» obrtn « « in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- še plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni 0 plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic1 Ljubljani 7. februvarja 1902. argumente, s katerimi so Nemci drapirali svoje za-htevanje. Važno je za nas samo jedno, kaj poreče & vlada Stürgkhov predlog je stavljen v obliki resolucije. Boj za slovenske srednje šole na Spodnjem Ako vlada hoöe> Iahko ug°di v izrečeni zahtevi, v Na Štajerskem. Spodnjem Štajerskem prebiva kompaktno ako pa neče, pa tega ne stori. Človek bi mislil, da se postavi vlada tudi sedaj nad 400.000 Slovencev, mej njimi pa raztresenih na tisto stališče i ki je sicer vedno zavzema, da kacih 40.000 Nemcev in nemškutarjev, a dočim imajo 0 Nemci troje gimnazij in jedno realko, so Slovenci po dolgih prizadevanjih in težkih bojih dosegli utrakvistične paralelke na nižjih razredih mariborske in celjske gimnazije. In še na to prerevno pridobitev so nemške stranke letos uprizorile ljut naskok in hočejo štajerske Slovence oropati še za to malenkost. proračunskem odseku poslanske zbornice je grof Stürgkh, zastopnik nemškoliberalnega velepo namreč v narodnih zadevah ne ugodi nobeni jedno-stranski zahtevi in da hoče varovati vsako narodno posest, dokler se glede kakega predrugačenja ne doseže mej prizadetima narodnostima porazumljenje. Toda to pot se to ni zgodilo, to pot je vlada zapustila svoje načelno stališče. Minister Härtel se je sicer v svoji izjavi nekoliko lovil sem in tam, ali v bistvu zveni ta izjava vender tako, da vlada soglaša z zahtevo nemških strank, da jo odobrava in da jo hoče izvršiti. Tiste plitve fraze, s katerimi je minister Härtel sestva, predlagal, naj se ločijo slovenske paralelke od mariborske gimnazije ter ustanove kot samostojen nižji gimnazijski zavod, slovenske paralelke na celjski gimnaziji pa naj se popolnoma opuste. zabelil svoj speech, so popolnoma brezpo- membne m zamorejo imponirati samo političnim otrokom, misleč politik spozna iz njih takoj, da utegne biti resnično, kar se je že dlje časa sumilo, da je namreč Stürgkh svojo akcijo sprožil dogovorno v War' die Geschichte nicht verflucht gescheut, z ministrstvom. man wär' versucht, sie herzlich dumm zu nennen". Robič, ki se je sploh s hvalevredno eneržijo Namen tega predloga je očividen. Z njim se hoče vse zavzel za slovensko stvar, je bil zahteval preciznega spodnještajersko slovensko šolstvo za vselej ubiti, (kajti in konciznega odgovora. Tega ni dobil ali odgovor, samostojna, samo nižja gimnazija v Mariboru bi ne ki ga je dal minister, je vender toliko jasen, da Slo- mogla živeti), ž njim se hoče onemogočiti vzgojevanje venci vemo, pri čem da smo, toliko jasen, da bi bili slovenske narodne inteligence. stališča nemških strank je ta predlog popol- slovenski poslanci pred celo državo in pred vsem narodom osmešeni, če bi ne izpolnili svoje obljube, noma naraven. Nemci hočejo germanizirati in ker to da bodo izvajali zadnje konsekvence. direktno še ne gre tako hitro, kakor bi želeli, hočejo vsaj onemogočiti, da bi se iz slovenskega naroda Rahločutni politiki starega kroja sicer niso prijatelji obstrukcije, ali vender je prišla obstrukcija v razvila narodna inteligenca ter izpodrinjala Nemce iz vseh parlamentih na svetu do veljave in se priznava ususpiranih mest. Zato se nam zdi popolnoma od kot opravičeno sredstvo zoper vsako nasilstvo. več, stvarno dokazovati potrebo slovenskih srednjih bi v parlamentih manjšine ne imele prav nobene Ako šol na Spodnjem Štajerskem, ali zavračati tiste lažne druge naloge in pravice, kakor govoriti in glasovati 1 Stran 52. Letnik LX. potem sploh ni treba parlamentarizma. VeČina vlada, šolah je prišlo do velike bitke. Poročevalec grof Stürgkh > e a manjšina nima samo pravice, protestovati proti predlagal, naj se slovenski razredi na celjski gimnaziji od- nameravanim krivicam, ampak tudi pravico se braniti, sredstvo za obrambo pa je obstrukcija. Le s to se da večino prisiliti, da svoje moči ne zlorablja, s to se da večino držati v mejah pravičnosti, s to pravijo, slovenske paralelke na mariborski gimnaziji pa naj se premene v samostojno nižjo gimnazijo. Ta predlog, o katerem govorimo na drugem mestu, je bil v četrtek s 25 proti 22 glasom sprejet Hrvatska. — Še sedaj se ne ve, kaj bo prav za prav se more večino primorati, da ne postopa jednostransko s hrvatsko-ogrsko nagodbo. Stvar postaja sumljiva Kako svo- po svoji poljubnosti, ampak da se mora pri vseh bodo uživajo Hrvatje v saboru, se je zadnjič drastično poka vprašanjih ozirati tudi na manjšino, na njene želje in zahteve. Iz kratka: obstrukcija je tisto sredstvo, s katerim se da v parlamentih večino prisiliti, da v vseh zadevah skuša doseči z manjšino kompromis. Nemci so začeli obstrukcijo v dosego krivičnih zahtev. Taka obstrukcija je nemoralna. Obstrukcija v zalo Ko je poslanec dr. HaratnbašiČ pri nekem medklicu rekel, da si je nekaj mislil, mu je predsednik Gjurgjević za-klical: kadar jaz govorim, si sploh nimate nič misliti. Ogrska Po dolgih letih se ie ogrskem državnem zboru zaslišal slovanski aposled tudi v as Slovaški obrambo pravične posesti pa je moralna in plemenita, samo na papirju, ampak naj se dejanski izvrši. Madj poslanec Veselovski se je neustrašeno zavzel za narodno ravnopravnost in odločno tirjal, naj narodnostni zakon ne ostane iri so Odločba o tem, če začno jugoslovanski poslanci obstrukcijo, je v prvi vrsti v rokah katoliško-narodnih poslancev, ker imajo ti največ mandatov. Kako se odločijo, ne vemo. Radovedni pa bili kar iz sebe in so grozili, da se narodnostni zakon še revidi Nam To ogrskih Slovakov ne bo ugnalo v kozj se zdi, da je nastop Veselovskega prvo znamenje og. da narodno mrtvilo mej Slovani na Ogrskem vender že poneha in da se tudi na Ogrskem začne delov za narodno ravno- smo, radovedni nad vse, zlasti * ker so nemški listi pravnost. brez ugovora smeli pisati, da se katoliško-narodna stranka na Štajerskem strinja s Stürgkhovim predlogom. Politični pregled. Srbija. — Zanimivo razkritje le te dni prišlo na dan. Srbski „Dnevnik11 v Belgradu je napadel bivšega ministrskega predsednika in poslanika Čedomila Mijatovića, češ, da je svoj cas podpisat izdajalsko konvencijo mej Srbijo in Avstrijo. napad je dal povod, da je Mijatović celo zadevo obširno Ta po- Notranji položaj. Dne jasnil Mijatović priznava, da je bila mej Avstrijo in Srbijo t m. se je sešla po- sklenjena taka pogodba, s katero se je Srbij d zavezala, da slacska zbornica. Božične počitnice so trajale poldrugi mesec, opusti vsako delovanje za pridobitev Bosne in da z oboroženo Sedaj pa hoče vlada kar nagloma, da naj se reši proračun. roko pomore Avstriji udušiti vsako eventuvalno ustajo. Na- parlamentainih krogih vlada mnenje, da bo državni V proračun še rešil, do razprave o nagodbi pa da sploh zbor ne sprotno pa je Avstrija obljubila, podpirati in varovati dina- stijo Obrenović in jej iti na roko, da pridobi nova teritorija pride, ampak da pride po rešitvi proračuna državni prevrat, v Stari Srbiji, pripada sedaj Turčiji. To pogodbo je sklenil Poslanska zbornica, se je sešla v torek, se bo morala še dober teden baviti z raznimi nujnimi predlogi, kralj Milan in jo je Mijatović na njegov ukaz podpisal. Zdaj V je predno bo zamogla prestopiti na dnevni red prvi seji je bil podan nov nujni predlog zastran katastrofe v premogokopu v Mostu na češkem Katastrofe je bila kriva jedno-le pod- imenu Avstrije jo je podpisal neki ogrski minister, pojasnjeno, izjaviti, da ni nikdar take pogodbe poopisal. Kalnoky tajil sploh pogodbo, vsaj tako ga je ves svet razumel. kako je mogel grof Kalnoky svoj Čas v delegaciji tem je grof jetniška požrešnost in malomarnost vlade, se ni nikdar rekel, da on ni ničesar podpisal resno menila za bilo krivično, če se vladi očitala brezbrižnost. Tako varnostne priprave v tem premogokopu kakor v Mostu se sploh postopa, ker vlada načelo, da se v mej tem, ko je bilo tudi resnično. Nemčija. čelo presti, kake posledice utegne Ker je odsek državnega zbora nekatere kar le Menda je nemškim politikom vender za- imeti novi carinski postavke tarif. tem oziru stori kai mogoče samo najneobhodno potrebnejše. Ker ie odsek državnega zbora nekatere Dostavke nekoliko Proračunski odsek, v katerem so razprave tekle tako zvišal,' je vlada nakrat začela zmajevati z glavo in zatrjevati, mirno, da se že nihče več ni zanje menil, je nakrat stopil v da je s tem pokopan ves carinski tarif. Seveda je to le iz- sre^išče vsega javnega življenja in obrnil nase vso pozornost, govor. Vlada je pač uvidela, da je nemogoče, biti v politični Zgodilo se je to pri razpravi o proračunu naučnega ministrstva, alijanci z državami, s katerimi se vodi carinski boj, in zato Pri ti priliki se je pojavila vsa nestrpnost Nemcev in vsa bi rada ves tarif pokopala. njih nečuvena prepotenca. Nemci so nastopili z brezprimerno ljutostjo, vsled česar se je ves parlamentarni položaj silno poostril. Razprava o ljudskem šolstvu je bila še dosti stvarna. Pri ti priliki je Robič zastopal slovenske težnje. Minister je tudi spregovoril glede slovenske šole v Trstu, češ, da je to silno težko vprašanje, ker za tržaško ozemlje ljudskošolski zakon še ni zadobil popolne veljave. Pri razpravi o visoko- šolstvu je stalo vprašanje o češki univerzi na Moravi v ospredju. Vlada je v tem oziru podala izjavo, ko ni ne krop ne voda, tako da so ž njo zadovoljni i Čehi i Nemci. Nemški poslanec Elvert je tudi predlagal, naj se črta kredit za češko tehniko v Brnu, pa je s tem predlogom grdo pogorel. P o v š e se je zavzel za slovensko univerzo v Ljubljani, Malfatti za laško univerzo v Trstu, Barwinski za malorusko univerzo v Lvovu. Sprejet bil Vukovičev predlog, naj se na dunajski * % m Vojna v južni Afriki. Vsa javna pozornost je sedaj koncentrovana na poskus nizozemske vlade, posredovati mej Angleži in mej Buri. Angleška je že odgovorila na dotični predlog, a ne meritorno, ampak samo formelno. Izjavila je, da se s Kriigerjem ali z dr Leydsom sploh ne pogaja ker jih ne priznava kot pooblaščence Burov. Pripravljena je pa, se pogajati zaradi miru, toda samo, ako stavijo dotični predlog burski generali, vodijo burske čete. Kakor kaže, pa ti generali niso pri volji, storiti tak korak in tako ostane poskus nizozemske vlade brez uspeha.; univerzi ustanovi stolica za hrvaščino. Pri razpravi o srednjih NOVICE Stran 53. Avstro-ruska trgovinska zveza. Čedalje razločneja postajajo znamenja, da se mej Avstrijo in Rusijo nekaj vrši, — nekaj, kar utegne postati velikanskega pomena za splošni evropski politični položaj. To, kar čedalje razločneje stopa na površje, utegne biti za vprvo trgovinska zveza mej našo državo in mogočno slovansko Rusijo. Kakor pa je že nekaj starega, da trgovinskim zvezam slede tudi politične zveze mej državami, tako se utegne v doglednem času izvršiti nekaj, kar smo še pred kakim letom smatrali le za skrite želje slovanske raje v monarhiji slavnih Habsburžanov Danes pa to do ohranitve te starodavne niso več skrite želj6 nas avstrijske slovanske raje, marveč je tudi trezno uverjenje onih krogov v državi, katerim je v prvi vrsti Avstrije. Početkom meseca februvarja se poda avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v ce- sarski Petrograd na poset belega carja Nikolaja II. Prvi smoter tega potovanja je, da se nadvojvoda pokloni carju in se mu zahvali na imenovanju generalom ruske konjenice. Ali nedvomno so podlaga temu potovanju bodočega vladarja Avstrije še mnogo po-menljivejše stvari. Da je politično razmerje mej slovansko Avstrijo in slovansko Rusijo stopilo v povse drugo strujo, o tem dokazuje baš imenovanje našega prestolonaslednika generalom ruske konjenice po carju samem. Nadvojvoda Franc Ferdinand se bode je določeno v prvotnem načrtu tako mudil v bližini carja štiri dni. V tem času se bode izvršilo marsikaj. Ruski car bode o tej priliki iz ust naj odličnejšega avstrijskega gosta torej iz najverojetnejšega vira lahko izvedel, kako se godi narodom v Avstriji. Car bode izvedel o usodah, ki jih morajo trpeti avstrijski Slovani pod neusmiljenim jarmom berolinske politike in bode izvedel, — kam stremi politika pravih Prva posledica tega razstanka me] Nemčijo in Rusijo mora biti, da bode plodoviti ruski trg zaprt izdelkom pruske trgovine in industrije, trg, kateri je donašal pruskim špekulantom milijarde dobička. In tako je prav! Rusija se je konečno naveličala nesramnega pruskega izmozga vanja svojih narodov, ki so se jej začeli smiliti Rusija pa je odprla oči tudi na neko drugo stran. Merodajni ruski krogi so spoznali v pruski trgovinski politiki namen, odriniti od ruskega trga vse druge države in narode, zlasti pa daleč proč držati slovanske narode v Avstriji. Dobro vedoč, da bi se ti narodi baš najbolje gospodarski okrepili, ako bi se jim dalo priliko, razviti svojo obrt in industrijo, a za izdelke iste odprlo bogati vir ruskih odjemalcev to vedoč, Je nemška politika znala preprečiti ugodne trgovinske odnošaje mej Avstrijo in Rusijo ter sama zasesti ruski trg pod najugodnejimi carinskimi razmerami. Kajti namen Prusov je bil in je, avstrijske Slovane gospodarski popolnoma oslabiti, potem pa se tem lože polastiti njihovih zemlja. ko bi avstrijski Slovani, ta najzvesteji in In državo ohranjujoči faktor v Avstriji propadli, ko bi padla ta močna zaslomba, potem bi tudi Avstrija padla kot zaklana žrtev v žrelo pruskih krvnikov. Vse to so dobro poznali gori v Petrogradu in kot pravim slovanskim narodnim politikom so se začeli smiliti av- strijski slovanski narodi, katerim je pruski rabelj pripravil jednako usodo, kakoršno je nameraval Rusijo samo. z Do tu in ne dalje! so rekli konečno ruski krogi, konec mora biti takemu nečloveškemu počenjanju! In konec temu se bliža, ako je Bog v nebesih! nam treba posebej poudarjati, kolikega po- Ni mena za avstrijske narode utegne postati trgovinska našo državo m Rusijo, ko se ta tudi zveza mej uresniči. Ali pri tej priliki treba že tudi spregovoriti resno besedo do sorojakov in vseh slovanskih rodoljubov v Avstriji in to je konečni namen predležečih vrstic. Treba je zavedati se, da Rusija hoče v prvi avstrijskih patrijotov, kam pa ona izdajic, ki hočejo vrsti pomagati narodom slovanske krvi v naši državi pogin in smrt Avstriji in njenim slovanskim narodom Temu potovanju bode tako se nadejamo neposredno sledila objava avstro ruske trgovinske zveze, katera mora prinesti blagoslove avstrijskim narodom. Kako hudo je užaljena tudi Rusija, ta velika dobrotnica Nemčije in bivša zaščiteljica nemške trgovine in industrije, po tarifnem načrtu berolinske vlade glede carine na izdelke in pridelke nenemških in Rusija želi, da se avstrijski Slovani tega tudi v popolnem obsegu zavedamo. Ta pomoč bode nam došla tem potom, da bode, glasom nove trgovinske pogodbe, omogočen uvoz avstrijskih izdelkov na ruski trg pod ugodnimi carinskimi pogoji mogoče celo ugodnejimi, nego je bilo nasproti Nemčiji. Kar nam prej ni bilo mogoče mogoče bode poslej naši industrijski izdelki bodo našli dobrega odjemalca in držav, to smo že poročali. To žaljenje, prizadejano dobrega plačnika na ruskem trgu + • JeJ po samopašnih nemških veleposestnikih, ne bode Ali zdaj smo pri točki: Kje pa je naša indu nikdar pozabljeno, tudi ako bi Nemčija hotela kreniti strija? Kaj pa bomo izvažali v Rusijo mi — avstrijski drugo pot. To, kar so izzvali merodajni pruski kmetje Slovani, mi — Slovenci? Kje je naša industrija in v za svojo državo in njene industrijalce, hoteč varovati čem obstoji! Kaj izdelujemo, kar se da dobro prodati svoje žito, repo in korenje, to bode nosila Nemčija v Rusiji ? Mi moramo vender pograbiti ugodno priliko, težje, kakor si misliti zamore. ki nam jo nudi dobra Matuška! Mi moramo skrbeti, Stran 54. Letnik LX. da nadomestimo Pruse na ruskem trgu. Rusija bode stane gnoj za eno doraščeno drevo 30 vin. za mlado v Avstrijo pošiljala svojo dobro pšenico in s tem drevo pa 15 vin če se bode drevo s tem gnojem izpodrinila naše ogrske jude, mi pa moramo pošiljati in na navedeni način gnojilo, bode donašalo za polo v Rusijo svoje industrijske izdelke. To je jedro cele vico več sadja kot pa navadno, in recimo, da pogodbe. Ali pa. ker nam nedostaje svoje industrije 25 kg na 1 drevesu več, 1 kg povprečno 10 vin., znaša to kroni 50 vin. pri 1 drevesu in pri 50 drevesih hočemo li prepustiti, da nam pred nosom tržijo z že 125 kron. In to je gotovo truda vredno, da se Rusijo v Avstriji in celo na naših rodnih tleh nase- umni in marljivi gospodar potrudi. Ijeni naši politični nasprotniki? Ali hočemo dopuščati, da ugodno priliko izkoristijo pri nas naseljeni tujci, mi pa glejmo z rokami v žepu, kako si oni polnijo žepe s težkimi ruskimi rublji in požirajmo redke sline? Za Nemce, Itali- jane, Madjare in jude v Avstriji pač ni namenjena Tomaževa žlindra se dobi pri c. kr. kmetijski družbi pri Petru Majdiču v Celju, kajnit pri c. kr. sa-linskem oskrbništvu v Kaluži v Galiciji, pa tudi pri c. kr. kmetijskih družbah, ter pri gospodarskih zadrugah. Sadjerejci poskusite, in ne bode vam žal! ugodnost nove avstro-ruske trgovinske pogodbe, marveč namenjena je nam, rodnim bratom Rusom, " « ! ; I UUVIII ■■> fcUUU f III uva. *|S? I ^ nam Slovanom, da se tem potom gmotno oporemo! Zaradi tega na noge! Pripravimo se zarana za ta ugodni preobrat! Naša domača industrija se začni razvijati m cvesti! bistrim razumom se vrzimo na delo za izvršitev te velikanske naloge in ko se to zgodi potem smemo biti uverjeni, da bode rešena tudi naša narodna zadača! Gasi 9 dokler tli! Spisal L. N. Tolstoj. mali ruski vasi je živel kmet Ivan Ščerbakov v jako dobrih razmerah. Imel je tri sinove, od katerih je bil najstarejši oženjen, srednji že odrastel, naj- mlajši pa je bil tudi že tako velik, da je znal sam Kmetijstvo Gnojenje sadnih dreves z umetnim gnojem Da se mora tudi sadno drevje gnojiti, ako hočemo, da nam donaša obilo in dobrega sadu, to pač ne bode nihče oporekal. A da je jako koristno gnojiti sadno drevje z umetnim dnojem, to pa ne bode vedel vsak preprost sadjar. Da pa bode gnojenje sadnega drevja z umetnim gnojem imelo tudi pravi uspeh, naj se ravna sledeče: . Za doraščeno drevo se vzame 3 kg kajnita, voditi konje in plug. Vender je bil Ivan še močan in krepak in tudi oče mu je še živel; a ta je ležal na protinu bolan že sedmo leto za pečjo. Ivanova žena je bila pametna in varčna gospodinja, sinaha pa tiha in delavna. V hlevu so imeli Ščerbakovi 3 konje in žrebe, kravo s teletom in 15 ovac, Ženske so gospodinjile, šivale in delale na polju, možje pa so opravljali druga kmetska dela Ko je bilo v jeseni novo žito spravljeno, ni jim bilo treba tega takoj, kajti imeli so še starega tem, kar poplačal davke in si kupil Ivan skupil za oves, druge potrebščine. Ivanov sosed je bil šepavi Gavril Gardejevič. Dokler je živel stari Gardej in gospodaril Ivanov oče, 2 hg tomaževe žlindre in 2 kg mešanega apna. To se sta živeia SOseda v lepi slogi. Karkoli je jeden po- zmeša dobro skupaj Mesto kajnita je dober tudi treboval, dal mu je drugi, če je imel Prepirala se pepel od drv, katerega pa mora biti mesto 1 kg kaj- nista nikdar, še manj, da bi se tožila pred sodnikom nita pol hektolitra ali poldrugi mernik. . Okoli drevesa se površje zemlje na širokost vej drevesa ali pa še dalje z močnimi grablji, naj- Tako je bilo, dokler sta gospodarila stara. Po Gardejevi smrti je prišlo drugače. Mej poprej složao živečima sosedoma se je raz boljše so železne, prav dobro pregrabi, tako, da je vnel ra(ji malenkostne stvari prepir in sovraštvo. vsa zemlja nekoliko zrahljana; na to zrahljano zemljo Pri Ščerbakovih so imeli kokoš, ki je znesla potrosi se zmes krog in krog enakomerno, a ne pri jajce vsaki tudi vrč, v katerem neseš vodo, je naš. Sem ga življenje. To je trajalo let. Stari Sčerbakov je za pečjo sedeč prigovarjal daj, hitro. Gavrilka potegne Ščerbakovi vrč z ra- sleharni dan svojemu sinu, naj pusti tožbe, ki mu mena tako, da je razlila vso vodo. prinašajo škodo m naj se sprijazni zopet s so- Gavril, ki je prišel ravno s polja domov, zavzel se je takoj za svojo ženo. Prihitel je tudi Ivan z najstarejšim sinom svojim ženskam na pomoč. še Zdaj se je pričel krik in vik. Drug drugega so suvali in pretepali. Ivan, močan mož, se je preril do Gavrila in mu izrul iz brade šop las. Vsa vas je vrela skupaj, m s težavo so spravili prepirajoče narazen To je bil začetek. sedom. A kdo je slušal starega? Nekega dne je bilo v vasi ženitovanje. Pred vsemi ljudmi je začela Ivanova sinaha zmerjati Gavrila. Očitala mu je, da je bil zasačen, ko je kradel konje. Gavril, ki je bil pijan, se ni mogel več zadržavati. Udaril je ženo tako, da je ležala cel teden v postelji. Ivan je bil zelo vesel, kajti mislil si je, tožil bodem soseda in Sibirija mu je gotova. Gavril je zavil šop las, katere mu je izruval Kopet je vložil tožbo. - Ko je sodišče ukazalo Ivan iz brade v papir in se peljal na sodišče. „Nisem ženo preiskati, bila je že zdrava in ker ni imel udarec si pustil brado rasti zato, da bi mi jo izruval ta zanjo nobenih posledic, je bila tožba odklonjena. hudobnež", dejal je; in njegova žena je govorila po Ivan ni odjenjal. Trudil se je na vso moč, da vasi, da bode moral Ivan pred sodnika in da bode bi pripravil soseda v nesrečo. Peljal se je k sodniku, obsojen v Sibirijo. ki je vso stvar izročil okrajnemu sodišču. Pogostil je Že takoj prvi dan je prigovarjal stari Ščerbakov starosto in pisarja s pol vedrom sladkega žganja, in svojemu sinu, naj se z lepa poravnajo. „Bog zna, kaj res je prišlo tako daleč, da je bil Gavril obsojen. še pride iz tega", je dejal. „Pomislite otroci, da se je pričel prepir radi jednega samega jajca. Kaj je to jedno jajce, če so ga tudi vzeli sosedovi. Bog jim ga Oba sta bila zopet poklicana na sodišče. Pisar je vzel v roko polo in je čital: „Sodišče je spoznalo kmeta Gavrila Gardejevega blagoslovi! Pač nepotrebno je bilo, da ste se prepi- krivim. Obsodilo ga je in sicer je sklenilo, da jih rali, še celo tepli ste se, a tudi to se poravna. Ljudje dobi 20 s palico na hrbet". so pač polni greha. Pojdite torej takoj k sosedovim » Ivan pogleda Gavrila Ta je bled kakor zid odpustite drug drugemu in vse bo zopet dobro. Ako Obrnil se je v stran in šel iz sobe. Tudi Ivan je za pa mislite storiti hudo, zapomnite si, vam samim pustil sodno sobo. Šel je vun, da bi vedel, kaj delajo bo hudo". konji. Tu je slišal Gavrila, ki je dejal: mladi niso slišali očetovih besed. Mislili so » Po hrbtu me bodo pretepali radi njega Mene si, oče govori, kakor imajo navado vsi stari ljudje bo žgalo in gorelo, a pri njem bo gorelo še preje a NOVICE Letnik LX. Ko je Ivan slišal te besede, sodnikom in pravil: šel v sobo Pravični sodniki! Čujte in sodite! Pretil je, da mi zažge hišo. Pred pričami je izrekel to" Poklicali so zopet Gavrila. „Jaz nisem rekel ničesar0, dejal je ta, me, ako imate pravico. On > bičajte ki je tudi kriv, je prost, a jaz moram pretrpeti vse a vse po sreči, veseli se najprej družba družbenikov, pozneje pa družbeniki družbe! Naj bi nam tudi letošnje leto prineslo prav veliko takega medsebojnega veselja! Zato pa se obračamo do dragih rojakov z zopetno prošnjo: Pridružite se naši res vseslovenski družbi, da se nas zbere zopet prav častno število pod varstvom naših varuhov, svetega Mohorja in Fortunata! Vsak Slovenec, vsaka Hotel je govoriti dalje, a ni mogel. Ustni sta Slovenka štej si v sveto dolžnost, da je sam ud mu trepetali in obraz mu je bil smrtno bled. Še sod- Mohorjeve družbe, in da ji s prijaznim opominom in Posebno prosimo častite naše poverjenike, da ob vsaki ugodni priliki, v cerkvi kakor zunaj nje, zopet zastavijo svojo zgovorno besedo za našo družbo, in tako čim več svojih niki so se prestrašili, ko so ga videli tako razjarjenega, vabilom pridobi še novih udov! Zdajci je vstal star, sivolas sodnik in pričel » f ) govoriti: Poslušajte me! Pozabita, kar je bilo med vama odpustita drug drugemu in vse bo dobro. Ti Gavril si sedaj storil krivico, ker si ženo tako udaril, da morala ležati cel teden. Lahko bi jo bil ubil, a Bog jo je čuval, da se ji ni pripetilo nič hudega. Spoznaj svojo krivdo, prosi Ivana odpuščanja, on ti odpusti in mi vzamemo to na znanje". » Po paragrafu 117. se to ne sme zgoditi a » se je oglasil pisar. „Do prijaznega sporazumljenja med njima ni prišlo, pač je izdalo sodišče odlok in ta se se mora izvršiti. Zopet se je oglasil prejšnji sodnik, ne meneč se za pisarjev ugovor: „Pusti paragrafe, bratec! Prvi paragraf je ta, da se misli na Boga, in Bog vama je ponujal spravott. vernikov privabijo nji. Na potrebo, veliki pomen in mnoge koristi družbe sv. Mohorja in njenih knjig nam na tem mestu pač ni treba z nova opozarjati. Naznanjamo samo, da družba svojim udom letos poda sledeči književni dar: Zgodbe sv. pismau. 9. snopič. Za dr. Lam »Zgodb petom nadaljuje dr. J. Ev. Krek. Celotnih sv. pisma « » te 1) knjige vseh knjig", bi pač ne tem sno- smelo manjkati v nobeni slovenski hiši! pičem končajo zgodbe stare zaveze. Obsega ta del prekrasne in krepke nauke iz knjige Jezusa Siraha in Modrosti ter makabejske knjige. Naj nam baš D Zgodbe" ohranijo stare ude, da dobe celo knjigo v roke. 2. „Slava Gospodu u I Prigovarjal jima je še nekoliko, a Gavril ga ni krat se nam je izrekla želja, naj Molitvenik. izda Mnogo-Mohorjeva slušal. » družba molitvenik s prav razločnim in velikim tiskom. Malo mi še manjka do 50 let in še nikdar Ustregli smo tej želji in letos podamo Mohorjanom Črke nisem bil kaznovan; a zdaj naj bi jih dobil s palico molitvenik, s katerim bodo gotovo zadovoljni. 20 na hrbet, vrhu tega naj bi še prosil Ivana, ki mi So velike, tisk lep in papir trden, da mora zadovo storil preveč že toliko hudega, odpuščanja . Vanja, mislil bodeš še na mene. ne, to je Ijiti vsakogar! Slovenci! Za 2 kroni dobite lep molitvenik, ki bi sam pri knjigotržcih stal toliko ali še Obraz mu je bil zopet bled, glas se mu je tresel več, povrh pa še 5 drugih knjig! Sezite po takem vstal je, in šel vun. Od sodišča do doma je bilo kakih 10 kilometrov. Pozno je prišel Ivan domov. Na dvorišče prišedši, je izpregel konje, spravil voz in šel v hišo. a daru in zato ne zamudite, pristopiti družbi! — Molit- 8e bo dobival tudi vezan, in sicer: v platnu z rudečo obrezo po 60 vin. (30 kraj- venik „Slava Gospodu sobi ni carjev), v usnju z lato obrezo po 1 krono 20 vin. našel nikogar, kajti ženske so bile šle po živino, a (60 kr.). — Cenjene ude prosimo, da naročujejo samo sinovi so bili še na polju Vsedel se na klop in razmišljal. V duhu je videl pred seboj Gavrilov bledi obraz. Srce se mu jame krčiti. Kako bi bilo njemu, te in ne drugih vezav, da se delo v knjigoveznici in pri razpošiljanju preveč ne obtežkoči. Posebno poljedel- Poliedelstvo del ko bi ga tako obsodili, kakor Gavrila, je mislil m stvo. Spisal Viljem Rohrman Obsega nauke, kako Gavril se mu je začel smiliti. (Dalje sledi.) treba paziti na gnoj i semena razne rastline, imenitne Vabilo k družbi sv. Mohorja. Za Mohorjevo družbo sta pač zimski in jesenski čas žetve čas najbolj imenitna, ker oba sta zimskih mesecih sprejema družba svoje ude in njih letne doneske, in čim več jih je, tem večje je tudi za poljedelca. Knjiga se ozira na naše domače raz mere in slovenski poljedelci naj nikar ne zamude omisliti si jo! . „Zimski večeri spisal profesor Jož. Stritar. Za odrastlo mladino Ta pisatelj je dobro znan našim bralcem že po prejšnjih knjigah Pod lipo M in » Jagode". tej knjigi je zbral zopet lep njeno veselje. Jeseni pa družba svojim udom pošilja šopek pesmij, „drobnic", t. j. tehtnih izrekov, mičnih novo duševno hrano, šestero lepih knjig. Če gre torej basnij, prizorov, povestic itd. — sploh blaga, ki Je Letnik LX. Stran 57. pripravno zlasti ob mlado in staro. zimskih večerih kratkočasiti na graški univerzi promoviran doktorjem prava. Prvi doktor iz nemško-slovenske gimnazije v Mariboru, čestitamo ! 5. „Veliki trgovec u Spisal je to zanimivo Poroke. V Ljubljani se je poročil dr. Hubert povest Engelbert Gangl in izide kot 54 zvezek „Slo So u v an, koncipist finančne prokurature, z gdč Leonijo venskih Večernic". Souvanovo Radovljici se je poročil sodni pristav gosp to knjigo ustrežemo toliko- Alojzij Žebre z gdč. Stroj evo iz Zapuž. krat izrečeni želji po daljših povestih. 6. „Koledar" za 1. 1903. — Koledarja potrebuje pač vsakdo; tako primernega in združenega z drugimi knjigami na Slovenskem ne dobiš. Tajnik se bo potrudil, da bode vsebina kolikor mogoče raznovrstna in vabljiva. Tak je naš književni dar; koristno se druži s prijetnim, pouk z zabavo, in vsak ud najde v knjigah Potrjen zakon. Cesar je potrdil načrt zakona, da se cesta od Vavte vasi do Toplic preloži in vsa proga do Podtuma uvrsti med okrajne ceste. Poljedelsko ministrstvo je podelilo podpornemu društvu za dijake na idrijski realki 300 kron podpore. Hrib Nova tiskarna v Ljubljani Gospod Dragot lastnik tiskarne v Celju in lastnik tovarne za iz- delovanje nogovic in jopičev v Ljublj ustanovitev nove tiskarne v Ljubljani , je dobil koncesiji Potrebe ni nobene za da » svoj del tt se ustanovi v Ljublj nova tiskarna, ker že obstoječe komaj i nekaj, kar ga posebno mika in vleče! izhajajo. Pri ministrstvu je ljubljanski župan g. Ivan Hrib Slovenci, na Vas je, da naše knjige romajo v čim posredoval, da se je izdala ta nova koncesij največjem številu med naš narod, da se naša družba razširi povsodi! Gg. poverjenike še posebej pro simo, da tudi letos tiudoljubivo nabirajo širom domovine raztresena krdela Mohorjanov in jih upisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z denarjem naj se Shod slovanskih časnikarjev se bo vršil Veliki noči v Ljubljani. Za priprave skrbi poseben o odbor. Pričakujemo, da bo ta odbor tudi res poskrbel vse tako, da treba sramovati. V Pragi, v Krakovu in se nam ne bo v Dubrovniku so bili udeležniki shoda res sijajno sprejeti in pogoščeni, dočim doslej pri nas še nikoli ni bila vsa odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, Ljubljana v zastavah in se tudi še nikoli ni za goste tako sitnostij in nepotrebnih stroškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pra- iskrene radosti in osrečujočega zadoščenja beležimo skrbelo, kakor je dolžnost napram povabljenim gostom. Tako, kakor doslej navadno, pri Časnikarskem kongresu ne sme biti, sicer bi bil ta kongres z* nas le blamaža. Oficirski ples v »Narodnem domu«. čutili preveselo vilih letnini kroni) dodati še 40 vin. za upravne dogodbo v zgodovini slovenskega socijalnega življenja v Ljub- stroške. namreč za zavoj, spremnico s kolekom delo Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko itd. več, še sami plačati. ljani. V „Narodnem domu" se je vršil oficirski ples. tem se je izkazala „Narodnemu domu" izredna Čast in blesk tega pošČenja pada na vse, Ki so bili deležni nenavadne sreče, da so se smeli solnčiti v sijaju oficirskih uniform. Prvič, kar Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za stoji Ljubljana, je oficirski zbor priredil svoj ples ne samo v Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor" ! Celovcu, dne 28. januvarja 1902. Odbor. #> I* kazini, ampak tudi v „Narodnem domu". V tem vidimo dokaz, da nas oficirji ne smatrajo več za socijalno manjvredne, tem smo postali naposled polnopravni državljani, zakaj četudi se je tu in tam kak oficir zanimal za kako slovensko gospodično in njeno doto, • to vender še ni bil dokaz, da smo v resnici polnovredni. Sedaj smo i to dosegli in zato nas pre-šinjajo Čutila iskrene radosti in osrečujočega zadoščenja. Oficirji so nas povzdignili sebi v svetle svoje višave, a kdor ne Osebne vesti. Premeščeni so c. kr. notarji uvideva velikanskega pomena in izredne Časti tega dejstva, ne umeva duha sedanjega Časa. črnogledi narodnjaki sicer brusijo jezike in se ujedajo, ali to nas nikakor ne sme motiti, ker Karol Schmidinger iz Kamnika v Ljubljano, dr Rupert ti ljudje ne pojmijo novodobnega naziranja ter ne spoznajo, Be že k iz Višnje gore v Ljubljano, Emil Orožen iz Treb- kako znamenito je za ves slovenski narod, da so oficirji ple-njega v Kamnik, Karol Pleiweis iz Radeč v Višnjo goro, dr. Andrej Kuhar iz Zužemberga v Trebnje in Matevž sali v „Narodnem domu". Hafner iz Senožeč v Radeče, v Kozjem, se preseli v Marenberg. G. dr. F. Piki, odvetnik neolikano Naučno ministrstvo je večinoma Ti starokopitneži zabavljajo, da se je na plesu samo nemško govorilo, pa ne pomislijo, kako bi bilo, če bi se vzpričo nemških oficirjev. so v se naduČitelju v Ljubljani, gosp. Franu Raktelju, v priznanje nemškonacijonalnega mišljenja, govorilo slovenski. Ti starokopitneži tudi zabavljajo, Češ, da je „Narodni dom" mnogoletnega uspešnega delovanja podelilo naslov ravnatelja, zgrajen za slovenske narodne prireditve, ne za oficirske plese Davčni nadzornik v Kranju, g Viktor Grabnar, je ime- nemškega značaja, da, čuje se celo nad vse predrzni glas, da novan višjim davčnim nadzornikom. Domobranski stotnik Slovenci ne potrebujemo nemških oficirjev, da naj ti plešejo v Ljubljani, g. Albert Martincič, je imenovan konceptnim koder hočejo, češ, da mora slovensko socijalno življenje imeti častnikom pri 22. domobranskem divizijskem zapovedništvu v slovenski značaj, ker le v tem slučaju, ima naroden pomen. Gradcu Gozdni eleve v Idriji, g. Rudolf Neuwinger, Tu se vidi tisto je imenovan asistentom. Rudniški mojster v Idriji, g. Kan d u t, starokopitno narodnjaštvo se je hvala Bogu že preživelo. Mi na plesiščih ne poznamo nobene narod-je šel v pokoj in je dobil tem povodom srebrni zaslužni križec nosti in smo srečni, da so nas oficirji sprejeli medse. Srečni s krono. — Gospod Tomaž K ras sn ig, suplent na o. kr. smo tudi, ker je prišlo toliko nemških civilistov. Večinoma so ▼ • I i • • • • f % • v • • V višji realki v Ljubljani, je imenovan profesorjem na višji sjcer svoje dame pustili doma, a led je vender prebit, realki v Hodoninu (Göding) na Moravskem Časih smo imeli sijajne Vodnikove plese strogo slovenskega značaja. Promocija. Gospod Vladimir Sernec, si mari- Prenehali so z gospo Murnikovo Sedaj so na njih borskega odvetnika g. dr. Janka Serneca, je bil minole dni stopili oficirski plesi, na katere se drenjamo tako mesto liberalci Stran 58. Letnik LX. kakor klerikalci. To je velikanski napredek in kdor se tega rilec že od 27 m. m v luknji. Ana Strah, ljubica Streharja ne veseli je bedak in šovinist. se že od 19. m m pogreša v Ljublj Štrajk v Ljubljani. Kamnoseki pri firmi F Toman so začeli stavkati Stavkati v zimi obrtniki svoje delavce večinoma iz usmilj lahko odslovili, je brezsmi o imajo ter bi jih take ljudi pa še hujskati je največja brezvestnost in 1902 konjeništva Generali naše države. Vojaški šematizem za izkazuje v aktivni službi 38 generalov topničarstva Dr. Josip Galle, f umir ezde) 105 podmaršalov umrl v Ljublj državni pravdnik, in 156 generalmaj zvezdici) po dolgi bolezni. Pokoinik je bil zaveden narodnjak Shod v Radečah, ga ie z ozirom na cndotne občinske volitve priredil minolo nedeljo skupno baron garde (ena zvezdica na vsaki strani) torej 299 generalov. Najstarejši aktivni general je Evgen Piret 80 let star stoj na Čelu trabantske telesne dr. Šušteršič, ie bil v Lvovu v 59 Najmlajši general topništva je zborni poveljnik Fiedler letu tako viharen, da ga je moral vladni zastopnik razpustili V »Narodnem domu« v Ljubljani je v torek Najstarejši podmaršal je princ Avgust Windischgraetz v 73. letu, najmlaj delj 10 zboru v Przemyslu, v 49 Alfon letu s Makowiczka pri nastal ogeni. so ga pa gasilci hitro pogasili ralmajor Najstarejši gene Emil Cvetićanin, poveljnik orožaega zbora za Novi sejmi Štiri nove sejme je deželna vlada do- Bosno in Hercegovino v 68. letu, najmlajši Hinko Ruprecht volila občini Videm v Kočevskem okraju Vrše se 17 janu- poveljnik domobranske brigade v stolnem Belemgradu v 47 varja, 1. maja, 31. avgusta in decembra Dva nova letu Med temi so do malega vsi nadvojvode. Izmej njih je sejma dne in oktobra vlada občini Selce nad Škofj vsakega leta je dovolila deželna najstarejši general topništva nadvojvoda Rainer, najmlajši pod o Loko Dva nova sejma je maršal nadvojvoda Otto Umirovljenih je seveda veliko več je dobila tudi občina Lesce in sicer se bodeta vršila 24 sve- generalov, kakor aktivnih čana in 29 septembra. V konsumnih društvih v Dolenji vasi in v Koliko donašajo igralnice. Otok Samos je jako lepa, dasi majhna in zadolžena kneževina. Iskala je gmotne Ribnici so se zgodile velike tatvine. Orožniki so tri osebe od- pomoči v Atenah. Hkratu pa je dobila vlada tudi prošnjo gnali v ječo. neke belgijske družbe, da bi smela ta ustanoviti v glavnem da je Kdo postane škof v Trstu? Laški listi poročajo, mestu otoka, v Bathyju, igralnico. Zato pa bi sezidala družba imenovanje monsignora Nagla za tržaškega škofa mnogo novih cest, železnico od gotova stvar. Gosp. Nagi služi sedaj v Rimw Po rojstvu in mišljenju je Nemec, zmožen je pač lašcine o slovenščini pa nima niti pojma. Bathy-ja do luke Teganion, 15 m široko cesto v glavnem mestu, in obalo ob bregu v valov, novo gledišče, dirkališče, napravila obrambo parkov, plačala bolnišnici nekaj precej bi več rent, Železnica Prst-Buje. Železniški promet na progi ustanovila šoli, zvezala kneževino Trst-Buje se otvori dne 10. februvarja Oberdankovi sorodniki Na shodu pol Carigradom, Pirejom, Aleksandrijo s itd visokih letnih pomočjo parnikov s društva ter dala še mestni blagajni veliko svoto denarja. Tu je pač jasen dokaz, kako „Edinost" v Skednju dne 26 m m so ! bili navzoči slovenski ogromne svote donašajo igralnice, da je družba pri volji to- obč. svetniki interpelirani, da-li res uživata mati in sestra liko storiti za kneževino Samos; imela bi pri tem še sama onega Oberdanka, ki je hotel našega cesarja umoriti in je bil jako velik dobiček Deželno zastopstvo je sprejelo z majhno radi tega obešen, od tržaške občine penzijo. Dr. večino to ponudbo, ljudstvo pa deluje na to, da se zavrne Rybar je pojasnil, da Oberdankova mati res uživa • penzijo od tižaške občine in sicer kot udova mestnega uradnika, čemur Kako dolgo živi človek ne da bi spal. Za ne gre ugovarjati, Oberdankova sestra pa je na magistratu v univerzitete, ter rešenje tega vprašanja sešli so se trije amerikanski profesorji so tri dni in tri noči zabavali se z vsem službi kot telefonska uradnica. Za dotično mesto bilo več mogočim samo da vidijo, kako dolgo bodo vstrajali ne aa prosilk, a imenovana je bila Oberdankova sestra prav zato. bi spali. Tretji dan pa niso mogli več nadaljevati te skušnje, ker je sestra obešenega „mučenika" Oberdanka. padlo Sneg in vihar. Minole dni je divjal vihar in za- ker dva sta se še komaj držala pokonci, jednemu pa je prišlo slabo. Žila mu je bila počasneje, občutljivost kože je prene- mnogo snega Na Pliberk pri Beljaku se je z Do- hala, vsi občutki so odreveneli. Bati se je bilo najhujšega. brača usul plaz snega in povzročil veliko škodo ■ V' Reki je Toda, ko se je prespal, prenehale so vse one slabosti in bil vihar odtrgal streho s carinskega urada; neki človek je bil je zopet čil in zdrav. Iz tega so spoznali, da več kakor štiri ubit, neki drugi pa težko ranjen. V Ajdovščini je veter podrl zidove pri novem skladišču Živinski oče. Rajhenburgu na Štajerskem so dni in Vendar štvo, ravno toliko noČij ni mogoče vstrajati brnz spanja se je ravno ondi pred nekaj časa ustanovilo dru- pa šteje za svoje člane samo one osebe, se obvežejo, zaprli nekega kmeta, ki je izvršil na svoji lastni 131etni hčeri da ne bodo spali dalje, kakor štiri ure vsaki dan. Predsednik tega društva drži se tega pravila vže dve leti ter pravi, da Živinsko hudodelstvo Roparski napad. Razupiti in že mnogokrat kazno- se počuti mnogo bolji in čilejši, odkar spava samo štiri ure vani potepuh Fran Kreč iz Topolovega je te dni berača Ma- na dan Pravi toliko tisoč in tisoč ljudi prespava polovico tijo Lilijo v Homcu napadel, ga davil in s pestjo tolkel po dneva, kaj je enako toraj polovici njegovega življenja. To je glavi, da je starček omedlel, potem pa ga oropal. Vzel mu lenoba in lenobe v Ameriki ne potrebujemo. V društvenih je srebin goldinar in nekaj vinarjev Orožniki so KreČa 42 ur sejah tega društva je prepovedano imeti dolge govore, da bi nepretrgano lovili predno so mu prišli n i led Preiskali so slušatelji pri tem ne zaspali ali pa ne izgubili po nepotrebnem brez našli števila skednjev, hlevov in tudi nekaj hiš ter naposled preveč Časa. roparja v neki zapuščeni kcči pri Šmarei ter ga izro- čili sodišču v Kamniku. Umor? Med potjo iz Radeč na Hrastnik je baje Maščevanje umetnice. Neki francoski diplomat pripoveduje, kako se je nekoč maščeval „avstralski slavček" gdč Melba, nad lordom Wolseleyem. Slavna igralka je bila premogar Franc Strebar iz kamniškega okraja ki je delal nekoč povabljena k nekomu angleškemu dostojanstveniku, njej na Hrastniku je pahnil dne 19. t m. svojo nosečo ljubico v na desni je sedel general lord Wolseley ob njegovi levici pa Savo, samo bi se je zLebil m se poročil z drugo, s ka- sama gospodinja. Pri obedu je vprašal general glasno, da ga tero Je bil da že na oklicu. Radeški postajevodja, stražmošter mogla slišati umetnica, svojo sosedo na levi: „Kdo je prav gospod Josip Dovgan je temu dejanju že na sledu in je mo- za prav dama na moji desni?" „To je gospa Melba", r> Gospa Letnik LX Melba, kdo je to?" „Ali ne poinate slavne umetnice gospe Melbe?" n A, je ona, ki je rojena v Avstraliji !u Potem je general rekel pevki par besedi ter jej je pravil, da mu je Tržne cene, V Ljubljani dne 7. februvarja 1902. Pšenica K 9 30 Avstralija dobro znana, ker biva tudi njegov brat tamkaj. rž K 7 ječmen oves K T) Kako se imenuje vaš brat?" je vprašala umetnica naivno. proso 6 80 b, turšica K 6 20 h, leča K 9 » seveda prav tako, kakor jaz: Wolseley". „Wolseley, Wol- Vse cene veljajo za 50 kilogramov. seley, kdo je to?" „Jaz sem general Wolseley". „Tako?" odgovorila pevka, kakor da ni čula v se nikdar tega imena. General pa je lekcijo dobro razumel. ajda 6 50 b, fižol K 8 I3leten morilec očeta. „Dubrovnik" poroča, da je v Kotoru ISletni sin 451etnega kmeta Pavla Petroviča na potu s polja grede napadel svojega očeta z nožem, ga zabodel ter mu vzel denarnico z 18 gld. DeČak je denar še tisto noč zapil in zabil. Ko so truplo očeta našli, je morilec takoj priznal, da je umoril sam očeta. zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem zgube je priobčil nedavno zanimive podatke o razmerah, ki vladajo [ zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih v francoskih gledališčih. Mej drugim pripoveduje tudi o dru- Gledališča na Francoskem. Vikomte d' Avenel kraju gotovo in pošteno brez kapitala štvu „Dramatičnih avtorjev in komponistov", ga je usta- papirjev srečk. novil 1829. Scribe. Temu društvu imajo plačati vsa fran- 12 o/ Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher o coska gledališča, itd., kjer se le kaj poje ali igra, 10 tantijem od kosmatega dohodka. Treba pa pomisliti, da ima n. pr. gledališče Francis v mesecu marcu povprečno 268 000 frankov kosmatega dohodka, v avgustu Deutsche Gasse 8 Budapest. pa 69 000 frankov. Komična opera ima maja meseca povprečno 214 000 frankov dohodkov. Seveda imajo ta gledališča tudi jako velike izdatke. Priznano izvrstne in najboljše Društvo od n Dram. avtorjev in komponistov" je imelo 1900 samih gledaliških predstav 3,740 000 frankov dohodkov in je izplačalo otrokom in vdovam članov 1,250.000 frankov podpore. Poleg omenjenih 10 12 o L. jih morajo dajati tudi od vsake predstave še posebej za ubožni fond 11 °/0 Tako se torej skrbi za francoske komponiste in pisatelje ter njih sorodnike. Cenzura pa je v Franciji jako mila. Ako se ji zdi kako meäto v drami kočljivo, pozove k sebi ravnatelja gledališča in avtorja in potem se prijateljski pogode, kaj treba velja navadno za prvo predstavo, pri naslednjih črtati. To predstavah pa se navadno nihče več ne ozira na izčrtana mesta. Igralci lehko govore vse. Policijski uradniki se ne po- trudijo, da primerjali cenzurirano igro z onim, kar igrajo igralci, ali hotoma vse preslišijo. Poroka najbogatejšega človeka na svetu. Londona poročajo, da je svetu, kateri premore bilion Beit edini posamezen človek na dolarjev. Ta mož se bode v s patentovanim valjčnim tečajem z obračasto pri- pravo za maza nje ročne na gepel in na par. kratkem poročil z gospo Ladenburg iz Novega Jorka. Ameriška železnica po Palestini. „Unted States Constuction Co." v Clevelandu dobila poročilo, da je dal potem vsakovrstne gepelne za vprego od 1 do 6 konj; najnovejše žitočlstilnioe, trijerje, rebljaöe; stiskalnice za seno in slamo ročne, nepremične in prepelji ve. Valarje za polje iz jeklene ploščevine (Stahlblech-Feld- sultan koncesijo za gradnjo posebne železniške proge do Meke. walzen)^robati in gladki.^ Pluge z Železnica je projektirana iz Kajire v Egiptu do gore Sinaj, niške brane klepne in dijagonalne. 3 in 4 lemeže; trav dalje ob Rudečem morju do Meke, božjega» pota vseh moha-medancev. Od gore Sinaj se edcepi stranska proga do mesta stranska proga bo vodila mimo Jeruzalema in Damaska. Ta bo imela tudi po drugih, iz sv. pisma znanih krajih postaje. Amerikanski kapitalisti si obetajo od nove železnice velikan- Slamoreznioe s patentovanim valjčnim tečajem z obro-často pripravo za mazanje. Stiskalnice za zeleno krmo; patentovane sušilnice za sadje in sočivje. Vsakovrstne stiskalnice in mlini za grozdje in sadje; stroje za roblanje. Samodelujoče patentovane brizgal-nice za trsje in zelenjad. „Syphonia". Sejalni stroji „Agri- cola a in stroji za košenje trave, detelje in žita z verižno skega dobička. Vsako leto obišče na tisoče in tisoče moha- pripravo, nadalje premične štedilne peči, peči za parjenje medancev Meko. a dosedaj so vodile tja le ,slabe ceste. Gotovo krme; stroje za obračanje in sušenje mrve, mešane krme J J • Vfli «1 1 1 • • 1 1 • • w «i • pa je, da bo število romarjev še poskočilo, kakor hitro bodo na razpolago primerna prometna sredstva. Vrhu tega bo imela nova železnica zelo ugodno zvezo med Egiptom in Jeruzalemom in žita itd. itd. Vse navedeno orodje izdeluje in razpošilja po najnovejši odlikovani sestavi ter Damaskom in sčasoma podaljšala eventualno z malo Azijo, ako se bo proga MAYF A XX RTH c. kr. edino priv tovarne kmet. strojev, livarna drug. in fužine na par na Dunaji 9 II ? Taborstrasse št. 71. V Brnu dne Loterijske srečke. februvarja t. L: 38, 20, 43, 44 39. Na Dunaji dne 1. februvarja t. 1.: 63, 86. 44, 37, 57 Gradci dne 1. februvarja t. 1.: 79, 22, 50, 53, 70 Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami pri vseh večjih razstavah. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo. Ustanovljeno leta 1872. 750 delavcev. Stran 60. NOVICE Letnik LX. I priporoča se kuvertov y firmo lično izvršitev vizitnic, , računov in sploh vseh tiskarskih del po najnižjih cenah. C) o O00n°ooo0o OO 0°0 O O o *AoV>?&% ? ! ° °°° n ° o o o o o°o°oo OOo °o o O O o °ooV0ooo o o u u »o ° o Z&oosšž S^o So O o o o° o 9,ö°o°ouoOu ° Oooc^o oO°oO OO 0°o00°oooooop0 o°ooooo O 000000 0°0 og§o°o0?°cr0 Oo 0 o o o o O o o?o%oo0u0o ~ ° o o o O^ or» -O o ° o o o O00 o O o o o oo o o o P oPo a O O v^ p, ^ , OÖ000000000000°0000 /-P°0 0 00°0 o 00 O0 °0 Ono OnO OrtA? n o O O °o° " ° ° °oo0o00°0 0 ° °oS°o ° ° °0°n o0oo°o o o o o °o°o o OO O o°o. 0°00°0 O ~ O OO 00 0Q o c O O g o o Q O S # o°ooOo„cooo9-___ Po°oo°oo Op OoO OOO ooo / O o T-W Oooo, "o » o o o Po ooooo ooOOo OOo bo o 0o 0000o o