DOLENJSKE NOVICE
Dolcigsko Novice izhajajo vsak i»etek ; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. : :
Cciia jim jo Zli celo leto (od aprila do april») K, za pol lota l'5t> K. Naročnina za Neiuôijo, Eostio in druge evropske države ztiaSa K, za Ameriko -t-SO K. List ill «fîlîisl se plaĚnjftjo iiiiprej.
: Yse dopise, naročnino in oznanila : sprejema tiskarna J, Krajoc iiasl.
Opozoritev.
Od danes nadalje bodemo pošiljali list vsem cenjenim naročnikom in vsem onim, katerim smo do sedaj pošiljal' list na ogled, a ga niso vrnili, ker jih tedaj smatramo za naročnike. Prosimo vljudno, da nam čimpreje vpošljejo naročnino 3 K.
Upravništvo,
Svoji k svojim.
Letos se ljudje splošno i)i'itožujcjo čtiz slahe Čase; iiialo je i)rctt;klo leto naš kmet pridelal, pa še tega nc more spraviti v denar. Posebnu Ludo pa trjii ii:i t.tîj žalostni krizi ravno Dolenjska, ki živi iio večini od živinoreje in vinogradništva. Cena živini jc priineronia s prejšnjimi leti neverjel.no nizko padla, dasi se še jirav po œni živina vendar spravi v denar; dolenjski vinogradnik jia svojega vina niti pi'av po ceni prodati ne more. i'o dolenjskih kleteli jc še polno vina, a kupcev ni od nikoder.
VjjriCo tega žalostnega položaja, v katerem se sedaj nahaja dolenjsko vinogradništvo, bi Človek pač pričakoval, da bodo vsaj naši doíiiaěi gostilničarji točili aolenjska vina, a godi se ravno narobe. Na novomeški kolodvor priliajajo kar celi vagoni tujega, ncdolcnjskega vina, katero se celo v Bclokrajijio uvaža. Cela kopica gostilničarjev, ki sicer večinoma od dolenjskega kmeta živi, toči tuja vina, kakor da bi pri nas sploli veČ vina ne hiio. Pa, celo naš dolenjski kmet jc tn pa tam tako kratkoviden, da hoili v take gostilne in tam [lije kako tuje istjijansko vino, mesto, da bi zahteval naš domat^ pridelek.
Seveda ]iri takih razmerah Jii Čuda, da naš kuiet nitna denarja, ko se celo sam pomaga svoje bore krajcarje pošiljati v druge kraje. To je žalostno znamenje 'lil naše vinogradništvo in zato jired vsem
kličemo našetnu kmetu: Pomagaj si sani in liog ti 1)0 pomagal. Zahtevajte od naših dolenjskih gostilničarjev, da bodo točili samo dolenjska vina, Naj vas nikar ne premoti, ako jc morda tuje vino kake viiKirjc ceneje! Ivaj pa pomaga, ako ste res morda na eni strani prihranili kakih H vinarjev, na drugi sti'ani s(e pa dolenjskega kmeta ozir. samega sebe oškodovali za 40 vinarjev. Tn morajo nehati vsaki oziri, tu gre za dolejijske vinograde iii kdor nas ]ie podpira, tudi ni vreden naše podpore. ]<dor noče točiti do]uačc vino, t u d i do m a č i h gos t: o v ni vreden. TVzivamo pa tudi druge stanove po Dolenjskem, da pokažejo vsaj malo solidarnosti do dolenjskega kmeta, Nc segajte tudi vi i)0 tujem lilagu, ampak držite se domačega i)ridelka. Tako bo ostal lepo denar doma in naš kmet vam bo hvaležno povrnil s tem, da vam bo dajal več zaslužka; dokler bo pa romal naš denar v druge kraje, tudi nekmečki stanovi nimajo dosti pričakovati od Jia-šega kitieta. Saj pravi vendar nemški pregovor: Ako inuL denar kmet, ga ima celi svet. Ako 1)0 torej imel dolenjski kmet denar, imel ga bo tudi dolejijski obrtnik in trgovec itd.
Priznati pa moramo žalibog, da so veliko naši vinogradniki sami zakrivili, da ni bilo kupcev. Ponekod so namreč zahtevali tako pretirane ccne, da so vinske kupce le odbijali. Naši vinogradniki so se doslej veliko premalo ozirali iia splošen avstrijski vinski trg iii zato niso znali prilagoditi cene .s))lošneMut trgu, Kadar jc vina po drugod jjrav malo, taki'at seveda lahko zahtevamo višjo ceno, kakor navadno, ako je ])a vina drugje tudi dovolj, z visokimi cenami le sehi škodujemo. Letošnja žalostna izkušnja bo (udi našega kmeta v tem ozira zmodrila. V bodoče je pač želeli, da bodo osobito strokovnjaki našega kmeta pravočasno z oziroui na splošen ti'g opozorili na i»rimerne cene, da ne bo vinogradništvo trpelo take škode kakor letos.
Posledice brezverstva v Nemčiji ill Franciji.
v Nemčiji in Franciji dan za dnem govorijo o raznih nevariiostili, ki prête državi od te ali one države. A^sako leto žrtvujejo milijone in milijone za vojaštvo in kanone, samo da se zavarujejo pred bodočimi napadi jim sovražiiih držav. Pri tem pa so tako slepi, da ne vidijo svojega najhujšega sovražnika, ki jim doma brez kauonov izpodkopuje državne temelje, to je vedno naraščajoča vei'ska brezbrižnost.
Brezverstvo je v Nemčiji, šc bolj pa v Franciji že tako zastrupilo družinsko Življenje, da število prebivalstva neverjetno pada. Ako iirimcrjamo številke prebivalstva v nekterih letih in jih primerjamo z zgodovino protiverske gonje, se prepričamo, da je število jirebivalstva odvisno od verskega življenja prebivalcev. Poglejmo naji)rvo na Francosko.
Leta 1810, pod vlado Napoleona L, ki je celo papeža dal zapreti, je prišlo 31 po-1'odov na 1000 prebivalcev. Ivo je francoski kralj leta 181 o. povzdignil katoličanstvo zojiet do veljave, se je do leta 1820. zvišalo število porodov že od ;il na 32 na 1000 iirebivalcev. Ko se je pa zopet katoliška vlada odpi'avila, je začelo Število porodov zopet padati in sicer leta 1830. na ;îO, iet.a 1B40, že na 28, leta 1850. na 26-7 in leta 1860, na 2G-6.
Vedno hujši liberalizeni francoske di'iižbe je družinsko življenje vedno globlje pogrezal. Leta 1870. je prišlo na 1000 jirehiviilcev komaj 25 'J poj'odov, ko je pa nastopila prostozidarska brezbožna klika vlado francoske republike, jc začelo vsled vedno hujšega brezverstva število porodov še bolj iiojemati; leta 1880. so že šteli na 10(H) Ijiidij leta 1890. 23, leta 1900, 22 in leta llUO. in lt)lL komaj 19 porodov. Tako je Francoska s svojim brezboštvom srečno dosjiela na najsigur-nejšo i)ot jiropada ne vsled zuiianjilt sovražnikov, amjjak vsled noti'anjega, katerega z največjo požrtvovalnostjo sajua redi.
Številke dokazujejo, da je Nemčija na isti poti kakor Francoska. Óinibolj propada vera, tembolj itada tudi število prebivalcev. Leta 1842. odpade na lUOO prebivalcev Se 42 porodov, leta 18SL že komaj 38, leta 1901. že 3(i'9, leta 1907. že 33, leta 1911. se že zniža Številka na 30 in leta 1912 celo žc na 29.
Te številke pač jasno pričajo, kam bo brezverstvo j)rii)eljalo francosko in nemško ljudstvo. In vendar se naši liberalci tako vroče zavzemajo za francoske brezbožne razmere in jih hočejo preseliti z vso silo tudi k naui. Mi pa lahko z mirno vestjo rečemo, dokler bo nase ljudstvo ostalo pošteno in spoštovalo svetost družinskega življenja, se ne bo liberalcem nikakor posrečilo slovenski narod speljati na i)ogubonosno francosko pot. Navedene številke nam nudijo zadosten dokaz, kam [irivede liberalizem in kam bi privedcl tudi naše ljudstvo, če bi se nui udalo; zato je pa tudi sveta naloga vsacega trcznomisle-čcga iloslednega rodoljuba, da zatre v kali vsak pojav pogubnega liberalizma na Slovenskem.
Gospodarstvo.
Žvepljanje trt.
že dolgo opazujemo na naših trtab trtno ))lesen ali oidium, le naši vinogradniki je ne Jiiarajo upoštevati, Sicer ))ovzročajo razne plesni vsako jesen gnilobo grozdja, toda tc navadne sive plesni so drugačne kakor jc zgoraj omcnjciui. Zadnji dve leti je trtna plesen nastopila pri nas posebno ]nočno. Največ jo je bilo opazili v Bclokrajini, Trdijo, da prezimi ta jilesen v očesih in prihodnje leto na-]iade najprej za]'od in mladike. Nadejamo se torej lahko, da bo letos ta bolezen vsaj tako Jiiočno nasto])ila kot přetečeni leti. l>a pa razumemo pravilno nastopiti proti tej ])lesni, hočem v kratkem poi>isati, kako se razvije in tudi kako se je ubranimo.
LISTEK.
Materin spomineli.
{ZgodoviiiHlta etika.) El Ual).
11.
l'o metliški cesti je stojtal proti Novemu mestu mlad .mož, oblečen v dolgo, Črnjo suknjo, l'o obrazu in kretnjah jc bil prav simpatičen človek, Ic fanatični ogenj, ki nui je seval iz oči, je nekoliko motil ta ugodiu" vtis.
Bil je protcstantovski predikant — Gregor Vlaliovič.
Luteranska vera je bila tedaj Že tako 1'azširjcna, da se je upal o belem dnevu Vodati v mesto, kamor je včasi še ponoči bi'ibajal s strahom. Počasi je korakal dalje, ''C uieneČ se za miiuoidoče, ki so ga kaj ''-ačmleno gledali ; zbiral jc misli za svoj ]iri-bodnji guvor, v katerem jc hotel nahujskati ^"eščane proti proštu in katoličanom,
tiil je tako zatopljen v svoje ]iiisli, prvi hip ni opazil proštovih hlapcev, so mn zastopiii pot. Tik pred njimi je «ele obstal in osupnil.
^.Kaj hočete V"
Vsi so se hoteli vrcČi nanj, a Mai'tin
jih je zadržal in zavpil: „Peter, zgrabi ga!" Petru je lice obledelo, pa Ic za hip. „Takoj !"
Izdrl je nicČ ter se postavil na stran začudenega predikanta.
„Predno se ga dotaknete, iiuatc opraviti z menoj!"
Za hip so obstali vsi, nato pa je nastal hrup. 1'otegnili so meče in navalili nanj ; toda orjaški Martin jih je kakor majhne otroke odrinil v stran, rekoč:
„Prepustite ga iiieui! Taz imam posebno srečo s krivoverci!"
Hlapci so vtaknili meče v nožnice, a roke obdržali na ročajih. Peter se je ustrašil; z Martinom se ni Uiogel meriti. Toda zdaj ni bilo več časa premišljati, „tldari!" je zakričal Martin, l'arkrat sta sc meča prekrižala, párkrát trčila drug ob drugega, da so se i)o-kazale iskre, in Petrov meč je v velikciu loku zlotel v travo kraj ccste.
„Zvežitc ju!" je ukazal Martin. „Pri-lieljali bomd proštu dva ujetnika namesto enega."
Peter je spoznal, da bi bilo vsako upiranje brezuspešno, zato se je dal mirno —
dasi škripaje z zobmi — zvezati, Nc pa tako ])redikant.
„Pustite me, razbojniki!" je kričal in se skušal oprostiti vezi. „tíožja roka vas zadene, ker se drznete dotakniti posvečene osebe!"
Ki'ohot je bil odgovor.
Ddšli so proti mestu.
VlaboviČ se ni mogel potolažiti. Klical je ogc,nj in žveplo nad svoje biriČe, obetal legije angelov, ki nui bodo prišle na ponioČ in pokončale vse, ki ga jireganjajo; ))retil jc z različnimi nesrečami, ki jih bodo zadele, če ga nc izpuste.
Ko je videl, da nič ne pomaga, je umolknil. Cez nekaj časa pa je začel moliti.
„Zahvalim Te, o Bog, da mi daješ priliko, zate kaj pretrpeti."
„Kar sc tegatiČe, boš še lahko hvalil Boga!" so se norčevali hlapci.
1*0 Novem ]uestu je mala procesija, v kateri se je nahajal celo glasoviti i>re-dikant — vzbujala občno ])ozoi'nost. Kmalu se je zbralo okrog njih veliko število Ijndi, ki je vedno naraščalo.
„1'rav tako", so kimali katoliški jne-ščanje in „Doli z luteranci!" je bilo čuti vedno pogostneje.
Na drugi strani pa so se oglašali protcstantje. Psovke in zabavljicc so jelc leteti z jedne strani na drugo, strast sc je začela vžigati v srcih,
Razburjenje jc bih) vedno večje, kroženj je kar deževalo na proštove hlapce; tudi )'azUčno orožje seje pokazalo v zraku, Prcdikant se je delal, kakor da um vse to ni nič nuar; oči je imel vjjrte proti nebu in je glasno molil hvalnice Bogu za svoje trpljenje. Luteranske mamice pa so sklepale roke iu vzklikale:
„Svetnik — živ svetnik;" Luteranci so postajali vedno bolj divji. Dijaški "Martin je smeje zrl razjarjeni nuiožici v oči. Ko pa so protestantje navalili nanje in jc kol zamahnil nad njegovo glavo, je potegnil dolgi meČ.
„Le bliže, kogar veseli!" je zaijul; njegov glas je donel kakor iz soda. „Le bliže, jaz nni pokažem pot k Lucifcrju!^ Množica se je ■ naglo umaknila iz obsežja njegovega mcČa; polagoma pase je zopet približala in Martin je moral ponoviti svojo grožnjo.
Močnega hlapca zasbiga je bila, da so brez nezgode dospeli v kapitelj.
tDiiljc sledi.)
Kakor setii že oiiieiiil, nastopi ta gliva najprej na onih trtah, ki so že hile na-jiadene prejšnje leto in kjer so očesa okužena. Od tukaj sc holezcn s)iloh po vinogradu razpase, seveda najbolj na sosedne trte. Za razvoj trtne plesni jc potrebno pred vsem ugodno gorko vrciae, Jlladin dnevi ji manj ugajajo. Pokaže se navaibio najprej na jagodali kot laldia plesnoba. Tako jagode zgledajo, kakor da bi bile potrošene z belo moko. \'slcd te plesni lazpočijo jagodo in jtrikažejo se goli peški. Ako nastopi bolezen zgodaj, so jagode posuše (napaden je navadno cel grozd), če sc pa prime plesen jagod, ko so že omehčane, pričnejo jagode gniti. V enem kot drugem slučaju zmanjša ta bolezen lahko prav občutno pridelek, liazen tega pa nastopi oidiuni tudi tia listju in jia lesu. Tak les navadno slabo zori iu je temnolisast.
Z modro galico uničimo sicer palež ali i)cronosi)oro, trtne plesni se pa s takim škropljenjem ne ubranimo. Doliro nam pa služi proti tej bolezni Žve[)lo. Žv(;plo mora bili^tino zmleto, ker le tako <lobro učinkuje. Četudi je tako lino zadeto žvejilo dražj(! od onega, ki jo manj drobno, je pa za to boljšega učinka \n tudi manj se ga i)orai)i. Treba si jv. tedaj dottro premisliti, kje sc tako žveplo kupi, da ga dobimo v zares dobri kakovosti. Četudi je pi'i I on kg morda za 1 krono dražje. Za žve[djanje tri. s tem žveplom i'abitiio puSice ali mehe. Najholj se Jiizileli žve|do z dohrim mehom. Večjim vinogradnikom Ju sploh pi-iporočil nahr))tne žveplalnike. Četudi stanejo več, se pa ojiravi z njimi delo hitreje iu bolj itojioluo. Tudi porabimo z nahrbtuim žveplaltiikom manj žvepla, llabiti jc vsako loto svežii žveplo. Žveplo lanskega leta jo že večinoma svojo učinkujočo vrednost zgnbilo. Moramositoraj naročiti žveplo vsako hd.(t na novo.
Če hočemo trtno plesen uspešno za-ti'eti, trel)a je žveplali prvič že |>rod (;vetom, kakor bitro se jirikaže zarod. ( 1'rihodnji teden je že Čas za to, ) Pi'i prvem žveplanju sc potj'o.si mladike in zarod tako, da so na laliko oprašene. Itnigič se naj žvepla, koje trta odcvetela in sieer zadostuje žvepljanje gi'ozdko\' in listov okoli njih. .\ko l)i nastopahi plesen v vinogradu kljub skrbnemu dvakraltienni žveji-Ijajiju, se požvtipija tretjič U- napadene trse iu one okoli njih. Važno pa je, da žvepljamo le takrat, ko solnee pripeka, .\ko ni solnca in solučiie toii!ot»\ nima žvet)ljanj(; nobenega učinka, Žvepljali moramo tedaj ob lepem vremenu in v opoldanskih urah. Čc nam pa o)»ere dež žveplo, prcdno so ga raztopili solnční žarki, jc India žveidjanje takoj [tonoviti.
(îotovo je, da l)i v naših vinogradih dosti manj gritzdja scgnilo, ako bi naši vinogradniki sv(»jc trte žvci)ljali proti trini plesni,	II, ZdolŠek.
Premovanje bikov v Kaiidiji, dne 14. maja.
živinorejska zadruga za novomeško okolico priredi letos zojjet pi'emovanje b i ko v in sicer o [u iliki licenciranja bikov, ki sc vi'ši v Četrtek 14, maja na sejmišču v Kandiji,
Živinorejska zadruga hoče s tem tudi letos obrniti pozornost živinorejcev na to rejo, ki je v naših razmerah najijolj važmi in najbolj potrebna pospeševanja. Živinorejska zadruga želi, da so naši gos))odarji pouče o vrednosti bikov, ki sc redijo v tukajšjiem kraju in da se jim nudi pripravim prilika za ta ogled, lîikorejci sami tuij se pa na i-azstavljenih živalili vnemajo za rejo lepili in dobi'ih plemenjakov. Kdor ijua lejio rejo, naj dobi tudi priznanje v pod(d)i primernega dai'ila. K'akor lani se bodo tudi letos pripeljali na kandijansko sejmišče biki iz s^seii petih občin, ki pripadajo v delokj'og živinorejske zadruge, tedaj izobčil) Š m i h el-Sto p i Če, I'rečna, MirnapeČ, Št. Peter in Brusnice.
Premovanja se lahko udeleže tudi starejši biki, da se na ta naCin pokaže vsa slika naše bikoreje. Samo k liconciranju se ima ]uipeljati líítos l)ikov.
J.'ri prejuovanju so bo zadruga ozirala pred vsem na plcmenjako svojih članov, ker mora ])orabljati svoja sredstva pred vsem za svoje člane. Uazun zadružtdb jiremij se bodo delile tudi občinski* prcjnije, ki jih imajo dobiti najboljši bikorejci do-tičnili občin. Vsaka izmed i)Ctih v okoliš živinorejske zadrnge spadajočih občin jo bila naprošena, da daruje za to premovanje saj eni) premijo v znosku IC, ki naj jo dobi tisti živinorejec, ki pripelje najlepšega bika iz dotične oi)či)ie. Upamo, da se bodo občine odzvale in tia IhkIo županstva prizadolih oličin dala saj taio tako premijo Uiir razpolago.
Premovanje se prično ob 1). zjutraj.
Vabimo, da sc iiremovanja, ki ho združeno z licenciranjem, udeh;žc vsi naši zavedni živiuiirejei iz celega okoliša, in da so na lastne oČi pi-eitričajo, kako napreduje naša bikoreja in v katerem pogledu jo je treba nadalje zboljševati. Čo liomisliiDO, da je to edina prilika v letu, da si ogledamo naše plemensko živali, ki so poklicane pripomoči k zboljšanju naše goveje živine, potem je opravičeno, da se udeleži tega ogleda vsak živinorejec, ki iuore od doma. V Četrtek 14. maja torej na sejmišče v ICandijo!
j L Gospodarske drobtine.
Perutninarski tečaj na Grmu priredi kmetijska šola ob nodcijah 17. in 24. maja s sledečim sjioredom : V nedeljo 17. maja od 13. do '). poi)oludne: Važnost perutiu-narstva. Dolujdki kokošjen^je, Kajtake pri kidi;oSjireji, Vrednost kokošjih plemen. Odbiranje kokoši za pleme. — V nedeljo 24. maja od 3. do "i. i)opoludno: Krndjiiuje kokoši. Strežba kokoši. Bolezni pri kokoših. Zboljšanje knrnikov. Pouk l)o združen s pi'akli(']iim razkazovanjem. Tečaj je namenjen gospodinjam in kmetskim dekletom, zat.o jih vabimo, da se ga udeleže v obilnem številu.
Kmetijski pouk. V nedeljo in. maja prii'edi kmetijska šola popotni pouk v St. -la užu ob iiopoldne. P]'i-(laval bo ravnatelj li.olirman o ]) r eš i č j i r e j i.
Oddaja žvepla, Novomeška [lodruž-nicabo ijihlajala žveplo v [lomleljek I l.t, m. popoludne od 2. ur(i napi'ej.
Modra galica sc bo oddajala na imvb-meškem kidodvoi'U v iiomhdjek IS. maja od H. do M), dopolnilne. Pri)simo, da pri-ilcjo naročniki za gotovo po njo.
Politični pregled.
Državni zbor še ne bo sklican.
Konferenca državtiozborskih kluhovih na-čidnikov, ki se jo vj'sila ta tcibíu radi zasedanja di'ž. zbi)ra se jc izjalovila vsled nemško trme. Nemci niso hoteli obljubiti, da bodo svojo obstrukcijsko oviralno politiko v češkem deželnem zboru opustili. Čishi ])a so vztrajali na zahtevi, da brez češkega deželnega zbora tuili zasedanja drŽ. zbora nii bo. L'patija na poletno zasedanje je torej prav malo.
Ob tej priliki jo tudi Jiačclnik Hrvaško — slovenskega kluba Di'. KoroŠcc ]iozival vlado naj skrbi tudi za ureditev jugoslovanskega vprašanja, osobito nečuvenih razmer na Koroškem, sicer sc taliko vladi p]'i])eli, da bodo začeli ludi Jugoslovani z obstrukidjo.
V Albaniji še ni miru. Na jugu Albanije se šo vedno bijejo takozvani E[)iroti z allianskimi sovražniki. V lio-movi Si) baje Kpiroti zajeli 201) moba-medanskili .\ibanccv, katere so peljali v ])i'avoslavuo cerkcv v vas Ki)di'a in tam žive križali in nato cerkev zažgali.
Italijanska podivjanost, Kakor vsako h.it.o ]iriredila je tudi letos Narodna delavska organizacija v Trstu svoj običajen obhod ]io Trstu L nmjnika. Italijani pa so na
večiii krajih napailH Slovence in mtstali na nje kamenje, stole in celo izlivali na nje sumljivo tekočino, Obhoda se je u^le-ležilo nad 500 uthdežencev. Italijani so streljali celo iz revolveijcv na mirne Slovence. .Aretiranih je bilo nad TiO Italijanov.
Ko so zvedeli v Italiji t) italijanskih pobalinskih napadih v Trstu, pri katerili je bilo seveda par Italijanov tUili ranje-nili, so tudi tam po vseh večjih mestih, osol)ito v Milanu in liinm pričeli z de-monstracijand [iroti Avstriji iu .lugoslo-vanom in dajali duška svojitn simpatijam s kliei I „ lioli z Avstrijo" in „Doli z Jugoslovani." Ker jc bilo v Trslu par imuličnih barab tepcidli, so razobesili [lo vseh italijanskih mestih italijanske zastave na pol droga v znak sožalja. Lepe zaveznike ])a imamo v Italiji ; lahko smo pač ponosni na zaveznike, ki sočustvujejo z napiižjimi tržaškimi jiouličnimi iircte-pači in barabami.
Angleški gostje. V nedeljo 3. maja sta dospele dve angleški vojni ladji v Trst, katerima sledi Še i)ar drugilt. Angleško sredozemsko brodovje so nahaja namreč na svojem spojuladanskem potovanju in luamerava obiskati več važnili krajev ob sredozemskem morju. Angleže je pozdravila avstrijska moi'uarica z grmenjem topov, tržaško prebivalstvo jc gosto bunio pozdravljalo.
Zadružna Zveza v Ljubljani.
v pondeljek, dne 4. maja vi'šil se jc občni zboi' te zadružne organizacije. Predsednik dr. Ki'ek je povdajjal pred vsem, da je ravno Zadružna Zveza preteklo leto pripomogla vsled i)odrol)no izpeljane i)rga-nizacije in discipline njeiuli članic, da kmečki kredit, kljub temu, da je bil povsod ih'ugjii di'ag, pri nas ju kazal i)osebncga razli)čka med ]irej in sedaj.
Iz poročila načelstva posnamemo med drugim sledeče:
Pristopilo je nanovo Zvezi 21 zadrug, odpadlo jih ji; 7, tako da jo štela Zveza koncem leta (jS2 zadrug. Iz Ki'aujske jo lu-istopilo nanovo Zvezi 7, iz Štajersko 4, iz Istre I, iz Dalmacije«. Na Kranjskem so se pred vsem osnovale živinorejske za-di-uge, katerih jc 5. Denarna zadruga se ni osnovala nobena.
Po posameznih ileŽelah so razilele Zvezine članice: Kranjsko 3:i7, Štajersko 110, Koroško 45, Goriško 7, Trst (i,' Istra 70, Dalmacija 92.
Zveza jc napravila pogodbo z Zadružnim Sav ezom v Splitu, po kateri opusti svoje delovanje v Dalmaciji in jtre-pusli svojo članice Zadi'užnemu Savezu v Splitu. Dalmatinske zadruge so izstopile iz Zadružne Zvezo in jiristopile Savezu, ki se jc zavezal kot iiorok in plačnik ves ilolgi^ianic poravnati všeslib loinib obrokih.
Zveza je v preliddem letu izvršila kot revizijska oblast pri svojih članicah 3()'J revizij, in sicer: na Kranjsketn 187 redinh, 1 izredno in 1 generalno; na Štajerskem 40 rednih, na Koroškem 24 rednilt, na Goriškem 1 redno, v Istri 47 rodnih, 1 izredno in 1 generalno, v Dalmaciji 59 rednih iu 2 genei'alni reviziji,
lievizije so trajale pri največ zadrugah po on dan, pri nekaterih po 2, 3 Íii 4 dni, pri eni 10 dni in pri eni celo 15 dni.
Celokupni denarni promet s postavkami leta 1912 v minulem letu je znašal yK,022.358 K 06 vin., čisti pi'omet leta 1913 sam «8 milijonov 37L4r)4 K 42 v. Čisti dobiček je znašal v miiudetii letu •11,525 K 84 vin.
Krfidiii, katere jc dala Zveza svojim članom, so se v preteklem letu zmanjšali za 570.()!)3 IC 17 vin. Vlogis staltie so so zvi.šalc za 535.(i03 K proli prejšnjenui letu, vloge v tekočem računu pa so se zvišale za l,t)i)4.7i)7 K 94 vin.
Rezervni zaklad zjiaša 1H4.9G9K S4 vin,; na pj'edlog dr, Kreka so jc od-kazalo iz čistega dobička splo,šni rezervi 40,000 K, posebni rezervi pa 1525 kron
84 v, s čimur je či.sti dobiček ju'eteklega leta v znesku 4L525 K v izčrpan.
Ravnatelj Traven ji) proillagal, naj sii osnuje zadružni fond za pomoč zadrugam, ki so prišle vsled nesreče v stisko. Že dosedaj so zadruge v ta namen ])rispcvale 13.000 JC; v bodoče pa naj obstaja zadružni fond, v katerega naj bi prispevale članici' desetino čistega dobička prejšnjega leta. S tem sc bo zaupanje ljudstva do zadružništva brez dvoma visoko dviguilo, ko bo vedelo, da sc tudi kakih nesreč ni troba bati.
Zadružna Zveza torej od dne do dne bolj napreduje. Lepi uspdjí, katere je Zveza doslej dosegla, so najlepši dokaz, da so vse liberalne pLsarijc o Iiibali Zveze le Čisto navadna ])otlla laž. Zadružna Zveza stnji na trdnih nogah in je brez dvojua iiajmoČ-nejša oi'gauizaeija take vrste na jugu. Zato pa tudi naše zadruge najbolj varno jia-lagajo denar pri Zadružiu Zvezi.
Delegacije.
Proračun za leto IQH/B. Zasetlanje delegacij je pričelo v torek 28. jir. ]n. v Budimpešti, \nada je iiredložila delegacijam proračun za leto 1914/15, katerega glavne številke so sledeče:
Zunanje iiunistrstvo. Skupne potrob-ši-'.ine 18,803,000 K. t>d to vsote odpade 45.300 K za ustanovitev poslaništva v AlbaJiiji, fjOO.OOO K za avstrijski deta-chomont v Skadru, 120,000 K za izredne podpore Albancov (pod naslovom: „Not-standsaktionen iu iVlbanien"),
Vojno ministrstvo. Za armado redne pi)trobščine 483,514,000 kron, izredne po-treb.ščine 1,070,000 K. Za nekatere tnaiijšo potrebo,zarazširjenjearmadc 39,310,000 K, za foi tiiikat.i)riČJic potrebe in artilerijo 41 milijonov 700.000 K.
Vojna mornarii;a. Redno potrebščino 70,825.000 K, izredne 5,41I.Ui)n kron in specijalni kroilit I01,000.n00 kron.
i\[ornariška uprava je predložila tudi mornariški program, ki je izdelan za leta 1914--1919.
Skupaj znašajo izreiliie potr(d)ščine novega programa J 20 nnlijouov 83(3.000 K, Od teli izdatkov zahteva mornariška uprava za 1914/15 kot prvi obrok 4,5,292.000 K; zaleta liHu/lO, 1910/17 in 1917/18 pa 1)0 100 milijonov kron; ostanek 1. 1918/1 9.
1'otrebščine skupnega tinančnoga ministrstva znašajo 5,031.000 K.
Skupne ])otrobščine za armado znašajo 575,939.415 kron.
DomaČe in tuje novice.
Umrl je (i. maja dekan Nagode v Trebnjem, Pogreb v soboto ob 10. uri do-poludne. — R, 1. P.
Provincijalni kapitelj usmi^enih bratov jc vodil p. Kamil Galster od 30. aprila do 4, majnika v graškom samostanu usmiljenih bratov. Provinenim predstojnikom je bil izvoljen p, dr. Ansgar lliinigmanii, detini-tijrjem province pa p. Ecrnardiu hYois, p. kupert Sullinann, mag. pharm. p. dr, Kaiidl Heller in p. Kajetan Popotnik, Priorji so: v Gradcu p. licruardin i>ois, v Kainbachu p. JxopoUî Dancu, v Eggen-bergu p, Uihard Kurz, v Št, Vidu na Koroškem p, Aud)rož Gasser, v Kandiji na Kranjskem p. I'olykarp Vavpotič, v Nazaretu p, Atanazij'Fiorii>li, v Tanturju p. Jjavrencij Hirzi, tajnik province in notarius publicus je p, Ciril Vrana, mojster novincev p. Alfouz Nussbold, submagistei' p. Leander Stettler, P, liazilij Maicr, subitrior v Kaiii-bachu je ijremoši'en v Št. A'îd na Koroškem, Imenovanje. G. Ediiunid Scliott, sluga jia novotiieški gimnaziji, je imenovan za slugo na L drž. gimnazijo v Ljubljano. Vrlenui NovomeŠčanu, ki je skozi 17 let vestno opravljal svojo službo na naši gimnaziji, kar najiskrenejc častitamo.
Poroka. Dno 7. aprila je bila ua Dunaju poročena gdČ, IMarijana, hči bivšega
t.ukajšnjcfia okrajnof^a glavarja Otona vit. :b'raciizl [jI. Vcstciieck s Fj iderikoin Scliirnioi' C. kr. iiolkovnikoiii iz Zagreba.
Porotniki za porotniško zasedanje v Novem mestu, ki se prićnti 2f). iiidja 1914. Toruiiïikv KaroL posustnik v KoOevjii; Gnidoviic Jožoť, pos. Vel. Lipovec; SatiiiiUi -hiiie/, pos. Pogorele; Zalar Matija, lesni trgovec v Ribnici; Skiibie Jožci, mesar v Črnomlju; Drnovšek Franc, pos. Uaka; .lanc Janez, pos. Ravno; Frkol Alojzij, poá. Dol. Kronovo; Uiiaii Janez, gost. in ti'g. v ňtefanu; ÏMaurer -lanko, trg. Uaka; Kalin ,Iožef tnl., pos. in gost. Obrežje; Fric Franc, pos. iirovaca; Arkar -lanez, pos. Trebčavas; Hntej Oeorg, pos., trg. in gost. lirezovica; Rogale Janez, pos. in lesni trg. Kočevska reka; Čertalič Jernej, pos. ill gost. Vrbovce; Kajlež Anton, pos. parne žage v Kočevju; Tncelj Janez, pos. in gosi. v VelLašOali; Evjave Franc, pos. Log; lioiioric Anton, gost. Dol. Siibor; llrast Ignacij, pos. in gost. Mleščevo; Rosctiitsi;)! Jožef, gost.in trg.Koprivnik; Haberle Jožef pos. in gos. Htaraloka; Novosel Jnrij, pos. l'erišče; Tiletič Franc, pos, in (leCar v (iradacn; Mauser Frane, pos. in gostiln, Dol. Tophu-ober; UrbanCic Ignacij, jios. Jglenik; Uolia Janez, pos. in trg, v iMeUlki; risanski Alojzij, pos. v Hv. Križu ; Znpančič Franc, pos. Jezero; Košak Jožef, pos. in mlinar v Drnžinskivasi ; Doganoc l^'erdinand, trg. v Vel. LašCali; Zaje Jožef, pos. l>raga; Matjašič jMartin, pos. Uosalnice; Olobevnik Janez, pos, in gosi., v Škoejann; Ilrovat Janez, vclepos. v Št, Jerneju. — Nado-]iiestni porotniki: Knlovec Franc, posestnik i'rapreče; lienusa Jožef, pos. Únnosnjice; Horvat Lrban, knjigar v Novem inestn; Mirtif .laiiez, pos. in krojač v Novem mestn; Windisclier Alojzij, jios, in trgovec v Novem mestu; Kos i^'i-ane, gost, v Novem mestu; Košak Janez, pos. in gost. v Novetu mestu; iilagar IMiliacI, pos. in gost, v Stopičab; JCoklič Janez, pos, in botelir v Novem mestu.
Točnost. Neki NovomeŠčan je dobil <l!v.; iiiiijn. 1ÍJ14 od »lestiiega magistrata sledeči „Poziv": „Vabite se, da iiridete dne (i. marca 1912 pojioldne ob 4. uri v mestni urad itd. — Mestno žujianstvo, Novo uuisto, 1 5. marca 1912.'- — Od izdatn-ga ,J'oklîca" do dostavitve je jjoteklo ilveleti, en mesec in trije tedni. Sicer se pa dnevi itak „skuj) drže".
Novo mesto. Ko se je postavil novi železni most iz Noviiga mesta v Kaiidijo, je kupil cestni erar J(ínknerjevo Jiišo tik JCi'ke. Kn del biŠe se je ob novi zgradl)i podrl in odstranil, drugi del jc ostal tik jnosta skoro nesprenienji^n. Renoviralo se je le pročelje, ki je oVirtijeno proti mostu. Od tedaj se pa liiše, ki nikdo v njej nestanuje, ni več popravljalo, in čudno ni, če je začela razpadati. Oken ni več, stropi se podirajo, šindelni padajo na cesto itd. Naj bi se liiso preuredilo za stanovanja, ki jili tako pomanjkuje, aH če ni več za to, vsaj podiio, Tak vliod v mesto s kan-dijske strani je res i)ravi škandal. Kaj, ko bi ]nestna uprava tudi na to enkrat obrnila svoj pogled V
Šmarjeta. Poročamo vam veselo novico, da je Č, g. Andrej Zaman, naŠ Župnik, postal kn. Šk. dnhovjii svetnik, ^'euinor-nemu delavcu za blagor fare farani naj-])risrčneje Častitamo.
Brusnice, v nedeljo 3. maja smo obhajali proŠčenje. Dan je mirno in veselo potekel, ne da bi prišlo do kakih lUirod-nosti, kot v letih Judeževib, ko se je naše vrle občane izzivalo z Jiiijavkanjem, Požarna hramba je nastopila v uniformi,
Ratež. Na sv. Florijana dan je prišla k nam brusniška požarna braniba v uniformi in z gasilko gasit — ampak gorelo ni. Hotela je le jiokazati, da vkljub svoji lepi brizgalki in vkljub vsem zavarovalnicam svojemu zaščitniku še vedno priznava še nezastarané pravice pri ognju, ki ga nas varuj liog!
Požar. V Ajdovcu pri Žužemberku je zanetila po nejirevidnosti neka pijana ženska jjožar, ki je trajal i)ol ure. Togo-rcli ste dve poslopji, Florijanovo in Ada-
movo. Nato so prišli ognjegasiû iz Žužem-b(!fka in so bitro otiiejili ogenj. Resarjev Rudolf iz Podlijie se je močno obžgal.
Podružnica „Slom. Zveve" za novomeški in črnomeljski okraj inm svoje zborovanje v Novem mestu in sicer v Rokodelskem dotmi prtlnKlnji četi'tek, t. j. 14. maja 1)Q dohodu dopoldanskega vlaka ob IJ. uri. Xa dnevnem r(;dii je: I) 1're-davanje: Vzgoja značajev v ljudski šoli. iJ) Slučajnosti, — \'se člane in članice ter velečastito dubovšČino vljudni vabi — odbor.
Otvoritev belokranjske železnice je
določena, kakor se nam poroča z Dunaja, definitivno na ))on(leljek dne majnika, Otvoril bo žeh'ziiico železniški ininister baron Forster. Goste pripelje poseben vlak iz Ljubljane, ki jiride v Novo mesto krog ])()1 K), ure dopohlan. V Novem mestu bo blagoslovljenje nove pvoge. Sprejemi bodo nato v Kandiji, liirčni vasi, Uršnih selili. Rožnem dohi iii Semiču, koder bo ustavil vlak po 5 do 1.5 minut. Iz 8emiča bo peljal vUik naravnost v Rosalniee, odtod v Metliko, kjer bo stal poldrugo uro in kjer 1)0 zajti'k. Iz Metlike ho odpeljal vlak krog dveh. Po poti bodo vsprejemi v Dobi-avicah in Gradacu. V tJrnomljii bo kratek otvoritveni banket z oticielnimi napitnicami. V Novo mesto se vrne vlak zvečer krog osnie ure.
O okrasitvi kolodvorov je prinesel „Naroď^ izi)od peresa zimnega novomeškega do))isnika popolnoma netočno poročilo. Kakor se nam jioi'oća od po]»ohioma informirane strani, so merodajni krogi zato, da se kolodvoii okrasijo s cvetljicami in zastavami, in si(;er s cesarskimi in deželnimi (t. j, ti-obojnieo). Seveila lioče železniška uprava, da se ta okrasitev omeji z ozii'om na telegraličnc napeljave,
0))činani	je pa prosto, da okrase tudi lirostor na kolodvorih z udaji in zastavami,
Natančen vspored otvoritvene slavnosti kakor tudi vozni re.d posebnega vlaka priobčimo v prihodnv številki.
Za železnico Novo mesto-Brežice se vrši sbod interesii'aniii občin v pomh ljek 11. majnika v občinski pisarni v Kandiji. Na sbodu bo poro(\il o sedanjem stanju tega ž(!lezniškcga vprašanja drž. poslanec .iai'c. Stoi'lti se imajo tudi važni sklepi za bodočnost. Zato ])ričak(ijeJno, da sc odzovejo vabilu vsi povabljeni.
Dolenjski vozni red. Kakoi' jioroča „Slovenec" je vsled iirošenj glede ])rinierne spremembe voznega reda na dolenjski železnici ravnateljstvo državnih železnic poslancu Povšetu odgovorilo, da se ho najbrž vozni i'ed v toliko spremenil, da bo zjutranji vlak prihajal v Ljubljano že ob H. uri 10 minut, pred H. tn-o pa pred ]-azširjcnJeni ljubljanskega kolodvora ni misliti. Kar se pa tiČe želje posameznih interesentov, naj bi vlaka št. 2217 in 2214 postajala na vseh postajališčili, tej želji ni mogoče ugoditi, ker bi vlak potem prepočasi vozil. Istotako si; ne niorc ugoditi, da bi vhik št. 2210 vozil iz Ljubljane še le ob 10. uri, kei" že sedaj prihaja precej pozno v Novo mesto.
Umrl je v Gorici advokat dr. Anton Derniota, liil je sicei' socijalistični ))isatelj, vendar je bil zelo plemenitega značaja in stí je zadnji Čas vedno bolj nagibal na katoliško vei-sko stran.^
Nesreča. Antonit Šejieeu iz Sv. Križa
1)ri	Litiji je slamoreznica odrezala Štiri prste desne roke. Zdravi se v kandijski bolnišnici.
Dolenjavas pri Ribnici. Dne H. t. jh.
se je od nas poslovil ljubljeni jnisijonar g. Alojzij Dejak, ki je v naši fari iiado-mestoval bolnega g. žujinika. Samo tri tedne je g. misijonar živel pri nas, pa se nam je vsem tako p]'iku[iil, da ga bomo prav težko pogrešali. Ljubeznjivemu gosp. misijonarju se h'po zahvaljujemo za njegov ti'ud in poduk, katerega je dajal nam in našim oti'okom.	Dolenjevaščani.
Iz Vavtevasi. Kakor smo zvedeli se je prošnji našega gasihiega društva ugodilo.
Deželni odboi' je v zadnji seji sklenil, da odstoi»! svet pri novem mostu gasilnemu drnšt\'u za zgradbo gasilnega doma. Pi'av lepa hvala deželnemu odbuiii, ki ju s tein zopet jiokazal, kako_naklonje!i je razvoju gasilstva.
Mestna hranilnica v Novem'mestu.
V	mesecu aju-ilu 1 i) 14 je 215 strank vložilo i (K).I87 kron 94'b ; 217 strank vzdignilo 59.125 K 78 h, torej več vložilo 4LO{;2 K U> h; 5 stiankam .se je izplačalo bipotečnib posojil 5400; stanje vlog 3,(iU7.544 kron 5H bel.; denarni promet 3(il.]5(i K 02 b; vseb strank je bilo 947.
Deželni odbor je med drugim v svoji zadnji seji dovolil podjioro za pogorelce v Podhosti, občina Toplice in sklenil pil-spevati po določilih cestnega zakoiui polovico stroškov za zgi'adbo mostu čez Bregano v \'el. Dolini, ker drugo polovico pokrije hrvaška deželna vlada.
Mladeniški tabor. V nedeljo dne 17. maja se vrši na Slinovicah pri Dobrem Svetu Jiiladeniški tabor za fante leskovške dekanije. Ob 8. uri je sv. maša s skupnim obhajilom, [)o maši shod. Fantje ne za-nnidite te lepe prilike! Agitirajte za najštevilnejšo udeležbo!
Zagrebški nadškof umrl. l'o daljši bolezni je unul v Zagrebu tamošnji nadškof dr. Posilovič, star 81 lel. Njegov naslednik je škof koadjutor dr. Ante liauer, ki se je udeležil tudi zadnjega kaloliškega shoda v Ljubljani in je tam pozdravil Slovence. Naši ljudje so ]iravili, da so ga prav doiiro I'azuiiieli.
Velik požar v Zagrebu. 5. t. m. do-pohiihie je nastal požar v hiši ki'čmarice .Vne Spiller v Novi Vesi v Zagrebu. Ker je ])ibal hud vett^r, se je ogenj kmalo zanesel tu(ii na sosednje z deščicami krite hiše, tako da so v iiajkrajSem času gorela še štii'i druga poslopja. Pi'ibitcla požarna bi'amba je ogenj omejila. Mkoda znaša 14(),00t) K, Brez st,relie je ostalo 12 delavskih družin, ki so jih (hibri znanci začasno vzeli v stanovanje. Požar je najbrže nastal vsled isker, ki lete iz nezavarovanega dimnika bližnje strojarne, Izvrsten gadji lovec. Najboljši gadji lovilec je bil preteklo leto Janez 1'ucelj po domaČe Resnik iz Korit; nalovil je 98 gadov. Prijetno je poslušati njego\'o povest, kako sta se borila z nekim gadom (modrasom), ])red katerim je Pucelj bežal. Ko se je Pucelj sjiodtaknil in padel čez nek kamen, ga je že dohitel gad; kotala sta se tako, da je bil zdaj gad na možu, zdaj mož na gadu. Sle-dnjič se je vendar možu i>osrečih), rešiti se iz gadovih klešč.
V	nedeljo 20. aprila je Pucelj zojtet vlovil i) gadov. Kaj ne, izvi'sten lovec; še ga bode pil za gadove glave.
Obetajo se dobri Časi onim cenji^nim čitatelji-in, ki z žrebanjem dne 14. in 15, majnika naroče izborno sUujiino 5 si'ečlc z glavnimi dobitki 715.000 kron, ozirotiia frankov in Hr na (12 mesečnih ohrokov po K 5'25, ali manjšo skupino 3 srečk z glavnimi dobitki 3;15.000 kron, oziroma frankov in lij- na 02 mesečnih obndiov po K ;i'25, kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočim se jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tudi še nadaljni glavni dobitki. — Pojasnila daje in naročila sprejenui za Slov. Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana 3.
Gorenje Polje pri Toplicah. .Vli veste, kdo je za Veliko noČ agitiral, naj ljudje nikar ne nosijo jedil k blagoslavljanju V Ali Se torej dvomite, da taki ljudje iiiso nič druzega kot navadni liberalci?
Gospodarji! Ako želite kmečkih delavcev, pošljite na naš list znamko 20 v za vsacega delavca in naznanite vaš natančen naslov, ter kako dolgo jih želit.e za kako delo iti iio čem.
Kmečki delavci! Ako želite kmečkega dela, pošljite na naš list znamko 20 vin. z vašim natančnim naslovom ter povejte, po Čem in za kako dolgo želite dela.
Vlom v blag^no vojne ladje, v noči od ponikdjka na torek je nekdo navi'tal
blagajno vojne ladje „Pantliei"'. V blagajni se je nahajalo okolu 35.000 kron. Od te vsote se je pa vlomilec zadovoljil z zneskom okolu 900 kron, katerega so potem našli na nekem prostoru skritega. Kot osumljenca so aretovali nekega strojnega podčastnika in ga oddali v mornariČiiu kaznihiseo.
Samopomoč proti draginji. Meso je ttnli v Nemčiji precej drago; zato je sklenilo že več mest n. ]U'. i Um, Essen, Mannheim, Karlsruhe in zaíhiji čas tudi IJpsko v lastni režiji rediti prešiČe, Nekatera ]iicsta pa ne rede živine sama, ampak so sklenila ugodne dobavne pogodbe z živinorejci ozij-, živinoj-ejskimi društvi. To je l)ač lep dokaz, kako skrbe nemške mestne uprave za svoje ohčane.
Klic koroškega Slovenca vsem Slovencem, Slovenski Straži v Ljubljani je poslal Ivanček Revček iz t^elovca 5 K z naslednjim pozivom:
Za jietstoletnico sjiomin lieličev 500 prcjmi „Straža", enak slotisočerih čin naj domoljuba čut izraža. I'ol jnilijona kron jiotlej v blagajno, Straža, se ti steče, po naši le se zemlji vsej tak knežji sprožaj dar goreče. 1'ri drugih sprosi primanjkljaj, kdor sam ne zmore 5(H) dati, nikjer ne bo družine naj, ki 500 ne bi hotela zbrati !
Kmečke Zveze po Dolenjskem, vaše glasilo bodi naš list. Vse podrobnosti poročajte le v „Dolenjske Novice".
Dopisi.
šmarjeta. Sv,I\Iarkadan jehilo 20 let, ko so prišli veleč, g, Andrej Zaman za Župnika v ňmarjeto. Trudapolno, t(ižko je \)ilo njihovo delo vedno -— zlasti v začetku. Pa z železno voljo, s ]ioniočjo presv. Srca Jezusovega in ^larije so v.se premagali, Zdaj cvete v fari le))o dubovno življenje. Prebii-ajo se v obilnejii številu dobri Časopisi, dočim so bili ob gospodovem prihodu močno i-azširjeni pi'ot.ikrščanski listi. .Mladina obojega spola se zbira v Marijinih družbah, katere so ustanovili sedanji g. župnik že 1. 1H!)8. in 1900. Pogosto se ]irejennijo sv. zaki-amenti, časti se lejto sv. Rešnje Telo, veliko je vpisanili v bratovščino sv. rožtiega venca, karmelske M. božje, sv. Družine, v apostolstvo molitve, kar vse so vpeljali ta gospod. In koliko drugega lepega, dobrega za faro so storili, vedo le tisti, ki jih od blizu ])oznajo. Lepa nova cerkev je njihovo delo. Da, g. Zaman je mož, ki vse stori, kar naj farnuinom pomaga do časne in večne sreče, (ljudstvo mora bili Bogu hvaležno, da inui tako blagega, vnetega diišnega pastirja! Xo, pa saj jili res vsi ljubijo kot svojep očeta in ob dvajsetletnici njihovega bivanja Jiied njimi gre po celi fari le ta vroča želja: Bog daj gospodu ljubo zilravje, da bi mogli še dolgo med nami delovati!
Prečina. Pretekli četrtek, 30. aprila, so bili naši gasilci s svojo novo brizgalno Podhosto, kjer je bil velik požar. To pišemo zato, ker so nekateri vedeli povedati, da bo novo gasilno društvo samo za vas l'reČino in ne za celo občiiu). To nedeljo, dne 10. maja, inqiravijo naši gasilci pobod v [tol. Stražo, kjer bo ta dan dubovno opravilo, v svoji novi službeni obleki. Na pomoč! — „Slov. Dom" — glasilec naprednih knietov, hvali v eni /.adnjili številk na vse grlo nekega moža iz Dol. Straže, o katerem trdi, da zasluži tako čast, da „sme (nihče seveda tega ne ukazuje ali brani) vsak zaveden kmet pred njim klobuk doli vzeti". Mi se ne brigamo za vsebino dopisa, tudi za to ne, kakšnih zaslug si je stekel omenjeni mož s svojim dejanjem, le railovedni smo, kdo je ta mož, da bomo vedeli pred kom je treba klobuk „doli
vzeti"; „Slov. Dom" jo nainrcC pozabil povedati inie tega moža. Ccmo videti!
Raka, Kdo ga ne pozna Jiašcga Ijn-bcznjivega gospoda TomažaV 30, aprila je poteklo 30 let, kar kapelanujc v naši fari, vnet za čast božjo in izvelieanje duš. ('cl rod raške fare so Jijegovi ueenci, koliko zlatih naukov je vsadil v tej lepi dobi v ndada srca. Rojen jc bil C. g. Tomaž Vari 12. dec, IS 15 v Kropi, posvečen jul, 1870, Od 1870—7(> je kaplanoval v Poljanah nad Škitfjo Loko, 187(;-—'7!» v Sodražiei, 1879—84 v Škocijanu, od 30. aprila 1884 dalje pa na Kaki. \ vseh 44. letih službovanja je bil čvrstega zdravja, le enkrat ga je na Jíaki položila idjučnica na bolniško postelj za (i tednov, (ïospodu kapelaiiu, na imioga še leta!
Iz Doberniča. V nedeljo 2(). aprila je ))redaval g. kulturni tehnik 1. Rusjan iz Ljubljane o napravi kapnic in čistilnikov. Osobito je povdarjai, da ne zadostuje pri kapnieah samo kakšen „drat" od ubilega lonca, skozi koje.ga gre vsa nesnaga v vodnjak. Povedal je tudi, kako sc dela s cementoni, ker ga nekateri jiravilno ne rabijo in jiojasnil, kako lahko dela vsak sam, ker so sedanji čas zidarji tako (h'agi, ])a se dobiti jih ni lahko. Dcželtiemu odboru pa se prav lepo zalivalitiio, ker nam je dal pj'ccej cementa zastonj.
Naše slov. katol. izobraž. društvo ji; zopet priredilo dne 3. t. ni, igro „Trije tički" za člane in članice breziilačno. Naš pevski odsek je ]ia zapel jiekaj jtrav lepih pesmic. Naše društv<t toiej vrlo najireduje; komaj damo eno vlogo z rok, imamo žc drugo v rokah. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna; uspeli je bil prav lep.
Belokranjski - vestnik. -
Seja lii'i )ir a v 1 j alncga odbora za otvoritev belokranjske železnico sc je vršila 30, aprila v Crnomljn. Pri seji sta bila tudi jiavzoČa častna i)re,dscdnika gg. državni jioslanec Jarc in oki'ajni glavar Domiceij. Sejo je vodil pi'edsednik pripravljalnega odbora iioslanec Mibelčič, Ker jc 25. ]iiaja na Mnici velik semenj, se je sklenilo, naj se proga 23, maja otvori. Jvolodvoi'i Stí oki'ase s cvetlicami, zraven ])a mlaji s cesarskimi in deželnimi zastavami, Pozdravi se na vsakem kolodvoru in kar je tnogoČe, sc občinstvo slavnosti udeleži v narodnih nošah, — Slano smo imeli 3, in 4, maja po nižinah, a ni napravila posebne škode, edino mogoče pri mladili deteljah, kar se pa dosedaj še ne pozna. •—■ Vina se še dobi v Pelokrajitii in sicer prav dobrega, a ga ni mogoče prodati. Se pač vidi, da nekateri raje pijejo „petiot", ki pride od bogsigavedi odkod, samo da je po ceni, kot jia domaČo pristno kapljico. Torej trgovci, gostilničarji, kupujte domača vina! Saj ga Dolenjska oz, belokranjska tudi nekaj iiridela!
Otvoritve belokranjske ž e-Icznicc, ki se vrši 25. maja, se bo udeležila tudi dežela kranjska po svojih zastopnikili.
Važno za P e 1 o k r a n j c e. Zakonski načrt za zgradbo ceste Črnomelj-Vinica jc cesar sankcijonirai. Tako sc bo v kratkem izpolnila dolgoletna želja tamošnjega občinstva.
Iz Črnomlja. Cestni okrajni odbor je imel svojo sejo dne 5. maja ; o sklepih poročamo jiriliodnjič,
Sulior. (ilasom dne (J, maja došle brzojavko je v Pueblo ("!ol, umrl naš rojak danez Stepan, posestnik iz Ravnao št, 8. S svojo pridnostjo si je bil postavil lepo domačijo, na kateri zdaj zapušča žalujočo vdovo z malim otrokom, — Počivaj v miru v ptuji deželi.
Iz Suhorja. Kakor slišimo so bode torej naša želja po napajališčih vendar vresničila. Deželni stavbni urad jo izdelal za Ifj napajališč potrebno načrte. Jteželni odbor bode posredoval, da bo k vehkim
stroškom —- okoli 92.000 K — prispevala tudi država. Želimo le, da bi poljedelsko ministerstvo s kar največjo jiodporb pospešilo to prekoristno napravo, deželnemu odboru pa izražamo našo najtojdejšo zahvalo za njegov trud in naklonjenost.
Iz AdleŠiČ, 1. maja. Pozdravljeno „Dol. Nov." zopet oživljeno! Prav, da ste ]>ostale tednik, kar veseli posebno nas Pelokranjce sedaj, ko se nam bo z otvoritvijo belokranjske železnice odprl svet. Že (lozdaj ste bile prav [loučne — oi>o-zarjam lo na različne lu'av primerne in poučne sostavko gg, Dolenec, .Kobrman, Skalický in dr. —- odslej pa boste gotovo še bolj kot tednik, ker so prevzeli, kakor ste poročali v 2. št,, skrb za pouk v gospodarskem oziru gg, strokovni učitelji na Onnski šoli. Belokranjci, naročajte si ta lepi list, ki bo prijiašal tudi poseben oddelek za belokr. novice! Podpirajmo list, ki se bo gotovo tudi obilo trudil za Relo-krajino, ki jc dozdaj še v marsičem precej zanetnarjena, a ima še lopo priliodnost, ko se bo vsled nove železnice zvezala z ostalim svetom. Opozarjam tu na belokr. tiiio sadje, ki tudi preje dozori, na naša izvrstna vina, če so ])rirejona po novem načijiu. — IJdeležitev pri otvoritvi belokr, železnice bo iz naših dveh občin AdlešiČ in Tribuče, kakor se Čuje, prav obilna. Narodna noša, sedanja in tudi nekdanja, bo, kolikor mogoče zastoi»ana. Videli sc bodo še stari ženski kožuhi, zabunci, pleteno jope iz ovčje volno, tudi Bojančani, kakor so obljubili, pridejo v svojili zanimivih narodnih nošah. Tpam, da bomo priredili zopet „zelenega .Jurija", kakor 1, 1908, na Dunaju, nastopile bodo naše predico in kj'ésnice, morda tudi nevesta v zabuneii, s zanimivim ven(;cm in ná-pletom, kakršne so prihajale šc jired nekaj leti k poroki, Tndi za belokr. muzej, ki se boîotvoril začasno o jiriliki prihoda prvega vlaka v Belokrajino, preskrbeli bomo različne predmete iz naše ž\ipnijc in iz liojaiuii;. Ljiamo, da bo pokazala Bidakrajina 23. t. m,, na dan otvoritve
svoje železnice, svoje zanimivosti in vrline. _\ _
Ameriški novičar.
v Clevelandu O. je umrl 0. ai»rila za pljučnico 50 letni danez Košir, dotna iz fare Prečna, ■— V jManistique i\Iich. je 4. aprila umrla .Ana Štefanee, roj. Kraševec. Doma je bila iz I irašič jjii Melliki na Belokranjskem. 1'red 24, leti je prišla v Ameriko, — Na velikonočno nedeljo jc umrl v l.'lcvelandn iloletJii trgovec Kranc Centa, Doma je bil iz fare Rol), kjer zajjušča sorodnike. Bil jo zvest član slovenskih društev. — Newburgu jo umrla 33 letna Franca Peskar, doma od Jvrke na Dolenjskem, — V Willardu Wis. so 7. aprila imeli občinsko volitev, pri kateri je bil županom izvoljen Slovenec Ignac Česnik že vdrugiČ. Priljubljen je tudi |)ri inorodcih. 1'oleg njega so šc 4 Slovenci izbrani za občinsko upravitelje. Ondi je tudi slovenska župnija, — V Midlandu Pa, je umrl Janez Vrbovec ter jc zapustil 7 nepreskrbljenih otrok, K sreči je bil član jiodpornega društva, ki jc izplačalo ](os]nrtnino. — 1'onesrečil se je dne 18. aprila v Brooklynu Valentin Jakomini, doma z Vrhnike. i'o-pravljal je nekaj na strehi ter iiadel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo, Najstarejši sin sc je imel iioročiti dan prod pokopom, kar se je moralo radi tragične smrti preložiti. — Na ncwyorškcga župana Mitchela jo bil izvršen atentat po nekem Mahone.xu, o katerem trdijo, da je duševno zmeden. Župan ni bil zadet, pač pa njegov sprcjiiljcvalec. — Tndi na prejšnjega župana (lîaynorja je bil izvršen atentat.
Deček in deklica
najmanj 14 let stara, se sprejmeta v manufakturno trj v Novem mestu.
manufakturno trgovino Karola Barborič
Loterijske številke.
TRST, 6. maja	35 81 44
25-a-i
se takoj spi'cjme, ki imaveselje dokleparstv.i. Star mora biti 14 let in iz poštene hiše. Več pove ujiravništvo Dol. Novic,
v v
scH fa
BM GOSTILNA
na najlepšem prostoru, ob glavni cesti, tri četrt uro od Novega mesta, se odda takoj v najem ali pa na račun za nekaj let. Zraven se dobi tudi nekaj zemlje. ■— Naslov pove ui)ravniŠtvo Dol. Novic.	n-2-2
P U
no li
St.. 574
Kazglas.
v trgovino z mešanim blagom. Več pove Franc Zurc, Trebnje,
Advokat
13-G4
D' Ignac HflalncriG
je Dtuoril svojo pisarno
v Novem mestu, Glavni tr^
nasproti trgovine Ogoreutz,
Županstvo občine Prečna bode oddalo najavili dražbi klanjec za znižati, ki pelje od okrajne cesto i)roti Óesčivasi
dne 10. maja 1914- ob 4, uri popoldne
na licu mosta in so vsled tega vabijo gos]). podjetniki, kateri hočejo to delo prevzeti.
Županstvo občine Prečna,
dne 1. maja 1014.
23
VINOi
domačega pridelka, belo in črnina, Jako dobro, se prodaja v vsaki množini od 57 litrov naprej, po jako nizki ceni
V graščini Bajnofpri Rudolfovem.
KEIL2I LAK
najboljši liik za tla iz mehkega lesa,
Kuil-ova bola ]ircvUka (glaïiita) xn tiniivDltic
IIÛKO î)0 v, Kcil-ovH pasla /n ûevlje 30 v, Keil-ov Ink za zlatccjc okTirjcv dO v. Koil-ovo leĚĚilo za pode 90 v. Keil-ov Ifik xa klobuke v raKlidnih bnrviiii ima tciJdo v zalogi Ivrijkit:
J. Picek, Novo mesto,
Črnomelj: .\iiton Zurc.
Idrija: Val. Lapajno,
Kamnik: I. Putek.
KoiSevje; Frauï Loy.
Kranj : Fraiic Holene,
^ubijana: Lcskovoc iSi, Meden.
Škofja Loka: M, ^igon.
Zagorje: Kili. E. Milietiiû,
Radovljica: Otto ]lot)iau, 21-G-l
Važno naznanilo. Zaradi prevelike zaloge
KLOBIjKOV
najnovejše oblike in vi'azličnib barvah
sem znižal cone tako, da
oddajem klobuke, ki so veljali poprej 13'— kron sedaj zii 10-— kion .. 10-- - ,, 8--
M	8" —	«	(Î" —
**> — ^ i? "i* " » « ti'

!) v

Namesto slamnikov za
moške prodajam tudi prav lakke klobuke po 1-2U kron do 1-GO kron.
Sklenil bciii delati z najmanjšim dobičkom zraven svojih drugih obrti. Tudi se ne bodem več vozaril s klobuki po sejiuovib, ker se blago vse pokvari ter bodem lahko žc zaraditega postrejrel vsaccimi ediiio-le z dobrim in nepokvarjenim blagom in tako po ceni, da cenejše ne more nihče prodajati, O tem su lahko vsak prepriča in bode tudi vsak gotovo zadovoljen.	5-12-3
Odi, spoštovanjem se iiriporoČiijem LEOPOLD KOPAČ,
domaća in že veliko let obstoječa prodajalna klobukov v Novem mestu (Glavni trg).
Vljudno 86 naznanja otvoritev

Novo mesto Glavni trg 65
A. DRAME
"»I
Novo mesto
Glavni trg 65
Priporočajo sc vsi modni predmeti, šivalne potrebščine, stezniki, ki sc perejo, kakor vsako drugo perilo, ne da bi so odstranile vloge (jamci se za vsak kos), moderne bluze, danisko in moško perilo, najniodeniejše kravate, otroško higijenično l)erilo „Tetra", toaletna mila in perfumi, prvovrstne kakovosti.
iNaročila se izvrsnjejo točno.
Popolnoma varno naložen denar.
HiátílLřilCft fe PeseJlLftiCI
za Kamlijo in okolico, reg. zadr, z neom. zavezo = v lastnem domu v Kandiji ^^
Bprejcma hranilne vloge od vaacega, če je iijen ud ali ne, ter obrestuje po na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
22-0-1