137 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 83 (2023) 1, 137—153 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:01/2023; spr eje t o/ Accep t ed:02/2023 UDK/UDC: 27-675 DOI: 10.34291/B V2023/01/Primc © 2023 Primc, CC BY 4.0 Liza Primc Ekumenska pot papeža Frančiška The Ecumenical Journey of Pope Francis Povzetek : V le tu 2023 obele žujemo dese t o oble tnic o pon tifik a t a pape ž a Fr ančišk a. E k u men i z em, ki j e v skl ad u z d ru gi m v a ti k an s ki m k o n ci l o m p o s t al p o memb n a deja vnos t K a t olišk e cerkv e, je ključna t očk a dialog a in sodelov anja med š t evilnimi kr šč anskimi sk upnos tmi ž e od z ače tk a 20. s t ole tja. P ape ž Fr ančišek, ki je še pr ed iz v olitvijo dognal pomembnos t dialog a in občes tv enos ti sr edi (družbenih) r az do- rov in razlik, je prav zato še toliko bolj zavezan ekumenskemu sodelovanju in na- pr e dk u. V pr ispe v k u 1 pr ouč uje m o in sin t e tično pr e ds t a v ljamo e k um e nsk o pot K a t olišk e cerkv e, še posebej pa se dot aknemo ek umensk e poti sedanjeg a pape ž a in njeg ov eg a dosedanjeg a prispe vk a k dialogu s kr šč anskimi občes tvi po s v e tu. Ključne besede : pape ž Fr ančišek, ek umeniz em, ek umensk a z a v z e t os t, z g odovina ekumenizma Abstract: The y ear 2023 marks the 10th anniv er sary of P ope Fr ancis’ pontificat e. E cu- menism, which bec ame an import an t activity of the Ca tholic Chur ch in line with the Second V atican Council, has been a k ey point of dialogue and cooper ation be- tween man y Chris tian communities alr eady fr om the beginning of the twentieth century . P ope Fr ancis, who ev en bef or e his election r ecognised the import ance of dialogue and communion in the mids t of (social) divisions and diff er ences, is, the- r e f or e, all the mor e c ommitt ed t o ecumenic al c ooper a tion and pr ogr ess. In this paper, we examine and synthesize the ecumenical journey of the Catholic Church, and in particular touch upon the ecumenical journey of the curr ent P ope and his contribution to dialogue with Chris tian communities ar ound the world so f ar . Keywords: P ope Fr anci s, E cumenism, E cumenic al Commi tmen t, Hi s t or y of E cume- nism 1. Uvod »Suknja pa je bila br e z šiv a, od vrha scela s tk ana,« je z apisano v Jane z o v em e v an- g eliju (19,23). T ak o k ot ner aztr g ana suknja, je bila tudi kr šč ansk a sk upnos t najpr ej 1 Prisp e v ek je nas t al k ot r e z ult a t dela v okviru r azisk o v alneg a pr ogr ama „P6-0262: V r ednot e v judo v sk o- kr šč anskih virih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a, “ ki g a sofinancir a Ag encija z a r azisk o v alno deja vnos t Republike Slovenije. 138 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 enotna, če z s t ole tja pa se je z ar adi dogma tičnih nesoglasij pr eobr azila v v eč kr šč an- skih Cerkv a in ločin. K a t olišk a Cerk e v , ki os t aja z v es t a tr adiciji, dani po K ris tusu, se je ek umensk emu dialogu in klicu po edinos ti z ačela z a v e z o v a ti s pon tifik a t om pape ž a Jane z a XXIII., načrtno pa je skrb z a napr edek ohr anjanja kr šč ansk e edinos ti implemen tir ala z drugim v a tik anskim k oncilom. (UR, t č. 4) P ape ž Fr ančiše k , k i je s v oj pon tifik a t z ače l le t a 2013, je t ak o k ot nje g o vi pr e d- hodniki z a v e z an ohr anjanju ek umenskih odnoso v s kr šč anskimi sobr a ti, s k a t erimi si delimo vero v Kristusa Odrešenika, Sveto pismo in zakrament krsta. Njegov ne- konvencionalni pristop k pastoralnemu delovanju je obrodil sadove tudi na eku- mensk em podr očju, o čemer prič a v eč sr eč anj in sk upnih izja v s pomembnimi v er skimi pr eds t a vniki, ki jih bomo v prispe vk u podr obneje pr oučili. K ak šna je ek u- mensk a pot pape ž a Fr ančišk a? 2. Ekumenizem pred Frančiškovim pontifikatom Pr eden se osr edot očimo na sedanjeg a pape ž a, je pr a v , da se na kr a tk o se znanimo z ek umensk o z g odo vino. (Neuspeli) posk usi ek umenizma s pr a v osla vnimi cerkv a- mi so vidni ž e v 15. s t ole tju, v pr a v em pomenu ideje pa je dialog nas t opil šele v 20. s t ole tju, pr vič s pape ž em Jane z om XXIII. Le t a 1959 je iz dal enciklik o „ Ad P e tri c a thedr am “ , v k a t eri je nag o v oril v es kr šč anski s v e t z besedami »r esnic a ‒ edinos t ‒ mir«. P r vič izpos t a vlja, da smo v si čr e da z e nim pas tirje m, pri če me r spodbuja k molitvi, »›da bodo vsi eno , k ak or ti, Oče, v meni in jaz v t ebi; da bodo tudi oni v Nas eno‹. T o je t olaž ilno upanje; z ag ot a vlja nam, da se bodo nek eg a dne v se o v ce, ki niso iz t e g a hle v a, ž e le le vr niti v anjo. P ot e m bo po be se dah Bog a, naše g a Odr e še- nik a, ›ena čr eda in en pas tir‹.« (APC , t č. 60) T o z aključi s po v abilom k edinos ti, da bi bili k ot sino vi in br a ti eneg a Oče t a in dediči is t e skrivnos ti (APC , t č. 79‒83; 87). K t emu doda: »K o v as z v eseljem kličemo k edinos ti Cerkv e, upoš t e v ajt e, pr osim, da v as ne v abimo v tuj dom, ampak v v aš las tni dom, v biv ališ če v aših pr ednik o v . Do v olit e nam t or ej, da hr epenimo po v as v seh ›v sr cu K ris tusa Je z usa‹ in v as v se opom injam o , naj se spom nit e s v ojih pr e dnik o v , k i so v am › o znanjali Bo žjo be se- do; pr emišljujt e sr ečno vpr ašanje življenja, ki so g a živ eli, in posnemajt e njiho v o v er o‹.« (AD , t č. 84) K ajti »neha jo biti naši br a tje šele, k o pr enehajo g o v oriti ›Oče naš‹« (AD , t č. 86). Ideja o enem Kristusovem telesu se je v veliki meri razvila in uveljavila na dru- g em v a tik ansk em k oncilu, pod ž e omenjenim pape ž em in njeg o vim naslednik om P a v lom VI. P r ošnja z a pospe še v anje po v e z anos ti me d k a t olič ani in dr ugimi k r is t- jani je umeščena v samo „Dogma tično k ons tituci jo o Cerkvi “ , kjer posebno pou- darja priz ade v anje z a mir oljubn o z edinjenje v eno čr edo pod enim pas tirjem (L G, t č. 15) , zl as ti p a se zb o r d o mo žn o s ti kr šč an sk eg a z ed i n j en j a o p r ed el i v o d l o k u o ek umenizmu „ Unit a tis r edin t egr a tio“ . T a ima z a namen »pospeše v a ti obno vit e v edinos ti med v semi kris tjani, t o je eden izmed gla vnih cilje v drug eg a v a tik ansk eg a k oncila« (UR, t č. 1). 139 Liza Primc - Ekumenska pot papeža Frančiška P ape ž P a v el VI. se je ek umensk o po v e z o v al z Anglik ansk o Cerkvijo: le t a 1966 se je v skupni izjavi s takratnim canterburyjskim škofom zavzel za krepitev medseboj- nih odnoso v in obno vit e v edinos ti (P a v el VI. in Ramse y Can t erbur yjski 1966). K ot edini pape ž je po 9. s t ole tju obisk al pr a v osla vneg a pa triarha K ons t an tinopla in Jeruz al ema: z ek umenskim pa tri arhom A t enag or o I. s t a l e t a 1966 pr ekl i c al a med- sebojno iz občen je iz le t a 1054, le t o k asneje pa podala „Sk upno izja v o o obno vitvi občes tv a “ (P a v el VI. in A t enag or as I. 1956). P o k oncilu je ek umensk o z a v z e t os t nadalje v al pape ž Jane z P a v el II., najpr ej z apos t olskim pismom „ Orien t ale lumen “ , namenjenim v zhodnok a t oliškim Cerkv am. V pismu poudarja dosedanjo , sk or aj popolno edinos t, a na drugi s tr ani bog a t o pes tr os t, ki jo vnašajo v cerkv eno občes tv o (OL , t č. 5): »Drugi v a tik anski k oncil jih je t ak ole po v z el: ›V sak do v e, s k ak šno ljube znijo v zhodni kris tjani obhajajo s v e t o bog oslužje, zlas ti e vharis tično skrivnos t, vir življenja Cerkv e in obljubo prihodnje sla v e. V t ej skrivnos ti v erniki, z druž eni s s v ojimi šk ofi, dos t opajo do Bog a Oče t a po Sinu, učlo v ečeni Besedi, ki je trpela in bila po v elič ana v izlitju S v e t eg a Duha, in t ak o ›sodelujoč i v bo ž anski nar a vi‹ (2 P t 1,4) v s t opijo v občes tv o s pr es v e t o T r oji- c o‹.« (OL , t č. 6) Leta 1999 je kot rezultat mnogih poskusov ekumenskega dialoga med protes- t an ti in k a t oliki nas t ala „Sk upn a izja v a o nauk u o opr a vičenju“ , ki s t a jo podpisala Svetovna luteranska zveza in Papeški svet za edinost kristjanov. Izjava se nanaša na nauk o opr a vičenju z Bo žjo milos tjo po v eri v K ris tusa. Sama izja v a ne z ajema v seg a nauk a obeh v er oizpo v edi o opr a vičenju, gr e pa z a priznanje in soglasje o osno vnih v er skih r esnic ah, ki so bile spr eje t e na triden tinsk em k oncilu: s t em so bili r azr ešeni dotični pr oblemi dok trinarne ob sodbe. (JDD J , t č. 5) Enciklik o „ Ut unum sin t “ je pape ž Jane z P a v el II. iz dal le t a 2000. V njej izr azi n akl o n jen o s t i n p ri p r a vl j en o s t Cerkv e z a so d el o v an je z d ru gi mi o b čes tvi t er o seb- n o z a v z e t o s t z a n ap r ed o v an je k ed i n o s ti v seh kri s tjan o v , k ar je p o k az al n a s v o ji h mnogih obiskih. (UUS, t č. 1‒7) Dok umen t poudari, da ek umeniz em ni »doda t ek« k deja vnos ti Cerkv e, t em v eč je del njene or g ansk e celot e (UUS, t č. 20). Zlas ti izpo- s t a vlja pomen molitv e z a edinos t, ki je kris tjanom najbliž e (UUS, t č. 21‒24), in v ečje obojes tr ansk o po v e z o v anje pr eds t a vnik o v Cerkv a (UUS, t č. 25). V is t em le tu je omenjeni pape ž iz dal izja v o „Dominus Iesus “ , v k a t eri se je zno- v a o zrl h kr šč anskim sk upnos tim: tis tim, ki jih imenuje »pr a v e partik ularne Cerkv e« (pr a v osla vne, v zhodne in s t ar ok a t olišk e), in tis tim, ki »niso ohr anile v elja vneg a šk of o v s tv a t er pris tne in celo vit e v sebine e vharis tične skrivnos ti« (DI, t č. 17), k a- mor spadajo pr ot es t an tsk e Cerkv e. T emu doda, da je »pomanjk anje edinos ti med kris tjani g ot ov o r ana z a Cerk e v; ne v smislu, da ji je odv z e t a njena enotnos t, ampak › v t e m , da o v ir a popolno izpolnit e v nje ne univ e r z alnos ti v z g odo v ini‹ .« (DI , t č . 1 7 ) Omenjeni pape ž je bil ek umensk o deja v en v se do s v oje smrti le t a 2005. T udi njeg o v naslednik, pape ž Benedik t XVI., v isk anju ek umensk eg a dialog a ni r az oč ar al. Ž e naslednji dan po iz v olitvi je v sik s tinski k apeli v nag o v oru k ar dinalom dejal, da mor a biti delov anje z a kr šč ansk o edinos t najvišja in t emeljna nalog a Cerkv e in P e tr o v eg a naslednik a (R ober son [s. a.]). Le nek aj mesece v k asneje je Benedik t XVI. 140 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 nag o v or il mno žic o v K ölnu in izr azil ž e ljo po nadalje v anju e k ume nsk ih de ja v nos ti, ki so jo g ojili njeg o vi pr edhodniki (Benedik t XVI. 2005). Le t a 2006 se je v T ur čiji sr eč al z ek umenskim pa triarhom Bart olomejem I., k ar je r e z ultir alo v sk upni izja vi, kjer sta potrdila potrebo po širjenju evangelija v svetu ter se opredelila do social- nih, ek onomskih in ok olje v ar s tv enih izziv o v , ki z ade v ajo kris tjane (Benedik t XVI. in Bart olomej I., t č. 2‒7). Is t o le t o je podpisal sk upno izja v o s šk of om Can t erburyjskim o ek umensk em dialogu z Anglik ansk o Cerkvijo , v k a t eri je kritično opo z oril na spr e- membe v Anglik anski Cerkvi, ki v odijo v oddalje v anje t e Cerkv e od Rima in uniče- v anje dosedanj eg a ek umensk eg a napr edk a. (Benedik t XVI. in Williams 2006) K ot Nemcu so mu bili še posebno bliz u s tiki s pr ot es t an ti, v endar je tudi v z v e zi z njimi v ečkr a t opo z oril na odprt a mor alna vpr ašanja, ki pr ot es t an tsk e cerkv e oddaljuje- jo od eneg a obč es tv a s K a t olišk o cerkvijo. »Nobeneg a dv oma ni, da si je bil Bene- dik t XVI. v es č as s v ojeg a pape ž e v anja odločno priz ade v al z a pono vno v zpos t a vit e v e dinos ti Je z uso v ih sle dilce v . Z a v e dal se je , k ak o g lobok o je k r šč ansk o o znanje v an- je e v ang elija ogr o ž eno z ar adi naše r az deljenos ti in k ak o močno bi bilo , če bi g o v o- rili z enim glasom.« (R ober son [s. a.]) 3. Ekumenizem papeža Frančiška Le t a 201 3, le nek aj mesece v po nas t opu pon tifik a t a, je bilo iz dana r azpr a v a med pape ž em t er r abinom in biofizi k om Abr ahamom Sk ork o z naslo v om O nebesih in Zemlji (On Heaven and Earth). V pog o v oru s t a se dot aknila po mena ek umenizma v Cerkvi: »Bog se da čutiti v sr cu v sak eg a člo v ek a. Spoš tuje tudi k ultur o v seh ljudi. /…/ sk o zi z g odo vino so ob s t ajale ok oliščine, ki so us tv arile r azk ole in z gr a- dile r azlične sk upnos ti, ki imajo r azlične načine življenja kr šč ans tv a, na primer r e f ormacija. Živ eli smo sk o zi tridese tle tno v ojno in t a je oblik o v ala r azlični v eri. Z elo t e žk o jo je bilo spr eje ti in bila je v sr amot o , a t o je r esnič- nos t. Bog je potrpe žljiv , on č ak a in Bog ne ubija. Člo v ek je tis ti, ki ž eli t o s t o ri ti v Bo žj em i men u . Ub i ti v b o žj em i men u j e b o g o kl e tj e. « ( F r an či š ek i n Sk ork a 2013, 73) P ape ž e v k oncept ek umenizma izhaja iz pas t or alneg a vidik a, ki pr eds t a vlja t emelj drug eg a v a tik ansk eg a k oncila, in sicer po principu »vide ti ‒ pr esoja ti ‒ delo v a ti«. K ak or je njeg o v a nek on v encionalnos t z aznamo v ala celot en pon tifik a t, je is t oč asno Fr ančišk o v ek umenski pris t op z aznamo v alo življenje in delo v anje v Južni Ameriki, kjer pas t or alno delo pr es t a vlja t emelj občes tv a in Cerkv e, zlas ti z ar adi v elik e social- ne in ek onomsk e nepr a vičnos ti t er r az dor o v v družbi, kjer je nujno klic a ti k dialogu in spr a vi v pr ak si. V enaki meri je na njeg o v o delo v anje vpliv ala je z uitsk a ignacijan- sk a duho vnos t. (Or o z c o Sánche z idr . 2022, 461; S v a t oň 2019, 161; V alenčič 2016, 639) »Ne smemo po z abiti, da je po pape ž u Fr ančišk u priz ade v anje z a družbeni mir bis tv ena r az se žnos t kr šč ansk e k erigme, z ah t e v a, ki jo najdemo v samem sr edišču e v ang elija, k a t er eg a spor očilo je, da je Bo žje kr aljes tv o na v z oče v s v e tu.« (S v a t oň 141 Liza Primc - Ekumenska pot papeža Frančiška 2019, 161) T o se k až e s poudarjanjem pas t or alnih t emelje v , k ot so bližina člo v ek a, o znanje v anje e v ang elija, pomen Bo žje besede t er no v a e v ang eliz acija in missio (V alenčič 2016, 641‒643). Hermene v tik a pape ž e v e pas t or ale je z a t o v las tni osno- vi ek umensk a in je podvrž ena k ulturi sr eč anja, k a t er e las tnos ti so dolg or očnos t, dialog , or g ansk os t in sk upno dobr o (S v a t oň 2019, 162), kjer je v se z asno v ano v smeri modela »he t er og ene ses t a vljank e«: s tr eme ti k enotnos ti, kjer se sr ečujemo z las tno z g odo vino v er e in medsebojnim spr ejemanjem r azličnos ti, hkr a ti pa se pri t em »ses t a vlja« edinos t (163). Us tv arjanje edinos ti se v eda ne sme pomeniti »v er- sk e« homog eniz acije, na k a t er o je v pr e t eklos ti opo z arjal ž e Osc ar Cullmann. Če tu- di se z di, da je ek umenski načrt pape ž a Fr ančišk a na z unaj viden k ot us tv arjanje plur alizma, pa je na znotr aj k a t olišk o z asno v an; t o pomeni, da spr ejemanje r azlič- nos ti ne pomeni le naivneg a spr ejemanja, t em v eč tudi us tv arja naspr otja in k on- s truk tivno kritik o. (S v a t oň 2019, 164; Ma y er 2017, 163‒164) Čepr a v posr edno , je namen in pr ogr am ek umenizma in medr eligijsk eg a dialog a Fr ančišek z as t a vil v apos t olski spodbudi „E v ang elii Gaudium “ . O samem ek ume- nizmu spr eg o v ori v tr eh t očk ah spodbude (E G, t č. 244‒246), kjer se opir a na Ja- ne z o v o molit e v , »da bi bili v si eno« (Jn 17,21). Nadaljuje s tr adicionalno idejo o ek umenizmu, t o je, da bi kr šč ansk e ločine zmogle isk a ti sk upno enos t, ki jim je dana po k r s tni milos ti in v odi v g oje nje mir u (E G, t č. 244), pri če me r se sklicuje na k oncilsk i dok ume n t „ U nit a tis r e din t e gr a tio“ (U R, t č. 2‒3). V e ndar po Fr ančišk o v ih n ačel i h ek umen i z em n e mor e b i ti op r edel jen k ot n ek aj s t a tičneg a, t em v eč k ot r o- manje, ki je pr oces in ima s v oje v zpone in padce, a jasno z as t a vljen cilj (Ma y er 2017, 159), t er je kv as, ki poma g a z druž e v a ti kris tjane t am, kjer je mir z ar adi v ojn in drugih k on flik t o v s t alno vpr ašljiv (E G, t č. 246). P o z gledu Jane z a XXIII. je pape ž Fr ančišek pr eprič an, da je tis t o , k ar nas z dru- ž uje, vr edno v eč k ot tis t o , k ar nas ločuje, v endar do tr enutne situacije v Cerkvi os t aja kritičen: dok umen t na samem z ače tk u omeni tr enutno br e zživljenjsk os t nek a t erih kris tjano v (E G, t č. 6), k ar se odr až a tudi v ek umenskih priz ade v anjih, ki dajejo občut ek, da se nahajamo v »ek umenski ledeni dobi« (Ma y er 2017, 160). Ek umeniz em je namr eč doseg el pr elomno t očk o: nek a t eri v po zitivnem smislu z v elik o h v ale žnos tjo po z dr a vljajo v se dosedanje dose žk e, na drugi s tr ani g a drugi dojemajo v neg a tivnem smislu , k ot pos tr ansk o s tv ar znotr aj cerkv enih občes t e v: upad v ernik o v , poja v br e zbrižnos ti in neupoš t e v anje osno vneg a kr šč ansk eg a mo- r alneg a nauk a so le nek a t er e izmed mnogih o vir na poti k v ečji ek umenski po v e- z anos ti, na drugi s tr ani pa se iz s tr ahu po homog enem občes tvu poja vlja v elik a ek umensk a nes trpnos t glede obr a vna v e ključnih vpr ašanj, mar sikje se poja vljajo celo pr otiek umensk e t e žnje. (Ma y er 2017, 160; Den k a t olsk e kirk e 2011) V si na- š t e ti deja vniki pomenijo , da se je napr edo v anje ek umenizma us t a vilo o zir oma v eč ne služi s v oji primarni vlogi, na k ar pape ž Fr ančišek v z g or aj omenjeni okr o žnici tudi opo z arja. P o njeg o v em mnenju v ospr edje prihajajo s t ari k on flik ti in delitv e, ki so jih cerkv e ž e z da vnaj pr esegle in pr eds t a vljajo v elik o ne v arnos t pono vneg a odpada, pr edvsem pri bioetičnih in družbeno-etičnih izzivih. P o zicija K a t olišk e Cerkv e k ot sr ednice je z a t o ključna, k ar se je pok az alo ž e na drug em v a tik ansk em k oncilu s spr eje timi k oncilskimi dok umen ti in v pok oncilski ekle ziologiji. 142 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 V sedanji dobi je Cerk e v primor ana pok az a ti primer en manevr ski pr os t or z a or g ansk o po v e z ano r azličnos t, kjer lahk o od v sak e ob s t oječe sk upnos ti pr ejmemo nov o r aznolik os t. Cerk e v z a Fr ančišk a t ak o pr eds t a vlja mir , harmonijo in dialog (E G, t č. 227‒ 230), na drugi s tr ani pa je enak o samokritičen do opr a vljanja pape ž e v an- ja, kjer poudarja zvestobo Kristusu in odprtost za današnje potrebe evangelizaci- je, ki v odijo k pas t or alnemu spr eobrnjenju (E G, t č. 32), čepr a v t o ne pomeni cen- tr aliz acije prima t a, čemur se je sedanji pape ž odpo v edal (E G, t č. 16). V le tu 2015 je Fr ančišek na no v o o vr ednotil ekumenizem svetnikov in mučencev (communio sanctorum) Jane z a P a vla II., ki je pos t al t ak o imeno v ana paradigma ekumenizma krvi mučencev vseh Cerkva, saj so po njeg o v em r a vno ek umenski mučenci najv eč- ji dok az priče v anja, da je v se delitv e mog oče pr eseči v podaritvi z a K ris tuso v e v an- g elij, in pr eds t a vljajo no v o dobo ,g or ečeg a ‘ ek umenizma. (UUS, t č. 1; Ma y er 2017, 168‒169) V nadalj e v anju bomo podr obn eje pr oučili nek aj primer o v ek umensk e drž e pa- pe ž a Fr ančišk a z os t alimi cerkv ami. 3.1 Nagovor predstavnikov cerkva in cerkvenih skupnosti ter drugih skupnosti v klementinski dvorani Le t eden dni po k onkla vu je pape ž Fr ančišek v klemen tinski dv or ani nag ov oril pr eds t a vnik e cerkv a in cerkv enih sk upnos ti t er pr eds t a vnik e drugih v er s t e v , ki s K a t olišk o cerkvijo g ojijo ek umenski in medv er ski dialog. A v dience se je udele žilo 33 pr eds t a vnik o v cerkv a in v er skih sk upnos ti, med drugim tudi ek umenski pa triarh K ons t an tinopla Bart olomej, ki je pr vič po le tu 1054 prisos tv ov al a v dienci ,rimsk eg a šk of a ‘ in P e tr o v eg a naslednik a, k ak or se je v nag o v oru samopoimeno v al Fr ančišek. S t em je naslo vil pr oblem papešk eg a prima t a in nar edil k or ak bliž e k mo žni r azr e- šitvi omenjeneg a pr oblema. (K enn y 2013; Scerri 2013, 27) V nag o v oru se je no v oiz v oljeni pape ž najpr ej obrnil k prisotnim pr eds t a vnik om kr šč ans tv a. P oudaril je pomen le t a v er e, ki g a je pr ed njim r az glasil pape ž Benedik t XVI. T ak o k ot pri njeg o v em pr edhodnik u je tudi pri pape ž u Fr ančišk u v er a sr edišče osebneg a sr eč anja s K ris tusom in ,g onilna sila ‘ z a z družit e v kris tjano v , ki je ut e- meljena v izr ek u »Ut unum sin t« (Fr ančišek 2013). V er a, priče v anje in milos t, po- darjena s kr s t om, so po besedah pape ž a tri s tv ari, ki nas pos t a vljajo v službo z a k r šč ansk o e dinos t in služ e nje s v e tu. »Bolj k o bomo v s v ojih mislih, be se dah in de- janjih z v es ti Njeg o vi v olji, bolj bomo r esnično in bis tv eno napr edo v ali k edinos ti.« (2013) Pr a v s t emi besedami se je o zrl na pomembnos t ek umensk eg a dialog a. V nag o- v oru je poudaril, »da smo še bolj nujno do življali molit e v z a e dinos t med v erniki v K r is tusa in obe ne m na ne k i način v ide li napo v e d nje ne popolne ur e sničitv e , k i je odvisna od Bo žjeg a načrt a in našeg a z v es t eg a sodelov anja«. S spominom na pape ž a Jane z a XXIII. je opo z oril na besede uv odneg a g ov or a v drugi v a tik anski k oncil – na dolžnos t K a t olišk e cerkv e pri ur esniče v anju v elik e skrivnos ti edinos ti, z apisane v e v ang eliju. (2013) 143 Liza Primc - Ekumenska pot papeža Frančiška V drug em delu je pape ž nag o v oril pr eds t a vnik e judo v sk e in is lamsk e sk upnos ti t er izpos t a vil pomen k oncilsk eg a dok umen t a „Nos t a Ae t a t e “ , s poudark om na na- daljnjem dialogu z drugima abr ahamskima r eligijama. »K a t olišk a Cerk e v se z a v eda pomena spodbujanja prija t eljs tv a in spoš t o v anja med moškimi in ž ensk ami r azlič- nih v er skih tr adicij,« je pape ž nag o v oril v z aključk u in med drugim ž e dal pr v e iz- t očnice z a s v oje delo v anje: »Cerk e v se pr a v t ak o z a v eda odg o v ornos ti, ki jo imamo v si z a naš s v e t, z a celotno s tv ar s tv o , ki g a mor amo ljubiti in v ar o v a ti. V elik o lahk o s t orimo v k oris t ubogih, pomoč i potr ebnih in trpečih t er v prid pr a vičnos ti, spod- bujanju spr a v e in gr aditvi miru. Pr edv sem pa mor amo v našem s v e tu ohr anja ti hr epenenje po absolutnem in se z oper s t a viti pr e vladi enodimenzionalne vizije č lo v e šk e ose be , v izije , k i č lo v e k a zr e ducir a na t o , k ar pr oiz v e de in k ar por abi: t o je ena najbolj z ahrb tnih sk ušnja v našeg a č asa.« (2013) 3.2 Srečanje s patriarhom Kirilom na Kubi Nenapov edano z g odovinsk o sr eč anje dv eh visokih v er skih v odit eljev – pape ž a Fr ančišk a in rusk eg a pa triarha Kirila I. – na K ubi le t a 2016 je r e z ultir alo v obja vi sk upne izja v e. V njej se dotik a t a epohalnih spr ememb, ki jih je člov eš tv o dele- žno v z adnjem s t ole tju: v er sk a pr eg anjanja, medv er ski dialog , omeje v anje v er sk e s v obode, socialni pr oblemi, mor alno-e tična vpr ašanja in ž elja po ohr anjanju živ e v er e. (Fr ančišek in Kiril 2016) Kljub s tr ahu, da bi sr eč anje pomenilo iz enače v anje dogma tičnih vr ednot obeh cerkv a, pa je izja v a pr a v z apr a v r az glasila (le) pomen sk upneg a r az ume v anja kr šč anskih vr ednot in ž eljo po v ztr ajnos ti v ernik o v v njih. Sk upna izja v a se z ačne z besedami upanja o mo žnos ti pono vne v zpos t a vitv e e v ang elijsk e edinos ti, ki jo o vr ednotit a s pogledom na z g odo vino kr šč ansk eg a izr o- čila. Osr ednji del dok umen t a se o zr e na izziv e, ki jih prinaša sodobni s v e t. Med ključnimi t očk ami se znajdejo pr eg anjanja kris tjano v v okviru drž a vljanskih r azpr- tij in v er sk eg a nasilja, kjer ti pr ebiv ajo v manjšini (Bližnji v zhod in Afrik a). Na e vr o- p sk o-ruski r a vni v ospr edje s t opa z a v z emanje z a obno vit e v kr šč anskih t emelje v , še posebno na območju Rusije in drugih v zhodnoe vr op skih drž a v , kjer je bil z ar a- di t ot alit arnih r e žimo v prisot en a t eiz em. P odarja t a, da je z a obno v o kr šč anskih vr ednot v družb i nujna celic a družina, z a t o soglaša t a, da z ak onsk o z v e z o in druži- no ses t a vlja t a le moški in ž ensk a. Nadalje s t a ob sodila k akr šno k oli pr ekinit e v živl- jenja (spla v in e v t anazija), osr ednja skrb pa so pas ti oploditv e z biomedicinsk o pomočjo. (Fr ančišek in Kiril 2016, t č. 4‒24) V z adnjih t očk ah njune izja v e (t č. 25‒27) s t a se dot aknila tudi per ečeg a vpr ašanja unijats tv a in r azk ola med kr ščanskimi sk upnos tmi v Ukr ajini. 2 Izr azila s t a ž eljo po spr a- vi med grk ok a t oliki in pr a v osla vnimi t er us tv arjanju r azmer , ki bi omogoč ale normal- no biv anje v er skim manjšinam. Na ukr ajinsk e v ernik e se obr ač a t a z mislijo , naj po- s t anejo z edinjeni br a tje in ses tr e v K ris tusu t er sk upaj pričujejo v Duhu r esnice. Obr a vna v ana izja v a je nale t ela na v eč kritik, pr edv sem glede z g or aj omenjenih tr eh t očk, ki z ade v ajo k on flik t v Ukr ajini. Mnogi so v sr eč anju bolj k ot napr edo v an- 2 O polo ž aju rimok a t olič ano v v sodobn i Ukr ajini glej Osadz y 2022. 144 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 je v ek umenizmu videli političn o pot e z o , saj ni skrivnos t, da rusk o pr a v osla vje k a- t oliš tvu ni pr e v eč naklonjeno. (Allen Jr . 2016) Obja v a dok umen t a je z a ukr ajinsk e grk ok a t olik e pomenila v elik o r az oč ar anje: nadšk of ukr ajinsk e Grk ok a t olišk e Cerkv e S vi a t osl a v Š e v čuk je v i zja vi po v edal , da so se počutil i i z dane s s tr ani S v e t eg a se- de ž a. Menil je, da bi bilo naivno v erje ti v dok umen tu omenjeni potr ebi po priz a- de v anju z a edinos t, nujnos ti obr ambe kris tjano v , pr eg anjanih z ar adi v er e, ohr an- janju tr adiciona lnih vr ednot in v er sk e s v obode, upoš t e v ajoč dejs tv o , da je ob ob- ja vi v Ukr ajini ž e pot ek ala v ojna. (Hürriy e t Daily Ne w s 2016; The Ca tholic W orld R eport 2016) Fr ančišek je kma lu po odzivu ukr ajinskih grk ok a t olik o v pojasnil, da r az ume ukr ajins k o je z o in nes trinjanje z izja v o , saj so ž e bili vpe ti v v ojno , a mor a- jo r az ume ti, da v o z adju tr eh spornih t očk s t oji ideja o pr ekinitvi ognja in isk anju spor az umo v t er ne spodbuda v ojaški agr esiji (The Ca tholic W orld R eport 2016). Kljub mnogim zastavljenim ciljem skupna izjava ni veliko pripomogla k izboljšan- ju r azmer med rusk o in ukr ajinsk o s tr anjo. T ri le t a po sr eč anju Kirila in Fr ančišk a je pape ž na sr eč anju s pr eds t a vniki ukr ajinskih grk ok a t olik ov izr azil z askrbljenos t glede takratnega ruskega vojaškega posredovanja v regiji Donbas, še bolj zaskrbljen pa je bil nad vpe t os tjo Rusk e pr a v osla vne Cerkv e v v ojne k on flik t e. (V a tic an Ne w s 2016) P o z ače tk u v ojne v Ukr aji ni l e t a 2022 je pomen pr edhodneg a sk upneg a sode- lo v anja pos t a vljen pod v elik vpr ašaj. P o ziv k pr ekinitvi ognja in depolitiz aciji Cerkv e je našel pr os t or v v elik onočnem v oščilu Fr ančišk a Kirilu, ki s t a se pr ed t em v mar- cu, po z ače tk u agr esije, sr eč ala na videok on f er enci, a s s tr ani mosk o v sk eg a pa t- riarhata ni prišlo do zanimanja po soglasni izjavi o prekinitvi vojne. Napovedi o pono vnem sr eč anju v K az ahs t anu na K ongr esu v odit elje v s v e t o vnih in tr adicional- nih r e lig ij so se izjalo v ile , pot e m k o je bilo njuno sr e č anje odpo v e dano z ar adi dip- l oma tski h v zr ok o v . (Cernuzi o 2022) Oči tno je, da je tr enutna si tuaci ja neug odna z a nadaljnji ek umenski dialog med Cerkv ama, saj, k ot na v aja Mas t erl Št e f anič (2022), oba v er sk a v odit elja na v ojno gleda t a s s v oje per spek tiv e. Dokler ne bos t a dosegla sk upne e v ang eljsk e per spek tiv e, bo dialog onemog očen. 3.3 Odnosi z ekumenskim patriarhom Bartolomejem K ot smo ž e omenili na z ače tk u, so se odnosi z ek umenskim pa triarha t om v z ad- njih 100 le tih po zitivno okr epili. Sr eč anje v klemen tinski dv or ani ob ina v gur aciji pape ž a Fr ančišk a le t a 2013 je pomenil v elik k or ak k nadaljnjim pog o v or om, saj s t a se oba v odit elja po z dr a vila k ot naslednik a g alilejskih br a t o v ribiče v , pr vič po v el i ki sh i zmi p a je p a tri arh tud i ob i sk al Ri m. (S cerri 2013, 28) Ek u men ski d i al o g se v z adnjih dese tih le tih z obeh s tr ani kr epi pr a v na podr očju sk upne z a v z e t os ti z a varovanje okolja. Patriarh Bartolomej 3 , ki je zaradi svojih mnogih prizadevanj za ok olje v ar s tv o , pr edv sem z a v ar o v anje v odnih vir o v , in las tnih pobud na podr očju t ak o imeno v ane mikr o- in makr oe tik e s tv arjenja t er k ot or g aniz a t or mednar odnih 3 Pred Bartolomejem se je za okoljevarstvena vprašanja zavzemal njegov predhodnik, patriarh Demetrij, ki je 1. sep t embr a 1989 z obja v o enciklik e po z v al k v ar o v anju ok olja in v se us tv arjanine. (Japundžić 2022, 163) 145 Liza Primc - Ekumenska pot papeža Frančiška ek oloških k on f er enc in ok oljski h simpo zije v znan tudi k ot ‚ z eleni pa triarh V zhoda ‘ (Japundžić idr . 2021, 569; Japu ndžić 2022, 163‒164; Bog a t aj 2016, 90), je pr a v z a- pr a v pr eds t a vljal spodbudo pape ž u Fr ančišk u pri pisanju okr o žnice „Lauda t o si‘“ . Pr eden se pos v e timo omenjeni okr o žnici in odnosu med Fr ančišk om in Bart olo- mejem, naj omenimo, da sodelovanje med ekumenskim patriarhatom in Katoliško cerkvijo v z v e zi z ok olje v ar s tv om pot ek a ž e od le t a 2002. Bart olomej je sk upaj s t akr a tnim pape ž em Jane z om P a vlom II. podpisal Sk upno deklar acijo o ok oljski e tiki. P oudar ek dok umen t a je ž e nak az al pot k asnejšeg a „Lauda t a si‘“: pr oblem ek onomsk o-t ehničneg a r az v oja in napačno r az ume v anje vlog e člo v ek a bo imelo daljnor očne neg a tivne posledic e z a člo v eš tv o in v se s tv ar s tv o. Strinjala s t a se, da potr e buje mo no v pr is t op, k i bo har monično po v e z o v al člo v e k a, Bog a Stv ar nik a in s tv ar s tv o. P o z v ala s t a k priv z g oji ek ološk e z a v es ti, ki pomeni odg o v ornos t do sebe, drugih in s tv ar s tv a. (Bog a t aj 2016, 90) Pr ed nas t ank om pr v e ok olje v ar s tv ene okr o žnice v K a t oliški cerkvi s t a 25. maja 2014 Fr ančišek in Bart olomej na r omanju v Jeruz alem r az glasila Sk upno deklar a- cijo , kjer v ospr edje pos t a vlja t a prihodnos t člo v eš tv a. T o »je odvisno od t eg a, k ak o pr eudarno , z a v z e t o in pr a vično v arujemo dar s tv ar s tv a, ki nam g a je naš Stv arnik z aupal« (Bog a t aj 2016, 90). K ot s t a poudarila ž e Jane z P a v el II. in Bart olomej, je nujno kr epiti »odg o v ornos t in ob v e z o po spodbujanju smisla člo v ečnos ti, da bi lahk o z ačutili potr ebo po spoš t o v anju s tv ar s tv a in g a v ar o v ali s skrbjo« (Bog a t aj 2016, 90). Dobr o le t o dni po sr eč anju v Jeruz alemu je sledila iz daja pr v e ok olje v ar s tv ene okr o žnice „Lauda t o si‘“ , ki r az širi dot edanji po znani k a t oliški družbeni nauk o ok olj- ski krizi (Malmen v all 2016, 10). K ot z apiše Fr ančišek na pr vih s tr aneh okr o žnice, je njeg ov inspir a t or pa triarh Bart olomej v ečkr a t jasno izr azil, da mor a vsak od nas pri- zna ti in se pok esa ti z a šk odo , ki je pov zr očena s tv ar s tvu v našem imenu; pr a v t ak o je v ečkr a t opo z oril na e tične k or enine ok olijskih pr oblemo v , ki z ah t e v ajo t emeljno spr emembo v člov eš tvu samem (LS, t č. 7‒9); pr a vilno z as t a vljena (k a t olišk a) an tr o- pološk a vizija, ki je v so z v očju z etičnim znans tv eno-t ehničnim napr edk om, je zmo ž- na por oditi celos tno in ur a vnot e ž eno ok olje z a posame znik a (Malmen v all 2016, 10; 15). P o pa triarhov em mnenju je t o mog oče doseči le z ask e z o in litur gijo (Japundžić in Jelič 2021, 570), ideji pa se pridružuje tudi pape ž: »Od nas se z ah t e v a, da potr oš- njo nadomes timo z žrtv ov anjem, pohlep z v elik odušnos tjo , r az sipnos t z duhom de- litv e, z ask e z o , ki ›vključuje učenje dajanja in ne z g olj odr ek anja. T o je način ljube zni, pos t opne g a pr e hoda od t e g a , k ar hoč e m , k t e m u, k ar pot r e buje B o žji s v e t . T o je os v obodit e v od s tr ahu, pohlepa in prisile.‹« (LS, t č. 9) Str emljenje k no vi s v e t o vni solidarnos ti t emelji na isk anju so z v očja med ljudmi, Bog om in s tv ar s tv om, se glasi načrt z a prihodnos t pape ž a Fr ančišk a. Sev eda omenjeneg a cilja ni mog oče doseči le z z unanjimi spr emembami: v pr vi vr s ti se mor a spr emeniti v sak posame znik, ki je del družbe, do t eg a pa lahk o pripelje t a le v ečja odprt os t in odkrit os t drug do drug e- g a t er spr ejemanje absolutnih družbenih načel. (Malmen v all 2016, 13‒14) Ekumensko-okoljevarstvena zavzetost se širi tudi na Anglikansko cerkev. Posle- dično je 1. sep t embr a 2021 sledila obja v a sk upneg a pisma, v k a t er em so pape ž, ek umenski pa triarh in c an t erbur yjski nadšk of Jus tin kris tjane po z v ali k nujni druž- 146 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 beni in ok olijski odg o v ornos ti. Besedilo , naslo vljeno na v se lj udi dobr e v olje, na- r ek uje »naj si priz ade v ajo prisluhniti klicu z emlje in r e vnih ljudi, pr e v erijo s v oje r a vnanje in se z a v e ž ejo k smiselnim žrtv am z a z emljo , ki nam jo je dal Bog« (Fr an- čišek, Bart olomej in Jus tin Can t erbur yjski 2021). Dok umen t zlas ti poudarja tr aj- nos tni r az v oj na družbenem, g ospodar sk em in ok olje v ar s tv enem niv oju. P odobno k ot v okr o žnici „Lauda t o si‘“ in sor odnih dok umen tih ek umensk eg a pa triarha tudi tu ug ot a vljajo , da je tr enutna situacija daleč od r o žna t e: prihaja do iz črpa v anja z emeljskih dobr in, iz gube biots k e r azno vr s tnos ti, posledice izk orišč anja pa se k a- ž ejo v neenak omerni por az delitvi dobrin in po v eče v anju r e v ščine. (Fr ančišek, Bar- t olomej in Jus tin Can t erbur yjski 2021) Z apisali so še: »T o je pr vič, da se v si trije čutimo dolžni sk upaj obr a vna v a ti nujnos t ok oljsk e tr ajnos ti, njen vpliv na tr ajno r e vščino in pomen globalneg a sodelov anja. Sk upaj se v imenu naših sk upnos ti obr ač amo na sr ce in um vsak eg a kris tjana, vsak eg a v ernik a in vsak eg a člov ek a dobr e v olje, saj je skrb z a us tv arjanino duho vno nar očilo , od k a t er eg a je odvisna prihodnos t naših z anamce v .« (Fr ančišek, Bart olomej in Jus tin Can t erbur yjski 2021) Dani po ziv tr eh v odit elje v cerkv a ni le dobr a per spek tiv a z a g o v or o ok oljski in socialni nepr a vičnos ti v prihod nos ti, t em v eč nas v ek umenski noti spodbuja, da s s tr ani e v ang elijsk eg a in sk upneg a kr šč ansk eg a izr očila, ki nam je sk upno v se do danes, družbi v edno zno v a sk o zi skrb z a sočlo v ek a in ohr anjanje nar a v e ponujamo priče v anje z a Bog a. (Bignotti 2021, 48‒49) 3.4 Skupna izjava ob katoliško-luteranski obeležbi reformacije v Lundu 31. 10. 2016 s t a S v e t o vna lut er ansk a z v e z a in K a t olišk a Cerk e v v Lundu in Malmöju na Š v edsk em sk upaj obele žili t akr a t prihajajoč o 500-oble tnic o z ače tk a pr ot es t an t- sk e r e f ormacije. P o v od z a obisk je bilo le t o usmiljenja, kjer je pape ž podal opra- v ič ilo pr ot e s t an tsk im sobr a t om . »K ot r im sk i šk of in pas tir K a t olišk e Ce r k v e ž e lim pr ositi z a usmiljenje in odpušč anje z ar adi nee v ang elijsk eg a v edenja k a t olič ano v do kris tjano v drugih Cerkv a«, t akr a t pa je tudi napo v edal obisk Š v edsk e, pr vič po le tu 1989. (Tanderø 2016) Na Š v ed sk em, kj er ek u men ski d i al o g med cerkv ama p o t ek a ž e o d sr ed i n e 20. s t ole tja (S v ensk a kyrk an 2022; Primc 2022, 63), so same pripr a v e na obele žbo s s tr an i k a t o l i š k eg a s t o ckh o l msk eg a šk o f a i n n ad šk o fi n j e Jack el en p o t ek al e ž e l e t o pr ej (Šk a f ar 2017, 271). V izja vi, ki pr eds t a vlja sin t e z o omenjeneg a sr eč anja, je najpr ej poudarjen pomen sk upne obele žbe ek umensk eg a napr edk a, h k a t er emu prispe v a t a t ak o k a t olišk a k ot pr ot es t an tsk a s tr an z adnjih 50 le t. Z a v e z a, da bos t a obe s tr ani sk upno priče v ali z a Bo žjo milos t, ki je na v z oč a v križ anem in v s t alem K ris tusu t er v kr s tu, ki je njen iz vir , in sk ušali ods tr anje v a ti os t ale pr epr ek e, ki one- mog oč ajo enotnos t v K ris tusu, je bila pog os t o izr ečena t ak o na eni k ot na drugi strani. Poleg ekumenskega je poudarjen tudi teološki dialog, ki poleg osnovnih dog ma tičnih v pr ašanj z ade v a tudi pe r e č a mor alna v pr ašanja. »Bog nas k liče v bli- žino vseh, ki hr epenijo po dos t ojans tvu, pr a vičnos ti, miru in spr a vi,« je pape ž Fr ančišek izpos t a vil v homiliji v lundski k a t edr ali. 147 Liza Primc - Ekumenska pot papeža Frančiška » Zag ot ov o je bila naša ločit ev ogr omen vir trpljenja in ner azumev anja, vendar nas je tudi pripeljala do tega, da smo iskreno spoznali, da brez Nje- g a ne m or e v a s t or iti niče sar ; na t a način nam je om og oč il bolje r az um e ti nek a t er e vidik e naše v er e. S h v ale žnos tjo prizna v amo , da je r e f ormacija pripomogla k v ečji osr ednji vlogi S v e t eg a pisma v življenju Cerkv e. S sk up- nim poslušanjem Bo žje besede v S v e t em pismu so bili s t orjeni pomembni koraki naprej v dialogu med Katoliško Cerkvijo in Luteransko svetovno fe- deracijo, katere petdeseto obletnico pravkar praznujemo. Prosimo Gospo- da, naj nas njeg ov a beseda ohr anja z druž ene, saj je vir hr ane in življen- ja; br e z njeg o v eg a na v diha ne mor emo s t oriti ničesar .« (Fr ančišek 2016) P ape ž je v nag o v oru obele žil tudi Sk upno izja v o o nauk u o opr a vičenju. V de- janjih Martina Luthr a išče tudi kr šč anski spomin, t o je, da v se, k ar pr ejemamo , pr ejemamo po v olji Bog a – t ak o tudi nauk o opr a vičenju izr až a k oncep t člo v ek o- v eg a ob s t oja pr ed Bog om. »K ot lut er ani in k a t olič ani molimo sk upaj v t ej s t olnici, z a v edajoč se, da br e z Bog a ne mor emo s t oriti ničesar . Pr osimo g a z a pomoč, da bi bili živi udje, biv ali v njem, v edno potr ebni njeg o v e milos ti, da bi sk upaj ponesli nje g o v o be se do s v e tu, k i t ak o z e lo potr e buje nje g o v o ne žno ljube z e n in usmilje n- je,« je še na k oncu dodal Fr ančišek (2016) Obisk je po ž el t ak o po zitivne k ot neg a tivne odziv e. V r edno je omeniti, da je pa- pe ž Fr ančišek na Š v edsk em z elo priljubljen z ar adi odnosa do trpečih, ubogih in migr an t o v . P apeški obisk pr e t e žno pr ot es t an tsk e de ž ele (le t a 2020 se je z a člana Š v edsk e cerkv e opr edelilo ok oli 55,2 % pr ebiv alce v K r alje vine Š v edsk e (Primc 2022, 63)) je imel poleg obele žbe r e f ormacije tudi drug o not o: če tudi je t o tr enutno v e r sk a manjšina (pr ibližno 1 % pr e biv als tv a), se š t e v ilo člano v K a t olišk e ce r k v e na Š v edsk em v sak o le t o v ztr ajno po v ečuje. Fr ančišk o v a k anoniz acija drug e Š v edinje po Brigiti Š v edski, Marie Eliz abe t e Hesselblad, spr eobrnjenk e iz pr ot es t an tizma, ki je me d drug o s v e t o vno v ojno skriv ala Jude in us t ano vila š v e dsk o v ejo brigitink, so v kr alje vini po z dr a vili z v elikim na v dušenjem. (Iv er eigh 2016) Na drugi s tr ani je neg a tiv en odziv po ž el ek s tr emno kr a t ek pape ž e v obisk. Bitt e Assarmo, urednica švedskih katoliških novic, je dvodnevni obisk pospremila z be- sedami, »da je Š v edsk a Cerk e v t ak o z elo pr otihier arhična, da niso najbolj na v du- šeni, če bi pape ž os t al še k ak dan dlje«, saj »k a t olišk e vr ednot e niso š v edsk e vr ed- not e« (Iv er eigh 2016), Doda tne kritik e je bila dele žna Š v edsk a Cerk ev v z v e zi z or g aniz acijo dog odk a: t eg a namr eč ni pr e v z ela omenjena Cerk e v , t em v eč S v e t o v- na lut er ansk a z v e z a, k ar je dog odek in ž eljo po edinos ti pos t a vilo v neug odno luč (Iv er eigh 2016). Sama Š v edsk a Cerk e v se na kritik e ni odz v ala, so pa ob dog odk u z apisali, da so v eseli vrnitv e K ris tuso v e luči v Lund, eneg a naj pomembnejših kr š- č anskih sr edišč v sr ednje v eški Sk andina viji. V Lundu je bila le t a 1970 us t ano vljena S v e t o vna lut er ansk a z v e z a, z ar adi česar Š v edsk a Cerk e v ne ž e li s t opa ti v ospr edje in po z ornos ti usmeriti na s v et ovno ek umensk o sodelov anje med kr ščanskimi Cerkv ami. (S v ensk a kyrk an 2016) 148 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 3.5 Odnosi z Anglikansko Cerkvijo Čepr a v so bili odnosi med Anglik ansk o in K a t olišk o Cerkvijo v 20. s t ole tju z ačrt ani k mo žnos ti popolne vrnitv e, pa se njun odnos v z adnjih desetletjih slabša, še posebno po odločitvi Anglik ansk e Cerkv e, ki do v oljuje or dinacijo ž ensk in is t ospolne por ok e. K ot z ag ov arja P e t er Sedgwick, se je ‚pr elom ‘ odnosov dok ončno z g odil po le tu 2014, t or ej v č asu, k o je P e tr o v naslednik pos t al pr a v pape ž Fr ančišek. Ali t o drži? Najpr ej se obrnimo v pr et eklos t odnosov med omenjenima Cerkv ama. V 20. s t o- letju sta Anglikanska in Rimskokatoliška Cerkev pristopili k pogovorom pri Anglikan- sko-rimskokatoliški mednarodni komisiji 4 (angl. Anglican–Roman Catholic Interna- tional Commission, okr . AR CIC), ki s t a jo le t a 1967 us t anovila Michael Ramse y , nad- šk of Can t erburyjski, in pape ž P a v el VI. z namenom ponovne priključitv e Anglik ansk e Cerkve k Rimskokatoliški. Cerkvi sta najprej obravnavali najpomembnejše teme, to so e vharis tija, služ enje in oblas t, k asneje pa s t a obdelali še vpr ašanje odr ešenja in občes tv a. Pr v o por očilo iz le t a 1981, ki je obr a vna v alo vpr ašanje e vharis tije, služ e- nja in oblas ti, je let a 1982 K ongr eg acija z a nauk v er e z a vrnila. (AR CIC 2022; Sedgwick 2021, 196) P o z a vrnitvi se je z godilo še v eč drugih ‚pr elomnih ‘ dogodk ov , ki so botr o- v ali hlajenju odnosov med Cerkv ama (npr . izja v a v dok umen tu DI, da so vse nerim- sk ok a t olišk e cerkv e pr a v z apr a v le ‚cerkv ene sk upnos ti‘ ipd.). (Sedgwick 2021, 199) Nov o sr ečanje K omisije se je zgodilo let a 2011 po nar očilu pape ž a Benedikt a XVI. in canterburyjsk eg a nadšk of a R owana Williamsa, in sicer »z namenom pr eučiti Cerk ev v občes tvu k ot kr ajevno in v esoljno Cerk ev t er pr epo zna ti pr a vi etični nauk« (AR CIC 2022). Sk upna izja v a „Sk upaj na poti“ (angl. Together on the Way) je bila potrjena let a 2017 v Nemčiji, a je bila z obeh s tr ani dele žna kritik, pr edvsem v smeri v edno v ečjeg a r azk or ak a v dogmatičnem nauk u in posledično vpr ašljivem ek umensk em sodelov anju. K omisija je po izja vi s voja sr ečanja nadaljev ala v letih 2019 in 2022, naslednje sr ečanje pa je načrtov ano z a leto 2023. (Communique: ARCIC Plenary 2022) Omenjena k omi- sija v z adnjem desetletju ni spr ejela nik akr šnih sk upnih sklepov: k ot so z apisali v spo- r očilu z a ja vnos t let a 2019, se K omisija osr edot oča in gr adi na t ak o imenov anem re- ceptivnem ekumenizmu. (Communiqué fr om the meeting of ARCIC II 2019) Pr oblem, ki v gla vnem us tv arja ne zmo žnos t z družitv e občes t e v obr a vna v anih cerkv a, iz vir a iz naspr otneg a mor alno-dogma tičneg a učenja e ne in drug e Cerkv e na podr očju r az v e z e cerkv eneg a z ak ona, vpr ašanja spla v a, upor abe k on tr acepcije, or dinacije ž ensk in por oč anja is t ospolnih partnerje v . 5 »Značilnos t uv elja vljene rim- 4 Poleg omenjene komisije deluje tudi Mednarodna anglikansko-rimskokatoliška komisija za edinost in poslans tv o (angl. International Anglican-Roman Catholic Commission for Unity and Mission, okr. IARC - CUM). »Njen namen je olajša ti r az v oj s tr a t egij z a pr e tv orbo dose ž ene s t opnje duho vneg a občes tv a v vidne in pr ak tične r e z ult a t e, spodbujanje in spr emljanje f ormalneg a odziv a in spr ejemanja dog o v orjenih izja v AR CIC , kr epiti odnose med AR CIC in nacionalnimi anglik ansk o-rimsk ok a t oliškimi k omisijami (AR C) t er med r azličnimi nacionalnimi k omisijami AR C z z ag ot a vljanjem podpor e in vir ov z a spodbujanje izmen- jave informacij in prakse, spodbujanje anglikanskih provinc in rimskokatoliških škofovskih konferenc k vzpostavitvi dialogov ARC, kjer še ne obstajajo ter spodbujanje anglikanskih in rimskokatoliških škofov k r az v oju pr ojek t o v in pr ogr amo v sk upneg a priče v anja in poslans tv a v s v e tu.« (IAR CCUM [s. a.]) 5 Do r azk olo v glede vpr ašanja mor alno-dogma tičneg a nauk a prihaja tudi v sami Anglik anski cerkvi, z a k ar je kriv o pomanjk anje enotnos ti in r azlične k ulturne tr adicije na posame znih cerkv enih o z emljih. K on- ser v a tivnejša s truja t ak o naspr otuje uv edenim spr emembam, medt em k o nek a t eri liber alni in zmerni 149 Liza Primc - Ekumenska pot papeža Frančiška sk ok a t olišk e mor ale je poudar janje ab solutnos ti ne k a t e r ih z ah t e v mor alne g a z a- k ona in ob s t oj nek a t erih pr epo v edi, z a k a t er e ne ob s t ajajo izjeme. V t eh primerih je tis t o , k ar je pr epov edano , po s v oji nar a vi z a t o objek tivno napačno. P o drugi s tr ani pa so anglik anci, čepr a v prizna v ajo is t e k ončne vr ednot e, niso pr eprič ani, da so z ak oni, k ot jih dojemamo , nujno ab solutni.« (AR CIC II 1994) K ak o t or ej oceniti sedanji odnos s poudark om na odnosu med pape ž em Fr an- čišk om in Anglik ansk o cerkvijo? Ob obele ž enju 60. oble tnice k oncila je pape ž po z v al k hr epenenju po edinos ti i n p o l n em o b čes tvu ( W o o d en 2022) . T ak o j e p ap e ž F r an či šek l e t a 2022 z a v o d j o Dikasterija za dialog med Katoliško in Anglikansko Cerkvijo imenoval irskega be- nedik tinc a p. Martina Br o wneja iz opa tije Glens t al (Congr er 2022). Čepr a v se o per ečih mor alno-dogma tičnih vpr ašanjih c an t erbur yjski šk of W elb y ner ad izr ek a, pa je t olik o bolj naklonjen ek umensk emu sodelo v anju: »[K riz e so] danes v ečje k ot mor da k daj k oli pr ej v z g odo vini člo v eš tv a. /…/ č as ek umensk e zime in na v ad de- litv e t e r loče ne g a življe nja minil. N o v o življe nje bo prišlo s poslušnos tjo in izbir o nas, ki tv eg amo v ek umenizmu, ki nar edimo k or ak napr ej v prič ak o v anju, da bomo blag oslo vljeni, k o bomo poslušni K ris tusu.« (Thorn t on 2022) N adšk of W e lb y je pos v ar il pr e d me dse bojnim t e k mo v anje m v e r oizpo v e di, saj t o ni namen ek umenskih priz ade v anj: »Enotnos t ne pomeni enotne bir okr acije ali celo enotne hier arhije, slog a bog oslužja ali sk upnih k ulturnih pr edpos t a vk. P ome- ni g lobok o m e dse bojno ljube z e n, k i dr ug dr ug e g a spr e je m a z a G ospodo v o m iz o.« (Thorn t on 2022) Na drugi s tr ani je izpos t a vil gla vni pr oblem današnjeg a kr šč an- sk eg a življenja, ki je v sak odne vna ž elja po spr eobrnjenju: »Naslednja dese tle tja niso vide ti nič boljša v g ospodar sk em, v ojašk em, duho vnem, družbenem, znan- s tv enem in t ehnološk em smislu, zlas ti z a najr e vnejše in najšibk ejše /…/ V t em č asu svetovne krize naj bi bili kristjani skupnost miru, ki je v Kristusu po Duhu stvaritev Bog a, ne nas. /… / Živimo sr edi ek umenizma trpljenja.« (Thor n t on 2022) Nadšk of je dodal tudi, da si kr šč ans tv o v kriznih č asih ne mor e do v oliti še v ečje r az deljeno- s ti, k ar je sk upaj s pape ž em in pa triarhom Bart olomejem izr azil v Sk upni izja vi o družbeni in ok olijski odg o v ornos ti ( gl. podpogla vje 3.5). »Moj pr epr os t izziv z a v se nas danes je, da pono vno najdemo duho vno s tr as t pr e t eklos ti z a ek umeniz em; t eološk o , v solidarnos ti s trpečimi, v ljube zni …« (W CC Ne w s 2022) 4. Sklep Fr ančišek na po dr očju ek umenizma nadaljuje pot s v ojih pr edhodnik o v , a na dru- g ačen, v ernik om bolj domač način. Opaz uje in se odziv a na potr ebe sodobneg a člov ek a t er v skladu z družbenim nauk om Cerkv e na univ erz alen način kliče k odg o v or nos ti, e dinos ti in dialogu. Zna z dr už e v a ti tr adicijo K a t olišk e Ce r k v e z no- anglikanci menijo, da to nasprotovanje predstavlja nov fundamentalizem znotraj anglikanizma in da je r azk ol neiz ogiben. N ek a t eri anglik anci, ki so naspr ot o v ali r azličnim liber alnim spr emembam, zlas ti po- s v e titv i ž e nsk in do v olje nim is t ospolnim por ok am, so pr e s t opili h K a t olišk i ce r k v i ali k a t e r i od pr a v osla v- nih cerkv a. (Sher w ood 2016; Nz wili 2019; Den k a t olsk e kirk e 2011) 150 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 vimi par adigmami pas t or alneg a in ek umensk eg a delo v anja. T e ek umensk e t očk e z vr s tic ami posedujejo v si odme vnejši dok umen ti (npr . „Lauda t o si‘“ , „E v ang elii Gaudium “), ki so nas t ali pod njeg o vim per esom, spr egleda ti pa ne mor emo niti vrste skupnih izjav, ki predstavljajo zagotovilo za nepretrgano skupno delovanje. P e tr o v naslednik ne skriv a iskr eneg a isk anja odpušč anja z a krivice, ki so bile v ime- nu Cerkv e po v zr očene drugim kr šč anskim in v er skim sk upnos tim, t er odkrit osr čno išče in spr ejema ponujene prilo žnos ti z a r az vijanje ek umenskih odnoso v , a hkr a ti n e o d s t o p a o d k a t o l i šk eg a n au k a. Z akl j u či mo l ah k o , d a j e v d ese tih l e tih s v o j eg a pon tifik a t a Fr ančišek ek umeniz em obog a til z a boljše odnose s pr a v osla vnimi in pr ot es t an tskimi Cerkv ami, odnose pa gr adi tudi na podr očju medv er sk eg a dialog a. P o drugi s tr ani mor amo do ek umenizma os t a ti kritični. K olik or je ek umenski napr edek mog oč v t eoriji, r esničnos t k až e, da je o vir pr epr os t o pr e v eč. V prispe v- k u smo omenili v eč t e ž a v , ki pr epr ečujejo uspešnejše ek umensk o sodelov anje. Sam č as nas dandanes pos t a vlja pr ed dejs tv o , da kljub mnogim pr emag anim dog- ma tičnim pr oblemom z daj t e ž a v e po v zr oč ajo mor alne dileme, ki ž eljo po enotnos- ti pos t a vljajo pod v elik vpr ašaj. »Če pa kr šč ansk e Cerkv e in cerkv ene sk upnos ti ne mor ejo enotno govoriti o velikih etičnih vpr ašanjih sedanjeg a časa, to šk odi v er odos t ojnos ti kr šč ansk eg a ek umenizma k ot celot e v sodobni civilni družbi.« (Den k a t olsk e kirk e 2011) K er se do z daj enotna kr šč ansk a an tr opologija še ni oblik ov ala, je napredek viden le v univerzalnih ekumenskih vrednotah in ciljih, kot so varo- v anje ok olja in skrb z a izboljšanje socialnih r azmer . Br e z šir šeg a soglasja kr šč anskih Cerkv a ek umeniz em pr epr os t o ni mog oč, os t aja le ut opična ideja. K ar dinal Cassidy je nek oč dejal, da je bila K ris tuso v a suknja (Cerk e v), ki si je niso u p al i r aztr g a ti n i ti ri mski v ojaki (Jn 19,24), r aztr g an a p r a v s s tr an i v eru jo či h (Den k a t olsk e kirk e 2011). E v ang elijsk a vr s tic a izr až a v ernik o v o moč: v pr vi vr s ti smo odgovorni za krepitev Kristusovega telesa z vero, odgovornostjo in ljubeznijo do bližnjeg a, s t em pa tudi z a kr epit e v ek umenskih v e zi. Kratice APC ‒ Jane z XXIII. 1959 [Ad P e tri c a thedr am]. ARCIC ‒ Anglikansko-rimskokatoliška mednarodna komisija. ARCIC II ‒ Anglik ansk o-rimsk ok a t olišk a mednar odna k omisija: F az a 2. DI ‒ K ongr eg acija z a nauk v er e 2000 [Dominus Iesus]. EG ‒ Fr ančišek 2014 [E v ang elii Gaudium]. JDDJ ‒ S v et ovna lut er ansk a z v e z a in K a t olišk a cerk ev 1999 [Sk upna izja v a o nauk u o opr a vičenju]. LG ‒ Koncilski odloki 2004 [Lumen g en tium]. LS – Fr ančišek 2015 [Lauda t o si‘]. OL ‒ Jane z P a v el II. 1995 [Orien t ale lumen]. UR ‒ Koncilski odloki 2004 [Unit a tis r edin t egr a tio]. USCCB ‒ K a t olišk a šk of o v sk a k on f er enc a Z druž enih drž a v Amerik e. UUS ‒ Jane z P a v el II. 1996 [Ut unum sin t]. 151 Liza Primc - Ekumenska pot papeža Frančiška Reference Allen Jr., John L. 201 6 T h e c a s e f o r c a u ti o n o v e r t h e p o p e/ p a t r i a r c h m e e ti n g . C r u x . 1 3 . 2. htt- p s : / / crux n o w . com / ch u rch / 2 0 1 6 / 0 2/ t h e - c a - se-for-caution-over-the-historic-popepatriar- ch-meeting (p r i d o b l j e n o 1 7 . 1 . 202 3 ). Anglikansko-rimskokatoliška mednarodna komisija. 202 2. A RC I C A n g l i c a n – R o m a n C a t h o- l i c I n t e r n a ti o n a l C o m m i s s i o n . A n g l i c a n C o m - munion. h t t p s : / / w w w . an gli c an c o m m un i o n . o r g / e c um e n i sm / e c um e n i c al - dial o g u es / r o - m an - c at h o li c / ar c i c . a sp x (p r i d o b l j e n o 3 0 . 11 . 202 2 ) . Anglikansko-rimskokatoliška mednarodna komisija: Faza 2 . 1 9 9 4 . L i f e i n C h r i s t: M o r a l s , Communion and The Church. C h r i s ti a n U n i t y . ht tp :/ /w w w .c h r i s ti anu ni t y . v a/ c o nte nt / u ni - t a c r i s tiani / e n/ d ial o ghi/ s e z i o n e - o c c i d e nt al e / c o m un i o n e - an gli c an a / dial o g o / ar c i c - i i / t e s t o - i n - inglese.html (p r i d o b l j e n o 3 0 . 11 . 202 2 ). Benedikt XVI., in Bartolomej . 20 0 6 . C o m m o n D e c l a r a ti o n o f Po p e B e n e d i c t X V I a n d t h e Ec u m e n i c a l P a t r i a r c h B a r t h o l o m e w I . V a ti c a n . 3 0 . 11 . ht tp s :/ /w w w . v a ti c an . v a/ c o nte nt / b e n e - di c t - x v i / e n / sp e e c h e s /2 0 0 6 / n ov e mb e r / d o - c um e n t s / h f _ b e n - x v i _ sp e _ 2 0 0 6 1 1 3 0 _ di c h iar a- zione-comune.html (p r i d o b l j e n o 2 9 . 1 2. 202 2 ). Benedikt XVI., in Rowan Williams . 20 0 6. C ommon D ec lar ation of the A rc hbishop of C anterbur y Rowan W illiams and Pop e B enedic t X V I. A nglic an Communion. ht tps :/ /w w w .anglic ancommunion. org / media/ 10583 1/ C ommon - Declaration - No - vember - 20 0 6.pdf (pridobljeno 12. 11. 2022 ). Bignotti, Samuele . 2021 . Ec u m e n i c a l B r i d ge s b e t we e n O r t h o d o x a n d C a t h o l i c S i d e s: C o m p a - r i s o n b e t we e n Fr a t e l l i T u tti o f Po p e Fr a n c i s a n d F o r t h e L i f e o f t h e W o r l d . T o w a r d a S o c i a l E t h o s of the Orthodox Church Signed by the Ecume- nical Patriarch Bartholomew. Review of Ecume- nical Studies Sibiu 1 3, š t . 1 :4 2 ‒ 5 0 . ht tp s : / / d o i. o r g/ 1 0 . 2 4 7 8 / r e s s - 2 0 2 1 -0004 Bogataj, Jan Dominik. 201 6 . Ek s i s t e n c i a l n i e k u m e- n ize m v l u č i kozm o l o g i j e o k r o ž n i c e „ L a u d a t o s i “. Res Novae 1, š t . 1 :8 0 ‒ 10 0 . Bräuer, Martin. 201 7 . Po p e Fr a n c i s a n d Ec u m e- nism. The Ecumenical Review 6 9 , š t . 1 : 4 ‒ 1 4 . h tt p s: / / d o i . o r g /10 .1111 / e r e v .1 2 26 1 Cernuzio, Salvatore. 202 2. P a p e ž Fr a n č i š e k p a t- r i a r h u K i r i l u : Po s t a n i v a d e l av c a z a m i r z a U k r a- j i n o, k i j o t r p i n č i v o j n a. V a ti c a n N e w s . 2 5. 4 . h t t p s : / / w w w . v at i c ann e w s . v a / sl / p ap e z / n e w s /2 0 2 2 - 0 4 / p ap e z - f r an c i s e k - p at r iar h u - k i- rilu-postaniva-delavca-za-mir-za-uk.html (p r i d o b l j e n o 3 1 . 1 2. 202 2 ). Communique: ARCIC Plenary [Sporočilo plena- rnega srečanja ARCIC] . 202 2. A n g l i c a n C o m- munion. h t t p s : / / w w w . an gli c an c o m m un i o n . o r g / m e dia / 4 6 9 1 6 8 / ar c i c - c o m m un i qu e - 2 0 2 2 . pdf (p r i d o b l j e n o 3 0 . 11 . 202 2 ). Communiqué from the meeting of ARCIC II [Sporočilo s srečanja ARCIC II] . 201 9 . A n g l i c a n Communion. h t t p s : / / w w w . an gli c an c o m m un i - o n . o r g / med i a / 4 5 13 7 4 / U F O_ A R C IC _ Je r us a l e m - - C o mm un i qu e _ - 2 0 1 9 .p d f (p r i d o b l j e n o 3 0 . 11 . 202 2 ) . Conger, George. 202 2. I r i s h B e n e d i c ti n e t o l ea d V a ti c a n ’ s r e l a ti o n s w i t h A n g l i c a n s a n d M e t h o - d i s t s . I A RC U M . 7 . 10 . ht tp s : / / iar c c u m . o r - g / ? p = 427 8 (p r i d o b l j e n o 1 . 1 2. 202 2 ). Den katolske kirke. 2011 . D e v e l o p m e n t s a n d challenges in ecumenism today. Den katolske k i r ke. 2 9 . 7 . h t t p s : / / w w w .k at o l sk .n o / t r o / t e m a / e k um e n i k k / ar t i k l e r / d ev e l o p m e n t s - an d - c h al- lenges-in-ecumenism-today (p r i d o b l j e n o 3 0 . 1 2. 202 2 ). Frančišek. 201 3 . Au d i e n c e w i t h Re p r e s e n t a ti v e s o f t h e C h u r c h e s a n d Ec c l e s i a l C o m m u n i ti e s a n d o f t h e D i ff e r e n t Re l i g i o n s . V a ti c a n . 20 . 3 . h t t p s : // w w w . v at i c an . v a / c o n t e n t /f r a n c e s c o / e n / sp e e - c h e s /2 0 1 3 / m ar c h / d o c um e n t s / p ap a - f r an c es- c o _ 2 0 1 3 0 3 2 0 _ d e l e g ati - f r at e r ni. html ( pridobl- j e n o 7 . 11 . 202 2 ). – – – . 201 4 . V e s e l j e e v a n ge l i j a . O k r o ž n i c a . L j u b l j a- n a : D r u ž i n a . – – – . 201 5. H v a l j e n , m o j G o s p o d . O k r o ž n i c a . L ju b ljana : D r u ži na . Frančišek, in Abraham Skorka . 201 3 . On Heaven and Earth: Pope Francis on Faith, Family and the Church in the 21st Century . L o n d o n : B l o o msb ur y C o n ti n uum . Frančišek, Bartolomej in Justin Canterburyski. 2021 . A J o i n t M e s s a ge f o r t h e Pr o t e c ti o n o f C r ea ti o n . V a ti c a n . 9 . 1 . ht tp s :/ /w w w . v a ti c a n . v a / c o n t en t / f r a n c es c o / en / m es s a g es / p o n t - m es - s a ge s/ 202 1 / d o c u m e n t s/ 202 1 0 9 01 - m e s s a g - gio-protezionedelcreato.html (p r i d o b l j e n o 2 6 . 11 . 202 2 ). Frančišek in Kiril. 201 6 . S k u p n a izj av a p a p e ž a Fr a n č i š k a i n K i r i l a , p a t r i a r h a M o s k v e i n v s e Ru s i j e. L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Frančišek, in Svetovna luteranska zveza. 2 016 . Joint Statement on the occasion of the Joint C a t h o l i c - L u t h e r a n C o m m e m o r a ti o n o f t h e Re f o r m a ti o n [ S k u p n a izj av a o b s k u p n e m k a t o- liško-luteranskem praznovanju reformacije]. V a ti c a n . 3 1 . 10 . h t t p s : / / w w w.v a t i c a n .v a /c o n - te nt / f r a n c e s c o / e n/ e ve nt s/ eve nt . d i r . html/ c o n t e n t / v at i c an ev e n t s / e n /2 0 1 6 / 1 0 /3 1 / di c h ia - razione-congiunta.html (7 . 11 . 202 2 ). Hürriyet Daily News . 201 6 . U k r a i n i a n G r e e k C a t h o l i c s »b e t r ay e d« b y p o p e - p a t r i a r c h m e e- ti n g . H ü r r i y e t D a i l y N e w s . 1 4 . 2. ht tp s :/ /w w w . h ur r i y e t d a i l y n e w s . c o m / uk r a i n ian - gr e e k - c at h o - 152 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 lics-betrayed-by-pope-patriarch-mee- t i n g- - 9 5 18 3 (p r i d o b l j e n o 1 7 . 1 . 202 3 ). IARCCUM. S. a. Home Page. IARCCUM. h t t p s : // i a rcc u m . or g / or g / ? o = 7 (p r i d o b l j e n o 1 . 1 2. 202 2 ) . Ivereigh, Austen. 201 6 . Po p e ’ s Swe d e n t r i p a l a b e x p e r i m e n t i n C a t h o l i c - L u t h e r a n c o o p e r a ti o n . C r u x . 2 8 . 10 . ht tp s :/ / c r u x n ow .c o m/ anal y - s i s /2 0 1 6 / 1 0 / p o p es - s w e d e n - t r i p - l ab - e x p e r i- ment-catholic-lutheran-cooperation ( pridobl- j e n o 1 7 . 1 . 202 3 ). Janez Pavel II. 1995. Orientale lumen. Apostolic l e tt e r . V a ti c a n . 2. 5. h t t p s : / / w w w.v a t i c a n .v a / c o nte nt / j o h n - p au l - i i/ e n/ ap o s t _ l e t te r s/ 1 9 95 / d o c um e n t s / h f _ jp - i i _ ap l _1 9 9 5 0 5 0 2 _ o r i e n t a- le-lumen.html (p r i d o b l j e n o 11 . 11 . 202 2 ). Janez XXIII. 1959. Ad Petri cathedram. Encyclical. V a ti c a n . 2 9 . 6 . h t t p s : / / w w w.v a t i c a n .v a /c o n - t en t / j o h n - x x iii / en / en c y c l i c a l s / d o c u m en t s / h f _ j - x x iii _ en c _ 2 9 0 6 19 5 9 _ a d - p e t r i . h t m l (p r i- d o b l j e n o 10 . 11 . 202 2 ). Japundžić, Antun. 202 2. T h e Ec o l o g i c a l Eff o r t s o f t h e “G r e e n P a t r i a r c h ” . Bogoslovni vestnik 82, š t . 1 : 1 6 1 ‒ 1 70 . h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 3 4 2 9 1 / b v 202 2 /01 / j a p u n dzi c Japundžić, Antun, in Ana Jeličić . 2021 . Pr av o s l av l- je pred suvremenim ekološkim izazovima s posebnim naglaskom na ekumenski dijalog s K a t o l i č ko m C r k v o m . Diacovensia 2 9 , š t . 4 : 5 6 3 ‒ 5 7 7. ht tp s : / / d o i. o r g / 1 0. 3 1 82 3 / d . 2 9 .4. 5 Kenny, Peter . 201 3 . Po p e f o r ge s c l o s e r ti e s w i t h O r t h o d o x a ft e r m e e ti n g P a t r i a r c h . Ec u m e n i c a l N e w s . 20 . 3 . ht tp s :/ /w w w . e c u m e n i c a l n ew s . com / a r t icle / p op e - f or g e s- c lo - ser-ties-with-orthodox-after-meeting-patriar- c h- 2 1 908 (p r i d o b l j e n o 8 . 11 . 202 2 ). Koncilski odloki . 20 0 4 . L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Kongregacija za nauk vere . 20 0 0 . D o m i n u s I e s u s . D e c l a r a ti o n . V a ti c a n . 6 . 8 . ht tp s :/ /w w w . v a ti - c an . v a / r o m an _ c ur ia / c o n gr e g at i o ns / c f a i t h / do cu me n t s / rc _ con _ c f a i t h _ do c _ 2 0 0 0 0 8 0 6 _ d o mi nu s - i e su s _ e n . html (p r i d o b l j e n o 11 . 11 . 202 2 ) . Malmenvall, Simon. 201 6 . En c i k l i k a „ L a u d a t o s i “ : kriza zahodnega individualizma v kontekstu p o l i ti č n e a n t r o p o l o g i j e i n o d p r t o s ti k a t o l i š ke g a d r u ž b e n e g a n a u k a . Res Novae 1, š t . 1 : 7 ‒ 2 7 . Masterl Štefanič, Mojca . 202 2. M o s ko v s k i p a t - r i a r h K i r i l : b o ž i č n o v o š č i l o p a p e žu Fr a n č i š k u . D r u ž i n a . 2 6 . 1 2. ht tp s :/ /w w w . d r u z i na . si/ c l a - n e k / m o sk ov sk i - p at r iar h - k i r i l - b o z i c n o - v o s c i - lo-papezu-francisku (p r i d o b l j e n o 3 1 . 1 2. 202 2 ). Mayer, Annemarie C. 201 7 . T h e e c u m e n i c a l v i s i o n o f Po p e Fr a n c i s: j o u r n e y i n g t o ge t h e r a s f e l l o w p i l g r i m s – “ t h e my s t e r y o f u n i t y h a s a l r ea d y b eg u n” . International Journal for the Study of the Christian Church 1 7 , š t . 3 : 1 5 6 ‒ 1 7 2. h tt p s: / / d oi . o r g / 1 0 . 1 0 8 0 / 1 4 7 4 22 5 X . 2 0 1 7 . 1 4 03 8 4 0 Nzwili, Frederick . 201 9 . C i ti n g I n c l u s i o n o f LG B T Clerics, Anglican Bishops in Africa to Shun Lambeth Conference. Religion News Service. 29. 5. h t t p s : / / r e li gi o nn e w s . c o m /2 0 1 9 / 0 5 /29 / citing-inclusion-of-lgbt-clerics-anglican-bis- h o p s - i n - a f r i c a - t o - sh un - l am b e t h - c o n fe r e n c e / (p r i d o b l j e n o 1 . 1 2. 202 2 ). Orozco Sánchez, Luis Guillermo, Luis Alfredo Molina Guzmán in Martha Cecilia Posada Diez . 202 2. S u n d ay Pe d a go g y : A C o m m i t m e n t to the Renewal of the Church. Bogoslovni vestnik 8 2, š t . 2 : 45 9 ‒ 4 6 8 . ht tp s : / / d o i. o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 202 2 /02 / o r o zc o Osadczy, Włodzimierz. 202 2. T h e W o r d o f G o d a t t h e M e e ti n g Po i n t o f C i v i l i s a ti o n : C u l t u r a l a n d I d e n ti t y S ea r c h i n t h e S p a c e o f Re l i g i o u s L i f e o f Roman Catholics in Contemporary Ukraine. Bogoslovni vestnik 8 2, š t . 1 : 1 7 1 – 1 8 3 . h tt p s: / / d oi . o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 2 0 22 / 0 1 / os ad c z y Pavel VI., in Atenagoras. 1956. Joint Catho- l i c - O r t h o d o x D e c l a r a ti o n o f H i s H o l i n e s s Po p e P a u l V I a n d t h e Ec u m e n i c a l P a t r i a r c h At h e n a- go r a s I . V a ti c a n 7 . 1 2. h t t p s : / / w w w.v a t i c a n .v a / c o nte nt / p au l - v i/ e n/ s p e e c h e s/ 1 9 6 5 / d o- c um e n t s / h f _ p - v i _ sp e _1 9 6 5 1 2 0 7 _ c o m- mon-declaration.html (p r i d o b l j e n o 2 2. 11 . 202 2 ) . Pavel VI., in Michael Ramsey. 1966. Common D e c l a r a ti o n O f H i s H o l i n e s s P a u l V i A n d H i s Grace Michael Ramsey, Archbishop Of Canter- b u r y . V a ti c a n . 2 4 . 3 . h t t p s : / / w w w.v a t i c a n .v a / c o nte nt / p au l - v i/ e n/ s p e e c h e s/ 1 9 6 6 / d o- c um e n t s / h f _ p - v i _ sp e _1 9 6 6 0 3 2 4 _ an gli c a- ni-cattolici.html (p r i d o b l j e n o 1 2. 11 . 202 2 ). Primc, Liza. 202 2. V e r s ko ž i v l j e nj e S á m i j e v s kozi zgodovino. Magistrsko delo. Teološka fakulte- ta, Univerza v Ljubljani. Scerri, Hector. 201 3 . T h e Ec u m e n i c a l C o m m i t m e n t o f Po p e Fr a n c i s. Roczniki Teologii ekumenicznej 6 0, š t . 5 : 2 5 ‒ 4 2. Sedgwick, Peter. 2021 . T e n s i o n s i n A n g l i c a n – R o - man Catholic Dialogue Doctrinal and Moral A b s o l u t e s 1 9 8 0 – 2020 . Ecclesiology 1 7 , š t . 2 :1 9 4 ‒2 1 2 . h t t p s: / / d o i . o r g /10 .116 3/1 7 4 5 5 3 16 - 1 7020 0 0 3 Sherwood, Harriet . 201 6 . A n g l i c a n c h u r c h r i s k s global schism over homosexuality. The Guardi- an. 12. 1. h t t p s : / / w w w . t h e g u ar dian . c o m / w o r l d /2 0 1 6 / j an / 1 2 / an gli c an - c h ur c h - e n gl an d - -global-schism-homosexuality-gay-rights (p r i d o b l j e n o 1 . 1 2. 202 2 ). Svatoň, Robert . 201 9 . » S p o l e č n ě k r á č e t j i ž zn a m e- n á v y t v á ř e t j e d n o t u« : Ek u m e n i s m u s v p o j e tí p ap e ž e F r an tiš k a . Studia theologica 21, št. 4 : 1 4 9 ‒1 7 3 . h tt p s : //d o i . o r g / 1 0 . 5 5 0 7/ s t h . 2 0 19 . 0 3 5 153 Liza Primc - Ekumenska pot papeža Frančiška Svenska kyrkan. 201 6 . P åv e n Fr a n c i s k u s ti l l L u n d n är k at o li k e r o c h lu t h e r an e r up p m är k s am m ar r e f o r m a ti o n e n . Sv e n s k a k y r k a n . 2 5. 1 . h t t p s : // w w w . s v e nsk ak y r k an . s e / d e f a ul t . a sp x ? i d = 1 3 6 3 728 (p r i d o b l j e n o 1 7 . 1 . 202 3 ). – – – . 202 2. B i l a t e r a l r e l a ti o n s . Sv e n s k a k y r k a n . 2 4 . 11. h t t p s : / / w w w . s v e nsk ak y r k an . s e / b i l at e - ral-relations (p r i d o b l j e n o 2 9 . 1 2. 202 2 ). Svetovna luteranska zveza in Katoliška Cerkev. 1 9 9 7. J o i n t D e c l a r a ti o n o n t h e D o c t r i n e o f J u s ti fi c a ti o n . C h r i s ti a n U n i t y . ht tp :/ /w w w . c h r i s tianu ni t y . v a / c o nt e nt / u ni t a c r i s tiani / e n/ dial o gh i / s e z i o n e - o c c i d e n t al e / lu t e r an i / dial o g o / d o c um e n t i - di - dial o g o / 1 9 9 9 - di c h iar a z i o - ne-congiunta-sulla-dottrina-della-giustifica- z i o n/ e n . html (p r i d o b l j e n o 2 9 . 1 2. 202 2 ). Škafar, Vinko Avguštin. 201 7 . P a p e ž Fr a n č i š e k i n Lutrovo leto. Edinost in dialog 7 2 : 2 7 1 – 2 9 4 . Tanderø, Nils Petter . 201 6 . Po p e w i l l a p o l o g ize f o r Catholic wrongs. Nordic News. 25. 1. h t t p s : // nn e w s .n o / p o p e - t o - v i s i t - s w e d e n - an d - lun d / (p r i d o b l j e n o 1 7 . 01 . 202 3 ). The Catholic World Report. 201 6 . Po p e Fr a n c i s c all s Ha v an a J o i n t D e c l ar a ti o n d e b at ab l e , understands Ukrainians might feel betrayed. C a t h o l i c W o r l d Re p o r t 1 8 . 2. ht tp s :/ /w w w . c at h o li c w o r l dr e p o r t . c o m /2 0 1 6 / 0 2 / 18 / p o - pe-francis-calls-havana-joint-declaration-de- batable-understands-ukrainians-might-fe- e l - b et r a y ed / (p r i d o b l j e n o 1 7 . 01 . 202 3 ). Thornton, Ed. 202 2. “ Ec u m e n i c a l w i n t e r ” m u s t e n d , d e c l a r e s A r c h b i s h o p W e l b y . I A RC C U M . 8 . 9. h t t p s : / / i a rcc u m . or g / ? p = 4 25 7 (p r i d o b l j e n o 1 . 1 2. 202 2 ). Roberson, Ronald. S . a . Po p e B e n e d i c t X V I a n d Ec u m e n i s m : A Re t r o s p e c ti v e. U S C C B . h t t p s : // w w w . u s c c b . o r g / c o mm i t t e e s / e c um e n i c al - i n t e r - re l i g ious - a f f a i r s / p o p e - b e ne- dict-xvi-and-ecumenism-retrospective (p r i- d o b l j e n o 11 . 11 . 202 2 ). Valenčič, Rafko. 2 016 . Kakšno podobo in prihod- n o s t C e r k v e o d p i r a p a p e ž Fr a n č i š e k . Bogoslov- ni vestnik 7 6 , š t . 3 / 4 : 6 35 ‒ 6 4 8 . Vatican News . 201 9 . U k r a i n i a n G r e e k - C a t h o l i c l ea d e r s m e e t w i t h Po p e a t t h e V a ti c a n . V a ti c a n N e w s . 5. 7 . ht tp s :/ /w w w . v a ti c a n n ew s . v a/ e n/ p o p e / n e w s /2 0 1 9 - 0 7 / uk r a i n ian - gr e e k - c at h o- lic-leaders-meet-with-pope-in-the-vatican. html (p r i d o b l j e n o 1 7 . 1 . 202 3 ). Wooden, Cindy . 202 2. Po p e Fr a n c i s p r ay s f o r u n i t y of church as he celebrates anniversary of V a ti c a n I I . I A RC C U M . 11 . 10 . ht tp s : / / iar c c u m . o rg /? p = 4 2 6 1 (p r i d o b l j e n o 1 . 1 2. 202 2 ). WWC News. 202 2. A r c h b i s h o p o f C a n t e r b u r y : “ I n t h i s ti m e o f wo r l d c r i s i s , C h r i s ti a n s a r e t o b e a c o m m u n i t y o f p ea c e ” . I A R RC U M . 7 . 9 . h t t p s : // i a rcc u m . or g / ? p = 4 25 5 (p r i d o b l j e n o 1 . 1 2. 202 2 ) . Zamunda, Leonida. 2020 . Pi s m o s v e t e g a o č e t a o b 2 5 - l e t n i c i izi d a o k r o ž n i c e U t u n u m s i n t o e k u - m e n izm u . V a ti c a n . 2 5. 5. ht tp s :/ /w w w . v a ti c a n - n ew s . v a/ s l/ p a p ez / n ew s/ 2 0 2 0 - 0 5 / p i s m o - s ve te - ga-oceta-ob-25-letnici-izida-okroznice-ut- unum-sint-o.html (p r i d o b l j e n o 11 . 11 . 202 2 ).