Poštnina plačana t gotoftul
Leto IX., št. 45 („jutro« xn„ «. jss «y LJubljana, ponedeljek 7. novembra 1938
Cena 2 Din
Upravmštvo. Ljubljana, Knafljeva 6
—	Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-
gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
»življenje In svet"
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek Zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti preje mana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno«
Maribor. Grajski trg št 7, Telefon St 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
MADŽARSKI REGENT HORTHY SE NAMERAVA PROGLASITI ZA KRALJA
Senzacionalne informacije varšavskega lista o bližnjih dogodkih na Madžarskem - Izredno sklicanje parlamenta, da izglasuje vladi pooblastila
Varšava, 6. nov. br. »Goniec War-52:awski« objavlja senzacionalno poročilo svojega budimpeštanskega poročevalca o nameravanih reformah na Madžarskem. Po informacijah lista je vlada na svoji včerajšnji seji že razpravljala o pooblastilih, na podlagi katerih namerava izvesti svoje načrte, ki bodo, kakor -ričakujejo v vladnih krogih, naleteli pri gotovem delu madžarskega prebivalstva na odpor. Med drugim predvideva vladni načrt tudi izvedbo agrarne reforme, toda le v zelo omejenem obsegu, ki bo le pesek v oči zunanjemu svetu. Reforma bo obsegala tudi novo pridobljene pokrajine, kjer bodo nekatere odredbe češkoslovaške agrar-
ne reforme ukinjene tako, da bodo razlaščeni velenosestniki, ki so po večini madžarski magnati, dobili vrnjen velik del odvzete zemlje.
Največjo senzacilo pa je izzvalo poročilo lista, da se nam.rava regent Hor-thy proklamirati za madžarskega kralja. To naj bi se zeodilo v najkrajšem času v okviru velikih svečanosti, ki bodo prirejene ob zaključku proslave zopet-ne osvoboditve slovaških in podkarpat-skih pokrajin. Nadel si bo ime kralj Nikola I. Svojega najstarejšega sina bo proglasil za prestolonaslednika.
Budimpešta, 6. nov. br. Vladni krogi odločno demantirajo vesti o nameravani proglasitvi regenta Horthyja za madžarskega kralja in naglašajo, da vprašanje madžarskega monarha še ni rešeno.
Sklicanje madžarskega parlamenta
Budimpešta, 6. nov. o. Za torek je sklican madžarski parlament k izrednemu zasedanju. Na tem zasedanju bo vlada predložila parlamentu v odobritev zakon o posebnih pooblastilih, ki jih zahteva vlada, da bi mogla izvesti svoj program, ki obsega tudi važne notranje politične reforme. Za sejo parlamenta vlada v političnih krogih veli* ko zanimanje in pričakujejo zelo napeto debato. Pri tej priliki bodo razpravljali tudi o parlamentarnem zastopstvu priključenih pokrajin. Ker je večina dosedanjih poslancev madžarske manjšine v ČSR sklenila ostati na Slo-
vaškem odnosno v Podkarpatski Rusiji, bodo morali za te pokrajine najbr-že razpisati nadomestne volitve.
Evakuacija poteka brez incidentov
Praga, 6. nov. o. Jutri se bo nadaljevala predaja ozemlja, ki je bilo priso-jeno Madžarski. Jutri bodo Madžari zasedli drugo etapo, ki obsega preostali del žitnega otoka, v torek zasedejo ozemlje med Novimi Zamki in Rož-novim, v sredo ozemlje okrog Košic, v četrtek pa Lueenec, Rimsko Soboto, Užhorod in Mukačevo. Predaja ozemlja poteka brez vsakih incidentov. Češkoslovaška vojska se umika na določene demarkacijske črte, za njo pa prihaja madžarska vojska. Med obema vojskama je po 2 do 3 km širok nevtralni pas. Policijsko službo na ozemlju, ki ga zasedajo Madžari, pre* vzamejo posebni oddelki, sestavljeni iz bivših madžarskih bojevnikov, ki prihajajo takoj za madžarskimi četami.
Vključitev Hetileiftove stranke v hitlerjevsko
Liberec, 6 nov. h. Danes je bila tu v rtavaočnosti ministra Hessa in Konrada Henleina na svečan način izvršena priključitev sudetsko-nemške stranke k nemški narodno-socialistični stranki. Hess in Hen-lein sta imela pri tem nagovore na zbrane politične funkcionarje. Med sudetskimi Nemci je izzvalo razočaranje, da so bili za voditelje stranke v sudetskih pokrajinah imenovani skoro izključno funkcionarji stranke iz stare Nemčije.
Volitve na Poljskem
Opozicija se je popolnoma abstinirala — Rezultati bodo
znani šele danes
Varšava, 6. nov. br. Danes so bile volitve v Sejm in senat, meseca decembra pa bodo občinske volitve. Kakor znano, sta bila Sejm in senat razpuščena meseca septembra z dekretom predsednika republike in istočasno razpisane nove volitve. Današnjim volitvam pripisujejo toliko večjo važnost, ker bo novi parlament sklepal o končni ureditvi državnega sistema, o novem volilnem zakonu, zlasti pa še zaradi tega, ker bodo pri današnjih volitvah izvoljeni senatorji in poslanci volili leta 1940. novega predsednika republike. Značilno za notranje politične razmere na Poljskem pa je dejstvo, da so se tri največje poljske opozicijske stranke popolnoma abstinirale in slično, kakor leta 1935, tudi za te volitve proglasile »plebiscit molka«. Poljske opozicijske stranke smatrajo, da jim sedanji volilni zakon onemogoča, da bi pri volitvah pokazale svojo Stvarno moč, ker se volilci ne morejo opre-
deliti za onega kandidata, ki bi ga sami želeli, marveč morajo glasovati za one kandidate, ki jih določi posebna volilna komisija. Ker pa tvorijo to komisijo predstavniki raznih ustanov in samoupravnih teles, ki jih postavlja vlada, je razumljivo, da postavlja ta komisija samo take kandidate, ki so po godu vladi. Glede izida volitev zaradi tega ne more biti dvoma, gre samo za to, kolikšna bo volilna udeležba. Volilnih upravičencev je okrog 17 milijonov. Med vodilnimi kandidati so poleg predsednika vlade Skladkovskega vsi ministri ter vsi vodilni člani vladnega tabora. Glasovanje se je pričelo ob 9. dopoldne in je trajalo do 21. Rezultati bodo zaradi tega znani šele pozno ponoči odnosno jutri. Včeraj so vladne stranke po vsej državi priredile številna zborovanja, na katerih so agitirale za čim večjo udeležbo.
Zopi
tres na Japonskem
Mnogo mest in vasi popolnoma porušenih — Po prvih vesteh je izredno veliko smrtnih žrtev
ozemljem so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze in je ustavljc tudi ves promet. Obseg katastrofe še ni pregleden, vendar pa že sedanje vesti kažejo, da je število človeških žrtev izredno veliko. Po dosedanjih vesteh sta mesti Miagi in Ivate popolnoma porušeni in je tu število smrtnih žrtev največje. Vlada je posle". v potresno ozemlje vojaške oddelke, da pomagajo hudo prizadetemu prebivalstvu, ki je letos preživelo že dva huda potresa.
Tokio, 6. nov. o. Vse severno in vzhodno Japonsko je zopet zadela huda potresna katastrofa. Včeraj ob 8.40 srednjeevropskega časa o vse svetovne potresne postaje zabeležile katastrofalen potres. Kakor se je pozneje ugotovilo, je središče tega potresa v Midi na japonskem otoku Honši. Potres je zajel vse ozemlje v okrožju 600 km. Prizadeta je vsa vzhodna obala. Severno od Tokia do Ibarakija ni mesta in vasi, ki bi ostala neprizadeta. S potresnim
Hudi tiojl na Ebru
Republikanci se obupno branijo
Saragosa, novembra. AA. Včeraj je divjala ves dan silovita borba okoli vasi Mora de Ebro, kjer so republikanske čete iz rovov, ki predstavljajo železni obroč, branile ta ključ bojišča ob Ebru. Nacionalistične čete so danes napredovale, vendar pa še niso vkorakale v Moro de Ebro. Vrhovno poveljstvo je prepovedalo boje po ulicah, ker je dognalo, da vas sama ne predstavlja strateško važne točke, pač pa samo njene komunikacije.
Barcelona, 6- nov. AA Havas: Z republikanske stran- poročajo, da še vedno divjajo ogorčeni boji okoli Pinele. Sovražnik je imel težke izgube. Nacionalistična Mala so bombardirala pristanišča A<juilas. Bombe so zadele tudi angleško
ladjo »Eleni«, na kateri je izbruhnil požar.
Bilbao, 6- nov. AA. Španske nacionalne čete napredujejo v smeri Mora del Ebro, kjer se je zbral sovražnik k odločnemu odporu. Ker so borbe na tem odseku zelo krvave, je videti, da hoče sovražnik na vsak način obdržati svoje postojanke na tem kraju. Med padlimi v teku današnjih borb, se nahaja na strani španskih republikancev tudi komandant 10. republikanske divizije Henry Marin.
Barcelona, 6. nov AA. Havas: Pri bombardiranju Taragone so bile med drugimi ubite tudi tri ženske. Sovražni bombniki so vrgli 300 bomb. Smrtne žrtve so bile številne, , ,_,___, ... u	.
Dr. Trumbiču gre na bolje
Zagreb, 6. nov. o. Zdravstveno stanje dr. Trumbiča se je včeraj znatno izboljšalo. Zdravniki so mnenja, da je kriza že minila. Bolnik se počuti zelo dobro, noč je prebil mirno, danes pa je bil dalje časa izven postelje in je sprejel tudi več obiskov. Komplikacije so odstranjene in se bolezen sedaj razvija normalno. Zaradi tega ne bodo več izdajali biltenov.
Nezgoda na zemunskem kolodvoru
Beograd, 6. nov. o. Na zemunskem kolodvoru je prišlo davi do nerodne železniške nezgode. Pri premikanju sta se odtrgala dva vagona, ki sta zdrknila preko kretnice na drugo progo, po kateri je ravno tedaj privozil tovorni vlak. Dva vagona sta bila popolnoma razbita lokomotiva pa jc skočila iz tira. Neki p-emikač je bil hujše ranjen in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Promet zaradi te nezgode ni bil oviran.
Zborovanje gozdarjev
Beograd, 6. nov. o. Danes so zborovali tukaj šumarski zvaničniki iz vse države. Na svojem zborovanju ki mu je predsedoval g. Miloš Oreščanin. sc razpravljali predvsem o svojih stanovskih zadevah in pojasnili svoje zahteve v daljši resoluciji, ki bo izročena merodajnim činiteljem Med drugim zahtevajo, naj se gozdni čuvaji, ki so še vedno v svojstvu služiteljev in dnev-ničarjev, prevedejo v zvaničnike. S posebno uredbo naj se urede službeni odnošaii šumarskih zvaničnikov. Osebje imovinskih občin naj se prevede v državno službo.
Položaj v Palestini
Jeruzalem, 6. novembra. AA. Reuter: Položaj v Palestini s je zboljšal v trenutku, ko je vojska prevzela tudi resnično kontrolo nad to pokrajino. Jasno je, da ta ukrep smatrajo tu za popolnoma upravičen. Prezgodaj je še, prerokovati, kdaj bo vstaja popolnoma zadušena. Poudarjajo pa, da je bila z zasedbo mnogih rAest v Pales'ini in nemirnih vasi preprečena koncentracija vstašev. Uvedba dovoljenja za potovanja je vplivala, da so se s prometnih prog odstranili uporni Arabci. Danes so na nekaterih krajih vrgli nekaj bomb. V bližini železniške postaje Gaza je bil ubit en Arabec v trenutku, ko je prekinil telefonsko zvezo pri Dze-ninu. V bližini Nablusa so oblasti našle precej materiala, za kopanje rovov.
Eksplozija na nemškem parniku
San Francisco, 6- nov. V strojnem oddelku nemškega tovornega parnika »Van-couver« je nastala v trenutku, ko je krenil iz zaliva, močna eksplozija. Parnik, ki je imel 5.000 ton, se je najprej nagnil, nato se je pa začel potapljati. Pri eksploziji je bilo ranjenih več mož posadke, vendar pa so jih rešili.	. ------
Najkrajše zborovanje učiteljske organizacije
Včerajšnja izredna glavna skupščina JUU je trajala vsega samo četrt ure in so bili vsi predlogi sprejeti
•» *
.it
V*
s 300 proti 4 glasovom
Zagreb, 6. nov. z. Kakor znano, je bila letna redna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja zaradi obstrukcije opozicije predčasno zaključena. Po daljših pogajanjih je bila za danes sklicana v Zagreb izredna glavna skupščina, da nadaljuje razpravo o še nerešenih točkah dnevnega reda. Ko pa so se davi zbrali delegati, ki so prišli iz vseh krajev države v Zagrebu, jim je bilo sporočeno, da sc zborovanje ne more vršiti zaradi splošne prepovedi zborovanj, 'i	r li	i
i j 'j"\l	,i .1 Glavni odbor
jc interveniral na vseh straneh in je naposled izposloval dovoljenje, da se zborovanje lahko vrši. vendar pa se mora čim bolj skrajšati in čim prej končati. Delegati, ki so se zbrali v prostorih Kola že ob 10 dopoldne, so nato ob 16. lahko začeli zborovati. Na predlog predsednika Dimnika je bila ob viharnih ovacijah sprejeta udanost-na brzojavka Nj. Vel. kralju. Predsednik je
nato pojasnil vzroke zakasnelega začetka zborovanja in je bil sprejet njegov predlog, da se zborovanje prilagodi izrednim prilikam ter opuste vse govori in vse debate.Zaradi tega so na zborovanju razpravljali samo o najnujnejših zadevah predvsem o proračunu, ki znaša 1.8 milijona in je za blizu 300.000 nižji od sedanjega. Proračun je bil sprejet enako kakoi vsi ostali sklepi s 300 proti 4 glasovom opozicije, ki je imela na zadnji redni glavni skupščini 129 glasov. Ob zaključku je predsednik Dimnik še enkrat podčrtal solidarnost učitelj-stva v borbi za dobrobit kralja, naroda in domovine. S petjem državne himne je bilo zborovanje zaključeno. Trajalo je vsega samo četrt ure in je to najkrajše zborovanje v zgodovini učiteljske organizacije. Delegati so z večernimi vlaki odpotovali domov, člani glavnega odbora pa so ostali še v Zagrebu, kjer bo jutri seja glavnega odbora.
Velik požar v Dugi Resi
Karlovec, 6. n°v. o. Danes popoldne <»b 17.30 je izbruhnil v veliki tvornici prediva in tkanin v Dugi ReSj iz doSedaj §e nepojasnjenega vzroka ogenj, Ki se je silno naglo širil ter v kratkem času zajel vso tovarno in velika skladišča bombaža. Ker je delo v tovarni zaradi nedelje počivalo, So ogenj opazili šele tedaj, k0 je bil večji del skladišča že v plamenih. Domači gasilci so bili sicer takoj na mestu, vendar pa niso mogli obvladati razbesnelega ele-
menta. Ravnateljstvo tovarne je zaradi tega teiefonično zaprosilo za pomoč gasilce iz Karlovca, ki s0 se tako j podali na pot. Ob uri, ko to poročam«, je v plamenih že vsa tovarna, ki bo, kakor izgleda, popolnoma uničena. V skladišču je bilo ved tisoč bal bombaža, zaradi česar je gašenje ognja »pričo tolikih množin lahko gorljivega blaga zelo težavno, škoda gre v milijone.
Zopet samomor mlade Slovenke v Zagrebu
Z fižolom se je zastrupila 18 letna Dragica Padežnik iz Frankolovega pri Celju
Zagreb, 6. nov. o. Danes popoldne so
našli na obali Save blizu savskega mosta nezavestno mlado dekle. Zaudarjala je po lizolu. Kmalu so ugotovili, da je hotela napraviti samomor. Izpila je večjo količino lizola. Nemudoma so poklicali reševalce, ki so jo prepeljali v bolnišnico, toda nesrečna mladenka je že med prevozom izdihnila. Iz najdenih dokumentov so ugoto-
vili, da gre za 18-letno Dragico Padežnik, ki je bila uslužbena v Zagrebu. Doma j« iz Frankolovega pri Celju. Zapustila je dvoje pisem. V enem prosi svojo mater, naj ji odpusti ta korak, ker je pač življenje tako težko, da ga ni mogla več prenašati. Drugo pismo je naslovila na svojega izvoljenca, kateremu zagotavlja svojo ljubezen, ki jo ponese neuslišano seboj v grob.
Japonske zmage
v kitajski luči
Kitajska vlada zavrača trditve japonske vlade in napoveduje nadaljno najodločnejšo borbo
Cungking, 6. nov. br. Osrednja kitajska \-lada je objavila odgovor na deklaracijo japonske vlade, v kateri je tokijska vlada zatrjevala, da je japonska vojska doslej zasedla polovico Kitajske. Kitajska vlada med drugim naglasa v svojem odgovoru, da japonska vlada s takimi neresničnimi trditvami vara japonski narod in nepoučeno inozemstvo, ker je položaj v resnici docela drugačen. Tri četrtine ozemlja, o katerem trdi japonska vlada, da so ga zasedle japonske čete, je dejansko pod kontrolo zakonitih kitajskih oblasti. Osrednja vlada ima vso oblast v svojih rokah in prebivalstvo vsega ozemlja, ki ga smatrajo Japonci že za osvojenega, je na strani zakonite kitajske vlade. Prebivalstvo ne priznava niti japonskih napadalcev, niti onih, ki jim služijo. Kakor pred japonskim vpadom na kitajsko ozemlje, se k tajska vlada tudi sedaj naslanja na ves kitajski narod, ki ji neprestano pošilja izraze svoje udanosti in zvestobe in enodušno pozdravlja obrambno akcijo maršala čangkajška. Ob podpori ogromnega kitajskega naroda bo kitajska vlada nadaljevala svojo borbo proti japonskim osvajalcem vse tako dol-
go, dokler ne bodo Japonci doživeli na kitajskem ozemlju svojega končnega poraza in se umaknili nazaj preko meje. Kitajska vlada naglasa dalje v svojem odgovoru, da skušajo Japonci z naravnost divjaškimi sredstvi vstrahovati mirno kitajsko pre-bivastvo. Brez vsakega vojnega cilja brezdušno bombardirajo kitajske naselbine, mesta, bolnice in šole. S strupenimi plini se-jejo smrt ne samo med kitajskim vojaštvom, med starci, ženami in otroci. Nj:hov stvom, med straci, ženami in otroci. Njihov cilj je jasen: čimbolj preplašiti kitajski narod in z vsemi sredstvi zlomiti njegov odpor. Toda Kitajska ne bo nikdar suženj Japonske in nikdar ne bo sprejela ponižavajočih mirovnih pogojev.
Načrt o federativni
ureditvi Kitajske
Peking, 6- nov. AA. Načrt o federativni
ureditvi Kitajske, ki ga je izdelal general Dojhara, je sedaj odobrila japonska vlada. Dojhara se je včeraj vrnil iz Tokija v Peking.
Rooseveltov oboroževalni program
Amerika mora imeti najmočnejše letalstvo
\V*shington, 6- novembra. AA. Reuter: Iz uradnih krogov se je zvedelo za končno namero Roosevelta, da bo zahteval od kongresa pooblastilo za zgraditev najmočnejšega letalstva na svetu. To zračno brodovje USA bi štelo 7 do 10 tisoč letal. Naslednji načrti predsednika Roosevelta vsebujejo v prvi vrsti okrepitev narodne obrambe in popolno ter hitro
opremo jedra ameriške vojske, ki naj bi štela 400.000 mož. Kakor izjavljajo pooblaščeni krogi ,so za letos predvideni izdatki v višini 300 milijonov dolarjev. Za ta načrt je tudi predvidena oprema rezervnih vojaških oddelkov, ki bi šteli milijon ljudi. Ti oddelki bi mogli biti v primeru morebitne vojne poslani za' nekaj mesecev na fronto.
Likvidacija avstrijskega tiska
Dunaj, 6- nov. br. Po 441etnem izhajanju je danes prenehala izhajati zloglasna dunajska »Reichpost«, bivši oficielni organ Seipla, Dollfussa in Schuschnigga. List je bil vodilni organ avstrijskih klerikalcev in je vedno hujskal proti Jugoslaviji in podpiral zlasti Paveličeve ustaše. Proslavil se je zlasti s svojim pisanjem o priliki mar-
sejskega atentata. Tudi ostali vodilni avstrijski listi so v hudi krizi. »Freie Presse« in »Wiener Tagblatt« sta ustavila svoje večerne izdaje in izhajata sedaj samo zjutraj.
Eksplozija v angleškem vojaškem skladišču
London, 6- nov. br. V skladišču protiletalske brigade je nastala danes po neprevidnosti nekega vojaka eksplozija, prt kateri je bil en vojak ubit, štirje pa ra-ajeai,..........--------
Ponedeljek 7. XL 1938
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 6. novembra Preživeli smo spet lepo nedeljo, kakršnih nam je letošnja jesen naklonila že celo vrsto. Dopoldne je kakor običajno ležala megla, a popoldne je sotnce izvabilo trume izletnikov v okoliške pokrajine, ki so polne čudovitih barv. Bližnja izletišča so bila dobro obiskana in izletniki so zlasti proti večeru uživali lepe razglede V Ljubljani je nedelja polekla ob milem, ugodnem vremenu prav živahno Posebno hudih nesreč ni bito, o ostalih dogodkih pa v naslednjem podrobneje poročamo.
Nesreče treh tekmovalcev na Večni poti
Na motociklistični tekmi, ki je bila športna atrakcija današnje nedelje, so se precej hudo poškodovali kar trije tekmovalci, med njimi tudi prvak našeea motociklističnega športa Ludvik Starič. Na Večni poti je tako nerodno padel s svojim motorjem, da je dobil precej hudo poškodbo v desnem kolku. Mestni reševale' ki so s svojim vozom spremljali tekmovalce na vsej progi, so ga takoj naložili, da ga prepeljejo na kirurški oddelek; a Starič o bolnišnici izpr-va ni maral ničesar slišati. Tako so ga pripeljali najprej na cilj, kjer so mu službujoči zdravniki nudili prvo pomoč, nazadnje pa se je le vdal njihovemu nasvetu in se dal odpeljati v bolnišnico. »Letečemu Kranjcu« želimo skorajšnjega okrevanja,
da bi mogel spet zdrav in t najboljši formi v rnotorizmu zmagovito zastopati naše imel
Razen njega so reševalci pripeljali na kirurški oddelek tudi 29-letnega brezposelnega električarja Ivana Vukeliča iz Zagreba, ki je padel z motorja in dobil hude poškodbe po glavi, in pa 31-ietnega brezposelnega mehanika Slavka Planinca, prav tako iz Zagreba ki je padel že dopoldne na treningu in si pod kolenom zlomil nogo.
Sentjakobčani so pričeli novo sezono
V soboto zvečer so Sentjakobčani otvo-
rili novo sezono v dvorani svojega gledališča v Mestnem domu Zvesti hvalevredni tradiciji, ki so jo bili uvedli pred leti, so tudi letos za prvo predstavo naštudirali izvirno ' lovensko delo. Kraigherjevo »Školjko« Delo, ki ga je ansambel z vnemo na-študiral v Petrovčičev- režiji, je privabilo poleg pripadnikov stare šentjakobske družine tudi lepo število literarnega občinstva, prisoten je bil tudi avtor Prvi večer se je zdelo, da se igralci vsem psihološkim fine-sam in težki problematiki drame niso mogli pogrezniti do dna. zato pa so bili na prvi reprizi v nedeljo mnogo bolje vigrani. »Školjka« sama in uprizoritev pc pravici zaslužka, da občinstvo šentjakobsko gleda-■išče še mnogokrat napolni.
Svečana akademija koroških legionarfev
Ob dvajsetletnici Malgajevega pohoda na Koroško
Točno pred dvajsetimi leti, dne 6. novembra 1918 je zapustil Celje Franjo Mal-gaj s svojo četo, odrinil je na Koroško in zasedel Veiikovec. Okoii 300 naš h najboljših legionarjev smva svoj večni sen na Koroškem. V spomin te 20-letnice so priredili v soboto zvečer koroški legionarji svečano akademijo v veliki dvorani Kazine.
Predse 3nik LKB g. Ciril Zupan je pozdravil vse navzoče, med njimi posebej pokrovitelja g. bana, častnega predsednika g. divizijonarja zastopnike mestne občine, oficirje, komandanta 40. pešpolka. invalide, rezervne oficrje, bojevnike in ostalo občinstvo. Spored se je začel z Jenkovo »Slavnostno predigro«, ki jo je z največjo dovršenostjo izvajal orkester dravske divizije pod vodstvom višjega kapel-nika podpolkovnika F. Herzoga. Slavnostni govornik Andrejka je poudaril pomen 20-letnice rojstva naše borbe, boja za naše meje. Spomnil se je 'men Malgaja, majorje Lavriča, ki je zasedal Borovlie, nadporočn,-ka šefmana, ki je zasedel Zgornjo Savsko dolino in Vršič — vsi so imeli za sabo le peščico ljudi in ta maloštevilna posadka je meseca junija 1919. leta zlomila jak sovražnikov odpor ter v d'vnem poletu zasedla Celovec in Gosposvetsko polje. V teh bojih je padlo več sto naših ljudi in pokrilo koroška tla, ki so bila ne-
koč zibelka in središče našega naroda. Tam je bil naš dvor in tam se je vsa stoletja glasil naš jezik. Koroška nikoli ni prenehala biti naša kulturna dežela. Fa-hernecher, Gutsman, Janež:č, Jarnik, Ma-jar Ziljski — to so imena, ki so v najtesnejši povezanosti s Koroško in našo narodno prosveto. Legionarji nameravajo izdati za svojo dvajsetletnico spominsko knjigo, ki bo odkrila marsikaj novega iz težkih časov in bojev za naše narodno osvobojenje i." tisočletnega suženjstva.
Po spominskem govoru je zapelo glasbeno iruštvo »Sloga« Aljaževi pesmi ^Slovan na dan« in »Zakipi duša« ter koroško »Burne jest havžejam«. Po kratkem odmoru je recit.ral osmošolec Ivan Podobni-kar Gradn:kovo r Gosposvetsko polje«, nakar sta sledili še dve točki petja. Sloga je zapela še eno koroško — »Jes sm pa snu-čej biuc in Hajdrhovo »Morje«. Ob zaključku sporeda je zaigral orkester vojaške godbe Peštovo koncertno uverturo »Jugoslavija«.
Cisti dobiček akademije je namenjen revnim članom in ni'hovim rodbinam sai mora društvo skrbeti za obste' svoj "h žal v javnosti tako po rabljenih članov in se zavzemati za rodbine in sirote padlih tova-( rišev. Po sporedu se je razvil ples, ki ga ' je vodil nlesni mojster g. Jenko, igrala pa i je vo laška godba.
Samo Še daneS.Ob 14,15 uvl si lahk0 ogledate grandiozno filmsko delo
GAB7 CC3FEF. JE AN ARTKUR
Matinejske cene od din 2.50 — 6 50!
NE ZAMUDITE!
J&keeva razstava otvorjena
Dvajset let pMnega umetniškega dela
Ob številni udeležbi občinstva jc akad. slikar Božidar Jakac danes ob 10.30 otvo-ril v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih del. Otvoritev sama je ponazala, kako širok, m mnogovrsten krog prijateljev ima Jakčeva umetnost. Pr.šli so predstavniki naših gospodarsk h krogov in un.verze, umetnostne kritike in literature, častno pa so bili zastopani tudi umetnikovi ožji rojaki Dolenjci. Goste je s kratkim nagovorom pozdravil Bož-dar Jakac sam. Zahvalil se je za tako lep ob sk, ki nazorno priča, da je v naših ljudeh kijuh dejstvu, da je pozornost vsega sveta obrnjena k usodnim odločitvam političnega značaja, k borbam za moč in oblast, še zmerom dovolj hvalevrednega smisla za lepoto, za vrednote duha.
V razvoju Jakčevega umetniškega delovanja pomeni pričujoča razstava uvaže-vanja vreden jubilej. Prav te dni poteka 20 let, odkar je pod streho istega Jakopičevega paviljona s svojimi starejšim' tovariši prvikrat razstavil. Za razstavni katalog, ki ima po svoji opremi in vsebini — poleg seznama razstavljenih del prmaša še b ografske podatke o umetniku, pregled njegovih dosedanjh razstav in 15 odlično uspelih reprodukcij njegovih del — več kakor samo prigodniško vrednost, mu je mojster Rihard Jakopič napisa! nekaj toplih besed. Pred dvajsetimi leti. pravi med drugim, sva se znašla z moj m mladim prijateljem. Takoj ko mi je pokazal nekaj del, sem ga vzljubil in sem si rekel: ta je pravi, iz tega bo nekaj. . . Dvajset
let je minilo od tedaj. Moje življenje gre h koncu — Tvoje gre k višku. Zberi vse svoje moči! Ne omaguj! Življenje je trdo. Ampak za nas umetnike je le eno potrebno. Držimo se tistega, kar nam je Bog naložil. Dvajsot let ie minilo od tedaj, ko sva se spoznala. Jaz padam, ti raseš. Danes kažeš slovenskemu narodu tisto, kar si zmogel v dobi dvajsetih let. To je tista vrednota ki jo more in mora dati človek svojemu narodu in človeštvu.
Iz kataloga razberemo, da se je Božidar Jakac od leta 1918. udeležil v Ljubljani 26 razstav, razen tega pa je z drugimi razstavljal še v Novem mestu (2 krat), Zagrebu (2), Beogradu (2), Mar boru (2), Spl.tu, Sarajevu, v inozemstvu pa v Bru-xellesu, Pragi (3) Hodon nu, na Reki, v Parizu (3) Luzernu Ziirichu, VVinterhuru, VVinterlaknu, Bielu, Firenzi. na Dunaju, v Berlinu, Lvvovu, Lodzu, Brnu, Barceloni, Clevelandu (3), Los Angelesu, Londonu, Le p žigu Varšavi, Krakovu Saarbriicknu, Teplitz-Schonau :n Rimu. Poleg tega je i priredil še vrsto samostojn h kolektivnih razstav v Ljubljani (6), Zagrebu Pragi, Parizu, Clevelandu (2) in Los Angelesu. Na razstavi, ki je odprta od danes cio 28. t. m., je zbral okrog 100 del, olja. pastele, risbe in lesoreze, da je ž njimi izpolnil vse št ri dvorane paviljona. Prireditev nam živo predstavlja njegov umetn ški razvoj in potrjuje, da Jakac zlasti v portretu doseza zavidanja vredne uspehe. O razstavi bo »Jutro« še poročalo.
Kako je bila ob karambshs v it« Vidu
Potnik pripoveduje o duhaprisotnosti obeh voznikov
Nedeljsko »Jutro« je poročalo o razburljivem kararr.bolu, ki se je v soboto zjutraj pripetil na izogibališču tramvajske proge tostran Št. Vida. Dai.es se je zglasil v uredništvu eden izmed potnikov, ki je od nesreče odnesel tudi nekaj manjših poškodb, in nas naprosil za kratek dostavek.
Čeprav so potniki obeh voz. tega, ki je prihajal iz Ljubljane, in onega iz Št. Vida prestali pri karambolu mnogo strahu, a mnogi izmed njih »o bili tudi laže ranjeni. vendar nezgoda ni povzročila med njimi običajne panike, pa tudi do nikakega izbruha slabe volje nad službujočim osebjem v obeh vozovih ni prišlo. Narobe: ko so ljudje v tramvaju ki je vozil iz Ljubljane, opazili, da sta sprevodnik in voznik ra njena — nedeljsko »Jutro« je napak poročalo. da sta bila ranjena sprevodnik in voznik v vozu iz Št. Vida — so jima takoj priskočili na pomoč in mestni reševal ci so tudi z rekurdno brzino pr-hiteli b svojim avtom iz mesta Graje pa je bilo de ležno dejstvo, da se nihče od uprave mestne cestne železnice ni podvizal na kraj nesreče.
Samo prisotnosti duha obeh voznikov gre zasluga, da ni prišlo do silovitejšega
de nezgode že skoraj na dnevnem redu. Skrbno bi bilo treba pregledati predvsem motorje vseh starejših voz in vse, ki več ne ustrezajo namenu, poslati med staro šara
Borba naših šahistov v Zagrebu
Zagreb, 6. novembra
Ob 14. se je pričela v prostorih ASK na Slomškovem trgu tekma za državno prvenstvo v šahu med ASK in dosedanjim
prvakom Ljubljanskim šahovskim klubom. Tekmo je vodil inž. Rainer. Goste je najprej pozdravil podpredsednik kluba Pro-kop, v imenu Ljubljančanov pa se je zahvalil potni maršal Peterman. Ljubljančani so imeli na neparnih deskah bele figure. Ob času našega poročila, to je ob 19. so bili rezultati naslednji:
1.	deska: Milan Vidmar mlajši-dr. Asta-loš 1:0. Milan Vidmar je otvoril z damskim gambitom. Astaloš se je branil s slovansko obrambo. Po izvrstni pozicijski igri si je Milan Vidmar osvojil kmeta in nato še kvaliteto, nakar se je Astaloš podal.
2.	deska: Furlani-Kalabar Zelo dramatičen potek. Furlani si je najprej osvojil kmeta, a ga je kmalu vrnil in nato še enega, a si je ustvaril lepšo kombinacijo. V končnici je Kalabar prezrl kvaliteto in stoji Furlani ob prekinitvi na zmaro.
3.	deska: Šorli-Rabar 1:0. šorli je otvoril s kraljevim kmetom. Rabar se ,1e branil z Aljehinovo obrambo, toda Sorli si je fcna lu ustvaril boljšo pozicijo. Rabar je prezrl trdnjavo in se udal.
4.	deska: Gabrovšek-Subarič 1:0. To je bila damska indijska igra. Izprva je bila pozicija obeh precej kompicirana in izgledi nejasni. V časovni stiski pa je dobil Gabrovšek damo za trdnjavo in s tem tudi odločil igro v svojo korist.
5.	desna: šiška-Jerman. Griinfeldova obramba danskega gambita. Po obojestransko previdni igri si je šiška ustvari! lepšo pozicijo. Igra še ni bila končana.
6.	deska: Sikošek-Licul. Slovanska obramba damskega gambita. Licul si je ustvaril lepšo pozicijo, nadaljeval pa je slabo in je dovolil Sikošku protišanse. Ob prekinitvi je pozicija nejasna. V.^-
7.	deska: Ciril Vidmnr-Salinger
Ciril Vidmar je v siciljanki kot beli takoj nadigral nasprotnika in si je ustvaril lepši položaj na damskem krilu, toda v sre-tiiSnie1 se je prenaglil in se je naposled moral zeiovoljiti z remijem.
8.	deska: Geržinič-Popovič. ■ španska otvoritev. Ze'o zablokirana por:cija. Popo-vič si je ustvaril nekoliko boljšo pozicijo in ima izglede za zmago. prekinitvi ob 18.13 je stanje kazalo, da bo LSK najbrž zmagal v razmerju 5 in pol : 2 in pol ali pa 5:3 točkam.
Prva senzacija na šahovskem vele turnir ju v Amsterdamu
Amsterdam, 6. novembra. Danes se je tu iačel šahovski turnir, ki se ga udeležuje osem najboljših šahistov sveta. V prvem kolu so se sreč>H piedeči pari: Fine-! Botv nnik, Euwe-Keres, Flohr-Capablanca in dr. Aljehin-Reshevsky. Do prekinitve po 5 urni igri sta bili končani samo dv» partiji. Do senzacije je prišlo v partiji Fine-Botvinnik, v kateri je Američan Fine proti pričakovanju v francoski partiji porazil Botvinnika. Dr. Euwe in Keres sta dala svoji partiji po 40 potezah remis. Ostali dve partiji sta bili po 40. potez prekinjeni. Partija Flohr-Capablanca stoji pr.bližno enako, dr. Aljehin pa je proti Resbevske-mu kot beli v Nimcovievi obrambi dobi) kmeta in ima v prrk'njeni poziciji izglede na zmago. Prekijeni partiji se nadaljujeta jutri zvečer, drugo kolo pa se bo vršilo v torek.
karainbola, ki bi utegnil zahtevati tudi človeške žrtve. Oba voza bi se bila morala srečati na izogibališču blizu znane gostilne pri Kratkem. Preden je voz. ki je prihaja! iz mesta, privozil do izogibališča. je voznik iznenada zapazil, da tramvaj, ki jc prihajal s priklopnim vozom iz Št. "Vida in ki se je tedaj nahajal prav pred gostilno, vozi z vso naglico, kar mu je bilo zadosten dokaz, da je motorju odrekla zavora. V hipu je razbral položaj Karambol je bil neizogiben, ker je bilo brez upa misliti/ da bi mogel svoj voz spraviti v varno zavetje izogibališča. preden bi nasprotni z vso silo trčil vanj. Brž je zato zavrl in ustavil svoj voz, s čimer je za dobršno mero ublažil udarec. Prav tako je voznik v nasprotni smeri že zgodaj opazil, da zavora ne drži, in je že zdavnaj pred izogi-bališčem skušal zmanjšati brzino s tem, da je usul celo reko peska pod kolesa Potniki, ki so na lastni koži doživeli nesrečo, so obema hvaležni za njuno mirno, trezno zadržanje.
Na naslov tramvajske uprave pa se pri tej priliki obračajo z resno prošnjo, naj vendar opravi krvavo poireDno revizijo svojega voznega parka, saj so podobne, čeprav doslej — hvala bogu — ne tako hu-
Naše gledališče
drama
Začetek ob 20. url PonedeMek. 7. novembra: zaprto Torek, 8. novembra: zaprto
Zabavna in duhovita komedija »Brezov gaj« prikazuje z učinkovitim, suhim angleškim humorjem detektivsko zgodbo, ki se godi v mirnem rodbinskem zatišju v Brezovem gaju. Avtor je orisal v tej svoji trodejanski igri zgodbo o ponarejevalcih denarja, ki jih zasleduje oblast. Delo reži-ra Bratko Kreft. Glavno vlogo bo igral g. Levar.
O P K R A
Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 7. novembra: zaprto Torek, 8. novembra: Aida. Premierski abonma
Veličastna Verdijeva opera Aida se bo pela v naši operi jutri v torek 8. t. m. Veliko tenorsko vlogo bo pel ta večer prvič na našem odru g. Franci. Njegov lepi glas močnega dramatičnega značaja bo prav gotovo uspel v tej veliki dramatično tenorski vlogi. Naslovno vlogo Aide bo pela gospa Karena, mezzosopransko vlogo ga. Kogejeva, baritonsko partijo g. Primožič in velikega duhovna ravnatelj Betetto. Opero bo dirigiral dr švara. Režijo bo imel g. Primož'č, režiser Narodnega gledališča. Predstava bo za premierski abonma.
V soboto se bo pela prvič na slovenskem odru Massenc-tova opera »Don Kichot«. To znamenito oder.sko delo francoske operne literature, ki je imelo krstno predstavo leta 1910. v Monte Caiiu, je še danes, na repertoarju francoskih in tudi drugih gledališč. Naše občinstvo je imelo ponovno priliko slišati razne arije po ljubljanski radio oddajni postaji, ki je oddajala plošče zna-i menitega ruskega basista, pokojnega ša-i ljapina, ki je smatral vloge Don Kichota za eno svojih glavnih in najboljših basovskih vlog po eg Borisa Godunova.
Objave
članstvo ljub!janskih soKolskih društev
opozarjamo in vabimo na slavnostni večer Glasbene Matice ljubljanske, ki bo ] pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Pe-' tra II.. danes v ponedeljek o<b 20. v veliki unionski dvorani v proslavo 201etnice našega osvobojenja. — Zdravo! Meddru-, štveni odbor ljubljanskih sokolskih dru-j štev.
I Umrla je v Ljubljani v sobeto Marija Krisch, rojena Mrvar, hčerka že zdavnaj umrlega ugledneg? ljubljanskega meščana Dosegla je starost 70 let Pogreb bo danes i ob pol 15. izpred mrtvaške veže splošne j bolnišnice.	.... ■ ■ —- t
Samo Se danes ob 16^ 19. In 21. ari AM NCTELI, A v prekrasnem iumu |
KRALJICA ZRAČNIH VIŠAV I
POZOR!!	Pod dozdevnim oklepom neprodirne hladnosti ln ravnodušna ■
JUTRI PREMIERA I bije v prsih hrabrih pilotov srce polno topline, tovariške H TAIIADA// ljubezni in razumevanja za tujo bolest in radost. ■ )) 1AMAKA« Nsjdovršenejša podoba prave ruske duSevnosti, ki se odli- i kuje po žarki ljubezni, borbenosti in z neobičajnim pojmovanjem vprašanja časti! g
Smrtna nesreča avtomobilista
Pri Vranskem Je avto povozil Antona Svajgarja
dan jo centralo po prevratu dobavila Nem« čija na račun reparacij, je na novo instalirana centrala poljskegr izvora. Kaže, da Celje ▼ doglednem času 5e ne bo dobilo nujno potrebne avtomatske centrale.
Slavje celjskih grafičarjev
Ob 70-letnici Grafičarjev v Sloveniji jo bilo danes v Celju slavnostno zborovanj® v mali dvorani Celjskega doma. Ob 9. se je zbralo grafično delavstvo, navzoči so bi« li tudi zastopniki mestne občine, poštn« uprave, grafičnih podjetij, Sok ia in strokovnih organizacij. Ko je salonski orkesteT celjske železničarske godbe zaigral koračnico, je Josip Jur;'č pozdravil navzoče zastopnike ter grafično delavstvo. V rvojem govoru je nato orisal uspešno stanovsko in kulturno delo grafične organizacije v Sloveniji. Nato je g. Sandi VidečnLk dekla-miral posem o Guttenbergu, salonski orkester pa je zaigral priložnostni komad. Peter Gušterle je prečital poročilo o delo* vanju grafične organizacije od njene ustanovitve" do danes Ob 70-letnici so čestitali grafikom nadkomisar Pogačnik v imenu mestne občine, Zupančič v inienu celjske podružnice UJNŽB, g. Godnik v imenu svobodnih strokovnih organizacij, g. Hočevar v imenu JSZ, Cetina v imenu Sokola, Fric v imenu NSZ, Vodopivec v imenu Delavske zbornice, itd. G. Jurač sc je zahvalil za čestitke, nato je godba zaigrala triglavsko koračnico.
Celje, 6. novembra
Danes dopoldne so vozili s tovornim avtomobilom Josipa Kovača iz Tržiča iz Maribora proti Tržiču prejo. Avtomobil je šo-firal 30-letni Anton Svajger, kraj njega je sedel drugi šofer Sadnikar in sprevodnik Buiovec. Ko so prispeli okrog 9. dopoldne do Vranskega in so vozili kaka 2 km, se je pojavil v motorju defekt. Šofer Švajger in sprevodnik Buiovec sta izstopila, da bi vsak s svoje strani pregledala avtomobil. Medtem časom je Sadnikar počasi vozil dalje. Nenadno je pa Švajgerju _ spodrsnilo in padel je pod avtomobil. Kolesa so šla čezenj, zmečkala so mu dimlje in mu zdrobila desno nogo ter mu jo obenem zlo mila v stegnu. Zdravnik dr Šerko z Vranskega je takoj nudil prvo pomoč in je nato odpeljal ponesrečerca s svojim avtomobilom v celjsko bolnišmcc Takoj po prevozu ob 9.45 pa je Svajger podlegel po škodbam Zapušča ženo, s katero se je pred kratkim poročil.
Zemunska telefonska centrala instalirana v Celju
Na celjski pošti so v soboto zvečer demontirali dosedanjo iztrošeno telefonsko centralo, ki je bila do ustanovitve mariborske avtomatične centrale v obratu v Mariboru in so jo nato instalirali v Celju. Namesto dosedanje centrale so instalirali prejšnjo zemunsko centralo. Dočim je dose-
Lepa dirka na Večni poti
Motosekcija Avtokluba je včeraj dobro izvedla svojo prvo prireditev — Zmagovalec je bil s časo&n 3?32-4 Hirijan Janko Šiška, ki je dosegel povprečno hitrost
91.4 km na uro
Ljubljana, 6. novembra.
Motosekcija ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba je dar.es prestaL. svel športni krst na prvi vnanj- prireditvi. Za pri*.* 'če prve preizkušnje svojih sposobnosti na terenu je izbrala idilično ležečo Večno pot za Rožnikom, na kateri je danes popoldne izvedla cestno hitrostno dirko z motorji Ker je proga razmeroma kratka (2.4 km), je spored zaokrožila tako. da so dirkači vozili za konkurenco v vsako smer do enkrat, kar je bilo tudi za obč nstvo bolj privlačno Pri tej priliki p* je treba le pripomniti, da je sicer lepa cesta za hitrostno moticklistično prireditev manj prikladna, predvsem zaradi o?ine. deloma pa tudi zaradi nekaterih ostrih ovinkov, ki jih osro*aio ra^pri teec tudi blizu cest šča stoječa drevesa Mnrda bo motosekcija storila le bolie. če si bo za prihodnjič izbrala primemeiš? teren ki pa naj b"' bil po možnost; čim bMžie me?tu. ker se bo le tako d*lo za motorizem storiti oliko propagande. kakor jo je dosegla današnja prireditev.
Zanimanje za motociklistiko raste pri nas od prireditve do prireditve in tudi današnja dirka je privabila na oba cilja odro^o cfpHa nri 'p"??" Panoniie in Pod Ro*n;kom kakor tudi na ob^h straneh dirkalne Drose rekordno štev^o gledalcev. Prirediteljem ie bilo dalie n^klon^eno tudi ippo jesensko vreme Sedmič so organiza-toYj; današnie dirke DO=krb^li tudi za nadvse lično vnanio	obeh davnih zbirališč občinstva V Mo^tecu in Podrožnikom je bilo vse v zelpniu in zastavah, priprav-lieni so b'li oo^^bni prodori za častne goste, z? razsodišča, za parkiranje avtomobilov, teWon. oiačevaina naprava in sploh se je videlo na vsak korak da ima najmlajša motocekeiia pri na? že lepo število veiviranih n THv"rtvovpinih delavcev Prireditev so nocetili tudi š+°vi1ni eostje, med njimi številni prpd=tavn!ki vseh sorodnih društev, največ MK Ilirije in Moto-Her-,ne=a. dalie zastopniki obla"=tev, skoraj pol-noštevilno na je bil seveda zastonan tudi upravn'' odbor Avtom obil^k^ea kluba s predsednikom g. Avgustom Praprotnikom na čolu.
Dirke so se 7afele z neznatno zamudo, ki T>a glede na zmanišano število tekmo-valcev ni imela nobemh oocledic in je dirka končala, kakor ie bilo mžlieno soloh. v dobri uri in pol. Na startu se je javilo vsega
22 dirkačev
med nMmi v kategoriji turnih motoriev do 1 000 ccm znana vozača poročnik Gle-bov iz Maribora in Pirijan Vidmar Stane, v kategoriji športnih motorjev pa cela vrsta znancev z moto^ klističnih dirk, kakor Dušan Breznik. Viktor Skooec. Jože .Tanko fi^ška. Ludvik Starič, dr. Alek=arrler Hribar iz Zagreba in še nekateri. D'rVa je nud51a dober šport, naj-veči; uspeh ie vse^Vor imela v propagandnem nooiedu. Morda se bodo te množice. ki jih motoeikii=tika vedeli, polagoma le naučile r^da in disc"V;ne. ki ju le b1^ danes na nekaterih mestih še zmerom
ririVodifpv rninUpi brez nesreč in so morali že z dopo^pn^kp^a treninga, pa Oonn'HriP trdi ?e odnel i a ti tri ud^eženre v bo^co. 'vT^d piimi ie bil pa n perečo
n<-> nrvi vo^ni' +ndi	tekmec
»lo^ooi Vvpriiep^ T,udovl"k Stari?, ki ie v 7adn*otn doTu nroop nesrečno padel in moral od^onif'. Ostal dva poškodovanca sta Za grebena.
T 5 i rezultati
so bili naslednji:
Turne Vatepnriie: do 125 ccm: 1. Fantini Valter (Her-mes) na DKW 4:40 1 petinka, 2. Šimenc Hinko (Hermes) na DKW 4:42, 3. Blatnik Franc (Hermes) na DKW 4:44 3 pe-tinke.
do 350 ccm: 1. Anžur Alojz (Hermes) na DKW 3:55 4 pe„ 2. Bar Vinko (Ilirija, Kranj) na DKW 4:37.5, 3. Djordje-
vi£ Franjo (Hermes) na Triumph 4:43 4 petinke.
do 1C00 ccm: 1. Vidmar Stane (Ilirija) na BMW 3-37, 2. Glebov Aleksander (Mk Pohorje) na Puchu 4:07 2 pe-tinki.
Športne kategorije:
do 350 ccm: 1. Breznik Dušan (Avto-klub) n, DKW 3:37 4 pet., 2. Lapajne Julij (Ilirija) na Horex 4:34 2 petinki.
do 1000 crm: 1. Šiška Janko (Ilirija) na BMW 3:3r 2 petinki. 2. dr. Hribar Aleksander (MK Zagreb} na BMW 3:3S 2 pet: .ki, 3. Payer Polde (Ilirija) na 3tand„rd 3 'A 2 petinki.
Naiboljši £~s dneva je dosegel zmagovalec v športni kategoriji do 1.000 ccra Janko Šiška (3:32 2 petinki), kar pomeni, da jt vozil s povprečno hitrostjo 91.4 km na uro.
Zvečer ob 20. je bil v restavraciji »Zvezdi« družabni sestanek, na katerem so bi!l razglašeni rezultati in razdeljene številne lepe nagrade.
Motosekcija Avtomobilskega kluba J« storila svoj prvi korak v športni svet in prvi izpit opravila z lepim ufpehom.
Irska zgodbica
Irci so na glasu kot manj dovzetni ljudje, ki dolgo razmišljajo.
S povito roko je stopit neki župnik k zdravniku. Ta je dognal, da je roka prebita in vprašal je duhovnika, kako se /« ponesrečil.
—	Doktor, pravim vam, da sem pred dvema letoma...
—	Oprostite, velečastiti, govorim o v«Jf roki...
—	Pa da, pred dvema letoma tem Sel na obisk k škofu...
—	Toda — vprašam vas Se enkrat, kako sie si poškodovali roko?
—	Takoj, doktor, samo pazite, pa boste razumeli. Pred dvema letoma, kakor rečeno, sem šel na obisk k škofu. Ker sem bil že pozen, sem moral prenočiti v. gostilni. Po večerji sem šel v svojo sobo in legel. Prav ko sem že usnival, je nekdo potrkal na vrata! Naprej! sem dejal. Pa sem videl, k?tko je vstopila krasna, ptebrisana sobarica in rekla:
—	Velečastiti, hladno Je. pa bi morda želeli še eno ali dve odeji!... *
Vljudno sem se zahvalil dekletu za pozornost in znova zlezel pod odejo. Bilo Je morda četrt ure za tem, ko se je po trkanju spet javila služabnica in dejala?
—	Velečastiti, ali vem res ni treba Se odej?
—Kaj Se, ne, ne, najlepša hvala... In znova sem zaspal. Ne dolgo zatem me Je spet predramilo trkanje, sobarica je vstopila in ponujala c de jo. Zdaj sem se strašno razljiztil, opsoval dekle in jo nagnal. Sete nato sem lahko mirno zaspal.
—	Od tega sta minili dve leti, kakor sem dejal, ne da bi pozabil na to. Davi sem se spenjal na lestvo. da bi pribil žebelj v zid, pa mi Je naenkrat padlo na um vprašanje, čemu je dekle takrat trikrat potrkalo in vstopilo v mojo sobo... Najbrž je hotela, seveda, spati z menoj, nič\rednica! Tedaj sem se tako razburil, da sem namah izgubil rmmotežje in padel z lestve. Zdaj veste, kako sem si prebil roko.
PRIHRANEK
Glavni kolodvor. Mlada žena, starejša gospa in dečko stoje pred blagajno.
Mlada žena: Prosim dve ln pol karte za Kranj.
Uradnik: Za koga Je polovica karte?
Mlada žena: Za tega dečka!
Uradnik: Pa ta nosi ie dolge hlače!
Mlada žena: Ah, tako, vi razsojate po dolžini hlač! Prosim tedaj zame pol karte.
—	A jaz se peljem zastonj! vzklikne veselo starejša gospa.	.	. _ „
>JUTRO«, ponedeljska Izdaja
3
Ponedeljek T. XI 1938
IX. kotov ligi
Za točko naprej, za mesto nazaj
Ljubljana je včeraj v Beogradu remizirala z Baskom, pa je zaradi Spartine zmage v Varaždinu vendarle padla na XII. mesto — Vrstni red na vrhu je zdaj: BSK, Jugoslavija,
Gradjanski
,	Ljubljana, 6. novembra.
Za današnjo nedeljo z IX. kolom li-gaških tekem smo se včeraj spet spustili v prognoze, ki se pa »pet oiso izpolnile. Današnjih šest tekem se je razen edine beograjske med Jugoslavijo in Gradjanskim iz Skoplja končalo z manjšimi ali večjimi presenečenji. Kako pa to prav za prav?
Ljubljana je šla v Beograd in smo ji prisojali prav malo izgledov, da bi se vrnila s pozitivnim rezultatom. In vendar je dosegla remis, časten remis proti ■edmoplasi.anemu BasLu ter zabeležila obenem prvo točko v svojo korist — s tujega igrišča. Naš beograjski poročevalec poudarja, da je Ljubljana napravila najboljši vtis in je morda s to tekmo nastopil oni preokret, ki jo bo od-slc5 kljub temu, da je zaradi istočasne zmage Sparte v Varaždinu prišla pra* na zadnje mesto, snet povedel boljšim časom nasproti. Možnosti za to bo v prihodnjih dneh nekaj več že zeiadi tega, ker bo tri nedelje zaporedoma igrala doma. Upajmo, da bo res tako...
V Zagrebu sta ss borila za prestiž Gradjanski in Hašk in je celotni izkupiček pobral oslabljeni Gradjanski, ki le tako potisnil državnega prvaka že kar na četrto mesto.
Za izid te' me v Splitu so se zelo tresli številni pristaši BSKa in skoraj splošno se je dejalo, da se bo komaj s celo kožo vrnil v prestolnico. Pa vendar mu je nspel polovični uspeh in je tako ostal še zmerom edino neporaženo moštvo med vsemi ligaši.
Zemunska Sparta si je očitno krepko zavihala rokave in je zagodla varaždin-ski Slaviji bridko pesem o izgubi dveh točk na domačih tleh. Posredno je Sparta ubila še eno muho, ker je z boljšim količnikom golov potisnila naše belo-zelene na zadnje mesto.
Tudi sarajevski rezultat je precej drugačen, kakor so ga napovedovali poznavalci naše nogometne elite. Sarajevska Slavija je za Gradjanskim iz Zagreba zavrla pot navzgor tudi še Jedin-stvu, ki se je v zadnjih tekmah s silnim poletom vrglo v prvenstveni boj.
Prihodnje ligaške tekme bodo že v nedeljo 13. t. n. po naslednjem sporedu: v Ljubljani: Ljubljana - Sparta, v Beogradu: BSK - Hašk in Jugoslavija -Gradjanski (Z), v Varaždinu: Slavija (V) - Bask, v Sarajevu: Slavija - Gradjanski (S) in v Splitu: Haiduk - Jedinstvo.
Do tedaj bo Imela prvenstvena tabela takole sliko:
BSK	9	7	2	0	23	: 7	16
Jugoslavija	9	6	1	2	17	: 9	13
Gradjanski (Z)	9	6	0	S	24	: 8	12
Hašk	9	5	1	3	22	: 13	11
Hajduk	9	3	4	2	19	: 13	10
Bask	9	3	3	3	14	: 14	9
Jedinstvo	9	4	1	4	18	: 20	9
Slavija (S)	9	3	2	4	15	: 17	8
Gradjanski (S)	9	3	1	5	11	:26	7
Slavija (V)	9	2	1	6	16	:21	5
Sparta	9	1	2	6	9	: 26	4
Ljubi jan."	9	1	2	6	7	: 21	4
y_ naslednjem naša poročila:
Presenečenje iz prestolnice
Beograd, 6. novembra
Danes smo apet imeli priliko, da smo gledali dve zanimivi prvenstveni tekmi in sicer med Ljubljano in Baskom ter med Jugoslavijo ln „kopljansl-:m Gradjanskim. Sicer ni bilo r.a igrišču toliko gledalcev kakor prejšnjo nedeljo ko so se borili beograjski klubi med seooj, (vendar se je zbralo okrog 4.000 oseb.
Ljubljana: Bask
i:l(lil)
Ljubljana: Pogačnik, Ceglar, Bertoncelj, JVodišek, šercer, Loncelj, Janežič, Pupo, Bmrekar, Hassl, Erber.
Bask: Mirkovič, Mjiaj.ovič, Mitrovič, Klisario, Vojinovič, Dimitrijevič, Milič, Lah, čabrič, Detlinger, Sarič.
Ljubljana ^s priredila športnemu občinstvu v Beogradu majhno presenečenje. Odvzeta je Basku prav dragoceno točko, ugodno pa bo tudi iznenadena slovenska javnost, ki je po zadnjih neuspehih Ljubljane upravičeno s skrbjo gledala v bodočnost našega nogometa. Morda pomeni današnja tekma Ljubljane preokret v nadaljnjem razvoju slovenskega nogometa! Moštvo Je dane3 nedvomno odločno pokazalo napredek. Predvsem se vidi, da so mlajši igralci v zadnjih, po izid"'h sicer nesrečnih tekmah, mnogo pridobili na rutini, ki j"'m Je neobhodno potrebna. Drugi moment, ki ga je treba glede današnje igre Ljubljančanov podčrtati, je dejstvo, da so Ljubljančani Igrali s srcem, torej z veliko voljo in ljubeznijo do svojega kluba. To je treba igralcem Ljubljane nedvomno priznati, da a o se danes zavedali, da zastopajo slovenski nogomet. Mogoče jim je lebdel pred očmi primer beograjskega Jedinstva, ki je vzorno pokaralo, kako se tudi v najtežjih prilikah z odločno voljo in borbenostjo lahko doseže uspehe.
Toda še ni vse tako, kakor bi moralo biti v ljubljanskem moštvu. V takfčnem ln tehničnem pogledu je treba
Se marsikaj popraviti
■Čudim se razliki, ki se vidi pri belo-zelenih v startu doma in na tujih igr ščih. Dočim nekateri igralci doma dobro startajo, na tujem tega ne znajo. Morda je to posledica bojazni, morda pred občinstvom, toda objektivno beograjsko občinstvo zna razlikovati med ostrim in surovim startom. V tem pogledu so naši zlasti odpovedali, a čudili smo se Pupu, ki je bil eden najslabših. Rak-rana vsega moštva je podajanje in v tem pogledu so grešili skoraj vsi. Niti najboljši igrač Ljubljane, vratar Pogačnik, ki se je danes spet odlikoval ter je izzval s svoj'mi akcijami posebne aplavze občinstva, ni izvzet iz te kritike. Tudi on, ko strelja žogo v polje, ne pazi, da bi podal žogo svojemu igraču.
Glede posameznih igralcev
je treba reči še tole:
Pogačnik je bil najboljši, reši! je zlasti v drugem polčasu celo vrsto težkih situacij. Bertoncelj in Ceglar sta, prvi z rutino. drugi s hladnokrvnostjo zelo otež-kočala delo nasprotnega napada. Krilska vrsta je bila preveč defenzivna, šercer kot srednji krilec podaja netočno, kar velja tudi za Bonclja, ki pa je dober v borbi moža proti možu. še najbolj ofenziven je bil Vodišek. Napad je nastopil z javljeno postavo razen — sit venia verbo — starega Hassla, ki je posebno v prvem polčasu igral zelo preudarno. Pozneje so ga krilci precej krili, zaradi česar pa je postal bolj svoboden Erber na levem krilu Erber je dobro igral in ima tudi tehnične sposobnosti, manjka mu pa strel z desno nogo. To se je zlast: pokazalo v 19. min prvega polčasa, ko je baS zaradi tega upropastil lepo situncijo — 2 m pred golom. Tukaj bo imel delo trener! Vodja napada Smrekar je premalo živahen. Pupo je bil v napadu najslabši, ni znal točno dodajati in je preveč silil med kr lce. Janežič na de«em krilu je zapravil dve šan-Si, igrati bi moral bolj ra""mno saj mu fte manjka hladnoki vnosti, pač pa pre-
gleda. V splošnem je Ljubljana storila svojo dolžnost in bi bila lahko odšla z obema točkama lz Beograda, če bi le Erber in Janežič izrabila svoje pozicije v prvem polčasu.
Bask
se je zelo trudil, pa le ni mogel proti dobro razpoloženi enajstorici Ljubljane doseči zmago. V napadu se ^Je odlikoval Lah, ki bi s svojim ^strim strelom v 18 m'n. izvo-j rval zmago. Strel pa je hvala bogu za Ljubljano udaril v prečko. Lah se je razvil v dobrega igralca ki se odlikuje ne samo s strelom, temveč tudi s koristno igro v polju, kar se o njem v Ljubljani ni moglo trditi, čabrič bi b;l bolj nevaren, če ne bi bil toliko »driblal«. Mnogo dela je opravila krilska vrsta in obramba, čeprav golman Mirkovič ni bil baš siguren.
Ki atek potek igre
že v 2 m"'n. lep prodor Erberja, ki odda Smrekarju, ta pa Janežiču, ki pa strelja 10 m pred golom — preRo. Lepa prilika zamujena! V 8. min. Pogačnik krasno ubrani oster strel Cabriča v kot. Nevarno situacijo pred golom Ljubljane reši Pogačnik. Bask je v premoči. V 13. min. prodre Erber, ki predribla krilca ter centr ra. Janežič ujame žogo ter neubranljivo strelja v levi kot. 1 :0 za Ljubljano. V 20. min. izgubi Janežič lepo priliko. Pogačnik se večkrat odlikuje. V 19 min. Erber zamudi leno priliko iz daljave 2 m. V 29 min. dobi žogo šarič in doseže izenačenje 1 :1. V drugem polčasu ie Bask nekoliko v premoči, vendar je obramba Ljubljane na mestu. Ljubljana se proti koncu potegne v obrambo ter ji uspe obdržati neodločen rezultat.
Sodil je g. Nikola Popovič iz Novega Sada z nekaterimi pegreškami, toda objektivno.	T. Z.
JugosSavafa : Gradi^msk! (S) 2 : 0 (I: O)
Skopljanci so nudili Jugoslaviji precej mečan odpor, tako da se je treba čuditi, kako je Hašk temu moštvu zabil 8 golov Jugoslavija je igrala precej mehko V prvem polčasu je v 37 min. po desnem krilcu Saviču dosegla prvi gol, v drugem polčasu pa je Aca Petrovič v 25. min postavil končni rezultat, z 2 : 0
Sodil je zelo dobro g. Tone Camernik iz Ljubljane.
GrasSfstnck* : Hašk 1: O (o : o)
Zagreb, 6. novembra
Dane3 je bila pred 10.000 gledalci odigrana prvenstvena tekma med starima zagrebškima rivaloma. Gradjanski je moral zaradi težkih blesur v Sarajevu nastopiti z več rezervnimi igralci, vendar si je kljub temu priboril tesno zmago. Imel je krepko oporo v publiki, kj ie prirejala funkcionarjem Gradjanskega, znani opoziciji proti podsavezni večini, ki ji pripada tudi Hašk. navdušene ovacije. Borba je bila relo ostra, napeta in tipično prvenstvena, vendar fair.
V	16' Cimermančič vodi, preigra tri ali štiri igTalce, odda £alantu, ki idealno strelja iz levega kota na gol. žmsra odbije in leti iz gola. šipoš spretno izkoristi in pošlje v mrežo. 1:0 za Gradjanski. Pri tem rezultatu ostane do konca.
Sodil je inž Mika Popovič iz Beograda zadovoljivo.
Hajdisk : BSK Z : z (1 s 1)
Split, 6. novembra
Beograjčanom se je šele proti koncu posrečilo, da so rešili točko. Hajduk je takoj pritisnil, vendar je prvi uspeh knjižil BSK.
V	11. min. je Valjarevič iz gneče ostro streljal in postavil na 1 : 0 za BSK. Hajduk je izenačil v 20 min.; strelec je bil Alujevč. V drugem polčasu preide Hajduk v 13 min. v vodstvo. Bakotič je oddal žogo Kragiču, ta Alujeviču, ki je ostro streljal fai že je bilo 2:1. V 37 min. se je BSK znašel in je v ostrem napadu izenačil — spet po Valjareviču.
Sodil je g. Podupski iz Zagreba — objektivne! z manjšimi pogreSkam^__
Sparta: Slavija (V)
3 12(2 12)
Varaždin, 6. novembra V 8. min. Je Pavletič dosegel vodstvo za Slavijo in v 21 min. Je isti igralec zvišal na 2 : 0. že se je zdelo, da bodo domačini zmagovalci, toda Zemunčani so se kntelu znašli. V 33 min. Je Veličkovič iz kota zabil pni gol, v 43 min. Lazič iz kota
dragega in t 20 min. dragega polčasa je
Mazič dosegel ■ tretjim golom zmago za
svoje barve. Sodil je g. Dukič lz Sarajeva dobro.
Slavija (S) s Jedinstvo 3 :1 (1J O)
Sarajevo, 6. novembra Slavija je bOa boljše moštvo in Je že v 18' po Matekalu prišla v vodstva V drugem polčasu je Rajlič postavil v 30* na 2:0, a kmalu nato je Sekulič spretno oddal Andjelkoviču, ki Je znižal na 1:2. V 34' je nato Rajlič postavil končni rezultat z ostrim strelom na 3:1. Tekmo je sodil g. Bažant odlično.
Ostale nogometne tekme
LJUBLJANA: Prvenstvo II. razreda:
Korotan : Mladika 3:1, Grafika : Adrl-ja 3 : 0 p. f., Juniorsko prvenstvo: Her-
mes: Korotan 1 : 1, Reka : Jadran 3 : 0, Moste : Mars 2 : 1, Ljubljana : Svoboda
4 : 2.'
PRAGA: Prvenstvo : Sparta : 2ide-nice 3 : 1 (1 : 0).
šest bitk za točke LNP
V včerajšnjih tekmah za prvenstvo LNP so si nabrali po Z točki: Bratstvo, Reka, Jadran in Svoboda v ljubljanski ter Celje in Atletiki v celjski skupini
Ljubljana, 6. novembra.
V	podsaveznem "rvenstvu je bilo da-. s ediTa«.ih šest tekem v I. razredu, vse v ljubljanski in celjski skupini, dočim je mariborska danes sploh počivala. Po odredbi oblastev se tudi d" 'f.m-kaj niso smele igrati nogome	me in je zdaj res 2e skrajni čas, < .oj-ne vrhovne nogometne instani .»krenejo potrebno, da se bo mogel nogometni spored tudi na naši severni meji nemoteno razvijati.
V	ljubljanski skupini je najbolj odjeknila zmaga Bratstva nad Kranjem, pa tudi Reka in Svobod* sta si priborili dve dragoceni točki z močnima nasprotnikoma.
V	celjski skupini je Celje s hazenskim rezultatom pogazilo Jugoslavijo, Atletiki pa so dobili dve točki pri Olimpu.
Lmblianska shuoina Jadrat«: Kovinar 4:1 (3:0)
Benjamin v ljubljanski skupini prvega razreda, jeseniški Kovinar, Je tudi tokrat prišel v Ljubljano po poraz. Ta še ni taka izrazit, kakor bi utegnil biti spričo raznih spremi jeva'nih okolnosti. Kajti Jeseničani so nastopili samo z devetimi igralci, nemara sta dva zakadi rane ure odpoto vanja — igralo se je dopoldne — zamudila vlak. Tem manj laskav je bil ta rezultat za Tr-noveane, ki bi bili v kompletnem nasprotniku prav gotovo naleteli na nasprotnika, kateremu najbrže ne bi bili mogli odvzeti obeh točk.
Sicer pa so JadranaSi prevladovali na terenu, saj tudi drugače m bilo mogoče proti tako okrnjenemu nasprotniku. Igra pa je bila precej dolgočasna in mlačna. Daleč od svoje običajne igre so bili Trnov-čani, med katerimi se je res potrudil samo srednji krilec Marolt. Mara na desnem krilu je tudi poskušal to in ono, toda razodel je precej sebičnosti, sebi ne v korist, moštvu pa dokaj v škodo. O ostalih ni vredno izgubljati besed.	__
Gostje so se borili pač požrtvovalno In so iz zadeve izbili še dokaj sprejemljiv rezultat. Omeniti je od njihovih igralcev predvsem vratarja, ki je imel mnogo posla, je pa pokazal, da je v moštvu še najboljši igralec. Enemu od štirih zgoditkov bi se bil pa le lahko izognil.
Mam, Fajon in Kern so bili avtorji zgoditkov v prvem polčasu. Kuražu se je posrečilo znižati na 3:1, rezultat pa je postavil Zaje.
Sodil je g. Macoratti.
Rsfca : IZerntes 4 : 1 {3 :1)
šiškarji so šli na povratno tekmo k Reki na Vič in pustili povsem zasluženo obe točki Vičanom. Hermes kakor da se letos ne more znajti v tej okolici, ki mu je, kakor kaže, že davno zrasla čez glavo. Dočim so šiškarji še lani igrali važno' vlogo v podsaveznem prvenstvu, bodo letos po vsej priliki ostali zadaj že v prvem delu.
Rečani so zmagali po zaslugi odločnega napada, kajti večji del igre niso v polju pokazali rtič posebnega in so bili na tre-notke svojemu nasprotniku povsem podrejeni. čim se jim je pa pokazala v napadu redka prilika, da izbiiejo uspeh, so se lotili stvari z vso resnostjo in požrtvovalnostjo ter jim je ta taktika od precejšnjega števTa dobrih prilik prinesla štiri zrele plodove.
Mora se seveda priznati, da so na terenu Hermežani igrali. Toda samo igrali. Niso si pa ustvarili zrelih pozicij, še manj so jih seveda mogli izkoristiti. Tako je v takem brezplodnem početju potekal čas, v katerem si je nasprotnik nizal uspeh za uspehom, ki ga šiškarji niso mogli več dohiteti ali doseči.
Rečani so kmalu po začetku prepustili pobudo nasprotniku, toda prvi zgoditek je zabeležila Reka: strel s kota je po odboju prišel Slanini na r.ogo in s kazenske črte ie bliskovito žoga premerili pot v mrežo. Tz dueta Slanina-Ba'.telino. ki je izvedel vzgledno soloakcijo, je po Slanini rezulti-ral drugi zgoditek. še pred polčasom so šiškarji s kota zmanjšali na 2:1. Icetov strel je Eržen gladko plasiral mimo presenečenega viškega vratarja. — Neprenehoma so v drugem delu igre Hermežani na<-padali in napadali in je že vse kazalo, da se jim bo posrečil vsaj drugi izenačujoči, zgoditek. Ko pa tega ni bilo, so Rečani proti koncu polčasa zopet nekajkrat energično potegnili in je postavil Battelino na 3:1, Thuma pa na 4:1.
Sodil je g. Vrhovnik.
Svoboda : Mars 3 : 2 (1: 2)
Svobodaši so zvabili v povratni tekmi Poljance na udobno igrišče Ljubljane, da se z njimi pomenijo tudi o dobavi drugih dveh razpoložljivih točk. Ta pomenek pa je bil vse prej kot ustrežljiv s strani Marsovcev, ki so šli v odmor z naskokom ene točke in so ta naskok ohranili globoko v drugi polčas. Toda usojeno je menda, da bo letos Mars glavni Svobodin dobavitelj i je nudila prvih 15 minut povezano igro in prvenstvenih točk in tako je prišlo do 1 uprizorila nekaj lepih akcij prod celjske*
tega, da so Svobodaši v poslednjih trenutkih borbe dohitel' Marsovo prednost in mu nato še z efektnim zgoditkom iztrgali tudi drugo pika
Ves pomenek pa je bil dokaj živahen ln izveden s precejšnjim temperamentom. Od začetka do konca je bila borba precej izenačena, igra odprta in je valovila med obema obrambama, kajti obe obrambi sta bili boljša dela moštev, a znatno pomanjkanje dobrih sil v obeh srednjih vrstah je povzročilo, da je bilo sredi terena manj dogodkov Marsovci so imeli kljub temu v začetku več od Igre in izraža tisti zgoditek več. s katerim so dober del igre vodili, precej točno dotedanji potek borbe. Cim bolj se je igra nagibala h koncu, tem izdatneje je Poliancem pohajala sapa in tem bolj so se mogli Svobodaši izživljati. Ko so po nerodnosti poljanskega vratarja, deloma tudi po šlambcigerjevi prisebnosti iz enačili, jih je ta uspeh toliko podžgal, da so našli moči še za zmagoviti gol. ki mu je bil energični avtor Zajček, prodorni vodia Svobodinega napada.
Obe moštvi sta bili. kakor rečeno, boljše preskrbljeni z obrambnimi močmi kakor z ostalimi Marsovci so imeli v branilskem paru Trček sen. in Klineenstein dva zanesli i va in robustna ignilca, pa tudi svo-bodaški par Kobal - Rihtr- ni zaostajal. Krilcev ni bilo videti ne tu ne tam, napada sta bila v obeh moštv;h še dokaj agilna, le s to razliko, da je Marsov napad znal dlje držati situaciio ob sebi. dočim so napadalci Svobode delali boli sunkovito.
Goli so padli tx> tei vrsti- 2i?on za Marsa, Sinkule za Svobodo. Podeaišek za Marsa. pa šlnmhprper in Zajček za Svobodo.
Sodil je g Erlich.
Bratstvo : Kranj 2 s O (O s O)
Jesenice, 6. novembra.
Za današnjo prvenstveno tekrno I. razreda med Bratstvom in Kranjem je vladalo po vsej Gorenjski veliko zanimanje in &e je na igr:šču Bratstva zbralo okoli 600 gledalcev, kar je za Jesenice gotovo rekord Jeseničani so v tej igri zasluženo zmagali in1 tako v tabeli prehiteli svoja najbolj nevarna tekmeca današnjega nasprotnika in Hermesa te- se usidrali na vodilno mesto.
Igra je bila od začetka do konca prvenstveno ostra. V prvem polčasu so prevladovali Kranjčani in so se morali domači večinoma omejiti na to, da so branili svoje svetišče gola. Po odmoru pa so takoj od začetka prevzeli glavno besedo ter jo obdržali do konca igre. Oba gola dneva sta tudi padla v tem delu igre, in sicer iz enajstmetrovke po Zavrlu in Trifunoviču.
Pri Kranjčanih je zelo ugajal desni branilec Martelanc, ki pa je bil precej oster. Dalje so dali dobro igro srednji igralec Baum, v napadu pa je bil najnevarnejši Delič medtem ko bvišega ligaša Ježa skoraj ni bilo opaziti. Pri Bratstvu je moštvo kot celota zaigralo odlično, vendar se je nad vsemi odražal srednji krilec Zavrl, prav dober pa je bil tudi obrambni trio Brun - Koren - Knific. V napadalni vrsti sta se posebej odlikovala Trifunovič in Crnobori.
Občinstvo, med katerim je bilo okoli 200 Kraničanov, je vso igro živahno navijalo vsako za svoje, po končani tekmi pa je domača publika priredila zmagovalcem navdušene ovacije.
Tekmo je sodil g. ing. Sketelj lz LJubljane. ki je izključil igralca Bratstva Iva-niševiča, tako da je moralo del igre igrati samo z 10 igralci.
Pred tekmo se je na igrišču zaključil tek čez drn in strn za zimske športnike v dveh skupinah, in sicer za člane na 6 km dolgi progi od igrišča ob Savi do Hrušice in nazaj, za mladino pa na krajši 2.50 km dcigi progi. Med člani je bil prvi Benedičič (TK Skala) s časom 22:31. naslednji dve mesti pa sta zasedla Osterman (Bratstvo) z 22:44 in Klančn;k Gregor (Dovje - Mojstrana) s 23:11. Med mladino je bil najboljši Košir (Pl.) s časom 8:03.
Udeležba tekmovalcev ni bila tako velika kakor se je pričakovalo in kakor bi bilo glede na bližajočo se sezono tudi koristno.
C"ll*ha skunlna
Celje: Jugoslavija 12: o (4 s o)
Celje, 6. novembra Za današnjo prvenstveno tekmo z Jugoslavijo je Celje sicer veljalo za favorita, vendar pa nihče ni računal s tako katastrofalnim porazom Jugoslavije. Moštvo Jugoslavije, ki je preteklo nedeljo po lepi igri zasluženo zmagalo nad Atletiki, je danes povsem odreklo. Tekma je bila na Glaziji, kjer se je zbralo okoli 300 gledalcev.
Moštvo Celja je bilo za razred boljše od Jugoslavije m je predvajalo lepo učinkovito in tehnično kombdnatorno igro. Zaigralo je z velikim elanom In temeljito izkorU stilo vse številne lepe prilike. Jugoslavija
mu golo. Ko pa Je r 13. minuti zastrelja-la enajstmetrovko, je popustila in začela Igrati tudi preostro, pri čemer je bdi sodnik premalo energičen. V 20' Je Filipovi« otvoril serijo golov, nakar je Zupane v 25' povišal (iz li m) na 2:0, dokler ni že 3 minute pozneje isti Igralec zaMl to tretji goL V 40' Je slednjič Dobrajc s strelom is 20 m daljave postavil rezultat polčasa.
Po odmoru Je Bajramovlč v prvih sekundah izvedel krasno solo-akcijo od sredina igrišča ln zabeležil 5:0. Jugoslavija Je zdaj popolnoma popustila in sploh ves ta del igre ni dala nobenega strela n& celjski gol ter se popolnoma umaknil^, v defenzU vo. Pol ure ss Je še upirala celjskim napadom, potem pa Je bilo njenih moči konec. Celjani so prevzeli absolutno oblast na igrišču tn so v 14 minutah še sedemkrat zadeli v mrežo. Strelci so bili Dobrajc in Bajramovlč po trikrat ln Potekal enkrat.
Sodil je Reinprecht.
V	predtekmi Je mladina Celja nad mladino Jugoslavije s 3:0 (1:0).
AUetiki : Olimp 11 o (1:0)
Atletiki so danes na mojem Igrišču spravili tesno, toda zasluženo zmago nad Olimpom ,kL je moral nastopiti v oslabljeni postavi. Ijgra je bila prav živahna in fair.
V	prvem polčasu Bo bili Atletiki v lahni premoči ln je Coh v 15. min. po lepem predložku Wohlgemutha zadel v mreža Po odmoru eta «e obe moštvi močno trudili, da bi spremenili rezultat, toda obe obrambi sta bili na mestu. Proti koncu igre je celo Olimp dobil nekaj premoči, ki pa je ni znal številčno izrabiti
Tekmo Je sodil g. Lukežič iz LJubljane.
Konferenca zimskih športnikov
Ljubljana, 6. novembra
Danes opoldne je bila končana konferenca športnih delavcev, ki jo je na, po-buuo ministrstva za telesno vzgojo naroda sklical na5 JZSS. Kakor v soboto je bila tudi današnja seja v sejni dvorani Pokojninskega zavoda. Razen vseh udeležencev prvega sestanka so bili danes navzočnl še načelniki ministrstva za telesno vzgojo Aračič, zastopniki banske uprave z načelnikom Ratejem na čelu, poštne ln železniške direkcije, predsednik dr. Pretnar za SPD in generalni tajnik JOO Dobrin Iz Zagreba.
Dnevni red današnjega zaključnega sestanka je bil posvečen izključno razgovorom glede pogojev in priprav za organizacijo svetovnega smučarskega prvenstva 1. 1941. v Jugoslaviji, čigar izvedba naj bi se poverila naši državi v okviru proslave polnoletnosti NJ.Vel. kralja Petra n., ki je častni predsednik JZSS. Savez je v skrbno izdelanem poročilu seznanil zborovalce z načrti glede izvedbe, na kar se je razvila debata, v katero tx> posegli vsi poklicani faktorji, ki so se izrekli za prireditev v strogo športnem okviru, a kljub temu za našo državo častnem ln reprezentatSvnem.
Na koncu je bila sestavljena resolucija, ki vsebuje vse glavne točke in smernice za izvedbo svetovnega smučarskega prvenstva. Obširnejše poročilo bo izšlo * redni izdaji »Jutra«.
Medklubsko kolesarsko dirko je priredi! včeraj dopoldne SK Železničar na krožni progi Maribor - Hajdina - Slovenska Bistrica - Maribor (65 km). Start in cdlj sta bila pred stadionom na Tržaški cesti. Star* tali so le 4 dirkači, od katerih sta dva na progi odstopila, dočim je bil tretji diskvalificiran. Ostal je tako samo eden, in sicer Alojz Rozman, član SK Železničarja, ki JS prevozil progo v času 2 ur ln 16 minut.
Poročnikove stave
Poročnik Vsedobil je imel navado, da Je za vsako malenkost stavil in začudo vselej dobil.
Ko Je bil premeSčen v drugo gamizijo, so tamkaj ie poznali njegovo »bolezene. Po prihodu so mu kolegi priredili v klubu majhno zakusko na čast. V razgovora je poročnik vprašal svojega poveljnika — majorja, kako je z njego\'imi starimi ranami na nogah.
—	Ža boga, kakšne rane? Saj jo moje noge popolnoma zdra\'e! te je začudil major.
—	Pozitivno vem, da imate rane na nogah! je trmoglavo vztrajal poročnik.
—	Ni res! se je razkačil major.
—	Z dovoljenjem, gospod major, hočete stainti?
—	Sprejeto! 500 din za zdrave no&t
—	Izvrstno! 500 din za bolne!
Major, zadovoljen in gotov zmage, da bo lahko zaslužil 500 din, je naglo slekel hlače in vsi prisotni oficirji so ugotoviti, da so njego\'e noge popolnoma zdrave.
Vsedobil je mirno plačal 500 din, major Je pa javil svojemu kolegi. Vsedobilovemu bivšemu komandantu, kako Je poročnika ukanil in kako je njegova, tolikanj razupl-ta slava o stavah jako problematične narave.
Čez nekaj časa je prejel major tale plmte-ni odgovor:
—	K vragu Vsedobil tn njegove stave! Njega nisi ukanil, temveč mene. Vedi, da je poročnik pred svojim odhodom v tvojo garnizijo stavil z menoj 2000 din, da boš ti ob njegovem prihodu pred nJim in vsem častniškim zborom slekel hlače in da mi boš še sam to javil...
KDO JE OSEL?
Po nočnem ribarjenju »o nekje na naSem Primorju vlekli mrežo na suho. Bila je pretežka, v njej Je bil po mnenju večine utopljenec. Poslali so po župana, medtem se Je pa ribičem le posrečilo izvleči imelo iz morja. Med plenom so opazili crknjenega osla in baš ko se je bližal župan z ljudmi, je neki ribič za\'pil tovariSu, ki je bil r spremstvu starešine:
—	Povej županu, da Je osel...
NOČNI OBISr
»Liza, ali ste imeti nocoj obisk?*
»Oprostite, gospa, moja babica je bila.*
»Kadar se spet vrne, ji povejte, da je na zofi pozabila svojo pipo.«
DVA VZROKA
»Zakaj nočete postati moja zrnu. gospodična?c
»lz dveh vzrokov.«
»To sta?«
9Vi in ie nekdo drugje
>JUTRO«, ponedeljska Izdaja
— A —
Ponedeljek T. XX. 1938
Velik praznik graSfčarjev
Proslavo 70 letnice svoje organizacije so zaključili z akademijo in zborovanjem
I
Ljubljana, 6. novembra.
V svečano okrašeni dvorani Delavske Zbornice se je v nedeljskem dopoldnevu vršil slavnostni občni zbor ljubljanske organizacije Zveze grafičnih delavcev, s katerim so se zaključile jubilejne prireditve za 70 letnico njenega obstoja. Dvorana je bila polna zborovalcev, poleg korporativ-no zbranih grafičnih delavcev iz Ljubljane so prišli številni odposlanci krajevnih ;edinic iz province. Med gosti pa so bili prisotni tudi ban. svetnik Zorn za bana. mestni svetnik Lukič za župana, predsednik Delavske zbornice Jakomin in tajnik Filip Uratnik, za Strokovno komisijo nestor naših črkostavcev, Janez Mlinar, zastopnik Narodne strokovne zveze Zerjal in predstavniki vseh ostalih strokovnih zvez zastopnik ljubljanske sekcije Jugosloven-skega novinarskega udruženja Mrzel, predsednik Zveze faktorjev ravnatelj Micha-lek, podpredsednik centralne uprave Zveze grafičnih delavcev Malzl s tajnikom Štar-kom in zastopnik zagrebške organizacije Linhart.
Zborovanje je otvoril predsednik Stmad, ki je poudaril, da je strokovna organizacija grafičnih delavcev vzklila pred 70 leti iz ideje solidarnosti in žrtvovanja za skupno stanovsko stvar Tajnik Kosem je podrobno očrtal njen postanek in razvoj. 2e leta 1867. je njen idejni tvorec Kari von Rhein prvič sklical takratne tiskarje v Ljubljani, da so iz svoje srede izbrali pripravljalni odbor. Sestanka se je udeležilo 13 tiskarjev. Ustanovni občni zbor organizacije pa je bil 9. februarja 1868. Takrat je organizacija štela 32 članov, njen prvi predsednik pa je bil Anton Klein Kako pravilno so naši tiskarji že takrat razumevali poslanstvo svojega stanu, nam najbolj nazorno pričajo besede, ki jih je na •ustanovnem občnem zboru med drugim rekel von Rhein: Spoštujem vsakega delavca. ker SDOštujem delo; vendar izjavljam z zadovoljstvom: tiskar producira najplemenitejše delo. Kmet prideluje s svojim delom naravne produkte, obrtnik skrbi za potrebšč;ne vsakdanjega življenja •— tiskar pa oklepa duha v trdne oblike in njegovo delo gre med svet. razširjajoč blagoslov in izobrazbo. Kakor nekoč apostoli, gredo niegova dela med liudi in naznanjajo nauk o večnem biti. Moč tiska je
in strn
POZDRAV
Nato so pa položili krsto v kripto. kar je pozdravila vojaška četa s salvo. (AA. »Ponedeljski Slovenec«, »Slovenski dom«, 24. X.)
PO OVINKIH ČEZ MORJE
Snoči okrog 23.22 je radijska postaja 'Mackey prva ujela SOS-klice. ki so jih po šiljali s krova »Deutschlanda« Parnik je na poti iz Hamburga v New York in je bil v tem času 320 km južnovzhodno od rta Res na Novi Zelandiji. (»Slovenski narod«, 26. X.)
PISAVA NEPISMENIH
H. C. Armstrong pripoveduje v svoji knjigi »Sivi volk« o turškem prežidentu Kemalu Atatiirku, kako je zamenjaval arabsko besedo z latinico... Nepismene je silil, da so napisali svoja imena, ln vsa Turčija se je kmalu navdušila za to novo-tarijo. (»Slovenski narod«, 26 X.) IZ POLITIČNE ZGODOVINE
Že leta 1910. je komunistični organ »Socialistična Zeva«, ki je izhajala v Skoplju. zaradi umora nekega Arnavta. o katerem poročilo protimarksističnega odbora pravi, da je bil komunistični agent, ostro napadala svoje nasprotnike. (»Slovenec«, 29. X.) ENA IN ENA JE DVE
Vse današnje francosko časopisje mnogo piše o dogodkih ob velikem požaru v Mar-seilleu, ki še vedno ni pogašen ... Službena poročila računajo, da se je pri tem požaru smrtno ponesrečilo preko 50 oseb Do sedaj so izpod ruševin izvlekli 110 mrtvih trupel, 26 je težko ranjenih. 62 jih pa še pogrešajo. (»Slovenec«. 30 X.) NEPREMIČNINE IZ SUDETOV
Nemško poslaništvo je obvestilo zunanje ministrstvo, da je nemška policija v su-detskih pokrajinah prevzela varstvo nad premičninami in nepremičninami češkoslovaških beguncev... Prevoz nepremičnin tia Češkoslovaško je zaenkrat nemogoč. V doglednem času pa bodo organizirani skupni prevozi. (»Jutro«, 30. X.)
KARAMBOL NA TYRŠEV1 CESTI
Davi ob 7.30, ko prihaja redni potniški vlak št. 919 z gorenjskega kolodvora na glavni, se je primeril silen karambol na železniškem križišču na Tyrševi (nekoč Dunajski, op. — kra —) cesti... Na železniškem križišču so bili davi zaposleni 3 železničarji, ki imajo vsi prekomerno mnogo dela in si ne morejo privoščiti niti nekaj minut oddiha. Dunajska čuvajnica je res preskrbljena z vsemi predpisanimi signali... Osebje dunajske čuvajnice zatrjuje, da ni čulo drugega signala za prihod go<-renjskega vlaka na glavni kolodvor. Gorenjska čuvajnica pa trdi, da je bil signal oddan. Prav ta prometna nesreča na omenjenem križišču sili vsakogar, ki kaj logično misli in proučava železniške prometne nezgode, da je nujna in skrajna potreba, da se vendarle to vprašanje preureditve prometa na tako važnih in prometno živahnih točkah naposled reši in se preuredi promet. (»Slovenski dom«, 3. XI.)
CESTA SKOZI BLED
Cesta skozi Bled proti Bohinju bo razširjena in izravnana Več stavb bo podrtih. Pričakovati je, da ta dela niso preveč v zvezi s sedanjimi potrebami, saj so za tujski promet več kot nujno potrebna. (»Tabor«, 5. XI.)
CESTA ČEZ POLICO
Sedanja cesta — tudi kadar bo dograjena — ne bo vsa uporabna za promet, ker del ceste ima približno 3 m izkopa in sicer tam, kjer so pozimi veliki snežni zameti, in tako bo vedno izkop poln snega. Zato je bilo umestno, da se ni upoštevala želja Poličanov, ki so dobri poznavalci svojega terena. Sedaj, ko niso še končana dela, uporabljajo za vožnjo teren, ki zelo ovira nekdanji promet. Zato so upravičene želje in prošnje Poličanov, da ne bi bili Odrezani od ostale doline. (»Tabor«, 5. XI.)
"ogromna in ne imenujejo ga zastonj šesto velesilo. Politično in socialno življenje je Gutenbergova iznajdba preokrenila, in če je resnica, da učinkuje slab tisk uničujoče, se izgubi vse to pred božanstvenim vplivom dobrega tiska. Prav tako so spomina vredne besede, ki jih je novemu društvu v pozdrav izrekel novinar Dimic v imenu gostov: Kot duševni delavec pozdravljam tovariše umetnosti, ki je dala duševnemu delu neprecenljivo vrednost, ker ga je napravila za skupno last vsega človeštva. Kot novinar pozdravljam tovariše umetnosti, ki posreduje neovirano izmenjavo idej, najmogočnejše sredstvo napredka.	__ Ze nekaj mesecev po ustanovitvi je organizacija osnovala sklad za podpiranje bolnih, onemoglih in potujočih. Med namene organizacije je sama po sebi prešla skrb za delovne pogoje. V prvem letu se je njeno delovanje razvilo v orosvetno humanitarno in socialno smer. Leta 1879 se je organizacija preosnovala, da je pritegnila vse tedanje kvalificirano delav-
stvo v Društvo tiskarjev, kamnopiscev in kamnotiskarjev na Kranjskem. Vzporedno je iskala stika s sorodnimi organizacijami drugod. Tako je že leta 1883. sklenila vza-jemnostni dogovor z beograjsko tiskarsko zvezo. Med vojno je organizacijsko delovanje nekoliko zastalo, po vojni pa je bila ustanovljena skupina organizacija vsega grafičnega delavstva v državi.
Nato so zvezi čestitali k jubileju in ji želeli prospeha predsednik Delavske zbornice Jakomin, zastopnik strokovne komisij- Mlinar, zastopnik J^ J Mrzel, predsednik Zveze faktorjev Michalek in zastopnik NSZ Zerjal V obširnih programa-tičnih izvajanjih so očrtali položaj grafičnega delavstva v državi predstavnika centrale Malzl in Stark pa zastopnik zagreb-šk" ort nizacije Linhart Ko so ooročali še predsednik tarifnega odbora Zumer, Dvuršek o humanitarnem delu zveze in L jze Erjavec o razmerah v litografski stroki, je predsednik Stmad zaključil jubilejni zbor.
Lepa akademija v Delavski zbornici
Ljubljančani, ki vedo ceniti prosvetno delo grafikov, zlasti njegov pevski zbor in salonski orkester so v soboto zvečer zasedli vse kotičke dvorane v Delavski zbornici Grafiki pa so se tudi topot potrudili in so nudili občinstvu večer, poln najlepših užitkov.
Pre^ednik prosvetnega odseka g. Franc Eoštjančič je v uvodni besedi razgrr;l pred nami delo grafikov v dolgih sedemdesetih letih obstoja organizacije in se zahvalil javnosti za njeno razumevanje do dela grafičarjev. Nato je pev<=ko drv" o grafikov zapelo Kosijevo »Geslo«, ki mu je sledila programatična recitaciia »Sedem-de et let« — spisal Dragotin Kosem, recitiral pa je tajnik organizacije g. Slavko Dvoršak. Pod izvrstnim vodstvom Danila Cererja ie zbor ^pn«1 5p »Maje a« od M Tomca Z burnim ploskanjem je občinstvo oozdravilo mladega grafčarja Slavka Štruklja, ki je zapel Adamičevega »Planinca« Mladi, talentirani pevec je moral zapeti še eno, izvenprogramsko pesem.
Zbor je nato zapel še Pavčičevo »Deklica, ti si jokala«.
Grafiki so se topot poskusili tudi v igri.
Izvajali so dramatski prizor -^a cesti«, ki ga je bil za to priliko spisal g. Slavko Dvoršak in v njem podal sliko iz življenja grafikov, ki ni vedno svetlo in lahko. Četrtina grafikev je brezposelna in .; "1 vz žuje organizacija. Po kratkem odmoru je veliki salonski orkester 3-afikov zaigra1 pod vodstvo^ g. Vinka Zižmonda Bacho v »remladno prebuja ' « in Me iels-sohnovo Slavnostne koračnico« skupn* -pevskim zborom pa Dolinarjevo »Na cvetno nedeljo«.
Prav lepo «ta učinkovali tudi zadnji dve i "ki - zborovske deklamacije. Graf omladina je deklamirala KIeče\ »Tovarišem v spomin«, grafični zbor pa Matiči-čevo »Gutenberg govnri« Tako je druš grafikov z lep;m uppehom zaključilo sedemdesetletni jubilej in stopa z lepimi načrti v novo dobo.
Maribor preko nedelje
Maribor, 6- novembra Smo sredi no^e sezone. O tem pričajo številne društvene prireditve.
Dvajsetletnico Jugoslavije
so snoči slovesno in prisrčno proslavili mornarji, stanujoči v Mariboru, združeni v Združenju bivših mornarjev Pri Novem svetu so se v lepem številu zbrali s svojci, da proslave 201etnico Jugoslavije ob spominu na revolucionarne doewlke pred 20 leti na našem sinjem Jadranu. Proslavo je otvoril s toplimi pozdravnimi besedami zaslužni predsednik Združenja bivših mornarjev g Josip PcvOdnik. Po pozdravu je v izčrpnem, temeljitem referatu prikazal razvoj in obseg znanega upora naših mornarjev v Boki Kotorski. ki je bil predznamenje naše narodne svobode. Omenjal je primer »Viribus Unitis« in priključil še polno zanimivih podrobnosti. Za svoja izvajanja je bil deležeif toplega priznanja navzočih bivših mornarjev, ki «0 preživeli snoči lep tovariški večer v spominih na zgodovinske dogodke pred 20 leti ob našem morju.
Maistrovi borci
pa so imel- snoči v vseh prostorih Narodnega doma svoj krasno uspeli družabni večer, ki je privabil številne prijatelje 'e agilne organizacije. Odmevala ie ubrana naša pesem, ob marljivem sviranfu sodbe se je razvilo živahno razpoloženje ki je združilo zveste tovariše Maistrovce na lepo uspelem večeru katerega čisti dobiček gre v podporne svrhe *-eviih Maistrovih borcev. Vrlim organizatoriem večera gre častno priznanje in pohvala
Učitelji sresa Maribor desni breg
so zborovali včeraj v osnovni šoli v S*u-dencih. Zborovanje, ki je bilo polnošte-vilno obiskano je vodil predsednik šolski upravitelj šima Petrovič iz Marije Device v Brezju V svojem situaciiskem poročilu je poudaril, da so učiteljske vrs'evsrezu Maribor desni breg kompaktne.' da število članstva narašča in da svetovni na-
zori posameznikov učiteljskih vrst ne razdvajajo. Tajnik učitelj Miloš Ledinek iz Tezna je naglašal, da ima organizacija največ zaslug v razvoju šolstva. Po poročilih tajnika in blagajnika je predlaga' šolski upravitej Kašpar v imenu nadzor stva blagajniku učitelju Džuri iz Radva nja razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Prebitek blagajne izkazuje 2.513 din V društveno razsodišče so bili izvojeni Zorn. Hriberšek. Črnko, Vrane, Martela-nova ln Ceh. Gg Kcntler in Vrane sta podala svoje ojebne vtise s pedagoškega tedna v Ljubljani, i
Slavje grafičarjev
V dvorani Delavske zbornice je bilo danes dopoldne spominsko in slavnostm zborovanje mariborskega grafičnega de lavstva ob 701etnici obstoja ln delovanja grafične organizacije v Sloveniji. Po otvoritvenih besedah predsednika mari borskega pododseka Janka Duha je pev ski zbor »Grafike« ubrano odpel pozdrav no pesem. Tajnik g. Janko Krajšek j* očrtal delovanje organizacije ob naši severni meji. Mariborski pododsek šteje 150 članov Iz poročila načelnika humani' arnega odseka Alojzija škra barja je razvidno, da je izdala mariborska organizacija grafičnih delavcev od leta 1921 dr 193? din 15.408847 za svoje članstvo Potem, ko sta še spregovorila predsednik prosvetnega pododseka Pavel Vokač in Anton Minodraž za klub pomožnega lelavstva grafične organizacije so sledili številni pozdravni govori. V imenu mariborske mestne občine je pozdravil ma-<istratni ravna'elj Rodošek, v imenu Kluba mariborskih novinarjev Golouh Kra vos za Narodno 9trokovno zvezo Pire J. v imenu Zveze kulturnih društev Ceh v imenu Delavske zbornice, Presl za kulturno društvo »Vzajemnost« Horvat v imenu organizacije stavbinskih delavcev.
Pohorski dan,
ki je bil prvotno napovedan za 30. okro-ber in ki je bil preložen na današnjo nedeljo, je zbudil med Mariborčani veliko zanimanja in bi ga najbrž še bolj, če bi
odfpanJeacija Pohonkegs dne ustrenla
pomembnosti hvalevredne pobude. Radi tehničnih vzrokov se je dopoldanski program nekoliko spremenil in so bile naj-preje originalne Stafetne tekme petih skupin drvarjev, ki so « težkimi ter Z narodnimi barvami okrašenimi deibli v štafetnem teku krenili izpred UnLona po Frančiškanski, Tattenbachoivi ln Sodni ulici pred Union. Prvi so dospeli na cilj Framčani (št. 3). Med tekmovalci so bili drvarji iz Frama, Ruš, Selnice, H06. Okoli pol 12. se je pojavil na Aleksandrovi cesti slikovit sprevod s pohorskim jezdecem na čelu. Na prvem vozu je bila skupina, ki je predstavljala framsko trgatev. Skupini je načelovcJ častitljivi »pohorski župan« Fregl iz Frama. Sledil je okrašen voz s pohorskimi kolobarji, nato vozovi drv, desk, hlodov, debel in končno skupina pojočih pohorskih drvarjev s sekirami in žagami. Pestra povorka Je krenila ob vriskanju in prepevanju Pohorcev in Pohork z okusno okrašenimi vozovi po glavnih mariborskih ulicah, kjer se je razvrstila velika množica Mariborčanov, ki so z zanimanjem motrili ta svojevrstni pohorski sprevod. Popoldne Je bila v Unionu velika tekma mariborskih drvarjev za prvenstvo Pohorja, zvečer pa vesela in toplo razgibana pohorska trgatev, kjer ni manjkalo tipičnega pohorskega okolja, pohorskih pesmi .godbe ln raznih posebnosti s področja pohorske kuhinje. Pohorski dan Je vsestransko uspel. Bilo bi želeti .da se zamisel izpopolni in razširi.
Smrtna žrtev napada
181etnega posestniškega sina Petra Te-peha iz Spodnjeea Dupleka so napadli iz zasede neznani napadalci. Pofegnili so ga * kolesa in ga s koli pobili na tla, kjer je nesrečni Tepeh obležal v nezavesti in 8 pretresenimi možgani Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa se ni več osvestil. Vavzlic najskrbnejši zdravniški negi Je oodlegel usodnim poškodbam ter Izdihnil Orožniki so marljivo na delu da bi razčistili ozadle uboja Tepeh je bil miren fant in je njegova tragična smrt zbudila foplo sočutje vse okolice.
Nož•••
Ponoči so podivjani neznanci navalili na JOletnega pekovskega pomočnika Karla žnuderla iz Pobrežja Na vogalu Tržaške in Ptujske ceste so prežali nanj in ga pobili na tla Nekdo od napadalcev pa je z nožem zamahnil proti žnuderlu in ga zabodel v levo roko Slična usoda je doletela slikarskega pomočnika Vinka Kle-menčiča, ki stanuje v Gregorčičevi ulici 13 Bil je snoči v neki gostilni na Teznem Pred gostilno je pustil svoje kolo Pozneje je opazil, da je nekdo hotel smeti z njegovega kolesa žaromet in dinamo. Ko so storilca izsledili. pa se je ta tako razburil da je segel po nožu in ga zasadil Klemenčiču v levico Oba zabodenea so prepeljali v bolnišnico. Varnostni organi skušajo pojasniti ozadje obeh nočnih napadov.
Otroci so zažgan
V Mežici je zagorelo gospodarsko poslopje rudarja Urha gipeka. Gasilcem in domačinom se je posrečilo, da so preprečili večjo požarno nevarnost. Preiskava je dognala da 60 se domači otroci igrali 2 vžigalicami v gospodarskem poslopju in zanetili seno. V trenutku je bilo gospo-tarske ooslom> v plamenih.
Vaš izgled pomladi in polepša
sekundah KHASANA rdečilo za ustna in lica, ž njim daste svojim ustnam in licu svež in rožnat barvni ton. KHASANA rdečilo za ustna in lice ne pušča barve in je odporno zoper vreme, vodo in poljube. Nikdo ne opazi njegove uporabe. Za vsak lepotni tip pravi barvni ton.
Za diskretno barvanje: Superb I., za bolj živahen učinek: Superb II. za močnejše barvanje: Corail ali Carmin in za zagorelo lice: KHASANA Soleil.
KHASANA
Smrt znanega mariborskega obrtnika
V starosti 72 let je umrl znani mariborski pečar in hišni posestnik g. Pavel Heričko. 50 let je opravljal svojo cbrt. S pridnostjo in marljivostjo je povzdignil svoje daleč naokoli znano solidno podjetje. Rajnki je slovel po svojem humorju in. šegavosti. Pokopali ga bodo s pravoslavnimi cerkvenimi obredi v ponedeljek 7. t~ m. ob 4. popoldne iz kapelice pokopališča na Pobrežju. Bil je sicer po rodu Nemec, toda lojalen in zaveden državljan. Rajnkemu časten spomin, žalujočim naše iskreno sočutje.
Novo cerkev
so blagoslavljali danes dopoldne v mag-dalenskem predmestju. Blagoslovitvene obrede je opravil ob asistenci škof dr. Tomažič. Navzoči so bili tudi predstavniki oblastev. Nova cerkev Presvetega Reš-njega telesa je zidana v slogu dvorane. Oltar se lahko zagrne in bo cerkev baje služila tudi za razna predavanja.
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je v soboto 5 t. m. ob tričetrt na 21. uro, v 72. letu svoje dobe, za vedno zapustil naš dobri, ljubljeni soprog, oče, brat, tast, stari oče, stric itd.
Pavel Heričko
pečar
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 7. novembra ob 4. pop. iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju.
MARIBOR, 6. novembra 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
Egon Ervin Kisch:
Reportaža
Poklical sem zavetišče za padla dekleta. »Ali smem obiskati zavod, da napišem poročilo?« — »Poročilo?« — »Da, poročilo za časnik.« — »Za božjo voljo, pri nas se vendar ni ničesar zgodilo. Kaj pa se naj bi zgodilo?« — »Ne, ne, rad bi samo napisal in poročal, kako je pri vas urejeno, kakšni so uspehi vaše vzgoje in tako dalje.« — »Ah, tako!« — Kamen, ki se je odvalil gospe j ravnateljici od srca, je pridrvel po telefonski žici do mene. — »Ampak o tem moram vendar vprašati Njeno ekscelenco gospo predsednico .. . Jutri vam odgovorim.«
Naslednji dan sem samo izvedel, da je bila sklicana nujna seja odbora, da se posvetujejo, ali je moj obisk dopusten ali ne. Naslednje jutro so me obvestili, da smem priti v petek ob enajstih dopoldne.
V zavodu so me sprejeli z vsemi častmi. Vratar mi je odprl in me vprašal z izbranimi besedami: »A imate kakšne papirje?« Ko sem rekel, da ne in ko je ljubeznivo hotel pred mojim nosom zapreti baročne duri, mi je padla v glavo misel, da sem to preprečil z duhaprisotnim vzklikom: »Naročili so me semkaj« ... Baročna vrata so se spet odprla in vratar je rekel ves prepaden: »Aha, vi ste tisti gospod od listov.« Prikimal sem, nakar je pripomnil: »Dame že čakajo na vas.«
Menil sem, da me pričakujejo padla dekleta. Kje neki! Niti o dekletih, niti o padlih |i moglo biti govora. Nasprotno, bil je Ibor tega zavoda: pet dam z obilno okrašenimi klobuki. Gospod dušebrižnik se mi
je predstavil in me nato pokazal gospej predsednici. Njeni ekscelenci visokorodni gospej grofici Ciprijani Lobkovicovi, kakor tudi ostalim damam. Duhovni gospod mi je ponudil sedež in mi je držal nagovor. Pred vsem, je dejal, je res razvese ji-vo, da je tako mlad mož, kakršen sem jaz, že zapopadel resnost človekoljubnih prizadevanj — (dame so ljubeznivo prikimale) — in da sem voljan napisati poročilo o zavodu, kar je odbor na svoji zadnji seji soglasno odobril. Predvsem pa, je rekel, si dovoli v kratkih besedah poročati in me poučiti o smotrih zavoda.
Besede so morda res bile kratke, toda govor je bil tako dolg. Duhovni gospod me je poučil, da se greh ne bliža človeku v grizljivi obliki, temveč na najbolj ljubezniv način, — prijazno in prikupno. Presenečen nad hinavščino greha sem zmajal z glavo in pogledal dame: ali je res, kar se mi tu pripoveduje? Dame so prikimale. Gospod govornik mi je pričel razlagati, da je vsa ljubeznivost z vsemi obljubami greha samo krinka in da dekleta, ki se predajajo lahkotnemu življenju in s tem popolnoma upravičenemu preziru, namesto, da bi si Kot služkinje ali kot tovarniške delavke priborile zavidljivo službo, doživijo tudi presenečenja, zlasti na stara leta. Da, jaz sem strmel. Kdo bi si bil to mislil! Toda, ker so dame spet sklonile glavice in prikimale, sem to moral hočeš nočeš verjeti.
ge hujše preziranje pa zaslužijo moški, ki so zmožni takšne propalosti in grobosti, da se zgolj za svojo zabavo spuščajo v družbo z mladimi dekleti, ne da bi imeli namen, jih poročiti. Zdaj sem jaz bil tisti,
ki sem z živahnim prikimavanjem izjavil popolno solidarnost s preziranjem. Toda tale zavod — je dejal duhovni gospod — je trdnjava zoper nespodobnost. Čeprav je bila večina dek et le proti svoji volji sprav ljena semkaj in so nekatera propala bitja zgolj zato prosila za sprejem, da bi tu preživela nekaj časa brez skrbi za vsakdanji kruh, nakar bi se spet vrgla opisanemu lahkomiselnemu življenju v objem — je tu vendar tudi nekaj obžalovanja vrednih, zaradi katerih se človek ne sme ustrašiti delovanja za poboljšanje človeštva. In čeprav večina izmed njih pb kratkem pobolj-šanju in odpustu spet zapade prejšnjemu življenju, se vendar zgodi, da tu in tam ne pride tako žalostno poročilo do ušes gospe predstojnice. In mi vemo, da stoji zapisano: En sam pravičnik... in tako dalje.
V zavodu morajo dekleta za pokoro delati in zlasti tudi moliti, kakor bom to videl pri ogledu. Najprej se podamo v sobano, kjer dekleta vezejo in kjer je tudi majhna razstava že gotovih vezenin, ki so jo pripravili davi nalašč zato, da se prepričam o spretnosti in marljivosti gojenk.
Tako smo torej stopali v sprevodu, ki so ga tvorile odbornice, dušebrižnik in jaz, proti delavnici. Kakšnih trideset deklet je tu sedelo ob okvirjih za vezenje. Ko smo vstopili, so spodobno vstale in so v za-teglem zboru pobožno pozdravile.
—	Tu vidite — je hotela ekscelenca Ci-prijena pravkar začeti razlagati, — ko — gromska strela! — ko me spozna tista ušivka Fani Melkerjeva.
—	Servus, Egon! — je zavpila po dvorani.
Ali je mogla Mici Makovčeva zaostatij
Ne!
za Faniko. kar se predrznosti tiče? Zavpila je proti meni:
—	Te pero, Egone! Ali imaš kakšno cigareto ? Tu ne dobimo nobenega čika...
Kasarniška Katica pa jo je kar prekinila:
—	Ti, Egon, kaj dela moj poročnik? Cu-jem, da je zapustil garaizijo —
Betka je bila edina, ki je spodobno — kakor vselej — upoštevala dejanski stan in okolje in mi je samo naročila:
—	Pozdravi tovarišice v brazilski kavar-s ni in jim povej, da bom v štirinajstih dneh
spet pri njih ...
Vsi ti pozdravi so me pikro zadeli. Gospe odbornice so bile pa takšne, da bi bile takoj zrele za zavod deklet, padlih iz oblakov, če bi kje tak zavod imeli. Prva, ki je spet prišla do besede, je bila Njena ekscelenca gospa predsednica. Rekla mi je z glasom, v katerem sem čutil groenland-ski mraz, kakor Gavrizankar silno ogorčenje in kakor Egejsko morje globoko zaničevanje:
—	Gospod, nI se vam treba dalje truditi! Tako podobno je v vseh naših sobanah..«
S temi besedami sem bil odpuščen.
Prodam
Poceni odprodaja
2.000 ' parov snežk lt«v. 35—36 din 39 itev. 37—38 din 49 itev. 39—40 din 55 Za »Tretorn« snežk c 70 do odstot. popust. Trgovci
popust. Veletrgovina s ievlji ALEKSANDER OriLAT Sv. Petra c. 18. tel. 24-35.
362-6
(NSERIRAJ V „ JUTRU"!
V Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,