ISSN 0350-5561 za kon0c tadM V noči na jutri se bo prehodno pooblačilo, dopoldne pa spet zjasnilo. V soboto bo delno jasno. 00 A rv 53 let Številka S3 četrtek, 88. decembra 200G 3aOSIT'1,S5 EUR itiinio VI^IJ^KJi: # V^ 0 V Prišel je praznični cas Prišel Je pmznîàn čas. Cas. ki /m navdaja s lopllfio, z i/oniaàiosijo. tipuřijí in pričakovanji, Čas. kifiíí hoij pretiv/Jawo v krogu iJotmà% kJermonJa koî flaši predmkf sanjamo ognjišče in à/iîmo prijazno butino nam najbližjih. Cas. ko smo vsi dobri, prijazni, ko se nasfniliumo celo mimoidočim na cesii^ Cas obdaritev iti kopice dobrih telja f>o novih usf^hih. lo je tiidi čas mini in čas premisleka o nas samih, naših dejanjih in naših stremljenjih. Je priidžnosr, da si izpilimo \'rednoie. ki nas pinezujejo v skupnost, da se iz^'ijemo iz lasi-nih ozkih inienisov in nq/deino poli, ki nas bodo vodile do razumevanja in spi)s(ovaryn drugačnosti, do prijaznejšega sohivanja, do sožitja v katerem l)omo želeli prisluhnili dr 11% drugemu, popri/eU za dobre predloge In zamisli in skupno ustvarjali prijaznejše tiri-jenje v našem skupnem prostoru. j£ tako bomo lahko odstrli vse naše človeške in naravne mozfiosti ter sebi, našim otrokom, našim zanamcem stkari prijazno, prijetno in us/)esno bivalno okolje, /ato je prav, da združimo moà', f>ozabimo zamere in si postavimo predvsem cilje, ki naj ne hodo le med nujvli/imi v naši republiki, ampak v tudi Evropi v katero sedaj sodimo. Evropski prostor Je preplavljen s . jem delu potrebovali nekatere delovne pripomočke, /ato so jim poklonili nekaj radijskih m TV aparatov. DVD predvajalnikov, priložili pa so ludi manj« gosp^v dinjske aparate. Ravnateljica cenlra Marija Ko-vačič je izrazila zadovoljstvo nad takšno pozornostjo, ki jim bo polepšala ne samo praznike, ampak ludi ure pouka. ■Tp Tatjana Podgoršek A.Bliža se konec leta, mi pa se »ženemo«, kot da smo na začetku lela,« je dejal vodja poslovne enote Tnergetika Komuna hiega podjetja Velenje Miran Zager in dodal, daje tako ludi prav, saj želijo v prihodnje pri poslovanju dosegati še spjidbudnejše rezultate, predvsem pa zagotavljati občanom kakovostno in nemoteno oskrbo z energijo. V ta splei prizadevanj sodi temeljila obnova in p o so dobi lev ce n t ra lne ene rge l s ke postaje. Dela so v polnem za- mahu, Miran /ager je povedal, da so se lotili največje naložbe v zgodtv-vini ptîdjetja na podmčju daljinskega ogrevanja .Šaleške doline, bržkone pa sodi tudi med največje tovrstne v Sloveniji, »(ire za revitalizacijo 35 lei stare energetske postaje, ki smo jo sprojekii-rali letos, pred lem pa postorili še vrsto diugih aktivnosti. Naložba bo veljala več kot 2.K milijona cv-rov z DDV-jem, njena neto vrednost pa je 59H milijonov t<îlaricv. Na javnem razpisu smo izbrali najugt)dnejSega ponudnika - po djetje lisiitech iz Velenja. 17. nt> vumbra smo z njim podpisah pogodbo, v kateri piše, da morajo dela končali do konca maja. naprava pa naj bi začela pi)skusno obratovati 15. junija prihodnje leto.« Z revitalizacijo centralne energetske postaje naj bi s irocevnim energetskim sistemom zagotovili zanesljivo in kakovostno oskrbo v mestni občini Velenje najmanj še za naslednjih 30 let. Pokra-jinizacija" Slovenije in s tem rojstvo Saše pa i)olHičnih razprav. Ohe zadevi imata se nekaj skupnega: leto 200^. Tedaj naj bi po zagotovili/i pn^dsedn/ka Jaf/se zasadili lopaie za prva cestna dela. Isto jesen naj bi bile ie volitve v telesa pokrajin. A za dosego obojega bodo morali veliko del opraviti naslednje leto - pri uvrščanju tra.se ccste v ohmocje predvsem ti.îli, ki pripravljajo in .<;prelemajo nom zakonodajo. ki bi bila veliko hitrejša, pri spnjemanju zakonodi^e o pokrajinah pa v veliki meri ludi predstavniki strank. Prav le dni smo slišali, da ho opozicija ^lasovarjje o zakom/ o območjih in sedežu jiogojevala z ustrezno vsebino ostalih štirih »pokrajinskih^ zakonov. Edino pri tem zakonu ima namreč- v rokavii adut, saj %a morajo sprejeti z dvotretjinsko večino. Predvsem na širšem štajerskem deh Slovenije (Hi te nekaj časa precej govorijo o kulturi. Ozinmia o tem. kateri kraj oz. mesto bo pi'>stal(o) leta 20J 2 kulturna pre.stolrtica Evrope. Najprej je bih slišali kandidature posameznih mest. potem so se. kar za Slovenijo sicer ni značilno, začele povezave, r katere je wiešano tudi Veknje. Povezovalne uiti vleče predvse/n Maribor. Celjani se obnašajo bolj samostojno. čeprav je res, da so v začetku načrtovali povezovar}je v širši regiji. Ta naša mesto so ftač tako mala, da si sama težko privoščijo Tako kandidira/tje: .sicer pa ni čudno, če nekateri tuenip. da bi bilo najbolje, da kot »mesto kulture* kandidira kar vsa deželica, saj nas nekalen v Evropi tako in lako v raznih prt^ektih obraviiavi^o kot le nekakšno redijo. Zdaj po novem ietu Im odločilen čas. ko .se bodo odločili in vedeli, kdo na na.%em širšem koncu bo ko^a pnte^nil Utkajmo, da ho vsaj to prile^ovanje in íxnezoxanje na ustrezni kulturni ravnic Pokazalo naj hi se ludi (taka so v.saj namigovanja), da bodo Mariborčani kulturo vendarle prepustili (Seljanom, saj bodo imeh oui Vniverzijado. Ko%a pa l>odo potem prite$ruli Celjani ozinnna kdo ho pristal v .sodelovanje z njimi? Pretežko razglabljanje za ta praznični čas. Niwoletni čas. ko se otlpirajo ludi smučišča, jhj je ver/etno primeren za razmišljanje o novem zakonu o zdravstvenem \arsivu ozjroma o /n/A ni.kkih nadome.stilih. Predvsem zaradi t€%a. ker t\aj bi za zdravljenje sami globlje se^H v žep Usti. ki bi se poškodovali vinjeni, ali tisti, ki bi jih skupili v ek.stremnib športih. Samo smučatije ali drsanje uienda ne .sodi med slednje, ukvarjattje s kaf^nimi vra^oUjami tui sne%u pa morda. Tudi o teh stvareh se natančno še niso dctj^ovorih. čeprav naj hi sindikati z o.';talimi podajalci le prišli ie precej hlize. Seveda pa še vedfio tudi velja, da je na našem širšem oiymočju (bolj ko se vendarle bliža nova delitev Sloi-enije. bolj moram poudarjati tisto »naše širše območje") \'eliko u.stanov, v katerih vraču^o ljudem moč in zdravje. Eni bi še dodaJi 'In radost do življetiia Veselje do življenja ' pa ta čas nekaterim grenijo popisovalci nepremičnin. V strahu seveda, zakaj vse fih bodo listi, ki bodo te podatke dobili, uporabili. Toliko ^renke^a sem napisal, da vam za konec moram zazeleii vesele praznike! r^TT^ďTT^ NA$ ČAS tzibji: cssoQbnFnluiištíi bi tift|iob cstrtiili Cereposamsziiesa Ewdale 300 SIT (1,25€l(Si5ioc&lopn ODV. 2S.50 SiT (0.1 61. cena cvoda twez DD v 276.50 SIT (1,14 €». M pačikj Istnd raročrtine 20 \ pcifeire 15 S, 11 %in ntdseine 7 %popifii Uridntštvo: htn\i láhsšdk ((ftektwk Súne Vovh (od^voml ufddnik), Mrtsna Ki5t^Pianinc (pwnoinica ufsdnika), Janez Pfssnik. Tafjam Pođgor$«l(, Bojána âpegel (novinarji), ZakoSeV (urednica rad^). Janja Ki3iu(â4peç9l (tehnična uradnica). Tomaž (jeitaK (otIjkDvalK) Profagante: Nina Jug (vodja propagande), Saio Konečník, jure Serifntk (propagandi^), Sd«ž on^mt tfl upmi: 3320 Uim^. RUiičm 2a. 9. p. 2Û2, UI«fon m B« 17 60.Mi(ax (03)697 4643. TRR • Nova U, Vefenjs' 020133854 (•nalfc ptesrl'nascas si Obllnanli bi 91I. prfvm: r^^aš Cas a^A THt:TIskarna SET dd. KiM»: 5.4ÛÛ «zvcoov Nenarocaiili tologiall Id fiM(o|)ls0v m siavljanju ciljev in nalog za prihodnost upoštevali ludi naSe sposobnosti, danosti našega okolja, sirse okoliščine in hotenja. Predvsem pa je za uspešno realizacijo zastavljenega pomembna pripravljenost, da združi m poA-tivno energijo in j« usmerimo v prihodnost. To nam je v preteklosti žc večkrat uspelo. Morda je ravno dan samostojnosti in enotnosti najprimernejši trenutek, da postavimo temelje sodelovanju, da v dejanja preivtïrimo besede, mnogokrat slikane v predvolilnem času,..« Potem je povzel dogodke v ćasu osamosvajanja Slovenije in na ktmcu poudaril: »Danes živimo združeni v Hvropski uniji. Cez leto dni ji bomo celo predsed<>-vali. Le nekaj dni nas loči do uvedbe novega plačilnega sredstva. Slovenske tolarje bodo zamenjali evri. Z a nje m o posevek naših prednikov, a hkrati smo zavezani k temu. da dediščino obogatimo in oplemeniteno predamo našim zanamcem. Odgovornost je velika ..." Zaključil pa je z besedami: "Najslabše, kar se lahko zgodi, prinai^ajo zavezništva med listlmi ljudmi v politiki, ki za realizacijo svojih političnih interesov potrebujejo pokroviteljstvo kapitala. ter tistimi predstavniki gospodarstva. ki potrebujejo politične botre za realizacijo ekono mske moći. Pred nami so razvojni izzivi. Ne le na državnem, temveč tudi na lokalnem nivbčjne in predloga OdlokH o iokacijsketîî nacrtu /a obrlnopíjslovno cono Šmartno ob Paki. Svoj predlog je uiemcijil /. besedami: »/a obravnavo niso dani pogoji, ker ra/prave o tem niso dolžiive iji siroške.fl Ker so njegov predlog podprii šc nekateri svetniki, je ^pan Alojz Podgoršek predlagal, da izkoristijo pri-sotiiosi razlagalca obeb dokumentov Primoža Rošerja, vodje poslovne enote Vodovod, kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje, in se o zelo pbčina šoli ni nakazala toliko denarja- kol naj bi ga za tekoče poslovanje. Zupan Alojz Podgoršek povedal, da je občina soil letos nakazala IK milijonov tolaricv in dt)dal: »Ni dobro, če se na soli stvari nar idejo planinske maše ter postaja pravi verski sbt)d. Planinci kol skrbniki pohoda in ludi varnosti na njem organizirajo pohod od Cire-benška v Morjanu, preko Kelne^a v Belih Vodah áo cerkvice, kjer je maša, in nato nazaj. Začetek pohoda je ob pol peti uri popoldan, od maše pa sc vračajte po osmi uri. Ka poti skrbi za varnost Gon>ka reševalna služba iz Celja, pri cerkvi pa planinci brezplačno delijo čaj, da sc pohodniki okrepčajo na zdrav način. Kar nekaj nezgod je že bilo na tej poti» po besedah Bojana Rotovnika, vodja planincev, k sreči samo lažjih, saj se romanja udeleži kakih dva tisoč ljudi. A vzdušje ob pohodu v soju baterij in ba-kel, klepetu in srečajiju s priialelji. občutku miru v prijazni cerk-vi na vrhu ter zmagoslavju ob vrnitvi v dolino premaga vse vremenske in druge ovire. Letošnji pohod je potekal v lepem vremenu, dobrem razpoloženju in brez nezgod Tudi pokanja petard je nekoliko manj i a alkohola, kargovi>ri samo v prid pohodnikom. Veselje in družabnost sia ostala v enakih količinah. v šiištanjski občini so se dan kasneje množično zbrali tudi vSkornem obživih jaslicah, ki jih že nekaj let zapored priredi tamkajšfije turistično društvo. Božična zgodba zjživi zvečer in polepša prazjiične doi. ■ Milojka Komprej V odborih in komisijah so: Nadzorni odbor občine: Andreja Voglar iz tiavc. Judita l.ukova-čkič In Simona Simonič (obe z Malega Vrha), Maijaz Dvornik Iz Paške vasi, Anica Pirečiiik iz Skornega, Drago Kovač iz Smart-nega ob Paki in Franc Smerc iz Podpore.; Odbor za negospodarsko in javne službe družbenih dejavnosti: Damijan Ločičnik iz pod-gore (preti sed ni k), Bojan Prašnikar. Vesna /eijav, Martina Tiohar, Mlja J'.erjav {vsi Šmartno ob Pakl), Drago Nežmah iz Gave, Barbara Brajdič iz Rečice ob Paki. Marian Verbič iz Goreíya in Aleš Povše iz Paške vasi; Oillwrza gospod a rst> o, v arsKo o ko tja in gospodarske javne službe: Janko Avberšek :z Gave (predsednik), I Vanc Bcruik, Bojan Kladnik (oba z Malega Vrha), Miran (rman iz Smarinega ob Paki, IŤanc I'UZir iz Paške vasi. Kajko Pirnat iz Rečica ob Paki in Miran Dobrave Iz G<^renja; Komisija za iz>'ečju občine in se v razpravi zavzeli zji večjo vrednost slednjih za kamnolome. zaploskali Janku Avberšku (SD), ki gaje župan predlagal za podžupana (slednji je to dolžnost opravljal že minula štiri leta), o prodaji nepremičnin (območje Tomašk in nepremičnin v Piranu 1er v Maredi na HrvaŠkem, kalerih solastnica je občina) pa btïdo razpravljali na naslednji seji občinskega sveta, saj je župan predloge prekvalificiral v informacijo. V zadnjih 4 letih 148 otrok Po podatkih suiarSke občinske uprave se je oú leta 2002 do danes v tukajšnjem okolju nudilo 14X otrok ali nekaj manj kot 30 na leto. V tem časuje umrlo 131 občanov ali 26 na leio. Veselijo tudi podatki o ^evilu porok. Teh je bilo letos sedem, leta 2002 pa je, na primer, sklenil zakonsko zvezo le en par. V zadnjih štirih letih beležijo 24 porok. »S pogumom gremo v naslednje leto« Tomaž Ročnik, direktor podjetja Toming Colsulting iz Velenja "Za naša podietje in tudi ostala, ki jih imamo v lasti, lahko rečem, da bo iztekajoče leio uspešno. Napori, ki smo jih vložili v uresničitev zastavljenih ciljev, se» se nam obrestovali. Konkurenca je v gradbeništvu in ludi v ostalili našib dejavnostih precejšnja že nekaj časa, postavljamo pa se ji po robu tako, da smo boljši, hhrejsi, kakovostnejši In več kol očitno ludi z.elo delavni. Cc si pri poslu dovolj resen, stvari začrtaš dovolj pogumno, akliubtemu z določenim tveganjem, potem jc bojazen za neuspeh sk(^rajda odveč, (Udi za leto 2007 smo stvari predvideli lako, da so nt>eii dobri. Pripravljenih imamo dovolj zanimivih projektov, v katerih smo našli poslovne Izy.ive, in očitno jih imajo tudi tisti, ki so se vanje že vključili. Pogumno siopamo v prihajajoče leto in veriamcm. da bo tudi to takšno, kot smo ga začrtali. Verjamem v naše zaposlene, izkušnje, slrokoviíí^st in pripravljenost. Prihod evra Zi» nas ne bo nič novega, /!e doslej smo v gradbeništvu uporabljali evro kot orientacijsko vrednost tako za vse nepremičnine kol tudi za storitve. V ostalih dejavnosilh pa smo v skladu z zahtevami takrat, koje bilo to potrebno, predli na dvojno označevanje cen. Mislim, da bo evro prinesel več tehničnih kot kakšnih drugih lezav, pa še le na začetku leta.» MTp Po letu 1990 prvič manj kot 6.000 brezposelnih Srečno 2007! Novembra je preko Uradov za delo Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje iskalo delo 5.953 brezposelnih - Po letu 1990 je prvič, da je število padlo pod 6.000 Milena Krs tre - Planine Velenje - /atinji naianCni poda iki o gibanju zaposlenosti in brc/poscliiosij v prostoru velenjske območne službe Zavoda Republike Slovenije za /^poslovanje (s katerimi lahko postrežejo stnv kovne službe) segajo v september, oktober in november letos. Brezposelnost je novembra upadla na 5.953 oseb (podatek veljH vseh šesi upravnih enoi s Koroške. Savinjske in Šaleške di>- line), prvič po letu 1990 pod 6.000. Podjetja so prijavila 11475 potreb po delavcih in pripravnikih» kar je za dobre 4 odstolke več koi decembra lani. zaposlilo pa se je 8.83K oseb ali skoraj 15 odstotkov već koi lani. »Opa/j^mo pa, da delodajalci povprašujejo po delavcih s strokovno iztibra-zbo, za katere nimamo ustrezne ponudbe. To so predvsem po drocja gradbeništva, koviiîarstva. prometa in gostinstva. Da bi razkorak med ponudbo in povpraše- vanjem na irgu dela /manjkali in brezposelnim povećali zaposlitvene možnosti, smo pričeli motivirati za vključevanje v izi>braže-vanje in usposabljanje za najbolj iskane poklice, pričeli pa smo tudi aktivnosti za pridobivanje kadrov v kovinarstvu, strojništvu in gradbeništvu s pomočjo zaposlitvenih sejmov,« pravi direktorica Območne sMbe Velenje Blanka Crnko. »Povečano povpraševanje je vGoreryu. Ciorcnju l.RC. in Vegradu.« Urad za delo Mozirje v novih prostorih lî^. decembra so v nov upravni center v Mozirju preselili tudi prostore Urada za deli) Mozirje. V njem že imajo sedež Občina. Upravna enota. Center za socialno delo. Inšpektorati in Zavod za zdravstveno varstvo. .S preselitvijo so dobili nove prostore za delo s strankami, učilnico /ji skupinsko delo / brezposelnimi ter center za informiranje in poklicn<ï svetovanje (IPS. î.etos so zaptíslili tudi 177 invalidov. kar je za tretjino več kot lani, v zaposlitveno rehabilitacij(» pa so jih vključili še 167. Že računate na evro? v tem oglasu jih je točno 19,60. Preverite. DrQbiž b J p© n0vem letu imel veliko večj(^ vredn jst, kot sm0 bili vajeni pri t(^larjih. Verjetna se vam b@) na začetku uvedbe evr0v rad J zgodilQ, dab jste pustili nekaj k@vancev natakarju, taksistu, blagajničarki. Tcjda, če d@br@^ preštejete vse kovance v tem kratkem Qglasu, bQste nabrali tQčno 19,60 evra Oziroma 4696,94 tolarjev. To pa niti ni tak drobiž, a ne? Evro-za vse nas o BANKA SLOVENIJE (VROPSM KOM I SUA evrofon 080 2002 www.evro.si Znova uspešno leto Delavci Gorenja prosti do 8. januarja - Od letošnjega leta so se poslovili na tradicionalnih novoletnih prireditvah v Rdeči dvorani - Pred njimi novi ambiciozni načrti Mira ZakoŠeli Velenje. 19. december - Nadzt)rni svet družice Gorenje je na svoji 7. seji obravnaval in potrdil gospodarski nacrt družbe Giireuje, d. d., in Skupine Cîorenje za leto 2007. Poslovanje letošnjega leta so ocenil za uspesno, saj naj bi bil načrt za leto 2006 dosežen oziroma presežen v vseli pomembnejših kategorijah. Ambiciozen pa je tudi naCrt za prihodnje leto, saj Gorenje tudi tokrat načrtuje dvoštevilčnu rast. »Za uspešnost in učinkovitost v zreli panogi bo ključno obvladovanje stroSkov. to pa bo odvisno predvsem od stahie rasti obsega poslovnih aktivnosti, seveda ob optimiranju stroškov, Izpostavljamo torej rast, tako organsko kot zunanjo. Kar se prve tiče, načrtujemo povećanje tako proizvodnje kot prodaje, pri čemer bo za zagotavljanje maksimalne učinkovitosti in produktivnosti potrebno čimbolj enakomerno in uravnoteženih zapolnjevati vse proizvodne zmogljivosti preko celotnega leta. v letu 2007 se bo namreč obseg proizvodnje gospodinjskiii aparatov v »O odstotkih realiziral v Velenju, v desetih odstotkih na Ćcskem, v desetih pa v Srbiji. Pri tem bo osrednja pozornost namenjena integracçi naše nove tovarne hladilno-zamrzovalne tehnike v Val-jevu.« pravi predsednik uprave mag. Franjo Bobiriac. V okviru strategije zunanje rasti pa upravo čakajo odločitve o strateških partnerMNifi oziroma prevzemih manjših pn)izvajalcev.To usmeritev so lastniki potrdili na deccmbrski skupj^čini delničarjev z odobritvijo povečanja osnovnega kapitala. Delničarji lahko pričakujejo povabilo k prvi dokapitalizacyi v prvem kvartalu prihodnjega leta, pri čemer bodo obstt)ječi delničarii ohranili predni)Stno pra^co. Píwečanjc kapitala je tudi osnova, ki bo Gorenju omogočila nadaljnjo rast. Poleg osnovne dejavnosti v prihodnjem letu načrtujejo razvoj novih dejavnosti, ki izkoriščajo Gorenj eve bogate izkušnje, znanje, tehnoliigije in proizvodne kapacitete, poleg tega pa tudi krepitev dejavnosti na področju ekologije in energetike, ki z osnovno dejavnostjo sicer ne tvorijo sinergije. zagotavljajo pa nadpovprečen donos na vložena sredstva. Leto 2007 bo selektivno pri izvajanju novih investicij, nadaljevali pa bodo razvoj novih trgov in izdelkov ter storitev, ki bodo v prihodnosti zagotavljali kakovostno rasi prodaje, večjo tržno konkurenčnost, višje pozicioniranje izdelkov, ustvaijanje višje dodane vredni^sti in s tem tudi boljše poslovne rezultate pri istočasnem iskanju tehnično-tehnoloških možnosti. Uprava <îorenja je prepričana, da so visok obseg poslovnih aktivnosti, inovativni izdelki in obvladovanje stro s kov ključni dejavniki pri doseganju ambiciozno zastavljenih ciljev v letu 2007. Visoka proizvodnja in pestre investicijske aktivnosti Dr. Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj »^Iztekajoče se leto je bilo za kolektiv Termoelektrarne Šoštanj zelo uspesno, tako v obratovanju kot pri načrtovanju investicij. Obratovalna pripravljenost vseh blokov je bila ves Čas na visoki ravià Uspelo nam je proizvesti pTCko 3.700 CîWh. kar sodi med pet največjih proizvodenj v petde-setleini zgodovini termoelektranie. Zelo intenzivne so bile tudi investicijske aktivnosti - Vesel sem. da smo »kar nekaj korakov« naprej pri izgradnji rujvega šestega bloka in da imamo v celoti poiricni naložbi v dve plinski turbini, ki bosta pomembno izboljšali izkoristek bloka 5, kar pomeni tudi konkurenčnejSo elektriko. Leto 2007 bo nas zelo naporno. Nadaljevali bcjnio priprave na gradnjo šestega bitaka in izvajali tudi že dela za namestitev pDn-skill turbin- Računamo, da bo konec prihodnjega leta za njihovo obratovaîîjevse pripravljeno. P(»leg tega pa nas čaka tudi zelo /n-h t even remont petega bloka. Opravili ga bomo maja in junija. Postavili smo si izjemno kratek rok. le 65 dni (drugje načrtujejo za podobna dela vsaj 75 dni). Kljub temu remontu načrtujemo v prihodnjem letu proizvodnjo v višini 3.700 CiWh, kar seveda pomeni, da moramo vse ostale bloke skrbno negovati, da bodo sposobni polne obremenitve in da bodo obratovali »spolno paro« ves čas remonta. Verjamem v naše strokovnjake, zaupam sodelavcem in prepričan sem, da bomo zahtevne naloge, ki s*) pred nami. v prihodnjem letu sprejeli kot nov poslovni izziv in jih tudi uspešno udejanjili. Zelo vesel sem tudi, da v letu. ki prihaja, prvič pc) dolgih letih ne načrtujemo i/gube v poslovanju.« m Srečno 2007f '^H'JiS 28. decembra 2006 Od srede do tork4 • svet in donofi&a Sredaj 20.._decembra Dosedanjo^H varuha človekovih pravic Maîja/a Hanžka bo 22. lèbruaija prihodnje Icio nasledila psihialrinja Zdenka Ceha šek-Fra v nik. Poslanke iji poslanci so jo namreč s glasovi /a In nobenim proil izvolili na mesio varuhinje za mandatno dobf) scstih let. Novoi/voliena varuhinja je že /aprisejila pred državnim zbon>ni 1er se poslancem zahvaliia /a i/ka/jino podpom. Okrožno Sí)dí§če v Ljubljani je župniku Franciju 1-raniaiju zaradi spolnega napada na osebo mlajj^o od 14 lel prisodilo iri leta in pel mesecev zaporne kazni. Franlarja, kije bil župiilk v župniji Kaselj-Zalog, je leta 2000 ovadila domačinka, ker naj bi jo leta 1990 in 1991 spolno zlorabljal ko je bila stara selc desel lel. Jikupina 46 poljskih poslancev konservativne vladajoče stranke Zakon in pravičnost (Î^S). katoliške stranke Liija poljskih dru/in (LPR) in zmerne opozicijsko Poljske kmečke stranke (PSL) je pripravila predlitš katerim bi Jezusa Kristusa raz-giasili za kralja P<»ljske. Kol pise poljski dnevijik Rzeczpospoliia, nameravajo predlog, v kale rem se sklicujejo na katoliško iradicijo Poljske, v kratkem posredovati predsedniku parlamenta Mareku Jureku. Četrtek^ 21, decembra Cilede na različne pobude v LDS in padajoč trend v javnomnenjskih raziskavah bi moral predsednik LDS Jelko Kacin še pred januarskim kongresom razmislili o odstopu, je pred zbor<»m članov ljubljanske LDS dejal poslanec in kandidal za predsednika ljubljanske LDS Milan M. Cvikl InSpektorai za okolje in prostor je uresničil napovedi in porušil vse nelegalno zgrajene objekte v romskem naselju v DeCJi vasi pri Ambrusu. Rušenje je polekalo brez incidentov ter konkretnega posredovanja policistov, policija pa kljub temu še vedno onemogoča dostop do Dečje vasi. Del družine Strojan, ki seje pred časom iz postojnskega nastavitvenega centra vrnil v Anibrus. med njimi je desel otrok, vedno vztraja v naselju Petek, 22* decembra Državni zbor je s slavnostno sejo obeležil dan samostojnosti in enotnosti, 26. december. Na sestanku odbora naslednic nekdanje .lugoslavjje za delitev diplomatskega in konzularnega premoženja so se v Zagrebu predstavniki naslednic dogovorili za razdelitev nekaterih diplomatskih in konzularnih objektov. Slovenija je dobila poslopja rezidence veleposlaništva nekdanje sriU v Rimu ter generalnih konzulatov v Celovcu in Milanu. Slovenija je pred tem že dobila poslopje v Washingtonu. Slovenija z razdelitvijo Ziîdovoljna. saj je /áon-krat dobila vse, za kar si je prizadevala. Upokojenci si) zjiradi bližajoče uvedbe evra decembrske pokojnine dobili teden dni prej kol običajno. Sobota^ 23. decembra Pred 15 leti se je nudila prva slovenska ustava, pred 16 leti pa smo se Slovenci Izrekli za svojo državo. SkupSčina Republike Slovenije je 23. decembra 1991 sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodisče 23. december raz-glasiio za dan ustavnosti, obeležujemo pa ga od lela 1997. Tokrat mineva tudi 16 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je odstotka vseh volivcev izreklo za samostojnost. Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu in 26. december obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti Slovenska -ciganska saga« seje nadaljevala Se ves ta teden. V soboto pa je predsednik republike Janez Drnovšek skušal v Dcčjo vas Romom pripeljati dva bival-nika. Namero mu je preprečilo okrog 200 do 300 krajanov Ambrusa in /agradca. Ambrus in njegovi prebivalci bodo gtv tovo še leta zapisani kot nekaj kar se v nasi državi nikoli ne bi smelo dogoditi. Romska družina Sirojan bo sedaj začasno lokacgo dobila v bližini Roj pri Ljubljani, kijev lasti ministrstva za obrambo. Nedelja, 24* decembra Papež Benedikt XVL je med nedeljsko molitvijo ljudi pozval k večjim prizadevanjem za nîir in pravičnost na svetu. Papež je pred več tisoč verniki in turisti na Trgu svetega Petra vVatikanu dejal, da bi se morali ljudje "zjiebiti predsodkov, porušiti ovire In odstraniti razhajanja, ki delijo oziroma posameznike in ljudstva pt> stavkajo drug proti drugemu, da bi skupaj zgradili svet pravičnosti in miru". Marsikateri veren in neveren bi se lahko bolj zamislil nad njegovimi besedami iji se tudi bolj potrudil, da bi jih vsakodnevno uresničeval- Ponedeljek^ 25« decembra Kljub mnogim poziv{>m po mirnem sožitju med (judmi na Zemlji, je videti, da je mir bolj slučajna kot trajna dobrina. Na vseh žariščih po svetu vsakodnevno umre na desetine ljudi. I-tiopska letala so bombardirala letališče v Mogadišu in tako potrdila etiopsko vojaško navzočnost v Somaliji. Mogadis ježcodjunijavrokah pripadnikov Zveze islamskih sodišč, ki se bojujejo s i»ibko začasno somalijsko vlado. To podpira sosednja Ttiopija: njen premier Meles 7e-navi pa je dejal, da so bili prisiljeni v vojno z islamskimi teroristu Islamiste podpira etiopska sovražnica Lritrcja. ki naj bi imela v Somaliji tudi svoje vojake. Od 20. decembra je v spopadih v tej dr-'?,m življenje izgubilo že okoli 1000 ljudi, 3000 pa je bilo ranjenih. Javniïmnenjska raziskava Vox Populi je pokazala, da je Zoran Jankovič tako rekoč čez noč posta! drugi najbolj popularen politik v Sloveniji. To je še toliko bolj presenetljivo, saj ga prejšnji mesec na lestvici najbolj priljubljenih pohtikov sploh ni bilo. Raziskava je tudi pokazala, da podpora vladi Janeza Jan§e naprej na-raj^ča. najbolj priljubljen politik pa ostaja Borut Pahor. Vlado premiera Janeza Janše podpira slabih 56 odstotkov anketiranih, kar je deset odstotkov več kot decembra lani. SDS bi volilo kar 25,4 odstotka vprašnlh, prejšnji mesec 20,1 odstotka. Na drugem mestu je SD. sicer s slabšim rezultatom kL>t novembra -13, 8. LDS še kar izgublja voliice, dobila bi le 10 (îdstotkov. Med politiki je na tretjem mestu Janez Drnovšek, za njim pa Janez Potočjiik in na petem mesiu premier Janez Janša. Torek^ 26. decembra Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je predsednik vlade Janez Janš v poslanici poudaril, da je Slovenija obdobje samostojnosti dobro izkoristila in je danes razvita evropska država z odličnimi gt^spo darskimi kazalci. Po Janševem prepričanju je Sloveiiija pripravljena tudi za prihodnje i/aive. V gosto poseljenem delu največjega nigerijskega mesta Lagos je zaradi vandalizma, ko so ljudje preluknjali naftovod in s plastičnimi posodami odnašali nafto, prišlo do požara na naftovodu, kije terjal najmanj 500 življenj. žabja perspektiva Dragi dedek Mraz Jure Trantpuš Pišem ri pismo, ker so mi poveMi, Ju prii/nim uresniči/Ješ zelje. Ne vem. če sem biUeios kuj fx>sefye/ pri Jen. a pa^kusiii ni ^reii. Zivlienje, v kakršnem sef7i iifel, mi ni zmeraj vxeč in zalo. dragi dobri mot. íe prosim, da vsaj prebereš nekaj spoJnjii) vrHtic in o kaferi od njih nizmisUl. Najprej mi ni viieč Sloyerii/a, Brezobzirni ljudje, ki v nesreći dnigib iščejo svojo priložnosf. Niso mi všeč lisfi. ki v imenu enih vrednot iladjo druge, ki tivijo v sreiu ene resnice in ki se gledajo v ogledaio zgoij zato. da si popravijo maske. Je te res, da imajo vse misli pravico do življenja, a zelo težko je živeti v skupnosti različmit, ki jo najedu monolitnost in IjnJje, ki so v življenju pre-t>ruli sumo eno knjigo, pu še to so napisuH sumi. Slovenija je vedno bolj podobnu pusti deželi, svetu vorlii) senc, svem .s tra im in egoizma. Deželi, v kateri odločata ulica in koÍo)t}Z. deželi, v kateri je filozofijo pojedel turhojhlk, deželi, ki pinnisli na srce zgolj na Valentinovo. Ce je nekoč, pred petnajstimi leti seljaio, da smo od drth ^ih boljši, ker smo odprU in svobodomiselni. dat}es hi/emo že zdavnaj /Kizabljene hirke s .iwji/ni sosedi in z očitno na/jačno percepcijo sveta. Zato te dragi dedek Mraz pranim, da vrneš Slovenik^ v čas, ko se je zdelo, da o drugil} razmišlja vsaj pol toliko, kot razmišlja o sebi. Brez dmgih in drugačnih so namreč vsi enaki. Dolgočasni. .r/v/, predvidljivi. Potem sem skrajno zaskrbljen nad populizmom, ki je postal prevladujoči način političnega govora. In kar Je še huje, zdi .se, da je uspešen, OK. morda drži. da so pri nas ljudje vseeno nialcv skeptični do le/>e podobe svtipli vladarjev, a hkrati so toliko leni. da se jim o lastnem dvomu ne da razmisliti Vsaka vladajoča eliia najprej izpolnjuje svoj interes in šele fX)iem ^leda na druge. Ene to delajo brezobzinio. druge se sklicujejo na višje cilje, tretje na delovanje prejšnjih vladarjev, Zuvuianje Je v krvi listih, ki se borijo zu sv čili za korenite spremembe, ki zahtevajo veliko pogunia ter drznosti, predvsem pa odprtosti za nove ui drugačne ideje. Tudi prihajajoče leto prinaša nove izzive, presenečenja in preizkušnje, »toda naša vizija in cilji so jasni hi močni.« Ob koncu prireditve, ki jo je popestrila vokalna skupina BIT, je CîNido Omladič izr-Žetu Zupančiču, dr med., ček v višini več kot 2,1 milijona tolaijev. Donatorska sredstva so v omenjeni ustanovi namenili za nakup C]'G aparaui za novorojenčke. MTp Erini naj delavci za leto 2006 E A Osrečujemo. Povezujemo. Razvijamo. Smo. Najboljše zgodbe so tiste, ki trajajo. Naša traja že več kot 55 let. Že od samega začetka zagotavljamo celostno oskrbo, ustvarjamo nove prostore povezovanja in omogočamo razvoj perspektivnih idej. Samo za Vas. Naj vam novo leto izpolni pričakovanja in obogati življenje Srečno 2007! Veliki uspehi, še večji načrti Veleiýe • Poslovni sistem i"ori je rasel in se siril ludi v Iciošnjcm leiu. /»poslujejo /e 533 dclav-cev, ustvarili pa bodo več kni 10 milijard inlarjev prih<)(ikt>v. 1-ori se ukvarja s proizvodnjo i/.deikov in polizdelkov za industrijo bele tehnike, Tori Tinkt^ s ir-lilvej s posredništvom in proizvodnjo. TV Okroglica 5 proizvodnjo industrijskega leksiila. rinio-tecii pa / i/delavo or{>dii zii predelave^ kovin in proizvodnjo kovinskih polizdelkov. Ustanovili so tudi proizvodno podjetje na Kitajskem in v Pragi, od koder nameravajo i^krhell /a potrebe vzhodne Tvrope. Načrtov pa je se veliko, med drugim pripravljajo večji projekt - investicijo v nove proizvodne logistične kapaciteic. /aključek uspešnega leta je vodslvo Forija tudi leuîsproslavilos številnimi poslovnimi partncijiin prijatelji. Pripravili so res lep večer, na katerem so V pričakovanju prihodnjega leta odprli razstavo del slikarja Borisa Zaplatila (razstavo si je ÍQ vedno mogočo ogledali v njihovem prodajnem saloîiu Mercedes v pritliciu poslovne siavbc v Velenju), /a prijetno razpoloženje pa sta poskrbela še Darja Švajger in igralec Matjaž Jav-Snik 7. (ne)resnim monologom. Med gosti je bil tudi kiiHjski vttlepf)slanik v Repii>liki Sloveniji. Nova trgovina Forija v Ljubljani Fori odprl v Ljubljani trgovino vrhunske moške mode Red Collar - Načrtujejo jih še več po vsej Evropi Blagovna znamka Red Collar je ena bolj priznanih blagovnih /jiamk za moško nvido na Kitajskem. narejena v podjetju Rod Collar Group, Qingdao, kije sin(v nim za kakovost, zanesljivost in udobnost. Podjetje se uvršča med 100 najuspešnejših pt^djetij v sv lekcije prilagajah okusu in zahtevani kupcev na različnih ciljnih irgih. Damjan Rednak, družinsko podjetje Rednak iz Florjana pri Šoštanju "Smo eni redkih, ki se vedno vztrajamo v tekstilni dejavnosti, čeprav tej dejavnosti danas[\ii časi niso iiaklo njeni. /. vztra> nosijo, svežimi idejami, predvsem pa umnim gospfv da rj e nj c m, zmanjševanjem stroškov, združevanjem nabavnih to-ki)V in spodobnimi ukrepi dokazujemo, da je včasih tudi nemiigoče mogoče. Leto 2006, ki se bo izteklo po naših pričakovanjih, si bomo v družinskem podjetju zapomnili po tem, da smo uresničili kar drzno zastavljene cilje, in tudi po nakupu mozirskega Klkroja, v katerem smo večinski lastnik. Ob nakupu smo napovedali, da bomo v šestih mesecih zaustavili negativen trend poslovanja in v naslednjih dveh. treh letili nadomestili veliko izgubo, tîhranili de» lovna mesta zapt>sîeinm aii celo se kakšnega delavca dodatno zaposlili ter uspešno nadaljevali blagovno znamko vodilnega slovenskega proizvajalca hlač Ul-kroj. Kaže, da smo m dobri poti. V podjetju zaposlujemo že 4S0 dclavcev. Za leto 2007 smo si poleg že utečenih nalog postavili se nekatere nove aktivnosii, saj ne pričakujemo bistveni i drugačnili razmer, livro za nas ne bo nič novega. Kot podjetniki že dalj časa delamo in razmišljamo tako kot i»stali v Evropi, Nenazadnje tudi poslujemo s partnerji iz evropskih držav. 'Ija izvozimo blizu 60 odstotkov izdelkíw. Naši diibavitelji so nam obljubili, da cen nc bodo dvignili in tudi mi jih ne nameravamo do svojih kupccv. Naši zaposleni nam piîmagaji) pri uresničevanju zastavljenih ciljev in veijamcm. da nam bodo tudi v prihodnjem letu, v katerega stopamo z optimizmom, stali ob strani.« ■ rp Pesem za praznike Topolslca» 21. decembra -Prostiwoljke Gimnazije iz ŠCV, ki so se jim je pridružile Še osnovnosolke in gospod Slavko Mari, so pod vodstvom prof. Alenke Oas bolnikom v Bi)lnišnici TopolSica pričarale nepozaben večer. Mladostni glasovi, žameten bariton, /ven strun citer in kitare so ob izbranih nabožnih pesmih, ki sodijo v čas božičnih praznikov, nežno pobožali dušo slehernega poslušalca, nekaj časa pregnali breme bi v lezni in na occh bolnikov /iirisali žitrek sreče. S kakšnim veseljem so Iv^lniki nekatere pesmi zapeli skupaj. Za presenečenje je poskrbel še Božiček z jelenčkoma, ki je poleg bonbonov trosil tudi zdravje. í5e dolgo v noč je med zido^ bolnišnice odzvanjala pesem in naznanjale bližajoče se praznike. Hvala pn>siovi)ijke. ki ob potrošniško naravnanem času ohranjate bistveno sporočilo praznika - osiati dober In dobroto dehii; podariti del čas. ki nam je odmoîjen in je največ kar imamo, ter ob osrečcvanju drugega osrečili ludi sebe. ■ Janez Po/es P6 C*IJ« Tehnični pregledi v vrilmii ilnrol ns wdhM: obvezna avtomobilska zavarovanja (Adriatic. Triglav, Zavarovalnica Maribor, Slovenica. Tilia in SKB Generali) * kasko zavarovaoia (Triglav, Zavarovalnica Maribor, Adnatic v Šempetru) * vse ostale storitve vezane rta registracijo In podal^je regls^iie vašega vozila * tehnični pregledi: osebnih vozil, motornih koles in koles z motorjem, kombiniranih vozil, osebnih specialnih vozil, lahklti priklopnikov, tovornih vozil do skupne mase 35Q0 kg. Registracija vseh vrst motornih in priklopnih vozil. Specializirana mehanična delavnica (v Cel|u) ierïnnla ta nastiMvB, iBt In nKtevIln Mnzji. anrim rtoritn, ndlvúnki itorflN, zifur hi iDlnzto. NOVO • oeti^tif ttMneoa itmls icfli rM nakupin iN profile z izpisanim certffikiloin o miju luiii. Pomnč na cesti • non stop 24 ur c^ 1B87 pneć na aiú vid »1109061: Prevoz poškodovanih vozil * prevoz pokvarjenih vozil * pomoč mobilne garancije In asistenc * maniša popravila pokvarjenih vozli ' izpos^ nadomestnega vozila. n i*mp«t9r v S«vin|»l(l dolini Prodajni biro Pratfall Uafi: akumulatorjev, žarnic, brisalcev, pnevrnatiK itd. po zelo ugodnih cenah * več vrst motornih olj * obvezne avtomobilske opreme, nekaterih avtomobilskih delov ' lahkih priklopnikov * izposoja otroških varnostnih sedežev ' prodaja vinjet ' prodaja avtokart * prodaja ABC ka/tic • včlanjevanje v AMZS in podaljševanje članstva • izdaja mednan^dnih vozniških dovoljenj • Izdaja dovoljenja za vožnjo tujega motornega vozila izven RS itd. AMZS ĆM., • Poslovna enota CCUE» gubljanska 35» Celje, t«l.: 03/ 425 65 60, fax: 03/ 425 65 62, delovni čas: pon.- pet od 7. do 20. ure, sobota od 7. do 12. ure. AHAZS d.d., PE CELJE, Poslovalnica Šampetef v Savinjski dolini. Rimska cesta 98/b, Šempeter v Savinjski ddlnl. tel.: 03/ 703 25 00, 03/ 703 25 02, tax: 03/ 703 25 15, del. Čas: pon. - pel od 7. do 20. ure, sobota od 7. do 12. ure. 8 Srečno 2007! '^H'JiS 28. decembra 2006 Potrebno fe bilo stopiti čez Marjana Lihteneker, žena alpinista, ki je za vedno ostal na Mount Everestu, končala, kar je Marko začel - S smučmi na najvišji vrh Antarktike Mt. Vinson in z njega -Dosežek pa za mamo ni bil vrh, ampak sinov prvi stavek ob klicu domov: »Mama, jaz te imam tako rad!« MHena KrstiČ • Planine »Popolno naključje je bilo, da sem se znašla v Jru/.bi Dava KarniCarja. Trana Oderlapa in IVanca Rupnika. Srečali smo se na Markovi spominski maši ob oblet niči njciiove smrti, ko mi jc Davo omenil, da je ludi Marko, podobno kot on, nabiral sudcm vrhov,« jc v ^ošianjski kavarni. Iger sva klepeiali ob kapucinu m čaju. začela pripoved o lem, kako se je odpravila na 4.S97 metrov visoki Ml. Vinson na Antarktiki. Marijana Lihtine-ker, alpinisika, podjelnica, mama sinu in hčeri In zena Marka, ki je pred dobrina letom in pol /a vedno ostai na Mount livcrestu- Na višini 8-XOí) mcirov žc leto in pol počiva alpinist, turni smučar, gorski reševalec in prvi ŠoStanjćan, ki jcsitv pil na goro vseli jrtfra. *BÍ1 je priljubljen. To čutim še danes. Ni čudno, ko pa je bil takji preprost,« navrée vmes. »/a nekaj časa je vse obstalo. Pa ven- Marjana Uhianeker dokončala, kar je Marko začal. Sadom vrhov je družinski podvig. darle je bili) potrebno to premagati in pričeti sanjali nove sanje, ki so v marsičem pove/ane s prejšnjimi.« jc ob prvi oblet-niči Markove smrti, maja letos, zapisala Marjana, [n je to premagala, a sc prej se je vrnila na začeiek, na to, kako se j: je Antarktika sploh /godila. »Torej sem Davu. če meje že izzval, odvrnila; Marko je zbiral, njegovo delo pa boni dokončala j a/.« Ce/ iri tedne jo jc presenetil klic. Na Urugi strani Davo Karničar. slovenski ek-slremni alpinist in smučar, ki seje pred tem /e spustil s 6.960 metrov visoke Aconcague v Južni Ameriki, 6.194 met-n>v visokega McKinleya v Severni Ameriki, 5.X95 metrov visokega Kilinian-d/ara v Afriki, 5.642 metrov visokega evropskega Ubrusa in 2.22X metrov visoke ga vrha Kosciuszka v Avstraliji. Prvi stavek. ki gaje Marjana ujela, je bil: »Punca, kaj jc /,daj. gre§ ali ne greš?i( Najie/je, pravi danes, je bilo odgovorili prav na to vprašanje, se odločiti - iti ali ne iti, Pa se je odločila. Ker ... Treba je bilo stopili čez! Alpini/em je bila tudi Maijanina pol. Pri petnajstih seje kot lecajnica vpisala v alpinistični odsek v Celju, prestala celo proceduro vzgoje, pri dvajsetih spoznala Marka in z njim povczjiia hribcTvsko pol. »Dokler ni bilo oirok. so bile ic poti zelo pogoste. Potem pa jih mame ubirajo manj kot očetje. Vsaj v najnežnejših i»troskih letih ne !Uores toliko letati okoli, kot bi sicer,« pravi. Pa se 7. besedami spet vrneva na Antarktiko. V visokogorju že tako ali tako vladajo ekstremne razmere. Antarktika pa se sliši še bolj ekstremno, V i^em je drugačna? »Drugačna je toliko, ker je bolj mrzla, po tehnični zahtevnosti pa ne. Koje sonce, tam je sonce ua nebu 24 ur - toliko časa je dan, je to pi^sebno doživetje, a ko zaide za hrib, se temperature takoj spustijo za 20 stt>pinj. Davo in I rane sta imela na vrhu minus 50 stopinj. mi minus 40.« Na pot so sli 16. n<îvembra, načrtovali so. da ostanejo tri tedne. »Vreme pa naredi svoje. V baznem taboru, ko smo /e vse opravili, smo desei dni čakali polet nazaj. Če vreme ni primemo, letala ni in čakaš, dokler se ne uredi.« Antarktika je menda izjemen kraj /a smučanje. Marjana celo pravi, da tam ljudje brez smuči nimajo kaj početi, i>Pre-senečena sem bila, ker smo od vseh štin-desetih ljudi, ki so bili pod hribom iz najrazličnejših koncev sveta, bili tam s smučmi samo Slovenci in dva Šveda, ki sta tudi opravljala podvig *sedem vrhov s smučmi*. S smučmi je lam vse lažje, manj se ti ugreza, ko greš gor, da ne govorim o smuki dol, V enem dnevu lahko opraviš spust do tabora, kar traja brez smuči tri dni.« Marjana je preko Anlarkiike stopila čez. Bo zdaj stopala pogosteje? »V življenju moraS imeti cilje. Pot se oblikuje sama. Ljudje, ki nimajo ciljev, hodijo pot. ampak zaidejo levo. zaidejo desno ... Dobro je imeli več ciljev. Će jih jc več, vsaj kakšnega uresničimo. Cc je le eden. za katerim stremiš, pa ga ne doseZeš. si potem razočaran.« Ampak ta Antarktika je bila, pravi, povsem družinska, njihova zgodba. »Rekla sem si torej, da bom dokončala projekt sedem vrhov, ki si ga je postaji Marko. Da bo to družinski podvig. Srečo imam, da je Marko opravil / najtežjimi. In srečo, da se je za to odločil. ()tn)ka sta odločitev sprejela. Njuni pogledi so se. odkar ni Marka, spremenili. Dopuščata drugačnost, čeprav se sama z alpinizmom ne ukvarjala. V tem času sta zrasla, dozorela. Pustimo si dihali. Pustimo si. da grem<3 narazen in da vemo, kaj si pomenimo. ko pridemo skupaj. Največji podvig v vsej tej zgodbi, o kateri se pogovarjava, pa ni bil vrh ... Sin seje po moževi smrti zelo zapri vase. Ko sem ga dobila k telefonu, ko sem poklicala /. Antarktike, sem mu rekla: No, Vid, kako je? On pa mi reče: Mama. jaz te imam tako rad. To je bil zame največji podvig. To, da mu je ktmčno uspelo, po letu in pol žalosti, izreči to, kar je včasih težko.? Kaj pa Mount livcrest? »Ta me ne zanima. Zame je Mount Everest svela gora. /ame je nedotakljiv. Marko je ostal na vrhu. lidina želja, ki je povezana s to goro, je, da grem enkrat v njeno vznožje, na tibetansko stran, kjer je Markovo obeležje. Da se mu dostojno poklonim.« Velika novoletna akcija v decembru! Kuhinja Dana polepša vaš dom ^^(jïtMhMjMflihD^ G^R/INr Pohištvena industrija. Polzela Polzela 176 a Industrijska prodajalna: 03 703 71 3D, 03 703 71 31, info@garant,si, www,garant.si MIZARSTVO KOVAČ LV X IJublja 55, 3330 Mozirje, tel,: 03/ 839 46 46, 893 46 45, 5833 681 Delovni čas: « 8.00-13.00 I ^ 15.00-18.00 5 tfB sobota ■ ^Ê^ 8.00-12.00 Cenjenim strankam bi poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zauponjel Želimo vam prijetne božično - novoletne praznike ter obilo zdravja, osebne sreče in zodovoljstva v novem letu 2007t KNnNICWiEM Na miioga srečanja. v Mestni kniižnici' omu kulture Vletu 20 odelovice in sedelovc Ižnlce Velenieivam xeil srečncTtSve leto! Srečno 2007! Prišla mimogrede, ostala za ••• Mlada poljska zdravnika v sta našla v Smartnem ob Paki svojo drugo družino w in svoj drugi dom - Ce se pogovarjata o službenih zadevah, govorita med sabo slovensko, sicer poljsko - Doslej edina črna pika so težave pri pridobitvi slovenskega državljanstva Tatiana Potf^oršefc Po narodnosti sia Poljaka» dama v/. ^cslmilijonske Slczije. Ona je Ana. nn je Pa^el. Oba sta zdravnika • spécializanta. Ona specializira anesteziologijo, on kirurgijo. Zaposlena sia v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, tja pa se vozita iz Šmartnega ob Paki. Tu sta našla svojo dru^o dru^.ino in tudi svoj Orugi dom. Toplo družinsko gnczdece sta si spletla pri i^crjavovih, kjer imajo voda^) t)dprta vrata za lake. za katere menijo, da jim je vredno ponwgati. /e devet mesecev je vsem pri liiši v veselje in zadovolistvo Pawlova in Ajijina hči Allcija. ki s svojo živahnostjo, radoživostjo 1er rastjo eprc-hileva« po levi. Ania in Pawel sla sila simpatična, zgovorna in preprosta, zalo se Človek sploh ne čudi, da so ju lepo sprejeli tako na delovnem meslu kol v kraju začasnega bivanja. Mlada poljska zdravnika presenetita sogovornika tudi / znanjem slovenskega jezika. Da nista Slovcnca. ju tu in tam izda kakšna beseda, Bravo! Pawel in Aiiia sta povedala, da sta se slovenskega jezika naučila v sedmih mesecih. Imela sla zelo dobro učiteljico • upokojeno šmarško slavistko Ido Centrih, »áe teden dni pred izpitom na filozofski fakulteti v Liubljani mi je dejala, da govorim kitajsko,« se je pošalil Pawel, Ania pa je dodala: ''Stroga, a čudovita učiteljica, /elo sva bila zadovoljna." Ida je tudi »kriva^', da sta Pawcl in Ania prišla in ostala v Smartnem ob Paki. Želela sla namreč imeli stanovanje čim bližje učnim uram slovenščine. Govorita med sabo slovensko ali poljsko? "Kakor kdaj. Kadar se pogřwatjava o slUi^hi. govtiriva slovensko, Tudi kadar je Alicija / babico Marijo in Mijo, govorimo slovensko. Sicer poljsko,« je pojasnila Ania. Tako kiM vsaka /godba ima tudi njuna začetek- V Slovenijo sta prišla v začetku septembra pred tremi leti. Dva meseca pred prihodom v deželo na sončni tirani Alp sta se poročila in na piiroko povabila Kosijeva iz Ve-lenja. Pawel in Ko- ^^ sijev Wariusz sta bila namreč sošolca na medicinski Pakul-teli na Polj- skem, Zal, sc slednja nista utegnila ozd-vati njunemu povabilu. Sla pa izvedela, da sta se Pawel in Ania odločila za poročno potovanje na Hrvaško in ju povabila na obisk. »Bila sva na medenih ted-nili, vzela sva si čas zase. zalo sva se na poli na Hrvaško ustavila mimogrede v Sloveniji. Prevzela naju je njena lepota, tukajšnji ljudje, njihova mentaliteta, gostoljubnost. Gostilelji so naju popeljali v lopolšico, v Slovenj (îradec, na celjski grad. Tako naju je vse skupaj očaralo, da sva se po poročnem Družinica L^Mewicz iz Poljske^ ki namerava ostati v Šmartirem ob Paki zato, ker... lovanju na Hrvaškem vmila za nekaj dni nazaj h Kosijevini. 'Beseda je dala besedo' in med drugim sva izvedela, da tu primanjkuje zdravnikov. Ob vrnitvi na Poljsko sva začela razmišljali o Sloveniji. Še danes ne moreva verjeti, da sva se tako na hitro, v treh mesecih» odločila za tujino, ker o tem prej nisva niti razmišljala, Poleg vsGjia omenjenega je najbrž prip(mioglo k temu tudi to, da je Slovenija čakala na sprejem v HU.« S svojo odločitvijo sta presenetila domače, saj niso poznali razloga zanjo. Oba sta namreč imela službo na kliničnem centru v bližini domačih, ki bi jima pomagali na začetku skupne poti. Pawlovi scj njegtwo odločitev kmalu sprejeli kol dejstvo. Ani-ini so 10 storili šele, ko so se na lastne oči prepričali, kje in kako živita. i>Vsemjc tukaj zelo všeč. Sama se tu počutiva že čisto domače. Lepo so naju sprejeli. Ne veni, ali zaradi naju ali zaradi Mije. Vsekakor je krasno. Tako krasno, da sva kilometer stran, v Gavcah, kupila parcelo s staro hišo, sedaj pa čakava na popis nepremičnine. Hišo ho treba podreti in zgradili novo. ega ne nameravava tiare-dili kar takoj. Vse ob svo jem času. V Slovenijo sva prišla mimogrede, a za zdaj vse kaže. da bova tu tudi ostala. To je še tako neokrnjena in naravna de/ela. Ko prideš iz slu/bc domov, si lahko napolniš baterije za naslednji dan,« Kaj pa di^mo tožjc? Pawel pravi, da ga nima. Petkrat na leto (za veliko noč» I. maj. I. november, med poletnimi počil-nicami in božičnimi prazniki) gm mlada družinica Leskiewicz na Poljsko, pa tudi njunim sonidnikom kilometrov vožiije v Slovenijo ne predstavlja nobenih ovir. Pridejo vsaj trikrat na let skem, zato je tudi ob priliodu v Šmartno našla stik s pevci tu kaj š rti ega mešanega pevskega zbora. Zaradi nosečnosti je prepevanje dala na stran. Ko bo Alicija malo večja, se jim bo znova pridru/iia. Pozimi se bosta, če bo le kaj snega, rada pognala po strminah na Golteh. Doslej jima je šlo vse gladko, ugotavljata, Svoje odločitve za zdaj še nista obžalovala. Udina črna pika v njuni »slovenski« zgodbi so neuspešna priz.adevanja za pridobitev shivcnskcga državljanstva. Ministrstvo za zdravje je dalo negativno mnenje zanj. Ko je Ania na ministrstvu preverjala, kje so ovire, soji povedala, da v času sedanje vlade nobenemu tujemu zdravniku niso izdali kakšnega soglasja. «Po 10 let ill bivanja v Sloveniji ga dobiš. Vendar bi midva rada to uredila prej, že zaradi Alicije, ki bo obiskovala slovensko šolo. Nenazadnje hi se rada vključila še kam drugam. Stalno prebivališče pa naj bi dobila po petih letih bivanja v Sloveniji. Šokirana sva nad odločitvijo ministrstva za zdravje.« O tem v teh prazničnih dneh Ania in Pawel ne razmišljata preveč. Veselila so prihajajočili dni, ki bodo zaradi Alicije za družino drugačni, kot so hili doslej. Drugačni bodo li tudi po 24. januarju prihodnje leto. Takrat se namreč Auli izteče porodniški dopust. Čakajo jo delovne obveznosti v slovenjgraški bolnišnici, AHcio pa njeni novi prijatelji v šmar-škem vrtcu. Vse lepo v prihajajočem letu jim želinjo! AMKALIPTO MKKAřypteO tU \ ilililbiN 20:SQ mnnNC POČITNia (ThcHoUdiy) iMuàiu taBSuNmciHrrm birm* ore, ovMiv«, MM IM, MAM«. EB atii*. 13:00 Ce. PS, so, NE. TO 18:40 >«2«" HE 21(90 luenHS EIU60N (tnfon) IM^ MtorSa^pTupH» JV^^fV^t M*» flUtftfat», >M0hM, Ojlmoff MounsM. llt}0 ČE. PE, so, NE.TO 16:20 lt:SO nun NE 21t00 renn NE Z3:20 PE.SO,PO POeODBA S HUDIČEM (ThcCûVMUiO 97 at^ VMM Umfevfwy. SctaMtASte «a. iMBfklVI' 20i20 m» KE oiMBl»0 nitf^Hl IrJf'M MweridW BOŽIČEK 9 nie SanTaCiAus«3: 1>ic Esupt QwM) MAkMOiMUsiwa tvwfi"! «AMVMtfBfi ptofV StNMlA«ltJlM,AM) »««n S0«ia' Stttffi Ovtofl •rytfit.Mi CatDw 10:00 &.PE.SO,N£.TO 13:30 Ce.PE.SO,N£.Ti> 15:50 1S:00 rszanNE (kkai Kf Silk] »■AéWàÉÉlâiAÉ 16it0 18^0 nxtr NE ODPUKNjEHI GIZDAUN {riiâsm afrty) u «to. tAl irw i««aH|MlvntM;tti «A/M 11:00 £&.PE.50,N&.TD I6t00 SQ2Q 1Í!20 n»i>NE F tI^ Informacije o programu ria avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 Kirwmatogfafi v^sđftujeio pnnnco do spremembe pttpgrvrui? WVH^. plaf>et-tUS.com Eftgroiui lOAi, CftSta v Tmovlfe toa, CHl«; ?i. K janu ki)t ustvarjalcu sc plete preko njegovih glasbenih udej-stvovanj, katerih rezultate Je potrdil na petkovem večeru. Na kitaro Je odigral nekaj skladb iz časov vodenja in igranja v skupinah Soho. Slepo črevo in Nazaj k zvezdam. Nadaljuje se s pesnikova-njem, v katerem ima poiijene re-Icrence v treh pesniških zbirkah in sodelovanju pri i^aleškem literarnem društvu Hotenja ter uvrstitvi v Po et i kt m. in se iie končuje. Zadnja pesniška zbirka Notranje pokrajine spet prinaša svež in izoblikovan umetniški izraz po fîcs-niski zbirki i7. leta 1996 - /meraj kot prvikrat • in Spegel v ogledalu, dve leti kasneje. Prav /adnja pes niska zbirka je nadgrajena oziroma se povezuje v slikarski ciklus pod istim imenom, ta bo ugledal luč sveta v marcu 2007. O Spegiuje le/ko spregovoriti v kratkih stavkih za en časopisni zapis. Na petkovem večeru smo ga številni prisotni v pogovoru spoznali v raziičnib vlogah. Stojan Je takt) vsestranska osebnost, da niti ne preseneča, ko ga srečamo pri mnogih idejah, ki so zaživele tudi preko vsakdanjika našega človeka. Pravzaprav nas lahko samo razveseljuje dejstvo, da na ulicah našega mesia, v krogu družine, /.ene in dveh sinov. ki mu trdno stojijo ob strani, srečujemo človeka, ki je v eni od svojih pesmi zapisal: »Pa se zazreš v ljudi iz okolice. Pa zadiši. Po toplem in prijaznem.« ■ Miiojka Komprej, foto: Jk Proslava în enajsti blagoslov konj Šentilj, 26. december 2006 - "Itn 1996 smo v krajevni skupnosti ŠcntiJJ pri Velenju obudili starodavni običaj žegnanja konj. Tedaj so privedli V konj in prireditev si je ogledalo 500 ljudi. To nas Je spodbudilo, da smo v bodoče pristopili k obujanju te (radicije bolj opogumljeni,« je lik pred začetkom letošnjega blagoslova konj pověda \ Mirko Uranjek, eden najvztrajnejših organizatorjev prireditve, ki privabi tudi več tisoč obiskovalcev. Tako je biio tudi na enajstem blagoslovu konj, kjer Jim je celo /jiianjkah^ številk, s katerimi so označevali in predstavljali konje zrelo različnih pasem, ki so Jih lastniki pripeljali iz vseh sosednjih občin in dolin, tako iz l^aleške, Savinjske in Mislinjskc doline. Doslej je pred tremi leti bilo na blagoslovu kar 117 konj, letos pa je po besedah glavnega pobudnika prireditve ta številka presežena. Tako kot vsa leta doslej, seje letos prireditev začela s sveio maSo v krajevni cerkvi Sv. îlja. Ob enajsti uri Enajsti blagoslov konj v Šentilju pri Velenju Je glas trobente naznanil zbor konjenikov in konjenici (Šaleška in Pirešica) sla se izza hriba na Južnem robu Šaleške doline približali prireditvenemu prostoru. To je bil nedvomno tudi najlepši prizor prireditve. Nato seje začel kulturni program v počastitev dneva sami)siojnosii in enotnosti s priložnostnimi nagovori predsednika krajevne skupnosti Bejci in ljubitelji plemenitih živali so na letošnje žegnanje pnpeljali največ konj doslej Šentilj Janeza Po d born i ka in velenjskega župana Srečka \ ielia. Zvrstili so se nastopi pevcev in glasbenih skupin iz Podkraja pri Velenju, Ar-nač, Andraža ... Natopila sta celo zmagovalca Mladih upov I'V Slovenija Barbara in Martin iz Šmartnega pri Sloveiyi Ciradcu. Zavetniku konjev sv. Stefanu se je priporočil župnik Andrej Mazej, ki je blagoslovil kruh in soj in nato še vsakega konja pt>sebej. Sprevod teh plemenitih živali jo bil vsekakor vreden ogleda in je pomeni zares pravo pašo za oči. Deveto žegnanje_ Šmartno ob Paki 26, decembra - KonJereJ-skodrušivi) Šmartno ob Paki je na god sv. .Štefana pripravilo pri brunarici v tamkajšnji Martinovi vasi deveto žegnanje konj. Lepo vreme in praznični dan sta privabila na dogodek veliko obiskovalcev, šmarški župnik Ivan Napret pa je blagoslovil največ plemenitih živali doslej - 30. Dogajanje so z ubranim petjem popestrili člani domačega moškega pevskega zbora, zbrane pa je nagovoril tudi šmarski župan Alojz Podgoršek. ■ HA T p Drugi abonmajski koncert POPV Novoletno glasbeno darilo Pihalni orkester Premogovnika Velenje pripravlja za ljubitelje svoje glasbe novoleint) darilo, kot so ga vajeul vsakt^ leto: no vole I ni koncert, ki bo na sporedu v soboto, 6. janu- aija, ob 19.30, in v nedeljo, 7. Januarja, ob 17. uri. obakrat v veliki dvorani glasbene šole. .Sobotni koncert spada tudi v sklt>p abonjnaja P()PV (ilasbeni program koncerta bo naravnan praznično, godbeniki pa so tokral povabili tudi goste, in sicer skupino Katrinas in klarinetista Jožeta Kota rja. Katrinas. ki jo sestavljajo Petra Cirkman, Sanja Mlinar in Katarina llabe. bodo na koncertu zapele svoji dve najuspešnejši skladbi s Slovenske popevke Letifo in /eleni žafran. Jože Kolar Je klarinetist, pedagog na Akademiji za glasbo ter član Sinifoiučnega orkestra Slovenske filharmonije, sodeluje pa med drugim tudi v Slovetiskem komornem orkestru. Orkestru slovenske poIicijc, je umetniški vodja Slovenskega orkestra klarinetov in Slovenskega seksteta klarinetov. Pihalni orkester Premogovnika Velenje, ki ga od lela 2004 vodi prof. Matjaž Emersič in v katerem muzicira prek devetdeset glasbenikov. z izvajanjem najzahtevnejših skladb konceritioga repertoarja že meji na orkester simfoničnih pihal, trobil in tolkal V orkestru je poleg lega vrsia odličnih solistov, ki uspešno nastopajo tudi v drugih sestavih. Podmladek črpa orkester iz Mladinskega pihalnega orkestra CHasbcne šole Velenje. ■ Diana Janeiič KOLONA Iz decembrskega dnevnika Matjaž Marsikomu od ms je Jervenec z na'ihnvm sKam? Drugam!^ mi je bil zanimiv tudi zalo, ker /rekoliko ptiznam ozadje glavnega akterja rtfegove knjige, pa ludi morje z obale, jadrnice aJi pod vodo me je vedno zanimalo. Knjiga pa je bila za razhko od pričakovanj predvsem razmišljanje o bivanju, o delu, ve.'ielju in umeinosU 'ivljenja, postavljena v okvir ladijskega (beri Jadralskega) dnevnika. V njej se skozi vsakoiinevne Jadralske zgodbe prepleta Izjemen občttiek literata Igralca za lepoto sivarf same na sebi, kulturni i' vseh čistih p<^avu}h oblikah, od občudovanja obmorskih vasic, sonaravuosti življenja ob morju, do modrosti starih '*morskib*( znancev, zanimivih srečanj... Posel)ej meje prilegnila bogalosi jezika in subiilna .'ihvenska dvojina, v kaieri je napisan večji del knjige. Občudovat^a vredno, koliko muz se združuje v »fMlkovniku* iz televiz/j.skih VrtičkarJev. Druga takšna Impresija Je bil .'ilućajni naknp zgoščenke Slinga z naslovom .Songs from the labyrinth. Redko se ml dogodi, da kupim ploščo, ne da hi jo prej poznal ali vsaj enkrat posluša! v trgovini. S lo je bih tokrat drugače. Pravzaprav sem ljubitelj SUnga še iz časov nJego\'e skupine Police, še Iwlj pa po njegovi solo (pop. nKk, etno. Jazz) karieri. în moram priznati, da sta mi bila obiska dveh njegovi koncertov verjetno višek doživljanja popularne glasbe v kon-cerini obliki. Da o njegovih albumih (recimo Brirfg on the night) ne govorim ... Zalo je bil nakup plošče opravičljiv že zaradi preteklosti. fn v čem me je izdelek SUnga takoj pritegnil. Najprej s ni-meno nale})ko založnika, kar Je v tem primera hiša Deutsche Gramophou. To Je založba, ki izdaja vrhunska delu s področja resne glasbe in tiste gla.sbe. kiji danes ob mešanju zvrsti lahko prisodimo atribut nekomercialnosti, če lahko recimo o tem danes sploh govorimo. To. da Izda lak.šen avtor, kot je Siing pri tej založbi, bo nekaj posebnega. (VoJiba s plošče je nekakšna eliza-bet in ska avtorska trubadurska glasba avtorja Johna Dowlauda. ki Je živel na prelomu Iz 16. i' 17. stoletje, prepleta pa se z odlomki Dowlandovih pisem, kijih prebira Stirig. V svojem času je veljal v kontinentaJni l^ropi za i temnega lutnja rja, držal .ie ga je vzdevek Angleški Orf^. Glasba Je Izkljnčrto komorna, kar {Mmertl. da spremlja petje i^emna hitnjarska spremljava sarajevskega g/a.ç-benika l/Jina Karamazova, l^emna ambienialna glasba, ki je predvsem zelo drugačna in me že cel me.sec spremlja v avtomobilu In doma. Izjemen vtis v kinematografih pa Je name naredil kopnxiukcijski film Parfum po kultnem romanu Palricka Su.sklnda. Ker je bil n> man velik sem kar />imtišljal, ali si ga je vredno ogle- dali. saj vesie. replika nI po navadi nikoli tako dobra kot origin ai Ko pa sem prebral ime podpisanega nemškega režiserja 'I(:ima Tykverja. sem vse dvome ovrgel. Teci Lola - teci. Bojevnik in prince.sa. Raj po scenariju Kieszlomkega so Takšna referenca režiserju. ki jih med mlado gardo režisetjev starega kontinenta premorejo Izjemno redki. .Snskind se je menda dolgo časa oiejnil pormdb za odkup .scermrlja, kije ostal v domačih vtulah. In lllm resnično, kljub dolžini, ne razočara, izjemna je kosiumogndi/a. scenografi/a. kamera, ^Mkrajiua. skupinski priz()ri, glasba... Nekje sem prebral, da listega, kar filmska umemosl ne ponuja - vonja, režiser v Parfumu nadomesti z vsemi naštetimiJilmskimi l/ktlvnimi pri/emi. Izjemno. Izjemna pa je bila tudi nova višja cena kino predstave • 4.20 f. No. fo pa je lahko že tema za pni teden novega leia. Pa naj ho prihajajoč-e leto polno zdravja, veselja In ljubezni do vseh tistih .stvari, ki nas poduhovljajo! Srečno 200?! Kako je minilo? Konec leta je čas za obračune. Poskušali smo izvedeti, kako uspešno je bilo za nekatere glasbenike, ki prihajajo iz našega okolja /a skupim) Sank Rock je bilo leto 2006 uspešno. Serija dobrn obiskanih koticerlov, nekaj novili skladb, predvsem pa vrnliev pravega prijateljskega vzdušja v skupino, ki se jc poka/alo za zclu ustvarjalno in pozitivno, je največji uspeh lanskega leia. Res je, da s ploAčo zamujajo (izšla bo v prihodnjem leiu). a kot nam je zaupal Aleš IJranjek, je vzdušje na vajah laksno kol pred pelnajsiimi leti. ko so vsi člani benda krea-livno in aktivno sodehwali pri naslajanju skladb in jim ni bilo tczkn dojge ure dr^^niii inšlrumeniov. Silvestrovo bodo proslavili deUv vno, saj bodt) nastopili na irgu v središču Kopra, ze kmalu po ni>-veni letu pa jih Čakajo novi nastopi in seveda ze prej omenjeno dokončanje plošce. Tudi /a M^o Oderlap, sicer VelenjCanko, drugače pa pcvkt^ pri ansamblu Sirk iz Ijuiomera, je delovno in uspešno leto. Skupina je letos izdala album z naslovom Najlepše melodije, za njimi so številni nastopi, predstavili pa so se ludi na nekaj festivalih. Na festivalu Narečna pijpevka je Maja skupaj z Ireno VrC-kovnik in Markom KočaijeiTi osvojila iretjo nagrado za najboljše besedilo, skupina Širk pa je na Festivalu v Slever-janu dobila tudi nagrado za najboljšo melodijo. Poleg petja in dela na radiu (.ie vodileijica na Radiu Velenje) se je Maja letos lotila tudi televizijskega vndileljstva. Skupaj Z Dom nom Hrenom namrei na televiziji VTV vodila priljubljeno oddajo Planet polka. Vsiop v novo leio pa bo zanjo deloven, saj lako za silveslrovo kv lley DJ. Spet je imel prsie vmes Sašo Lušič in upajmt). da br)sta s 6 Packom skovala dovolj rim za novo plfiščo že v prihodnjem letu. 12 Sreěňú 2007f '^H'JiS 28. decembra 2006 Jože Mraz, direktor PUP-a« je ponosen na lepo urejeno Velenje. Kako ne bi bil^ saj je prvi^ ki je v družbi zadolžen za to, da je tako. Matjaž Šalej, geograf iz ERICa, ki z družbo Trim Team Quartet, b. o. o., že štirinajst let ureja našo publikacijo AJamanah treh občin, pa je ponosen na se en dosežek te družbe. »A tole vam je še o^ taJo, vse drugo je že šlo?« se Mraz ni mogel načuditi na predstavitvi. Novinarka Našep časa in Radia Velenje Bojana Špegel in Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, si imata v zadnjem času neverjetno veliko povedati o shujševalnih dietah. Bojana prisega na pilâtes in šolo hujšanja, Srečko pa na »zvarek« iz jabolčnega kisa in medu. Obema pa gre dobro dol. Novinarka o izgubljenih kilogramih molči, župan pa z veseljem pove, da jih je dvajset. > Drago Martinšek, svetnik in predsednik ve> lenjske LDS: »Kaj neki me prosijo, da naj vrnem, če pa sem kupil? T^e izvod bo šel z menoj.« Suhice, dol s pist! Kako ogrožena |e Luna? Nasina §iudijH je poka/ala. da paiendalno nevarni majhni vesoljski kamni irešCijo na površje Lune precej pogosteje, kol so znanstveniki pm>in(ï pre livide vali. /nansiveniki so po enem letu opazovanja /.abeíežlli eoajsi irkov Italijanska vlada in najvplivnejši v Italijanski modni indiislriji so podpisali manifest, v katerem so se /avzeli za to, da bi sc tia modnih pistali namesto presuhih nai-stnic pojavljale le še zdrave /rele ženske. Najstnice naj najprej dokažejo, da nimajo težav s prehranjevanjem in lc2o, šele nalo jim bo spel dovoîjeno delo na ilalijaîi-sklh modnih prireditvah, sc zavzemajo podpisani. Ti so tudi /.a 10. da ne bi zaposlovali deklet, mlajših od 16 let. saj naj bi taka dekleia vrstnicam pošiljala napačna sporočila. Gre /a najbolj občutljiva iela, ko se najstnice še iščejo, in nočemo, da bi mislile, da morajo bili koščene. septembra je Španija na svojem tednu mode prepovedala sodelovanje manekenkam, ki so bile preiahke: sledila ji je tudi Brazilija. Strokovnjaki menijo, da bo za natančnejšo ocenitev slopnje po» goslosti trkov vesojiskill predmetov v Luno potrebno še natančneje opazovali dodajanje v njeni okolici. Odkrili grobnho Svetega Pavla Arheologi so prepričani, da so odkrili gmbnico. v kateri naj bi bilo pokopano truplo apostola svelega Pavla. Sarkofag, ki sega v leto okoli 390 pred našim štetjem. je bil skrit pod baziliko v Rimu. Vatikanski arheologi so na grobnico naleteli med izkopavanji v baziliki svetega Pavla, za katero se je žc dalj casa predvidevalo, da pod svojim oltarjem skriva grobnico apostola. Na sarkofagu, ki naj bi ga /a javnost odprli zev bližnji prihodnosti, je /iipisano "Paolo Apostolo Martyr", kar v lalinskem jeziku pomeni Pavel Api)stol Mučenik. Nessi na Antarktiki? v površje Zemljinega naravnega satelita, kar je kar štirikrat več, kot so predvideli obstoječi računalniški modeli. Večina tovrstnih vesoljskih predmetov, nič večjih kot zrno graba, ki vstopi v Zemljino atmosfero. izgori, preden dosežejo površje Zemlje. Površje Lune, ki nima atmosfere, pa dosežejo prav vsi vesoljski predmeti. Znanstveniki so na južnem tečaju odkrili okostje mladiča plezi-ozavra. Veliko izumrlo morsko žival opisujejo kot kačo na telesu želve, nekateri z bujno domišljijo pa še vedno mislyo. da živi v jezeru Loch Ncss na Škotskem. Najnovejša najdba je ena najpcv polnejših doslej, so povedali znanstveniki in dodali, da bodo okostje razstavili v geološkem muzeju šole za rudarstvo in tehnologijo v Južni Dakoti. Plezioza-vri so živeli pred 70 milijoni let v toplem oceanu, ki je obkrožal Antarktiko. Ta morski plazilec je lahko v dolžino meril tudi do 10 metrov. Samo vrat je bil dolg okoli dva meira. Pleziozavri so z dolgim vratom segali na dno moija in se iiraaili z mehkužci, ki so tam živeli, s svojimi dolgimi piavutmi pa so "leteli" skiV-i vodo kol današnji pingvini. frkanje Proznovanie Proslavili smo praznik samostojnosti in enotnosti. Po mnenju nekateiih smo zaradi vstopa v Evropo manj samostojni. Manj enotni smo zaradi nas samih. Dokaz Premogovnik je dokazal, kako je mogoče priti iz načrtovane velike izgube v dobiček. Treba jim je Je pustiti delati. Žal vedno ni tako. Pozor Slovenci, napnite oči. Evro prihaja. Umik Na seji ustreznega odbora Erica so hoteli z direktorskega mesta numakniti« Marka Mavca. Pa so le umaknili to točko z dnev« nega reda. Desnîia in levifL BalUJi KDCIA; PH MOC I AMk Hvnwtik • Zsvr^ fu vttflUft Chrtfbnts KOQA; PM WHmi SdsáorStttM .1 Ooftt FmI Lika Oandn* KODA: řH CIAHCINI »ngUMU kOÙAiMJlMCaj L«pi Oi9 • Lept Ooia EOW: PM OASA} Htfíct) Or«y • tt I Want For CMnmasls Vm KODA: PM AUl (ïCàjaSfâiïïII ^ MNÍAf.NatWItfanl prM« KOOA;OM SAMI Wamac Kali Jadate mtu OH OAUl Katnta - Baikn« pjriiia m*< OH GA«im4 • Wtm * M p»aririfn sa wKoA KODA: OM VnMCS NagiTiflc« - tn 1rs «nhnrt bom vmrf rOOA: OMUMbi Saia l^ndtra - K* grtrn m keltru KOtIA: OM KOUNAl »ciíná ^fiak- IMM inaMn UQA: ON VUlNKAt / mimži ^ Ou Vrtnar. M M& KODA: U tWCS Ati)H>t Hamomb •2awnriiaj n*m9U»!(iK0 laOA; u roOA: U BOZKl« L«^ Dua • Upi Ow KOCU: U «TnVAC Oe« r«cMr*SiiimnH KODA: U MSCa PmIo Nvthti • Laci MvMt KOOA: U enAW3 ^•p«» ft. »ivevi miđlctMJa IQOA: U lOliCOj \_ _ PCOOA: V 6P>OAC cncxiréa IQDAiUBOna f Srečno 2007! Folklora [u ie združila in družini zaznamovala življenje Mile in Neva Trampuš sta več kot 50 let zavezana folklori in vsemu, kar je povezano z njo - Energije in znanja jima ne manjka, zato ju še vedno razdajata - Vesela letošnje občinske nagrade, plakete MO Velenje Bojana Špeget Foto: Stane Vovk_ Velerye • Mlle in Neva Trampus sta v Velenju dobro poznana vsem. ki so jim blizu ljudski plesi in narodno izroćilt). Pa ludi mnogim drugim, saj sta s svojim delom pustila pečal mdi vsak na svojem poklicnem področju. Oha pa poznajo fnl-klorisli prav iz vse države, pa ludL širáe. Pred 35 leii sta skupaj / Janezom Kra-ievccm ustanovila Šaleško folklorno skupino Koleda, ki še danes uspesno deluje. Vsa ta leta sta jo vodila strok^wno in glasbeno, v njej pa delujeta šc danes, /a svoje delo sta letos dobila ludi občinsko nagradi) - plaketo (VtO Velenje. Aplav/. v dvorani kar ni hole) polihniti, ko so ju povabili na oder, Ua jo prev^ameia. Zasluženo. Jn to jima je res veliko pomenilo. v Čarobnem decembru smo se k Nevi in Mileiu povabili na obisk. Živita sicerv stolpnici sredi mesia, dobili pa smo se v družinski hiSi Tram puževih oh goždu blizu velenjskega siadiot^a, hišo namreč še preurejata- Tudi zalo, ker smo pri zidarskih delih zmotili Mileta. ki je ta dan belil eno od sob v hiši. Kar nekaj o mojih so)řovornikih sem že vedela, saj se srečujemo že dolga leta. A vsega se zdaleč ne. Vedela pa sem, da je njuno življenje lako tesno prepleteno s folkloro, da mimo nje v tem pogoviiru nikakor ne moremi). Pravzaprav tudi sama pravila, da sta se z njo nasla, rasla, ob ryej ustvarjala družino, 2 njo »okužila« obe hčeri in tudi danes, ko sta že oba v pokoju, ie vedno delujeta na tem področju slovenske kulturne dediščine. Neva tudi kot selektorica folklornih revij na regijskih srečanjih. pa na ra/ličnih scmmatjih. Mile poustvarja glasbo za različne folklorne skupine In poučuje Irajtonarico na velenjski glasbeni ^oli. To je začel med prvimi v Sloveniji, žc pred 15 leti, Neva je po rodu s Krasa. Pravi, da danes to čuti bolj kol leta prej, Mile pa je domačin. Pove mi. da njegova dru/ijîa izvira od m - babica je bila doma v Kav-čah, pozneje so živeli v starem Velenju. Mile se spominja, da je hila njegova mama vednt> kulturno aktivna. Ko je začel hodili v osnovno šolo, je začel obisko vati tudi glasbeno 5>olo. Začel je s h arm o niko, se potem učil violino, kasneje še trobento. «Do ljudske glasbe takrat ni* sem ćuiil nekega posebnega nagnjenja. To sem začutil šele, ko sem šel v L,jutv Ijano študirat. Tam sem se priključil folklorni skupini France Maroli. najprej pa me je navdušil ples. Deset let sem le plesal, z glasbo se nisem ukvaijal,« se spominja. Mile je bil tehnično usmeijen žc od malih nog. Najprej je razmišljal o studiju fizike, fHnem pa sije premislil. KrivjebiJ motor, ki ga je dobil ravno v tis(.ih letih. Ta ga je tako navduSD. da seje odločil za studij strojništva. Danes pra>i. da se je verjetno kar prav odločil. Neva (\a vprašanje, če je prav folklorna skupina France Maroli tista, ki jo je s Krasa pripeljala v Vcler\je, odgovori: »Bo kar držalo, ja. Tam sva se spoznala. V Ljubljani sem obiskovala že srednjo šolo in se že takrat pridružila »Maroltu«. Mile je prišel kasneje, spoznala pa sva se res v tej skupini. V Sežani, od koder sem doma, nismo imeli folklorne skupine.« Ko sta končala študij - Neva je roma-nistka, sta se oba zaposlila v Ljubljani. Po spletu okoliščin sta se čez kakšno leto preselila v Velenje. V Gorenju sla namreč oba dobila službo, privabilo pa ju je stanovanje» saj sta pričakovala prvoro-jenko. »Pr)goji so bili dobri in tako sva prišla. Bre;> folklore pa ludi tukaj ni več šlo. Prva leta sTa še vedno hodila na nastope z Marokom. Ko je ludi to ugasnilo in ko seje v Velenje preselil Janez Kraše-vec. ki je tudi plesal pri Man^ltu. je padla ideja, da bi v Vcleniu usianovili folklorno skupino. In nastala je leta 1971,« se spominja Neva. Tujo Mile dopolni: »Prvije dal idejo za ustanovitev folklorne skupine Vinko Šmajs, ki je takrat delal na Temeljni kulturni skupnosti in je vedel, da sva midva Maroliovca. Takrat smo se spomnili Janeza Kraševca, ki je imel organizacijske sposobnosti, midva pa sva bila pripravljena prevzeti strokovni del. Od začetka je bila to Šaleška folklorna skupina, ob deseti obletnici pa smo ji dodali ime Koleda, To je bil namreč čas. ko smo že zelo veliko gostovali po svetu, kjer so ime težko izgovarjali- Pu smo si rekli, naj bo kratko in vsebinski). Jn otv držalo se je do danes,« Folklora danes ni več le ples Kar se tiče predajanja znanja, sta v Šaleški dolini orala ledino. «Oba sva imela znanje iz folklorne skupine I rance Maroli. Ko sva začela poučevali, sva se najprej držala lega, kar hitro pa sva ugotovila. da moramo ubrati svojo pot. in to iiam je ludi uspelo. Tudi frajtonerico smo zelo hitro vključili v naše nastope, sledili so še drugi inštrumenti. Kmalu nismo več posnemali plesnih postavitev drugih skupin, delali smo svoje,« pravi Neva. In kako se je stmkovno delo pri Koledi odražalo v družinskem življenju družine Trampuš? "Tako, da je bilo vse podrejeno delu v Koledi," pove Mile in doda, 'takrat sva imela dve majlini hčerki, po štirikrat ali petkrat na teden sva jih pač dala spat in šla na vaje. Folklora naju je ^zagrabila«, bila sva ^ navdušena in polna elana. To pa se je ludi po ^ znalo pri delu. saj je Koleda zelo hitro sla v vrh sli> venskih folklornih skupin. Bili so časi, ko smo se kosali z Maroltom. Delo sva si razdelila. Začeli smo z eno skupino, jih razširili na dve. kasneje tudi na Iri. Po kaksnili desetih letih sem nehai poučevati ples. ker meje potegnilo na glasbeno področje, Neva pa je ostala pri plesu.«? Neva pravi, da so se trudili, da so na oder postavljali nove, drugačne plesne postavitve. »Ko smo začenjali, razisktwa-nja na terenu še ni bilo. Imeli smo sicer seminarje, brskala pa sem tudi po knji-i^ah in tako prihajala do idej, Najvei: znanja sera takrat pridobila na republiških in zveznih seniinariih- Smo se pa v skupini v preteklosti bolj osredotočili na ples. V zadnjem času pa dajemo plesu tudi vsebino, prikazujemo §ege in navade. Posiavila sem nekaj plesnih postavitev, iz katerih lahko razbereš tudi /godbo.« /ačeU sta seveda v času nase nekdanje domovine - Jugoslavije. Takrat so v Koledi gojih tudi plese drugih narodov. Mile se spominja: »Na^ cilj je bil, kot večini slovenskih skupin, da plešemo plese vseh jugoslovanskih narodov. V Koledi smo plesali plese iz Makedonije, Srbije, staro b<5sanska kola ... Tudi sam sem poslavljal te pleso. Kslavije. pa smo obdržali samo slovenski program. Zauima me, ali je danes še kaj nostalgije po teh plesih in glasbi, saj vemo, da so inteli jugoslovanski narodi veliko bolj temperamentno glasbo in ples. Mile pove: »Nostalgije je precej, zlasti pri najini generaciji. Mi smo živeli in doživljali »bratstvo iu edinsivo«. ki pa ni bilo zgolj na papirju. Družili smo se s folkloristi iz cele Jugoslavije, tudi gostovali smo po vseh koncih nekdanje d<îmovine, Ptmod smo bili lepo sprejeti, pa tudi k nam so prihajale ic skupine in predstavljale svoje plese. Nikjer ni bilo čutili kakšnih nasprotovanj in nestrpnosti. Cilasba Balkana je mnogo bolj čustveno močna kot naša. Pri nas je vse bolj pod vplivom Av-stro-oOgrske, Balkan pa ima vzhodnjaški melos. Mi smo najraje igrali in plesali plese iz Vojvodine. Slavonije, celotne Srbije- Tudi tamburaški orkester je bil takrat zelo močan, da smo lahko spremljali te plese.« Nevi postavim podobno vpra^^anje. Zanimalo me je, kako težko ji je bilo naštu- dirati te plese in kako jih je bilo predajati mlajši generaciji. Neva pravi: »Govorim lahko le o najini generaciji, torej prvili generacijah Koledovcev, ki so še plesali plese drugih republik. Veliko več truda je bilo treba vložiti v korake, piliti stil. ki ga je bilo še težje osvojiti. Plešah pa smo te plese res z velikim veseljem. Včasih smo morali članom kar na dušo pihat, da so vadili slovenske plese. Zanimivo je, da so belokranjski plesi enostavni, noša prav iak(^ naši starejši plesalci pa jih niso najraje plesali. Kt> smo bili ua gostovanjih v tujini, pa je bila ravno Bela krajina najbo-lie sprejeta.« Sveta sta videla veliko ravno zaradi folklore in z njo. Mile se spominja: pri Maroliu sva videla v>2liko sveta, tut^ Hgipt, ker smo veliko gostovali. Koleda pa je ila na prvo turnejo želeta 1972, ko smo sli v Belgijo. Sledila je Francija. Polska, Španija Portugalska, Finska ...Videli smo celo Ivvropo. pa tudi /DA. kjer smo bili na Floridi in pri naših izseljencih v Clevelandu. Nenazadnje smo obiskah tudi daljno Tajsko, kjer smo se udeležili mednarodnega folklornega festivala. Njuni hčeri Alenka in Trna nista mogli mimo folkore. »Ki> sta bili malo večji, sva ju jemala s sabo na različne seminarje, tudi na otoček pri Korčuli, kjer smo se poleti učili novih plesov. Konec osnovne šole sta se vključili v pionirsko skupini) Kolede. Ko sta šli študiral v Ljubljano, pa sta veliko let nadaljevah pri Maroliu. Še sedaj pa sta aktivni v skupini Katice,« Oba sta na to zelo ponosna. Neva doda: »To je kar dve trinajstini Katic. Nobena družina nima v tej skupim tako dobrega zastopstva kot naša!« Vezi in prijateljstva ostajajo Mila in Neva seveda s folkloro in tudi Koledo povezujeta svoje ceh^ življenje. Nikoli nista čisto prekinila sodelovanja s skupino. »Nisva več tako aktivna, saj so sedaj že generacijske razlike in razmišlja vsak po svoje. Ze pel let pa vodiva skupino osivelih Kolednikov SOK, ki dela vedno bolje, vedno več članov je. /anje pripravljam nove postavitve, nastopih smo v Cankaijcvem domu iiï še kje.* Na vprašanje, ali jima je, odkar sta v pokoju, lažje razporejati čas in obveznosti. Neva pravi: »Imela sem neskončno veliko energije. Poleg družine, službe, kije zahtevala veliko od mene. sem zmogla vse. kar je bilo treba. In vse mi jc uspevalo. Danes pa za vse fjorabim nekoliko več časa.i Mile doda: «/ leti res človek poslane malo bol) počasen. Ampak jaz sem na določenih področjih ^e zelo zagnan.« Neva zelo rada dolgo spi, »... in potem je dan kratek, se pa potegne v noč. Zelo rada delam na vrtu, letos je bilo krasno. Med Šolskim letom učim italijanščino na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, tudi na ljudski univerzi. Ce se le da, skočim domov v Sežano, na kraški zrak. Včasih čuvam vnuke v Ljubljani ali pa oni pridejo k nama. Mile rad opravlja gradbena dela. »Rad delam z vsemi materiali. Najraje pa se ukvarjajn s sadovnjakom, ki ga imamo okoli hiše.* Nevo vprašam, če je žc postala Šale-Čanka in ali se še vedno počuti pripadna kraškemu vetru. ^Zanimivo je, da nekaj let sploh nisem razmišljala o tem in se mi je zdelo, da sem iz Velenja. Sedaj pa se mi zdi, da nisem iz Velenja, ampak da sem Kraševka. Zanimivo je. kako z leti čutiš korenine.« Novo leto dočakata skoraj vsako leto s skupino bivših Man)ltovccv, vsaj Že let. »To je skupina nekdanjih plesalcev, s katerimi se družimo tudi ob drugih večjih praznikih. Letos bomo v (Sorjah na Gorenjskem,« izvem. Tudi sicer je v življenju največ njunih prijateljev iz vrst folklorisiov. To je pač obdobje petdesetiJi let in vezi ostajajo trdne. Letošnje leto jima bo ostalo v lepem spominu tudi zaradi občinske nagrade, ki sta jo dobila septembra. Neva pravi: »Mi>ram reči, da mi je bilo zeio it^plo pri srcu. ko sem slišala aplavz na podelitvi nagrad. Res ti je lepo, ko začutil, da znajo ludi drugi ceniti tvoje delo. Mile dt)da: »Ta nagrada mi veliko pomeni. Moram reči, da me je celo spodbudila, da delam Še naprej, saj sem že začel razmišljali, da bi dal vse skupaj s svojih pleč in prepustil prostor mlajšim. Ravno sedaj se pripravljamo na proslavo 35-lelmce Kolede, ki bo verjetno konec februarja, /aio sedaj čutim moralno obvezo, da še naprej sodelujem.* Neva in Mi/e v dmžbi Mkloristov 14 m Srečno 2007! ""^ÉAS 28. decembra 2006 Zgodbe iz šolskega nahrbtnika Piše: Marjan Marinšek Lutke za novoletno jelko (18) v Puniirskcm lisiu jo prva lew po vojni pisalo, kako naj sc v soli In Joma pra/nuje Novolcina jelka. Pravo veselje naj se /.aćne po šcsUnJvajseteni (Jcccnibru, vo čer pred novim lelom pa naj siarii preživijo s svojimi oiroki, v okviru družine. Skupaj tiaj okrasijo Novoletno jelko, na vrhu naj bo petokraka /vc/da, pod njo pa naj bcxlo darila. Dedek Mra/ - on je pravičen, kdo je v šoli bil pra^čen. vsak načelnik, deselar, prejme nekaj danes v dan A nekdanji je božiček ves drugačen bil možiček: le bogate je obdaril, reveže je vse prevari!. Vera Aibreiova Časom primerno je pisal ludi Tone Selili kar: /^toraj nad Novoletne jelko pa nas bodo gledale slike mo/, ki so nas popeljali v to lepo. novo življenje: Mnrx, Tngels. I.enin. Stalin in naš dobri, plemenili prija-iclj. maršal Tiio. Tudi pri nas v Koijem je praznovanje novoleine jelke izgledalo holj po sibirsko. V največjem razredu je bil parti/anski količek, v kalerem je borec pripovedoval svoje parii/anske doživljaje, v drugem prosîoru je bil ^pravljični količek«, kjer je sedela tovarisica Rebersakova in otrokom pripovedovala, kako jc postala afežcjevka in na glas brala iz knjige «Kako je človek poslal velikan«. V tretjem razredu je stala okrašena jelka, na vrhu katere je bila rdeča zvezda. dedek Mraz pa je delil darila. Presenetljiva sprememba je izbruhnila ob koncu leta 1951, ko je novi ravnatelj Min) Kiančnik s seboj prinesel tudi lutkovno gledališče. kalerega prva predstava je bila napovedana za Nwoleino Znanje je»kali ter skupaj z otroki reševal uganke, ki jih je postavljal navihani Cla-šperček. Prihodnje leioje bila na vrsti Rdeča kapica, naslednje leto pa Pastirček Peter in kralj Briljantin. Igra. v kateri sem Igral listega Frekvenca mladih se predstavi pastirčka. Tisti dan, ko je bila prva lutkovna predstava, je bil za kraj večji iok kol leto dni kasneje, ko je k nam prišel kino. ali še kasneje, ko smo hodili v Klančni-kovo s|>alnico gledat slike iz prvega televizorja, da ne govorim o nenadnem Titovem obisku v trgu, ko se je nekoč oglasil na golaž v Resnikovi gostilni. Kiančnik je sam zbil lutkovno gledališče. Na prvo aran. pod odprtino za lutke, je naslikal veličasten pri7.or Sneguljčice. ki pregleduje roke sedmerim palčkom. Ibda te Hgure so bile drugačne kot v pravljici, saj smo prvič v avljenju videli Disneyjeve risbe. Nad vsem tem čudom pa prijazen napis z lepo Klaiičnikovo pisavo: (Iciba- 'Obniočje", na kalerem se mladi zadržujemo, zadržujemo in delujemo, bi moralo biLi mladostno iji polno energiie. Ali w več, bolj frekvenčno in malce drugačno. Od tod tudi ime naše t)ddaje Itc-kvenca mladih, s katero želimo vsak petek in z rednimi rubrikami v našem največjem velenjskem časopisu »Našem času« postati lako Irekvenčni, da zapolnimo prostor za cel tedea Sc bolj pa bomo frekvenčni, če bomo skupaj aktivno. Interaktivno in odzivno sodelovali vsi mladi in vsak ledcn beležili nove zanimive vsebine. Mladi val doživetja Sifko nekdanjega Mkovnega gtedatisča je izdelaia Maaa PisaneCf učenka iz Veienja, pod mentorstvom Robija Klanćnika. nom in pionirjem v razvedrilih! lb pa še ni bilo vse, Kfmc leta je Kiančnik organiziral izler v Vrbo na Oorenjskem, zaradi česar smo morali dvakrat prenočili v Ljubljani. Prvi večer smo šli v kino, kjer sm<î videli Disnejoevo Sneguljčico. T<3 je bil na§ prvi lllm, prvi barvni film in prvi risani nim. Kako čarobni in nepcv zahni dogodki za revne kozjanske otroke, ki se prej še z vlakom niso peljalil 'Iz prakse za prakso' bi lahko dejali v odnosih in stikih z ljudmi na različjiih področjih. Menim, da dtuik obzorja ni nikoli dovolj, potrebno je posegati še dlje. Sprejmi izziv in uživaj trenutke. Vsak dan je svet zase in zato je ludi vsaka oddaja Frekvenca mladih poglavje zase. Z vsako oddajo postajamo zrelejši in odločnejši, da svojo mladtjstniško igrivost In ideje razširimo tja. kjer je zanje prostor. T(îrej med zvezde, MIha Bandâlû (urednik oddaje Frekvenca mladih) Frekvenčno obmoqe z mladimi in za mlade sem že začela delati in še delam med študijem. Svoje prve konkretne izkušnje pa sem pričela pridobivati v agenciji za odnose z javnostjo v mWD! DOPISfl!«» PO^O^MO vil dr. Izidor Golob s Fakultete za elektro tehniko, računalništvo in informatiko na temo Raziskovanje skozi čas, Podelitev je popestril mladi slovenski pevec Peter Januš, plesalci plesne šole Pingi in pevsko vokalna skupina Maj-nice. Na javni natečaj Znanje je »cool«! za najboljšo kraiko zg(idbo o malem raziskovalcu so se lahko prijavili osnovnošolci in srednješolci. Pisali so zgi^dbo o sebi kol mlademu razJskovalcu na področju naravoslovja. V zgodbi so morali predstaviti, kaj mladega raziskovalca zanima, s katerimi raziskovalnimi težavami se je srečal kaj in kako je raziskoval, kaj ga najbolj pritegne in prevzame. kako je prišel do rešitve protv lema, ki ga je reševal, kako je rešitev i/peljal v praksi, na katere ovire je naletel in kako jih je premagal. Projekt je zasnovalo Združenje študentov In izobražencev, sofinancira lo pa ga je Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. / osnovne šole (îustava fiiliha so se prijavili irije učenci in dosegli odličen uspeh. Za najboljšo naltjgo natečaja je bila med 79 prijavljenimi nalogami iz vse Slt>-vcnije je strokovna komisija izbrala nalogo učenke osmošolke Suzane Kovačevič (mentorica Li-Ijana IJhteneker). Učenec ^.iga Hudournik pa je za svojo nalogo, pod vodstvom mcntorice Aniie Po vše dosege] odlično tretje mesio. S priznanjem se lahko pohvali tudi Niky Grabani. Nagrajene zgodbe bodo objavljene v zborniku, ki bo objavljen na spletni strani Kot vidite, seje oS Ciustava Ši-liha ne le dobn>, temveč odlično t)drezala! Znanje je »cool« na OŠ Gustava Šilih a! ■ Šoiski novinarji ješ, s přejmeš odgovornost. Ko sprejmeš odgovonKîSt, odrasteš. Moje vodilo v Življetiju se glasi: ^Res je. da smo danes najboljši, a to se ni razlog, da ne bi bili jutri še boljši,« Torej na tem gradimo vsak dan, saj živet: trenutke ... po meni živeli življenje. Začnimo danes! Ka^ PiazDvnik (uredniški odbor cNj-daie Frekvenca mladih) ••• and the beot goes on Ljubljani in s pridobljenimi bogatimi izkušnjami prišla naz,aj v Velenje in začela delati na evrop!;kih projektih v Mladinskem centru Velenje. Sila dobra in zanimiva služba. V Veletiju pa mi tudi roko-mei v skoraj letu dni v ni več luj. Majd Hostnik {urednik odbor oddaje Frekvenca mladih) Desk an je na dinamičnem valu mladine Veijamem ludi, da bomo z oddajo Frekvenca mladih povedali, da se vedno da početi kaj zanimivega in koristnega, če si le dovblem na tem področju nenadzonwano kotenje zavrženih mačk. Po odloku vcierinan^ke inšpekcije je za sterilizacije prosto živeče populacije mačk pristojna Mestna občina, vendar se ta še ni lotila reševanja tega vprašanja. Ker ne moremo in ne želimo pristali na taki) nehuman pogin 7ivaii in ker je ie7-ava takšna, da vsako odlašanje vse skupaj le še poglablja, u tc živali skrbimo redki posamezniki in prosttivoljci našega društva iakř>, da jih sieriliziramo, cepimo, zdravimo in hranimo. Naš namen je bil predstaviti občanom problematiko zapuščenih živali in tudi prizadevanja društva, da bi njihov položaj izboljšali. S tem smo želeh spodbudili ljudi, da se nam pridružijo, saj je le z večjo podporo niiigoče stvari spremeniti na bolje. Naši cilji je zagotavljati sredstva, da bomo lahko s sterilizacijami in cepljcnji vzpostavili nadzor nad prosto živečo mačjo populacijo, da pfjškodovajiih m ranjenil) psov brez lastnikov ne bo ptHrebno evtanazi-raii. temveč jim l>omo lahko plačali veterinarsko oskrbo. Upamo, da bomo kmalu zbrali sredstva za kletko, ki je potrebna za učinkovito lovljenje prosto živečih muc. In upamo celo. da bo Velenje enkrat dobilo azil za Živali... do takrat pa velja stari judovski pregovor »Ce si rešil eno življenje, si rešil svet.« Še enkrat bi se zahvalili vsem, ki ste pomagali, ler Iniersparu Velenje, ki nam je bazar omogočil, hkrati pa vas ob tem vabimo na našo spletno stran hltp//drustvopoziv.velenje.si. Društvo za pomoč živalim Velenje. Zmagovalna ekipa Srečno 200?! CT in rak prebavil Riik prebavil jc po podalkih Rci?isira raka /a Slbolclih pa sc iz leU v Icio povečuje. Podobno velja ludi /a rak žclodca. Rak požiralnika je boie/en kasnejšega obdobja življenja. najpogostejša v šestem in sedmem descHelju. Moški obolevajo átiri- do ses t k rat pogosteje kot ženske. Pogostnost zbote-vanjK je povezana /. različnimi prehrambenimi navadami, uživanjem alkohola in porabo tobaka. Primarni limfomi želodca so redki, v/.roki /a nastanek niso /nani. Na razvoj bolezni vplivajdstoino. Rizični dejavniki, ki verjetno vplivajo na razvoj raka trebušne slinavke, so prekomerno uživanje alkohola in kave. sladkorna bolc/en in kajenje. pogosteje pa zbolevajo bolniki s kroničnim pankrcaiitisom. llepatoeelularni rak sc pojavi najpogosteje v cirotično ali po vnetno spremenjenih jetrih (v 60--9i)-odstotno) in predstavlja 90 % vseh primarnih jetrnih malignih tumorjev. Med dejavnike tveganja prištevamo: cin)zn kol posledico virusnega hepatitisa. a!kohi)lizma ali nekaterih met a bolnih bolezni, kronično iiilekcijo z virusom hepatitisa B ali C, steroide v konira-ceptivih. v anabolih in andn>-genih. Pri raku požiralnika je pogosto moteno požiranje, prisotna bolečina za prsnico, splošno slabo poćuije. slabost ali bruhartje. Bolnik lahko i/gublja telesno težo. Podobtie težave ima tudi pri raku želodca. Javlja se lahko spahovanje ali trdovratno kolcanje, iy4iuba apciita. temno blato, zaprtje. Bolezenski znaki pri raku debelega črevesa in danke so večinoma neznačilni. Nekateri bolniki nimajo nobenih težav. Drugi tožijo /amdi bolečin v trebuhu, izgube telesne teže, napenjanja, vetrov, minimalnih sprememb v odvajanju blata, krvi na blatu, odvajanja tanjiega blata, slabosti ali izgubi telesne zmogljivosti. Večina teh /jiakovje povezanih tudi z drugimi obolenji, kot so; razjede na želodcu, žolčni kamni» hemoroidi, reakcije na hrano. Zaradi tega veliko ljudi ne odide na pregled k zdravniku, čeprav ima nekatere od prej omenjenih težav. Večje tveganje za razvoj raka na debelem črevesu imajo ljudje s kroničnimi vneinimi črevesnimi boleznimi, polipi črevesa in s predhodnim rakom na debelem črevesu ali danki, z družinskim polipoznini sindroaiom ali ljudje, katerih ožji sorodniki so imeli raka debelega črevesa in danke. Pri dokazovanju rakastega obolenja je vedno potreben izčrpen razgovor, temeljil klinični r \ i « rsj pregled ki vključuje ludi rekta lni pregled. PcHrebne so tudi številne preiskave: renigcîiske, laboratorijske in ultrazvočne. Nerx>grešljiva je endoskopija, ko z upogljivim instrumentom pregledamo notranjost prebavil in odvzamemo košček tkiva za analizo, ki dokončno potrdi prisotnost bolezni. /a izbiro najprimernejšega načina zdravljenja moramo določiti stadii bolezni. Po ug(v (ovHvi mesta in histološkega tipa raka določimo globino vraščanja tumoija v steno, status txjzgavk in morebitno prisotnost oddaljenih razsevkov, Cilobino vraščanja določamo z endoskopsko ultrazvočno preiskavo. Preraščanje na sosednje oi^anc ugotavljamo ?. ultrazvočno preiskavo, računalniško tomografijo ah pa z diagnostično lapa roško pij o. Težavno je dokazali prizadetosti bezgavk, saj s slikovnimi preiskavami lahko prikažemo Ic povečane bezgavke. Pri bitki s prikrito boleznijo moramo najprej izkoristiti vse možnosti, ki nam jih ponuja preventivna medicina. Opustili bomo slabe navade - kajenje in uživanje alkohola. Segali bomo pt> zdravi hraui, brez močtiih začimb, maščob in sladkoija. Veliko se bomo gibali ter skrbeli za redno ovajanje blata. Sicer pa bomtî dobn) prisluhniti lastnemu telesu. Ob spremembah v počutju, moteni prebavi, spremenjenem blatu, izgubi apetita, manjšanju telesne teže. spaho-vanju, kolcanju ali bolečinah v irebuhu bomo obiskali svojega zdravnika. Pripravimo se na preiskave, ki so morda nekoliko moteče, a neboleče. Med preiskavami, ki jih zdravnik potrebuje za oceno razšiijenosti bolezni, pa je nujno potreben CÏ. ki pokaže že majhne, do 1 mm veliko spremembe v okolnih tkivih, pljučih, jetrih ali bezgavkah. Na osnovi natančne analize se specialisti konziliarnn odl pdobi. skoraj ccl y' IK-' JL Ho so svinjo po kar nelia} težavah ujeii, je končala pod nožem. In potem so jo dobro obarali in očistili, Začeio se je ••razmetavanje " mesa. Pridne roke mesarjev so rezale in sekale. Ko so prlsii do črev, sta "črevarja" že čaitala^ da jih prevzameta, opereta in pripravila za izdelavo kloltas. dan in dolgo v noč. Staro kmečko opravilo so obudili v organizaciji prostovoljnega gasilskega društva Bcvče in krajevne skupnosti, ki ludi sicer vedno tesno sodelujeta. Želeli so ne le obuditi ta praznik iz naše pretoklosil. ampak pripraviti tudi praznik ^eli krajanov in krajank Bcvče, In uspelo jim je. V oblačnem nedeljskem dopoldnevu so se koline začele takoj po maši, kol je bilo v navadi tudi v preteklosti. Ob 10. uri dopoldne so na parkirni prostor pred večnamenski dom pripeljali praSiča. Pravzaprav »prasici^« - tako uam-reč v pristnem bevškem narečju, ki ga je prav prijetno poslušati, rečejo tej živali in to čisto brez negativnega prizvoka, ki morda zbuja asociacije. Ta ni bila nič kaj voljna iti pod nož, zato so jo morali vneto lovili. Siccr pa mije celoten potek koliji opisal glavni mesar na prireditvi Marjan Les-jak: "y starih časili je gospodinja pokai^ala, kater prašič jijevSeč. gospodarje potem sel v hlev in odkazal prašiča za zakol. Mesarji, ki so najprej dobili »forštik« • čaj in malo šnopsa -, pa so čakah pred vrati. Danes omamljamo s pištolo, včasih pa lega ni bilo. troba ga je bilo »na roke dol metat* in tako soio se svinje lotili danes ludi mi. Ko so prašiča zaklali in obarali, je bil na vrsti čaj. Prvi ga vedno dobi mesar. Ko so ga »spucali in razmetali, je bil spel čaj, Ciiavo so velikokrat ukradli mladi fantje iz vasi. da so tahko zvečer prišli na koline, na »foruš«. Mesarji so seveda delali naprej, zvečer pa so ponavadi trdili, da glava ni od prašiča, ki so ga medtem ze predelali. Tudi danes glave ne vidim več, ne vem, kje je. Jo pa že pogrešam," mi jc med smehom pripovedoval spretni mesar. Prizna mi. da je pod nož šla verjetno res najlepša prašiča v vasi. Imela je malo manj kot 160 kilogramov. »Danes res vse delamo tako kot včasih in prav lusno je. Na vasi imamo še precej kolin, delamo klobase in vse dobrote iz mesa,« Po stari navadi so razkosali in oprah meSi). očislih čreve in seveda i/delali tudi več vrst klobas. Ko likor mesa jc ostalo. so ga dali v razsol. Ko bo čas za 10. bodo šlo v dim tako klobase kot buče ... Li ko bodo spomladi »zrele« za na krožnik, bodo z njimi postregli, ko bodo ob L tnaju postavljali mlaj. »Včasih so mes(f vodili, ker skrinj ni bilo. l.e tako so imeli meso tudi čez zimo in spomladi. Rajžnalc ali prtene klobase so včasih dali na dile v stare skrinje, kjer so zmrznile, in tako smo jih lahko jedli še dva meseca po kolinah. Danes si to težko predstavljamo,« mi je še razložil glavni mesar. In pí)tem je sledil oplemeniten čaj in delo seje nad a lic val o. Píýedina, da si oblizneš prste! Koline so prav/iiprav res trajale ves dan. V kotlih in na štedilniku so slastne jedi pričeli pripravljali že dopoldne. (îlavni kuharje bil Franci Hozjan, mlad fant iz Bevč. Pomagalo mu je kar nekaj deklet in žena iz vasi. Franci se v Celju Še uči za kuharja. Da je izbral pravi poklic, pove ludi podatek, da je član mladinske državne reprezentance, ki se pripravlja na kuharsko olimpiiado. Ta bo leta 200^. In kaj je Franci skuhal? ^Kuham hrtišno juho, postregli bomo tudi hrti še, zjaven bomo stregli hren in svežo svinjsko pečenko, priloga bo res tan krompir. Za posladek bodo r a j ž n a t e klobase s češ pije vini k o m p o -tom. Za vse te jedi sem uporabil stare recepte, tako kot so nas učile naše babice, /aradi velike kííličino pa bomo uvedli moderne postopke.« Iranci mi je povedal, da priprave na kuharsko olimpijado že potekajo, v reprezentanco pa ga je predlagal njegov pmfesor. Letos je že pomagal članski reprezentanci na svetovnem kuharskem prvenstvu v Iranciji. •Naš mentorje Robert Mcrzel iz Brda pri Kranju, ki nam sestavlja treninge kuhanja,« mi je še povedal Franci in odhitel po zelje, ki ga je bilo treba še očistiti. Ja, ta dan ga je čakalo še veliko dela, ija do večera je biijekt je na letošnjem javnem razpisu podprla tudi MO Velenje. Avtorica pn^jckta Senka nam je povedala: "Zelo sem vesela, da Mestna občina Velenje finaučno podpira moj kulturni projekt Pespos, za kar se iskreno zjjIi-valjujem, prav tako se zahvaljujem tudi lastniku Bislroja Jaka, ki je omogočil, da je ideja Pesposa zaživela ravim tam, kjer je njen natnen, da ideja zaživi. Naj podrobneje opišem idejo samo, tako kot sem jo jeseni leta 2004 prijavDa pri Avtorski agcnciji Slovenije v Ijubljani. Beseda Pespos je kratica in pomeni PCsniško SPOročIlo Senka. Označena ideja je na voljo na mizah po barih, gosillnah. hotelih, razflora/.nih loknlih, kjer je oh ceniku ali jedilniku ponujene pijače in jedače se priloga ali samostojni kulturni list, kije gosiom na voljo kol cvetlični okras na posamezni mizi v obliki pisanih listov poezije AvKîricasI želi. da bi se v javnosti uveljavil izraz Pespos. Pespos je, kol razlaga, kartonček, tia katerem je zapisano pesniško sporočilo. »Pespos dobijo gostje v lokalu in ga lahko vzamejo s seboj," še doda Senka^ ■ Utrini s prve predstavitve projekta Jurček velikan se je skrival pod snegom Bele vode - Medtem ko smo pred božičem v dolini videli nekaj snežink, ki pa se ni«) »prijele«, je obronke okoliških hribov konec minulega ledna pobelil sneg. Prejšnji torek seje Gregor Petkovnik, ki je doma v Belih Vodah, tam tik pod Slemenom, kljub li)-ccnlinie-Irski snežni oddeji odločil, da gre vg )bc-Ja. prav sle prebrali- Fant, ki dobro pozna gozdove in jase v okolici svojega doma. _ saj se po njih sprehaja skoraj vsak dan v letu, je namreč v časopisih zasledil, da še vedno rastejo jurčki. Pa je šel Veliko veselja mu je naredil dobrega pol k i 1 o - grama težak »marauh«, ki je kukal izpod sveže snežne odçje. Pih slikal gaje in pustil, kjer ga je našel. Pa ne zalo. da še malo zrasle, ampka zato, da ga je v sredo navsezgodaj odrejal in skupaj s snežno »oddejo« na klobuku pripeljal v naše uredništvo. »Pravzaprav senî šel iskat kozjo polico. To je gorska roža, ki jo na vasi poznamo kol vremenih slovko. Ce je nje cvet zaprt, napoveduje slabo vreme, če je odprl, pa dobro. Rože nisem našel, našel pa sem tega čvrstega velikana. Tako vesel sem ga bil, da najprej sploh nisem vedel, kaj bi naredil. Pa sem ga kar pu slij lam, kjer sem ga našel saj sem vedel, da me bo počakal,« nam je povedal med smehom. Gregor tudi sicer veliko nabira gobe. I.etos pravi, da ni bilo prave gobje sezone, lani pa je bilo divje, »l^d jih nabiram in rad jih :udi podarim. Večji užitek ml ;e gi)bo najti kol pa jo jesti. Lansko leto. ko je bilo res gobje leto, smo se pod Sma^kovcem domačini šalili, da pol Gorenja hodi na «šilu« v naše gozdove, lake kolone gobarjev so se vsak dan vile pti našili cestah.« (rrega, ki si čas kraj^ z izdelovanjem lesenih skulptur -pokaže mi sliko odlično izklesanega divjega petelina in ribe - je gobe že nabiral konec novemhra. *Tam okoli 20. novembra sem pred leti. v eni od toplih jeseni, še nabral lisičke. »Marauha«, kot jurčku reče Gregor, pa tako piî-zno še ni našel, saj je bil že 19. december in sneg. »Zato mi bo še dolgo oslal v spominu,« mi nasmejano pove simpatičen fant. In daje to, da rad gobe nabira ir jih ludi deli, res, je dokazal ludi s tem, da nam je jurčka podnril! Hvala, (ircgor, pa še kdaj pridi! ■ Bi, foto: vo% Gregor Potkovnlk se je potrudit, da je v naše ' uredništvo jurčka pripeljat pokritega s snegom, TakOi kot ga Je ňaéei Bila je sredaj 20. decembra^ fotografija pa mu bo ostala la lep spomin na pravo zimsko trofejo. w Pred domačim pragom - KOŽELJ Za uvod v novo šolsko leto smo si čiani krožka Planinarjeaje Univerze za iretje življenjsko obdobje Velenje izbrali kar bližnjo okolico, Ob kasnejših potepanjih med letom je lo simpatično pogorje kar »preblizu«, saj naše želje segajo dalj od tod Pa je vseeno bil ta kraiek izlet oz, pohod zelo lep in poučen, saj so lepole domačega kraja ludi vredne (p)ogieda. .lesen nas letos resni razočarala in nam je nudila popolne užiike. čem (lega z vso vnemo obnavljajo). Zaradi :ega dostop do njega ni bil možen, smo si pa z izredno lepe razgledne točke ogledali pod sabo spokojno dolino, da se li oko spočije na prostranih poljih in travnikih. Od tod smo se v lepem jesenskem dnevu podali do ločke Venturin. kjer smo si v kartončke odtisnili enega zadnjih 2igi)v omenjene poti Zatem smo se povzpeli na pobočje Malega Ktjžlja do sedla, kjer se nahaja Makov križ. Baje je tod nekoč strašilo. Podali smo se po greben-ski poti preko Velikega Kožlja in uživali v lepotah jesenskih barv. Naš cilj je bil Velenjski grad. kjer zbirko o nastanku Šaleške doliîîe v času od 10. do 17. stoletja, ki nam odsire doslej neznano zgo-dovnîo domačega kraja. Vredna je vse pohvale! Sploh smo lahko na Velenjski grad in skrb zanj zelo p rekli na skupscini Plavalnega Na^uspesnejsa.' Hina Droic in ioie Blazina, med njima trenerka V^ra Pandža (foto: V. Moža) kluha. v Mesiiii občini Velenje. Sezono 2005/06 so uspesno zaključili. Na prvensivih Slovenije so osvojili 41 medalj, od lega 12 zlatih in lo v vseh kategorijah, ra/en član« sb. Pohvalili (in ludi naju-adili) so i;ajuspe^cjse. med kaicrimi so se posebej izJcazali trije, med mlajšimi deklicami KhÍh Brezjiik. med kadei- inja mi oziroma mladinkami Nina Dri>[c in me^i kadeti Jože l^ažina. Na skupsCini, ki je bila volilna, so za predsednika pcmovno izvolili Marlia l^rimožtca. opravili voliivc v organe kluba, dopolnili kUibskl slami iji sprejeli lekm (»valni in llnancni nacrt /a sezono 2<)0r)/07. Težka, vendar privlačna tekaška proga Na 20. novolomcm leku v Pod-kraju pri Velenjti je v izredno lepem vremenu zj ta čas sodelovalo već kot 80 lekaCev iz Ljubljane, Zagorja. Blance, L.aškega, Celja, Mežice, Slo venj Gradca. Raven na KoroSkcm, Mute. Maribora. Slovenske Bislricc, l.ovrcnoi na Pohorju, Šoštanja. Ve Icnja in Ptjdkraja pri Velenju. Dvaiseti novoletni tek so zaceli najmlajši tekači na 200 ta doigi progj, nato so v utroSkih kategorijah v gjavnem zmagovali atleti iz Celja, imenitno zmago pa je dosegla se domačinka Maruša Berioi. Več kot pol sioinije lekacevsc je nato podalo na progo, dolgo .^200 m. Ženske, mladinci in starej^ veicrani so pretekli po en krog, ostali lekači pa dva. Med ženskami je zniagala Laja Nara ks, članica A D Kladiva r. med nio-^ni pa .lože Mori iz Mulo, Zmogovald In najboljše uvrstitve velenjskih tekoiev: OlroSkj" leki: M7: 1. Vid Vrhovnik, y Ožbej .lelen. (oba Velenje), /J 1. /ala Ahlik (Laško), 4. lina Novak (VeL). M9: 1. Davor Kavčič (KJadi-var). 2. Matevž Samec. Blaž Sluga (oba SSK Velenje), /9: I. Nika PelellnSek (AK Slov. Bi-strica). MU: 1. Krivec (Kladi-var). Žil: I, Maru^ Bcrloi (O.Uî, Šililia Veleiîjc). M l.^: l^)bcri /Jvko (Kladivar), Žl.^: I. Tanja Stjepano-Vič (OŠ Žalec), M15: 1. David Ktv polar. Ž15: 1. Anja /agoriCnik: «Javni tek - 3,2 km. ženske: Ž19r I, Daša Funtek. 2. Maruša Berlol (OŠ C;š Velenje), Ž20: 1. Taja Naraks (vsi Kladivar), 4. Ursula Ramsak (Soî^iatij), Ž 40: L Marta Gričar (Celje). 2. Sonja Mlakar (Virus), 3. Sabina Grm (Velenje), Ž50: I. Anka Pugolj ( ID Lajše), Ž60: 2, [.ojzka Bratuša (TS Radenska),2. Rožica Lampe (Triatlon kiiib), Kazimira Lužnik (SI Gradec); mo- ški - 3.2 km: Miy: I. Rok Mori (• Mma); M60: 1, Ante Bilobrk Optika Kotnik. Ravne), mo^ki 6.4 km: M20: 1. Zdenko Mraz ( IK I.a-sko). 4. Marko Jancžič (Videnje), 5. Rok Alt (Virus). 6. Roman Bor (KK linergija). M40; 1. Jože Mori (Pelzemaraion). 3. Milan Vivod (Mozirje), 4. Darko Kralj (Šentilj). 5. Slane Bfirber (TL). Milan Žu-pane (TS Gorenje). M50: I .Štefan LeSnik (l.jtibljana). 3. Branko Van-ček (ŠD Gorenje). .5. Obrad Lazíč (KK Energija), 7. îranc Beriak (Premogovnik). X. l-ranc Rogan (TS Ciorenjc). 9, Mihael Melansck (Píxikraj). ■ Hiniiojerčič Elektra z zmago zaključila leto Z odlično igro premagali Koper - Kune se je izkazal za izvrstno okrepitev - Neustavljiv Ručigaj - Na članski tekmi na dnevu slovenske košarke dva igralca Elektre KoSarkarji Fleklre F.solecha so z odlično igro v zadnji lekmi v letošnjem koledarskem letu v gosteh nadigrali ekipo Kopra in zasluženo slavili s : 77. Šoštanjčani so si že v pr\a četrtini priigrali trinajst točk naskoka in prednost u Špelin o zadržali do konca srečanja. Niti na tej tekmi zaradi poškodbe še ni zaigral kapetan Miha Cmer, íakra • Predr/en letni Vclcnjčan je v lorck zvečer v gostinskem lokalu v Vel i Id Pires i ci zagrozil natakarici, da bo razbil lokal in njo. če mu ne odpre prodala blagajne. Prestrašena natakarica jc odprla blagajno od koder jc prcdr/neŽ odtujil nekaj več kot 60 lisoč tolarjev, potem pa mirno odkorakal u lokala. Varnostnik preprečil krajo Velenje. 19. decembra - V torek dopoldan so policisti obravnavali poskus tatvine v podjetju Gorenje d.d. Zaenkrat se nezjiani storilec je izkoristil nepazljivost voznika in na tovornjak, med naložene izdelke podjetja Ciorenje, skril dva plaslična zabojnika. v katera je skril večje število grelcev in termostatov steklo keramične plošče. Varnostnik pa je dobro opravil svoje delo, saj je pri izhodu iz. varovanega območja pregledal naložen tovorna tovoniem vozilu in našel ukraden material. Policija za storilcem se poizveduje. S ponarejenim bankovcem na malico Velenje, 20. decembra - V sredo je dijak Šolskega centra Velenje šel na malico v solsko kuhinjo. To no bi bilo nič posebnega, če ne bi plačal s ponarejenim bankovcem za 5 tisoč tolarjev. Policisti so bankovec zasegh, za dijakom, ki ga je uni)včiL pa sc poizvedujejo, izgubila oblost nad vozilom Velika Piresica. 23. decembra - V soboto ob ILO.^ uri se je na lokalni cesti Velika Piresica • L.o/.nica zgodila prometna nesreča s hudimi poškodbami udeleženke. 54-letna voznica jc vozila osebni avtomobil po lokalm cesti iz smeri Velike Pirešice proti Ložnici. V desnem ovinku je na mokrem vozišču iz- gubila oblast nad vozilom. Po zanašanju je vozilo zdrselo izven vozišča, kjer je trčilo v nabrezino in se prevrnilo na slrcho. Voznica seje hudo telesno pi)-škodovala. Televizor krivza požar Velenje, 25. decembra-Na božično Jutro je zagorelo v stanovanju na Cankarjevi ulici. Dn požara je prišlo zaradi napake na televizijskem sprejemniku. Ogenj je pnsktidoval tudi notranjo <îpremo stanovanja. Materialna škoda znaša oktili 400 tisoč tolarjev, Vec prometnih nesreč šaleška dolina- V minulih po praznikih dišečih dneh so velenjski policisti zabeležili kar nekaj prometnih nesreč. V četrtek zjutraj so obravnavali nesrečo na lokalni cesti v Meilečah. Voznik je pod vplivom aikt"^hola preveč pritiskal na plin, zalo je trčil v drugo vozilo. Na lokalni ccsii Šmartno ob Paki • Letuš pa je v čeinek voznica zaradi nepravilnega vključevanja v promet trčila v tovonio vozilo. V nesreči se je lahko telesno poškodovala, z reševalnim vozilom so jo odpeljali v bolnico Slovenj Cřradec. V četrtek se jc zgodila ludi prometna nesreča, v kateri je bila udeležena 12-leina peška, kije prečkala .Šaleško cesto v Velenju pri rdeči luči. Pri tem Jo je zbil avlo. k sreči pa je peška dobila le lalike telesne poškodbe. / reševalnim vozilom sojo odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. V petek zvečer sn velenjski policisti obravnavali pn>meino nesrečo na Škalski cesti. Voznik je zaradi vožnje po levi strani vozišča, podkrepljeni /. alkoholom, trčil v nasproti vozeče vozili). Za povrhu so policisti ugotovili, da povzročitelj nesreče ni imel vk. Policisti so jnu izdali plačilni nalog za 150 tisoč tolarjev, o dejanju pa bodo obvestili ludi center /a socialno delo. S pepelnikom po prsih Veleiye • Predpraznični čas si bo zapotnnil tudi natakarica v lokalu Skala na Šmarški cesti. Mlajši moški je v petek zvečer ros grdo ravnal i njo. Najprej se je Ú0 nje obnašal nesramno, potem pa je postal še nasilen. Polil jo je s pijačo, ji v hrbet vrgel steklovino, na koncu pa jo je še s pepelnikom udaril po prsih. 18 m Srečno 2007! ""^ÉAS 28. decembra 2006 Kozmični horoskop za leto 2007 SONCE: predstavIjH moški princip ejicrgije in jc srcdiSCc nase^ia sončnega sistema (duh) LUNA: obknûi /emljo v 27 dneh, 7 urah in 43 mitiuiah. V pasanic/.nem asimloškem znamenju se nahaja po dva dni (duša) JUPÍTER: zodiak prepotuje v dvanajstih letih, v postuje v 6X7 dneh (moč) VENERA: sonce obkroži v 225 dneh. zodiako v .^65 dneh ( ljuhc/cn ) MERKUR: sonce obkroži v dneii, v vsakem /.odiakalnem znamenju je Imesec (komunikacija) PLUTON: v znamenjih se nahaja od 13 do lei (ogenj) NEPTUN: v znamenju Je 14 iel (ôiînnsi ) URAN: zodiak prepaluje v 84 letih (nezavednost) SATl^RN: zodiak prepotuje od 2 do 2»5 let (disciplina) Zemeljska inamenja KOZOROG 22. 12. - 20. L Vladajoči plantt: MARS (ambuiozen, vesten, zadrzon, sebičen, pravUen, vitrajen) Drag kamen: KAMENA STREU (napolni človekove moči) Januarje tisti mesec, ko marale poskrbeli za letošnje dosežke na delavnem področju. Uspeh bo viden že v juniju za moške in v juliju za ženske kozomge. Ne dajte se motili pri nobenem svojem vzponu, če gre za čustveno po drocje. Se zJasli, če nisle v zadnjem letu dosegli želenega. Dnevi okrog S. maja bt)do za vas nekaj pomembnega. Zapomniti si velja, daje usoda na vasi strani, pa naj bo se tako čudaška. Kdina skrb. ki jo b<îste imeli vse leto, je, da dela ne zamenjate z zabavo. Ijubezjin je včasih zelo blizu, le videti jo je ireba. Jesenski niescci vam bi)do še posebej pomembni, če se boste v njih selili. Popazite na kosU in okončine. BIK 21. 4. - 20. S. Vladajoči planel: VENERA (stanoviten, potrpežlilv, dobrosrčen, odločen, svojeglov) Drag kamen: SMARAGD (odločanje) Poslovno bo sle brez graje uspešni do meseca maja. nato se pripravite na poletno susno obdobje, lako pri delu kol na finančnem področju, [.e redki boste uživali brezskrben dopust. Septembra se bi)stczt)pet naSIi v svojem sedlu in vse do 6. decembra uživali pri delu 1er uspesno urejali ze zastarele zadeve. V ljubezni boste počasi skoraj ležerno delali usodne korake in ne malo predstavnikov tega znamenja se bo skozi U) leto tudi trajno vezalo. Nadenite si malo mehkobe na obraz ter nalijte veliko tekočine v telo, da ne bo trpelo debelo črevo. Smeh in radost naj vas popelje v mesec maj, užijte ga v mv vosii, ki jo ima pomlad pripravljeno za vas. DEVICA 24. 8. - 22. 9. Vladajoči plonet: MERKUR (analitičen, metodičen, prakll-čen, delaven, bister, natančen) Drag kamen: AZURIT (jasnost) .Straši in radost odpirala se tako trdno zaprla vrata. Zato sirastno delajte in ustvarjajte na vseh življenjskih ravneh enako. Preglejte pogoje, v katerih delate, pred- vsem v mesecu avgustu m septembru. l ebruaija se resno zavze-mite za čiščenje bivalnega okolja, pa naj gre za mentalni ali ftzični nivo. SfHiljiie dialog iz oči v oči z osebami, ki jim želite kaj povedati, l.eto 2007 je čas, ko lahko premikate gore in spreminjate lok rekam. Vaše psihično počutje vam bo naklonjeno, le ženskim preJsiavnicam se obeta tJbčuilji-vejái mesec marec in april, /maga ima vedno dve plati, okusite listo, kije modrej^a, plemenitejša in trajnejša. Zračna znamenja VODNAR 21. L - 18. 2. Vladajoči planet: URAN (prodoren, iznajdljiv, radoveden, dober, praktičen) Drag kamen: MESEÍEV KAMEN (potrpežljivost) Delavni elan vas bo spremljal vse leto. Le tu in tam se boste malce izgubili v svet samote in lastnih iluzij. Z denarjem boste uspešni, predvsem pa se lotite se-lilveniii ali premičnih načrtov v mesecu marcu in aprilu. Ljubezen z i>sebo. ki je zakoreninjena gl<ïb(ïko v vasi duši, bo dobila v zadnjih dneh meseca junija nov cvet radosti. Čeprav ste omikana osebnost, pa velja, da tokrat stopite pt)gunino naprej in osvojite lisio. kar je že vaše. Oe radi kadite. potem bodo pljuča vse leto potrebovala veliko zraka. Dihala bodo vse leio malce oslabljena. Optimistične smernicc in smeli načrti so vaš osebni izum, le kdo bi potemtakem z njimi ravnal bolje. Izkoristite še lako nepomembne ideje. DVOJČEK 21. 5. - 21. 6. VladojočI planet: MERKUR Drag kamen: JANTAR (umiritev) Vse lelo boste ustvarjali s polnim elanom, kol da bj hoteli nadoknadili zamujeno. Pa vendan delajte v svojem ritmu, da ne bf>ste trpeli zaradi nepotrebnih gJavobtv lov. Širina vašega duha bo vse lelo na lovu za denarjem in ljubeznijo. Vaša duša bo umirjena, če boste dopust prc/iveli z ljubljeno osebo v odmaknjenih krajih. Bodite drz-nejši in z.apeljivejši, pa se vam bo življenje spremenilo samo od sebe, v njem pa boste predvsem veliko pridobili vi. Prijateljstva, v katerem je dialog prenehal, ne obnavljajte. Sledite novi zvezdi na svojem nebu. Stopala in prsti na nogah bodo občutljivejši ki>i sicer. Pogosia masaža vam ho z več vidikov zjilo koristila. TEHTNICA 23. 9. - 23. 10. Vladajoči planet: VENERA (umetniški, romontičen, živahen, vljuden, odgovoren) Drag kamen: DPAMANY (sreča, harmonijo) Blišč in beda so vaš najpogo* siejši spremljevalec. Od vas samih je odvisno, kje se boste najbolje znašIL Najrazličnejša dogajanja se vam bodtJ nizala iz, dneva v noč in iz noči v dan. Akcija je tisia. ki vas bo naredila nepremagljive na področjih, ki se jih boste zares lolili. V službi poskrbite za red v mcsecu maju in juniju, v ljubezenskih zadevah pa boste blesteli ves september in prve dni oktobra. Vaša letošnja barva je rožnata, podpirala bo ljubezensko čakro. Previdnost povečajte v pn)metu tretji leden maja in drugi teden v mcsecu novembru. Torej, beda je nekaj, kar izginja skupaj s preteklostjo in daje proslor blišču v prihodnosti. Vodna znamenja RIBA 19. 2. - 20. 3. bodo vse leto spravljale v dobro voljo in vas navdihovale z umetnostjo in čustven