•   NEKOLIKO MANJ IZDATKOV
ZABOLNIŠNICE
Odhodki občinske zdravstvene skupnosti so realizirani 9% nad planiranimi, do česar prihaja zaradi viSje realizacije odhodkov za zdravstveno varstvo, ki so kar za 8,7% nad planiranimi oz. v primerjavi z realizacijo leta 1986 za 160,9% višjt. V občini Bezigrad so v primerjavi s povprečjem mesta Ljubljana porasli predvsem stroSki za splošno ambulantno in dispanzersko varstvo ter odhodki za zobozdravstveno var-stvo, zdravtta in ortopedske pripomočke, medtem ko izkazu-jejo podatki nekoliko nižjo rast stroškov specialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varslva.
V letu 1987 balezimo tudi nižjo rast stroškov zdravstvenega varstva v tujini. kt so btli v preteklih letih bistveno nad pov-prečjem Ljubljane oz. ostalih Ijubljanskth občin. Nedvomno na nižanje rasti teh stroškov vpliva tudi zmanjšanje števila detaširanih delavcev prav tako pa tudi neustrezna metodolo-gija obračunavanja (eh storitev. Postopek obračunavanja in plačevanja teh storitev je namreč zelo dolgotrajen. tako da občinska zdravstvena skupnost plačuje stroSke zdravstve-nega varstva tudi z enotetnim zaostankom ali več, kar pa zaradi visokih tečajnih razlik btstveno poveča te stroške. Pri-spevki, ki se v občinski zdravstveni skupnosti zbtrajo za te namene namreč ne zagotavljajo niti minimalnega pokrivanja teh stroškov, saj so cene zdravstvenih storitev v tujini bistveno viS[e od cen v SFRJ oz. SR Stoveniji že brez tečainih razlik.
\z podatkov o poslovanju za leto 1987 ugotavljamo tudi višjo rast sredstev za nadomestila OO in druga povračila (pogreb-nine, posmrtnine, potni stroSki) od planiranega in sicer za 6,6%. njihov delež pa se je v primerjavi z letom 1986 zmanjšal iz 6,2% na 2,5%, kar pa je posledica prenosa nadomestil osebnega dohodka na organizactje zdruzenega deta. Zaskrb-IjujoČ pa je podatek o naraSčanju bolniSkega staleža, ki se je povečat \z 5,0% na 5,1%, za kar pa ocenjujemo, da so vzroki ludi v višjih nadomestilih osebnega dohodka.
•  SOLIDARNOST TUDl ZA BEŽIGRAD
Glede na sporazum o izenačevanju učinka enotne pri-spevne stopnje v Ljubljani, tz tega naslova je v letu 1987 prvič prejela solidarnost tudi občinska zdravstvena skupnost Ljub-Ijana Bežigrad, pa je nujno, da se deiegati seznanijo tudi z nekaterimi drugimi ugotovitvami o poslovanju občinskih zdravstvenih skupnosti v mestu Ljubljana. Na osnovi bilanc lahko ugotovimo, da je razen stroškov zdravstvenega varstva v Ljubljani. kl so se povečali v mestu za 10.2% izredno porasla solidarnost v SH Sloveniji. ki se je povečafa kar za 221,1% v primerjavi z tetom 1986. S tem pa se je delež solidarnosti v strukturi odhodkov obfiinskih zdravstvenlh skupnosti mesta Ljubtjana povečal od 2,8% vseh sredstev na 3,5% ali 1,9-krat večjl kot v letu 1986. Na osnovi Samoupravnega sporazuma o skupnlh temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Slove-niji za obdobje 1986-1990 so zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji združevale sredstva za solidarnost za 88% pokrlva-nje dogovorjenega programa občtnam - prejemnicam soll-
Kako je z zdravstvenim varstvom v občini
darnosti. Za zagotavljanje teh sredstev je bila določena posebna prispevna stopnja v višini 0.037% OD BOD.
S preskokom solidarnosti od 88 na 100% dogovorjenega programa se namret obveznost občinskiti zdravstvenib skup-nosti v mestu Ljubtjana povečuje od 3.813.297.811 din v letu 1987 na cca 17 milijard dinarjev, kar občinske zdravstvene skupnosti v mestu Ljubljana upoštevajoč primanjkljaj iz leta 1987 v višini 20.068.040.337 din in omejitve. ki so napovedane za lelo 1988 nikakor ne bodo mogle zagotoviti, razen fie ne bt bistveno posegle v pravice in standard zdravstvenih storitev naših uporabnikov. Ob tem je potrebno omeniti, da nam analiza kadrovskih normativov za SR Slovenijo kaže, da obfiinske zdravstvene skupnosti v mestu Ljubljana le nimajo tako bistveno boljšega standarda storitev v osnovnem zdrav-stvenem varstvu. kot bi nas nekateri radi prepričali (Strokovna služba Zdravstvene skupnostl Slovenlje) saj se Ljubljana kot celota po kadrovskih normativih (št. prebivalcev na enega zdravnika) nahaja v zobozdravstvu na 22mestu in v sploSno ambulantni dejavnosti na 38. mestu. za občino Bežigrad pa so ti podatki še slabši.
Nenazadnje je ob tem potrebno omeniti, da so predvsem storitve specialističnega in bolnišničnega zdravstvenega var-stva za občane oz. uporabnike mesta Ljubljana bistveno dražje, saj jih morajo sitom prilik uresničevati v Univerzitet-nem kliničnem centru. kot pa je cena teh storitev v ostatih, v večini regionalnih bolnišnicah.
•  LETOS BO ŠE SLABŠE
Prav povprečna poraba sredstev za enega uporabnika v SR Sloveniji pa je eden glavnih kriterijev za uresničevanje soli-darnosti.
Glede na znano interventno zakonodajo. kt velja ra prvo polletje letoSnjega leta, Zakon o celotnem prihodku in dohodku in pa pričakovane ukrepe zvezne vlade, ki naj bi bili sprejeti 15. 5 1988 lahko pričakujemo. da se bo stanje na področju zdravstvenega varstva v letošnjem letu Se poslab-šalo. kljub že sedaj kritični situaciji. Na osnovi prvih izračunov (ob sedaj znanih in veljavnih parametrih lahko ugotovimo, da obfiinskim zdravstvenim skupnostim v mestu Ljubljana za pokritje programov v dosedanjem obsegu in kvaliteti kot je dogovorjeno s srednjeročnimi planskimi akti primanikuie cca 25% sredstev (omejitve skupne porabe, pokritje prlmanjkljaja iz leta 1987, povečana solidarnost). Glede na slednjo ugotovi-tev je nedvomno v občtnskih zdravstvenih skupnostih in tudi širše potrebno sprejeti določene ukrepe za uskladitev zdrav-stvenega varstva z materialnimi možnostmi. Zdravstvena skupnost je te v decembru 13B7 posredovata občinskim zctravstvenim skupnoslim v SR Slovenijl program ukrepov. kl pa je bll na skupščini Zdravstvene skupnostt Slovenije zavr-njen. Občinske zdravstvene skupnosti v mestu Ljubljana so sicer podpirale določene ukrepe \z predioženega programa ter tudi prediagale, da se program sprejema po delih (da se sprejme vse sprejemljive ukrepe) ter, da se te ukrepe prične nemudoma izvajati, da pa ukrepe v zvezi s krčenjem pravic iz zdravstvenega varstva temeljito proučijo ustrezne strokovne inStitucije (klinike in medicinskt svet Zdravstvene skupnosti Sloveniie) ter ocenijo njihov vpliv na zdravstveno stanje popu-tacije tako v kTatkoTotnem kot tudi dolgoročnem obdobju. Ta predlog pa je skupščina zdravstvene skupnosti zavrnila ter s tem tudi sprejem celotnega programa ukrepov. Občinske zdravstvene skupnosti v mestu Ljubljana pa so pristopile k pripravi programa ukrepov, ki opredetjujejo predvsem naloge s področja organiziranostt in organizacije deta zdrav-stvenih organizacij. omejevanje zaposlovanja. boljšo izkoriS-Čenost delovnega časa, preusmeritev oz. večji delež zdrav-stveno vzgojnega in preventivnega dela v zdravstvenih orga-nizacijah, omejitev investicij s področja zdravstvenega varstva razen najnujnejžih (dializa, AIOS) in investicij iz Samopri-spevka 111, dosiedno pobiranje parttcipacije ipd. Obtinske zdravstvene skupnosti v mestu Ljubtjana tudi predlagajo, da se nemudoma sproži postopek za korekcijo Zakona o zdrav-stvenem varstvu, v katerem naj se opredeli zakonsko zagotov-Ijeni program, ki naj služi tudi kot osnova za solidarnost v SR Sioveniji.
•   PROGRAMISOLEURESNIČENI
Neglede na izredne likvidnostne težave občinskih zdrav-stventh skupnosti in nerednega plačevanja obveznosti so vse zdravstvene organizacije realizirale dogovorjene programe v dogovorjenem obsegu in kvaliteti Poleg tega je Zdravstveni dom Ljubljana uresničil tudi nekaj dogovorjenih prednostnih nalog:
—  V letu 1987 ugotavljamo v skladu s sprejetimi dokumenti bistveno hitrejšo rast preventivnih pregledov na področju zdravstvenega varstva oUok, šolsks mladine, žensk in aktivne populacije, prav tako pa tudi povečan obseg preventivne dejavnosti v zobozdravstvenem varstvu mladine ter povečano aktivnosl na področju zobozdravstvene vzgoje otrok in mla-dtne ter odrasle populacije,
—  v preteklem letu [e steklo tudi delo na področju mno-Žične zdravstvene vzgoje, predvsem vzgoja v zvezi z varova-njem pred boleznimi srca in ožilja, sladkorne bolezni. raka, aikoholizma in bolezni gibat. Spectfično zdravstveno vzgojo izvajajo tudi dispanzerji za pljačne bolezni tn tuberkutozo.
—  opazni so premiki na področju zdravljenja in nege na domu, saj so v Zdravstvenem domu Ljubljana s slimulacijo zdravstvenih delavcev, ki opravljajo te storitve (prav tako tudi obiski zdravnikov na domu) razrešili vprašanje motiviranosti delavcev za opravljanje teh storitev.
V zvezi z izvajanjem programa prevencije in kontrole kro-ničnih in nalezljfvih bolezni moramo ugotoviti, da realizacija tega programa napreduje prepočasi, saj je bilo v okviru mesta Ljubljana od načriovanih 1.698 preventivnih pregledov realizi-ranih ie 480 in še to predvsem v dispanzerjih za zdravstveno varstvo borcev NOV.
V zvezi z izvajanjem programa, Univerzitetnega kliničnega centra tahko ugotovimo, da se trend nadaljevanja skrajSeva-nja ležalne dobe nadaljuje, kar je z vidika zdravstvenih skup-
nosti sicer pozitivno, ustvarja pa probleme na drugih podroC-jih zdravstvenega varstva zaradi premajhnega Števila delavcev za zdravljenje in nego na domu v osnovni zdravslveni službi, povečanega števila statežev za nego in pa bistveno večje probleme v socialnem skrbstvu, saj se zaradi navedenih vzro-kov povečuje pritisk na socialne zavode (največje skrajševa-nje ležalne dobe UKC beleži prav na kliniki za gerentologijo).
• KRATKISTIKHNZAOSTROVANJE
Problematika samoupravne organiziranosti občinskih zdravstvenih skupnosti v mestu Ljubljana je v občinski zdrav-stveni skupnosti izpostavljena vse od spreietja nove sistem-ske zakonodaje, ko je bila ustanovljena medobčinska zdrav-stvena sKupnost Ljubljana Zaradt neuresničevanja dogovor-jenih nalog so občinske zdravstvene skupnosti v Ljubljani izstopile \z regijske skupnosti, nakar se je po korekciji samu-pravnega sporazuma v regijsko skupnost vključila Ljubljan-ska zdravstvena skupnosl.
Prav tako v mestu Ljubljana ugoiavljamo kratke stike in celo zaostrovanje odnosov v okviru Zdravstvene skupnosti Slove-nije. Probleme ugotavljamo predvsem v zvezi z oblikovanjem cen zdravstvenih storitev, ki so v prislojnosti Zdravstvene skupnosti Slovenije in sicer gre za storitve s področja univer-zitetnih storitev (cene UKC) in pa zdraviliškega zdravstvenega varsiva.
V okviru razprav o ustavnih amandmajih je koordinacijski odbor zavzel stališče, dd je potrebno zagotoviti močnejšo vlogo občinske zdravstvene skupnosti v dogovarjanju in usklajevanju programov ter vrednotenju le-teh kol do sedaj. Menimo, da je potrebno tudi v okviru mesta Ljubljana razči-stitt tn razrešiti določena odprta vprašanja, saj v občinski zdravstveni skupnosti ugotavljamo, da sl organi mestne zdravstvene skupnosti čedalje pogosteje vzemajo pravico odločanja o zadevah, ki so v pristo|nosti občinske zdrav-stvene skupnosti Na ta problem je občinska zdravstvena skupnost že opozorila organe Mestne zdravstvene skupnosti Ljubljana, vendar pa ni dobila podpore vseh (jubljanskih občin za spremembo načina in metod dela v Mestni zdrav-stveni skupnosti. Ugotavljamo tudi, da zaradi raztičnih intere-sov posameznih Ijubtjanskih občin. ki izhajajo tudi iz različne razvitosti zdravstvenega varstva po obtinah nikakor ne moremo razčistiti nekaterih odprtrh vprašanj in zahtev po utemeljitvi različne porabe sredstev za zdravstveno varstvo po posameznih Ijubljanskih občinah. V ta namen je bila v okviru Mestne zdravstvene skupnosti sicer konstituirana posebna delovna skupina, ki pa kljub preteku dvoletnega obdobja še ni daia nikakrSnih razu|ta||^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_
• DVAPROBLEMA:SPLOŠNAAMBULANTA IN ZOBOZDRAVSTVO
Na skupnem zasedanju «borov skupžčine občinske zdrav-sh/ene skupnosti in zbora združenega dela je bila problema-tika osnovnega zdravstvenega varstva v naši občini temeljito obravnavana. Sprejeti so bili iudi ustrezni sktepi in stališča, vendar pa moramo ugotoviti. da vsi tedaj ugotovljeni problemi Še nadalje ostajajo aktualni. Problematika se sicer razrešuje v smistu intenzivne priprave dokumentacije in programskih osnov za nov zdravstveni dom iz Samoprispevka III, vendar pa se je problem Se povečal zaradi odprtega vpraSanja pokritja le investicije, saj je dotok sredstev iz Samoupravnega spora-zuma o združevanju sredstev za nekatere naložbe na področju družbenih dejavnosti iz katerega naj bi sezagotovila tudi sredslva za izgradnjo zdravstvenega doma (participacija zdravstva) izredno slab. Zdravstveni dom je sicer z adaptacijo objekta na Križičevi 10, ki je bila zaključena v letu 1987 nekoliko izboljšal pogoje za opravljanje storitev osnovnega zdravstvenega varstva, ne pa tudi povečal kapacitet za oprav-Ijanje teh storitev oz. Stevila kadrov. Neka) premikov v izboij-Sanju osnovnega zdravstvenega varstva beležimo na področju mladinskega zobozdravstva z odpiranjem šolskih zobnih ambulant v Šolah in v dispanzerju za zdravstveno varstvo predšolskih otrok z odprtjem mentalno higienskega oddelka. Bistvenih premikov pa ne moremo ugotovitt v najbolj kritičnih dejavnostih, to je na področju sploSno ambulantne in zobozdravstvene dejavnosti za odraslo populacijo. Prav tako ugotavljamo, da kjub večkratni zahtevi ni premikov v organi-zaciji dela D0 Zdravstveni dom Ljubljana, katerega skrb je po določilih Samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela enakomerna porazdelitev kadrov za izvajanje storitev osnovnega zdravstvenega varstva v svobodnt menjavi dela. Glede na deficitarnosl teh storitev na območju občtne Beži-grad smo zdravstvenemu domu Ljubljana že večkrat predla-gali, da naj bi se posamezne storitve za dotočeno populacijo izvaiale v drugih objektih zdravstvenega doma Ljubljana oz. v posameznih TOZD, kjer izkazujejo suficit kadrov in prosto-rov, vendar pa s temi predlogi zaradi interesov posameznih TOZD, ki ta kadrovski in prostorski presežek prodajajo v neposrednl menjavi dela, niso uspell.
V srednjeročnih planskih dokumenlih tako obiine Ljub-Ijana Bežigrad kot tudi mesta Ljubljana smo kot eno prioritet-nih nalog opredetili tudi jačanje osnovnega zdravstvenega varstva aktivne populacije. Le-to je organizirano v okviru dispanzerja za medicino dela in v sklopu tega v obratnih ambulantah, ki pa jih v občint Bežigrad zaradi že navedenih prostorskih in kadrovskih problemov ne moremo razviiati. Ovira za intenzivnejši razvoj te dejavnosti so tudi določbe Zakona o celotnem prihodku, ki strofike za to dejavnost še vedno opredeljuje v skupni porabi OZD. Kljub pobudi, da bi se ti stroški vključili v sklop materialnih stroškov. kar je podprla tudi skupSČina družbenopolttične skupnosti, ni spremembe zakona na tem področju, zato v organizaciiah združenega deta, saj programi obratnih ambulant lahko bistveno pripo-morejo k povečanju produktivnosti v OZD ter zmanjšanju bolniSkega staleža, je nujno, da se ponovno zahteva korekcija zakona ter s tem zagotovi združenemu delu rnožnost za nadaljnji obstoj Že obstoječih obratnih ambulanl ter odpiranje novih.