64. &tev. Poštnina piočana u gotouini. ÜeSje, čefrtek 9. junija ?Q27. Le'.o IX. Ixhaja v torefc, ö»trtek in soboto* Stane mesečno Din T — za inozenistvc Din 201—. Posomexna ftteviika 1 Oin. RaČun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredni&tvo in upravniätwo > Ceäj© Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglafti 510 tarifu. Telefon int. štev. 65. Nov razmah nemškutarstva. Celjiski Nernui, kojili uacijonalna bojevitost vidno raste, pišej.o v s'vojem listn, da je Avstriija zato propadla, kur ni znala nas Slovencev in drugib ne- nemških narodnosti dovolj trdiro pri- jeti in potlaciti. Kakio dobro je tista bkisopokojna Avistriija s svojimi Habsburgovci zna- la Leptati ravuiq Sloven.ce, to mi par za.dosti dobro vemo, saj je ta avstrijski blagi vpliv delal pri nas take čudeie,, da je v spodnještajerskih mestili in tr- gih nastal polog pmotno naseljenih Slovencev in nekaterih priseljencev nemške krvi še tretji narod — narod renegaitov all nemsfcutarjev, ki je v Celju popolnoina zavladal. S tern na- Todom nemškutarjev in njega potom- stviom imamo v Gelju še danes posla. Sfovenska mehka naivnost je ob zlomu Avstrije miilslila, da bodo ti ja- ničarji slovenske krvi našli pot nazaj k svojeinu narodn. Pa ni šlo iako, ker je v njib dušali bilo nakopičenega pre- več sovraštva proti Srbom in. prevec zanicevianja .slovonske raje ter prevec obeudovanja in ljutbezni za Avstrijo, na kojo gledajo še danes /. željni-m lire- penen jcm, da bi man prinesla ob ugod- ni priiiki naxaj »tare case, ko bo ger- mnnska si la »osvobodila« spet »die Bruder im bedrohten Land«. Va recimo celo, da $ma narod veljskih renegatov prat', ko pnavi, da nas je Avatrija premalo tepla in da je zato razpadla. Potent bi pae tfi nem- *ni nauk uajno veieval, da bi Slovene! s semi ljudmi ne skiepali bratorsv.ine in da bi naw nacijonalna drzavna up-rava z njimi vsaj iako voslopala. kakor je znala postopaii z nami Av- stri\ja. Pri nas pa je tako, da sine ta narod reiiegatov metati gnoj in gov- no na najcistejši nacijonalni mani- fest Jugoftlovenslee Mniice, in ni ga ne v Celju, ne v Mariboru, ne v Beogra- ! du cuvaja drzavne in narodne casti, ki bi tak drzen lopovski tfotin rene- gatov v »Cillier Zeitung * preprečil in za večno zatrl. Zavezniki celjskili pristašev SLS , in slovenskili rndikalov piišejo ludi v ! zadnjii številki svojega lista, da je zna- no, kako je Avstriija Slavenoe pravieno obravnavala in da nam oni želijo, da bi so nam nikdar ne godilo skubse ka- kor se nam je takrat. Danes, ko še žive skoro v&i od Nernicev in avstrijsikega režima »neženi« Slovencii. je za nas odveč 0 tem razpravfjati in nasprotno dokazovati. Ali. raznieve so take in nio- rala slovenskiili ljudi je tako p-adla, da jili nnoramo spomniti na, nek clan jo case. Vzemiinio samo sodno npravo. Na, ozemlju današnje mariborske obUisti. ' ki je bilo že v avstrijskih ča&ih do 98 j odštotkov slovensko, je spadalo v pod- roc je celjske in mariborske okrožne sodnijie okrog 25 okrajnili so disc. Tz- med teh okrajnili sodisc pa je bilo yse »deutscher Be,sitzstand« — nem&ko posestno \ stanje — razun Vransko, Kozje, Šmarje in Gornjigrad, kjer je mogel in srael postali Slovenec tiuli' prcxlstojnik .sodisca. Enako je bilo tudi j &tede drugi-h uradov, davkarij, koio- d.vorov i:td. Slovenske (dvojezične) sole v vec- jih kraijih' so bile istotako neimško po- sestno stanje, določcno za nadncHolje j ^- renegale, kamor ni mogel biti nik- i da* imonovan za. naduciteija, kdor ni popr^j prodal svoje casti in Junena re- negaitetvu. Vse to delo je izvrševal nail Slo- venci imjG^oan C- jj.r> avslrijske vlade \ pr-ORluli ^volksrat*, ki so ga wstavili i fjudje, ki vodijo še danes vscnemško i poliitiko niied nami in s kojimi na, isfern | ozemlju sklepajo danes sraanotna i,z- dajstva slovenski Ijudje. To sorte :iNfnioi« so tak posel že nekdaj dobro umeJi. le da smu nekuai, kn ynio .Slu- ! vend bili se bolj priprosti in srao ime- j ; li m-anj »narodne gospode«. naziivali j j lake Slovence s pravim imenoni — \ j neriLsku'tarje. 1 j Te sraaTiiotne zvr/>c, ki pouizu.i(^ . i slovensko Gelje, Si'ovenski ljudski 1 ! slranki pat- ni bilo Ireba sklepati in | ; vzdrževati Za nas narodn« ljudi je to j ! najhujsa bojna napoved, ki najde na- j se vrste pripravljene. Te bodo takeanu j sraui'otiiom-u poskuwu (riunifa. nem- j j skill avstrijanskih duš v Celju zasta- ; I viJe pot. j J p SPOR Z aLBANIJO. Albanska vlada ni ugodila naši zabtevi, da bi iz- ; pustila aretk'anega dragomana i^ase- j ga poslaništva v Tirani. Zato je nas ! odpravnik poslov v Tirani zahteval od: ¦ albanske vlaie svoje liistine ter je s j j celokupnim osobjem našega poslani- ' I štva zapustil Albaniijo. To je izzvalo ži- ,: jvaline komentarje v vseh politicnih ! j krogiii. \fiix. ja.vnost odobrava postopa^ j ! nje nažega zunaujega nuinistra, ki j« . odl'ocno nastopil v dhrambo ugJeda 11a- še di'zave. Glede postopanja Albani;je ! pa je v političnih krogib niinenje, da ' I AJbainija ne postopa na last.no pest, ; j aiarvec po inicijatiivi in v soglasju z ; I državaini, ki jim je na tem, da spra- i j viiijiO Jugaslavijo v najtežav.nejši med- ! j marodni politični položaj. V zvezi s tem | ! se zlasti imenuje Italija, kateri je kon- s j trola jiašega poslaništva v Tirani i \ skrajno neljuba im ki je z'e daije časa ¦ j iiskala povod, da bl izzvafa spor med ! I Tirp.no in Beogradom. Poleg tega pa J j se domneva, da lioce Italija na ta na- ! čin prepreciti v Ju'goslaviji nove vo- ! j litve, racunajoc, da bi od. sedanje Na- , j rocjne skupscine lažje dosegla ratifi- j kaei'jo )iettan;ski]i koiwencij in drmge j koncesije. — Jugaslovenski vladni i kroigi pa še vedno hočejo nudiiti Alba- ! niiji priliko, da s>por mirnim potom po- ! I ravna in popravi svoje nekorektno po- ; stopanje proti Jiigöslaviji. Zato vlada j albanskeinu poslaniiku ni. vrnila Tistin, i marveč čaka, da jih sam zahteva. I j p NACIJONALNI KITAJCI ZMA- ! I GUJEJO. Te dni j\e došla od kijtajske 1 j vlado v Hankovu sledeea brzojavka: j Po Inidem boju so nacijanalisticae ce- ! te zavzele Gengčav v pokrajini Honan, j ki tv,ori ključ do Severne Kitajske in j ki. je bit obenem ena najtrdniejsih po- 1 stojatnk Gaiigtsolina. Naicijionalisti so { j yjeli nad 100.000 vojakov 0angt,s,olino- j I ve armade. Cangtsolin beži s svojimi J ceta.mi proti. Mandžuriji. V Tsintaivu je l)il,o izkrcanih ponovno 200.000 ja- ponsikih vojakov. Zunanja mi>nistra j hankin&ke in pekinške vfade sta vložila j pri japonski vladi rAdi iizkrcavanja ja- j ponskili čet Oßter protest. Gktvni stan j j severne arm ade je odredil evakuiacijo I I pokrajiiie Honan. Severna armada je dobila znatna ojacenja in sc priprav- J Ija v svojih novih postojankah na se- j ^erni obali Hoanka in velikega preko- ! Pa na odpor. — Značilno je, da so j zrnagujiori,in Klittajcem nap'ra.v.ili na- f črte Kusi. j c »NAM SE ZlDI, DA VEMO«. — j »Sfoyenec« se skuša nekako izgo\Toriti j zakaj niso za proslajvo sponrina inaj- ske deklaracije v Gelju oni nioesar sto- I rili ter pravi: »Ali miorete tajiti. da je splošna po J- M. organizirama mani- festacija odpadla radi sokolskega mla- dimskega dneva, s cemer jo bil i-zklju- čen od proslave ogromni del narodnih Geljianov, ki noče delati staiaie sokol- j ! stvu?« Čludno, zel'o čudno je, da ! »ogromni del naronih Celjanov, ki no- I j če delati. stafaže sokolslvii«, ni mogei J ! na lastno roko v.saj kaj malega ukre- i niti, ko ti ogromneži vendar stalno v Celju vprizarjajo kak cirkus, teater, «hod ali tečaj. I ! r NI SE JIM ZDELO VA1UNO v I Celj'ii protslavljati majsko deklai'acijo; ! ball so se svoje dobre zaveznike po nt1- j potrebnem dražiti. Ni mala reč to se- j daj: Ein Bund auf Gedei'h mnd Ver- : derb. i c 0 MAJSKI DEKLARACIJI, ki j je bila. baje neka nepotrebna samovolj- j nost in colo nesramna. drznost Sl'oven- j cev, je napisala »Gillier Zeitung« tudi ! v soboto dolg članek, s katerim je ugo- | tovi'la. da Avstrija Slovencev ne le ni ; zatirala, ampak da jih je celo razva- j jala in nežila. Predaleo bi prišli z na- i števanjem tega zlobnega zavijanja. ! Nesramnost pjsca je doseglU .skrajno j mero možnosti. Vse, ki čitajo te gnus- ne izlive podle neinškuitarije, je raz- draiilai — stmro obkist, ki bi naj šči- tila državo in cast naroda, ki jo je po- niagal u'stvariti, najbrže ne čita aič. c MNOGO POGUMA 1MAJ0 NEM- : ŠKUTARJI, koji so v »CiHier Zeitung« ] 1 napisali ono nesranmo reč 0 majski j : deklaracaj'i, ki smo jo dobosedno pro- ; 1 vedli im natisnili. Ogorcenje, ki se je | ; iot'do .swlaj obcinstva, je vendarle vz- j 1 dramilo bolj narodne pristaSe Sloven- i ske ljudske stranke. Z oboutkom sra- j ! mote je nekdo pod pritiiskom javnosli ] ! napisal za »Slovenca« sledečo notico. ; ki kaže, da je držanje celjskega lista I res cisto nemogoče: i c »GILLIER ZEITUNG«. Ta list I smatra za primerno, da te dni ; nacenja poglavje 0 zaitiranju Slovencev i v Avstriji in piše gorastasnosti, o ka- ! terib smo mislili, da so za ved.no iz- ' ključene. Tako pravi, da vsakdo ve, da f ^€;raivno sdovensko ljudstvo bivša av- | tjti'ij&ka vlada crkljala«, da »JNemci v ' bivisi državi niiso naslopaii proti SIo- j vencem«, da so »vsa mesta na Kranj- 1 skem in Štajerskem nemiške ustanave«, j da so »Slove-nci imieli vse srednje sole«, 1 tLa .so sl"o\enski politiki in slovenske I organizacije imele celo prednost pred I nemskinuii itd. To pi«e »Gillier Zeitung« j v tisteni Olju;, ki ima ravno v tem po- I glavju za Nemce in avstrijske oiblasti ; naravnost sramotno zgodovino, pise j pred očmi ljudi, ki so zatiranje in pro- I ganjanje sami doživeli. Če »Gillier Zei- ! tungi« smatra za dobro in prav, da se j 0 tej zade/vi zopet temeljito razpravlja, I nam je prav in sttorili bomo svojo < dolžnost. Mi smo mnenja, da je ta stvar j jasna in za Nemce, ki žive v naši dr- žavi, zadeva, 0 kateri na;i se ne raz- pra,vlja. Zato naj bodo te vrste danes i I'e naš najodločnejši protest, kl ga naj j i »Gillier Zeitung« razume in vpošteva, temlbolj, kex je njeno pisanje v naj- ostrejiäem nasprotju s splosno pol i tic- no taktiko Nemcev v naši državi. — j Vprašanju narodnih manjšitn se s ta- j j kirn neodgovornim in bedastim pisa- j I njem gotovo samo škoduje, ne pa ko- | j risti.« 1 I c TO BI BILA HUDA BESEDA, j če bi bila — resno mišljena. Tako pa i I se »Slovenec« v celjski rubrjiki norču- j jo iz »narodn'ili Celjanov« in »jugo- 1 ! sloven&tva« in prorokuje »dennokrat- j skernjii narodnjaštvu« poraz, ki pride I dne 19. junija. Ej, drug» narolnjastvo j je pa že — davno poraieno! I (; »GILLIER ZEITUNG« se že po- i kaže »Slovencui«. Ne bo jej dajal več I naukov, 0 öem naj pise in, kakol Saj je ! pa tudi res. V tako lepi sporazumnii j sl'ogi se živi in kar naenkrat ti pride kdo, pa ti začne sitnariti in. celo neka- ko grozili. To res ni v redu. Prihodnje stovjlke nemskega lista pokažejo, da je nenižtvo vecno isto, bilo ono po koncu alii na Üeh. c KAJ ŠE HOČEJO NEMGI?! Za binkošti sio praznovali Nemci v Indjiji, j neniškem otočiču v Slavoniji, stoletnico u&tanovitve Jkolonije. Prišli so pevci od I povwod in tudi iz Sloven ije. Slav j a se j je udelezilo tudi avstriisko in neinsko ! poslaništvo v Beogradu. Tarn- so mno- go govorilii 0 nemstvu in na koncu so poslali — kralju v Boograd brzojavko, s katero so izrazili svo.io udanost nje- niu in drza\ 1. LNaj bo! A kaj bi se bilo zgodiJo, ce bi bila. pred vojrio hotela sloven ska peviska društva iti kam v Št. Jakob v lložu — v slovensko občino na Koroškem, kjer prebiva naš narod 11 a fastnom ozemJjm že 1400 let? In kaj • še le. če bi se bil le nameraval udele- žiti take prireditve zastop-nik srbskega in ruskega poslaništva z Dunaja! Kdo ; bi bil Lakrat »nežil« SIoven.ce? In kak I spor bi bil nastal s Srbi in Rusi?! Pa J da ne govorkno o Koroski. Tudi v ; Ljubljani bi bilo kaj (akega neimogoce. i c BIRMA. Na binkostni po.ideljek I je bila v Celju birma. Mariborski škof j g. dr. Karlin je delil zakrament brez j običajnili ofkijelnosti in se je odpeljal • v torek v jutro v Savinjsko dolino. 1 c IMENOVANJE VOLILNE. KO- 2 MISIJE ZA OBClNSKE VOLITVE. I Za pnedsednika, volilne komisjjie na I glavnem volišču (I.) je imenovan sod- I ni n ads vet nik g. dr. Ivan Flerin, za j prisednika finančni tajnik g. dr. E. ; Močnik, za, prodsednjka volilne komi- I sije na voliscu II. pa sod. svet. g. dr. j Jakob 1 Konda in za prfeednika a.v- j skultant g. dr. A. Juhart. j c RAZPISANA SLUŽBA. Pri j okrožnem sodišču v Celju se odda me- \ sto pisarndskega uradnika. Pravilno j kolkoviane in opremljene prosnje, ki I morajo biti spisane svojeročno, naj se ; vloze najkasneje do 1. juliija pri pred- > sedništvu okrožnega sodišča v Geljuj. c OBČNI ZB0R bo imela dne 16. j t. m. ob 10. dopoldne v Geftsk^m- dain« tovarna hranil Triglav d. d. v Šmar- ci pri Kamaiiku. Dnevni red je obica- jen. . c V TRGOVINSKl REGISTER .se je vpisala Tvornica mavca v Gelju, d. z o. z. v GftljiT (150.000 Dim). ! c PREMESTITVE PRI POŠTI. K I pastnemu uradu v Celje je premeščen \ iz Mozirju i)o«tni urarlnik g. Karol Kosem1. Zajedno ste bili v Gelje pre- mešceni uradnici gdc. Leonija Lampi- čeva iz Ljubljana im gilč. Franciška Turkova od Sv, Jurja na Ščavnici. c SLUŽBA NA MAGISTRATU. Pri mestnem magistra.tu so pq odobrit- vi velikega župana mariborske oblasti odda začasno mesto pomoznega kon- ceptnega uradnika-jurista. Ta služba je pogodbena. Plača po dogovoru. Pro- sidci morajo izkazati dovršene pravno- in državaznanske študije in z uspehom prebite vse tri državne teoretične iz- pite. Predliost imajo prosisci s prak- i ticnim izpitonn za politično-admini- strativiiio poslovanje in z daljšo prakso. Svojeročno spisane prašnje, pravilno kolkovane in opremljene z rojstnim in domovinskim listom, nravstvenim in I uradnim — zdravniSkim izpričevalom j ter izpricevali 0 izpitih, naj se vloze I do dne 17. junija 1927 pri predsedni- i stvu mestnega magistrata celjskega. I Razpisano mesto se pozneje eventuel- t no spremeni v sistemizirano mesto ako bo tako sklenil obcinski svet. Mestni ) magistral celjski, dne 2. j'imija 1927. -- Vladni komisar: Dr. A. Farcnik 8 r 0 SEKCIJA HMELJSKIH TR- G0VCEV PRI SREZKEM GREMLTU TRGOVCEV V CELJU. Na obenem zboru Srezkoga. gremija trgovcev v Ce- lju je bila ustanovtjena posebna sek- cija hmeljskih trgovcev. Ta nova sek- cija ima nalogo pospeševati reelno hmeljsko trgovino in pobijati delovanje skodljiviih elementov. Sekcija je na svoji prvi seji sklenila izdati članom gremija, ki se bavijo s limeljsko trgo- Viitna, in tudi nakupovalcem, ki bodo od članov prijavljeni in poobraščeni, po- sobne leigitimadje s fotografijami. S tem bo olajsana kontrola nad šušmar- stvom. Inozeniske bmeljske tvrdke so 0 tem sklepu že obvešcene. 0 BILANGE WESTENOVEGA KONCERNA. A. Westen, d. d. v Celju, izkazuje za lansko leto čiist dobiček v znesku 945.000 Din napram 688.000 za leto 1925. Da se je čisti dobicek kljub st nifi :>, * N ».» V A DOB A« ZMev 64. Schichtovo terpentinovo milo Tretja ocBIikas Pranje s tern rnilom osvežuie v kuhinjski sopari, pä tudi perilo diäi prijetno in sveže. 1. Terpentin v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten dtih. 4. Slike iz pravljic za izrezati. 5. Milo je v zavitku. 6 Svetia barva. 7. Razkuzürsje perils. zrnanjsanju kasnuitega dobička (ml 12.2 na 9.8 milijona Din) zvišal, je pripisavati nianjšim stmškom in dav- kom. Za leto 1926. se izpl'acuje 4% d:i- viidenda (za leto 1925. 3 odstotke. Def- niiška družba abstojä od jlpta 1924.. podjetje pa že od leta 1894. -~ To- varna kerničnih izdelkov v H rastn iku. d. d., ima za 1926 cistega dobtoka j 88 tisoc dinar jev. odštevši prenos izgwbe iz 1924 po 150.000 ostane 38.000 Din, iz katerih se izplačuje po pre.sledku leta 1924. in 1925. diividenda po 4% kakor v letih 1917. do 1923. c ČLANSKI SESTANEK ČLA- NOV krajevne organ micije ST)8 Olje miesto je v sredo zvečer v kavarniški sobi Geljskega doina. Sostanek jo va- žen in obvezen. Za eetek razprav točno ob pol deveti'h. c MESTNI ODBOJl OR-JU-NA V GEL JIT sklicuje za n edel jo, dne 1.2. ju- riiija t. I. sestanek celokupnega clan- stva za 9. uro dopoldan v malo dvo- i rano Narodnega doina v Celju. Vabila I so razposfana. Kdor ga ne bi bil prejel. I se naj javi tajnistvu. Udeležba je strogo ! obvezna in neopravičena odso'no*! bi I imela zle posledioe. —¦ Odbor. j c DRUŠTVO HIŠNIH POSEST- j NIKOV ZA GELJE IN 0KOLIC0 na- znanja članom. da prometno minjstr- stvo ni dovolilo letne logitiniacijo za ! trikratno znižano železniško vožnjo. Z ozirorn na to se bode clanom, kateri so za legitimacije prispevek plačali, vpla- cani znesek kot plačiTo na clan a r in o za leto 1928. vračunal. c DRŽAVNA ZAŠČITA DEGE j IN MLAiDINE v Celjiu je navezana zgolj na inilodare. — Apeliramo na J cenjono občinstvo, da bi po svojih mo- ceh drustvo podpiralo. Zlssti opozar- jaimo na cvetlicni dan, ki bo v soboto 11. jiunija. Pri tej priliki naj nihce ne j odreče darn naši deci. j c L.TUDEM DOBREGA SRC A! ! ftržavna, krajevna zaščita deco in mila- ] dine v Gelju priredi v soboto 11. t. m. | cvetfični dan za bedno mladino. Vsem | plemenito mi.slečiin kličemo: »Usmili- { te so. mod Ix'clnlnri. najbodnej.ših. pro- I ßimo vas potnagajte jinn,! f c ZAHVALA. Na dan prvega sv. j ohhajila je bilo nad 2(M) obhajancev tukajšnje deške cfkoliške sole in dekli- ške sole č. š. sester paffostVnih v savno- I stanu solskih sester. Zajntrek je bil lc- po prirejen, Dobrotniki, ki so sestram | omio^ocili, da so bill obhajanci pog-o- | sčeni, so go^spodje: Jaffodič, Janič, Ra- kuscb, Ravnikar, Vošnak. Uroh i;n Zanger. Bog pračaj sestram in dobrot- j riikom! j c AVT0M0B1L JE ZGOREL. V soboto dopoldnc se je vozil lesni trgo- j vec g. Led.njk z avtomobilom iz »Socke | v Gelje. Na Lavi pa je nastala eksplo- zija in avtomabil je bil naenkrat v pla- meTiu. Gasilei. ki »so pribiteli, so reSili i samo motor. Avtomobil ;je bil zavaro- j van. j c PROST A STAN OV ANJA. Sie- j deča stanovanla se bodo v .sniislu za- ] kona o stanovanjih dodelila: A) Prvič j objavljena stanovanja: Bolgopolje 11, j Skorja Neža,, 1 soba, kuihinja, pritL: | Aškerčeva ulica 3, Rebeusobegg Fran, | 3 sobe, kuhinja. pritlicje; Gaberje 50. i Gologranc Stanko, 1 soba, kuiliinga, sihrarmba. — Za ta stanovanja se m'O- rejo prijaviti v smislu el. 8 zakona o » dopolnitvah k zakonu o stanovanjih j od 23. oktobra 1926 ediruo-le državni ! uradniki, premeščeni po služl>eni po- j trobi, v podrocjo podpisainega stano- | vanjskega sodišča. Prijave se spreje- j majo v pisarni stanovanjskega sod.i- j sea vsak dan od 10. do 12.30 nre. Ako bi se tekom 8 dni ne prijavil nik.ak od j gori omenjenih zasčitencev, se bo sma- ! tralo, da se dotfej semkaj premeščeni j drzavni uradniki ne potegujejo za | predmetna stanovanja. j c LOVSKA PODRUŽNIGA CELJ- | SKA opozarja na svojo vel'uko vrtno ; veselico, ki jo priredi dne 3. julija t. 1. I v Gozdni restavraciji. Zajedno prosi j druga tukajšnja drustva, da hi s-f na j to prireditev ozirala. i c NE TRATJTE VODE! V zadnjih j dneh, ko je nastopila poletna vročina, se zop'et kažejo posledice nezadostne obskrbo mesla Gelja z vodo. Glavni i rezervoar je stalnio prazen. Dotok vode komaj zadostuje za redno uporabo. Za slučaj kakoga požara je nevarnost, da vodovod vsled nezadoslnega pritiska odpove. Posledice bi. bile katasirofafne. Ohcinstvo se opozarja, da bi zaoelo pri uporabi vode s čkn največjo štednjo. Pregle-dajo in popravijo se naj vse vo- dovodne pipe, če zapirajo popolnoma tesno. Tudi mali vodni cui'ek da v 24 urali in v pax sto hižah. veliko količino vode. Nekateri ima jo tudi ffrdo razva- do, da uporabljajo tekočo vodo iz vo- dovoda za lilaijonje razniih pLjac in puščajo vodovodne pipe kar celi dan odprte. Pri pomivanju sodov se izli- vajio celi hektolitri po nepotvebnem v kanale. Dogaja se celo. da se pusčajo v prafnih kuliinjaih nad periJom, ki se namaka, viodiovodne pipe dan in noc odprte. Perilo se izpira radi koinod- n'osti kar lepo v pralnih kuliinjah, da- si imamo za to najlepso priložnost v Savinji. Ako bi se opustile te grde raz- vade nopolrebnega tratenja, l>i bilo vo- de dovolj tudi v največji vročini. Ape- lira se na občiarstvo, da v lastn em in,- teresu ujpošteva razloge štedenja in uvede medsebojno kontrolo. Ako se Ktanje v najkvajšem časii ne izboljša, se bode inoralo opiustili iz higijeničnih razlogov absolutno potrebno in že iitak sedaj nezadostno škropTjenje cest in uliic. Dalje Iri bila upi'ava vodovoda primorana zapreti. vse iztoke v pralji)h kuMnjah in storiti še k<\ke - rake, da osigura dovolino kolicino vo- de za dnevno redno uporabo. One pa, ki po nedolžneni tratijo vodo. jc treba prijaviti mestnemu stavbnemu uradu. c IZGUBE. V rasa od 4. do 7. ju- nija so bile prijavljene pri celjiski po- j liiciji 1 izguba niikTjaste dampke ure, | 1 izguba erne us'njate ročne torbice s | 24 Bin. isolsko legitimacijo na line Ka- j roline Puikl, robcom in potrdilom tvrd- j ke »Huina.n.i'k«. 1 izguba moške ure, 1 iizguba zlate zapesitne ure z verizico, j 1 izguba listnice s 150 Din ter potnim | in obraniun listom na ime Antona Go- j lesa iz fit. Vida pri Grobolnem, 1 iiz- | guba srebrne zapestne ure in 1 izgu- ] ba zlate ovraitne verižice in obeska z ! vdelaTiim rubinom in safirom. j c NEPOB0LJŠLJIV. Na bi«n- j kostni pondeljek zveeer je bil v Gelju I aretiran Si-Tetni mesair.ski pomočnik ; Anton Razgoršek, ker je ukradel v go- • Rtilni Žnm-er natakarici Fra.nčiški Ac- j manovL denarnico z večjo vsoto denar- ; ja in delavcu Josipu Vetrihu iz Lo- \ krovca kolo. Raagoršek je bil šele par ; ur poprej izpušičen iz zaporov oelj- skoga okrožnega sodiiiščn. kjor jo od- ; wluzil trimese&no je<*o. j MESTNI KINO. Sreda 8., četrtek 9. in petek 10. jumija: »Caaanuva*- Monumentalen velefilm v 7 dejanjih po drami »Beau Brurmmel«. V glavnih vlogah Mary Aster im John Barry- more. KINO GABERJE. Sreda 8., ju- nija: »Pozor, Harry1« Sijajna pusto- lovska drama. II. del". V glavni vlogi Harry Vieh — V čelrtek 9. junija za- prufn. P^rota«! Cdje, 3. jiriiija. Rop pri Rajhenburgu. Ob 15. uri se je pričela razpravM protl 23-letnemu strojievodji Alojzu Travnerju iiz Stolovnika pri Rajilvcn- burgu radi hiidodelstva ropn. Bne 10. novembra 1926 je sol po- ! sestnik Franc Jug iz Stolovnika pQ opravki.li ^• Rajliemburg in \zel s seboj ' denarnico s 4600 Din. Ko je v Rajhen- | burgu opravif. je so inalo posedel v go- i stilni, potem pa se napotil proti d.omu. j Na cesti pri Alekšičevi gostilni ga je prieakal Alojz Travner in ga nago^^o- ril, da sta stopila v gostilno. Bilo je okrog osniiih zveoer. V gostilni sta do- bjla druižbo. Ko so popili W\r\ litre vi- na, je Jug vstal, da gre domiov. Znan- ci, med njhni Travner, pa so ga spo- tomia po dolgem prigovarjianju spra- viifi v gastilno Pleterski, kjer so ostali do dveb ponoči. Travner je zapuMil krcnio malo prod .higoni. Ko je pri.šel Juig sam, s swtiljko v roki, do Klav- žarjeve domaciije blizu biše trap.istov, je dobil nenadoina od vzadi niocan udarec ]>o glavi, da se je zgrudil. Sve- tilka je ugasnik in Juig ni nnögel ni- Česar razločdti. Jug je taikoj prijel za lejvi prsini žep. da brand denax. Ko je ležal' na trebulw, je napadalec planil nanj in ga. tisöal k tlom. Jug je zaoel klicati na porriioc, napadalec pa ga je zagrabil za irsta. Ko ga je skušal Jug j vgrizniti. ga je neznanec udaril s kain- nam p>o desvni Tami im po d«M\enn seii- cu. Juig se jo onesvestil. Napadalec mu je nato vzel 4600 Din in iizginil. TrnvTier odlocno taji krivd.o. Po- rotniki so zaniikali vprasan.ie glede litudodefstva ropa, nakar je bil Trav- ' ner oproščen. Obtoženca je za.govarjal dr. J. HrasoA'es'. Razprava je Irajala j do sedinih zveeer. Celje, 4. junija. Razpravi predseduje ds® dr. Le- viČnik, votanta sta dss dr. Flerin in okr. sod. dr. Kompara. Javmo obtožbo I zastopa drž. pravd. dr. Rus, obtozenca i zaigovarja dr. Kerschbaumer. | Ljubico zastrupil s strihniuom- j Pred porotniki stoji 24-letni i>e- ; kovski poinočnik Martin Iiom-ih iz j Selc pri Blanch, 'obtožeri. zaradi hudo- i delsitva umora. I Dno 22. junija 1926 ob 5. ^uU'aj ! je našel 63-letni posestnik Jakob Du- \ šič v Reštanju pri Rajhenburgu syojo • 33-letno nečakiinjo Marijo DuBicevo , mrtvo v njeni postelji v posebm sobi. \ \ Dušičeva jc> sla prejšnji vecer dolDre | | volje spat in je še rekla stncu, da bo i zjutraj zjgodaj vsUTa, ker so lmeli mno- j j go dela na polju. Dušičcva je lezala na j I postalji stegnjena in skrbno pokrita z J | odejo. Vhodna vrata so bila odprta. ) I.agledalo je torej, da je bil ponoči v hi- • ši tujec, ki pri odhodu ni rmogel za- \ preti vrat, ker je bil zapah na no- j ! tranji strani. Dusieevo je očividno ; nekdo položil v postelj in na.to lepo ' pokril. Sodna zdravnika sta pri obdukci- \ jii ugotovihi, da je umrla Bušičeva i I vsled zastrupljenja in da je bila že (') j ¦ mesecev noseca. Pri analii/i drobovja | ; v državmem kmetijsko-kemienem za- ; | vodu v Ljubljani se jc> izkazalo, da je j | bila Dusiceva zastrupljena s strihni- i ' noni. Ocivid.no j»o je bil nekdo r'.unaj i • hkse zastrupil in nato prenesel trviplo ! v sobo. ' Sum je padel takoj na Martina ; ; Romiha, ki je imel z Dušičevo ljuöa-v- , no razmerje. Bušičeva je bila na svo- j f jega fanta ponosnvi in je tudi -nekate- , • rim osebain priznai'a, da jo z njiin no- j seča. Roinih je pribajal ponoci cesto k j njej. Ko mu je nekoc pnznala svojo i nosecnost, ji je začel piigovarjati na; odpravi plod. Obtoze.nec odlouao taji uraor in trdi, da sploh ni imel razmerja z Du- šiičevo. Pravi, da jo je najbrž zastru- pil rud.ar Franc Zamida, ki je baje imel ž njo razanerje. Zaanida, ki je gr- hast in diTŠevaio omiojen, je bil kmalu po smrti Dusiceve odpuišcen iz rudni- ka tvrdke Bukic prii Rajhenburgu in se je dne 1. jiulija 1926 izselil v Fraii- cijio. RoiTLilv trdi., da je dne 21. junija 1926, torej pred uis-odno nocjio, ves dan doma sušil seno, set ob 11. ponoci z bra torn spat na krnno in vstal že ob 3. uri zjutraj, ko ga je prišel oče klicat. Zajgovarja se, da je njegova krivda na inm-oru izkljueena, ker je od Selc do Rašt an ja in naizaj štiiri ure hoda. Roinih je poslal iz zapora domov iiiekcij pieein, s katerimi jc napeljaval »tarše, braita, Leapolda Duvšica, brata za^trnpljene Marije Du«iceve in njego- vo ženo h krivernu price van ju. Porotniki sö zan'ikali Vipraišanje glede hudodelstva uinora,, potrdili pa . vpi-iisanie k1'«1i' odprave tujega teles- n>egtt j>loda im ig lei težko ječe. ObsodJoa je bila raziglaišena o polnoči. S to razpravio je bilo polet no za- sedanje celjske porote feončatno. — rp — Okoliški občin^ki svet. Celje, 8. junija. Siiioči ob sedmih bi se bila imela vrwitii izredna, seja občinskega sveta celjiske okolice. Po pretokn ene ure se je končno nabralo 22 ol>činakih odbor- nikov. Po odobriitvi zapisnika zadnje seje jo predlaga.1 obč. odb. Žitžn (SLS). naj bi se obravnavalo vprašanje kon- cosije kina Gaberje takoj za odobritvi- jo zapisnika, volitev petero clanov v krajni šolski svet pa naj bi se iavrsila pred slucajnostmi. Ker je bir ta pred- loig odklonjen, je obč odbornik Žuža zapuslil sejno sobo in s tern povzrocft nesklepčnost. Ivlerikalci sobili na.pvam ostailim strankam v manjšini, ker je nmnjkalo nekaj njihoviJi ol>cin«kih odbornikov. Pricakovati je bilo torej njihovega poraza pri volitvi v krajini solski svot . . . Župan ß, aUmek je po koncani seji ostro ožigosal postopanje, da p0- vzroča öbwi obeimakega odbora ne- sklepčnost, ker je propadel s svojim predlo?om. 01>c odb. Plankn* (roc.) pa je povdaril, da je bas daai vecine ob- oinskega odbora oneiuoffocil sew kar je pačzelo značilnOi Prub.t. ie treba. da so prišle v okoliskem obcinskem svetu nesklepcne se.io ta.koTo.koc. zo v modo. So-kotaka skvnost «a La-Sfeem. Bratska sokolska drustva opozar- janio, da bo ncprcklicno v nedeljo, dn-^ 12. junija slovesno razvitje društvene- ga prapora, spojeno s popoldanskini' javnim telovadnim nastopom in za- ključno veselico na prastem. Spored telovadbe je razviden s plakatov. ki so že razposlani na vse strani, asobito pa : sokotskim društvom. — Obsezno pri- ....... ,vt > N O V A DOBA« N*-.Hb 3.___ prave obeUijo naraviiusl. ra/.kokio opremo sotorov. Upra-va toplic je dovolila za ta dan 50% ni popust vsemu Sokolstvu. ki se lahko izkaže s članisko izkaznicu kateregakoli Sokolske-ga društva. Pri- porocaroo pa, da prineso udeleženci obleko za. kopati s seboj. ker bi v slu- čajn števiinega obiska kopališka upra- via m/orda ne razpoUigala z zadostno miiožmo lastnega perifa. Polovična vožnja je zaproscna in zadeva bo skoro gotovo ugodno rešena. 0 tern obvestini'O intoresirano javnost eoigrajskein bregu Uona- ve bliizu klavinice. Setda.i se vrta i)0- trebna globocina za posanieznc op-ore. V strugi Donave bo sedem opor, ki bo- do segale do 30 metrov pod povrsmo refco. Z monUižo želeanih delov mostu. ki '•a gradl skupiua yelikih nemskxh železogradbenih tvrdk prieno eim bo- do dovršene prve opore, priblizno v enem. letu. Gradnja inostu bo trajala približno štiri 1'eta, Pri gradnji bo trajno zaposlenib tisof delavcev.. s K0LIK0 NAŠIH LJUDI se je lani izseh'lo. Nedavino so bill objavlje- jii uradni podatki o izsel.icva.nju iz na- še države v letu 1926. v prckom-orske kraje: v Ameriiko in Avstralijo. Po n-a- raivnih prilikuh bi se nikoriiur no biio treba izseliti iz naSe d'rzaive; izselil'o j pa se je lani v prekomorske dežele , 18,230 oseb iz nase države - 13.072 , moških in 4558 žensk. Naivec jih je j šlo v Kan ado (4998) in v Zedhljene j države Severne Amerike 4756), v Ar- gentinijo jih je šlo 3227, v Brazilijo 2756. v Avstraliijo 1635, v južno Afri- j ko pa 16. Tz Slovenije se je izselilo la- j ni 1598 o.seb, skoraj saimi kmočki Jjud- je. Vrnilo se je lani v domovino 4833 niasib ljudi. ' e GVETJE IN NASADI NA ŽE- j LEZNTŠKTH POSTAJAH. Promotno j intini'silrs-tvo je s posebiiiim, raixpiiisom j pohvalilo >Tse on^ žele/.niške postaje. ki so lamsko loto broz kredlta Iz lastne inicijative uradniikov in najneščencev okrasili postaje s cvetjem itn nasadi. Tak okras napraivlja na tudco prijeten j utis in so lujdi nekaitere sosedne drža- j ye že slediJe temu zgledu. Ministrstvo j jo tudi astaJe postaije pozviüo, naj bi sledile temu rzigledu. š VEDN0 VEOJI NAVAL Na ! GOBNJE PRIM0RJE. S Susaka nam I poročajo, da raste tujski promet vsak j dan bolj. Za Binkošti je prijavljenih j vec- osebnih vlakov. Tako se pripeljp iz j Zagreba Društvo «v. Roka s 1200 ola~ j ni, Jii'gösl'Qvenski Sokol s 600 iztetniki in iz Ljubljana sta dosld najavljeiia dva posebna vlaka s 1200 izletniki. ! š TELEFON NA OTOKU RABU. i Z Raba poročajo, da bodo v naijkraj- »em času položeni teles on ski kabli med •Tablan.cem in otokom Rabam. Tako ! dobi kom.cno mesto Rab in vos otok. • znano naše letovifiče, svojo telesonsko \ zvczo 7. vnanjiin svetoin. I ä ZANIMANJE ZA NAŠ ZRA- ! KOPL0VNI FROMET RASTE. Še ; Pi'ed üstanovno skupščine družbe za j zracni proinet so bile prod ane vse del- | nice tegia za nas novega, toda prepo- | trebnega pod,j,etja. Radi tn-ffa je sklenil ! pripravrjaJni odbor, da so zvi&; kapi- ! tal drinzbc od 6 na 12 milijonov Din • Ministrstvo trgovine in industrije je baš te dni odobrilo to povwinn1!. <>-i..... nice. ! s GLAVNA SKUPŠČIKA Zveze za tujski promet v Sloveniji bo due 10. j junija 1927 ob 11. uri v prostorih ! Zbornice za trgovino, obrt in induutri- j jo (pritličje desno) v Ljubljani. Dnev- ! ni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. ": Let no poroetfo. 3. Računski zaključek i in poročilo nadzorstva. 4. S]irpineniJja pravil. 5. Volitve odbora in nadzorstva. I 6. Posestvo v Bohinju. 7. Slučajnosti. i Ako se ob določeni uri ne sestane do- i voljno stevilo ulanov, se skupšcina vr- i ši pol nre kasneje na istem kraju in z j istijn dnevnim redom.. Tudi se na skup- ! seiitii more sklepati brez ozira na šte- | vilo navzočih članov. ! s ČUJTE IN GLEJTE! Znainka I Scliicht in Terpentin jamčita, da je to na-jboljse milo. — Le to mile zaiilcval- te od svojega trgovca. ; s KONGRES NAPREDNELIA Di- JAŠTVA. Mir no, skoraj neopaz'eno se je vršil v nedefjo in pondeljek III. kongres na.prednili dijakov iz Sloveni- je v Mariboru. Zastopane so bile vse organizfieije, vclanjene v S. J. S. U. V nedeljo dopoldan se je vršila slavnost- iia seja, kaJteri so prisostvovali: pokro- vitelj kongresa g. prof. L. Brolili, nar. poslanec g. dr. Ljudevit Pivko, pred- sednik zveze juigoslov. napred. omla- dine iz Slovenije g. fil. Č. Arko itd. Na tej seji so se čitaK zanimivi in vse- ! binsko jako bogati referati. Kongres- j je sklenil. da bode napr. dijaštvo pri- j liodnje šolsko lelo začelo izdajati svoj list, ki bo trdna vez mod posameznimi dig. organizacijami. Kongres je sprejel tudi resolucijo. v kateri povdarja, da bode dijaštvo se dalje vztrajalo pri de- lu za p opal no zdruzenje vsoh Jn.^o- slovenov na kulturnoin poljn. Dnljo v-o- i vdarja resohu-ija, da bodo napr. d].ia- j ki tudi propatfiToJi idejo zbliKanja z j Bobjarijo. Napr. dijaštvo si je soglas- I no i/.\-olilo za öastnega pokrovitelja g. ! prof. F. Jerana iz Ljnbljane. Na po- poldanski seji je bil z ogromno vecino ; izvoljen za predsednika župne upra- j ve tov. R. Kobilica. V zvezi z kongre- som so se vršila labkoatletska tekmo- vanja za prvenstvo Slovenije. Udefo- žili so se: »Preporod« Ljubljana^ »Slo- ga« Celje, »Napredek« Maribor in Ptuj izven konkurence. Prvo mesto je j odnesla »Sloga« iiz Gelja z 52 tockami, j dru'go »Napred ek« iz Maribora z 48 I tockami in tretje »Preporod« 24 toč- ka;mi. Pri >-Slog.i« so se posebno odli- kovali laJikoatleti: Stepancič. Gvahite, : Stegu in Jav-ornik. Igrale ste se tudi I dve nogonietni tekrni in siccr: Sloga : Zorn 2 : 5, »K. N. U. N.« : »Napre- dek« 5:7. Vršil se je tudi saliovski turnir. katerega so vse udefežili štirje šahiisti. Igralo se je v treh kolih. Tzid je sledec: 1. Gabersek 3 tocke, 2. Krulc in Bien po 1.5 tock. Krulc (»Sloga«) ! se je pokazal kot eden najopašnejšili kandidatov za prvenstvo. S tern je bil izčrpan spored ob priliki III. kongre- sa S. J. S. XJ. žnpne uprave za Slave- nijo. — B. K. š OTVORITEV TELEFONSKEGA PR0META S K0ROŠKO. S 1. juni- jem je bil otvorjon telesonski promet med Ljublja-no in Celovcem-, Ljublj-a.no in Beljakom, Zagrebom in Gel'ovcem in Zagrebom in Beljakom, nadalje med 20 kraji v mariborski ablasti in 17 kraji na Koroškem, V prometu Ljub- Ijane im Zagreba s Koroško je pristoj' bina za enoto navadnega pogovora 27.50 Din, za pozivnico 9.35 Din. v prometu drmgih krajev s Koraško V*1 za enoto navadnega pogovora 22 I^n in za pozivnico 7 70 Din. š NOVA KOČA NA P0H0RJÜ. Podrnznica. SPD v Slovenjigradcu si je Sirilo . za napravo slra, tremornelri za mle- : ksrne.laktodensirrietri.alkoholornetri itd. dobite vendno [ zadala nalogo, da zgradi novo |)Janin- sko kočo na Pahorju. Da bi svoj načri 1 rinu]irej uresiiičila priredi v nedeljo, j dne 12. junija v Slovenjgradcu veliko i I planinsko veseliico. Zato vabimo vse, | ! ki vain je na sreu naše zeleno Pobor- | je, da pridete ta dan k nam ki s tern j ' doprinesete vsaj mal'o žrtev na oltar j l.jubezni do zelenili vrhov našega Po- { borja. 1 s P0ŽAR V ST. PAVLU PRI | PREBOLDU. V torke ob desetili zvet-er | ! je zaeelo goreti v žu.pnijski pristavi v j ftt. Pavlu pri Preboldu. Poslopje je ! kljub delu gasilcev pogorefo do tal, i zl.as.ti ker se radi tesnega pi'ostora ] brainlw ni mogla rtiaviti. Na lice nie- sta pa sle prihiteli tudi celjska in ga- i bert4ca poitarava bra,ini)a, V ognju je ,j ' zgiorelo sest goved, med njirod dve breji \ | kra.vi; kon.je in svinje so pa s težavo | rešilii. Škoda je preeejsnja. Vi>rok po- j zara je neznan. j a SMRTNA iNESlVEllA JjOD | THAMYAJEM. Grozna nesreča je za- { del a na binkoštno nedeljo rodbimo borzne.gR senzala v Ljubljani g. dr. Berceta. Stare j si sin je šel k birmi v Zagreb, kjer biva njegov boter. Z njini j ko sli .stars! im ni'1'ajši brat Boris, uce- nec osnovne sole. Popold.ne okrog dveb S'O naiiueravali na.praviti izlet v nvtu.. česar se je Boris prav posebno veselil ¦ in težko je čakal, kdaj od idejo. Steke! je na cesto. da pogleda za. avtom.. Toda nesreca je lrotela. da je tedaj privozila od druge strani elektricna. zelezniea. katere dwek ni opazil; rtodrla ga je v. yso sifo na tin., tako da je bil v liipn QlTlOV. iTO-posfa je za zabenoibsIjSa! r GROZiEN GIN BAZNEGA FAR,- MERJA. V malem meistecu Bath, dr- aava Michigan, je nastala v sredo v tamošnji soli strahovita eksplozija, pri kateri je bilo ubitili 72 otrok, «olski vodja in qba učitelja, 60 otrok pa ra- njenib. Solo je pognal v zrak neki bla'zni farmer, ki je nato sedel na svoj avtomobil in :ga. z dinamitom istotako pognal v zrak. Strahovit čiin j.e vzbudil v Ameriki splošno zgraižainje. obenem pa socutje do rodbin ponesrecenih otrok. r VELIK POŽAR NA LETALI- ŠGU. Iz neznanili vzrokov je niastal te j dni na letališču v Liipskem strabovit i pozar, ki je v kratkem easu zajel sko- ' raj vise objekte. Le z najvecjim napo- rorn se je gasilcem in policiji posreči- lo, da so rešili balone in nekaj aero- planov, dooim je 12 letal zgorelo. Re- ! ševafna akcija je bila zelo nevarna, ker i so med požarom eksplodirale cisterne ! bencina in miun.icijia zracne policige, siignalne bombe. Škoda je ogromna. r POLJSKI KRAL.T. V pisarno tajniika poljskega zunaiiijega ministr- j stva vstopi elegantno oblečen gospod in sii da po slugi poki'icati ministrske- ga uraidnika pred se. Ta prispe in vpraša doslcca po njegovi želji. Ele- ganlni gospad uidari s ,svojo pailico tri- krat ob tla in se zadere: »Viditm, da ! ne veste, s kom imate posla. Jaz sein j poljski kralj ter prihajain pogledat, ; kako je kaj v miiriilstrstvn zuna:njih ! pQslov.« Uradniku je bilo takoj jasno, ! da stoji pred njini uniobolni niož, zato j niu je odgovoril: »Srečeai sem,, da vas j mjorem pozdraviti, Veliičanstv'0.« »Če- j inn ni poljski ti/sk niiöesar poročat o j niojom kronanju?« »To naj ostane za j "enkrat äq taij^no«, odgovori iwad-nik. i »V kratkem boino službeno javili. na- rodu že izvršeno kronanje poljskega kralja.« Mož se je zadovoljil s to tola- i žbo in je zahteval sarfho se-, da se mu ; doideli stalni adjulamt, ki ga je res J tudi dobil. Ca&tni spremljevalec pa je | imel natog, da odpelje reveža v umo- j bolnico ... ! r 110 MILIJONARK se želi po- ročiti. Seveda v Ghicagu in tie kje drugje. V tern mestu prebivä namreč ! 150 žensk & premoženjom čez milijon | dolarjev in sam-o 45 med njimi je • onioženih. Med ostalimi 110 jo 95 vdo- ; vie. Zanimivo je, da je vecina teh bo- ! ! gatih nevest začela karijero kot delav- \ I ke ali prodajalke v velikili niodnidi tr- govinali. Še zaniinivej«e pa je, da te . milijonarke ne morejo dobiti mož v ' Ameriki, ceprav ,ie med njiniL nekaj i prarv lepih in mladih. Pri nas bi jih j gotovo dobife. I r STRAŠNA TRAMVAJSKA NE- j SREČA. V Kasselu se je v sredo zve- nositi Talma znaci nikdar iskrivljene pete imeth oer dogodik strahovita tramvajska nesreca, ki je dosedaj zaJitevala 11 žr- ! ter. Neki paglavec je odvil zavoro sto- ječega traima.ja. Voz, ki je bil popol- iioma natrpan. a brez voznika in spre- vodnika, je zdrvel po strmom klancu navzdol ter na ostrem ovinku skočil s tiara.. Prvi voz je trežcil v ogrodje ne- kega mostu d.n se popolnoma raabil. priklopni voz pa je trosčil v bližnji ja- rek. Kcttastrofia je bila grozna, mnogo potnikov je bifo ubifrih in težko ranje- nih. r PREPOVEDAN OBROČEK V NOSU. Frameoski ministen1 za koloni- je je iadal dekret, ki zabranjuje črn- cem v central'ni Afriki nositi ishame in obrocke v nosu. Grnci pa tudi črn- ke, ki bi prekoracili to praviso, bodo kaznova'ni z dve- do petletno ječo. ma- zat-i, ki bodo ljudem vrtali uhlje in iiosove, pa sio izpostavljeni nevarno- sti, da Zcipadejo desetletnemu ziiporu. Go^podarsfvo. * g LIKVIDAGIJI. V likvidaciji se nahajata »Kamenit<, tovarna uanetne- ga škrilja in elektrarna, d. z o. z. na La&kean s sedežem v Ljubljani, in Na- kupna, prodajna in izvozna zadruga v Grobelnem, r. z. z o. z. v Mestimju. g LJUBLJANSKT BOIIZI 1)0- VOLJENA TRGOVINA Z DEVIZA- MI. Na siejii ministr&keiga sveta v petek je bila med drugim odobrena na pred- log finanenegä mtinistra spremerniba praviluika o prometu z devizami in va- lutanii v tern smislu, da se priznajo ljubljanski borzi za blago in vrednote iste pravice kakor zagrebski in beo- grajski. S tern je dobila fjubljanska borza dovoljenje za trgovanje z devi- zanii in valulamd, za kate.ro se je že dalje časa potegovala. g POSPF,ŠEVANJE POLJEDEL- STVA. Poljedelsko ministrstvo je po- slalo vsom oblaslnim odboro-m okrož- nico, v kateri jih prosi, naj pojasnijo svoje mišltieni/e o potneibah poljedel- stva v dotičnih pokrajiinah, Na podla- gi teh poročil hoče poljedelsko mini- strstvo ukrenitl vse potrebno za zbolj- Šanje poljedelstva, g ZA LOCENE ZBORNICE. Beo- grajska obrtna zJjornica je na svoji zadnji seji sklen.ila zavzeti stalisoe lo- čenih zbornic, ker se ji zdi to važno zsa razvoj obrtnis-tva. V tern sinislu pošlje trgovi/nsikemu mimistrstvu spo- rnen ioo. ,g TARIFN1 ODBOR. 10. jnnija se sostante v Beogradu izvrsni tarifni odbor. Razpravljal bo o daboratu pro- metnega ministrstva, tičočem se revi- zije blaigoviiih potniških tar if. g VPRAŠANJE ZVIŠANJA IN IZPREMEMBE TARIF. Komuniike prometnega ministrstva glede poviša- nja in izproiwembe potniške blagovno železniške tarifo je izzval v gospodar- skih krcngih veliko nezadovol.ist^o. Za- to so vse zborniice in gospodarske oi • ganizacije pokrenile akcijo, da potom s-vojih efaboratov pravocasno obvoste prometno rriinistrslvo na težV* nosle- dice tega koraka. g M0ČN0 AKTIVNA TRGOVIN- SKA BILANCA RUSIJE. V prvem četrtletju gaspodarskega leta 1920.- 27. je Rusiija izvozila za 405.6 milijona. rubljiev, uvozila pa le za 281.9 mil ü on a ruMjev. Zunanja trgovina Rusije je bila torej v tern četrtletju aktivna za 123.7 niilijoiia rubljev. dočim je bil;> Sir an 4. >NOVA DOB At Stev. 04. Zvezna fiskarna v Celju Iz-vršuje vsa v tiskarsko stroko spadi^foča del« solitino, olrasnotxi najtiltoeje Cen€ zmerne! PreprlCaJte se samil Najmoderneje urejcna fertflgovezraicQ Prostovoljna javna clražba. Proda se veliko arondirano posestvo v Spodnji Hudinji St. 9, obstoječe iz 8 poslopij ; velike hiše s 6 sobami, kuhinje, shrambe za jedila in 2 kletmi, marofa, ki' vsebuje hlev za 7 konj in hlev za 8 govedi, svinjakov z 8 predali in nad temi 5 sob, kozolca s 6 okni, kozolca s 4 okni, ute za seno, ute za orodje in drvarnice; 8 ha njiv in travnikov, vse na ravnem in prvorazredno ter približno 80 arov gozda, zaraSčenim s 25 letnim drevjem, večinoma bor. Ogleda in poizve se na lieu mesta pri zakoncih Ivanu in Mariji Teran, ustmene ali pismene ponudbe pa naj se naslove na notarsko pisarno Franceta Burger v Celju do 15. junija t. 1. v istem razdobju pretekletfa gospodar- skega leta še pasivna za 78.1 milijon rubljev. Oglašujte! ! ObiEhc | . moderne dam- ske, moške in 4 otroške, bluze, \' krila in plašče, \ lastne izdelke in dunajske mo- dele, nadalje : klobuke, perilo, nogavice, kra- ] vate invsemod- , ne in galante- rijske predmete kupite po naj- r nižji ceni in v | vclikanski'~zbiri samo v vcletrgovini I R. STERMECKI, Celje. Oglejte si iz- ložbe in zalogo, da se na lastne oči prepričate. Zbirajte listkezanagrado! \ ZQtiiMi, Irboueljshi in vscti drngiti rodRiko? ilobavlja in tataoljd na dorn p mesta in okolici Fran*« Jo»t, CeSje, Aleksandrcva ul. 4 Kupim vec vagonov lepili bu- kovih cepanic, franko Celje. Ponudbe pod »T A K 0 J Š N J E P L A Č IL O « na upravništvo »Novg Dobc«. Zahvala. Gosp. lekarnar Blum, Subotica. Cast mi ie Vas obvestiti, da so mi Vaše Larucin kapsule zelo pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje docelo prenehalo. S spoStovanjem M. L., Leskovac. — Larucin kapsule se dobivajo po ceni Din 20'— v vseh lekarnah. Glavna zaloga : Apoteka Blum, Subotica. PriporoČa se brivnica „PEPINA" Gosposka ulica 4 z dobro in snažno postrežbo. V zalogi ima prvovrstno biivsko milo, britve, stroje za striženje itd. Zenske, otroci in dijaki za striženjepolovičnecene. Sprejmesetudibntve v bruSenje. Lastnik: MATIJA BUKOVČAN. Narodna brivtaica na Kralja Petra cesti štev. 27, Celje. Dobra in snažna postrežba. Lastnik : Matsja Bukovr&n. Za dijake in otroke za striženje polovične cene. Sprejme tudi britve v brušenje. no ino is siovije spreimem več gospodov all gospo- dlčen. — Naslov v upravi lista. Stanovanje ^ a* v okolici, svetlo, suho in solnčno sobo s kuhinjo za takojšnjo vselitev. PlaČam do 400 Din mesečno vnaprej. — Ponudbe na upravo »Nove Dobe«. Celje in okolica kupuje srečke državne razredne loterije samo pri srečnem prodajalcu srečk Vitomirii Dolinšeku Celje, Gosposka uHca Štev. 26. Posbasite», izberite si m, imam neč tisoč mil Franjo Dolžan, Ceije Kralja Petra cesta Kleparstvo in nanr*awa strelovodov. Pokpivanje streh in zvonikow. Vodovodne inStalaoije, naprava moderno- higijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravstw. napra». Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. mestne klavnice o Vlanju in uvozu od 30. V. do 5 VI. 1927. Zaklana živina Uvo2eilO meso V Kfl __I I m e - _ gj S |.| „ , Š | | :| v v Ü\ Opomba ! !ü oa > 56; (- (- w O id W .2 If- w o ^t ^ 1 1 *-' • i Dečman Ferdinand 5-------1---------------------------1 — — — — — -! Esih Matija ....-------3,------3 2 ------------118 - - - -Friedrich Ivan ...----------1-------21 — — —'— — — _ ._ _ Gorenjak Josip . . I-------. 13-4 7-- -|-_ 77 ___' Gunžer Fridrik . . 4---------------------------_j— _ _ _ _ i Hole Martin . . . .-------2,------------------ - -j - 242 129 - - -Hohnjec Viktor . . |-------1j----------- 5------— — 101 ~ - - -j Hohnjec Stefan . .1------1|------2 3 — - _| — — - - _ _| Janžek Marija . .-------1------— 1 — — —j — 55 — — — — Kroflič Alojz ....-------1-------1 1 - - - - 53 — - _ — Lapornik Ivan . . .-------i|-------1 — — ~ — — 91 — — _ —I Leskošek Ivan . . .----------j 2|— 1-------— _ — 44 — — _ — Lebič Fani.....----------j------------------~ - — 59 - _ _ _ RebeuschegK Franc------512 — 8(l5 ~ — _ 507 334 ~ — _ — Reicher ivau ....--------2\--------4| 2 — — —! — — — — _ — Urbančič Adolf . . I-------4r'~ 3i 2 — ~— j— 167— — _ _ Voisk Rozalija ...i---------1 2j 1 5 l--_- - - _ - _ Zany Viktor ....------------- 2\--------3 - - _. — - 69 — - -Zavodnik Alojzija------3, i~ 42---—--------— — -Gajšek Franc ...------2'— — 21 — —-------88— — — — Pilih Karl . . . .----------1--------------------------- - -- - -Plešivčnik Ana . . —------—----------------------— 243 — -- — — Rebersak Anton . — — —.— — — 1-------__ — _ _ _ _ Bernards Drago . . |—-------;_!_—;--------------------48 — — — — I Robek Anton . .—-------[------— — — ->----------119— _ — — Kus Miha.....----------1—---------------------------1- - -Skoberne Fric .,.------------------1 1-----------— 52 67 — — — Mlakar (Šoštanj) .------------------— 2---------------— — — — ~ Perc Karl .... - - — 1--------------- j Skupno . . . I 9 - 28J22 1J41 51----------1|507| |«17 342 — - —1| Delaj, i?abiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri telju Varčuj v mladosti, da stradal ne boS v starosti! LASTNI DOM Ol>resfuje hrartllme 0^ ®/o vloge po \M ' Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Tamstvo za vloge uad 2,000.000 OI«- Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi »neska do 5O Din ee c!obi nabiralnik na Horn. Iz malega raste veliko! Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Pupilarnovaren in jawnokot*isten denarni zavod celjskega mesta Celjska mestna hranilnica Ustenovlfena /eta 1864. V l»stmi palaci pi:*i kolodyortt» Vsllirantlnicnlposllaeixvrsujflo naiKulanineJe, httro lntoč- no. Ugodno obresiovanje. Poiasnlla in nasvetl torezplacao. Pod trajnim drž. nadzorsfvom. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno mocjo. Tiska In izrfaja Zvezna «fskarna. - Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan Četlna i za redakcijo Vinka V. G&bero. - Oba v Celju.