Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. - GLAS NARODA /v Lisf slovenskih delavcev y Ameriki. u vkc kot £ l \ :: Citajte, 1 HA DAN DOBI V ATI C "GLAS NARODA1 PO POŠTI NAKAVMOST HA BTM DOM (bfi«H mM mM) to »ratalkev). kar V a« mniifli VI Telephone: CHclsea 3-1242 Murnu rmi m» 8«m4 Clan Matter Stpitmktr tuk. 194« at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Coafreea of March Srd. 1871. No. 1 7 — Stev. 1 7 NEW YORK, MONDAY, JANUARY 26, 1942 -^PONEDELJEK, 26. JANUARJA, 1942 i* Volume L. — Letnik L. AMERIKANCIUNICIU JAP. KONVOJ BOJNE LADJE AMERIŠKEGA AZIJSKEGA BRODOVJA SO ZALOTILE JAPONSKE TRANSPORTE V MACASSAR PRELIVU. — SEST TRANSPORTOV JE BILO POTOPLJENIH OSISKO OROŽJE POSTALO ZAVEZNIŠKO OROŽJE Mornariški department je .naznanil, da so ameriške bojne laje v Maeassar morskem preli /vu med otokoma Borneo in Celebes v Holaudskem vzhoduo-indijskem otočju potopili 5 japonskih transportov in mogoče Še šestega, ne da bi same trpele kako škodo. Neko prejšnje poročilo pravi, da sta bila aia istem kraju potoljena dva transporta. Odkar se je pričela vojna na Pacifiku, so ameriške bojne lauje in boiubiuki potopili 48 jajxmskili bojnih ladij in transportov. Krivci v Pearl Harbor Poročilo preiskovalne komisije obdolžuje admirala Kimmela in generala Shorta, da n!ista vpoistevala svarila vojnega in mornar, urada. V Washington se je iz Ha-. vaj kili otokov vrnila komisi-[nikdar sestala in posvetovala ja. katero je poslal predsed- o potrebnih odredbah za o-nrk Roosevelt v Pearl Harbor , bramlbo otokov in mornariških :n druge kraje na Havaju, da dožene, kdo je zakrivil, da ^o inogli Japonci naproti Pearl Harbor 7, decembra in povzro-Poieg tega pravi tudi poro-j^i tako veiiko -koi]o> Komi_ čilo vz Batavije, da so holuudski letalci zopet bombardirali dve japonski krržarki in en transport bliizu Balik Papana ob vzhodni strani Bornea. Ameriškim bojnim ladjam v Aziji poveljuje admiral Thomas C. Hart,.ki je obenem vrhovni poveljnik bojnih ladij Združenih narodov na Daljnem Jztoku. To poročilo je prvič naznanilo, da so ameriške bojne la-d.;e posegle v večjo pomorsko biUo v J :iji. « TCakd* veliki Japonski siji je načeloval član najvišjega zveznega sodišča sodnik <)-wen J. Roberta, ki je v soboto predložil predsedniku natančno poročilo o tem, kaj je komisija dognala. Komisija je dognala, da sta kriva admiral Husband E. Kimmel in general Walter C. f>bort, ker nista, vjx»š*teva3fi svarila vojnega in mornariškega departmenta glede (bližajoče se nevarnosti. Poročilo pa izreka vso pohvalo mlajšim častnikom ka Vojak onTTo r T^a^VTa^so se tekom napada Obnašali zelo transporti, poročilo ne pove, anano je, da nolK-n transport 'jnnaSko in da so preprečili še ne vozi manj kot 1000 vojakov. To pomeni, da je bilo potopljenih najmanj 5000 japonskih vojakov. Iz tega se more tudi sklepati, da bodo ameriške bojne ladje še dalje potapljale japonske transporte, vsled česar bodo Japonci le z veliko težavo izkrcali vojaštvo na otoke v lil'izini Avstralije. Admiral Hart po natančnem načrtu skuša prizadeti Japoncem kar največ škode v njihovem prodiranju proti jugu; kadar pa bo dobil že kaj več bojnih ladij, tedaj bo poslal svoje brodovje višnje proti te-\*eru. Ameriške bojne ladje so v tesni zvezi z angleškimi bojni-Ini ladjami in holandskimi podmornicami in bombniki. Zadnje čase pal je prišlo v JVzhodno Indijo že tudi več a-merršfkill veliki»h štirimotornih (bombnikov. KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS Posebni davek na • avtomobile Vsak lastn'rk ali voznik avtomobila, trucka alr motome-iga kolesa, ki vozi i>o javnili cestah, mora najkasneje do 1. februarja, 194J imeti nalepljeno posebno znamko Federal use tax stamp. Kdor tega ne lx* imel, bo jhi po-tavi kazno-Van. iZnantke no sedaj na prodaj v vsakem poštnem uradu in vsa-ikem davčnem uradu ter velja-Jjo $2.09 -za dobo prvih petih mesecev in bodo veljavne do fclO. junija, 11)42. Da se izognete gneči in ka-£ni, kupite znamke že ?edaj. mnogo večjo škodo. Poročilo z vrača vso krivdo na admirala Kimmela in generala Slior-,ta, češ, da se nista zmenila za svarilo momaiiiišekga in vojnega de pa rt meni a in se nista in vojaški Ji postojank. Predsednik Roosevelt je dve uri bral |>oročilo preiskovalne, komisije in se je sounikn Ro~ uertsu zahvalil za tako natančno preiskavo in ]>oroči!o. Kot pravi predsednikov tajnik! Earlv, bosta prišla admiral | Kinimel in general Short pred J .. 1 vojno sodišče zaradi zanemarjanja svoje službe. Državni tajnik Cordell Hull je obvestil vojni in mornariški department, da pogajanja z Japonsko slab« potekajo in je nevarnost^, da bo Japonska na" padla na Paoit'iku. Šef generalnega štaba general George P. Marshall in Šef vojne mornarice admiral. Harold Stark sTa opozorila, admirala Ttmi-mela in generala Shorta na nevarnost ter jima naročila, da nkrenerta vise pogrebno za o-£»ramlbo. In komisija je dognala, da admiral Kijnmel in general Short ni-sta ukrenila ničesar in celo topovi niso imeli dovolj municije. Angleški in indijski mehaniki popravljajo to|K»ve, ki so bili zaplenjeni od Italjanov v Atri-ki in so bili poslani v llokmdsko Vzhodno Indijo proti Japoncem. Stalin ponudil Fincem mir London poroča, da je Rudija ponudila Fincem boljše pogoje kot 1. 1940. Po poročilih iz Londona je Stalin Fincem ponudil mir pod mnogo ugdnejšLmi pogoji, kot pa je bil sklenjen mir med Rusijo in Finsko leta 1940. Svoje namene glede baltskih držav je Stalin razkril nekemu zelo visdkemu tujemu diplo-{liatu naslednje: 1. FiiHka bo ostala samostojna, neodvisna država, v popolnem soglasu z njenimi notranjimi in vnanjimi zadevami, raziHi da Rusija zopet zahteva gotovo strateške točke in po fetojanke ofb finskem obrežju, kot je Hango. Rusija bo za to plača&a. 2. Riisija ne bo več nasprotovala Finski, da stopi v zvezo s Švedsko, Norveško in Dansko. Glede lx»tske, Litviiiske in Klstonske je Stalin rekel, da morajo zo|>et postati avtonomne republike v sovjetski zvezi. Da bi Finska, sklenila z Rusijo mir, najbolj nasprotuje Nemčija, kajti Rusija bi mogla s finske fronte umakniti do 20 divizij, ako bi bil sklenjen mir. MacArthur porazil Japonce Amerikaraki topni carji so prestregli japonski napad ob Manilskem zalivu. — Japonci so tudi izgubili mno go vojnega materjala. SPORAZUM MED AMERIŠKIMI REPUBLIKAMI Na plenarni seji med-ameri-ške konference v Buenos Aires I je hlednjič v-eh 21 republik isprejelo resolucijo, ki "pripo-ča" prekinjen je diplomatskih odnosajev z osiščetn. Da pa to pomeni več, kot pa povedo besede, je razvidno iz izjave urugvajskega vnanjega jniuiistn^ ki je rekel delegatom, da lx> v najkrajšem času naznanil," da je njegova vlada prekinila diplomatske zveze z osiščem. Isto so naznanili vna-nji ministri Brazilije, Bolivije :n Paragvaja. Ddbata glede besedila o pre-kiiijeuju diplomatskih odnoša-jev je bila včasih zelo vroča, tilednjič pa je bilo premenjeno jiTvovrstno besedilo "republike ne morejo nadaLiewti od-h6ša.jev,*'in "se priporoča pre-kinjenje diplomatskih odnoša-jev z Japonske, Nemčijo in Ita~ 11 jo," ker je prva teh držav napadla, drugi dve pa sta na-(»ovedali vojno eni ameriški državi. Ameriške in fHipinske čet; poti. fyemM-ah JJL Jjevale iijcgme pi»-.tojaukc. Ja: Parnik potopljen MacArthirrja so z vso Mlo napadle Japonce in ;i:is prizadele zelo težke izgub.-. Ver sto Ja-]»oncev je bilo ueitih in Ame-rikalicem je padel v reke velik vojni plen. S tem je MacArthur dose gel veliko zmago in je saj začasno odstranil zelo težaven položaj svoje majhne armade. To je tudi za MacArthuria •Velik dar za njegov rojstni dan, ki ga obhaja danes. 2'!. januarja. Danes je dosegel starost 62 let. MacArthur je bil v zelo težavnem položaju. Japonci so neprenehoma 48 ur vda rja!: na njegovo levo kril. ki se je naslanjalo na Kitajsko morje a Bataau polotoku. Nove japonske čete so prihajale in so skušale priti za ameriško črto. Japonske bojne ladje -o obeh straneh so bik* težke izgul>e. M a <• Arthur pa, namesto da bi držal močno si!o na s-vojem levem krilu, kjer Li ga vseeno mogli Japonci s -vo-jo premočjo poraziti, je največjo >ilo vrgel na svoje desno krilo ob Manilskem zalivu in je JajKHice drzno napadel. Njegovi 155-milimeterski topovi so nuni Japonci širili u-ničenje in razdejanje. Aiuori-kanci in Filipinci so nato na padli. Japonci so pričeli bezali s svojih po>*tojank ter so za seboj pustili več sto mrtvih in veliko množina vojnega mater dala- Vsled teiura -nepričakovanega *i;n.pada na desnem krilu so Japonci odnehali s xvojim pritiskom na levo krilo in s tem je bil položaj zelo izboljšan. v ameriških vodah Mornariški- department naznanja, da je nemška potimor-nica potopila norveški tovorni paa-nik Varanger blizu Sea Isle Pity, N. J., 20 milj južno od Atlantic Pity. Vseh 40 mornarjev se je rešilo. Parnik je Ibil potopljen eti. ki je bil tudi potopljen. Papen odpotoval v Berlin Nemški poslanik v Ankari Firairz von Papen je iz Ankare odpotoval v Istanbul, od koder se bo z nemškrm aeroplanom odpeljal na Dima j in v Berlin. Na železniško postajajo so ga srpremili njegov tajnik in dve njegovi hčeri. Na Dunaju se bo von Papen najbrže sestal z nemškim vna njim ministrom Joacliimom v. Ribbentropom, v Berlinu pa s feldaršalom Goeringom in mogoče tudi s Hitlerjem. Von Papen pa bo obiskal tudi svojega sina, ki je častnik v uemški i bovo opremo, armadi in je bil ranjen naj (Jlaisovanje je bilo -soglasno, fronti" pri Možaisku. Po razgovoru n Pa|)enom bo von Riblbentrop najbrže oo prišlo 50 funtov .sladkorja, mesto 74 funtov, kot prejšnja leta. Henderson je rekel, da bo tozadevna omejitev prišia v veljavo enkrat v februarju. Amerika gradi aeroplane Poslanska 7fl>ornica je v pete^ dovolila $12,525,872,474 va 33,000 novih aeroplanov in nji- inaniroč 389. Preden pa bo doseženo šte-Vflo 185,000 aeroplanov v letih 1942 in 1943, kar je zahteval predsednik Roosevelt, bo mo- Rusi zopet prebili nemško črto Hitler je premenil svoj glavni stan v Minsk. — Nemški protinapadi odbiti. V i Ida Nemci uničili Napoleonov muzej Na svojem Ih^ii iz Možaiska so Nemci v svoji zločinski surovosti izazurali slavni Napoleonov i mize j v Borodin p, kjer so bili shranjeni vsi jHipisi in ____ _ ................ podatki o Napoleonvih bitkah jeesa Rethev. Sina so krstili z; v Rusiji. Ijprinca Pilipa Retliev. Potapljanje podmornic Nek mornariški častnik je v \Va>tiTnAtofnr rM:čT,^ir& Je »bilo ob atlantski obali uničenih ali vjetih že več nemških podmornic, ni pa jiovedal koliko, ker mora ostati vojaška tajnost. * * Toliko je govorjenja in neuradnih poroeil. da so bile uničene afivjete sovražne podmor nice,'' je rekel, "in morem reči, da se marsikatera podmornica ne bo nikdar vrnila domov.** AVasliingtore&a vlada pa je tudi naročila, da. naj nikdo, ki je mogoče videl, ali pa slišal, da je bila kaka podmornica ali kaka druga sovražna ladja potopljena. ali vjeta, o tem ne oročil z meščanko kateri je podelil naslm* prin- za V razsežnem \ uuajsiceni preilelai Rulsi neprestano pritiskajo na Nenwe ter. sti včeraj prebili njihovo črto pri No-vaji, kjer ima »voje izvirke Meza, ki se zliva v l)\ ino.S predorom nemške črte pri N-yvaji so Rusi pokazali, da vodi nji-•liova' pot proti Vitohsku iu pa ►Smolerwku. Toda na tem kraju ni mogoče prifeikovati kakega večjega prodiranja, dokler ni iza\*zet Ržev, kar pa bo zaradi siemških min in laiPuih ]>asti fcelo težavno. Navzlic tem zaprekam pa Rusi na patla jo Ržev. Nek kozaški oddelek /je jiredrl močno nemško postojanko nad mestom tei je "-dbil štiri nemwke }>ortinapade. Kot pravijo Rusi, na tem mestu nimajo Nemci skoro nobene .»r-tilerije. ral kongres dovoliti še mnogo več,je vsote. Vorošilov zopet na fronti Rusko poročilo pravi, da so bile poslane v boj močne re-•zeine, ki so bile iavežbane vzhodno Oil Urala v Sibiriji. In tej armadi poveljuje bivši vojni komisar maršal Klementij E. Vorošilov. V počitku vojne' je bil inar-šal Vorošilov poveljnik neverne armade in ko je dobro or-ganiziral otl»ram^x> l^niugra-da. ga je Josip Stalin posial onstran Praia, da organizira novo annado. To je tudi storil in •sedaj je svojo novo armado prideljail na bojišče. Zadnje poročilo po radio pravi, da je Hitler svoj glavni stan ics Smolenska premestil v Min>-k, 200 milj dalje proti zapadli in 4o0 milj od Moskve. Japonska ponuja Kitajski mir Ministrski predsednik To jo izjavlja, da je Japonska vsak čas pripravljena pod gotovim pogojem skleniti premirje s Kitajsko. JajMmJki ministrski predsednik Uitue'ki To jo je v poslanski zfbornkd izjavil, da je Japonska vsak čas pr;pi*4vljena sprejeti vsako ponudbo Kitajske za" mirno poravnavo, ako kita.iska vlada premeni svoje stališče. Rekel je, da Japonska, če-tmli'je s Kitajsko v vojni že peto leto. še vedno smatra Kitajsko kot. bratsko deželo in je. vedno pripravljena sprejeti Kitajsko z odprtimi rokami, ako |K>pravi svoje napačne i-deje. Japonska kaznuje pokvarjenega otroka, ki sta ga zapeljali i Anglija in Amerika,"' jo rekel Tojo. Dalje je rekel, da bodo njene napake izginile, ako izgine ameri^ko-angleški \i>liv. *'Sedaj je čas, da se kitajski voditelji zibude iu poslužim se te priložnosti in jih poživljam, da to store." (ilede zasedenih pokrajin v d i rž nem PaciPidcu je Tojo rekel, da jih bo Japonska upravljali tako, da bo iz njih dobita za vojno potrebni material in bo preprečila, da ga ne dobe sovražniki. V zasedenih deželah bo Japonska prisilila prebivalce k 'Sodelovanju;'' da bodo pridelovali za annado •-/, da ga ne bo treba doval .Ia-I>onske. -•LAB N A BO D A" — Nnr Yaefc "GLAS NARODA" (TMOi or ni nopu) >. >)■•*) mma rnbltobad by Bbt«nlr P frank Maka»r. President; J. Lopata wrpoMHon «ad ■ddri—ii of above N&W 1 nbll^laa Cawnai, BTB1R, rORK, n. t. 49th Year "Claa Narod«" I« leeoed every day except Saturday*. Sondaya and Holidays natiirli---- learly #•.—. Adwrtiaamest oa ipiiml. Za ealo Mtu valja Uat aa Ameriko is Kanado f6.—: aa pal leta m Aatrt leta (1J0. — Za New York aa celo leto «.—; aa pol leta tS.SO. Za InoaematTo aa oelo lato «7.—; aa pol leta |8JtO. -6lai Naroda" labaja tali dan larsemll aobot, nedelj la prasnlkov. Monday, January 26; 1942 Govor Dr. Furlana v Brooklynu —_ t r VBTVWQyLflW L. H»t *6LAfl NMtODA." tM 1Mb CH W. X. U1I4I V enem velikem seznamu zloči ti o v ih trpljenja, ki se imtehuje {•vetovna zgodovina, pripadamo Slovenci, skupaj biati Hrvati in Srbi, onim maloštevilnim narodom, (ki so >koro v vsej dobi svojega narodnegri obstoja 'krivico trpeli, ne jo prizadejali, bili zatirani, a ne zatirali, bili izkoriščani, a nmo drugih izkoriščali. Tragična po svoji veličini'je u,<«da Slovencev, toga malega naroda, ki prebiva od početfkov svoje zgo-doVrnjJko doibe na fciaRuio juga, se z njo spaja in od nje razdvaja. Kakor da je ec^kehi dVoru je bila šloven£či-na dvorni jez?k, koroški voj vode, čeprav tujci, so se t»u*eli pred nemškim cesarjem zago-varjati v slovanskem jeziku, in na cesarskem dvoru so -koroški vojvode sodili v slovenskem jeziku. Toda v«e to so >amo priee nekdanje slave, slave, ki je v te ku stoletij bolj in bolj blodila. Tttjc c j*> prišel v zemljo1 kot gospodar.'in gosjpod, v neenafki btifibi k vojaško bi gospodarno lUooaejšim, osvajalcem je giiii-lfe slovansko pjeinš^tv-rt,1 slovenji km^.t' j(4 postal suž nj na lastni zemlji. A v narodu sa meni kot celoti je ostala živa JKKKY KOPRIVŠEK in njegov orkester na ploščah TerezLuka Polka Na plaiiiucalt—ralCek Št v. M 525 in DlJqiJEgNE UNIVERSITY TAMBURIC'A — itT,vH 531 Za tnr. cenik fn ccnč jploSS «e obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 42nd Street. New York d ribe, jo napis, ki ga j v." sestavil »v francoščini Oton Zupančič, naš največji moderni pes nik: 4'Pod ta kamen sauo položili tvoj prali, vojak brez ime- moramo zbrati vse moči- lei jih ■pidiuore človeško srce in razum da ne omagamo- N« tsmemo o-maigati, in ne samo to, zbrali iriotamo Vso moči da poniagarrao {tii-staiu. jki trpe, neskončno trpe [in ne morejo pomagati. 'Poina-! ga t i monuno vsaik po svoji nauči — z mislijo, z besedo, z de-ja.ii jem. Naj bo d ono« Še tako iriajhen, vsi moramo delati 8 "ijturs da so neihSfce pod • morniice prijele napadati ladje isto siner: da «e združijo vsi na tej strani Atlantijca. je mali narodi v eno samo veliko Nemčija začela novo fazo po- šilo. iki lx) končno premagala po žrešne t u je:, i n ust va \i 1 a BALKAN — VOJNO POZORIŠCE Generali Zuružeiiiih oiarodov posvečajo vso pažnjo na Balkan, kjer 1)0 po njihovem mnenju postavljena nova fronta proti Nemčiji. | Po njihovem mnenju se (bodo na Balkanu srečale angle^ko-ameri&ke armade z rusko armado. Ti gene-nerali računajo na splošne vstajo balkanskimi naro lov proti skupnemu sovražniku, Nemčiji, in ravno tafco na popolni raz-. utioda terjala od naroda poseb-1 zavest svojstven o?»ti in samo-no ceno za lopotD zemljo, nalbitnosti. Kriviee, ki so se ko kateri se je nastanil, kakor da je moral narod s krvjo in trp Tjenjem stoletja in stoletja plačevati za edinstveno lepoto svoje rodne grucle, v kateri prehaja stroga veličastnost sivih planin v ljubko milino zelenih gričev rn dolin, divja razrva-nost Krasa v mjrčne vinograde pad italjanske armade. Ako pride do tega, tedaj bodo zopet- fo wtove.' Tako nmjlieii po pičile stoletja in stoletja, so klonilo, a ne uklonile samoza Vr^ti slovenskega naroda. In talko je ta narod obsfal in so obdržal, ta mali, izmed najmanjših drxHjeev človečke d;u-žirte, v*kQenjeh v železni obroč na, Napoleonove annade, da|bi možnost otetanka hi varno poi ivuš sredi nas. Ti, ki ši V tej največji borbi z*o- V hoj za slavo »vojega cesarja,'Sovine Vnora zulagati pravica, in si padel za našo svobodo." jda začnemo nrtvo življenje 'zn A veriga žrt.v, ki so mora-Jfri^helso" bodočnost tia.Mli po le past,i za našo svobodo, šejtoirtefcv — saj bi jo zaslužili — davno ni bila zaključena, he- P srčno krvjo pridobljeno. Saro j-ika borba si bske armade in jugoslovanskih leigij so prineslo končno Slovonni svobodo. n»n^k<'ga cesarstva heitiŠkr narodnosti. ii**trgan iz pri rodne 'skupnosti južnih bra morske vojne. ' 1 >H stkla j s'o |>odinor n ice to i> podirale iii ttrdl večinoma ipoto pile t>ain6 thhkerje, hiorda ža-to, kot ob dba IV At tah t i ka vozi največ 'taukčVjev, mOrebcti p-i iitiai mMiendiha,' hi sicer-zato, 'Tla tankerji he In mogli zalagal j nogi e ik) Sredozemskem morju voziti angleško in ameriške j ohnegii, a vendar tako ediirsf- VoV, narod, od vsqIi zaničevan, ladje ter bodo ob Kgejištkem in Jadranskem morju iricrcavale ven po lepoti je ta košček božje vojake in vojni materjal ]xxi zaščito močnega vojnega bro- j zem!ljo. ki sega od sanjavih pa- dovja in največje zračne sile sveta. - - - non»kih ravnin do sinjega .Ta^ Nemci so vedetf, kako velike vrednosti je za nje Kre4a K"«««. In o trdno s^ drmno da domo-. j^ J(i ve£ Jmgih vnm,; -v^o dcuw>Viilo, ki 2akaj so .se nemške .podmornice naonknrt pojavilo stoletja čakali nanjo, jo sr.č-no dobili — za 'kratki* dobo. — N:«mo je znali dovolj ceniti, toda vsaj s edirajo kak velik konvoj, morebiti so šali in še zanašajo prepir mod,hotek' P®*^ *kaU[~ Slovence, Hrvate in seW rmi s° ,nuvh1' v kcri>r. narcxlu v škodo. ' "k s<* ho ^^dl 1« Amerike Nastopil je čas, ko naj 2,1- vrnil v Anglijo. Lahko pa ho . . 1 ve Kreto in Združeni narodi se je bodo morali polastiti ne gle-1 de na to, kako drago bodo za to podjetje plačali. ' f , Seveda pri tem računajo na Rusijo, ki bo prarv gotovo v bližnji bodočnosti pričela močno ofenzivo ob Črnem morju ter bo Nemoe ravno tako gnala nazaj kot jih sedaj goni na osrednji in severni fronti. Tedaj bo rusfea armada vdrla na Runiunsko in Bolgarijo ter bo korakala daljo proti Jugo* slavi ji, kjer 'bo že angleško-ameriška armada, ki bo prišla od Jadrana in ^kozi Grčijo ter zlasti od Soluna, čakala, da se ž njo zdimži. Zadnje čase je sicer mnogo slišati o tem, da pošilja Nemčija močno armado na Bolgarsko v očitnem namenu, da vdari na Turčijo. Pa budi v Rusiji še ne 'bo tako kmalu odnehala, navzlic hudim poraizom, ki jih že doživlja od 6. decern- _ t- j , . bra lanskega leta. Ker pa je Nemčiji pričelo jn-ima.lijkovati in pren^zeh od nas, ker niso . , .... ^ ,f » A . „ , , , .. , ! \rndi svojih. I11 doLcn sto^ vojakov, zato pritiska na Madžarsko in Bolgarsko, da ji da-.^ ^^ ^ ^ državno samostojnost, ko so se Slavni so početfki naše vrne za obramlbo na£o zemlje sb nas naši sloven>Jkr knezi vodrli k zmagi proti Avarom, Lango bardom in Bajnvarom. Ob brr -govih Blatnega jezera je knez države. Mongolskim zavoje-valconi se je posrečilo to državo uničiti, o višji kulturi Slo-j vencev pa pričajo še danes neštete besede, ki so jih Madža telo, da bi mogli lažje uničiti kj:.r So ljudje živeli srečno in nje^ovf^a duha. Stan&i j zadovoljno, vsaj sroCneje in za- dovoljnejo od na-s -se čudijo nad tem, kar sc danes v Evropi dogaja. Zgražajo se. a še vedno ne vsi in še zdavnaj ne dovolj, nad barbarstvom današ njih osvajalcev. Toda za nas Slovenci, Hrvate in Srl»e to ni nikako presenečenje. Sto in stoletja že poznamo sile zla, ki so nann kratile vire življenja, ki zemljo, tla sami udobne j žive, ki so npšega človeka poniževali v sužnje, da lahko polne je uživajo krasote tega stvarstva, ki ključi, za dol>0, ki bo trajala, oni Veliki seznani krivic in trpf^ja, ki se imenuj' svetovna zgodovina V tej k nji sči feoJHk) potosinili črto in zaključili račune. I11 za dobo. ki ho trajala, lvomo ustvarili združeno SI oven Ho v svobodni, ob-110 vi jen i Jugoslaviji. ste s"Vojo aiiiiado 11a razpolago. Madžarska ima sicer nekaj v o jaštva na rudki froaiti, toda sedaj se protivi, da bi poslala še kaj vojakov v Rusijo. Pač pa je v Stregla prošnji nemškega vnanjega ministra Joachima von RiHibentropa ter je v Beograd poslala tri polko. Xndi Bolgarska je deloma vstre-gla nemški zahtevi in je poslala v Jugoslavijo tri divizije, toda poroča no je bilo, da si je bolgairslrii 'kralj Boris izgovoril, da bodo Bokgari v Jugoslaviji samo \vxlrževali red, ne pa da hi hoteli iti v boj proti četnikom generala Mihajloviča. Madžarska in Bolgarija se na zalitevo Nemčije za večjo armado izgovarjate, češ, da bi vsaka večja mobilizacija v vsaki deželi povzročilo veliko nevoljo naroda, če ne naravnos t vstajo. Navzlic temu, da je Bolgarska pristopila k osišču, bolgarski narod očitno kaže veliko sovraštvo do Nemcev. Sabo-1«,ža je na dnevnem redu. Prejšnji teden so požgali nemška vojaška skladišča v Silistri v Doibrudži!; Rumunci pa so razdejali železniške tire r.a progi Boka r eštarBaidimpe š t a. Madžarski častniki se naravnost upirajo nemškemu vrhovnemu poveljstvu. I11 pretekli teden je bilo pred vojnim sodiščem 7 mmunakih.častnikov, med njimi en general. Jugoslovanski četniki pod generalom Mihejlovieem to z*- zavzeli postojanke, s katerih so bili v septembru pognani 00 prvi nemški večji ofenzivi. Na Grškem so zelo razširjene bolezni L11 veliko pomanj- 1 an je je vsepovsod. V Atenah umrje vsak dan do 1500 ljudi. Toda grški uporniki =>e še vedno borijo z bolgarsko armado v T raciji. Balkanske države sicer še niso ihed sobo j zvezane, toda v enem so si edine: v velikem sovraštvo proti Nemčiji. Med Jugoslavijo in Grčijo jc že pri šlo do zveze in obe državi ste 7>ripravljeni takoj pričeti veliko ofenzivo na Balkanu, kadarkoli dObe pomoč od Združenih narodov. naši sl«veiw&i poglavarji morali umakniti nen^kkrt grofom pričajo narodni spomeniki o nekdanji slavi. Ob ustot"če-nju je ko reški vojvoda moral priseči, da bo ščitil jezik, šege in običaje Slovenec v, in da bo vsakemu pravičen sodnik. Ves obred ustoličen.ia se vršil v slovenskem jeziku. T-ujesra vojvode Slovenci niso priznavali, dokler ga niso kot svojega sprejeli v svojo sredo. NaJsor A l tlaltii gospod je dobil v dar lil so poceuKi IIUSC ZgOUO- jk, . r| . ' - . . Ne za osvojanje, maivc-c 1Z roV s)0\en" akega kmesta, m s svojimi o- prodairii je gospodaril na naših ^ tleli. Kot sbsed Nemcu se je mougolski Madžar košati!' in bohotil na na^ih tleh. a z juga, vi- -i ,t 1 • tla no bi zaostajali pri delitvi Kocelj ustanovil prestolnico . ,,•!,. TA ... ,. . J . , , , .,1 plena, so prdiaiali - italijanski mo)E:o»j3ie ni vei>sike ^ ■r . J grofi m baroni. (V tej neenaki borbi proti o-gixmlni prenKoči iz juga in severa smo Slovtnci zdržali, *to in stoletja se je drobec za drobcem zcauflje krlud "pod ogrom niiui pritiskom, a duh je ostal živ in nt Klonil jen. Slovenska dnžava je bila že davno propadla, mrtvi so bili slovenski fcneži, slovrtrt^i kralj je postal Matija Gubec, kmet ski junak, kronan z žarečo krono na zaročeni prestolu, A ui>orniški duh, katerega simbol je bil Matija Gubcc- ni klonil: v naših pesmih jo žrvo izročilo borbo proti tuji gospodi, junaških dejanj v epskih bojih s turski-nji vpadnfki. K novemu življenju jo v«5tal ta dnh v Napoleonovi Iliriji, o kateri je pel naš Vodnik: URADNIK VOJNEGA DE PARMENTA NAGLASA INO ZEMČEVO PRAVICO DODELA. fRob«'rt P. Paterson, ]>odtaj-nik vojnega n?ini*trstva, se jo priključil čim, dalje V-čji vrsti federalniJi uradnikov, ki poqii^ vajo delodajalce, naj se odrekajo iuozenfccui oravico do dt- IZSLA -JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE XHWA&KE POD NASLOVOM Podmornice to bile potopljene Mornariški lepaitment, je včeraj naznanil, da je biio zopet potopljenih nekaj nemških podmornic na Atlantiku -blizu ameriške obal L. Tozadevno kratko poročilo se glasi: "ProtiodneiLbe proti podmornicam se aa Jalju.;e,io / u-goduim utipehciti. ' ; Nt luška ura Ju.i »adio j»o>ta-^a v Berlinu je na/.nanila, da 60 nemške podmontii«« blizu a-meriške in kaiuiU^ko obali že potopile trgovskih ladij s fekupno 125,0!X» totain:. poročilo pravi, da je samo ena podmornica torpedirala in po- topila 8 parnikov, med njimi tj-i tankerje Iblizu New Yorka. AMERICAN WILD LIFE Cankajšek pričel ofenzivo General Canka jšek, ki je dobil več ahieriških aeroplanov, je napadel japonsko letalsko postojanko v Hanoju v Fran-cdski Indo Kini, njegova armada pa na treh krajih napa-ua Japonce. Nad 70 aeroplanov jc napa- V kiijiti ju nalaučao i>opisauo živ-Ijfujt' posameznih živali, živetih, tui kuliem, t morju 111 v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pesno živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu duaedaj še ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to vc-tik» Uelo i&iuti v ^tetih. kiijigaJi. toda je blednjiC izfta v pni sumi knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AME-uiškk divjačine. • .. x Knjigo ho z užitkom bral lovec, ker navaja in ;>oi>isujc tsc živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so }>opisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v.knjigi naštete VSE i RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VO-DAH. - .. . k Poleg poljudnega |»opisa tli pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fo-lograGi); <6 slik v uaravaih barvah, v velikosti cel« strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige > 9x6 iafe*. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, kače in živali, ki so ravnotako na suhem kot v vodi domu. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami. dio letališče Hanoj in so vr- pomislite, to knjigo lahko gli okoli 200 bomb. Letalci so 1 ln|bite sei>aj za ceno: pod sehoj videli celo morje po- J Sedaj žarov. 'Naročilu (»ošljite .... KNJIGARNI Dvajset milj severno od j slo veni«; publishing company Hong Konga, so Kitajci zecvze-jsiij w. ista street, new york, li Tamauj. Korintu so rekli Helade oko; Ilirija prstan Evropini l»o.. Kratka sta bila sen in upanje novega življenja, a slov*«, ski narod ni nikoli pozabil dol-ga hvaležno-ti francoskemu narodu in njtgovernu iinpora-forju. Na spomeniku, ki stoji v Ljubljani kot živa priča neskončne zalivale tistim, "ki so nam po dolgih stoletjih poana-srali do samostojnosti, in svobode, čeprav samo za kratko «0 nam z anefi^ni jemali,, , . tt ■ - -___. j'____.J ;la. ker *o »nozt^inei. V izjavi dbjavljn: potoui publieijskiga urada vojnega ministrstva je Mr. Paterson rekel: ^'IizkOtjucl ^ije lojalnili nedr- vemo, da je od feida današnje žavl inav privatnili ^lužeb bo^be odvisna u>oda na^Mraj ______ :_______ obsoja. Ce bi iina usode ho tela, da v tej borbi podležema, veii» mi Slcrvenci, in 7. nami Hr\*ati in Srbi, da "Man; strašna noč je v črne jftmiljc krili, !kot so pod svf^tlim solncem sužnji nan*ada totalitarnih vlad in je nekaj, kar tukaj ne smerno ttrpel i. Zraven tt im, ko potrebujem® Vsakega mogočega delavca, za vsak mojroči če j o XeiiK*i tuui izvabiti ameriške bojne ladje s Pacifika na Atlantik, da bi bila ameriška imornarica oslabljena 11a Pacifiku v bojn z Japonsko. Za te vesti pa bi se morali zanimati ljudje v nekaterih a-meriikUi republikah, in še }>o-sebuo oni, ki še vedno verja-nicjo Hitlerju, ki jo ponovno izjavil, da nima nikakili namer glede novega sveta. Dornier aeroplan št. 217, ki more j>eljaiti G toii'bombna raz" daljo 4500 milj, je bil pred nekaj dnevi izstreljen v Angliji. Hitler takih aeroplanov ue pot rebuje za *' 1 Jomterdi ran je Angleških otokov. Ali so mogoče ta aeroplan preskušali nad Anglijo za .uporabo kje drugje ? Hitler s-i je zastavil mnogo ciljev in v dosego teli ciljev zastavi vso svoje sile, ue glede i1a to, ka!ko visoko ceno mora plačati za dosego kakega cilja. I11 tega naj bi ne pozabila nobena država, ki še vživa svobodo- : . Smrtni slučaji v letu 1941 vsled ai-toniobih?kili nezgod, so v Združenih državah presegli (število 30;000. lu to je več kot smrti v Angliji vsled bombardiranja neinškili letalcev. Ker statistika za leto 1941 ni bila dodana v celoti, naj pogledamo leto V letu 1939 je bilo 32,00') o-seb žrtev a\"tomobilsldi: nezgod, 1,210,200 pa poškoilova-nrli. To so Številke pri katerih more človek crstrmeti. Pfed kratkinf so govorili stroj, ponienja potrato dela%--! ^ Q aVtoinal)iLskill n02go- f * t™'- kdo ^" ' J^ aah in med dragim je povedal dela človefcu rad, ne r^el^l^ — V našem kraju je bA mladenič, ki je« bil splošno znan kot izvrsten avtomobilist. ^"i ^saino znal vse kar jc potrebno a motorju in kari pač pa tudi nega suma. Le v sluča.in dela na strogo zaupnih vojnili kontrastih so delodajalci obvezani dobivati .posebno dovoljuje za zaposlenje inoz^mt^v. Podat ki pokazujejo. da le mal odstotek ni dobil tako dcvolje-nje." _ WINSTON CHURCHILL V KANADI |»»is«wisigs«xiiiifižf^ MMBSMBMUe* n Angleški ministrski prcdsedšeduik Winston Churdilli ob priliki svojega obiska v Kanadi pregleduje častno stražo v Ottawi, glavnem mestu Ka nnae. vozač brez para. V nn^ujšetn prometu mu je bilo mogoče voziti brez zapreke, izogniti n? \*sake ovire, in ni bilo prostora v katerem mu ni bilo mogoče kare parkati samo aa je bilo devolj prostora za njo. Vozil je pil vseeno zelo prcvMn.* in nikoli ni dobil tiketa za kakšen pregresek proti prometnim odredbam. — Rekli so celo, dia iahko s fenderjem ix)ber>> trsko od lesene ograje. — 'Ni bilo dolgo tega pa Vidini stati na vogalu človeka, ki je oprezoval kare, ki so drsalo mimo. Nekoliko otožen je bil njegov pOgled. Stal je oprt na berglje,' ker mu je ena noga maiijkala nad kolenoui. Ker mi je znan zdel, ga še enkrat pogledam. Bil je isti človek, o katerem sem pove lal poprej. —Bil je v avtomobilski nc-zgodi. Res je, kontrolirati je znal karo, to smo vsi vedeli, ampak mu ni bilo mogoče uganiti kaj namerava vozač, ki ga je prehitel na križišču. L *«(48 N ABO DAT- New Y< Monday, January 26, 1942 r \ JOSIP STARJHA: Počasi te je odlefr;Ua |k)l pod težkih nog. tAb obeli straneh doline je>en*Jto pobarvani lnihi, na rumenem'''in rdečkastem li-tjn težke deževne kaplje se od snornega dežja, pričakujoč prvega vtrovnqga sunka, da jih pokoplje v skupnem vlftžitaninzlem grobu na rdečkastih blatnih tleli. Od vseli strani dih po razpadanju in po smrti, od vseh strani poslanci težkih, železnih dui. Star: uiož skoro ni inc«rel dalje. Globoko v ma-tno cestno blato so se udirale utrujene no ge. težko so se iz* njega dvigale kakor kolesa obloženega voza. komaj dalje se premikajočega — in klanec za klancem je bil še pred njim, clrugi višji od drugega, kakor bi višal nalašč in samo zaiaeli njega, reveža. Zdelo se mu je, da je bila nekdaj, pred davnim časom, tam za onim-le ovinkom liiša. menda krčma. Kot mlad deček je hodil t<>d z materjo, ki ga jc peljala prvikrat v mestno šolo. Tam sta počivala. Mati je vzela hleb črnega ovsenega kruha in kos črne prekajene sv in jine Na klevpj sta si«de!a pred krčmo ter rezala in grizla, ker nista poklicala vina, zakaj drobni krajcarji *o bili namenjeni za vse kaj drugega Tisti kra j-carji so pozneje toliko zalegli, da se je naučil brali in pisati in da je z branjem in pisan jem zašle v njega hrepenenje po tn-jini, v katero je pozneje zablo-« lil. Sedaj se vrača po tolikih letih, sedaj si bo odpočil na isti klopi, a privoščil sj bo po-žirok žlahtne pijače, zoreče nekje tam zadaj za trriči, ki jih ima še dane* preho+uti.--------- Ovinek je tukaj- knne ni več, ob strani zeva sairto še za rast-la mahovnata vsedlina, nelcda Tija krčmarjeva klet. Kam so šli iti kje so, ki so nekdaj prebivali tukaj, in oni. ki jih jc bilo še več, oni, iki so hodili mimo? St a rec se n i razbu vi I, n iti pomislil ni več, samo še težje je elviguil nojje in neznansko visoko, se je vzpel klanec pred O B njimi- zdelo se ji',1 do treba. In ta tiliota, ta prazna tihO-ta okoli nje^a- Niti ptice ni bilo, da ibi se preletela čez cesto. Kaj se je zgodilo! Kje je življenje, kje petje in cvetje f In tedaj ga je preletela groza, zakaj sjKWifcnil se je na to, kar je bil za hipec pozabil, .>p6-> mnil se je, kaj ga žene zopet v domači kraj, kaj ga je vrglo iz Ulji ne. * Spomnil je, da je vojna- ki iisn je vzela v*e. ir da zda; ol> koncu svojega življenja iAV, kamor bi v nuru položil svojo glavo I>omervinn, lei jo je zapustil. uaj u-.u sedaj |>oda ono. kar je v svoji pre flernosti zapravil. Z lahkim srcem in smehom na mladem obrazu je bil zapustil pred dolgo leti ženo in sina in ni več vrnil. Xiti na misel miu ni prišla v poznejšem času mala razdrapaua domača k d" a, vrtiček za njo in vsa lepa domača dolina. Dobro ga je bila jfprejeJ(ft tujina in min je dala več, kakor se mu je dozdevalo, da bi, mu bila dala skromna in nepoznana doujovina. In dolero ir|u je bila ta tujina nna-ti, vsaj mislil je, da mu je mati. DdkkT ni sedaj spoznal da ntu je bila mačeha. In to sedaj, ko so op rale njegove moči, ko so otrpnile njegove roke. Utrujen do sil trt i in »kesan. Sedaj bi rad popravil svoj greli, žalostne misli. Ke> bi jfli mogel rwlloziti, bi losrel v obcestni jarek, zatisnil cm"i in zaspal. Pa porodile bi se« nove in ža-"lostnejše v spanju in sanjali. Zatorej počasi dalje — dalje. .Polne 'srage tečejo raz čelo, palica -K? krivi v tresoči roki, pn i sopt jo čudno in nenavadno. Vendar je do-pel na vrli klanca- uajvišjoga.'* In ' odpre se pied njegovimi očmi dolina, lepa in veličastna. Oči se širijo, prsi napolni hrepenenje. (Pa kaj je to! Kad dolino ne spenja tfčuo »likčdho in ja-i-no ne-bo. jasno in čisto kakor davna mladost, vi.-oko in oddaljene* kakor sreča ndadrh dni. Xizko k t leun se tlači ka kor jnegla in krvav je njegov rob. In skozenj sijejo krvavi sohvčni žarki in kilavo se vije skozi nje znana, nekdaj bela in bistra ii3ka, knvava kača poleg-druge krvave kače, nekdanje solnčne široke ceste. Kakgr ja- Jugoslovanski Pomožni Odbor Slovenska sekcija. Amerika je v vujni. Naša dolžnost je oedaj, da kot aiite-T$3kn državljani pomagan«) Zdrnaenmt državam. Ktupnj-mo obrambne bonde »rt znam-kf, dam.pno ani ri.3fcemit BHe-čeirsn (križu! To je prva d.lr/,-no^t. -Vsi in v.-ak naj pomaga. Hruiga ji' naša km*na dolžnost do našrh t rpečtJi bratov in sester onkraj morja. Tudi tem bomo pomagali ter so pripravljali, da bomio pripravljeni In organretrairi. krt bo mogoče j>o-slati tja pomoč: .TiPO slov. srke ja $e bila <»b-ve "Čeiia od državnega elr-part-m nta v VVardtimrtomi. da lah ko nadalju/e z nabiranjem denarnih prispevkov. To je dobra novica. Zato naši kkalni odbori labko nad.djujejo - svo-jiiii^lelom: * Glavni blagajnik Leo Jurje-vec mi je poslal sh-ele-čj poroči h>: lio 17. Jan. 1942 so darovali sl-sdeci: ♦Poslal Jos. Zala r, Joliet. 111. $20.00; Frank Prasnikar, CTrn-ton, hid. $30.95; Louis 'Šnrith ta j. A&Z št. 4.'^. EaM 11. l«*na. \ Lorain- O. je priredil dne 4. jan. lokalni odbor 14 ban-km, ki je bil zelo dobro obiskan. IVedesediHiea odbora je Miss Mary E. Poluini!k, tu rojena (Slovenka, ki je bila t ml i Htoloravnateljica tega banketa. Xa tej prireditvi je prečrtala pismo, ki st- »rlasi: "•Cenjeni člani in članicr-: — Prejmite siix)mašen ehir kot prispevek za naše rojake \ doTmov.ini. Milico, mnogo \t'-boelo rojaki potrebovali. In de»klm bo trajala Vaša akci ja, se obvezujem dar* vati v \'aš -flklad vsak' mesec $3.U0. Vaš cilj naj Ikj juispevati čim več- za zatirane in preganjane rojake v k t ar i domovini. Udani Fatlier SI a je." Mlil/ui "SIa.K' je duhovnik slovvnLske cerkve v Lorain, O. S svojim darom in obljulK> je prikazal ple-msenit in posnenra-nja vreden vžgJed za vse Slovence in »Slovenke v Ameriki. To so bešetle! Za tenni be*sc4pn? našo pomožno akeijo. Ko s *n( e>dhajal ;z baiikerta, diu-tva Št. 70 AttZ $1.00; Ola- pe rotil i ca mi. s strjeno kr\-je» ob'obljenimi, čepe dolinske hiše pod tužnim hribom, naei njimi jdka.joČMii- In cd nikoder nobenega glasu, nobenega ži-i vljenja. Pač — vzdnh pretreč se srlas zvona, vesel je se vrača — pozelravljen zvon iz domačiji lin, pozdravljen, kakršen si pel v svetlih božičnih ne>celu ko je roelilo rešeni ■ ih hre-■pemu^e — poad i avl jen! Starec pcslnsa in jx)sluša $10.(X> Obresti dutožsio akcijo!" Po-jamianki izelaji, kako so se čla- gledal som moža, ki mi je s talilo« odzvalo na lepi in glolK>-|ko dobro voljo dajal denar, ko zan»:^l>ni članek gla\Tit Končno jc še ^tustavil: "In.še preyiseelniee Mrs. Marie Pris-jbom dal-v bodo^!,r - -land, katerega na^lorv je bil:j Da, takfli mož nam manjka, 44Da bo Božič tudi v naših sr-,ki se zavedajo svoje dolžnosti, cih." O tem, obširno poroča i Mr.' Piškur \-aan< tlaje dmgi - . . . siwvna tajnica Mrs. Joseph i ne j zgled, katerega poBnemajte. gQasu zvona ne pozns vee-, to nii^ • ^ t- • avonenje božične ntfči. to je'^^^ ^^ 1 ^i^irm voščili je prt- ' m deoenlbu6 '-Inniee ekro .;|o pi>mo Marv Kierahiš- vale $219.70. Pred- nK*eeem| ^ ;y R je bilo i«fcre-poročilo. Vem, da članic SZZ;lt0 ^ ^ srca " temi darovi še ni>o prene-hale,, ^ ^^ sti u.|,oiriotem smo sigurni, da Ae./.j^ 4r. ouiIl ]-j \HM\n Tm-živeii zvonce, kakrsfno se gla-i sa ino tedaj, ko umira vesoljni »vet. ' 'Ali ni od nikoder rež it ve J ♦Počasi, perčasi se odkpa pot, a sedaj navzelo!, navzdol v dolino solz. v dolino smrti. Tam-le pod rebri jo je starčeva hi^a, tja mora kreniti, dobro znana mu je pot. Mfohn par sosedinih hiš z ozkimi dvo-rišfči in s tentnimi vhodi, mimo svetle hiše županove in mimo župnišča z visokimi okni in le-pmt obokanim vhodom. = VAŽNO ZA NAROČNIKE Pole« uaalova je razvidna do kdaj Imate plaCano naročnino. Prva Atevilka poiueoi mesec, draga dan ln tretja pa leto. Da n«n prihranite nepotrebnega dela Iu etrofikor, V rs prosimo, da BkuSat« naroCul-no pravočasno poravnati. Pofiljite naročnino uaruTnoc nam ali Jo pa plaftijte nnarmn eaatopnikc t VaRerc kraju aR pa kaierema lnued ■astopnlkov, kojib imena ao tiskana ■ debelimi Črkami, ker so opravljeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj aaSib roja kor naaa-IJenlli. Zastopnik bo Vam IzroCU potrdilo aa plffltun MTQfulil> CALIFOBNIA: San Francisco, COLiOHADO: Pueblo, Peter Cullg. Waisenburg, M. J. Bajafc INDIANA: Indianapolis; Frank Zupan£l« ILLINOIS: Chicago, J. HevtU Cicero, J. Fablaa (Chicago. Otoara Ib Illinois) Joliet, Jennie La Salle. J. Speilcb Mascoutab, Frank Augnatla North Chicago In Waakegan, Warftck MARILAND: KltamUler, fr. VodoplTM If ICHIQAN: * Detroit. L. Ptartar MINNESOTA: Clil»holm, J. Lokanlch Ely. Joa. J. Pwbel Eveleth, Looia Gook . .QUbert, Louis Vessel Hlbblhs. John Porto MONTANA: Roundup, M. If. Panlaa Waahoe. L. Ch—pa, NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck Haw TOBK: Brooklyn. Antbaojr Brat Qowanrta, Karl (MnMa .Tjittle Falls. Prank Masla Worcester, Peter Ka^e OHIO: Rarberton, Fraak Traka Cleveland, Anton Bobek, Linger, Jacob Resnlk, Job- »lapnla Olrard, Anton Nagoda ** Lorain, Louis Balant, John KomJa loungstown, Anton OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevntkar Conemaugh. J. Brnovee Covt rdale lu *okoIiPa.Wos. Itetcrnel Export, Louis SupanHC FarreU, Jerry Okorn Foreat City. Ms|li WtHim . Fr. Blodaikar Oreensburg, Frank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palcich Johpatown. Jphp PalMto Kraya, Aat. Xanielj Lnaerae, Frank BfttkMfe Midway. Jw Zaat Pittsburgh tu okolica. PMII* Pragai Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. gefclfrsr West Newton, Joseph J oran IvfecONSIN. Milwaukee, West Allls. Fr. Sbeboygan, WYOMING: Rock Bprtoga CMamond vine, l>r. Zalar mi poroča, dn >o ver. Tolo.. ustanovili ♦"Pozdravljena _soseda Meta!' Sključena starka pospravlja na "prvem dvorišču trske in so začudena eKi^me. rfiKdoVko napre>: Panjih ea-ov outran n^rja filavnik tajtik l>r. Jo^i, Kako Jkivk« elohili darove za v T> TJ- j našo pe«iiožiK> akcijo? Kadco? 1 dkalill^ Vprašati moramo. Metri do odhor št. lil. . ... j^j ^ i~t i e*den ni enlrekel inoči. l>o 4. jamiarja sem iz-_ročiJ lokalnemu oelliora št. "Simonov France sem, • pro-spod župnik. Vračam se \ domovino. Kaj je z mojim si nom!" Župnik ffa dvigne in pelje v v Clevelandu žo $4*fc.0U. Naj no- ho to moja lastna hvala, ampak samo povedano naj bo, da naj vsak vpraša za pomoč. Lju d je so pripravljeni darovati, Ramo poprosite za uboge sirote v domovini. ^Vsak naj se va>ra.4a: Zakaj Še nisem dal? Menda se bo pa na čl o enega človeka- dva ali tri v vsalvi irsanjši slovenski naselbini v Akneriki, ki bodo pripravljeni n .-»hirati denarne prispevke. <3e se aa nimajo -za našo poTricižaio akcijo celo tu rojeni Sew*«« i* Sle»vei&e, kakor je Miso Polutnik v I^orain, O., Fr. J. Kre?s v PittsburglM. iPa., in Mrfc. Ma ry Bal i nt ^ EnaiiirehiW, Wash., poteur je že čas. da se 74inin«amo tudi mi. ki ?mo prišli iz stare»,irn kraja. Zadnjič sem nek j. čitai, ila je na Ne^ji rekel Sk>vei»ec: Pomožna aikoija j;re počasi. — Da. da, počasi gre, ampak bolj hitro bi ^la, ako bi ljudje- njegovega ko va /e kaj napravili vji to pe>-mcžne> afkcijo. Zakaj nex'ejo? ("e bi se vsi zanimali, poinasali in pisali, bi bil uspeli v i" ji. Časi so resni; r<'siri lucnda nismo mi. Xovice i/, domovine so strašne. Koliko naš h ljudi 5;o e*stak> pri življenja? Ali -o še ]M»ssin>ežniki v AuwM-iki <:<»-te>\ i. ila boelo lahko po vojni poklali samo svojcem. V- bodo!ska Krajina š'e živi! Kaj pa oni, ki nimajo rodni «lhile kdaj l>eseelc "kri ni voda" bolj potrebno .in pomembne, bmtje in sestu*. danes so in jatri bodo še. 'Daj brat, daj! Pomatrui > • * trn! ' Jauko X. Rogelj. SLOVENCI IN HRVATI PEOTESTIRAJO. X>b ohfeodbali v Trstu, s ka-♦terirni fc posebno italijansko sodišče v Tnstu vnovič povzročilo preljrranje krvi ju??oslo-van^kc ukanj-šine, In jili" de v-1 olisodilo na snort, in od na je»s> od euega do tridessolili let. je "Oeibor Slovencev in Hrvatov Xtali.jo" na svoji seji IV). decen. Juliji Krajine, bivajo-čili v Arueiitini. ]»ro^i Vašo Bkscelenco. da se zavzame- ela bo po zrnairi demokracija končano el Ttaliio s tem. da ^ Julij-prielnrži njihov i •Tuiroslaviji." Slovencev >n oni poginejo jk> končani vojni'I Hrvatov pod Italijo. Jo prejel, fytspatka topis ifi "«UI MMDI' 11" nelx). Star je kot svftt. njegovi^ belim prtom posrmjcno. Pre-chraz sam hrastov lubad. nje- eJcnj postavi kruha in soli ter stekleniew> vina. . ^ 4Okre})čaj se in odpočij, dolga je' bila tvoja pot!** (France prigrizne in pije * 'Vsi so m.e poditi odtod, gospodi župnikT* ' ^'Xti podirrt te jaz. Zato, ker ne -veš, kaj te je p«*moslo še enkrat v te kraje. Ne strah pred vojno tudi ne etrajb pi*ed tujoem Prinesla sta te hrepenenji e in ljubezen. Zato ti je e>dpu9čeno, pojdi v mira". ' ISlarec vstane. Xa vratih se obrne in vpraša .ee epkrat: . je z nrtojim ^inom, po- pove roke dvoje gabrovih sto-letuili vej. v ! ^Poznam te*. Simonov si. Vrni se in ne hoeli dalje za dmgačne ljueli ni več ]>ro-stora, kaanoli zate T* "'Pa vendar," zastoče France." "X'tc vendar. Bili so časi. ko- smo pili vino, zdaj je* več krvi kot vina. Pojdi dalje!" Župnik hexli pred župniAčeni, ffori in.doli. Bunteno iistje pa-ela fi kostanjev na njegov črni talar in na čini *biret. se vsiplje na njegw i>revir. Z ^atooi jej Velike skrbi so začrtane v gubali njegovega čela. Vsaka guba Enači sina, ki se je isgttbil iz njegove doline, ki je nelel sovražniku nasoroti svoje življenje. S sklonjenim hrbtom stopi starec pred župnika in vpog ne koleno. LŽupmik skloni glavo. l te gube na mojem č^ bil okvirjen včasih brwir k spod župnik?" fclat križ je Wi^eal na njen*&a- ^ kor eam be>žji solnčui žarek. Pa Je žnpHik gotovo zainen-ihiJ Za vsakega, ki je šel od |al, zakaj na platnioab je sa nK> se čm križ, poroden « sol-KaTHti ift pit-žet s vfidilii. Besno nas, je ena, a za tvojega sina sta _ drve Storil jc svojo dolžnost, zato ne bodi žalosten." in bledo je žnfHiikovo lice in( {R0 je stopil starec mimo od prtega župnikove^a okna, se twn je zdelo, kakor bi župnik govoril sam « seboj. Postal je in lflrisluilinil. ' i"\Ka!kor iz groba se je glasilo od tam notri: ^'Storil je -'tvojo dolžnost a nas' je vsak dan manj, vodno ran»j..." spisi . K -'W. > f L r. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Seatavfi dr. r. J. Kern. Vaaanr Cena $2.00 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. Ill €trani t Cena 50& i. m Unite« V tej knjigi ao pojasnita ta ni za naseljence Cena 35 centov domaČi ŽITIMIZDUTNIK, aplaal fantek.- Ur. 278 atranL Ona trda«.^ ; Gena $1.50 Selo korlatna knjl^n u opta nzntb ln ■dzarl^Mja; i '" *t v" "3" •"-•*• '£ i & '.A GOVEDOBBJA. SplaaJ & »a—t MS _ ' ' J i . _ 8 illtaiH HLIliBSITOv tatu Ffrcv f -vUkaail \ 188 atranL Knjiga aa mlekarje to ljnbltelja aUekaratra ; aplob. C«a JQ0Q sHt-^" „ '- a. c *•« OBRTN« KNIflOfOmrvo. 258 -atrant Vea.. Knjiga je utneujnit t tirtt rttrt1 a> Itttimo, mnetner Tn atrojno kljneamlfaratm r«r Me- . •oUraratro. *• Cm .-, V t*Hf'^ I _ -i. h- r .-vt i i*a. tnM^flBliUL Bplanl Frank X«kn>ajh. 163 atranL — - •» fri ^ . mUTlLNA tBllMi. 82 (traal. Cm* $L— Cena •200 Naročite pri: Stovenle 216 W. 18th Street Si -i » M t j ji I w- NewYork, N. Y. "GLAS NAHODA" — New M Monday, January 26, 1942 ▼ STANOV LJIH & IStl •»lllllllllllltll^ Kakor plaz ZGODOVINSKI ROMAN. 17 IWIIIIIIIliltlllllllKitljllllll 4• Nifkakoi-, nasprotno? Va-ša dmžba me spravi v dobro voljo. Ves dan sem že rlabo racapoložen. ALi hočete z mano večeijatif Prišla mi je misel, da sem se danes pravzaprav postil." Liora je pomišljala. "Rada bi že, gospod grof. Toda ali se smete javno karati v moji družbi? Prav v vaših krogih sem znana." Prikimal je: "Da vem, lepa Lora Stadler je senzaoija dunajske družbe." "N3i>em ponosna na tor gosyx>d grof." Globoka bolest je odmevala iz njenega glasu. "človek prenaša usodo najložje, ako se stni:|je. Jaz se smejem, ker ne nw>rem plakati." Ponudil ji je roko. "Pojdite z mano, Lora. AJko nas kdo spozna, bova smelo kljubovala vseniu svetu. Moj sloves ni nič boljši kakor vaš, tudi jaz sem izključen i? krogov dobre družbe." Prestiašena je vprašala. "Za božjo voljo, »akaj vendar, gospofl grof!" "Zakaj, Ix>ra? Zato, ker n« ( ljtubiš, ker sem prepreuil ono lopovščino. Kjer sem zabranil knežjo podIo«t. Ker Kini obvaroval plemenito, čisto žensko bitje pred sramoto (navadne vlačuge. Kar si t' cenila za dobro delo, ml je povzročilo najvišjo nimilost. Xa ukaz njegovega veličanstva nV->ram odložiti oficirsko čast in oditi na potovanje." 4'Kaj* proč z Dunaja?" "I>a, Loric«, pioc / Dunaja! Danes n*e vidiš pač zadnjikrat." Njune 'oči so se orosile. tesneje se je stisnila k njemu.. "Xe smeš proč! Al« slišiiš!" je šepnila z najtoplejšim čustvom;. "Xe «moš pror, jaz te liočem imeti tu.'' Iz njemli okroglih ]>ohiih rok se je pretakal vroč ogenj v njegove žile. Xjigova kri je vzkipela, nehote je vzbujala njena čustvenost n/jegovo poželjernje. . . "Ljubezniva si in sladka, Loriea," je tiho pripomnil, "fže-led bi, da bi te našel že prrne. Talko bo to samo slovo, ki ga bova dane« praznovala. Pojdi, naj bo to slovo veselo in piti-j«.tno!" Preko Ringa sta dospola k operi. Wolkenstein je vedel Loro k iSadj rjfu. Poslovodja, ki ga je poznal,, je dal hitro navodila podiejeni natakarski četi. Lora se je vedla z dostojanstvom vcliike dame. Počasi je slekla rokavice in malomarno \-zela v roke jedilni list. Wolkenstcin je smeje rekel: •■'Nočeva večerjati po jedilnem listu. Dal si bom. servi-rati konupMno večerjo. Najrprvo renjs»ko vino, potem bur-gundea in nazadnje steklen ieo šam»|>anjca." Natakar je zaklieal. "Kaikor ulkazujete- gospo dg:of," in izginil. WoLkeittstein je sedaj posvetil vso pozornost Lori. ■"Danes si pač niseimmislil, da bi preživel svoj zadnji večer na Dunaju v rako prijetni in ljubki družbi. Hoč m ti biti hvaležen za lepe tienotke. ki mi jih daruješ." Prijela ga je za roko in jo poljubila. 4'Ti ne mnet3 z Dfunaja. Noče mte izgubiti, saj sem te išele našla!" Lahko in nožno je gladil njerno belo, cvetočo roko. "Noričica!Xe smem od tod? llkaz njegovega veličanstva." Tx>ra ni odgovorila. Natakar se je vrnil s serv.irno de,-ko, je položil pribor na mjizo in zlil juho iz skodelic v krožnike. Lora je jedla aelo počasi Zdelo se je, kakor da bi s? bavila z neko lmsl jo, ki .Jo je motila, da bi posvečala svojo pozornost jedi. Wolkenstein je opazil njen molk. IVignil je svoj ko zarec in trčil ob njeneura . "Txira, na zdravje tistih, ki jih ljubiva!" Izpil je vino do dna. Pni tent je zrl v njene bleščeče oci-nato pa se je nagnil iit poljubil fino črto ob njenem vratu, ki se je dvigal kakor bel man>w>r iz izrnzane bluz?. Izpustila je kozaroc iz rok. ga glasno ihte objela, in nagnila svojo glavo na njegova prsa. "Nje hodi od ntene, r.li n*e vsaj vzeflnii s selx>j!" Kakor blisk mu je šinilo v glavo. Imel jei za sabo marsikateri ljubavni doživljaj, dokler ga ni obvladalo veliko trpljenje one nesrečne strasti. Nikdar pa ni našel tako brezpogojne udanosti, kakor sedaj V Ijiubezni do detvojke jo bilo nekaj tako ganljivega, da je jei v sebi čutiti globoko nagnjenie 1-krene naklonjenosti do nje. Objel je vitko, v sreči s?! tresočo Lorino postavo in jo krepko stierrtl k sebi. . •4Xe rad bi te izgubii, Lora, ti edina bi mi lahko dala srečo, ik> kateni hrepenim. Srečo v^e pozabljajoče ljubezni." w šepnila mu je na uho: "Ko sem te videla takrat tisti ve-yeoer, sem popolnoma spremenila. Ne poznam, samo sebe. Lahkonteelno senl živela, grozote življenja sem morala zasmehovati, da nisiniv njih otrpnila. Plesala sotu vriskaje Ob propadih greha, giozo utapljajoč- v Tadkosni radosti. Ta-*rat je izginila lahkomiselnost in breztfkubnost. Zazrla sem tebe, ki »i moj vzor, moj Bog, in moja volja je postala trdna, '.a nočem biti nikogar diugeiga, kakor samo tvoja!" I ^ Wolkenstein je poplačal to izpoved, ki je dajala njegovi duisi svežo prožnost. 6 prvim poljubom. Naj je- to žensko Nova registracija februarja i KUPUJTE (Val moški v »taroeti med 20. a 44. letom se morajo prijaviti izraeinjsi one, ki so bili poprej registrirani. tPrtcfcteedniik Roosevelt je proglasil ponedeljek IG. februaija kot dan, ko se vsi moSko v Združenih di^žavaii v starosti 20 let do \iključno 44 let, morajo registri rat i za vojaško slu« bo, glasom določb vojno trajnega nabornega zakona. Uire za registracijo bodo od 7. zjutraj do 9. zvečer. V državi New Yoiikk je pa go^ftrner Lehman, da ne 'bo pivveč gneče, proglasil tridnevno registracijo. Governor Lehman je določil dneva 14. 15. in 16. februaija za registracijo sirom vse države. i.avzef ki so bili že preert^dani in odloženi, bodo na vnoklicani nflzsi za r klasif ikaciio. (Pričakuje se, prej, plačevati pa gajo naši novi domovini potetn monamo vse veliko dražje. Se-Aniorj-Skega Rdečega križa. In'veda je drugače za naselbine, v ta nan&in &o odbori vsuli slo-1 kjer je vojna industrija, ker venskih društev v nedeljo 18.1 taau so plače čisto drugačne kot januarja sklenili prirediti ve- pri na«. No, hvala Bogu in bo-solioo, v soboto dne 31. janu- dimo hvaU žni, da nam ni treba arja v Slovencem domu na stradati kot morajo v naši stari Danube St. Prosi se člane in I domovini in skoraj po celi Ev-v«e Slovence, da gc udeleže te [ ropi. . prireditve. Ves čisti dobiček je namenjen Ameri>3kenyu Rdečemu križu. Mislim, da vsi vestle koliko je- že ta organizacija pomagala. pa najsibo v vojni, ali v <*asu naiaivnih katastrof. Na primer v letu 1923 o velikem potresu na Japonskem, ko je bilo več tisoč ljudi ubitih, še več tisoč pa ranjenih. Ameriški Rdeči križ je bil eden prvih. ki jian je nudil pomoč. Zato s:po s ravno v»do. da gredo njihovi sinovi naravnost v vojno. Xa-fib od tukaj je že precej šlo, pa se še priglašujejo, čeravno nobeden ne ve, ali l)o pri-šti nazaj ali ne. Tuflcaj ekFbro znani rojak Robert HJomovec j? prestal jako težko operacijo v Albany Hospital v soboto 17. jan. Ako bi čakal še tri dni. pa bi podlegel. Xahaja s? v Albany Hospital in je njeirovo zdravstveno stanje povoljno ter je na potu o-krt/vania. Vsi mu želimo, da bi se čimprej povrnil zeli a v domov. Slovenci, ne pozabite 31. januarja v Slov. domu na Danube St.! Frank Gregorin, Little Falls. X. Y. Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo. i ^ ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani4^! ## Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so' u tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi \ \ Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za## kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati tn#<> izpopolniti. i< i KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo iNaročite pri KNJIGARNI SLO VE NIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York, N. Y. Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo. nemškega vojaka. Zato so pri-j na univerzi v Wiseonsinu, kjer vezali na kolo deset talcev Slo- so se zanimali za vprašanje, ali vncev in jih u-trdilL Med j je v svežem zolju dovolj vita-ustreljenimi je bil tudi Zibre-' mimov C. Ta vitamin je poseb-tov student, star komaj 18 let. i no učinkovito 'sredstvo proti iSlovenija daja vztrajen od-Justni jmilobi. por Okupatorji nastopajo z Knnili so ^orA 60 dni k™to. ki pa odpor le s hjan0( v kateH povečeva. Poročila pravijo, da je ta exlpor zmanjšal n¥>-ralo okupatorje«^ ki se ne << tijo Več varne in izgubljajo živcc.. ZELJE JE ZDEAVO. Sočivje je v splošnem zdrava hrana, razen tega je pa v primeri z dragimi živili poceni. Zato ni čuda. da ljudje sočivje toliko jedo. Posebno zdravo je zelje. O tem so & prepričali meri nadomesti drugo sočivje piani bilo vitamina C. Praš čki so začu-d no gledali zdravnike, ko so jim jeli naenkrat dajati v krmo polovico kislega zelja. Ko so jifo pa zaklali, niso našli pri tistih prašičkih, ki so dobi v ail i kislo zelje, nobenih sledov o n>tni gnilobi. Pri drugi skupini pa so «e jasno videle Škodljivo posledice pomanjkanja vitamina C. Zelje v**;i>buje torej ta vitamin, pa naj bo Piveže ali kislo. Zato lahko zelje v polni VESTI IZ SLOVENIJE. V Radovljici, ki je sedaj okupirana od Xemcev, so Xemjci 27. oktobra ustielili 20 Slorven-vee. V neposredni okolici jo bil namreč ubiit neki nemfiki vojaflc, pa so zato Xenici ustrelili 20 talcev. V Ljubljani je> že od septembra dalje obsedno stanje. Po 10. uri zvečer ne sme biti nihče na ce^ti. Postavljeno je posebno vojaško sodišče. Počfcbrao vojaško sodišče v Ljubljani je 18. oktkobra 1941 obsodilo na smrt tri slovenske tfijaiUje, ker so našli pri njih skrito orožje. Mussolini jith je pomilostil radi niiladoletnoeti na 25 let ječe. irtne 26." oktobra je bila v Ljubljani pred hotelom Miklič prafva bitka. Djva italijanska vojaka VEC: Ko to fantje proti Le eokrat t* _____ Slava delo ...... T««J BI.....tš ............1-0 ...........je ferdo Jnvanee—Ifc MLADIH LET. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (metki in neftanl) .............J« Moški zbori OSKAB DEV: BarCica; OJ, moj iocel j« Sot ; Kam ml, fantje, dm ▼ raa poj-demo ......................M OSKAB DEV: -prečno, ljube* moja; Ko ptlCl-ca na tuje gre; So«; MoJ oft« ma konjička dra; Dobi? sem pl- Sloro; Je vplhnlla luč 41 EMIL ADAMIČ: Modra derojka (belrkranj.ka.. t* Vao noč prt potod ...........JS9 Jnrjeva ......................JI Hodi Micka domo; Kaj drace-ga bočem; /drarlca ........M VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrl«; Pm (radio! ..........M UK. VOLAttlč: Rotmarln; JOS. PAVČiC: Potrkan plea ......M IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Aaseriika aloreoaba Ura. (Holaaar) J# Orlovske himne (Vodaplrec) __ M Slovenski akordi, tS mefianlk ln maftklb cborav (Kari AdamlC) .7« Trije ndul sbarl (Glasbena Matica) -------------------- J« V pepelnlčni no«i. kantata aa wla. zbor in orkester. (Sattner).... M Mladini, pesmi a mladino ■ klavir-Jem (E Adamič) _______________ M O ve pesmi, (Prelovec) zbor In sole............ Nail himni. dvo«li GartkI odmevi. (laharnar), n. zvezek, metki J« ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM ,fE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............76 Slovenske narodne pesni za tambn-raAkl zbor (Bajnk) __________ .71 Usm šel na plani ZA CITRE: Paduk za dtra. — « t*ezkl — (Boieljskl) _____________________ ZA KLAVIR: Bori pridejo. — Roratnlea — . M !•• narodnih pesmi * meianl zbor, Emil i moikt In Adami« ____L— PANTJE NA VASI. 18 narodnih aa moški zbor. Ciril PretelJ.. •• Naro&io poffljlte na: M Glas Naroda 99 SI« WEST 18th STREET NEW YORK. N. I. /