56. številka.
Ljobijana, v petek 7. marca
XVII. leto, 1884
Izhaja vsak dan avecer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra vništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledaliska stolba". Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
0 zavarovanji delavcev proti nezgodam.
Ministerski naš predsednik grof Taaffe je svoj znani govor v opravičevanje izjemnih naredeb končal z opominom, državni zbor naj bi gledal kmalu sklepati in skleniti o vladnej predlogi zastran zavarovanja delavcev proti nezgodam (UufallversicherungsgeaUz), češ da ne izjemne naredbe, nego dobri z..kom so v stanu zbegani delav-Bki stan zadovoljiti in rešiti.
Z omenjeno predlogo stopila je vlada pred državne poslance koj začetkom letošnjega zasedanja, in v seji 7. dne decembra vlani vršilo se je te predloge prvo branje. V debiti je levičar Neuvvirth predloženi načrt kritikoval v tehniškem oziru ter omenjal, da se načrt preveč naBlanja na nemški zakon o zavarovanji delavskih nezgod, kateri pa da stoji na pomanjkljivej podlagi, ker se ni ozira jemalo na potrebne statistične date; dalje bi se bilo v načrtu (isto pozabilo na etično stališče, a nahajalo bi se v njem še mnogo drugih napak. Temu nasproti ugovarjal je vladni zastopnik dr. Steinbach, da si je sicer predloženi zakon dokaj načel izposodil pri načrtu nemške države, a v podrobnem sta si večinoma popolnem različna in tuja; to da je res nov načrt, poskus, ustanoviti samoupravne organe; statistike se ni na pomoč klicalo, ker je o delavskih nezgodah Bploh dosedaj še nihče pisal ni. Neuwirth je predlagal, da ,naj bi se najprvo poseben odsek ali pa socijalno-politični odsek posvetoval o le-tem načrtu, a obveljal je vit. Grocholskega predlog, po katerem je nasvetovuni zakon prišel pred obrtni odsek. Te dni pa se napoveduje, da bode rečena predloga vladna prišla zopet v državno zbornico v jednej prihodnjih sej. Vlada, kakor je že iz Taaff'jevega govora videti, rešitve te zadeve nujno želi in ob jed-nem kaže, da njej je odločno mari, uresničevati točke svojega socijalnega programa.
Povsodi pripoznana je potreba, da morajo zakoni pomagati delavcem, katere služba brez lastne njih krivde pahne v nezgodo in nesrečo; ta potreba je jako nujna tudi v Avstriji, zlasti po deželah, kjer mnoge tovarne in velika podjetja potrebujejo in v se vlečejo ogromne delavske moči; s pravično in ljudomilo urejenim življenjem delavskega stanu po onih deželah je pa tudi je-i postavljen nezadovoljnosti in obupnosti, ki bi se imela kužno razširiti tudi še po drugih naših deželah.
Kakor zDano predložil je knez Bismarck še poprej nemškemu državnemu zboru zakon o dolžnosti jamčenja; a h' ti predloga je baš zbog svoje osnovne misli, zbog dolžnosti jamčenja naletela na hudo nasprotje. Odločni ugovori so se oglasili in naštevali slabe strani zakonitih določb, ki hočejo odškodovati nesrečne žrtve svojega težkega starni, če visijo na dolžnosti jamčenja in pa zavarovanji proti nezgodam; zlasti se je poudarjalo nepriliku, ki izvira iz tega, da se mora v tem slučaji pravdo začeti, ker jamčujoči podjetnik zahteva za odškodnino tožiti ga pri pravoreduem sodišči, zato da je za vse eventuvelno vareo, kadar bi iskal svojega povračila.
Naša vlada se je ognila nevarnih pečin, ob katerih se je ustavljala bila nakana državnega kan-celarja. Predlog naše vlade nasvetuje ustanoviti zavarovalnice, katere bi država nadzirala in njim porok bila; njih člani so podjetniki in delavci. Delokrog tem zavarovaluim zavodom bi bil določen, krajevno omejen za vsaki zavod; po pravilu bi tak delokrog obsezal okrožje jedne trgovske in obrtne zbornice, toda v jednem takem okrožji vsa obrtova-nja in vršila, ki so ae zavarovati dolžna. V svojej notranjej ustrojbi naj bi te zavarovalu'ce bile uravnane po načelu vzajemnosti, a omejene bi morale biti le na obligatorno zavarovanje proti nezgodam. Upravljane naj bi bile v prvej vrsti od deležnikov, kar se da samoupravno, a tudi država naj bi jih s posebno oblastjo smela nadzirati in v njih poslovanje sezati.
V splošnem pogledu se le-ti naše vlade nasveti ujemajo z zakonom o zavarovanji proti nezgodam, kateri je predlttnskim za nemško državo predložen bil nemškemu državnemu zboru; toda glede ustrojbe tacih zavarovalnic se avstrijsk načrt od nemškega bistveno razlikuje in po sodbah strokovniakov tudi odlikuje. Knez Bismarck hotel je za razne obrt-nosti imeti obrtna sodružja in tako po različnosti nezgod in nevarnostij razrediti zavarovalne zadruge, a to je dajalo največ napotja, da se zakon odobril ni. Predloga naše vlade ne pozna tacih obrtnih družb, nego vse obrtnosti ona združi jednakomerno v taisto zavarovalno skupino, naj so bolj ali manj nevarne. V jednem zavarovalnem okraji pa bode za razne obrtnosti več nevarnostnih razredov.
V naslednjem hočemo zbrati ntjpoglavitniše misli iti določbe naše vlade  o zavarovanji delavcev
iz njenega načrta, čegar modu se bode kmalu jela odločevati v državne j našej zbornici.
Vsi delavci in poštovatelji, ki imajo opravilo v fabrikah, v rudnikih in k le-tem spadajočih delokrogih, v talilnicah, pri lomih in v ladjarnicah, so proti nasledkom pri delu zvršivših se nezgod zavarovani, kakor velijo tega zakona določbe. To pa ne velja za pošlo vatel je, če njih zaslužek v mezdi ali plači in druzib dohodkih iz tega dela na leto preseza osemsto goldinarjev.
Takisto so zavarovani delavci, kakor tudi poštovatelji z zgoraj označenim letnim zaslužkom taki, kateri:
a) služijo obrtovanjem, ki Be pečajo s stavljenjem zidovanj, ali imajo sicer opravila pri stavljenji zidovanj;
b) ki imajo opraviti pri delih, pri katerih se rabi parne kotle ali taka gonila, da se jih mora goniti z elementarno močjo (z elektriko, vročim zrakom, s sapo, plinom, soparo, z vodo i. dr.) ali pa z Živalimi;
c) ki imajo posla pri delih, v katerih se proizvaja ali pa upotrebljuje raznesljive tvarine. Za delavce, oziroma poštovatelje je po zakonu smatrati tudi učence,  volontGrje, praktikante in diuge osobe, katere zavoljo nedovršene vzobrazbe nemajo še nobenega ali pa malo zaslužku.
Določb tega zakona ne gre uporabljati na že-lezuice in plovstvo; to bi se smelo zgoditi samo tedaj, ako bi železnocestno ali plovstveno delo inte-grujoče spadalo v poslovanje, katero se je zavarovati dolžno.
Takisto tudi ta zakon ne velja za uradnike, ki so v državnej, deželnej ali občiuskej službi, niti za uradnike, ki imajo pravico do kakega pokojninskega zaloga.
Kot plača ali mezda v smislu tega zakona s« štejejo tudi tantjeme in dobitki v surovini. Le-teh prihodkov vrednost je uračuniti po srednjih cenah dotičnoga kraja.
Zavaruje se tisto, kar ta zakon določuje kot povračilo škode, katera nastane vsled telesnega poškodovanja ali vsled smrti zavarovanega.
Ako si zavarovani telo poškoduje, ima biti s tem odškodovan, da dobiva p-ihodnino (rento), počenši s petim tednom, ko ga je bila zadela nezgoda, naprej tako dolgo, da si more zopet kaj prislužiti ali pridobiti.
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Odgovor g. prof. Šukljeju.) (Dalje.)
Prav zlobno pa prof. Šuklje zavija moje besede o oglasniku „Ljubljanskega Zvona". Podlistkar je pi3al („Slov. Narod" od 2G. dne januvarja): „Po vsej pravici in resnici se je opustil z lanskim letom rečeni oglasnik, ki je bil popolnem nespodoben lepemu „Ljubljanskemu Zvonu". Morebiti se je bil opustil po nasvetu rečenega g. profesorja. Ta prebrisani Stritar res ve povsodi pravo pogoditi. In vender je jedenkrat prvakom toli presedal." Tako je pisal podlistkar. Kdo bi iz teh besed mogel izviti kako prilizovanje proti g. Stritarju? Čitatelj naj pazi tudi na podčrtauo besedico morebiti! Dalje, kdo razen razdraženega prof. Šukljeja bi iz onih besed mogel izviti kako zbadanje ali napadanje sedanjega  in  tadanjega urednika   „ Ljubljanskega
Zvona" ? A prof. Šuklje prav samovoljno prestvarja pomen najnavadnišim besedam. Podlistkar ni dru-zega trdil, da je bil oglasnik neprimeren, nespodoben le po zn an ske m u „Zvonu"; in to trdi še danes ter je pripravljen, to še dalje zagovarjati. Dalje je poudarjal, da se je neprimeren oglasnik opustil. Prijavljeni stavek pa dovolj raz-jasnuje prva beseda „morebiti". Podlistkar brez imena se bi prilizoval Stritarju in Levstiku! Ali preučeni prof. Šuklje ni zapazil navskrižnosti, koliko nezmisel je zapisal z rečenim očitanjem ? A kaj je taka nezmisel mari učenjaku Šukljeju; povoljno mu je bilo, da je ž njo le napisal poldrugi predel svojega podlistka ter v ujem po svojej navadi zabavljal spisovatelju. Kar je podlistkar v podlistkih na več mestih očital učenjaku, moral bi mu tudi danes z ozirom na njegove dopise v „Edinosti" očitati: pomanjkuje mu zelo premišljenosti, praznih besed pa ima na ostajanje.
Poslej se Šuklje z nova spravi na učenjaški prestol ter hoče podlistkarja poučevati o začetku feuilletona. Vsa ta vaša pisarija je le puhlo in
prisiljeno šopirjenje z vašo učenostjo, s katero bi radi nerazsodne čitatelje slepili. Pravo je le to, kar je podlistkar v „Slov. Narodu" (24. dne januvarja) napisal o začetku, o porodu podlistka. Ne mislite, da jaz nesem poznal J. L. Geoffroya,az ustanovitvijo podlistka ta abbe ni imel v prvej vrsti nič opraviti. Ustanovil je podlistke Bertin Starejši, ki je v svojem „Journal des Debats" precej zbral več spretnih pisateljev podlistkov — iu mej temi podlistkar ji se je ravno vaš Geoffrov najbolj odlikoval. Z mojimi podlistki v „S1. Narodu" pa nema ta Geoffrov prav nič opraviti. Na dan ga je porinila le Šukljeva učenost, ki ga po mali knjigi Hntinovi imenuje roi du f euillet on. Ko bi podlistkar hotel so tako šopiriti, popravljal bi tu našega učenjaka in njegov izvirnik, ter rekel, da so ga istodobni pisatelji in izobraženci imenovali le monarque des feuilletons. Na Šukljevo osebo ia njegovo kritiknvanje mojih podlistkov (časnikarstvo in naši časniki) meri tudi zadnja vrstica nasmrt Šukljevega Geoffrova napravljenega epigrama:
lovala je pred kraljem vojaščina. Potem je bil velik vsprejera pri dvoru, vsprej* ti so bili diplomati, metropolit, državni svetniki, aktivni in bivši ministri. Popoludno je bila ljudska veseiiea, zvečer pa razsvetljava.
KiiMki general Černjajev imenovan je Članom vojuega -oveta in general Rosenbach generalnim gubernatorjem Turkestana in vojaškim poveljnikom turkcstanskega voja^ke^a okraja. — Ruska viada misli v svojih iužnih krajih ustanoviti več vinorejskih šol. Rusija ima zlasti na Ka.kazu jako ugodne kraje za vinorejo, in v dobrih letinah pridela se v teh krajih 13 milijonov veder vina. A kletarstvo je še na tako nizkej stopinji, da to vino skoraj ni za kupčijo. Ta nedosUtek hoče vlada odpraviti z v'iiorejskimi šolami.
IcinOto-rtmlto prijateljstvo je še vedno jedno glavnih predmetov in^jnarodne politike v časnikih. Tako je Berolinski dopisnik angleškega konservativnega organa „Standarda" p'.->al svojemu listu, da se je mej Nemčijo in Rusijo sklenila zveza na pet let, in celo objavil razne podrobnosti te zveze. r Ageuee Havas" je pa izvedela iz Kolina, da se mej Rusiio in Nemčijo ni sklenila ni kaka niti ofenzivna, niti defenzivna zve/a, a *e je samo obnovilo prejšnje prijateljstvo. Avstrija dozdaj tudi ni imela pri tem nič opraviti. Rusija je samo zato zagotovila si nemško prijateljstvo, da jej Nemčija kedaj ne bode sitnosti delala, ko bi te zaplela v kako vojsko. Rusija m« je k večiemu zave/ala, da v kakej nemško francoske j vojski ostane neutralna. Zato se pa Franciji ni bati nemško-ruskega prijateljstva. Rusija se tudi ni zavezala, d* odmakne svojo konjico od nemške meje, kar bi bilo nespametno, ker Nemčija vedno utrjuje svoje trdnjave pri tej meji. „Moskov-sskiju V|edomostiu pa vidiio v nemško ruskem prijateljstvu gar<iiitijo za evrojiski mir.
V i talija itn It < s zbornici je jnedvčeraj objavil pislanec Bruniatti, da bode svojo interpelacijo o dogodkih v Sudanu utemeljil še le pri posveto-van j i budžeta za vriinje ministe istvo. Minister vnanjih zmlev Mancini obrnil se je potem na poslancu Cavailetto, da tudi svojo interpelacijo o tem, kake naredbe je storila vlada za varstvo italijanskih državljanov v Egiptu do tedaj odloži. — Zadnjo nedeljo bile so volitve v mnogih večjih mestih, v Genovi, Turmu, B escii, Florenci in Sieui, skoro povsod zmagali so vladni kandidati. To je tolažba za vlado, katere položaj se je bil poslednji čas precej omajal.
Francoski* zbornica je v ponedeljek vspre-jela določbo šolskega zakonu, ki prepoveduje učiteljem biti organisti, mežnarji in strežniki pri cerkvah, a 386 proti 75 glasom. — Kakor so poroča Reuter-jevemu Bureau \/, Hai Phonga, bili so v večjih krajih v Toukingu muli boji.   Vreme je tam deževno.
Včeraj se je sešel nemški državni zbor. Ni verjetno, do bi to zasedanje bilo posebno plodo-vito, k tjti že davno je nemški dižavni zbor prazna senca. Naj se tudi ustavlja knezu Bismurcku, kakor hoče, nazadnje mu pa le mora pritrditi. Kancelar je zatrl vse parlamentarno življenje v Nemčiji. V zveznem svetu sede sami kimovci, ministri plešejo, kakor on jim gode, in v državnem zboru se pa vedno dobi kaka stranka, ki Bistnarckovim načrtom pomaga do večine. Zato nemški kancelar tudi ni iz-b'rčen, na katero stranko se opirati; zdaj so dobri liberalci, zdaj konservativci, zdaj katoliki. S tem se on ne da jirestrašiti, ako se tudi kaka njegova pred loga zavrže, kajti gotovo pride v drugem zasedanji na vrsto, in to tolikokrat, da je vsprejeta. Tuko zdaj pride zopet na vrsto vojaški pokojninski zakon, zaradi katerega sta že laui odstopila dva ministra. Poleg tega pride v tem zasedanji na vrsto podaljšanje naredb proti socijalistom, čemur je že pritrdil zvezni svet, in zavarovanje delalcev proti nezgodom. — L^dohovskega afera je definitivno rešena. Kmalu
I se bode imenoval  nov škof za Poznansko škofijo.
I Prusija bode ueki  predlagala kardinala Hoheolohe.
Turčija misli obrniti se 8 posebno noto na velevlasti, da Anglija hoče v Sudanu ustanoviti tekmujo o mahomedansko vlast. To se je zgodilo, kakor trdi turšk« vlada, s tem, da je genend Gordon dal Mahdiju nekaj ozemlja, katero je pripadalo turškemu sultauu Za to noto se evropske vlasti najbrž ne bodo nič zmen le, — Turška vlada izvedela je, k:;kor se poroča iz Londona, da Rusija nabira vojsko na a/.jskej rusko-turškej meji, ter z živežem in strelivom zaklada Kara. Najbrž je to vse izmišljeno.
Pred včeraj je angleaka vlada parlamentu predložila modro knjigo. V njej je neka Pagetova de^e^a iz Dunaja, v katerej poslanik objavlja, da je razložil avstrijskemu ministru vnanjih zadev, da Anglija ne misli prisvojiti bi Egipta, pa tudi ne upe-Ijati angleškega protektorata; vojakov pa ne more prej odpoklicati, dokler se red in varnost zopet ne ustanovi. Kalnokv mu je pritrdil, iu izjavil, da se nadeja, da nobena vlada ne bode delala ovir. Razgov^r-janja Grauvilla z Musurus pašo bila so čisto aka-demična. Ker sultan nema dovolj denarnih sredstev, da bi mogel pomagati Egiptu, ali poseči v Sud-u, morala je to storiti Anglija. Zato pa ni nobenega sovraštva mej Anglijo iu sultanom.
Dopisi.
Z im or«*uJ»kt»g«i 6. marca. [Izv. dopis.] (Iz učiteljskih krogov.) Ali so učiteljice po jednorazrednicah na svojem mestu? Vsakovrstna pe-dagogična načela so se že vsestransko pretresovala, a o tem važnem slučaji se nihče ne oglasi.
Vsaki trezno misleči šolnik bo omenjeno vprašanje, rečem na zakon oprto vprašanje, zanikaval. Zakon od 29. aprila 1873. leta §. 15. že veleva: „Za poučevanje dečkov, bodi si, da so v posebnih razredih ali združeni z dekleti, smejo se ženske jemati le za |»rva štiri lett".   Tako zakon.
Mislimo si učiteljico, kutera je dovršila svoje študije. Ponosna, polna lepih ilomišlij o bodočem njenem poklicu in delovanji v splošno omiko prostega ljudstva, dobi službo na jeduorazrednici v kakej gorskej vasi, v koji ne najde človeka, da bi se ž njim dostojno meniti mogla. L|ud|e jo gledajo po strani, posmehujejo se jej in šolska mladina jej že poprej vojsko napoveduje, predno vstopi v šolsko sobo.
Taka nežna gospica jame poučevati 12, 13 in 14le'.ne poredne dečke! Krepka, neupogljiva roka vnetega učitelja bi jih komaj ukrotilu, kako bi to bilo moč slabej učiteljici? Mari li z jezikom, kar se je že čtstokrnt pripetilo! Da v ta kej šoli dobrih uspehov pričakovati ne moremo, razume se samo ob sebi.
Kaj pa odgoja? 0 tej niti govoriti ne moremo! Ruhločuteča učiteljica ne pozna nravi prostega na-j roda, ker ž njim do sedaj navadno še občevala ni. Poslužuje se pri vzgo|i svoje nadepolne mladine vzgo-jevalnih pripomočkov, s k »ji mi doseže navadno ravno nasprotno, kar namerava. Po pravici tedaj ljudstvo kliče: „Proč z ui'itelpcami iz jeduorazredoic, dajte nam krepkih učiteljev !"
Ali pa šolske oblasti tudi poslušajo v tem slučaji glas našega kmeta? V izgled samo jeden slučaj. O decembru pr. 1. raspisana je bil* služba na jednorazrednici v Dovskem. Tamošnja učiteljica je bila dobila stalno službo na dvorazrednici (kjer bi bila gotovo bolj dh svojem mestu) v Brezovici. Kakor mi je dobro znano, prosila sta za to službo dva učitelja, jeden starejši, tedaj z večletuo prakso, drugi mlajši z dostojnimi študijami.   Učiteljica gre
Dobiti v smislu zakona znesek prihodnine, se najprvo iznajde zaslužek, ki ga je poškodovani v zadnjem letu imel od dela, pri katerem* se je ponesrečil. Ako poškodovani ni bil celo leto, katero je od nezgode nazaj šteti, v tem delu, ondu se pri-hodnina ravna po tistem zaslužku, ki so ga v le-tej dobi poprek imeli delavci iste vrste pri i->tem delu ali pri sosednem istorodnein poslu. Če delo po svo jem svojstvu ne traje celo leto, nego le določeno dobo, ima se torej pri preračunenji poprečne dnevne mezde za delo ozir jemati le na število delavuikov v ouej dobi. A^o se slučajno pretrga, na to se ne gleda.
Poprečni dnevni zaslužek tristokrat vzet velja za letni zaslužek od dela. Kar pri tem tako dobljenem letnem zaslužku znaša več kot 800 gld., tisto se ne računa. Letni zaslužek učencev, volonterjev, praktkantov iu druzih osob, ki zavoljo nedovršrne vzobrazbe nemajo nobenega za-Blužka od dela ali ga imajo le malo, je nastaviti v tistem zuesku, ki ga in kolikor ga obseza najnižji letni zaslužek polnoplačevamb delavcev, oziroma poslovateljev iz tiste vrste, za katero so oni vzo-brazujejo in pripravljajo; toda ta letni zaslužek sme kazati največ 300 gld.
Prihoduiua znaša za popolno nesjiosobnost, prislužiti si kai, kolikor dolgo to trpi, šestdeset procentov letnega zaslužka delavskega. Če pa je poškodovanca nezgoda napravila le deloma nesposobnega za delo, tedaj se dobi za dobo te nesposobnosti le del popolne prihodnine• ta se ravna po sposobnosti za zaslužek, ki je ponesrečenemu se OStala, ne sme pa poskočiti nad 50 procentov letnega zaslužka delavskega. Poškodovani nema pravice do povračilu, 6e si jo ue/godo nalašč, z namero nakopal. (Konec prih)
Politični razgled.
ioiiaiijH' dežele.
V Ljubljani 7. marca.
V predvčerajšnjej seji budgetnega odseka državnega zhora stavil je prošnjo Henrik grot Clinn Martnie, da bi specijalni poročevalci za-Htopali njegovo poročilo v zbornici. — lzmej levi-čaiiev oglasili so Be sledeči govorniki k general nej budgetnej debati: Carnen, Schaup, Plener, VVeithof, Menget, VViesenburg, lledsberg, Au»pitz, Rescbauer, "VVmlauer, Juques, Herbst iu VVeeber. — Desnica državnega zbora se prizadeva, da oi Se v tem /a-BeCanji prišel na vrsto zakon o urejenji duhovenskih plač.
Organizacijski uačrt za reformo ća.«»tmškeg» kora, kateri se bode predložil delegacijam, določuje, da bodo vojaški zde vinki popolnem jednaki aktivnim častnikom. Vojaški zdravnik, kakor sanitetni častnik imel bode iste vo|aške časti in predpravice, kakor vsak drugI aktivni častnik. Civilna praksa se jun ne bode prepovedala. Josipova akademija za izobražeuje vojasdtih zdru.uuov se bode zopet ustanovila, in ne bode samo konvikt, ampak popolna medicinska fakulteta. Medecinci se bodo vzpreje-mali za jeunob.tne prostovoljce še le, kadar dobe* uokioistvo
% ii a Nje države.
Obletnica proklamacije Serbije kraljestvom se je predvčeraj ubhajulu v B-dem gradu Ž- prejšnji večer je 21 strelov iz t«mov naznanilo začetek svečanosti, Dopoludne podal se je kralj s kraljico v cerkev, mnogobrojnu zbrano ljudstvo, ga je pri tej priliki pozdravljalo.   Po koučanej božjej službi deti-
(II eat inort! — Ce soir on 1' mhurne.
De <piel uial? Je ne sais. — Je le devine moi;)
L'i m j) r u de ii i , par me garde aura sucu aa pluuiel
Tega Geoflfrova (najboljšega francoskega pod-listkarja, za tem je Hoffmann) delovanje in nežna čaj no.s t pa je prav po nepotrebnem v svojo kritiko zmašil prof Šuklje, menda samo kot dokaz
svoje učenosti l
V obče pa ni res, kar zgodovinar Šuklje tako oblastuo trdi, da bi nNapreju ne imel listkov. Piše namreč v 13 štev. „Edinostiu: „Vzel sem v roko ta zares izvrstni liht („Napreju), pregledal in premetaval sem vse številke od 2. januvarja do 29. septembra 1865, toda v svojo sramoto nisem našel ne jednega sestavka, katerega bi mogel po obliki iu vsebini uvrstiti mej feuilletone !u A kritik Šuklje je menda posamične liste „Napreja" menda res le premetaval, sicer bi bil našel, da je „Na-prej- pričel prinašati izvirno povest „Deseti bratu. Ta povest tiskala se je sicer na 4. strani, a zaradi tega je menda Šuklje sam ne bode prišteval  dopisom, borsnim poročilom ali pa
tržnim cenam. Tedaj nekoliko več natančnosti iu našel bi bil tudi feuilleton. A kako bi bil pa potem mogel zabavljati? V tem grmu tiči zajec! Sedaj pa bode v svojo sramoto moral priznati, da tudi on (Šuklje) ni nezmotljiv, a kljubu svojej površnosti preveč ohol.
Popolnem napačne so naslednje trditve prof. Šuklja, ki pravi: „Slovenski feuilleton je ustvaril „Slovenski Narod", po vzgledu tujih časnikov — mi pa v svojem listu niti prostora nesmo imeli, da bi bili podlistkovali0. Napačna, pravim je ta trditev, ker pisatelj teh vrstic za gotovo ve, da je že Celovški „Slo venec" leta poprej prijavljal podlistke; podlistkar sam jih je več v njem objavil. Po takem bi bil Celovški „S loven ee" ustanovitelj slovenskih podlistkov.
Podlistkar bil bi pa jako hvaležen kritiku Šuklju, ko se bi mu bilo /ljubilo po znamk.h v „Slov. Narodu" danih, poiskati ona dva podlistka, katera smo o svojem času g. L. pripisovali. Ranjki Gl. je, vsaj takrat se je v obče tako govorilo, nabral dotično najvažnejše gradivo, g. L. pa je spisal onih par zbadljivih podlistkov. Jaz se jih še dobro
spominjam, le tega ne vem, kje so bili prijavljeni. Pred par meseci sera bil o njih vprašal nekega veljavnega Slovenca, kateri se jih je tudi precej živo spominjal ter mi rekel, da jih je najbrž bil prijavil „Naprej". Šukljeva prej omenjena pomota nastala j"i najbrž zato, ker se o času Celovš-kega „Slovenca" še nikakor ni brigal za slovenske časnike. Celovškega „Slovenca" pa najbrž ni v naSej licejalnej knjižnici, da ga prof. Šuklje ni mogel pri tej priliki spraviti domov.
S tem sem naštel vse grozne pomote, katere je ta učeni kritik zasledil v mojih podlistkih. Pomote so tri, neznatne, podlistki pa tako mnogobrojni, da so v nepretrganej vrsti izhajali v „Slovenskem Narodu" od 4. dne decembra 1. 1. do 29. dne januvarja t. 1. Potrpui in razsodni čitatelj naj sam pregleda moje podlistke in doslej obravnavane kritične tri dopise prof. Šuklja v tržaški „Edi-uosti" in rad mi bode priznal to nepremišljeno pristranost, to slepo strast kritika Šuklja. Veliko ko-kodajec, malo jajec, a da se olikanemu temu kritiku ne bode zdelo to preveč po gorjansko, recimo rajši: Beaucoup de coijuut, peu d' dlet.   (Dalje prih.)
Da svcje novo mesto, a pokažejo se zapreke, stanovanja ne more dobiti, spravi zopet svoje reči skupaj iu hajdi, nazaj v Dovsko! Prosilcema sta se vrni i prošnji z opazko, da se je s to službo drugače uredilo! Ne le, da se s takim ravnanjem napredek v ljudskem izobraževanji in omiki ovira, vprašam le, čemu je učitelju stalno nameščenje? Učiteljica lebko ostane provizorično uastavljeua na jednorazrednici, dokler se jej zljubi, saj se jej ni bati za službo. Veliko je učiteljic, katere že po več let delujejo po jednorazrednicah, a njih službe se niti jedenkrat še neso razpisale, kar zakon tudi veleva.
Pokazati sem hotel, da c. kr. okrajne šolske oblasti premalo pazijo na to, da b: se zviševal §. 15. prej omenjenega zakona. Da, še celo nad-učitelja naletiš, da se za take zapovedi, vedoma aH nevedomu, nič ne briga. Kaj poreče kedo k temu, da nadučitelj na dvora urednici tam gori nekje na Gorenjskem prepusti zaradi „komoditete" v svojem gornjem oddelku skoraj najvažnejši predmet v ljud-skej šoli, spisjo, učiteljici! Ne le, da je to goropadna nezmisel spisje od splošnega jezikovnega pouka ločiti, kar pedagogično izobra'/en učitelj uiti misliti ne more, je to tudi v kvar vsemu jezikovnemu pouku, in nasprotuje terjatvam zakona.
—e—.
Iz  Dollča na   Štajerskem  5. marca. [Izviren dopis j   Preteklo leto začeli smo tukaj pri bv. Florijauu v Doliči na  to delati,  da   se združi vsa fara, ki šteje nad 1300 duš in  je  zdaj razde-Ijeua v občine iu spada pod dva   sodnijska okraja, v jedno samostalno občino.   Ko  bi  se  to zgodilo, premaknila  bi   se Slovenjograško-Konjiška okrajna meja proti vzhodujemu Vitanju   na Lošberg,   ki je ravno v sredi obeh okrajev.   S   tem   namenom in delovanjem pa smo najiravili velik strah Vitunjskim „purgarjem", ki se so menda zbali, da bi se s tem kaki dohodki odtegnili tržanom,   morebiti  pa tudi zaradi tega, da bi županstvo Spodnji Dollfi v rokah gosp. Pučnika ne moglo in ne smelo več strahovati in na razne načine kaznovati polovice prebivalstva v tej fari. Da bi tedaj zabranili nafid pošteno delovanje, jeli  so  si Vitinjski  tržini   izmišljati čudne stvari. Gospodarje, ki bi se k nam pridružili, strašili so, kričeč  na  vse  grlo, da   jih čaka 4 do 5 tisoč gotovih stroškov.  A ker je vsak pameten gospodar takoj uvidei, da je to prazna,  presuknili so plašč in začeli obetati in slepiti,   da  se v kratkem ustanovi v Vita nji c. kr. okrajna sodnija. Iu res so mogočno posegli   v  svoje  žepe ter zbrali 125 gld. denarja v to svrho.   V Vitanji  naj   bi  tedaj bila c. kr. okrajna sodnija za 4700  prebivalcev,   to je Vitanjske okolice,  katere  vsi državni davki ne dosežejo uiti stroškov,   kar  bi jih   sodnija  v Vitanji prouzročila.   Zares,   svetovati  bi   bilo prebrisanim Vitaujčanom,   naj  gredo  uekdanje slavne Lember-žane za svet vprašat, ker jim je pameti res krvavo potreba. — Če se stvar dobro  premisli  in modro sodi, je prizadevanje Vitanjčanov, dobiti soduijo, le voda na naš  mlin,  ker  bi vlada  mali in najbolj oddaljeni  kos Konjiške sodnije   gotovo  rajši pridružila   najbližnjemu  sodnijskemu   in političnemu okraju, kakor pa v V'tauji napravila novo sodnijo. — Vse delovanje tukaj,  kakor tudi pri sv. Joštu na Kozjaku gre jedino na to,  da se odločijo tirani tujih obedu, kamor moramo  veliko  plačevati, sami pa pomanjkanja trpimo,  da se jedenkrat odpravijo neprilične meje, ki so se nekdaj potegnile, ko tukaj še fare ni bilo, in da se vse tako zaokroži, da bi bilo ljudstvu in dotičnim oblastnijam na korist. Ko bi se naš namen zvršil, ne bilo bi občinam nobene fikode. Občina Mislinjska, ki plačuje nad 2800 gld. direktuega davka, odstopila bi 8t. ■ Florijanski del, a ostalo bi jej  še davkoplačevalcev,   ki plačajo 2000 gld. direktnega davka na   leto in to bi bili sami Št. Iljski farani.   Konjiška pa  tako odstopi nam 8 posestnikov, namesto njih  pa bi dobila ves ostali Spodnji DoliČ (39 posestnikov domače fare), kar jej je tudi po volji. Spodnji Dolič seveda bi se razcepil, to pa bi bilo ravno dobro, ker bi se odstranile sedanje neprilike. Kozjak razdelil bi se po farnej  meji.   Občini Velenje in Sv. Janž odstopiti mu 15, velika občina Dobrna pa 18 malih posetni-kov. Slednja se še kuja, a ravno ona bi se morala prva potezati, ker bi potegnila 42 drugih posestnikov v domači Celjski okraj, ki bi potem dobil novih dohodkov. Ko bi se ta načrt izpeljal, bil bi vsem v korist, sedanje daljave bi se skrajšale  in odpravilo mnogo dolgih potovanj in neprimernih stroškov.
Domače stvari.
— (Častno meščanstvo.) Zastop mesta Kastva imenoval je v seji v 29. dan februvarja gg. Andreja Štrka, kanonika v Trstu in Vekoslava Spin Čiča, nadzornika v Kopru, častnima meščanoma.
— (Imenovanje.) G. Jakob Mankoč, praktikant pri carinskem uradu v Trstu imenovan je asistentom.
— (nGlasheua Matica") priredi v nedeljo 9. t m. popoludue ob 2. uri v Čitalničnej dvorani z gojenci glasbene šole javno skušnjo, h katerej uljudno vabi stariše učencev in učenk, ude čitalnične in sploh v«e prijatelje glasbe odbor.
— (Slovenskega društva odbor) izda v kratkem zanimivo knjižico v 2O0O izvud h. DruŠt-veniki se prosijo, naj blagovoljno uplačajo letuino za 1884 1.
— ( „Sttdsteiriscbe Post") došla nam je danes v 2. izdaji. Okrožna sodnija Celjski ustavila je list za tako dolgo, da se naznaui drug urednik, namesto g. Fr. Škovšeka, ki ne zadostuje zahtevam tiskovnega zakona. Odgovorno uredništvo prevzel je sedaj g. Josip Rapoc, meščan in posestnik v Mariboru. — Založništvo lista je v sodnijskej preiskavi. — „Slovenski Gospodar" došel nam je redno. Kot odgovorni urednik je podpisan I. M. Jereb, sicer pa list sam o tej aferi popolnem molči.— § 11. tiskovnega zakona se do zdaj še nikdar ni tako tolmačil, kakor ^Slovenskemu Gospodarju" in „Stldsteirische Postu nasproti.
— (Novačenje) za Ljubljansko mesto se je danes pričelo in se jutri nadaljuje in konča. Novinci vriskajo po mestu, vender se obnašajo dosti mirneje ko prejAnja leta.
— (Porotne obravnave) bodo končane Še le 21. t. m. Razun že naznanjenih obravnav, pridejo še na vrsto: 17. marca dve obravnavi: Ferdinand Stavec, umor in Marija Erzar, detomor; dne 18 marca; Miha Lozar, uboj; 20. marca: Anton Germek, tatvina, rop in motenje vere in 21. marca: Dragotin Trto, umor.
— (Izpred porotnega sodišča.) Dne 6. marca je bil zatožen Lovro Gabrovič, 25 letni kmetski fant iz Zlatega polja, Brdskega sodnijsueg* okraja, hudodelstva uboja. 3. novembra 1. 1. st-'pla sta se z njemu sovražnim 26 let starim kmetskim fantom, Francetom Us-otn z Vrha, in Gabrovič je Us-a udaril po glavi, da je slednji, ker mu je črepinja počila, umrl 25. novembra 1883. Porotniki so za-toŽenca krivega spoznali uboja in Gabrovič je bil obsojen na pet let težke ječe, poostrene s postom
— (Kranjska hranilnici.) imela je včeraj svoj redni občni zbor. Računskemu poročilu povza memo, da se je upravno premoženje v preteklem letu za 970.480 gld. 47 kr. pomnožilo, tedaj na-rastlo na 18,769.501 gld. 94 kr. Od tega premoženja j« na zemljišča izposojenih 9,791.739 gl. 32 kr., na državne papirje iu na zlati in sreberui denar 85 560 gld., na eskomptovane menjice 325.300 gld., v državnih papirjih, odveznih obligacijah, zastavnih pismih in delnicah naloženih 6 375.045 gld. 92 kr., pri denarnih zavodih 1,053.528 gld. 30 kr., posojilo kreditnemu društvu hranilnice 128.005 gld. 54 kr., posestva hranilnice so vredna 528.944 gld. 78 kr., gotovine 217.153 gld. 42 kr. Dobička za 1883 je s priračunjenim kursnim dobičkom (58.521 gl. 3 kr) vkupe 199.533 gld. 4 kr. Iz tega dobička odločile so se za občno koristne in dobrodelne namene naslednje vsote: Ubožnemu zavodu 2350 gld.; za podpore potrebne gimnazijce: v Ljubljani 200 gl.; v Kranji 50 gld.; v Kočevji 200 gld.; v Rudolfo-vem 100 gld.; za realce v Ljubljani 200 gld.; učiteljskemu izobraževališču v Ljubljani 100 gld.; I. mestni ljudski šoli 150 gld.; II. mestni ljudski šoli 250 gl.; „Narodni šoli" 200 gl.; za Schulpfenig 200 gl.; za razdelitev učil ubogim deklicam pri Uršulin-kah v Ljubljani 20O gl.; pri Ursulinkah v Škofjej Loki 100 gld.; protestantovskej šoli 350 gld. ; za šolsko mladino na deškej ljudskej šoli v Rudolfovem 100 gl.; na dekliškej ljudskej šoli 50 gld.; za revne učence podkovske šole 1O0 gld.; za revne učenke na tu-kajšnjej dekliškej šoli 100 gld.; za kandidatinje uči-teljstva na izobraževališči 100 gld.; na dekliškej šoli v Kočevji 50 gld.; za gorenje raarede meščanske šole na Krškem (za kranjske učeuce) 50 gld.; za učence šole na barji 50 gld.; za obrtne pripravljalne šole 1. in 2. razred 100 gld.; za filharmo-nično društvo vkupe 80O gld.; „Glasbeni Matici" 50 gld.; zavodu otročičev 200  gld.; bolnišnemu
podpornemu društvu 100 gld.; prostovoljni po?arni brambi 500 gl.; otročjej bolnici Elizabetišče 20O <$l.; v podporo iz bolnice odpuščenih ozdravelih 20O gl.; za prosto   hrano ubogim  kranjskim vseučiličinikom v Gradci 10O gld.; za delavsko  bolnišno in invalidno blagajno 100 gl.; društvo tiskarjev itd. 50 gl.; delavskemu   izobraževalnemu društvu 50 gld.; gledališču 450 gld.; društvu  kat. rokodelskih pomočnikov   50 gld.;  Vinc.encijevemu  društvu za podporo hiralnice 200 goldinarjev; deškemu pribežališču 200 gld.; deškemu sirotišču 300 gld.; dekliškemu siroticu 20O gld. ;  Vinceucijevi konferenci sv. Jakoba 10O gld.;  društvu zdravnikov na Kranjskem 300 gld.;   kranjskemu  muzeju za predzgo iovinska izkopavanja 20O gld.; čebelarskemu društvu 50 gld.; patrijotičnemu poniočnemu gospejskemu  društvu ra Kranjsko 6O0 gld.; hranilnemu in posojilnemu društvu 200 gld.; atrokovnej šoli za lesno obrt v Kočevji 50O> gld.; ribiškemu društvu 50 gld.; društvu dam krSČ. ljubezni sv. Vinceucija  de Paula vsega vkupe OOO gld.; trgovskemu bolniškemu  in penzij-skemu društvu v Ljubljani 300 gld.;  c. kr. dež. vladi za napravo nujno  potrebnih  ljudskih šol na Kranjskem 60O0 gld.;  ljudskej   kuhinji  (za dijake) 50 gld.; za izdajo pisemske in regestne knjige vojvodine Kranjske 200 gld.; nemško-avstrijskemu pla-n'nskemu društvu (oddelek Kranjska) 2O0 gld.; nove m u tiskarskemu društvu  v Kranj skej 150 gld.; prostovoljni ni požarnim brambam : v Črnomlji 'JOOgld., v Ratečah IOO gld., v Hofrlernu 40 gld., v Radovljici 10O gld., v Kropi 100 gld., v Metliki 100 gld., v Dolenjem Logatci 60 gld.,  v Horjulu 30 gld., v Kočevji 20O gl., Kočevkej Reki 50 gl., v Vipavi 50 gl.; kmetijske] družbi za živinsko razstavo 50O gld. ; za obrtno šolo 100 gld.;   C.talniei aa podelitev obleke otrokom 250 gld.,  za Božičnico v zavodu otročičev I 200 gld., vkupe 20.580 gld.
Reservni zaklad narastel je na 1,849 904 gld. ! 2 kr. Na zemljišča posodilo se je 288.385 gld., j 208.634 gld.  33 kr. se je posojil   nazaj plačalo.
Prošenj za posojila uložilo se je 321, odbilo i se jih je 66, povoljno rešilo 255. V zastavnici j uložilo He je 25.231 komadov za 102.004 gld., rešilo pa 24.476 za 102.615 gld. Promet bilje živa-heu. Odpravilo se je 101 69G strank, denarnega pro-! meta je bilo 19,351.310 gold. 4 kr. — Korespon-I denčnih komadov bilo je 10 697.
— (Iz P ulja) prišel je te dni mornarsk uradnik v Maribor, da najame 300 t^arjev, mizarjev, ključarjev in kovačev.
— (Ne nosi!) V Požegi odrekel se je od v. Auton Kovačevič prava odvetovanja iz razloga, ker mu je po finančne j oblasti odmeri eno in naloženo 80 gld. štibre, a on trdi, da mu advokacija ne nosi 80 gld. dohodkov tečajem jednega leta.
— (Slovensko bralno i u podporno društvo v Gorici) vabi uljudno vse drustvenike, da se uueleže v prav obilnem številu predavanj in domačih zabav, ki bodo 9. in 23. marca (obakrat v nedeljo) v društvenih prostorih na Travniku h. št. IG ob 8. uri zvečer. Predaval bo obakrat g Franc Podgornik in sicer: prvi večer: {Cako so doslej delavce učili in vodili; drugi večer: Po čem imajo delavci hrepeneti v sedanjem česu. Zibava ho ob-segla petje društvenih pevcev in prijizne domače razgovore. Posebno društvenikom delavskega stanii naj bosta ta večera toplo priporočena, dasi bosta tudi drugim udom zanimiva in koristna.
— (Razpisano je mesto) ravnatelja na deželuej sadje- in vinorejskej šoli pri Maribora. Letna plača 1600 gold., ki se po dovršenih 5 in 10 službenih letih poviša vsakoknt za 200 gld., prosto stanovanje, kurjavo in užitek ravnateljskega vrta. Ravnatelj mora razen vodstva zavoda poučevati najvažneje predmete, voditi račune in blugaj-nico. Zmožen mora biti nemškega in slovenskega jezika, ko bi pa slovenski ne znal, ima dolžnost se naučiti. Do kdaj ? ni povedano. Prošnje do 15. aprila t. I. na deželni odbor štajerski.
Telegram „Slovenskomu Narodu4':
Celje 7. marca. Vsled rekurza naših volitev Celjske okolice popolnem ovržena. Živio!
Najnovejše vesli.
Italjanskej zbornici predložili so se načrt" zakonov, po katerih se sestavi 24 no vili baterij, 12 eskadronov konjice in 6 ženijskih kom-panij. Nadalje se zahteva 240 milijonov za deželno obrambo. Ta vsota pa bi se razdelila na
več budgetnih let. Zbornica priznala je, da so ti predlogi nujni in da se izroče posebnemu odseku.
Koncesijska obravnava za železnico skozi hrvatsko Zagorje bode v 10. dan t. m. v Budimpešti.
Mej anarhisti, katere so v Zagrebu deli v zapor sta tudi dva Slovenca: Fran Sernec iz Slovenske Bistrice in kolporter Janez Gab-ron od sv. Petra pod sv. gorami.
crnogorska kneginja Milena povrne se v kratkem iz Pariza domov.
Nordd. Allg. zanikava vest, da bi bil minister Gossler dal ostavko.
Razne vesti.
*(Mej Parizom in Dunajem) pričela se je te dni partija šahu. V vsaki četrti dan določena je jedna poteza, vrhu tega je dogovorjen pre-Btanek na dva meseca, tako da bode igra stoprav 1886 I. končana. Igra se za 20.000 frankov.
* (Osemkrat omožena.) Neverjetno, pa vender resnično, da je jedna in ista ženska bila osemkrat omožena. V Budimpešti živi ženska Amalija Probald, ki se je zadnje dni predpusta poročila s svojim osmim ženinom.
*(Vnanja trgovina Bolgarije.) Po statistiki vuanje trgovine se je 1881. I. v Bolgarijo iz inozemstva uvozila za 58,487.100 frankov blaga. Največ iz Avstro-Ogerske za 14 921 238, iz Angleške za 13,558 713. iz Rumunske za 8 50o.588, iz Turčije za 6 528 687, iz Italije za 5,833.875, iz Francoske za 3 019 800, iz Srbje za 1,993 487. iz Rusije za 3,019.800,   iz Nemčije za 286.875 frankov.
VABILO
SOKOLOVEMU J0UR-FIXU,
kateri bode
v 8. dan marca 1884 v steklenem salonu Ljubljanske Čitalnice.
Spored:
1. Zaje — Putnica „Kolo", moški zbor.
2. „Sokolova" zgodovina. Berilo.
3. Net/reti — „Želje", bariton-solo s spremljevanjem glasovira.  Poje g. A. Pucihar, spremljaje g. J. Pfibil.
4. „Macafizelj",  komičen prizor s petjem, predstavlja g. F. Buli c.
5. Eisenhuth — „Mazurka", moški zbor.
e.      Blaznica v I. nadstropji.
Veseloigra v jednem dejanji. OSOBE:
Jaroslav, mlad zdravnik   — — — — gospod Danilo.
Olgu, njegova soproga — — —--gspdč. Petrinska.
Vladimir, njegov prijatelj — — — — gospod Notranjski.
Tinka, hišina    — — — —--— gspdč. M. Nigriuova.
Ivan, sluga   — — — — — —  — — gospod Petrič.
7. Čveterospev   * * *
8. „Vojaški fantje mi smo mi", komičen prizor s petjem, predstavlja g. Perdan.
9. Diirner — „Domovina", moški zbor.
Začetek ob H. uri zvečer.
S posebne prijaznosti sodeljujejo gg. pevci Ljubljanske Čitalnice pod vodstvom pevovodje gosp. V. Val en te in igralci »Dramatičnega društva".
Reditelja večeru sta Sokola Makso Armič in Janko P»jk.
Gg. pevci in gg. člani „Sokola" vabijo se k obilnej udeležbi.
Na zdravje! V Ljubljani, v 7. dan marca 1884.
Odbor „Sokola".
koji uživajo dobroto tega zavoda, javno najiskrenejšo zahvalo.  Bog plati!
V Gradci, dne 1. marca 1884.
Dr. Greg. Krek s. r.,
ces. kralj, vseučiliščni profesor, t. č. predsednik.
Josip Lendovšek s. r.,      Janko Bezjak s. r.,
n. gimnazijalni učitelj, Btud. phil.,
t. č. blagajnik. t. č. tajnik.
Javna zahvala.
Takoj po smrti prerano umrlega tovariša, č. g. Davorina Štrumbelj-na, bivšega kaplana v Metliki, zmenili smo se sošolci in nekateri osobni prijatelji, da napravimo dostojen spomenik predrazemu pokojniku.
NaroČil sem pri g. Vinku Čamerniku, kamnoseku v Ljubljani, spomenik iz črnega marmora, visok čez sest čevljev, kateri je bil zgotovljen in postavljen meseca ki-movca minolega leta na Metliškem mirodvoru.
Vsi stroški za delo, vožnjo in vse drugo pri postavljanji 95 gld. 65 kr.
Doslej prejel sem od gospodov darovateljev lepo svoto 58 gld., za kar se v imenu gg. sošolcev presrčno zahvaljujem.
Kdor mi je obljubil, ali kdor meni v omenjeni blagi namen kaj žrtvuje, izvoli mi namenjeno svoto prilično poslati.
V to kličem vsem: Bog Vam obilno povrni! VČrnomlji, začetkom sušca 1884.
Ljudevit .T e> n Veo, kaplan in katehet.
Previdnost proti drastičnim sredstvom. Ne
da bi dražil slizno kožo v želodci in črevah ima pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek" najsigurnejši uspeh pri vsakšnih bolečinah v želodci in spodnjem truplu, skatljica z navodom za uporabo 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih pro-dajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (690—4)
TllJci :
dne 6. marca.
Pri Nlonn t Schollmajer z Dunaja. — Dobida iz Travnika. — Stern iz Linca.
Pri vi al te i: Hassinger z Dunaja. — Dr. vitez pl. Gutmannstbal iz Trsta.
Pri Ju/.iM-iii kolodvoru i Novijak iz Radkersburga. — Siko iz Trsta.
Meteorologično poročilo.
a a«	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tam« peratnra	Vetrovi	Nebo	Mo-kri na v unu.
6. marca	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739 33 mm. 737 14 mm. 73559 mm.	— 2-6 C + 5'4»C -f- 1-8" 0	brezv. b1. sev. si. szh.	megla jas. obl.	0-00 mm.
Srednja temperatura -J- 1-5°, za 1-0° pod normalom.
ZDvLzaaJsls:©- borz
dne 7. marca t. 1.
(Izvirno tele^riihčim poročilo.
Papirna renta  ... 79
Srebrna runfa ... .80
Zlata renta ...       .   . .   . 102
5U „ marčna rentu......... 95
rld.
Javna zahvala.
„Podpiralni zalogi slovanskih vseučili&čuikov v Gradci" so za leto 1883/84 blagovolili darovati : Visoka deželna zbora kranjski in štajerski po 100 gld.; slavna posojilnica v Mariboru 50 gld ; gospod dr. Josip Sernec, odvetnik v Celji, 20 gld.; gospoda dr. Karol Schmidinger, c. kr. notar v Kamniku, in dr. G vido n Srebro, odvetnik v Brežicah, po 10 gld.; gospod dr. Žižek, zdravnih v Gradci, 6 gld.; gospodje dr. Josip Gregi, zobolečnik v Gradci, dr Greg. Krek, c. kr. vseučiliščni profesor v Gradci, dr. Janko Sernec, odvetnik v Mariboru, dr. prava Juraj Sterbenc. ?upnik in deželni poslanec v Hrenovi-cah, in dr. J. Vargha, c. kr. vseučiliščni profesor v Gradci, po 5 gld.; gospoda dr. Rudolf GloboČ-nik v Gradci in Davorin Meško, kooperator pri Sv. Barbari v Halozah, po 3 gld.; gosjiod o. Benedikt Schluder, gimn. profesor v St. Pavlu na Koroškem, 2 gld.; in gospod J. Bradaška, kr. upok. jjimn. vodja v Gradci, 1 gld. — Za vse te preblage darove izrekajo podpisani v imenu opravilnega odbora imenovane zaloge in v imenu vseh onih,
Izdateli in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Akcije narodne banke . . *46
Kreditnu ak( ij.> ......323
London  . ... 121
Sebro ......... —
Napol. ......... i*
C. kr. cekini Nemške uiark«-
4°/u dižuvne sreč1:« iz 1. 1854 250 ^ld. Državne srečke it 1. 1S64. H>0 gld.
4n/„ avstr. zlata re:>ta. davka prosta.
Ogrska zlata renta *Jn,w......121
4 "' (11
„     papirna renta 5"/,......
5°/0 štajerski: zemljišč, od.ez. oblig. . Dunava reg. srečke 5n/c    .   .   100 gld, Zemlj. obe. avstr. 4,/i°/u *l»tl za.it, listi . Prior. oOlig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandova sev. žele/.nice
Kreditno srečke......100 gld.
Uudoltbve srečke .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .        120 „ Tramtnway-društ. volj.  170 gld. a. v.
9
123 164 102
88 104 116 120 106 105 174
20 116 232
75 95
40
50
61 71
20 50 75 05 90 30 60 50 75 60 65 75
25 50
Trakuljo
(ploščuato glisto) prežene
dr. BlocH na. HDvinei/ji,
Praterstrasse 42, tudi pismeno. (90—3)
Izumil!!!
Po neutrudljivih študijah se je dru. pl. Iten-«1.-ii-ii posrečilo napraviti
pomado sa lase,
O katerej se i»o vsej pravici trditi sme, da zadostuje svo|enau nsnoeiiu. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, terje tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izu-miu-ii jamči eii gotov vapeh.
Cena loii^-lcii ^ U'l<*-
Pristna se dobiva proti predponi Ijatvi zneska pri izumitelji samem,   dru. pl. Bemleuu, Prag, Saluigasse 7. (56—14}
Trgovski učenec,
zmožen slovenskega in nemškega jezika, vsprejme se v pro-dajalnico mešanega blaga I.udotlkas \Vhk«»'i--m* v fto-fttajnu. (147—1)
Restavracija ali boljša gostilna
išče se v najem ali na račun.
Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu ^Slovenskega Naroda". (141—2)
Kazpis službe.
Podpisani okrajni odbor razpiše začasno službo tajnika za okrajni zastop Vranski z letno plačo 400 gld. Prosilec, ki mora biti lepega zadržanja, naj dokaže zmožnost v političnem uradovanji, biti mora vešč slovenskega jezika v govoru in sestavku konceptu), ter -zahteva se tudi znanje nemškega jezika.
Zraven te razpisane službe lehko tudi prevzame poslovanje pri županstvih na Vranskem in pii Sv. Jeronimu.
Prošnje naj se oddajo do SI. marcn t. I. podpisanemu uradu. (135—2)
Okrajni odbor Vranski,
v 29. dan februvarja 1884.
"V I .ji i I>l j J i n i
je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: 3?TO"V. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8°, 32 prti. Cena 70 kr.
Wa\\ znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Raji Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec. Velja .   ...   15 kr.
H. zvezek, ki obsega: ErazemTatenbah,izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja ........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherhuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Reviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr.
Čudovite kapljice
Sv. Antuna Padovaii»k(>ga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. (Je se le rabijo nekoliko dni j, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želodčove bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nudležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. Ono ne preganjajo samo omenjenih bolezuij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Criato-tolettl v <.<>ri<i. V LJubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkoe*y, na Mostnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr. (89—10) rd&~ Varovati se jo pokvarjenih jinsnetkov, s katerimi se zaradi dooičkaželjnosti  tu pa  tam ljudstvo goljufa, dasi nema jo nobeno moči in vrednosti.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenice,  bolhe, ščurke,   mole,  muhe, mravljince, preslike, ptlčne črviče,  sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako,  da od žuželkine'zalege ne ostane nobenega sladu.
Pravi prašek se dooiva v prodajalnici pri
J. ANJlEL-u,
„pri ernem psu" 13, H ii s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjene po plakatih. (309—12)
Lastnina iu tit*k „Narodne Tit'carnt".