Crtice iz botanične zgodovine. (Fr. Kocbek.) (Dalje.) Prvo rastlinsko klasifikacijo napravil je v Rimu živeč profesor in papežev zdravnik Andrej Caesalpin (f 1603). Ta je razredil vse rastline v drevja iz zelišča, a vsaki oddelek še razvrstil po plodu in cvetu. Za njim so razrejali rastline še drugi botaniki, nanareč R. J. Camenarius, J. T. Tabernaemonlanus in Pr. Alpinus, a vsi brez posebnega uspeha. V tem se pojavi 1. 1694. z novim sestavom umni francoski botanik Josip Pitton de Tournefort, profesor botanike na botaničnein vrtu v Parizu. V svojem glasovitem delu: BElemens de botanique" (početki botanike) razčisti Tournefort ono zmedo, ki je doslej v botaniki vladala. Največja zasluga njegovega sestava je ta, da je vpeljal v rastlinstvo stroge pojme vrsti in rodov ali plemen. Ustanovivši ove pojme razredil je Tournefort vse rastline kakor njegovi predniki v drevesa in zelišča ter s tem pogreškom storil zopet umeten sestav. Pri vseh pogreških, katere je imel Tournefortovi sestav, bil je ipak prvi, ki je stal na čisto znanstvenem stališči. Rastline postale so učenjakom pregledne. Leta 1708. umrl je Tournefort, leto dni pred njegovo smrtjo, tedaj 1. 1707. dne 23. maja porodil se je pa veliki reformator prirodnih ved, Karol Linne, ki je se svojim veleumom nadkrilil vse vrstnike svoje. Njegove zasluge za prirodne vede so tako ogromne, da je vsekakor umestno in vredno seznaniti se obširneje z njegovim življenjem. Ko se je Linne narodil, bil je njegov oče protestantski župnijski pomočnik v Rashultu na Švedskem. Leto pozneje postane mu oče župnik v Stebrohultu, kjer si napravi vrt, kakeršnega ni bilo daleč okrog. Tu začne raladi Linne užč v šestem letu sam na svojo roko rastline vzgajati. Oče ga da v šolo, da bi postal svečenik. Ali osoda spravila ga je na druge pote, odredila ga je za svečenika prirodnih ved, uprav tako kakor Tourneforta, katerega so tudi mislili roditelji v svečenika vzgojiti. Linne se je už. v ljudski šoli pečal le jedino z rastlinami, tako da je vse ostalo zanemarjal. Na gimnaziji učil se je poleg botanike še matematiko in fiziko, a z drugirai predmeti ni si glave ubijal, tako da so učitelji svetovali njegovemu očetu, naj ga da učiti rajši krojaštva ali mizarstva. V tem zve za mladega botanika zdravnik dr. Rothinann v Wenio, kateri ga vzame v svejo hišo, tčši očeta veleč mu, če sin ni za propovednika, more postati dober zdravnik. Tu se spozna Linne s Tournefortovim sestavom ter dobf v roke Plinijeve prirodopisne spise. Zdaj se Linneju omili latinski jezik, kakor mu je bil ljub predmet, katerega se je učil iz Plinijevih knjig. Kmalu si prisvoji Linne oni priprost in jedrovit slog, v katerem je Plinij pisal; tako se izvrstno priuči latinskemu jeziku, kar mu je bilo pozneje na v^liko korist. Ostavivši gimnazijo, da odide na akademijo, dobil je zelo slabo spričevalo. S tetn gre 1. 1727. v Lund, kjer misli, da bode pri svojem rojaku, profesoru Humerusu, irael pribežališče. Ko je došel v Lund, ravno so zvonili vse zvonove. Vprašavši komu zvonč, zasliši, da ravnokar pokapajo Humerusa, vso njegovo nado. Od tega časa ni mogel Linne nikoli zvonenja prenašati. Posredovanjem nekega znanca vzamejo ga na akademijo, kjer učeni profeser Stoebens kmalu spozna v njera sposobnega botauika in mar- ljivega dijaka, ter ga vzame v svojo hišo. Pri vsem izobilji knjig in rastlin, ki jih je našel v hiši svojega pokrovitelja, odide ipak Linne 1. 1729. v Upsalu, dobro vedč, da se bode tam več naučil v medicini in botaniki. Tu je bila namreč velika knjižnica in lep botanični vrt. Linne se je tudi nadejal dobiti državno podporo. Ali v Upsali preganjala ga je velika beda, tako da je leto dni pozneje sklenil vrniti se domov. Pred odhodom šel je še enkrat v botanični vrt. Baš v tem trenutku, ko je hotel odtrgati si cvetek, da ga v spoinin seboj odnese, nagovori ga glasoviti protestantski bogoslovec Olaf Celsius. V teni razgovoru začudi se nad znanjem mladega botanika. Zvedevši za njegovo siromaštvo vzame ga v svojo hišo, kjer je sodeloval pri njegovem delu o biblijskih rastlinah (Hierobstanicon). Tu napiše Linne razpravo o razplodu rastlin, zaradi katere ga profesor botanike Olaf Rudbeck vzame v svojo hišo za odgojitelja svojih otrok. Ko je Rudbeck onemogel, prevzame Linne njegova predavanja. In tu sije stekel slavno ime, ki se je daleč po svetu širilo. Leta 1732. potoval je Linne na troške kraljevskega društva znanosti v Upsali po Laplandiji. Dve leti pozneje moral je na akademiji v Upsali obstaviti svoja predavanja, ker js vlada zaukazala, da se nikdo ne snie pustiti do učiteljske stolice, dokler ni po- ložil predpisanih izpitov. Ostavivši Upsalu gre na poziv okrajnega glavara v norveške rudrike in po vrnitvi začel je v Falunu predavati o rudstvu. Razen predavanja bavil se ;e tudi še z zdravenjem ter si je prislužil mnogo denarja. Vender je Linne uvidel, da ae bode dolgo tako šlo, ako ne prepotuje innozemstva in ne položi doktorat iz me- diche. V Falunu se zaroči s hčerjo mestnega zdravnika Moraus-a, odide 1. 1735. v Holandijo, kjer je v Harderwyku istega leta postal doktorom medicine, izdavši o tcj pri- ložiosti učeno razpravo o mrzlici. V tem času bil je na vseučilišči v Leyden - u profe- sonm medicine glasoviti učenjak HermanBoerhave, h kateremu so prihajali dijaki iz 'seh krajev sveta, pa tudi Linne gre tja. Tu izda 1. 1735.svoje najglasovitejšo delo: BsjBtema naturae". V prvi izdaji bila je to mala knjižica, obsegajoča jedva 14 stranij, a ^ender je bil v njej položen ves temelj njegove klasifikacije živih in mrtvih prirodnin. Vst tri carstva: rastlinstvo, živalstvo in rudstvo našlo je tii mesto in to v tako lehko prtgledni obliki, kakor to do tedaj nikdo ni izvedel. To delo presenetilo je ves učeni sv(t. Sam Boerhave, od katerega se pripoveduje, da je bil toliko s posloin obložen, da je sam car Peter Veliki moral čakati nekoliko ur, predno je mogel ž njim govoriti, prosil je Linneja, naj pride takoj k njemu, ko je zvedel za njegovo delo. Boerhave hotel je Lhneja pregovoriti, da bi za vedno ostal v Holandiji. Ali Linne odide v Amsterdam, kjir je vsled priporočanja po Boerhaveju postal zdravnik nenavadno bogatega mestnega natelnika G. Clifforta, kateri je imel zelo krasen in bogato urejen botanični vrt. Tu so rastle rastline iz južne Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Tu je bila velika knjižnica, a >red vsem jako darežljiva roka gospodarjeva. Linne je tu, kakor sam piše, živel kakor kiEz. V Amsterdamu dovrši Linne svoje delo o laplandskem rastlinstvu (flora lappo- niia). Da popolni Cliffortov vrt, poda se Linne na Angleško in dobi od Boerhaveja pri- ptročilni list na glasovitega prirodoslovca Sloane-ja, kateri je osnoval -Britisch mu- seim", kateremu ni para na svetu. V tem listu piše Boerhave: ,,Linne, kateri ta list prnese, jedini je vreden, da vas vidi in da ga vi vidite. Kdor vaju oba vkup vidi, ta glida dva moža, kakeršnih težko, da še je na svetu". Na Angleškem preuči Linne vse glsovitejše botanične vrte ter se spozna s prvimi prirodoslovci, ki so ga jeli zelo spo- štwati. Tedanji slavni profesor botanike na Oxfordskem vseučilišči Ivan Jakov Dillenius, ki ja je s prva hladno vzprejel, prosi ga, naj ž njim zajedno živi in umerje. Vender Lirae vrne se v Holandijo, kjer dovrši več botaničnih spisov kakor n. pr. Ilortus Cliffu- tiauis, Genera plantarum, Crilica botanica itd. Megleno podnebje v Holandiji ni prijalo Linnejevemu zdravju, zato se odloči prehoditi Francosko in od tod povrniti se v Švedijo. Popred gre še v Leyden, da obišče svoje prijatelje in dobrotnike. Tu ga zopet zadrži profesor van Royen, ponujajoč mu vse ugodnosti, naj mu uredi botanični vrt in ga vpoti v svoj rastlinski sestav. Linne se ni n.ogel oteti temu pozivu. Zato odide šele sledeče leto 1738. v Pariz, kjer ga z obema rokama vzprejmeta slavna botanika Jussicu starejši in mlajši. Ko je bil enkrat pri akademičnem senatu navzoč, iznenadi ga h koncu seje vest, da je izbran dopisujočim članom akademije. Na Francoskem hoteli so ga z vso silo pridržati. Ali hrepenenje za domovino in zaročnico vleklo ga je nazaj. L. 1738. dojde zopet v Švedijo. (Konec prihodnjič.)