Številka 21. Pavlatnl franko v drZavl SHS. V Ljubljani, dne 27. maja 1920. H. leto. == Cijena u prodaji 1 K 50 fil == Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 72'— Polugodišnja ....... » 36*— Četvrtgodišnja..................... 18'— Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku. ==-- Ijeita y npo^ajn 1 K 50 M. srszmm Ham r.iac im.iaaH ce^imvHo OBaicor versprKa. Fo^Hmaa npcTUviaTa . ... . . K 72 ILuiyroAuinH>a ........ ,36 HeTBpTroAHmaa . . ^ . t ,18 3a HHOseiiJTBO Ao^ara nomTapHHy. Ota&CK no TapHc[)H. Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno hv, u Ki rane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatsko in srbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorno. Upravnfštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina n«j m pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Dr. —š— (Ljubljana); Prešeren ali Vraz? Boj se bije, bije, bije... Pesem srbskih čet Boj se bije. toda k sreči to pot ne — za svobodo Srbije. Boj se bije v naši ožji domovini, v naši preljubi Sloveniji, kjer brez boja in prerekanja očividno živeti ne moremo. Saj malo boja nemara nič ne škoduje! To nas drami, da nismo preza-spani, vzpodbuja, da vežbamo svoje moči. Samo, da bi se ne pričkali vedno tako dolgo za eno in ,sto stvar! Samo ko bi hotelo biti kdaj tudi konec takega boja! Kaiti toliko je še vprašanj, na katera bomo morali odgovoriti! A pri nas se vleče vsaka diskusija kakor morska kača. Vsi vemo, kako dolgo le trajala abecedna vojska. In še ni končana. Ali latinica ali cirilica? Tudi to se bode moralo enkrat odločiti. Toda zaenkrat je bolj v ospredju vprašanje, ali se naj oprimemo Jugoslovani enotnega književnega jezika, ali naj ostane v tem pogledu pri starem. Iznova se čuje: Prešeren ali Vraz? Kateri Izmed njiju je imel prav? Mnogo se ie že pisalo za stališče Prešernovo in mnogo za Vrazovo. Nikdar pa še nisem ' čul, da bi bil kdo rekel: Oba sta imela prav! In vendar je tako! Da sta hotela oba, Prešeren kot Vraz svojemu narodu najbolje, o tem menda ne dvomi nihče. In o tem, da sta bila oba razborita moža in da sta oba imela tehtne razloge za svoje stališče, menda tudi ne. A šlo ie za to, kdaj naj se uveljavi eno stališče in kdaj drugo. Velika sreča, da je v tistih časih, ko sta živela oba pesnika, obveljalo Prešernovo načelo! Da bi bila germanizacija vse huje napredovala kot je, ako bi se bili v oni dobi poprijeli Ilir-ščine. priznava, če se ne motim, celo prof. Ilešič, ta najdosledmejši zagovornik edinstvenega jezika. Jaz za mojo osebo sem popolnoma prepričan, da bi bilo ostalo od nas Slovencev ubogo malo in da bi potekala demarkacijska črta proti Nemcem vse drugod, kot poteka faktično, ako bi bili začeli v tistih časih pisati splošno v jeziku, ki bi ljudstvu ne bil popolnoma razumljiv. Treba si predočiti samo nekoliko takratne razmere. Pomislimo le: kdo bi bil čital na Koroškem, Štajerskem in tudi na Kranjskem Mohorjeve knjige, če bi se bile izdajale v ilirščini? Toda s tem še ni dokazano, da je bilo stališče Vrazovo v iedru napačno. Vsaka reč ob svojem času. Prešeren je ime! pred očmi hipne razmere. Vraz pa fe imel svoj pogled bolj v bodočnost uui; Tistikrat je šlo za probujo našega naroda, danes pa gre za njegov napredek, Kar je bilo umestno pred sto leti. ni umesfc. no danes. Tistikrat je imel Prešeren prav, danes moremo dati prav Vrazu. Kdo more jamčiti, da bi se danes Prešeren sam no ogreval za Vrazovo stališče? — Kaj pa hočemo mi Slovenci sami zase? En milijon duš! Smešno! Saj talentov imamo, gotovo, toda kako naj se naši talenti uveljavijo v sedanjih tesnih mejah? Zgodi sq lahko, da napiše ta ali oni naših učenjakov epohalno delo, — kdo mu ga založi, koliko ljudi bo, ki si nabavijo njegovu knjigo in kako naj zve zunanji svet za tako delo? Jezika, ki ga govori samo en milijon ljudi, se bo le malokdo učil! Saj nas še vseh Jugoslovanov skup ni kdo-vekaj! Posledica separatizma bi bila ta, da bi naši učenjaki pisali še nadalje y nemščini, kot doslej. In kaj takega si ven-dar ne moremo želeti! Do enotnega jezika torej moramo priti! Čim preje smo si v tem načelnem vprašanju edini, tem bolje. Vem, kaj se mi poreče: »In naši Prešerni, Cankarji, Župančiči? Meška si prevajajo Nemci in se naslajajo na njegovih delih, a mi naj se F. L. Mirenčan: Poštarjev Matko. (Konec.) „Vzgojena v potrpežljivosti, sem se tolažila z upom, da se krivica, ki se mi je storila ^ri odmerjenju draginjskih doklad. v doglednem času popravi. Moja lj- bežen do domovine, .i se je zgradila na temeljih pravičnosti, je bila tako velika da nisem mogla ni;i najmanje dvomiti da bi se v naši domovini rezali enakim uslal' encem dvojni koščki kruha. Proti pričakovanju pa se ti moji upi §e do danes niso uresničili. Novo sprejetim Poskusnim orc mikom, uslužbencem finančne straže, sodnim in davčnim slugam brez vsakih izpitov, tovarišem, ki ne moreio izkazati niti s popolno Ijudskošol-sko predizobrazbo, izplačujem redno vsak mesec došle 120 odst. draginjske doklade. O. od srca jim privoščim! Vem. da dobivajo §e vse premalo v današnji dobi! Toda mene z nižjesredniešolsko Predizobrazbo. s strokovnim usoosob- i nostnim izpitom, z dobro kvalifikacijo, ki se mi je poverila blagajna z večsto-tisočnim tedenskim prometom, mene se plačuje slabše nego kravarice! . . . Tako se mi godi v domovini, katero toliko ljubim! Srce se mi krči, ko dobivam poročila, da uživajo poštne moči v sovražni Avstriji vse drugačno priznanje. Moja bivša koleginja, zagrizena Nemka, s ko- ■ maj tremi službenimi leti, k| je bila ob preobratu odpuščena od tukajšnje uprave, je lila za novo leto .r: en ovan a za ad-junk njo; mc;^ druga sošolka in koleginja z mojimi službenimi leti , a za oficijalko! Vidite, s temi službenimi prejemki sva prejokala z r..njkini Mr.tkotom po cele dolge zimske večere v redkokdaj napol zakurjeni sobLi. Gladovala, prezebovala sem jaz, gladoval in prezeboval je tudi Mntko . . . Moje rm či so pešale, h’rratu tudi. Matke tove Predsnočnjim okrog polnoči sem ga hotela vzeti k prsom, a imel !e že mrzla lička, mrzlo čelo in mrzle ustnice.'1__________ 2ile na sencih so sc ji napele, oči so il solze zalile. Njeni zobje so od tuge in I mraza zašklepetali. Opotekajočih korakov, se je napotila k svojemu ljubljencu. Naslon nila se je nanj, ga objela in mu zaklicala? „Matek moj zlati, zakaj si me zapustil!S0 Ministranti so prinesi: križ in nosilke. Pučkov Korelček je prišel praznično oth< lečen s svojim štabom. Dva fantka sta nosila Matkota, .čuvarka Meta je pa nar prej molila sv. rožni venec. Tako sem spremil Matka k večnemtf počitku. Tam gori v zelenem Korotanu pen čiva truplo borca za osvoboditev Gosposvetskega polja. Žrtvoval jc vse, svoje življenje za toliko ljubljeno ogroženo domovino. Doma je pustil ljubljeno ženo in Pod njenim srcem sina, ki se je rodil kot’ vred?n potomec jugoslovanskega junaka. Oba krije danes ruša slovanska: sešla sta se danes tam gori nad zvezdami. Gospod minisl-r pošt in brzojavov ta vsi vi gospodje tam v Belemgradu: grobovi padlih junakov tulijo, mrtvi in tunira-ioči vas pa pozdrav’,' :o! «Mm6 JRBStKJKBP ■t «■ iA iti rt« St««. vseina temu odrečemo?« — Eno }e gotovo: Če zahteva to obstoj našega naroda. moramo bit! pripravljeni tudi na take žrtve l Sicer pa stvar m tako strašna, kot izgleda na prvi hip. Saj to se vendar ne zgodi kar čez noč. Tudi ne čez pet ki deset let. Stvar mora iti polagoma, tako da ne bo prav nikjer čutiti kake sile. Ta proces traja lahko jako dolga čez 500 let pa — kdo ve, bo C tistikrat čitai še kdo Shakespeara? Prišli smo v čase, k» se hitro napreduje! Mislim torej, da se našim literatom ni treba preveč bati. V slovenskem jeziku se bo lahko še dolgo čitala Morda bi sploh kazalo, da smatramo predvsem znanstvo za ono torišče, kjer naj prične zbliževanje. Samo ob sebi umevno je, da se sme na vseh naših vseučiliščih predavati tako v slovenščini kot v srbohrvaščini, Če smo res en narod, potem stvar ne more biti drugačna! A predavatelji, naj predavajo že v enem ali drugem narečju, naj bi navajali izraze za vse važnejše pojme v obeh narečjih. Tako bi se zbliževanje vršflo kar samo ob sebi. Jasno je, da ni, da bi se morala umakniti vedno la slovenščina, oziroma da bi morala obveljati vedno le srbohrvaščina. Kar je bolje, to naj velja! Sploh: učimo se drug od drugega! Predvsem treba torej, da se v principu odločimo za enotni jugoslovanski jezik. Potem pa treba gledati, da se spravi stremljenje za tem ciljem v nekak sistem. Da se prerekanje o tem enkrat za vselej konča. Je najbolje, da vzame vso stvar vlada v roke. S»j gre tu vendar tudi za 'državne interese! Kakor že omenjeno, stvar mora iti polagoma, po naravni poti, vendar pa je treba tudi, da se je popri-memo z malce ljubeznijo. Če so se naši otroci učili že v ljudski šob nemščine, zakaj bi se ne srbohrvaščine? Toda po pravi metodi! Vedno tako, đa se otroku učenje ne prlstudS. če se bo uporabljala povsod prava metoda, sem prepričan, da se prhiče naš! ljudje, ki imajo s svojimi južnimi brati itak sto stikov, kar igraje srbohrvaščini Samo že začnimo! Poudarjam še enkrat: ozkosrčno separatistično stališče je dandanes anahronizem. Ves sv2t bo pomilovalno zrl na nas, ako se ga ne otresemo. Ne dotniš-Ijujmo sl da v zmoremo ml več, kot so vzmogli drugi. Kje bi b01 danes Nerud, če bi ne Imeli enotnega pismenega jezika! Kar velja za druge, velia tuđ! za nas. Samo v edinstvu je moč. En narod, en jezik! Dragom, pohajajte samo one kavane i gostione, hoje drže „Naš Qiasm. Pa. — Zagreb: Industrijalizacija činovništva. Život državnSi i privatnih namještenika sa stalnim platama biva kr«! danomice rastuće skupoće sve teži, pak se oni stoga neprestano obraćaju na svoje poslodavce sa zahtjevom sa povišenje beriva. To do beskrajnosti ne će moći Ići, Jer će se oni iscrpsti u borbi za krutom fizički i duševno, te će njihov rad sve manje vrijediti. 1 spasti će taj stalež na najniži stepen proletarijata. Za to je skrajnje vri-jema. da države radikalnim i snažnim I reformama zahvate ! reguDSa beriva j svojih namještenika taka da će oni nad ekvivalent svog rada i moći pristojno živjeti. Navesti ćemo neke pokušaje takvih reforama: u prvom redu „Gleitzulage** u Njemačkoj Austriji zatim naplatu u naravi, koju traže javni namještenid a Če-hoslovačkoj, i napokon industrijalizaciju činovništva u Francuskoj. Pod „Gleitzulage" razumijeva se prom-IJeiiljivi skuparinski doplatak kraj stalnih mjesečnih osnovnih beriva 1 stanarina. Prema cijenama četiriju najpotrebnijih životnih artflda: brašna, mesa, odijela i ogrijeva mijenja se svaki mjesec skuparinski doplatak prema tomu, kako rastu ili padaju cijene navedenim artiklima. Kod nas bi se to s obzirom na ta da skupoća nije u svhn pokrajinama jednaka, najbolje dak> provesti na taj način, da se doznaka i isplata tih skuparmskih doplataka prepusti autonomiji pokrajinskih vlada, a ministarstvo financija isplaćivalo bi samo temeljna beriva svim namještenima u državi po jednakom sistemu i prema budgetu. Pokrajinska bi dakle vlada morala imati neku financijalnu autonomiju i neka vrela autonomnih prihoda za pokriće tih skuparinskih doplataka. Tehničko prove denje te „Gleitzulage'4 ne bi bilo skopčano s poteškoćama. Trgovačko obrtnička komora bi svakog 15. t. m. izvjestila vladu 0 cijenama navedenih artikla, a vlada bi odredila* u kojem se iznosu Ili postotku imađu skuparinski doplatci za budući mjesec isplaćivati. Naplata u naravi nije kod nas lako provediva, jer nam manjka pravi smisao 1 talent za organizaciju i jer bi takva uredba predpostavljala osnivanje neke državne robne centrale i magazine, a s takvima imali smo u ratu dosta loših Iskustava. A da se to provede, kako je u vojsci, ne bi odgovaralo potrebama javnih namještenika, koji Imadu obitelj i vode kućanstvo. Vlada bi, kad bi htjela, mogla potpo-maganjfem činovničkih Kooperativa sličnu svrhu postići ali ni toga ne čini. Dale robu, u koliko Je ima. i podjeljuje izvoznice svima drugima, samo ne konzumnim zadrugama svojih namiešterA-a. Od navedenih reformi najviše nas zanima industrijalizacija činovištva. Ne znamo tačno, kakve su prilike u Francuskoj, koji Je tamo povod toj reformi, 1 kakva joj je tendeca, mi ćemo tek u glavnome izložiti naše mišljenje u toj stvari. Svaki poduzetnik namješta toliko sila. koliko može da plati, a ako hoče, da mu valjano rade, mora ih čestito naplaćivati. Mi i državu smatramo poslodavcem, koji nema dosta novaca, da pristojno naplaćuje svoje namještenike. Stoga neka država provede reformu na taj način, da namjesti onoliko sila, koliko može pošteno da p!ati. i ako bi možda trebala za razne funkcije više sila, svoje namještenike pak neka ne prikraćuje i neka im dade potpunu piatu za rad. Dobro će plaćeni i zadovoljni namještenici marljivo i savjesno raditi i obavljati će državne poslove, koje budu mogli svladati, valjano, a neće dospjeti da se bave suvišnim poslovima, kakvima su danas često opterećeni, a koji nisu ni državni poslovi. Manje važne poslove, koje si Je država danas naprtila, baveći se svime i svačime. zadirući u svako polje rada, sputavajući privatnu inicijativu I SmlMk vršeći nepotrebnu tuteln nad društvenim i privrednim životom, moći će bez šteta da prepusti samoupravnim tijelima, koft-ma danas bez dubljeg razloga i prave potrebe. pače često i protiv postojećih zakonskih propisa, sve više suzuje djelokrug. IndustraHzacija činovništva bOa M ujedno srednji put izmedju birokratizma I potpune autonomije samoupravnih tijela; i po mišem mišljenju jedini pravi put, da se državna uprava poboljša i pitanje državnih namještenika ispravno riješi. Drugovi, u svim gostionama i kavanama zahtjevajte „Naš Glas*/ Brezzakonitost V carinskih vprašanjih. NajodHčneJH jugoslovanski trgovski list »Jugoslavenski Uoyd«, je v svoti 5ti 48 z dne 18. aprila t. L na uvodnem mesta prinesel nastopno odprto pismo svojega urednika na naslov: g. Stojana Protića, ministrskega predsednika in Velizarla JaoT kovlća. ministra za finance, in sicer: »Riješenjem ministarskog savjeta fl br. 1071 od 29. marta 1919 god. su na sna** gi carinski zakon i zakon o općoj carinskoj tarifi predjašnje kraljevine Srbije kao i trgovački ugovori, koje je Srbija zaključila z drugim državama« u koliko su isti bili Još u važnosti. Od ove opće primjene Izuzeti su ovi podovi: a) izvldjajl 1 suđjenJe u carinskim krivicama, jer to po ranijem zakonodavstvu potpada pod naročite oblasti; b) personalna pitanja, dlscipfinarna vlast, ocijene činovnika, imenovanja, premješten ja. odpuštanja Hd, o čemu dotadanje nadležne oblasti imadu da i dalje vode staranje i čine o svemu predstavke centralnoj oblasti itd. Ovji su odluku radosno dočekali svi ispravni gradjani kraljevstva, jer su se nadali, da će se uvodjenjem zakonodavstva predjašnje kraljevine Srbije dati prilika svima gradjanlma, da se uvjere da su zakoni i zakonodavna riješenja najveća volja u novome kraljevstvu i da će u novoj otadžbini biti u svima pravcima bolje nego u predjašnjoj monarhiji a što bi kod sviju i svakoga stvorilo zadovoljstvo 1 sreću, a prema tome i ljubav svih gradjana prema novoj otadžbini. Na veliku žalost svih patrijota po svima znacima izgleda, gospodo ministri, da se ove nade nisu ispunile, pošto svakodnevno dobivamo mnoge opravdane žalbe protiv činovnika generalne direkcije carina i carinarnica, sa izjavom, da su se sa ovakvim žalbama već obračali gospodinu ministru fin.uc.t generalno! direkciji carina, komorama 1 drugim vlastima, pa sva uzalud. Najnoviji članci u »Beogradskom Dnevniku« (br. 80 od 7. o. m.); »Slovenskom Narodu« (br. 82 od 11. t. m.), u »Našem Glasu« (br. 14 od 8. t. m.); pored svili dostavljenih nam tužbi, pružajo nam najbolji dokaz, da se uvodjenjem u život carinskog zakona ne stvara kod gradjana zadovoljstvo, sreča i ljubav, već nezadovoljstvo, a kao posljedica toga komunizam, što se u interesu naše zajedničke f mile otadžbine ne smije dozvoliti da ovako dalje ide. pa stoga smo se riješili, da vam se, gospodo ministri ovim putem obratimo Štor. fL ,r\. ■ j >•' » ' 2K?S. •RAS GLAS* Stran S. I (znesemo sve nemile pojave i umolimo vas, kao ispravne gradjane, neumitne sudile i savjesne najviše državne činovnike, da izvolite narediti: Da se odmah povede stroga, nepristrana i stručna istraga, kojom bi se imalo utvrditi, da li ]e istina: 1. Da gen. direkcija ne postupa po toč. b) riješenja ministarskog savjeta c br. 1071 od 29. marta 1919 god. 2. Da se carinarnice ne pridržavalo tač. a) Spomenutog riješenja min. savjeta već same vrše izvlđjale po car. krivicama 1 samovlasno donose riješenja u Istima: 3. Da gen. dir. carina ne samo što ne uzima carinske činovnike na odgovornost za ovakove protizakonite čine, već se I ona sama upušta u odjenu ovih riješenja i donosi odluke protivno riješenju ministarskog savjeta cbr. 1071. 4. Da gen. direkcija nije odmah dala obavještenja po ČL 100 u predlogu zakona 0 budž. za 1919—20 god. te su mnogi gra-đjani, koji su putovali kroz kraljevstvo sa stranom valutom, čije je uvoz ili izvoz zabranjen Qi ne, bili zadržavani od puta čak 1 zatvarani protivno zakonu, kao i da g. đ. c. nije ništa pređuzknala protiv rada ovakovih činovnika; 5. Da g. d. c. pri postavljanju i unapre-djenju činovnika na položaje, ne pazi na vladanje, sposobnost i stručnu spremu; 6. Da rodjaci 1 prisni prl|ate|fl starješina u gen. dir. c. zauzimliu starješlnska mjesta u najvažnijim carinarnicama, ma da oni po svojim osobinama to ne zaslužuju; 7. Da ove starješine ne postupajo taktično sa svojim organima i strankama; 8. Da gen. dir. c. kao i delegati ministarstva financija ne štampaju u »Službenim Novinama« sve razpise i naredjenja protivno propisima predašnle kraljevine Srbije i monarhije po koflina ni Jedno na-redfenje drž. oblasti nema obvezne sile, ako se propisnim putem ne obnaroduje. 9. Da carinska služba niie dobro orga-nizovana, te se stranke za najmanju sitnicu moraju obračati gen. dir. car. i ako ovdje postoji delegat min. financija; 10. Da su se povračaji izvozne carine vršili bez odluke car. savjeta; 11. Da svi carinski činovnici nemaju potrebnih carinskih knjiga za vršenje svoje službe pa da zbog toga čine velike po-grlfeške u radu, a time se izlažu podsmjehu stranaka i pučanstva što je i u novinama iznešerro i 12. da gen. dir. c. odluke minfstr. savjeta ne dostavlja carinarnicama sa dovoljnim uputama, te izmed ju činovnika i stranaka skoro svakodnevno dolazi do sporova, što se ni u kojem slučaju ne smije dozvoliti. Ako se utvrdi, da su napred pobrojene Protizakonitosti i nepravilnosti istinite — o čem smo spremni pružiti dokaze, onda molimo; 1. Da se prema krivcima strogo po zakonu postupa bez obzira na ooložaj. političko obilježje 1 lične veze; . 2 Da se naredi, da se sve nepravilnosti. nepravde i nezakonitosti odmah otklone 1 3. Da se car. organi u gen. dir. carina ! ^rinarnica upute na red, rad i zakonitost — osnove solidne državne uprave i Drave demokrati je. Iz svega dosad navedenog uvjerit ćete se. gospođo ministri, da nam nije bila na- ! mjera nikoga lično obtužavati, već jedino , vruča želja, da se brzim, pravilnim I za- I konlthn radom svih organa državne uprave stvori zadovvllsivo pučanstva 1 ljubav prema novo stvorenom poretku u našoj državi. Pošto su se mnogi redovnim putem obraćali pa nisu zadovoljeni s razloga, što vam ovakove predstavke bez sumnje nisu ni došle do ruku, to smo primorani ovako javno dostaviti vam ovo poznato nam zlo u car. struci i tvrdo smo uvjereni, da ćete po našem predlogu odmah postupati, i time nam kao i svima drugima gradjanima dati dokaza o vašoj velik, ljubavi prema otadžbini, kralju i pravoj demokratiJL Uredništvo „Jug. Uoyda“. Repetita juvant, ali bi vsaj morala pomagati. Zato smo prinesli te javne obtožbe uglednega »Lloyda«, da naši čitatelji zvedo, da ni samo »Naš Glas« tako hudc...ašen „separatist*4 in antijugoslovan, temveč da je kritika glede neznosnih razmer v carinski stroki vseobčna! Tovariši! Rešite poslane Vam položnice pozabljenosti in obnovite žnjimi naročnino! .......................... Pa.—Zagreb. Izvozna centrala i potrošačke zadruge* Ministarstvo je izdalo uredbu o osnivanju jedne izveo...o centrale s kapitalom od trideset milijuna dinara pod imenom „Središnja zadruga za snabdijevanje i izvoz“. U toj .zadruzi sudjeluje država polovi-com kapitala, a u drugoj polovici mogu udiouičtvovati zemljoradničke zadruge, potrošačke zadruge i izvoznici. Od čiste dobiti ide zadrugare 8 odstotna dividenda, a od superdividende uzima si država tri četrtine, koj j će trošiti — po svoj prilici — izvan budgeta i bez kontrole parlamenta, a ena četrtina dijeli medju zadrugare. Danas se ne može unapred reči, kako če ta izvozna centrala uspjeti, hoče li uopće moči ra liti kraj velike i jake opozicije svih onih privrednih faktora, koji će ostati izvan tog sindikata 1 koji će se na domačem tržištu i u unutarnjoj trgovini natjecati s tom izvoznom centralom. Promotrimo tu novu ustanovu sa stanovišta konzumnih zadruga (Kooperativa). Konzumne zadruge bore se sve s novčanim poteškoćama, jer kraj ogromne skupoće i rastućih cijena nemaju ni izdaleka dostatna obri u kapitala, a kakogod ima-du prvenstvo, da sudjeluju u toj izvoznoj centrali, ne će moći kraj nestašice novaca uopće da udju u centralu ili će ući samo s posve neznatnim udjelima. Na svoje udlele ne će dobiti potpuni dio čiste dobiti. koji Ih po pravu pripada, jer si država uzima tri četrtine od superdividende. Korist, koju će iste centrale u, formi čiste dobiti vući, ne će nadmašiti onu, koju W konzumne zadruge imale, kad bi uloženu glavnicu upotrebile kao obrtni kapital u svom poslu, gdje se skoro svaki mjesec kapital obrne. Kozumenti će zlo proći, jer će tržne cijene bezuvjetno znatno porasti. Trgovci. koji će ostati izvan centrale, natjecat će se na domaćem tržištu sa Centralom te će čas oni, čas Centrala nadbi- jati cijene svim izvoznim artiklima, a ta su poglavito živežne namirnice. To će se, dok Je unutarnja trgovina slobodna, svakako dogoditi i skupoća će još više rasti« dok ne postigne nivedu cijena na evropi skom tržištu. Najviše će kod toga stradati konzumenti sa stalnim mjesečnim platanu^ a korist, što će je eventualno preko svo« jih zadruga vući od izvoza, bit će samo posve neznatna odšteta. Preporučamo stoga svim konzumnim zadrugama, da dobro promisle, hoće 9 stupiti u tu izvoznu centralu i kakvo ćfl stanovište zauzeti. .... ................. 11 ■" !■■»■ A S. (Ljubljana): Iz poglavja o stanovanjski Kriz! Predsednik »Društva hišnih posest®!« kov« gospod Ivan Frelih, je pod zaglavjem »Najnovejša stanovanjska naredba« V »Slovenskem Narodu« priobčil razpravo, % koH pojasnjuje učinek te naredbe. Potem pa podaja smernice, na kak način bi sa dalo stanovanjski mizeriji smotreno iti radikalno odpotnoči. Ker so pri reševanju stanovanjska krize zastopani vitalni interesi u radništva, ne bo odveč, če nekolttso bliže premotrU mo nasvete in zahtevke, ki jih vsebiitd razprava. Edina uspešna rešitev stanovanjskega vprašanja, pravi avtor, so nove stavbe, id naj si bodo to že velike stanovanjske hiše, kotažne stavbe ali končno tudi barake!« Zidajte torej, preljubi someščani, zidajte, beatl possidentes, vzklika; vi drugi pa prenehajte že enkrat s preganjanjem se« danjih prebivalcev, v prvi vrsti hišnih po« sestnikov kot lastnikov hiše, strank-na« jemnikov pa toliko časa. dokler se rav« najo po hišnem redu! Soglašamo. Saj Ja jasno, da je iskati uspešnega zdravilnega leka za odpravo obupnih stanovanjskill razmer sedaj, ko se je izselilo do malega že vse, kar spada v inozemstvo, le še v pomnoženem številu stanovanjskih zgradb. Ne strinjamo se pa, vsaj docela ne, z nadaljnjim izvajanjem pasca glede stališča hišnih posestnikov v teh abnormalnih čah sih napram onemu stanovanjskih najemnikov. / Da čuva In brani interese hišnih m« sestnikov predsednik omenjenega društva, je naravno. Naravno pa ni, da hng pred očmi samo pravice hišnih posestnikov, ne pa tudi njihovih dolžnosti na eni, la samo dolžnost stanovanjskih najemnikom, ne pa tudi njihovih pravic na drugi strani. Pravi, da se toliko časa ne bodo hiše zidale v zadostni meri in da bo stanovanj« ska beda trajala še dalje, dokler se tis hišne gospodarje omejevalo v najprimitiv-nejših njih pravicah, da ne bodo sme!! stanarine urediti primerno vsaj faktičnim stroškom in sedanji valuti, ker vsak trezen človek mora smatrati za smešna sedaj dovoljena povišanja. Ne tucat stanovanjskih naredb, temveč svobodo in pravico gospodarju, to bo pospešilo zidanja Idi Torej najprvo naj se odpravijo do« zdevne krivice, ki se gode hišnim posestnikom, to se pravi, naj imajo pravico zviševati stanarino do neomejenega zneska, strankam poljubno odpovedovati stanovanje, Jih vtesnjevati v nJBi pravicah, ati pa Jih tudi drugače šikanirati, končno pa neusmiljeno pometati na cesto, — potem pa se bo zidalo vsevprek. Prepričani smo, d« bf v tistem hipu, ko bi se hišnim posestnikom zopet koncedirala popolna svoboda 0 razpolaganju s stanovanji, nebroj strank ležalo na cesti. Hišni gospodarji naj bi torej imeli pravico urejati stanarino primerno vsaj faktičnim stroškom in sedanji valuti. Znano je, da se je od potresa od leta 1895. v Ljubljani sezidalo mnogo novih poslopij in da so se popravile in prenovile do malega vse stare stavbe. Od tedaj je preteklo 25 let. Tekom te dolge dobe so se zgradbe obrabile, za renoviranje posameznih sestavin pa se je zlasti v zadnjih šestih vojnih in povojnih letih storilo toliko kakor nič. Velika večina stanovanjskih hiš je torej obnove potrebna. Krovska, kleparska, zidarska, slikarska in druga popravila Čakejo nujne izvršitve. V bližniem času se morajo ugotoviti, da stavbe ne trpe preveč škode. Ogromni stroški za popravila pa naj gredo na rovaš stanovanjskih najemnikov. In kako si predstavlja pisec razprave uredbo stanarine z ozirom na sedanjo valuto, je problem, ki se ne da rešiti brez realnih podatkov, najbrž pa po relaciji 1 :4, kar bi pomenilo štirikratno zvišanje prvotne stanarine. Iz tega je pač razvidno, da imajo najemniki pričakovati ogromno podraženje stanovanj, ako se razveljavi zakon o varstvu najemnikov. To podraženje bi najhuje občutila srednji in nižji stan. Sicer pa. koliko Je hišnih posestnikov, ki v zadnjem času niso zvišali najemnine? Bore malo. Beležimo celo faktum. da je hišni gospodar v enem ,in istem letu kar dvakrat zvišal najemnino, in sicer kar za 60 odstotkov prejšnjega zneska, to pa z motivacijo, da je imel mnogo stroškov za hišne poprave. Koliki so bili v resnici ti stroški in kako so se razdelili na posamezne stranke, za to se seveda nimajo brigati najemniki. Zanimiv je apel na merodajne faktorje, da naj že prenehajo s preganjanjem najemnikov, dokler se ravnajo oo hišnem redu. Predsednik »Društva hišnih posestnikov« torej v principu nima ničesar proti temu, da se ščitijo tudi stranke. Pa kaj stavi za pogoj? Ravnanje po hišnem redu. Prav tako. Toda v tem oziru moramo pripomniti sledeče: V Ljubljani je splošno upeljan hišni red, ki ga je pred več leti sestavil ranjkl dr. Fr. Munda. Ta hišni red predstavlja prav! pravcati Damoklejev meč, ki visi nad glavo ubogega gostača. V njem najdeš določbe, proti katerim greši stranka lahko, ne da bi se zavedala, da-li je storila kaj napačnega. Prikrojen je hišni red za tiste moderne stavbe, ki nudijo stanovalcem vse potrebne ugodnosti: Koliko pa je pri nas talcih z vsemi komforti opremljenih hiš? Koliko jih je, v kojih ima sleherna stranka svoj poseben hodnik (putzgan-gerl), dosti prostorno drvarnico in klet prost dohod in dovoz na dvorile i. dr.? Prav mnogo pa jih je, v katerih ni te a n one udobnosti. In vendar naj se tu stanujoče stranke ravnajo po omenjenem hiš. redu. Iz tega sledi, da se morajo določbe hišnega reda prilagoditi v hiši obvladajo-®m razmeram. Tako bi se zabranil tudi marsikak konflikt med stranko in gospo-Sairjem. Kronika zadnjih dveh let beleži celo vrsto sodnijskfh obravnav o prizivih najemnikov proti odpovedi stanovanj. Skoro pri vseh teh obravnavah se je izkazalo, da SQ bili razlogi in pritožbe, s katerimi so podpirali hišni posestniki odpoved, dokaj šepavi in dostikrat brez prave podlage in le izrodek prenapete strogosti nasproti najemnikom. V nadaljnje razmotrivanje razprave se ne spuščamo. Le to naglašamo, da bi pomenila umaknitev zakona o varstvu najemnikov stanovanj v sedanjih težkih časih pravo pravcato katastrofo za ogromno večino prebivalcev. Zatorej: Caveant con-sules! Bez organizacije i stališkog glasila ne možemo postići poboljšanje svog - ....- materijalnog položaja. .....— Z. J. (Maribor): Proč s korupcijo in lenobo! Komunistično ljubimkanje z uradnl-štvom je tudi nekaterim uradnikom zmedlo nazore. Povsodi se najde med zrnom tudi ljulika. ki jo treba iztrebiti. Toda v jedru je uradništvo zdravo in pozna svoj cilj tako dobro, kakor mejo in pot svojih zahtev. Prav veliko nas je med uradništvom, ki smo že pred tridesetimi leti delali za Jugoslavijo. Že takrat je izhajal list »Jugoslovan«, ki smo si ga pa pošiljali le po „ročni“ pošti iz žepa v žep, — javnost, najmanj pa današnji kolovodje raznih razdirajočih, protidržavnih idei. niso imeli o njem in njegovih idealnih namenih nobenega pojma. In to. že pred tridesetimi leti zasnovano in 1918 tudi z našo pripomočjo dovršeno delo naj bi se razdrlo s frivolno stavko brezvestnih ljudi, kojim je pocestno vpitje in hujskanje glavni smoter in — zaslužek, stvarno delo v korist najidealnejše organizacije, kakršna je država, pa ne samo deveta briga, temveč njih izobiazbi in njih zmožnostim tudi večinoma neznana stvar. Primerjali in enačili so nas s premo-garji in železniškimi delavci, pristno imer-nacijonalno maso. Teh država ie želodec, razne stavke pa vsakdansko in vsemogoč. sredstvo v dosego največkrat popolnoma nemogočih, ali celo neopravičenih zahtev. Tudi mi vemo, da so današnji časi za javne plačance najslabši in zahtevamo primerne regulacije, a kot državni uslužbenci smo toliko izobraženi, da stavimo svoje zahteve legalnim potom. Naša vest nam govori, da z neprestanim višanjem plač ne pridemo do cilja, temveč kopljemo le svoj lastni grob in pomagamo nehote grobokopom države. S povišanjem mezd in plač se viša državni proračun, ž njim se višajo davki, z davki pa ima davkoplačevalec dobrodošel vzrok, višati cene produktom, kajti njemu ie pač malo mar kako kupi in kako proda, samo da ima svoj dobiček. Povišane cene na železnicah so posledica železniških in premogarskih stavk, dobiček pa imajo le podjetja, ne uslužbenci. Ko je bila železničarska stavka, je premogar tudi »iz solidarnosti« stavkal, a dobiček je Imelo le (trboveljsko) podjetje — dnevno 400.000 K. Za take mahinacije naj si brezvestni, protidržavni poulični kričači iščejo udeie-ležencev med železnič. in premogarji, nas ne dobe! Ali se dela za izboljšanje draginje, ako se pusti med stavko prašiče po vagonih cr-kati, čebele v panjih giniti, ako izteka mast iz posod ali se kvarijo živila? Kje Je tisti, ki si drzne zagovarjati tako brezvestnost? Kjer se ovira promet, trpi trgovina, s trgovino trpi kredit in s kreditom valuta, o kateri ^a stavkarji le toliko razumejo, kolikor je imajo v žepu. Poznamo slučaje pri železnici, kjer se na eni sami poti na Dunaj zasluži od potnikov na napitnini več sto kron. da o napitninah na meji ne govorimo. Poznamo moža, ki si vsak večer privošči 10—11 četrtink, in poznamo uslužbenca, ki si je dal izplačati 25.000 K, da Je poslal dva vagona preko meje. Tako koruptno se dela pri železnici. Uradništvo Pa po tej poti ne bo šlo. Vemo, da so uprav na železnici, tudi že med uradništvom elementi, ki nerazsodno delavstvo hujskajo, ker smo jih slišali na lastna ušesa. Taki elementi pa ne spadajo v službo in ako jih opazuješ, se preveriš, da so sami največji površneži, nezaneslji-veži in delomržneži:-popivati, postopati in hujskati jim je edino veselje. Ko se je železničarska stavka pričela, so bili v Mariboru takoj prvo noč nabiti listki z vsebino, da velja stavka združenju z Avstrijo (policija, ali si jih videla?) in da ne bodo prej nehali, dokler ne dosežejo namena. In dandanes Imamo posledice: za izgubljeno mast se višajo cene, za pori.iole živali se draži meso! Občinstvo naj plača kar je brezvestnost zakrivila! Tako znajo komunisti skrbeti za iavnl blagor. Zato je uradnika prva dolžnost, skrbeti za delo in red: on ie tisti faktor, ki bo ! z moderno zakonodajo peljal državo v boljšo bodočnost, on je isti faktor, ki bo z rednim gospodarstvom uredil finance, on je tisti faktor, ki mora skrbeti za pravilno razvijanje javnega življenja, dasi je v tem pogledu veliko zanikrnosti: ne imeli bi take draginje, ako bi poklicani referenti pri aprovizaciji, prometu in upravi delali točno, vestno, brez korupnosti in tudi brezobzirno, kjer ie treba. Cernu tedaj rastejo cene mleku, čemu mesu, ko le v mnogih krajih živina v ceni padla, čemu rastejo cene sadju, ki ne dela noljenih stroškov? Mi ne potrebujemo povišanih plač, zahtevamo pa solidnih cen. Te morajo iz občinstva izsiliti oblastva in v tem oziru velja našim, tega očitka krivim kolegom, tudi naša najodločnejša beseda. Zakone imamo, predpise tudi: delajte torej! sicer pridemo z besedo na dan! Vso današnjo zmedo pa ie povzročilo zastopništvo v Beogradu, ki že !7 mesecev slepomiši, a naredilo še ni ničesar. Kakšni izgovori nai veljajo dandanes, ko ste se v stari Avstriji in Srbiji izgovarjali na Nemce in Mažare? Dandanes smo v lastni državi, a kaj znate, smo videli pri valuti! Zato pa pri takih ljudeh uradništvo ne more iskati pomoči. Pomagalo si bo samo s strogim izvrševanjem svojih dolžnosti, posebno glede cen In valute, kajti le tedaj pridemo do rednega življenja. lovariši! Zahtevajte po vseh lokalih, kamor zahajate, „Naš Glas*! Nabav* Ijajte svoje potrebščine le pri tvrdkaht ki inserirajo v „Našem Glasu*/ Stran 5, -------- Javni namještenik i gradjanin. Nikada se nije javni namještenik nalazio u takoj opreci s gradjaninom, ako pod tim imenom shvatimo sve one slojeve, koji danas privredjuju ili trgovinom ili obrtom ili kako inače. I ta opreka biva od dana u dan sve jača i sve veća, a baš rješenje znatnih socijalnih pitanja naše države ovisi o tome, da toga jaza što prije n-stane. Razlog, s kojih je taj jaz puknuo i biva sve veći, leži u skroz oprečnim interesima jednih i drugih. Rat nam je osim svojih drugih zlih posljedica ostavio u našem društvu neku pohlepu za novcem, neku nezasitnost, i da ne prešućujemo ništa, pokvarenost, nemoral i korupciju. Želja za bogatstvom potisnula je u pozadinu sve druge težnje, ona je zahvatila sve producente, trgovce, sve od seljaka do velikih bankovnih r >thvata. Javni namještenik ostaje postrance ostavljen i neshvaćen i' od gradjanstva i od države, napušten od svih onih, kojima služi i za koje se žrtvuje. On zameće borbu za dvoje najprimitivnije životne potrebe, u toj ga borbi nitko ne podupire, gradjanin ga gleda s visoka, Jer ne može na njemu zasl :žiti, a država ga izrabljuje do kraja, i dobacuje mu onda, kad je već skrajnji čas, nekoliko kruna u formi kakovih milosnih doplataka, koji izazovu opet u gradjaninu želju da povišuje svoje cijene i da ne bi javni namještenik od tih doplataka možda štogod i uštedio. 1 tako to ide neprestano. Pa ipak taj gradjanin prijekim okom gleda na svaki pokret javnih namještenika za poboljšanje njihovog materijalnog položaja, ier se boji, da će država, da namakne sredstva za povišice, morati opet pokucati na njegova vrata, a on će od svoje „krvavo zaslužene i mukom stečene imovine" morati povisiti državni dohodak ili u formi poreza ili u formi carine ili kake inače. Bolje dakle neka javni namještenik radeći za državu, dakle i za njih, gladuje sa svojom ženom i djecom, nego da ga država pristojno izdržava na njihov račun. Evo tu je razlog zašto rješenje činovničkog pitanja nailazi na tako malo razumijevanja u gradjanskim slojevima i zašto javna štampa s više interesa i revnosti piše duge stupce o svakom drugom pokretu prije, nego o opravdanom nastojanju javnih namještenika, da država napokon uredi njihov odnos prema sebi. Javni namještenik nepodržaje danas nikakvi veza ni s trgovcima, ni s obrtnicima, ni s radnicima i poradi toga ne uživa njihovih simpatija. U trgovine zalazimo rijetko, a kad smo ipak prisiljeni skupiti posljednju paru i eventualno prodati dio pokućtva, da se kupi ono, što je najnužnije, gledaju nas u trgovini onako odozgor, jedva malo bolje, nego one, koji kod vrata skidaju kapu i pružaju je prema blagajni moleći milostinju. Trebamo li obrtnika, da nam preokrene odijelo ili Pokrpa cipele, ide se u periferiju kakovome krpi jer poslove oko takovih popravaka ne preuzimaju današnji obrtnici ** gradu ili traže takove svote za- svoj Posao, da nam se smrkne pred očima i Proklinjemo opet čas, kad smo prekoračili P^ng tih visokih škola, koje su nas dovle oovele. Naš odnošaj prema radništvu Poka ilustriraju ovi slučajevi. Kad se Počelo raditi oko osnivanja gradjanskog SjTidakalnog vijeća i povela se rječ na Jednome mlestu, da će i javni namještenici sudjelovati u ti vijećima, dobacio je jedan radnik komunista: „Vi ste još gori od nas.“ Rekao je čistu istinu. Naš je materijalni položaj puno teži i očajniji, nego kod posljednjih radnika. Drugi jedan slučaj, koji se desio prošle godine u Osijeku. Pozvao neki Činovnik čovjeka, da mu cijepa drva. Kad mu je cijena bila previsoka i on ponudio svotu, za koju je mislio, da je dosta visoka za taj posao, uvrijedi se njegov drvosječa i reče. „Šta vi mislite, da sam ja beamter, da ću za tu cijenu raditi." I taj je pravo imao. Napokon, to je bilo lane. Ove godine javni namještenik sam cijepa svoja drva, ako ih ima. Kod rješavanja zamašnih socijalnih pitanja treba, da sudjeluju svi slojevi države. Kod nas kao da je jedan dio državljana, koji se opiru uredjivanju takovih pitanja, jer im je lakše u mutnom loviti. I činovničke je pitanje socijalno pitanje države, pa je potrebno, da za njegovo re-šenje zainteresujemo sve one, koji su pristupačni, a one druge treba da država pokori, da ne smetaju državnom uredje-nju. Ali prije svega treba da svaćaju zamašitost toga pitanja i prešnost njegova rješenja oni Koji su na čelu države, i oni, koji sjele na ministarskim stolicama. Država, u kojoj je javni namještenik zanemaren i od gradjana i od državnika, ljulja se u temeljima. Tovariši! Agitirajte za „Naš GIasui Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove ■ naročnike i ----- . Vestnik. Povišanje draginjskih doklad aktivnim in upokojenim državnim nameščencem izven Srbije in Crne gore za mesec junij t. 1. je razumel tako, da se z naredbo z dne 16. decembra 1919 dotcčeni odstotki zvišajo za 25%, t. j. uradniku XI. činov-nega razreda od 120 na 145%, uradniku X. čin. razreda od 110 na 135 odstotkov, itd. Celotno zvišanje vseh dosedanjih službenih prejemkov znaša torej poprečno 10%. Ker so žlvljenske potrebščine od meseca decembra brskega leta do sedaj poskočile skoro za štirikratno ceno, je smatra.! to nedostatno, z današnjimi cenami življenskih potrebščin v nikakršnem razmerju stoječe zvišanje služ--nlh prejemkov kot frivolno igro vi: e z javnimi nameščenci, prod kateri se obračajo ti z največjo ogorčenostjo. Osrednja zveza Javm-i nameščencev v Ljubljani. Pozor! Danas označismo pretplatnicima u Zagrebu, koji nam duguju pretplatu, kraj naslova dan, do kojeg je pretplata plaćena. Molimo, da nam od.tta šalju dotični iznos poštanskom dpznač-nicom, inače obustavićemo im list 1. juna o. g. Uprava. Sodnopisarniški in zemljeknjiž. uradniki so dosegli krasne uspehe. Pomaknjeni so v skupino C službene pragmatike vsi oni, ki imajo dve pisarniški ali pa eno ’isarniško in zemljeknjižno skušnjo ter so prav dobro kvalifikovani; v skupino D a vsi oni, ki nimajo take kvalifikacije. )nim tovarišem, ki so bili prevzeti iz vojaške v civilno službo in imajo 12 službenih let, se všteje za napredovanje 6 let in za vsako nadaljnje leto pol leta, bivšim oiicijantom pa doba presegajoča 8 službenih let. Se li to ne čita kakor kaka pravljica? Vendar je istina; žal, da tega niso dosegli sodnopisarniški uradniki v Jugoslaviji, ampak v Avstriji. Kdor se hoče o tem prepričati, naj čita Dunajsko „Arbeiterzeitung" od 14. t m. Tovariši, ni li to jasen dokaz, kaj premore dobro organiziran, skupen nastop in pa stanovski ponos, ki ga prizadeti skupini, žal, še tako primanjkuje? Vem, da si marsikateri izmed tovarišev o takih zahtevali niti misliti ne upa, jaz pa pravim, da je treba na zakonit način stremeti in delati na to, da se nas pomakne v višjo skupino. Društvo finančne straže na Slovenskem je imelo 13. t. m. občni zbor. Slišali smo poročila g. predsednika in tajnika Saveza ter ona g. predsednika, tajnika in blagajnika društva. Poročila vseh so bila kratka, vsakdo pa je iz teh lahko povzel, da sta Savez in društvo storila vse, kar je bilo mogoče v dosego izboljšanja našega socijalnega in gmotnega stališča. Po teh poročilih je prišla na vrsto uredba za celokupno finančno stražo, ki se vnovič predloži ministrstvu v pretres. Pri tej so se razne točke na predlog članov po nekoliko predrugačile. Tudi društ* vena pravila so se nekoliko preosnovala s tem, da se je število odbornikov zvečalo. Končno so se vršile volitve. Glede teh smo prejeli ostro poročilo. Ker smatramo volitve za notranjo zadevo društva, ki ne spada v javnost, smo poročilo odložili v nadi, da člani sami napravijo red med sabo ter zahtevajo ev. izredni občni zbor. Sodni poduradniki In sodni sluge. Vi imenu sodnih poduradnikov in sodnih slug je poslalo Podporno in pravovar-stveno društvo državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani ministrstvu pravde v Beogradu, deželni vladi za Slovenijo in poverjeništvu za pravosodje sledečo spomenico: Ko so bila leta 1909 pri sodni upravi ustanovljena sodnopoduradniška mesta, smo upali tudi sodni sluge na Slovenskem, da se bodo ta mesta ustanovila res v tolikem obsegu, da bode odgovarjalo število takih mest kakor pri pošti, železnici itd. Ko so se pa imenovanja izvršila, smo sprevideli, da se je nam najnižjim v pravosodni službi služečim Slovencem dogodila ravno taka krivica, kakor sodnikom in ostalim uradnikom. Avstrijska uprava je tudi nam dala razumeti, da smo državljani tretje ali celo četrte vrste. VI Gradcu samem je bilo od 18 slug imenovanih 12 za poduradnike, torej dve tretjini, dočim so na Kranjskem, kjer so bili seveda sami Slovenci, imenovali tri sluge za poduradnike. Da je bila nam sodnim slugom na Kranjskem oziroma v Sloveniji storjena očividna krivica, so uvideli tudi gg. drž. poslanci, saj so bile v bivšem avstrijskem državnem zboru stavljene glede imenovanja sodnih poduradnikov na Kranjskem interpelacije. Ker sedaj nismo več državljani druge, tretje ali četrte vrste, nego smo državljani naše svobodne Jugoslavije, upamo, da se nam krivica popravi. Do sedaj so se izvršile razne pre-uredbe in uvedle demokratične izpre-membe, tako n. pr. so postali pjs. oficijanti in oficijantinje uradniki; pri železnici so se razna poduradniška mesta izpremenila v uradniška: mesta okrajnih gozdarjev. so se leta 1908 spremenila v podurad-niška, kakor so se v sodni opravi ustanovila uradniška mesta in so danes vsi okr. gozdarji dobili čin uradnikov. Pri drž. policiji in kazallniški upravi so dobili Cin XI. razreda, okrajni orožniški stražmojstri so postali poro miki. finančne straže od-delkovodje in komisarji Itd. V poštni upravi, ki ni tako odgovorna in težavna služba, je že davno dve tretjini pod uradnikov. Da tem služba ni daleč tako težka in odgovorna, vidi se iz tega, da so tam isto službo, ki je predpisana za podurad-nfka, vršili med vojno 15 do 17 letni mladeniči in ženske. To bi se v sodni upravi nikakor ne moglo vršiti, ker 15—17 letni mladenič ali ženska vendar ne bi mogli vršiti službe izvršilnega organa, ki v mnogih sluč&Hh ni manj komplicirana od one uradnika, dostikrat celo več, Cek> v Nemški Avstriji, Tei je v mnogo slabšem finaneialnem stanju kot Jugoslavija, so z decembrom L 1919 imenovali sodne poduradnike bi sodne sluge, ki imajo poduradniški izpit, v XI. čin. raz. za Izvršilne uradnike, ostale pa za poduradnike. Kar se tiče ugovora, da niso mesta sistemizirana, naj se ukrene, da se bi potrebni kredit, saj se je tudi drugih uradnikov mnogo imenovalo na nesiste-mizirana mesta. Sodni sluge vršimo svojo službo sedaj z veliko večjim veseljem v naši nar rodni državi in ko so nam predpostavljeni naše narodnosti. A še z večjim veselični bomo vršili svoje dolžnosti, ako se bode tudi v materijalnem oziru pomagalo in nas pokazalo, da nismo mi edini v sodni upravi, na katere se je popolnoma pozabilo. Zatoraj ponovno proshno, da pristojna oblast brez razpisa imenuje: poduradnike in sluge, ki imajo izpit izvršilnih organov (poduradniški izpit) ter podurad-nflee brez izpita ali s I. pis. izpitom za izvršilne uradnike v XI. čin. raz. Sluge brez ispita, ki imajo 10 službenih let, za poduradnike. Dvojna mera. Da je uradniško vprašanje v naši državi še labirint z brezštevilnimi hodniki in jamami, a brez vhoda in izhoda, vemo vsi, a na nekatere prav Jugoslovanske kurijozitete pa moram vseeno opozoriti. V razdrapani c. kr. Avstriji slabega spomina je bil predpisan celibat za poštne oficijantke in aspirantke ter sa učiteljice; za slednje le v toliko, da se niso smele poročiti z drugim kot z učiteljem, med tem, ko se poštne oficijantke in aspirantke sploh niso smele poročiti Nekako pred letom že so v naši državi odpravili celibat za učiteljice, ne pa še za poštne oficijantke hi aspirantke, Id se tudi rade može. Poslušajte, lolo se v poštni službi lahko poroči in kdo ne: poročiti se smejo v Sloveniji (razmere v drugih pokrajinah mi niso natančno znane, zato Jfc ne omenjam) po-štarice, poštne odpraviteljice. bog ne daj, da pa W dobila kaka — oficijantka ali aspirantka skomine po zakonskem življe-nju — takoj bi bila odpuščena iz službe! £dina izjema Je ta, da se oficijantke smejo poročiti, ako imajo najmanj če 5 let službe in so stare 25 let. Zakaj taka dvakratna mera v primeri z učiteljicami in kar trikratna mera v primeri med lastnimi uradnicami? Kaj je posledica tega? Poštne uradnice se poročiti ne smejo — pač pa, saj ji. a država to takorekoč vsiljuje, jun je dovoljeno življenje, katero morak) same in /oak drug človek obsojati. Ako hoče država dvigniti moralo, katero Je uničila petletna vojna, naj da svojim nameščencem prostost, da se družijo po božjih m človeških postavah, in konec bo vsem pritožbam. Prepričan sem, da bodo organizacije storile svojo dolžnost, da se ta nedostatek v novi pragmatiki odpravi; ker pa je nova pragmatika, kot vse kaže, še daleč — daleč od nas, naj si merodajni faktorji vzamejo ta opomin k srcu ter tako ustrežejo načelu svobode, interesu države in njenih nastavljen cev. —o— Društvo davčnih uradnikov direktne davčne službe za Slovenijo v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor, kateri se bo vršil dne 6. junija 1920, ob 2. popoldne v sobi št. 8 davčnega okrajnega oblastva v Ljubljani, Hrenova ulica. Spored; Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in računskih pregledovalcev. Med slučajnostmi se bo obravnavalo o predlogu o spojitvi obeh strokovnih društev davčnih uradnikov v splošno »Društvo davčnih uradnikov za Slovenijo«. Z ozirom na važnost tega občnega zbora posebno glede likvidacije društva naprošamo vse cenjene tovariše, da se istega udeleže v kar nr.; ečjem številu. Odbor. Vldeant consules! Pravilno Je ožigosa! b-at Hrvat selilnc in potne pristojbine v Banovini v jedmi izmed zadnjih številk »Našega Glasa«. Nič bolje, ako ne Še slabše je v tem pogledu v Sloveniji. Z dva — do štirikratno temeljno plačo, 1 dnevnico, par dovoznicami ter povrnitvijo izdatka za osebno vožnjo družinskih članov, pa sl na novem službenem mestn. Ali kriiejo vse te pristojbine le en četrt, ali pa še manj faktičnih stroškov, zato se kompetentne oblasti ne zmenijo in so tudi vse tozadevne prošnje zaman, kakor da bi spadali uradniki med vojne dobičkarje, katerim se Izdatek par tisoč kron prav nič ne pozna. Železniški tarifi so se v Jugoslaviji že večkrat zvišali in se bodo, kakor vse kaže, v kratkem zopet, selilne In potne pristojbine u radništva pa so vedno iste. Ali res ni kompetent. f mirna v Sloveniji, k! bi, če že ne času primerno uredil, vsaj nujno izposloval v Delgradu enotno ureditev tega perečega uradniškega vprašanja, da bi se premeščenim uradnikom povrnili vsaj vsi pravilno Izkazani faktični izdatki, ako se že ne nakaže še za poškodbo drage in težko nadomestljive oprave primerna vsota? Y. Z. Nerazumljiv pojav. Ni nikaka tajnost, da Srbom primanjkuje inteligentnih in izobraženih ljudi. Dolgoletna vojna, pomanjkanje šol, srednjih in višjih trgovskih ter mnogo bolj primitivne predvojne razmere so temu pomanjkanju naravni vzrok. Iz tega dejstva izvira pomanjkanje uradništva in posledica tega je uprava, ki jo vsi dovolj čutimo. Edina stroka, v katero je naval srbske inteligence in polintctegence velikanski je carinska stroka, iz kakega vzroka, vladajo razne, mnenja. Dejstvo je, da so naša Slovenija, Hrvatska, Dalmacija itd. preplavljene s srbskim carinskim urad-ništvom, ki za visoke odstotke — po številu namreč — nadkrlljuje turodno uradnlštvo. Slovenci smo imeli že nekaj let nadprodukcijo inteligence. Vsakdo je bil menja, da si bo dobršen odstotek nadprodukcije lahko služil vsakdanji kruh tndi Izven mej ožje domovine, ker tu zanj ne bo mesta. Visoki odstotki srbi-janskega uradništva. ki zavzema v navedenih pokrajinah — vsaj pri carini — vsa vodilna in boljše dotirana mesta, bi nas mogli prepričati, da ni takega pomanjkanja na srbskih inteligentnih in za upravo sposobnih krogih. Toda temu ni tako. V Srbiji sami vlada velikansko po« manjkanje zmožnih in sposobnih uradnikov. Kljub temu ta izvoz! Nerazumljivo 1 »Naš 0188“ i Javni lokali J aš QLH je jedino glasilo, koje zastupa interese javnih namještenika u čitavo] državi SHS. Pa pored svega toga malo je javnih Jokala, gdje se to glasilo drži i pretplaćuje. Krivnja je opet na nama. Ako kavane, restaurani i gostionice mogu držati sve trgovačke, političke i druge listove, morali bi imati i »Naš Glas4*. Treba da za« htjevamo onda svoje glasilo i da ne po« lazimo lokale, u kojima toga glasila nema. — Na taj način dobit će »Naš Glas4* lijep broj pretplatnika, a s druge opet strane zainteresovat će se 1 krugovi izvan činovničkih za naše stanje 1 vidjet opravdanost naših zahtjeva. Neka odsada ne bude ni lokala ni čitaonice bez „N. OL44, A o tome vodimo sami kontrolu. Drugi u opoziciji — drugi u vtafl. Stara je stvar, da naši ljudi kao ministarski i povjerenički kandidati obećavaju „n prvom redu činovništvu44 razne pobolj-šice, dok su još a opoziciji i dok trebaju činovništvo kao stepenice na svom putu do vlade. Ali kao što se čovjek, kad se već popne na vratal, ne obazire više na stepenice, tako ni ta gospoda, kad Jednom udju u „kraljestvo nebesko44, ne mare više za one, koji su ih u borbi pomagali. Kad ih čovjek ovdje kod nas sjeti obećanja, onda slegnu ramenima: ne dadu oni u Beogradu. Kao nekad: ne da Beč, ne da Pešta! Ali zar ćemo mi vazda primati „obećanja — ludom radovanja**? Ne bismo li mi mogli tu gospodu drukčije obvezati kad budu tražili našu pomoć? Ne bi li oni uzeli našu stvar tako u ruke, da se za nju u Beogradu bore, pa makar zbog nje i pali. Barem će časno pasti! Mi od kriza i promjena u ministarstvu nemamo ništa dok oni imaju svoje penzije. Mjesto da svakoj novoj vladi bude zadovoljno Činovništvo prva briga, mi smo im deveta, posljednja ili nikakva briga! Kane li oni tjerati mak na kanue? Kane 11 nas ozlovoljavati i ogorčavati nam službu? Tko će onda još Ići u činovnike? Ti ljudi ne vide, da bi naša pragmatika i u prvo doba bar podvostručenje naših plata bila najbolja reklama i za njih i za državu. Nas slabeči slabe — sebe. Doznaka novih učiteljskih plata u Hrvatskoj. Nedavno smo javili, da su pučkom učiteljstvu žup. zagrebačke uplaćena beriva prema novoj uredbi. Sada do-znajemo, da je najveći dio toga posla i za vanjsku isplatu dovršen, pa je oko 2250 doznaka odpremljeno već nadležnim oblastima i državnim isplatnim blagajnama, a preostale doznake odpremit će se za malo dana nakon provedene uknjižbe u računarskom uredu, gdje se na tom poslu radi s najvećim pospješenjem. Pa ipak kod nas s tim isplatama još uvijek odviše sporo ide, kao da se bojimo one: bus dat qui citto dat. Nova beriva poljskih nčltolja. I* Varšave se javlja: Po novoj uredbi imaju poljski učitelji na privatnim i državnim Školama slijedeća beriva: Učitelji b®z osposobljenja lo.236 do 32.640, a oni s osposobljenjem od 18.216 do 40.800 pob' skih maraka godišnje. — A naši? Još uvijek birokratizam. Zagrebačke „Narodne Novine** od 17. maja o. g* ^ nose naredbu ministarstva Soma i radnika u Zagrebu, kojom se Vaft Smiljaniča !z Orabra kbr. 3 podjeljuje j^oos od dvanaest (12) kruna u ime nagrade za ubijena vučica. Nek se zna: Isti list donosi načelno debelim slovima „Na uvaženje“, da se za štampanje službenog oglasa u Službenim Novinama plaća od jednog oglasa 5 dinara. Dakle tako se skupi prostor troši, da se publiciraju nagrade vladine. Ne će H možda nagradjeni Vajo Još morati đa plati trošak oglasa? Pa da ni jesmo birokrate! Bog zna. hoće li Vajo Smiljanič i dalje ubijati vučice. Kofiko stoH Narodno Predstavništvo. Zagrebački dnevnici javljaju, da Narodno Predstavništvo u Beogradu stoji od l. marta prošle godine do danas 8,13?.OOG dinara. Prenašamo bez komentara. Na deželi je bolje? Glasom poročil se Je po novem poslovniku oukn železničarjem, ki stanujejo na deželi« znižala draginjska do'' ada, češ, da na kmetih „lažje“ žive. Da bi se to morda ne uveljavilo tudi na druge javne uslužbence, naj služijo sledeča pojasnila, kakšne „dobrote«* vžlvajo deželani-uslužbencL Ne oporekamo, da imamo lepo prosto naravo in obilo svežega zraka, a to je tudi vse, — da molčimo popoplnoma o kulturnem razvedrilu. Živila so nam vsled neurejene aprovizacije neprimerno dražja, ter so „Samopomoči** primorane dobivati živila iz Ljubljane, ki pridejo vkljub visokim prevoznim stroškom še veliko ceneje, kakorod kmetov ali trgovcev, a dražje za 40—70 v pri kg kakor v Ljubljani, kjer se vsaj za denar kaj dobi. — Če ima uslužbenec njivo, katero Je primoran imeti, ker ni trgov, ga to stane več kakor bi kupoval na trgu v mestih. V nekem trgu na Dole .,Lkem je n. pr. goveje meso že dolgo po 26 do 28 K. Zdravnikov na deželi ni. in v slučaju potrebe ga moramo zvati iz bližnjega mesta. To stane danes takoj več stotakov. Nato moramo pa še posebej poslati po zdravila v mesto, za kar je treba zopet do 100 K. Šolanje vsakega otroka zunaj doma — v mestih — stane najmanj 400 K mesečno (stanovanje, hrana), in če jih imaš k nesreči več, si zgubljen. K temu pridejo še večkratne nujne in drage vožnje, zlasti kjer ni železnic. A ne samo to, tudi kmečke ljudske Sole, naj si bo v vaseh ali trgih, po novih modernih predpisih ne pripravijo otrok za srednje šole . čeravno morajo obisLa-vati tretji in četrti razred po dve leti. Po mnenju starega šolnika naj se otroke, ki mislijo v srednje šole, privatno podučuje. Kje dobiti denar za plačilo posebnih ur ki kje sposobne moči, ker se učiteljstvo s tem ne ukvarja, in tudi vsled sedaj urejenih razmer ne potrebuje postranskega Zaslužka. Pač pa se naša in druga deca. ki so dovolj v naravi, pogosto vodi med •olskiml urami na sprehod, kar nadomešča menda telovadbo. Takih „do-brot“ bi lahko še več našteli. Da se urad-nik z družino na deželi pod navedenimi izmerami žrtvuje za svojo službo, tega Kospodje Pri vodstvu ne verujejo In so Omenja, da je na deželi dobro, čeravno iz mest tudj v najhujših časih nihče »i pro-*« :'a premestitev na kmete. SodW sluge. Po'preobratu, ko sm< ■evračali iz bojnega polja, smo z vesehen •Ppet nastopili službo, misleči, da se nan j*>do krivice, koje smo trpeli poprej po< |>sfimi nemškimi predpostavljenimi — > Jugoslaviji popravile. Do sedaj smo se varali. Kakor čitamo v „Našen CBasu- št 12, je ministrstvo pravde v Beograda zavrnilo našo prošnjo, da bi se nas po gotovih letih imenovalo za podurad-nflce. Zato, da se nam je zgodila krivica, nam ne sme upasti pogum, temveč moramo še z večjo vnemo delati in si prizadevati, da dosežemo kar zaslužimo. Sno-menica, Id Je šla na ministrstvo pravde v Beograd, po mnenju nekaterih tovarišev ni bila na mestu, ker se je navedlo, da bi sluge po treh letih postali poduradniki. 7 \-radi tega je skoro gotovo ministrstvo našo prošnjo ovrglo, ko se je pač malo preveč zahtevala Bolje bi bilo, ko bi se predlagalo pq roku desetih let. V „Staatsges^tz fOr osterr. Republik** št. 82 beremo, da so tam sluge, ki imajo 12 let službe in ki so za to zmožni, postali uradniki brez či-novnega razreda. To je lep napredek! Mi pa čakajmo in garajmo dalje, upajoči, da tudi nam enkrat zasije lepše sobice, čeravno smo sluge, je nel:;.j takih med nami, ki so bili oflcijanti in pisarniški pomočniki; nekateri imajo tudi uradniško skušnjo. Zato pa tovariši, ne obupati, kar smo vse-Jali, nam mora zrasti. Vsaj vsaka dr”'’'! ali tretja številka „Našega Glasa" mora kaj o tem pisati, dokler tudi mi ne dosežemo, da Jiodo gospodje vedeli, da ne odnehamo. Gospodoma višjemu sodnemu predsedniku In novemu poverjeniku za pravosodje se priporočamo, da že enkrat uvidita naše crorje in da podkrepita naše prošnje na določenem mestu v Beogradu, da tudi mi že enkrat dosežemo naše male zahteve, kakor so jih dosetrli naši nji tovariši v Nemški Avstriji. Naj ne to naša Jugoslavija zadnja in mi poslednji tlačani nje! Za tiskovni sklad „Našega glasu0 M) darovali meseca januarja 1920 sledeči: DniStvo davčnih izterjevalcev aa Slovenijo 200 K, g. dr. L Klepe«, odvetnik v Ljubljani kot »astopnik g. Zofije dr. Lenardove v Celju — vplačal g. Emil Pakiž Iz Ribnice valed poravnave v tožbi radi razžaljenja časti 100 K, gg. dr. V. Benkovič, Zagreb in Dragotin Vončina, Ljubljana po 25 K, g. Hinko Wolf, Zagreb 24 K, gg. Franc Petrovčič, Toussaint OljSak, Ljubljana in Martin Maieen v Gor. Lendavi po 20 K, g. Ivaii Cerkovnik, Kamnik 17 K, gg. Franc Kimpul, Zora Vardjan, KrSko, Ivan Kristan, Franc Košir, Ljubljana po 12 K, oddelek finančne straže, Žrelec in g Rudolf Strnad, Ljubljana po 11 K, gg. Rudolf Weixler, Vinko Premk, Vrhnika, Alojzij Klofutar, Alojzij Cotič, Ivan Koležnik, Krško, Agata Cegnr, Zagreb, Ivan Filić, Sošice, Romuald Hribernik, Ivan Kuar, Albert Pogačnik, Angela Lapajnar, Alojzija Palonc, Emil Grili, L Skerlavaj, L. Sirnik, AL Breskvar, Mart. Gomsi, Fr. Knstrin, Ig. Lampič, Iv. Železnik, K. Šinkovec, Ant Zorko, Vikt. Stegnar, L Trstenjak. R. pl. Sohildenfeld, Iv. Bizjak, Ig. Gabrič, Joe. Momh tič, Franc Grčar, Jože Beki, Janko Kremenšek, dr. Leo Stare, dr. Josip Mleknš, Pavle Erschen, Ida Pavlin, L Pohar, Elizabeta Potrato, Olga Sehott, Antonija Vidmar, Ela Sušnik, Minka Weber, Ivana Ramovš, Anton Močnik, Vlasta MagoliČ, Joško Ziherl, Mart. Ivanuša, Ivan Skušek, Ivan Starin Viktor Jeruc, Makao Lilleg, Rudolf Binter, Aleksander Hruška, Romuald Hribernik, vrt v Ljubljani Vidko LišiČnik, Pilštanj in Dragotin Engel, Zagreb po 10 K, gg. Josip Sattler, Josip Cepin, Ivan Grnčnar, Karol Gabron v Slov. Građen, Dorot Radojčtn, Križevci in L Kmhaaovič, Zagiab po 8 K, Osobje davčnega urada v Krškem, gg. Franc Schltnik, Kranj, Juro Tomažič, Ptuj, Vladimir Kuret, Črnomelj, Ivan Demšar, Frane Jenko, Litija, Franjo Trepotič, Gor. Deeinee, Petar Matijevič, Mane Pa-rušek, Požega, Petar Perkovič, Rudolf Kruienjak, Anton Tončič, Zagreb, Joško Stegenšek, St Jnrij ob j. ij, Emil Benić, Vinkovci, Frane Ivič, Varaždin, L. Smuč, Borovbe, Gnatav Kerne, Žužemberk, Jurij Kramberger, Murska Sobota, Marin Katunarid, Juraj Zgorelec, Split, Josip Brkič, dr. Ijodevit Cacak, Marko Stilinovič, dr. Josip Kružič, Jastre-barsko, Marko Beek, dr. Josip Britvec, Ivan Brodarič, Adolf Burger, Stjepan Benčak, Franjo Božic, Zlata Dužanec, Milislav Demerec, Andrija Divjak, > Jakob Digula, Dušan Deanovi^ Ivan Gavez, Slavko Grščič, dr. Ivan Graho, Gjuro Hm, Tomo Horvat Franjo Hegeduščec, dr. Ivo Ivančič, Gjuro Hrkvi, Pavao Kvukan, Mirko Korič, Stjepan Komad, Jbaip Kovačič, Sim« Lulič, Franjo Lorenz, Bogoslav Mikšič, Jakob Mikles, Miloš Maebaša, Vjemeslav Netrefa, Stjepan Korak, Matija Pajor, Avg. Fovor% po 7 K. (Daljo prihj G. IL N. v R. ob Vr. J.: Vaše pisno smo odstopili „Zvezi poštnih organizacij", ki Vam bo dala potrebno pojasnilo. Oglas! Išče se trgovec, M H vzel fi zakup dobavo pisarniških potrebščin finančnega „i .dničkega osobja proti povišanemu mesečnemu pavšala 3 K Beri la piši: treh kron za osebo. Ponudbe, ▼ katerih se je zavezati, da se bo dobavljalo za ta znesek: črnilo, rdečilo in po potrdil tudi drugo barvilo, dalje držala, peresa, svinčnike (navadne in kopirne ter rdeče In modre) pivnik, radirke, ravnila in še druge slične malenkosti, je poslati priporočeno na delegacijo ministrstva financ vi Ljubljani, ki bo že skrbela, da ohrani te ponudbe poznim rodovom, da se bodo čudom čudili, kake pristojbine je imelo u radništvo v letu 1920, ko Je imela jugoslovanska krona le 4 vinarje predvojna kupčfiske oziroma plačilne vrednosti. Toda proč s šalo! Vprašamo le; att id že skrajni čas, da se odpravi smešna pristojbina, ki je znašala do konec leta 1919 celili 42 vinarjev mesečno, medtem ko stana jedno samo pero 50 vinarjev, in da se noreči uradom, da nakupujejo za pride!jeno osobje potrebne pisarniške potrebščine t* uradnega pavšala, kakor se je pri nekaterih oblastvffi že pred vodno prakticiralo? Y. Z. „Samopomoč** v Ljubljani kapoje vsakovrstna živila In drače potrebščine v vsaki množini Tovariši se prosijo, da poizvedujejo po takem blaga in posredujejo v prilog zavoda, k! deluje v korist vsem lavnim nameščencem. O zalogah, oziroma ponudbah na) se poroča naravnost „Samopomoči" v Ljubljani, Vodnikov trg štev. S, Id poravna radevolje vsi stroške. se priporoča za mnogobrojan obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba. Stefan Aiiholič, kararnar. Ljubljana - - Sv. Petra nasip. ngiatrovana zadruga z omejenim s jamrtvom. s: PaaoJU« aa osebni kredit: — Poaejlla na hlpeteke: 5»/t*/0. - Me-W6aa odplačila. Raaiilaka poaojiia n* vei let; nuli vratevalnl o braki. — Pisama: Kongresni trg 19* ~ Urata« sre -rm-P-ttlkms- pMas aa ravotas*. - Rm-rral mkla« aad * močo K. - Uraallaa *«•*• *'**. * V, a ■ aaaaaaaaaBlBBBBiš ■aaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaBB ■ : VELIKA N° debelo,^Nirn., BOGATA ZALOGA IZBIRA manufakturnega !8SIf!i Mljjjl IIFIIIF OBLEK lastnega a ter inozemskega 1,11,01,1 ^LUL izdilka p0 „g. i modnega blaga. Srajce, samoveznicsfkravaie), nogavice i.UL novejšem kroju. PilVl! ilJSKII MiPOSUIIIl $CHWAB& BIZJAK LJUBU^SMA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno. HD!M» ■■■■■■icaaBBMnanna •m&UEi&m* jgpfBKssmmm bimbbH' ^ NajsSarejSa spadicilska tvrdka v Sloveniji a| g K. RANZINOER j .................. I I Liui^Sijana spsdiujska pisarna Ljuis»l|ana Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. ,.r,» Brzojavi: Ranzinger. 24—2 Interurban telefon 60 m ■on ncui «a» lEKiČH » (ISII vsakov fiSno bSago, ob3«ko 18—3 dokaže perilo tp 3^tlja po isto na dom) ovratnike, zapestnice in srajce :: tovarna iOS. HEICH Poljanski nasip 4. LJUBLJANA* Podrnžnica SeMnrgova ulica 3. PodruZnice: MARIBOR - NOVO MESTO. Proti: p i m k!:- ■ 'f:' sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledic, oteklini želodca in dreves, kroničnemu katarju želodca in Čreves. želodčnemu kamenu, hemeroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „ro&aška slatina". Rogaška slatina največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatoristi). Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd. — Sezija od 1. maja do 15. oktobra 1920. RAVNATELJSTVO. Marija Tičar b Ljubljana n Velika zaloga uradnih In šolskih potrebščin. N (večja Izbira raz-gledale in pisemskega papirja. Na drobno in debelo. 44 trgovska, špedicijska in komisijska d. d. Ljubljana, Dunajska cesta št. 33. Mednarodni prevozi. Špedicije vseh vrst. Zacarinjenje. Selitve. Nabiralni vozi na vse strani. Javno skladišče z lastnim železniškim tirom. Reekspedicije itd. itd. Brzojavi: „BALKANSPED Interurban telefon 366. ________________10-4 asMSMiiHsm Modni salon mm LJUBLJANA, Zidovska ul. 3, Dvorski trg 1. Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, čepic in sla mnikov za dame In deklice. Popravila tožno In Žalni klobuki vod- cono. no v zalogi. Društvo drž. uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slov. ozemlje v Ljubljani. — Odgovorni urednik M&kso Daka. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.