JANUAR 1971 Ob robu: Direktor podjetja Franjo dipl. inž. Grünfeld — delovnemu kolektivu: tilifP ? rj ? "L^r—r—: O w“w OO<30 ] GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARN t ti um ul IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Neizrečeno, vendar zapisano... Nekaj misli o zaključku lanskega leta Kot' vsako leto, smo se tudi lani zadnji dan zbrali, da bi s kratko skupno proslavo in pozdravom predstavnikov samoupravnih organov in direktorja, ki je ob takih priložnostih podal kratek pregled dela za iztekajoče se leto, zaključili staro leto in se veseli razšli. Zadnji dan lanskega leta pa je ta skupna proslava precej »zvodenela«, ker so pridni in iznajdljivi člani našega kolektiva menili, da lahko zapustijo delovno mesto predčasno in da bo proslava lahko minila tudi brez njih. Šli so se skakače in so preskočili vse ovire. Nekateri skozi okno v bivši sindikalni dvorani, drugi pa kar čez ograjo — na »svobodo«. Na. žalost je bilo takih »iz-. najdljivcev« preveč in v dvorani, pripravljeni za proslavo, je bilo le premalo udeležencev — mogoče okrog 100, a po številu (osemurnikov) bi jih lahko bilo okrog 1000. Vsem prisotnim je bila še tako skromna proslava nekoliko zagrenjena in odpadel je tudi običajni direktorjev pregled o uspešnosti poslovanja v letu 1970. Verjetno bo v bodoče odpadla tudi proslava in predčasni konec dela, ker so razni vodje na vseh nivojih dovolili, da so jim njihovi »varovanci« odfrčali. Vsekakor lep dokaz za našo zavest in delovno disciplino, o kateri tako radi govorimo — seveda vedno za drugega, ne pa za nas. Pripravljen nagovor tov. direktorja objavljamo ' v današnji številki Aluminija, seveda za vse — za »skakače« in tiste, ki so ŠU pogledat na uro v Elektro-vzdrževanje. Tovarišice in tovariši! Kot vsako leto na ta dan, je prav, da tudi danes na kratko pregledamo rezultate našega dela, se ob njih zamislimo in izluščimo ustrezne zaključke kot napotilo za delo v naslednjem letu 1971. Če želimo količkaj realno oceniti rezultate našega dela, potem je nujno potrebno, da ločeno obravnavamo napredek v proizvodnji in finančne rezultate našega poslovanja. Kar Zadeva proizvodnjo, smo letos v glinici prvič presegli količino 120.000 ton, saj je bilo proizvedeno 120.240 fon, kar pomeni v odnosu na lansko leto, ko smo proizvedli 114.303 tone, 5 °/o porast. Temu lepemu uspehu pri boksitov, kar je seveda vplivalo na stroške proizvodnje, danes pa smo že tako daleč, da smo uveljavili lastni postopek za odstranjevanje oksalatov iz luga in nam koncem tega leta strošek žarje-nja že odpade. Nekoliko manj razveseljivi so podatki v proizvodnji aluminija. Tukaj namreč v primerjavi z lanskim letom nismo dosegli več. Medtem, ko smo leta 1969 proizvedli 42.117 ton čistega aluminija, smo se letos ustavili pri številki 41.651 ton, kar je v odnosu na lansko leto za 1,1 °/o manj. To zmanjšanje proizvodnje pa je v glavnem pripisati predelavi 12-tih poizkusnih peči v hali »B«, na kar se bom povrnil še kasnefe. boljših rezultatov in nam tako zagotovi tudi konkurenčnost in rentabilnost. V tej smeri smo v preteklem letu tudi že napravili ustrezne korake. V prvi vrsti smo v hali »B« pričeli s poizkusom zamenjave Söderbergove abode s predpeče-nimi anodnimi bloki. Poizkus teče na 12-tih pečeh. Zaradi zakasnele montaže usmernikov in poznejših izpadov nismo mogli že v aprilu preiti na predvideno jakost toka, tako da smo šele pred enim mesecem lahko prešli na zvišani tok in - tako poizkus še poteka. Istočasno poteka izdelava naročenega inžineringa za novo tovarno predpečenih anod. Vsa ta dela bo treba v prihodnjem letu pospešiti. Finančni kazalci poslovanja podjetja v letu 1970 so dokaj ugodnejši. Tako bo letošnja čista realizacija znašala cca 365,000.000.— din, dočim smo v lanskem letu dosegli cca 350,000.000.— din. Pri tem je še upoštevati, da smo lani imeli na zalogi kcticem leta vsega 230 ton aluminija, dočim je letos na zalogi 4.700 ton, od česar je sicer že 2.100 ton odprodanih v Italijo. Kakor v lanskem letu, tako smo tudi letos težili za tem, da bi čim-več naše proizvodnje realizirali v izvozu. Pri tem imamo letos o-pravka z dvemi obdobji in sicer s časom od januarja do vključ- no avgusta, ko prevaga izvoz, in s časom od septembra dalje, ko izvoz prične upadati in je večji del, realizacije odpadel na domači trg. To velja seveda le ža čisti aluminij, ker smo pri zlitinah v glavnem ostali na domačem trgu. V številkah izgleda letošnja prodaja aluminija in zlitin takale: A. Aluminij: V času od januarja do vključno avgusta smo prodali doma 9.808 ton in izvozili 10.384 ton, dočim je od septembra do konca leta šlo v izvoz le 2.660 ton in na domači trg že 3.894 ton. B. — Zlitine: Zlitin je bilo prodanih 10.171 ton, od tega doma 9,525 ton in v izvoz vsega 646 ton. Iz navedenih podatkov torej izhaja, da smo od septembra dalje morali preorientirati našo prodajo zopet na domače tržišče. Do tega smo bili prisiljeni zaradi situacije na svetovnem trgu aluminija, kjer je dotlej trajajoča konjuktura prenehala in je prišlo do zmanjšanega povpraševanja in s tem v zvezi do občutnega padca cen. Na domačem tržišču pa imamo tudi težave, saj so domači odjemalci, favorizirani od družbe po uvoznih premijah in ugodnih kreditih, nakupili v inozemstvu tolikšne količine aluminija, da so del teh zalog- celo morali odstopiti državnim materialnim rezervam. Zima v tovarni proizvodnji glinice je nedvomno v Ustrezno nižja je tudi proizvod- nemali meri botrovala tudi inve- nja anodne mase, kjer smo letos sticija v kaleinacijske peči, kjer proizvedli 22.783 ton v primérjavi smo prešli od kurjenja s plinom z lanskim letom, ko smo dosegli na kurjenje z mazutom in je ka- 23.395 ton ali za 2,6 %> več kot paciteta peči porasla od prejšnjih letos. Ta podatek sam po sebi ni 125 ton na 145 ton na dan, tako vznemirljiv, saj je pri tem treba da smo danes v stanju sedanjo upoštevati, da smo v 12-tih re- letno količino proizvodnje glinice konstruiranih poizkusnih pečeh v oziroma hidrata skalcinirati brez hali »B« porabili 686 ton anodnih težav. V glinici pa smo dosegli blokov od drugod, tudi zapažene uspehe v tehnolo- Pri proizvodnji aluminija, ki ka-škem postopku prj uporabi av- že v odnosu na prejšnja leta do- stralskih boksitov, kjer smo imeli ločeno stagnacijo, pa se je treba od začetka težave z oksajati, ki zamisliti. Hočem reči, da iz teh so se pojavljali v lugih in katerih proizvodnih podatkov očitno iz- pri predelavi naših boksitov nismo haja nujnost rekonstrukcije elek- poznali. Od začetka smo se proti trolize, saj je to edina pot, ki nas temu pojavu borili z žarjenjem lahko v tej panogi privede do S takim razvojem na tržišču so tudi pogojene naše današnje sorazmerno velike zaloge. No, če se spomnimo, da smo pred nekaj leti imeli še večje zaloge in.srrio' kljub temu situacijo obvladali,- tildi danes ni razloga za pesipiizem. To tem manj, ko je od obstoječe . zaloge že danes 2.100 fon prodanih po sorazmerno ugodni ceni V Italijo. Glinice smo letos izvozili 28.543 . ton. Na domačem trgu pa smo se pri glinici preorientirati na prodajo hidrata, saj je to, glede na nemogoči režim domače cene, daleč najbolj ugodno. Tako smo že letcts sklenili s Kemično tovarno Moste aranžman, po katerem pokrivamo vso njeno potrebo po hidratu. (Nadaljevanje na 2. strani.) izvršilnih organov upravljanja -* ODGOVORNOST LE ZA TEŽJE OBLIKE KRIVDE Pri vzpostavitvi odgovornosti članov, organov upravljanja je v osnovi in analogno, vendar mogoče izhajati iz dosedanje zakonske ureditve materialne odgovornosti za delavce. Delavec za svoje redno delo materialno odgovarja po 94. členu temeljnega za- kona o delovnih razmerjih šele v primerih, ko škodo povzroči namenoma ali iz velike nepazljivosti, ne pa tudi v primerih lahke krivde ali neznatne krivde. Taka odgovornost je torej predvidena za kršitev poklicnega dela, ki je redno, strokovno in plačano. Temeljni zakon sankcionira le odgovornost za materialno škodo, za drugo škodo pa ne. V primerjavi z delom delavca na rednem delovnem mestu pa je delo članov organov upravljanja neprofesionalno, občasno in neplačano dela — v pretežno korist delovne organizacije. Glede na omenjeno, bi veljalo škodo, katero povzročijo člani organov upravljanja, sankcionirati mileje. Iz istega razloga bi bilo tudi pravilno, da člani organov upravljanja odgovarjajo samo za dejansko škodo ali Le za del te škode, ne pa tudi ža izgubljeni dobiček. Tako milejše tretiranje materialne odgovornosti bi bilo potrebno glede na drugačne elemente, kot So tisti, ki so osnova rednemu delti. Delno milejše tretiranje uprav-Ijalskega dela v primerjavi z rednim delom na delovnem mestu bo glede na nekatere razlike, ki bodo ostale tudi še v prihodnje, neogibno. Nova odgovornost naj bi torej temeljila na načelu kriv-dè; to le ob oblikah krivde, ki so bile hujše, kot velja za redno delo v vsakokratni pozitivni ureditvi, oziroma, bi bila krivda izjemno lahko le izenačena s krivdo za škodo pri rednem delu. Subjekt odgovornosti bo vsak posamezni član kolektivnega organa upravljanja glede na svoj delež pri odločanju. Le v primerih, ko bi člani organa upravljanja povzročili škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, naj bi bili solidarno odgovorni za povzročeno škodo. — OMEJENA ODGOVORNOST Ker bodo v večini primerov nastale večje škode, katerih višina bo nesorazmerna z osebnimi dohodki oziroma premoženjskimi razmerami delavca, bo iz sredstev delavca — člana organa u-pravljanja|g§| mogoče pokriti le del škode. Omejena odgovornost oziroma delna odškodnina pa ni utemeljena le iz teh razlogov, temveč tudi sicer. Delovni kolektiv naj namreč pri škodljivem odločanju članov or- ganov upravljanja prevzame tudi naše del rizika, saj je imel možnost izbire svojih predstavnikov, oziroma, je tudi od volje vsega kolektiva odvisno, ali je res izbral najboljše. Pa tudi načelo solidarnosti bi moralo ob tem priti do izraza, saj delovni kolektiv ne bi smel dopustiti, da bo zaradi napak pri upravljanju krivec materialno popolnoma uničen. Gledé V zadnjem sestavku pod gornjim naslovom je bila obdelana materialna Odgovornost pO obsto-je.či ureditvi in potreba po vzpostavitvimaterialne odgovornosti ža samoupravno delo članov kolektivnih organov .upravljanja.'— V tem nadaljevanju pa: o izhodiščih nove ureditve, : — NAGRAJEVANJE V teoriji se pojavljajo mnenja, da bi bilo treba zaradi uresničevanja materialne odgovornosti članov organov upravljanja vzpostaviti tudi nagrajevanje teh članov. Taka stališča pa niso: utemeljena. Tudi z nagrajevanjem samoupravnega dela ne bi dosegli večje odgovornosti članov organov upravljanja, predvsem pa bi bilo to v očitnem nasprotju z vsem konceptom samoupravljanja, saj bi tako ločevali sicer enoten položaj delavca. V anketi o odgovornosti nosilcev samoupravnih funkcij v delovnih organizacijah, ki je zajela 2.109 članov delovnih skupnosti po vsej Jugoslaviji, se je velika večina anketiranih (70 %) izreklo proti ideji nagrajevanja članov organov upravljanja.. Na drugi strani pa odgovornost kljub vsemu ne bi smeli pojmovati enostransko, t.j., ne bi je smeli ocenjevati samo po kaznovalnih ukrepih. Pomembno in neogibno bi bilo stimulirati tudi pozitivno samoupravno ravnanje, ki bi vzpodbujalo vestno delo, Po rezultatih omenjene ankete bi bila najprimernejša oblika javnega priznanja— javne pohvale, njej slede: darila, denarne nagrade, diplome in odlikovanja. V sedanji novi statutarni ureditvi bi bilo primerno urediti tudi to pcKitivno ravnanje. K.-n. Nova pravila o materialni odgovornosti organov upravljanja bi morala odigrati dvojno vlogo: 1. vplivati s svojo vzgojno preventivno funkcijo in 2. z nadomestitvijo škode zavarovati družbeno lastnino pred uničenjem ali poškodovanjem. Vzgojna funkcija se pri tem povezuje s samo uvedbo materialne odgovornosti ter njenim uveljavljanjem ttv praksi. Preventiva mora v tem okviru dobiti pomembnejše- (mesto. Prizadevati si mora za izpolnjevanje ukrepov, ki naj preprečujejo vzroke in možnosti-*, ža ^povzročanje protipravnih-;in(_.Jkodljivih dejanj ali opu-"^titve. Najučinkovitejša obramba Neizrečeno,vendar zapisano... (Nadaljevanje s 1. Strahi.) Kljub vsem težavam se je vendarle potjetje v letu 1970 finančno okrepilo. Knjigovodsko gledane, bo sicer dohodek, v primerjavi z lanskim, nekoliko nižji. Slednji je namreč v letu 1969 do vključno novembra znašal 88,582.066.— din ob istočasno u-stvarjeni amortizaciji v znesku 35,622.071.— din, dočim znaša letos v enakem obdobju 77,835.692.— din ob ustvarjeni amortizaciji v znesku 76,920.529 din. Razlika med letošnjo in lansko ustvarjeno amortizacijo je tolikšna, da ,se pokaže, če to razliko prištejemo k ustvarjenemu dohodku in tako dobljeni znesek finančni rezultati poslovanja tudi znak, da podjetje, kljub ne ravno rožnati gospodarski situaciji države, stoji na solidnih gmotnih temeljih in da ima tako vse možnosti, ne le za nadaljnje nemoteno poslovanje, marveč tudi za odločnejše korakanje v smeri razširjene reprodukcije. Z druge strani pa nas to ne sme uspavati, temveč naj nam bodo te predpostavke le spodbuda za še intenzivnejše in vest-nejše opravljanje naših dolžnosti zaradi razvijanja našega podjetja v moderne1 in vedno bolj rentabilno industrijsko organizacijo, kar bo v korist družbi in predvsem tudi vsakemu od nas. » - - 1 •• Menjava primerjamo z lanskim dohodkom, za 34 % več ustvarjenih koristnih sredstev ali kapitala. Ti rezultati tudi opravičujejo povečanje osebnih dohodkov v letu 1970 za cca 16 % v odnosu na letel 1969. Obenem pa so ti klinov V tem smislu mi na kraju dovolite, da v imenu vodstva podjetja in v svojem lastnem imenu izrekam vsem članom kolektiva in njihovim svojcem najboljše želje za novo leto 1971. Šamoterja v indukcijski peči na povedano, bi bilo primerno že v zakonu objektivizirati meje odgovornosti npr. do višine dveletnega osebnega dohodka ali do višine določenega odstotka od osebnega dohodka. Ostali znesek naj bi krili iz sredstev, zbranih v posebnih skladih rizika oziroma po zavarovanju. Le povračilo iz sredstev za osebne dohodke- namreč lahko resnično nadomesti škodo pri družbeni lastnini, vsako drugačno premeščanje sredstev-pa ne bi pomenilo pravno zaščito družbene lastnine. Zgolj premeščanje sredstev, ki so vsa družbena lastnina, namreč ni nadomestilo za izgubljeno. Strože od navedenega oziroma izenačeno z odgovornostjo v delovnem procesu pa bi bilo treba obravnavati vse primere, ko bi do škode prišlo naklepno. Materialno odgovornost bi bilo pri tem treba uveljaviti v vseh utemeljenih primerih, tudi v primerih npr. prisilne likvidacije delovne organizacije. bo vsekakor dosledna izgradnja našega samoupravnega sistema. Tudi uvedba materialne odgovornosti bi precej vplivala na zmanjšanje škod. Druga temeljna funkcija materialne odgovornosti se bo nanašala predvsem na nadomestitev škode, povzročene družbeni lastni. Družbeno lastnino je vsekakor treba zavarovati. Vprašanje, katerega tu zastavljamo kot aktualno, pa je, do kod naj seže ta zaščita, oziroma, v katerih primerih je treba družbeno lastnino varovati z uveljavljanjem materialne odgovornosti. Mogoče se je odločiti zä strožji sistem odgovornosti al j pa za si- stem omejene odgovoVnosti. Pri tem je bolj realno postaviti slednji sistem, ki bi lahko bolj upošteval specifičnosti samoupravnega dela in bi ga v praksi tudi uveljavljali. Strožji sistem namreč ne bi mogel toliko upoštevati spe- cifičnosti in ga v praksi tudi ne bi dovolj realizirali. Vpeljava strožjega sistema pa bi bila odvisna tudi od nadaljnjega razvoja sistema samoupravljanja v smeri koncentracije pooblastil pri določe- ! nem ožjem organu, nagrajevanja teh članov itd., kar pa ne bi bilo v skladu s sedaj veljavnimi ustavnimi načeli. Nastalo škodo bo treba povrniti delovni organizaciji, s tem pa bo glede na značaj družbene lastnine škoda poravnana tudi v širšem okviru, torej vsej družbeni skupnosti. Ce bi bila škoda povzročena tretjim osebam, bi morali povrniti tudi tako škodo neposredno krivi člani ali delovna organizacija kot celota in nato člani prganov upravljanja (regresno). V teoriji velja kot enotno mnenje, da morajo biti tu pogoji za uveljavitev odgovornosti delavcev v vsakem primeru enotni, tako za neposredno kot za regresno odgovornost. Pri tem bo nova načela odgovornosti treba vtkati v celotni samoupravni sistem v delovnih organizacijah; ta bo omogočal-svobodno in iniciativno delo članov organov upravljanja, pri njem bodo prišla do polne veljave načela pravičnosti, solidarnosti, vzajemnosti in podobno. Po zvezni ustavi sodi urejanje odškodninske odgovornosti v vseh vrstah v sfero zakonodaje zvezne popolne zakonodaje. Glede na omenjeni značaj takih določb, delovna organizacija teh ne sme spreminjati, dopolnjevati ali konkretizirati. Vendar velja to le za tisti del, kjer so obravnavane pravice in dolžnosti detavca, pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz njegove odškodninske odgovornosti. Delovne organizacije pa bodo lahko s statuti in drugimi splošnimi akti izpopolnile materijo o odgo-.vomósti toliko, kolikor bo to pogojeno z urejanjem notranjih razmerij v delovni organizaciji, ker so v tem delovne organizacije o-riginarno pristojne. Taka odgovornost bi imela značilnost tako civilno-pravne kot tudi samoupravne odgovornosti, saj bi tudi načela samoupravnosti lahko polno uveljavili. Praksa je že spoznala potrebo tudi po vzpostavitvi odgovornosti te vrste. Nekatere delovne organizacije so materialno odgovornost za uprav-Ijalsko delo že uredile v svojih samoupravnih aktih, za kar pa sedaj še nimajo zakonske podlage. Pomagajmo pri oblikovanju svojih samoupravnih aktov! Končno je pred nami težko pričakovani statut podjetja. Zbrano in oblikovano je enoletno delo komisije, ki je pripravljala ta naš najpomembnejši samoupravni akt. Kljub nekaterim, že znanim pomanjkljivostim, ki so se pojavljale pri delu komisije, mora še tako kritičen poznavalec snovi, ki je obdelana v novem statutu, priznati, da se ta samoupravni akt v marsičem razlikuje od dosedanjega statuta. Upam si trditi celo 'to, da je popolnejši, konkretnejši in da je komisija v glavnem zajela jedro teženj 15. ustavnega amandmana. Toda vse prizadevanja komisije bodo ostala mrtva črka na kosu papirja, če se ne bomo vsi v kolektivu zavedali naših uprav-Ijalskih dolžnosti, če se ne bomo potrudili pri dokončnem oblikovanju novega statuta. Pri tem bi hotel opozoriti na nekaj bistvenih dejstev, ki jih mora poznati vsak samoupravlja-lec. dobilo ustrezne vsebine. Na tej stopnji organizacije je važno, da je delavec seznanjen z osnovnimi zakonitostimi, po katerih mora biti urejeno poslovanje in delovni proces. Nesmiselno in lažno demokratično bi na primer bilo, če bi razpravljali, koliko je sedemkrat osem. Prav nič nismo omejeni v naši svobodi, če je zmnožek teh dveh števil neogibno šestin pedeset. Toda vedeti moramo, če že' ne, zakaj je tako, vsaj to, da je tako prav, ker nam to potrjujejo delovni rezultati. Dokler gradbeniki in konstruktorji niso poznali zakonov statike, so lahko »debatirali« in brusili mnenja, kakšna naj bi bila najbolj primerna debelina nekega nosilnega stebra, Danes razpravljanje o takih osnovnih vprašanjih ni več umestno. O njih odločajo računi trdnosti oz. statika. Znanost sé razvija na vseh področjih. To, o čemer smo včeraj še »razpravljali«, moramo danes . že sprejeti kot zakon. Zato je Naš telefonist Franc Vuk Na prvi pogled ima kolektiv pri soodločanju večjo vlogo v podjetjih, kjer je organizacija dela slaba, proizvodnja polobrtna in neprogramirana, vse delo pa vodeno na nestrokovni način. V takih razmerah delovne skupine same odločajo o načinu in delitvi dela, se pogajajo o rokih za izvršitev nalog in podobno. Skratka, možnosti za »diskusijo« je mnogo. Tako gledanje na samoupravljanje je zgrešeno. Kvaliteta delavskega samoupravljanja in globina vloge kolektiva ne more biti izražena v neprestanem razpravljanju in barantanju. Če bi bilo tako, potem bi si prizadevali obdržati podjetje na čimnižji stopnji organiziranosti. Omenjeno samoupravljanje se bolj približuje anarhiji kot pa načrtnemu kolektivnemu vodenju. Delavsko samoupravljanje dobi pravo vlogo šele v podjetju, ki ima utrjene vsaj osnovne organizacijske temelje. Osnovne naloge kolektiva v podjetju, ki je na nizki razvojni stopnji, ne smejo biti usmerjene k najrazličnejšim drobnim dnevnim problemom. Prva skrb kolektiva mora biti .posvečena splošni ureditvi podjetja. Ker pa kolektiv brez strokovnjakov tej nalogi ne bo kos, bo ta skrb izražpna tako, da bo podjetje pridobilo strokovnjake, pospešeno skrbelo za strokovni napredek že zaposlenih delavcev, prosilo, za pomoč zunanje strokovnjake in podobno. Če je vsebina samoupravljanja omejena samo na »obrobno« razpravljanje, se kaj lahko zgodi, da v novih, urejenih pogojih organizacije dela nastopi kriza. V programirani proizvodnji, kjer so potek dela in delovni normativi strokovno proučeni, se bo delavec počutil prikrajšanega pri upravljanju, če samoupravljanje ne bo napačno, če damo kolektivu v razpravo problem, katerega bo strokovnjak v podjetju lahko rešil po zakoniti računski poti. Račun nam na primer pokaže, da je na nekem stroju možno proizvajati 120 določenih izdelkov na dan. Kolektiv pa se je odločil za okroglo številko 100. Strokovnjak bo hotel uveljaviti pravilno rešitev, kolektiv pa bo menil, da njegovih mnenj ne bi upoštevali. Čemu je potem namenjena taka formalna demokratična igra? Mnogo bolj demokratično je, da strokovnjak kolektivu na razumljiv način razloži, zakaj je določena rešitev najboljša. S tem nismo dosegli samo to, da je kolektiv svobodno pristal na tako rešitev, ampak smo tudi dvignili delavca na višjo stopnjo znanja in razumevanja, človek mora vedno poznati smisel svojega dela in dela skupnosti. Delo v podjetju pa se na vseh področjih ne more odvijati po strogi matematični zakonitosti. Tam, kjer človek oživlja mrtvi mehanizem in z njim skupaj deluje, marsikdaj odpovedo papirnati računi. Zato bo. kljub visoki, znanstveni organizaciji dela nešteto vprašanj ostalo nerešenih. Ta vprašanja bo najbolje reševal delavec na delovnem mestu in prav na višji stopnji organiziranosti podjetja je reševanje drobnih »obrobnih«, a človeško pomembnih problemov, bolj smiselno in bolj učinkovito, kot v primitivno organiziranem proizvodnem procesu. Prav tako pa bodo kolektivu ostale vedno velike možnosti za soodločanje na širših, splošnih področjih upravljanja podjetja. Kolektivno vodenje— pravilo delitve dela Vendar pa si na teh splošnih oziroma skupnih .področjih ne smemo predstavljati samoupravljanje tako, da bi vsi člani kolektiva delali vse. Tudi na področju kolektivnega vodenja oziroma u-pravljanja podjetja velja v nekem smislu pravilo delitve dela. Res je, da so vsi člani kolektiva u-pravljalci, toda obenem niso tu-, di izvajalci enakih nalog. Zaradi tega pa samoupravljanje prav nič ne izgublja na svoji vlogi, kolektivno upravljanje mora odsevati v treh zaporednih stopnjah. Prva stopnja je kolektivno določanje nalog. Na tej stopnji bodo člani kolektiva dali smernice, ideje izrazili bodo svoje mnenje in zahteve, obenem pa bodo določili nosilce nalog. Druga stopnja je izvajanje nalog. Nosilec druge stopnje ni kolektiv kot celota. Nosilec posameznih nalog so določene službe in posamezniki. Ves kolektiv ne bo raziskoval tržišča, niti ne bo sklepal pogodb. Prav tako ne bo vsak zase pisal osnutke raznih pravilnikov. Nemogoče je, da bi bili vsi tudi za vse usposobljeni. Prav zato pa terja organizacija dela v pogojih samoupravljanja take strokovnjake, ki bodo znali ve, kje so krivci. Skratka, slabo, površno, nestrokovno delo na kateremkoli področju ali delovnem mestu se vedno pokaže na širši ravni. Zato je lahko kolektiv občutljiv zaznavalec vseh slabosti. Vse prepogosto se še dogaja, da je delavec v proizvodnji stro- ■ Izpihavanje anode izvajati zaupane nalctge z vsestranskim upoštevanjem predlogov kolektiva, z upoštevanjem objektivnih možnosti in na podlagi ustreznega strokovnega znanja. Tretja stopnja je kontrola izvajanja in izvrševanja nalog. Tu ima besedo spet ves kolektiv. Zavedati se moramo, da je v sistemu delavskega samoupravljanja vsak delavec, ne glede na delovno mesto in položaj,, polno odgovoren kolektivu. Dokler ne bo dosledno uveljavljena tretja stopnja upravljanja, ne moremo govoriti o polni vlogi samoupravljalca. Lahko rečemo, da je ravno tretja stopnja najpomembnejša za uveljavitev samoupravljanja. Delavec, ki je usposobljen za operacijo v proizvodnem procesu, ni sposoben in pristojen, da bi dajal raznim strokovnim službam stvarne strokovne smernice za delo. Sposoben in pristojen pa je, da sku-• paj s sodelavci ocenjuje uspešnost delovanja služb. Če so zastoji v proizvodnem procesu na dnevnem redu, ve, da je s planiranjem nekaj, narobe, čeprav sam ni planer. Če se dvorišče napolni nad normalno mero s proizvodi in jih ' mora podjetje prodajati pod ceno, ve, da komerciala ni izpolnila svoje naloge. Če je obračun osebnih dohodkov nereden in nepopoln, 1 SÉIÉI n I mm M Montažna, skupina EM v kalcinaciji II go kaznovan,‘če zlomi orodje,.ki je vredno par tisoč starih dinarjev; delavec na visoki hierarhični lestvici pa za večmilijonsko škodo nikomur ne odgovarja. V takem podjetju so avtokratski odnosi o-čitni. Avtokratskega sistema vodenja pa nikakor ne moremo Ù-skladiti z delavskim samoupravljanjem. ? Kolektiv mora biti do vseh svojih. Članov dosledno Strog in pravičen, ne pa sentimentalen. Tistega, za katerega; je očitno, da je nesposoben za Zaupano delo, mora kolektiv- zamenjati. Komur manjka znanja, naj mu kolektiv omogoči, da bo svoje znanje dopolnil. Kadar hoče imeti človek novo obleko, gre h krojaču in mu naroči, kakšno obleko naj mu naredi. To naročilo lahko primerjamo s prvo stopnjo upravljanja. Ko je obleka narejena, jo ocenimo, čeprav ne poznamo tehnike krojenja, šivanja itd. Če smo z obleko zadovoljni, bomo zaupali krojaču tudi drugič. Če pa nam je obleko pokvaril, sj bomo izbrali drugega krojača, toda z večjo opreznostjo. V kolektivu smo vsi krojači in vsi naročniki. Naša pravica je, da naročamo in menjamo nesposobne ali nedelavne krojžče. Naša dolžnost pa je, da smo usposobljeni in delovni krojači. Kdor bo dovolj pozorno prebral to moje načelno razglabljanje o bistvu samoupravljanja, bo s tem, da bo preučil tudi osnutek statuta, lahko: 1. Laže razumel vse novosti, kate-.. re prinaša novi statut (shemo, organizacijo podjetja, individualne in kolektivne izvršilne organe, določila o sprejemanju odločitev v kolektivnih izvršilnih organih in delavskem svetu itd.). 2. Spoznal slabosti osnutka novega statuta in ga s svojo ustvarjalnostjo pomagal dokončno oblikovati. Cim več bo utemeljenih in pametnih pripomb k osnutku novega statuta, tem boljši bo ta v končni obliki; boljše in laže bomo upravljali naše podjetje. F. D. Stabilizacijski ukrepi-naša obveznost KOMUNISTI PRED VELIKO ODGOVORNOSTJO Koncem minulega leta so se sestali člani Zveze komunistov naše tovarne z namenom da bi proučili sklepe prve konference Zveze komunistov Jugoslavije in razpravljali o sklepih in zaključkih 4. redne seje Tovarniškega zbora sindikata: ti sc) bili razposlani družbeno-političnim organizacijam, delavskemu svetu in njegovim kolektivnim izvršilnim organom. Pod točko razno pa so razpravljali o nekaterih negativnih pojavih, katere je treba odpraviti na vsak način. udarjeno, da še vedno mnogi člani kolektiva ne vedo za mnoge stvari, ki zadevajo' gospodarjenje podjetja. Tako mnogi člani kolektiva niso vedeli za vzroke zastoja pni prodaji aluminija in kaj je bilo storjenega za izboljšanje tega stanja, pa še in še! Kaj je s perspektivnim načrtom podjetja? Zastavljeno je bilo tudi vprašanje, ali ima tovarna. Zagotovljeno dobavo surovin za daljše obdobje; kaj je z usodo DE Glinica, oziroma ali je zagotovljen obstoj te delovne' enote za V teh dneh bo obpni zbor Tovarniškega zbora naše sindikalne organizacije, zato bomo o raznih problemih in o poteku tega občnega zbora poročali kdaj drugič. Ob koncu naj poudarim še to, da so člani ZK obravnavali primer tov. Staneta Hojaka, ki. je organizaciji zaupal, da se mu godi krivica pri določenih vprašanjih. Člani ZK so menili/;da se še pojavljajo primeri, ko so temu ali onemu članu dogaja krivica, vendar je treba vzroke za Vsem prisotnim članom je poročal o nekaterih najvažnejših zunanjepolitičnih dogodkih Gnilšek ing. Franjo. Čeprav bomo skušali vsem našim bralcem posredovati potek tega sgstanka, se bomo tokrat vseeno dalj časa zadržali prav pri sklepih prve -konference ZKJ, ki so za vse nas še kako pomembni in življenjsko važni. To pa lahko tudi sklepamo po izjavah naših delovnih ljudi, ki pravijo, da so veseli, ker so v Zvezi komunistov le začeli bolj oštro in tudi konkretno obravnavati razne nepravilnosti, še posebej, če se pri tem zavzemajo za delavce.- Takoj po- otvoritvi sestanka je sekretar osnovne organizacije ZK v naši tovarni Filip DOLINAR prebral članom najpomembnejše sklepe prve^seje konference ZKJ, ki se konkretno nanašajo na stabilizacijo našega gospodarstva in na delo v gospodarskih organizacijah. Poudaril je tudi važnost in pomembnost omenjenih sklepov ter pozval vse člane, ki teh sklepov še niso prebrali,, da to storijo čimprej,' kajti edino tako ■ bodo lahko kot komunisti dosledno nastopali ;pri izvajanju teh sklepov. Prav gotovo so orpenjene sklepe prebrali tudi mnogi nečlani ZK, katere kot proizvajalce in državljane taki sklepi morajo zanimati, saj jej končno od vseh nas odvi-,sna nadaljnja .politika pri 'doslednem izvajanju stabilizacijskih u-krepov., Tukaj je zato vsekakor potrebno natančneje analizirati tisti del, ki govori o tem, da se ZK ne more sprijazniti z idealizacijo stanja in z ustvarjanjem iluzij o samoupravljanju. Nikakor ne moremo podpreti tistih komunistov, ki milo rečeno, živijo v zablodi, da je vse odvisno le od sklepov ZKJ in niene pripravljenosti, da jih uresniči. Resno je namreč treba opozoriti na to, da v naši družbi delujejo tudi drugačne,sile in da le možno naoredovati samo tedaj, čese v vsakdanjem življenju borimo; proti; .njim. To dejstvo je še toliko pomembnejše, ker, mnogokrat prav protisamo-upravne sile ali struje utemeljm jejo' svojo moč na osvojenih pozicijah in monopolu znanja. Naloga ZKJ je v tem, da stalno spodbuja in razvija samozavest ter prakso za osvajanje pravic vsakega delavca v neposrednem odločanju o osnovnih interesih njegovega obstoja. Vsak poskus, da bi samoupravljanje ohranili na predstavniškem sistemu, bo v organih porajalo pasivnost proizvajalcev in birokratizacijo delavskih svetov in drugih organov. ■ Nadalje pa se je v sprejetih sklepih prve konference ZKJ vsekakor treba' za hip ustaviti tudi pri drugi točki teh sklepov, ki govorijo o tem, da se je nujno potrebno lotiti programa stabili-, zacije gospodarstva. Treba je namreč' odločno spreminjati odnose pri delitvi v prid gospodarstvu. Treba je ustvariti, tak prograrri, da ne bö treba iskati ustalitve gospodarstva v stagnaciji, .temveč v dinamičnem razvijanju. Seveda ta program ne' sme prinesti naraščanje brezposelnosti, niti tega, da bodo delavci še naprej odhajali na delo v tujino, ampak bo nasprotno treba mnogo Storiti za uresničitev takega programa, ko bo delovna sila še kako pomembna za gospodarstvo. Zato je treba sestaviti večletni načrt v Tem smislu, da bi še vrnilo iz tujine čim- več delavcev, predvsem še kvalificiranih. Najbolje je vsekakor povedal v svojem referatu tovariš Tito, ki je dejal, da ta konferenca ,ne more dajati nikakršnih receptov, niti sprejeti dokončnih sklepov o nadaljnjem gibanju našega gospodarstva, razvoju in menjanju problemov industrije, kmetijstva itd. Vendar pa konferenca lahko opozori na razvojne poti in prispeva k mobilizaciji komunistov in vseh članov Socialistične-zveze. Vsi ti so 'namreč'velikanske milijonske sile in jih je zato treba usmeriti k reševanju sedanjih problemov. Prav gotovo je v tem odstavku tudi nekaj takega, kar zadeva vse nas v kolektivu. Pri tem seveda ne mislim le samo na člane Zveze komunistov, ampak tudi na vse Ostale člane, kot je dejal tovariš Tito — člane Socialistične zveze, ki so prav. tako odgovorni za dosledno izvajanje sprejetih sklepov. Nedvomno pa prav člane Zveze komunistov pri tem čakajo velike in odgovorne naloge, šal bodo prav oni tisti, ki bodo morali bitjSna čelu vseh dogajanj, kajti danes so oči vseh delovnih ljudi uprte prav v člane Zveze komunistov, da bi videle, kako spioni, pripravljeni začeti reševati pereče probleme, katere,' je nakazala prva konferenca ZKJ. Nikakor ne smemo, pustiti z. vida dejstva, da smo tudi mi pred važnimi nalogami: te bodo morale postati vsakdanji program slehernega komunista in člane naše délovne skupnosti, ki prav gotovo ne bo mogla mirno stati ob strani vseh dogajanj in premikov okrog naš. S temi besedami, je bil zaključen prvi del sestanka članov Zveze komunistov v naši tovarni. V drugi točki sp se člani ZK natančneje seznanili s sklepi in zaključki 4. redne seje Tovarniškega zbora sindikata. Čeprav je večini prav gotovo vsebina teh sklepov :in zaključkov znana, pa je vendar vsekakor dobro, če se seznanimo vsaj z najpomembnejšimi. Kot je znano, je na prvem mestu bila zahteva sindikalne organizacije, da bi čimprej, oziroma v najkrajšem možnem času, dokončno pripravili osnutek statuta in ga posredovali takoj v- razpravo članom delovne skupnosti. Seveda je tudi na tem sestanku prišlo do upravičenih kritik na račun-delovanja raznih komisij in tistih posameznikov, ki bi j bili dolžni te akte pripraviti, saj. končno komisija zares ne, more sama sestavljati tako pomembnih ip važnih aktov, kot je to prav statut delovne organizacije. Predsednik komisije za pripravo osnutka statuta je članom pojasnil, da ie besedilo statuta že napisano, vendar mora sedaj o njem razpravljati v celotnem sestavu (razen tisti, ki sp morda odstopili!) in ga sprejeti, preden bo posredovan kolektivu. Res je, da sedaj,' ta komisija dela v polnem poletu (mislim v času, ko pišem ta sestavek), vsekakor pa bi lahko to storila že prej in brez take naglice, kot jo, ima sedaj. Naj.bo tako ali drugače, nekje vsekakor mora . biti vzrok za to,-da ta pomemben samoupravni akt ni bil že prej pripravljen in da je zaradi tega moralo priti do takega réagiranja sindikata. Tò je seveda povsem v redu ih prav, če se je sindikat le končno odločil, da uveljavi vse svoje pravice iin ugled, da enkrat pove tudi tako ' odločno, kot je bilo to tokrat. Pri tem je dobil vso podporo članov ZK, kot tudi vseh članov. Tako pa bo- moralo biti tudi v .prihodnje, kajti, prav v tem trenutku se je pokazalo, kako lahko sindikat s.svojimi sklepi odločilno vpliva na urejanje raznih nerešenih problemov. Zal, da sindikat ni ukrepal že prej! Bilo je govora tudi o tem, da še vedno ni pripravljen pravilnik o sistematizaciji delovnih mest, čeprav je zakonski rok že zdavnaj mimo, zato je podana zahteva, da ga je treba pripraviti čimprej, če pa ga ni mogoče sestaviti doma, pa je treba to storitev naročiti -pri Zavodu za produktivnost dela v Liubljani, Na zboru sindikata je bilo po- daljše obdobje, kje so vzroki, da ne obratuje novi- hladilni stolp pri Glinici itd. Člani zbora so tudi zahtevali pojasnilo, če Še ob-' staja možnost za ponovno uvedbo toplega obroka malice. Pri tem naj takoj poudarim, da je 11. januarja 1971 imel odbor za družbeni ' standard, svojo redno sejo Jn ,je med drugim predlagal delavskemu svetu tudi to, da naj prouči-: možnost za ponovno u-vedbo toplega obroka za ves kolektiv. Predlog je bil namreč, da bi naj to uredili v okviru vsake delovne enote - posebej, vendar se odbor s tem ni strinjal in je predlagal DS ustreznejšo rešitev, ki pride v poštev za ves kolektiv take pojave natančno ugotoviti in same-pojave preprečiti. Prav gotovo, je podobnih pojavov še več, vendar s to razliko, da še niso prišli pred organizacijo; vse to pa še bolj nalaga članom ZK dolžnost in nalogo, da bodo budni in' da bodo z vso odgovornostjo preprečevali pojave, ki so le v škodo kolektiva kot celote. Še enkrat poudarjam, da smo člani ZK pred odgovornimi nalogami, katere moramo v prvih vrstah uresničevati za dobrobit in nadaljnji razvoj našega delovnega kolektiva — v korist naše socialistične skupnosti — pri uresničevanju stabilizacijskih ukrepov! M. F. L a ž n i v c i — So rekli, da je to pralni stroj petkilogramski, zdaj pa poglej, kako je vrag težak! Skladiščnik Jakob Kornet Razvoj aluminijske industrije v svetu in pri nas Od prve izdvojitve kovine iz glinice po Davy-ju v začetku 19. stoletja, pa vse do druge svetovne vojne, je bila proizvodnja, in po-' trošnja aluminija relativno skromna. Sele s pričetkom druge svetovne vojne je proizvodnja aluminija dobila zares industrijski značaj, ker je potreba po kovinah in s tem tudi po aluminiju v času vojne močno narasla. Ker večina v vojni; angažiranih držav v 1 tem času ni bila sposobna povečati proizvodnje aluminija/ so prevzele iniciativo Združene države Amerike in Kanada nà zavezniški strani in fašistična Nemčija za.sile'Osi. Nemčija je imela že pred vojno relativno dobro razvito aluminijsko industrijo, med vojno pa je začela Izgrajevati kapacitete šena zasedenih ozemljih: v Avstriji, Jugoslaviji, Norveški in Madžarski. Ta nemška .iniciativa predstav,Ija povečini še danes bazo aluminijske industrije, v naštetih državah. Takoj po končani vojni je nastopila vi zapadni Evropi krajša stagnacija v razvoju aluminijske industrije. Razlog za to je v prizadetosti po: voj'ni in s tem v tehnično nezadostni razvitosti industrije in potrošnje. Popolnoma pa je izključena Nemčija. Potrebe po aluminiju v tem času pokriva zapadna Evropa — pretežno vojna industrija —- iz ameriških rezerv, ki zdaj niso več potrebne. • Združene države Amerike prodajo svojo, med vojno zgrajeno, aluminijsko industrijo privatnemu kapitalu za.simbolično ceno. Na, ta način se proizvodnja aluminija znajde v situaciji, ko ni obremenjena z amortizacijo, kapitala in ima tako možnost za ponovno ekspanzijo. Slednje, še dodatno pospešujeta razvitost .ameriške industrije in potrošnje. Korejska vojna predstavlja ponovno stimulans v razvoju proizvodnje aluminija v Združenih ■ državah zaradi zahteve vlade po 1 večji proizvodnji. Se dodatno, u-godnost pà ponudi vlada z obveznostjo, -daJio p revzela-,vse. viš-.,. ke povečane proizvodnje. Nekako v tem času sé pričenja tudi razvoj evropske aluminijske proizvodnje, ki pa zaradi .^zaostalosti . ostalih . industrijskih sektorjev napreduje počasneje. Pri tem je treba izvzeti nove kapacitete v vzhodni Evropi; predvsem v SSSR; tukaj te izgrajujejo- pri povsem drugačnih kondicijah in pretenzijah. Porast proizvodnje aluminija v svetu leta 1930 prikazuje naslednja tabela: Leto v 1000 tonah 1930 269 1940 . ,807 1950 1507 i960 4545 1969 9380 Za vsa navedena razdobja je razviden porast. Posebno značilno pa je povečanje proizvodnje v zadnjih desetih letih, t. j. v razdobju od 1960 do 1969. Kot je razbrati iz tabele, se je proizvodnja v tem desetletju več kot podvojila, saj izkazuje porast,: indeks 129. S porastom aluminija pa se je povečalo tudi število držav proizvajalk. Tako šteje- v letu 1969 med proizvajalce aluminija že 33 držav. Paralelno s proizvodnjo je na-raščala Ludi poraba aluminija. Potrošnja je po podatkih porasla v zadnjih desetih; letih •— 1959 — 1969 — za. 138 .odst. IZ tega sledi povprečna stopnja rasti, ki znaša približno 9—10 odst./letno. Po mnenju strokovnjakov je tako nagel razvoj te industrijske veje pripisati naslednjim vzrokom: 1) Naraščajočemu prodiranju aluminija v različne dejavnosti; 2) Relativno močnemu porastu porabe v sektorjih gradbeništva, prometa, elektroindustrije, industrije embalaže itd.; 3) Relativno.ugodni ceni aluminija v odnosu do cen ostalih konkurentnih materialov. Glede na zelo hitro, ekspanzijo v SvetuHahkOf-ugotovirho/ da je razvoj aluminijske industrije v Jugoslaviji le malo napredoval. Medtem, ko jd',Jugoslavija pred vojno jmela manjšo proizvodnjo aluminija v LozOvcu, se 'je proizvodnja v povojnem času razvila samo v Kidričevem. Sedanja'.'.kapaciteta znaša oca. 42-000 ton primarnega aluminija ins če k temu dodamo še proizvodnjo iz Lozovca, skupna proizvodnja ne presega' 50,000 ton letno. Izgradnja proizvodnje v Kidričevem je potekala vse od leta Spoznajte radioamaterje! Nekaj posebnega je pri teh naših skrivnostnih ljudeh, ki se imenujejo RADIOAMATERJI ALI OPERATERJI na kratkih valovih. To so ljudje, katerih ne moremo razumeti na prvi pogled in po nekaj besedah, temveč moramo z njimi nekoliko dalj časa pokramljati, da spoznamo, kaj so, kaj, s kom in s kakšnim namenom delajo. Ali si znaté . predstavljati, kako izgleda človek, ko se zvečer u-utrujen od vsakdanjih opravil, ali v prostih urah, vsede k svojemu sprejemniku, posluša v eter in nenadoma začuje značilne klice oddaljene radiopostaje, nameščene nekje v Kongu, kako kot naelektriziran zagrabi za telegrafsko tipko, vključi oddajnik in pokliče to postajo v Afriki. V naslednjem trenutku je vzpostavljena radio-telegrafska zveza s človekom iz temnega dela zemlje. Misli enega, so v trenutku misli drugega, vročično posluša operater švojega ko-rešpodenta, da mu ne bi ušla nobena črka pogovora. Signali se vrstijo drug za drugim, včasi pojemajo, pa se spet okrepijo. Prisluhneš in čutiš daljavo! To je pač drugi kontinent in je vendar z nami neposredno povezan/ Vrhunec čudežev radiotehnike, ki pa vendar ni čudež! 1942, ko je pričel nemški kapital z izgradnjo tovarne glinice s predvideno kapaciteto 90.000. ton. Po končani-vojni, leta 1945, je bilo na gradbišču v Kidričevem dokončanih približno 70 odst. gradbe-' nih del in okrog 5 odst. opreme. Od leta 1945 do 1947 se investicijska delà niso nadaljevala. Po boksitnem sporazumu z Madžarsko; iz leta 1947 so predvidevali zgraditev elektrolize v. Kidričevem do leta 1950 in dokončanje tovarne glinice do leta 1952, Potrebno glinico bi naj dobavljali iz tujine vse dotlej, dokler ne bi z. lastno pro-; izvodnjo pokrili potrebe. Po-prekinitvi Sporazuma- z Madžarsko se je intenzivno delo na-•rdaljevalq. Leta 1952 je bilo rešeno vprašanje kreditiranja po Mednarodni banki: Leta 1954 prične tovarna poskusno obratovati z izgrajeno kapaciteto 45.000 ton glinice in 15.000 ton letne proizvodnje aluminija. V tovarni je ostala, po nemških projektantih predvidena tehnologija pridobivanja, v elektrolizi pà,so delale 45.000 am-perske peči, ki šo v tistem času predstavljale moderne proizvodne/ naprave. V letu 1958 se je takratna jugoslovanska vlada s posebnim memorandumom obrnila na vlade 14 držav.s predlogom 'za sodelovanje pri nadaljnji izgradnji aluminijske'industrije. To jeN bila posledica neuspelega poskusa sodelovanja z SSSR na lokaciji Titograd. (Nadaljevanje prihodnjič) m sM -■:.h IIS mSSm ■ i 1 •> I • .y ;/ H_____ __p I ; ^_ I Rušenje katodnega dna Splošna načela za ureditev delovnega mesta Namestitev stroja, ureditev prehoda in prostora za odlaganje materiala ter ostali delovni pogoji imajo velik vpliv na zmanjšanje nesreč pri delu. O ureditvi delavnice kot tudi delovnih mest, obstaja nekaj o-snovnih principov, na katere je treba misliti pri projektiranju novih, kakor tudi pri rekonstrukciji obstoječih ' v . obratu. S . splošnim pravilnikom Tn drugimf/predpisi o varnosti pri delu. so podane .norme za širino prehodov, površino nrr kubaturo prostega delovnega mesta, zelo malo oziroma niOeSàr pa ne govorimo o ureditvi samega delovnega mesta pri stroju. V tem sestavku že!ini v kratkem., opisati splošna načela za. ureditev delovnega mesta. Površina delovnega mesta mora biti dovolj Velika, da omogoča - popolno udobnost in svobodo'gibanja. pri posluževanju stroja. Da bi delovni prostor čimbolj smotrno izkoristili Za namestitev merilnih instrumentov, gotovih predmetov, materiala, oziroma predeneta, katerega obdelujemo, odpadnega materiala itd., morajo biti predvidene police, mize, poso^. de in podobno, š. čemer bi na njih odlagali, predmete, da ne. bi padali in zatrpali delovno mesto (glej skico): Neposredna povezava s , člove-®kom na razdalje tisoče kilometrov: Kljub stotinam, vzpostavljenih zvez je to vèdno'noyo doživetje, polno Čara. Radioamater, ki ga je enkrat že okusil, ga. nikdar več; ne bo izpustil. Nikoli ne ostane to doživetje enako: danes imaš sestanek z operaterjem iz .Norveške, jutri ujameš neko redko postajo y Tihem oceanu ali pa se oglasi 'Operaterka iz. Maroka. Drugič, ko. si preuredil svoj oddajnik in preizkusil drugi tip antene, preizkušaš izboljšavo in kramljaš po etru z ljudmi, katere nikdar nisi videl, pa so 'vendar tvoji najboljši- prijatelji. Mnogostransko je to doživetje, kakor življenje samo, a vendar je novo v delu operaterja. Ekspedicije Severnega in-1 Južnega tečaja, letala, parniki, raztreseni eksotični otoki, to so najljubša področja operaterja, ki si želi redke, poseb-, ne zveze, dočim so ideal drugega stalne in trajne zveze z enimi in istimi ljudmi/ Prijatelji:etra od blizu in daleč. Eksperimenti pri, premeščanju velikih razdalj z radijsko zvezo so reden pojav in amaterji izkoriščajo vsako ped žice v anteni in vsak delček energije, katero dajejo njihovi aparati. Tako izhajajo iz te Ureditev delovnega mesta pri stroju radioamaterske šole virtuozi etra — vezisti, ki -so že večkrat pokazali svetu svojo sposobnost, pripravljenost in požrtvovalnost. Če samo nekoliko pogledamo v preteklost radioamaterjev, vidimo, da so odigrali ob vseh dosedanjih katastrofah — potres v Peruju, Skopju in Banja Luki -— zelo pomembno vlogo, saj so, bili pri teh katastrofah prvi in so pomagali reševati in pošiljati svetli vesli o nepopravljivi škodi. Kot dokaz, da operaterska aktivnost na kratkih valovih ni zgolj zabava in šport, naj nam služi nešteto primerov v miru in vojni, ko so bili radioamaterji- prvi na mestu in so - povezovali nesrečneže z. rešilnimi odpravami. Franc Ceti, YU3VU Višina zloženih predmetov ne sme presegati 1 m, a''širina prehoda med njimi ne sme biti manjša od 0,8 m. Pri;; nekaterih delòvnih mestih na strojih, kot je to primer S’stružnico, postavljamo na tla lesene rešetke. Razmak med letvami rešetk ne sme biti večji od 25—30 mm. Za odstranjevanje ostružkov mora biti na razpolago ščetka in kovinska kljuka, Za odstranjevanje drobnih ostružkov in raznih reg morajo delavci imeti ročne pihalnike. Na splošno pa moramo o sami ureditvi- delovnega mesta upoštevati splošna načela, kot so: 1, Za namestitev stroja je treba dati na razpolago dovolj prostora, tako da bo njihovo u-pravljanje, remont in transport materiala potekal brezhibno' in varno. 2. Delovni prostor okoli stroja, kakor tudi prehodi in mesta za odlaganje materiala, morajo biti vedno točno označeni/,; 3'. Stroji morajo biti tako postavljeni, da delavec ni izpostavljen nevarnostim od vozila na prehodu. Če stroja ne more tako postaviti, je potrebno namestiti ustrezno ograjo, katera bo ščitila dèlavca in stroj. 4. Pri vsakem stroju mora biti polica, mizica za orodje ali podoben pripomoček za odlaganje orodja in materiala. 5. Uporabljati' moramo vedno predpisane stroje za sedenje, nikakor pa ni dopustno uporabljati razne improvizacije, npr. zaboje. 6. Odpadke, ostružke in podobno moramo metati v Zato določene posode, katere je treba redno prazniti. 7. Kjer je le mogoče, naj bi material stroju dostavljali z avtomatskimi pripravami. 8. Na stroju morajo biti že ob nabavi/ in! po instaliranju zaščitne naprave. 9. Na ■ vsakem delovnem mestu je treba urediti ustrezno razsvetljavo. 10. Zraven tega pa je potrebno še upoštevati, da bodo urejeni;- mikroklimatski pogoji temperatura zraka, relativna vlaga, - gibanje zraka (prepih) in da škodljivosti, kot so: toplotno sevanje, tresljaji, ropot nad 80 Db), odzračevanje o-ziroma odstranjevanje (strupenih plinov in prahu) izvedemo rta minimum. Poleg tega pa je treba upoštevati uporabo ustreznih o-sebnih zaščitnih sredstev. 1 j Pri montaži potreb posameznih krajevnih skup-nosti. Občani morajo vedeti, koliko sredstev prispevajo v občinski proračun, in se zavedati odgovornosti pri soodločanju v trošenju tako zbranih sredstev. V nadaljnji razpravi na seji o-menjenega odbora je bilo slišati tudi mnenja o tem, da smo v zadnjem času vse preveč poudarjali vlogo krajevne samouprave in pri tem zanemarili pomen občinske sämouprave. Morda je sicer v tem tudi nekaj resnice. Mnogokrat se je namreč zgodilo, da smo v krajevnih skupnostih gledali na občinsko skupščino samo kot na oblast, katera nima nobenega razumevanja za potrebe občanov, zaradi česar so tudi bolj poudarjene napake občinskih skupščin kot pa krajevnih skupnosti. V krajevnih skupnostih so odnosi med organi in občani pogostokrat zelo slabo razviti in tako prihaja do individualnega odločanja ali pa do odločanja v ozkih forumih (odbori, komisije, sveti in podobno). Zanemarjeno je delo z občani, javno mnenje pa ni javno mnenje, am- tudi pravico do izdajanja ustreznih odločb ali veljavnih priporočil, ki bi bila obvezna za vse občane. Čeprav seveda ni bilo nekih konkretnih predlogov, pa je vsekakor vse bolj jasno, da tovrstne težave v delovanju krajevnih skupnosti ponekod obstajajo. Mislim, da so prav gotovo področja dejavnosti, katera nujno terjajo, da svet krajevne skupnosti na osnovi dobljenega demokratičnega mnenja večine sprejema sklepe, ki bi naj potem bili veljavni za vse občane. Vsekakor pa je potrebno predvsem omeniti področje ljudske obrambe in civilne zaščite, krajevnega samoprispevka kot nujne oblike solidarnostnega reševanja določenega aktualnega problema, ki je na območju neke krajevne skupnosti. Zelo pomembno bi bilo tudi to, da bi se med krajevnimi skupnostmi v občini ali celo v večih občinah razvilo trdnejše sodelovanje, ker bi le edino tako lahko občani neke krajevne skupnosti bolj objektivno spoznali potrebe širše skupnosti in se na osnovi tega spoznanja bolj trezno opredeljevali pri delitvi zbranih sred- tuti v svojih določilih večkrat pr.emalo odločni in za nikogar, ki je za funkcioniranje krajevne samouprave po statutu odgovoren, ne predvidevajo ustreznih sankcij v primerih, če svoje naloge ne opravlja, kot je to potrebno. Ko bo republiška skupščina obravnavala ta dokument, bo morala vsekakor v razpravi o krajevnih, skupnostih v naši republiki odločno povedati tudi svoje mnenje o vlogi krajevnih skupnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, vsekakor pa bo morala svoja stališča oblikovati na o-snovi javnih razprav. Treba boreči besedo o pomenu krajevne skupnosti pri samoupravljanju s stanovanji, pri sodelovanju š stanovanjskimi gospodarskimi organizacijami, pri vplivanju na trošenje sredstev za gradnjo in vzdrževanje stanovanj, pri sprejemanju odlokov v občinskih skupščinah itd. Teh nekaj nakazanih momentov iz gradiva, katerega je obravnaval odbor za družbeno-politični sistem in notranjo politiko, nam jasno kaže, kakšno delo nas čaka. Nov dokument o krajevnih skupnostih Kdor je redno zasledoval delo republiške skupščine pred nekaj meseci v preddopustniški sezoni —■ je lahko med drugim zasledil tudi to, da je odbor za družbeno-politični sistem in notranjo politiko pri republiškem zboru pričel pripravljati gradivo za sestavo posebnega dokumenta, katerega bi naj v tem času sprejela republiška skupščina in kateri bi naj nakazal nadaljnjo pot za razvoj krajevnih skupnosti v naši ožji republiki. Morda izgleda ta zadeva nepomembna in bo kdo rekel, da ta stvar ne sodi v naš tovarniški časopis, pa je vendarle res, da je še kako aktualna in zanimiva predvsem zato, ker smo vsi proizvajalci sočasno tudi občani in kot taki tudi živimo na območjih raznih krajevnih skupnosti z raznimi specifičnimi pogoji za svojo aktivnost. Ker mora vsak proizvajalec v delovni organizaciji aktivno delati tudi na območju svoje krajevne skupnosti pri reševanju njenih vsakdanjih problemov, se mi zdi, da je ta sestavek še kako potreben in da mu 'je' prav zato mesto tudi v našem tovarniškem glasilu; to namreč roma na vse strani — domove naših proizvajalcev in njihovih družin. Nedvomno sodi med najpomembnejša vprašanja, ki so se pojavila na seji odbora za družbenopolitični sistem in notranjo politiko, prav odnosi med krajevno skupnostjo in občinsko skupščino. Čeprav so sicer odnosi med občino in krajevno skupnostjo urejeni z občinskimi statuti in statuti krajevnih skupnosti, pa so največkrat ti statuti le dokument, katerega dosledno ne uresničuje nobena od obeh strani, razen tega pa bi glede. na dosedanji • razvoj krajevne samouprave lahko vnesli naprednejša določila v statute, če bi seveda zato obstajale zakonite možnosti. Razumljivo obstajajo težnje po zagotavljanju rednih virov sredstev za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. Ob financiranju krajevnih skupnosti je treba namreč upoštevati solidarnostne dolžnosti vseh občanov v komuni. Brez dvoma je treba zagotoviti demokratičnost pri sprejemanju finančnih načrtov, tako glede materialnih obveznosti občanov kot glede trošenja zbranih sredstev. Upoštevati je treba skupne potrebe občanov neke občine in primerjati med seboj nujnost pak le mnenje ozkega kroga aktivistov. Krajevne skupnosti morajo'* v bodoče bolj zaživeti kot skupnosti občanov, prav tako pa je treba krajevnim skupnostim v vsaki občini zagotoviti aktivno udeležbo pri odločanju o pomembnih zadevah, za katere je odgovorna občinska skupščina. Med drugim že obstajajo celo predlogi, da bi ustanovili posebne zbore pri občinskih skupščinah, v katerih bi naj bili delegati krajevnih skupnosti, v Mariboru pa se je že celo pojavila misel o takšnem zboru v občinski skupščini; sestavljali bi ga predsedniki krajevnih skupnosti. Drugod spet predvidevajo zbor’ delegatov krajevnih skupnosti; ta bi se naj občasno sestajal in razpravljal o najpomembnejših problemih. Kako bo še to vse izgledalo, je zaenkrat vprašanje, vsekakor pa bodo najbrž tam, kjer so v krajevni skupnosti razvili dobro sodelovanje z odborniki in po krajevnih organih z organi občinske skupščine, mnogo manj navdušeni za formiranje takšnega' zbora, sicer pa bo prav gotovo bližnja bodočnost pokazala, če so takšni posebni zbori sploh potrebni in koristni za nadaljnji razvoj odnosov med občinskimi skupščinami - in občani. V odboru pa se je nadalje pojavilo tudi mnenje, da naj bi krajevne skupnosti vendarle pridobile štev, pri uvajanju prepotrebnih samoprispevkov in sodelovanju z delovnimi organizacijami, seveda' le na osnovi programa skupnih potreb. Dokument, ki bi naj torej bil sprejet do konca letošnjega leta po republiški skupščini, bo prav gotovo upošteval tudi stališča tega odbora, da je treba krajevne skupnosti določneje opredeliti in zagotoviti odgovornost vse zainteresiranih činitelje v za njihovo delovanje. To seveda velja za organe občinske skupščine in krajevne skupnosti, kakor tudi za vse druge, ki so na kakršenkoli način povezani s krajevno samoupravo. Brez dvoma so dosedanji sta- Podpisani Jožef OGRIZEK se prisrčno zahvaljujem sindikalni podružnici in mojim ožjim sodelavcem, ki so me prišli, po daljši bolezenski odsotnosti in ob odhodu v pokoj, pozdravit in še obenem poslovit. Še posebej se na tem področju v bližnji bodoč--nosti; vsem nam mora biti jasno to, da bodo vsekakor najpomembnejši prispevek k sestavi osnutka tega dokumenta prav pripombe iz javne razprave. Več kot jasno in razumljivo je, da tisti, ki se s problemi krajevnih skupnosti dnevno ukvarjajo, znajo tudi največ povedati in pomagati s svojim sode-' lovanjem, da bo nov dokument o krajevnih skupnostih zares takšen, kot si ga vsi želimo. Zato pa se moramo tudi vsi aktivno vključiti v akcijo in prispevati svoj delež k temu, da bi naše krajevne skupnosti zares končno že dobile ,tisto vlogo in mesto, katero jim danes tudi pripada v naši družbeni ureditvi. zahvaljujem za prejeta darila irt«-priznanje za dolgoletno delo. Vsem prav prisrčna hvala! V novem poslovnem letu 1971 vam želim veliko uspeha, in dobrih poslovnih odnosov -—v korist našega kolektiva. Zahvala nn.TM HOniK VRSTIT RISBE OKLOPNO VOZILO LITIJ 1 VRSTA ŠVICAR.UR DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI OTOK BLIZU SARDINIJE p\ KRSIRiP lì / fe Uj-— fllllli • r ; 1 JÈplfl lij iUUI DRŽAVA NA SV ZDR BBHB / BOG Otrlo • ZLATO . JABOLKO AMERICIJ Ar MESTO w n JAP0N5KEÌ1 OTOKU SIKO KU NAPADALK „ALUMINIJA" GORA V ŠVICAR. ALPAH NOGOMET. ■ „DINAMA" r HIBA-P0--MANJKLITO/ KESANJE BARVITO _ ..... i NAJMANJŠI delec SNOVI m AVE c. V KERAMIČNI INDUSTRIJI OZEK KONEC POLOTOKA MERSKA ENOTA i DRŽAVNA BLAGAJNA PREDLOG IIP®!! ! : V/OIIR ; ČAS BREZ VOJNE TONOVSKI NAČIN MESTO V MAKEDONIJI gibanje PO ZRAKU MURSKA SOBOTA * NASER j . A KO JUGOSLOV. TELEVIZIJA ~T~ miujn RT KIT na KITITJSK. VRSTIT LEPILA NOGOMET. „aluminiju" [le o d ore vi c) AM.TILHSKA IGRALKA LIZ m Vprašanje in odgovor Niagarski slapovi. Levo je slap ZDA, desno pa kanadski podkvasti slap V Kanadi (Nadaljevanje š prejšnje številke) Pozmo .'j-e že. Poslovimo se, sedemo v •čoki in se odpeljemo ob obali. Na približno vsakih 20 m so oštevilčene parcele. Števil-jke so pritrjene ikair na drevesa. Košček te-jja l»araja« oneri (pò moji oceni)’ kakih 30 a-jroiv, a cena je različna. Parcele z obalo so dražje.: 3.000 dolarjev iin več: Parcele jbr-ez obale.so približno po 1.000 do 1.500 dolairjieiv. Odvisno je pač od lege iziemiljišča. Zmrači ■se. Komarji začenjajo svoj ples. Toliko jih je, da se moramo umakniti v šotor. Zunaj jie tiho in mirno, le valovi je--zera Ira-hlo iplusikajo oib obalo. Nekje daleč se čuje brnenje motorja. Verjetno.:jeIkak-šen 'VEtrajm ribič, ki Se vrača ali pa gre ha lov. Prelepo jutro je. Prav tako kot povsod v naravi, kjer ni mestnega trušča. Kot do--ma. ’ Poderemo tabor in se jpočiti vrnemo V mesto... Ob niagarskih slapovih Že iv Torontu se srečamo s smerokazom: NIAGARA FALLS — 80 milj. Cesta, ki pelq.e proti jugu, je še domala lepša kot proti severu. Je štiristezna, a poleg tega -cestišča delajo še po |dve liniji. Delo je že v zaključni ifaizi in icesta bo odprta gotovo že čez nekaj mesečev’ali še prej. Avtomobil, kar požira (kilometre (pravzaprav milje). Kolona, je dolga, verjetno prav do slapov. Cez kakšne pol ure začnemo prehitevati tovornjake |j|l|mešalce. Vsak čas (kakšnega prehitimo, Kaj le počnejo med tem prometom? Že vidim: kon-•čug-ejo odsek beste. Želim videti, kako to -Čudovita reka muskoka,: ki se .PREBIJA SKOZI PROSTRANE GOZDOVE ■«delajo, zato - umirimo vožnjo. Neverj-et-no! Dva traktorja ' raztegujeta - -dolgo železno mrežo nad zvaljano cestišče, a meša-lči pri-ihajäjo v sklenjeni verigi ih praznijo vsebino ma ito mrežo. Na mah -mi je vse -j-a-sno. Zato so torej te -ceste,tako lepe in gladke! ‘Plast železo-betona, a nanj plast-asfalta ! Kar milo se mi stori ob misli na naše -cestne »objekte«. Koliko denarja nam požrejo, a se še vedno vozimo po luknjastih cestah. Pospešimo vožnjo. Bližamo '-se Hamil-to-ruu. Že od Idaleč vidim gost oblak -dima, Tri visi nad mestom. Zapeljemo na most. "Tu sé zia trenutek zaustavimo, ker moramo Tplačatd mostnino — 15 -centov. Pa izplača :se,Itako lep Ij-e most. Cez’nekaj minut že -drugi.. Tudi tu maramo plačati. To sta pri--vath-a mo-stova, zato tudi mostnina (ceste iso državne). Izgleda, da . je tukaj močna težka industrija. Peljemo še nedaleč od tovarn. Verjetno so to železarne ali kaj -drugega. Oblak dima nad njimi je tako. gost, da sonce ne prodre -skozenj. Spet hitimo naprej. Tu in tam sé nam na levi prikaže Obala Ontarijskega jezera. Niagara Peljemo se o-b reki, ki j.e res nekaj posebnega. Teče po 15, morda 20 m globokem kanjonu. Preteči je moralo mnogo časa in vode, da se -je prézrla- skozi sloje: skalo-vja v tako globino. Se Imalo. Komäj že čakam, dà vidim te n-aj,večje in verjetno tudi najlepše .slapove na svetu. Že od daleč zagledam, kako se dviga pod nebo bela megla. - Na cilju smo. Kako (je to nekaj lepega! Cudoviita -Sta,’ oba- slapova. Kanadski ima podkvasto obliko in se mi zdihiekoliko lepši. Reka priteče na rob -tega prepada v širini približno. 40 m. Ogromna količina, vode nenadoma zgrmi v globino, kjer se razbija v eno samo peno. Iz (tega hudournika se d-vi-ga steber megle. Tudi slap ZDA je prelep. Pada z enako višine in se razbije na -skalovju pod seboj. Prav to skalovje mu daje po-seben . čar. Voda, ki pada čez rob, vsa besna in penasta išče pot med Skailovj-em in 'se končno umiri- v reki. -Za slapom pa se dvigajo v nebo (mogočni nebotičniki, ameriškega mesta-: Buffala, kar celotno1 sliko še (polepša. Ne morem se nagledati te lepote. Kakšna čudovita igra barv! Ko tako.strmim, v to krasno, .venidair -grozečo lepoto, sie imi zdi, da me Ih-oče potegniti is-seboj iv -globino. Izpod mostu, ki veže Kanado in ZDA, pripelje ladja. Polna turistov počasi drsi proti (slapovom. Zapluje minio ameriškega in se počasi bliža kanadskemu. Kakšnih 30 m pred, slapom se obrne. Voda okrog ladje besni in ise peni. Ziblje sé in vse' izgleda prav tenevamo. Potem počasi zapelje nazaj proti mostu in- izgine. Lepo je. Vso lepoto, slapov še popestri izredno urejena okolica s parki in -raznimi turističnimi objekti. Pisana množica turistov (Vse to le, še dopolnjuje. Po majhnem hribčku se povzpnemo do razglednega stolpa. To je šesterofco-tno poslopje, na katere strehi, bolje ploščadi, stoji mogočen stolp, morda '60 ali več metrov visok. Ima -obliko gobè: ina dolgem peclju Sedi velik »klobuk«, še,najbolj podoben -kakemu vesoljskemu vozilu krožne oblike. Po- »peclju« s-e s treh -strami neprestano dvigajo ali -spuščajo rumenorjave kabine dvigala. V iogromn-em, šesterokotniem prostoru so trgovine. Tu najdeš res izredne in dragocene ,spominke, vendar po zelo visoki ceni. . Že naijmaiva-dnejši -kič veliko stane. Do-bijo se ročna dela kitajskih in japonskih mojstrov (ali rokodelcev) in tudi švedskih, irskih, nemških, italijanskih in drugih spominkov ine manjka. Tudi zlatnine in raznoterih imitacij j-e na pretek. Ž dvigalom se odpeljemo na vrh razgledr mega. stolipav Tudi tu ao (trgovine -s podobnim blagom kot’ spodaj. Razgled s stolpa sega daleč čež slape po ozemlju Kanade in ZDA. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) speševanje varstva pri delu in za dogovarjanje glede opravljanja nekaterih konkretnih zadev s tega področja, V zvezi s tem je treba upoštevati posle, klffjih opravljajo »v imenu in na • račun organizacije« popblaščene strokovne ustanove; sem spadajo npr. Občasni preiz-j kusi, kemičnih -iri: bioloških škod^ Ijivosti, rhikroklime, delovnega o-rodja/ naprav in drugih delovnih sredstev poleg tistih, za katere predpisujeta 70. in. 71 člen TZVL), ■da jih - i tak ’morajo Opravljati stro4 kovne ustanove. Poleg teh se strokovne ustanove na področju varstva pri delu . po 86. členu TVŽD ukvarjajo, skladno z zakonom, zlasti s temi posli: E- opravljajo za delovne: organi--V zapije strokovne storitve glede uveljavljanja varstvenih predpisov in ukrepov oziroma -izboljšanja in saniranja delovnih pogojev; — sestavljajo elaborate in ana-Sjize, dajejo strokovno pomoč ::'0pri normiranju 'tvarine varstva pri delu in nadzorujejo uveljavljanje predpisov o varstvu pri delu; — opravljajo znanstvene preiskave in raziskovanja, spremljajo domače in tuje dosežke na področju varstva pni delu; — delujejo za strokovno uspo-sobljanje in izobraževanje, za vzgojo in prosvetljevanje —- iz - tvarine varstva pri delu. 1MB- k Naša telefonska centrala VPRAŠANJE: Katere posle s področja Varstva pri delu lahko delovna organizacija prenese in na koga? ODGOVOR . i. odst. 5. člena temeljnega zakona o varstvu pri dolu (v nadaljnjem tekstu: TZVD) predpisuje,, dà so deloyne organizacije, osnovne nositeljj.ee- nalog, in poslov glede izvajanja in -.pospeševanja varstva_ pri. delu. Iz tega-zakonskega 'določila izhaja, da je delovna organizacija, kot osnovna nositeljica',dolžnosti: in poslov glede varstva pri delu, dolžna, da jih. sama opravlja. TZVD glede tega ni povsem kategoričen -in v 1. odst. 7. člena dopušča, da določene 'dejavnosti: pii, izvajanju in pospeševanju varstva pri delu opravljajo: znanstvene in (strokovne ustanove na področju varstva pri delu, zdravstva, gospodarstva in prosvete, zavodi za socialno zavarovanje, zavarovalni zavodi in gospodarske zbornice,:', TZVD to dopušča, ker posarnez-pih poslov delovna organizacija sama ne more opraviti, ker zato nima rriožriosti, paludi zato, ker mora nekatere posle s tega področja opravljati družbena skupnost ali pa jih mora zaupati strokovnim ustanovam, katere jih’bo--do zaradi svoje dèjavnosti opravljale bolj strokovno, bolje in u-činkoviteje: s tem pa^tudi bolj gospodarno. To posebno poudarja 2. odst. 65. člena TZVD, po katerem se organizacije lahko dogovarjajo s strokovnimi:: ustanovami na področju varstva pri delu za opravljanje določenih poslov s področja varstva pri delu. Gre torej za- strokovne ustanove za po- Kako je potekalo delo krvodajalskega aktiva v našem podjetju? Obnova v elektrolizi A Naši gasilci pri IGD Varteks in INA Lendava Koristna strokovna ekskurzija Gasilsko društvo naše tovarne skrbi, da so njeni člani seznanjeni z najsodobnejšo tehnično opremo in gasilsko preventivo v drugih naših delovnih organizacijah. Za zaključek letnega dela v društvu in po planu, katerega Sprejmejo člani na občnem zboru, organizira društvo za svoje člane strokovno ekskurzijo v druge delovne kolektive. Namen tega je, da si člani ogledajo podjetje, njegovo proizvodnjo, delovanje industrijskih društev, njihovo tehnično opremo in gasilsko preventivo. Ker v naši tovarni prehajamo od plina na mazutno kurjenje, bo nujno potrebno, da bodo na zalogi večje rezerve mazuta. Zgrajena sta dva rezervoarja s prostornino okrog 2000 m3, kjer bo ta mazut vskladiščen, zato bo v tem okolju potrebna posebna gasilska preventiva. Znano nam je, da ogenj, kjer izgorevajo naftini derivati, oddaja veliko toplote in zato je tudi gašenje otežkočeno. Zaradi tega je društvo organiziralo ogled take požarno-varnoStne preventive v podjetju »Varteks« Varaždin in INA Lendava. Lepega decembrskega dne smo se odpeljali z avtobusom najprej na obisk k industrijskim gasilcem Varteksa v Varaždin. V tem velikem tekstilnem kombinatu, kjer delajo z lahko vnetljivimi materiali, smo si ogledali proizvodne obrate in njihovo požarno preventivo. V začetni fazi tehnološkega procesa v obratu, kjer pripravljajo surovine, je najbolj požarno nevarno, saj je tukaj dovolj le ena iskra, pa zgori dragoceha surovina, ki je pripravljena za predelaVo: v najfinejše, znane »varteksove« kamgarne. V tem oddelku "imajo montirane Samodejne naprave za gašenje Z vodo. Te naprave delujejo na določeno temperaturo, ki je kritična, da se lahko vname zmes surovin; takrat popustijo varnostni zamaški šob in vodni curki oziroma prha pogasi požar takoj v začetni fazi. Te samodejne naprave so stabilno montirane in vedno pod zadostnim pritiskom yodè. V skladišču, kjer je ogromna količina gotovih oblačil, imajo montirane samodejne gasilne naprave z razliko v tem, da te delujejo nà gostoto dima v zraku. Naši člani So Si lahko ogledali predilnico in tkalnico, kjer so vh dèli tekstilne stroje, od starejših do najmodernejših tipov, in proizvodnjo tekstila —- od volne do končnega izdélka v metrih. Zanimivo ši jè- bHo ogledati veliko delovno hal#, kjer šiva na stotine krojačic in krojačev raznovrstne konfekcijske obleke vseh modelov za ženske in moške. Tu je vsa proizvodnja po tekočem traku. Po vseh’ obratih smo videli solidno urejeno požarno-varnostno preventivo — od vode do najsodobnejših kemičnih pripomočkov — aparatov. Gasilsko službo izvršuje okrog 40 poklicnih gasilcev in še okrog 150 prostovoljcev iz vrst delavcev. Tako močna gasilska enota, tako popolna požarnovarnostna preventiva in tehnična oprema gasilcev — vse to jim je jamstvo, da ne bo prišlo do večjih požarov v njihovi - tovarni. Vodja varnostne službe, ki nas je vodil pò obratih, nam je ob koncu obiska pokazal še gradnjo tribune na športnem' ' stadionu »Varteks«. Varaždin smo zapustili bogatejši v gasilskem znanju, saj še večina naših članov ni videla tako sodobne gasilske opreme. Drugo polovico dneva smo porabili Za ogled obratov podjetja INA Lendava in za razgovore z njihovimi gasilci. Proizvodnja poteka po obratih, ki so raztreseni po lepem gozdiču; vsi smo skrbno poslušali tolmačenje o tehnološkem postopku pri pridobivanju benzina, petroleja, gorilnega olja in mazuta iz surove nafte. V oddelkih smo si ogledali proizvodni proces, ker so ti bili v obratovanju in največ udeleženčev nas je prvič videlo, kako iz surove nafte izločajo bencin, nato petrolej — olje in ostanek kot mazut. Iz proizvodnih obratov se ti derivati stekajo — črpajo v velike rezervoarje z okrog 5000 m3 prostornine. Ti rezervoarji so med seboj povezani in precej oddaljeni od objektov. Nas pa je tukaj najbolj zanimala požarnovarnostna preventiva teh velikan-nov. , Naprave za požarno varnost so stabilne. Od strojnice, kjer so velike sesalno-tlačne črpalke na e-lektrični pogori in precejšnje količine tutógena, sta dva podzemna cevovoda do razdelilne plošče Z zasuni. Od tukaj ima vsak rezervoar svoj cevovod do izpustriih šob, ki so montirane na vrhu .'rezervoarja,vče. je-potrebno,’ s peno pokrijejovso gorečo površino. Mènim, da sé te naprave v-primeru požata dobro' obnesejo, saj se.gasilcem m potrebno približati görecgfriU 'rezervoarju ob veliki vročini, ampak le do razdelilnih zasunov. Ta sistem deluje tako, da goreči rezervoar gasijo s peno, sočasno pa sosednji rezervoarji bruhajo mrzlo vodo, da se ohladijo, da ne bj prišlo do prevelike temperature — eksplozije. Takega požara pri JNI še niso imeli, toda priprave za požarno varnost morajo biti vedno prisotne. Menim, da so vsi člani te ekskurzije mnogo pridobili pri spoznavanju gasilske zaščitne preventive, a vodstvo društva mnogo dobrih smernic, katere mu bodo koristno služile pri nadaljnjem delb v prid požarne varnosti našega podjetja. M. M. Leto 1970 se je izteklo in prav ie, da prikažemo rezultate, katere smo dosegli od časa, ko smo u-stanovili aktiv. 2e ob bežnem pregledu podatkov zasledimo precej velik vzpon števila odvzemov krvi v tem letu. K temu so nedvomno pripomogli organi upravljanja, vodje DE, o-sebrio zanimanje ; vsakega posameznika v aktivu in humana zavest vsakega člana kolektiva, ki se je udeležil te akcije. Po podatkih, katere smo dobili 'iz OORK Ptuj, je razvidno, da je naš kolektiv med vodečimi kolektivi v ptujski občini na I. mestu po številu krvodajalcev in številu odvzerriov. Tako smo od aprila do decembra 1970 imeli 230 odvzemov. Seveda pa še ni rečeno, da smo dosegli vse, kar se da. Ce ocenjujemo procentualno po številu zaposlenih, je procent zelo pičel ®/o. V tem letu je naš aktiv zbral 461 krvi. Potrebe v ptujski bolnišnici pa znašajo letno'4201; seveda se to število veča iz leta v leto. Razen tega pa mora biti na zalogi vedno zadosti krvne plazme za potrebe bolnišnice in primer kakšne večje elementarne ali druge nasreče. Poglejmo še, kdo so ti naši člariif kolektiva, ki so si že pridobili najvišja priznaojailn diplome, obenem pa še sprejem pri predsedniku OS Ptuj. Varno dvigovanje ... bedak, zakaj pa stojiš pod visečim bremenom! IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO. UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrtič — predsednik, čiani: Stojan Kerbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Rokopisov in slik ne vračamo. Franc Simenko Karel Tomanič Štefka Žnidarič Ivan Petrovič Vinko Svenšek Edi Ferenčič Vida Resnik Edi Menoni Maks Primožič Anton Žerak Stanko Kokot ■ Alojz Menoni Franc Kokol 32 krat 31 krat 27 krat 26 krat 25 krat 24 krat 24 krat 23 krat 22 krat 22 krat 21 krat 21 krat 21 krat Zraven teh imamo še celo vrsto odlikovancev z zlatimi,'|n srebrnimi značkami. To so ljudje, ki so velik def sebe darovali za soljudi. In človek, kateri kri, dobi, navadno ne pomisli, da je'dobil najdragocenejše zdravilo, katerega ne more izdelati nobena tovarna na svetu. Dosti Hudi se ne zaveda pomena krvodajalskih akcij) kaj pomenijo krvodajalci. Dopisujte v ALUMINIJ In če sedaj vsakdo na to pomisli, bo prišel do zaključka, kako malo so ti ljudje nagrajeni za svoja humana dejanja. Morda bi- za to lahko poskrbel kakšen obči uski -foru m, sa j- je na - koncu koncev tudi občina dolžna skrbeti po OORK za urejanje 'tega problema. Ker pa vsi dobro vemo, kako je s to rečjo, Smo stvar vzeli v. svoje roke in smo v četrtek, 19. novembra 1970 imeli v prostorih restavracije Kidričevo ustanovno konferenco. Na njej smo ustanovili v podjetju OSNOVNO ORGANIZACIJO RK TGA, ki bo delovala po načelih OORK Ptuj. Tako bomo poskušali v bodoče z zbranimi sredstvi organizirati kakšna skupnar srečanja krvodajalcev, kakšen brezplačni izlet, da bi zaslužne krvodajalce nagradili s kakšriirni spominskimi darili, da bi. dostojno počastili dan krvodajalstva itd. Ta finančna sredstva bomo zbrali s podpornimi člani OORK TGA, katerih članarina znaša letno 2,5 din. Obetamo se tudi razumevanje članov upravljanja, saj gre zä naše člane kolektiva. ' Mislim, da ne bo dosti takšnih, ki ne bi S članstvom podprli našo OORK in Itako pripomogli k urep sničitvi njenega programa. Naj Se vsakdo zaveda, da bo morda tudi sam kdaj potreboval pomoč članov kolektiva krvodajalcev. To je bežen. ipregled dela, u-spehov in načrtov OO; seveda so še pojavi, kateri so uperjeni proti njenim delovnim akcijam. To so; trganje plakatov in širjenje neresničnih in nepreverjenih' govoric o manipulaciji krvi. Upamo, da se bodo tudi slednji zavedali pomembnosti akcij in s tem seveda pripomogli k večjim uspehom OO; teh pa smo že sedaj lahko vsi resnično veseli. Nazadnje še vsem tistim, kateri so 23. novembra' 1970 na poziv Splošne bolnišnice Ptuj pustili delo (in vodjem DE, pni katerih, so krvodajalci zaposleni), ob 12. uri odšli v Ptuj darovat kri in s tem rešili 3 življenja — 'iskrena hvala ponesrečencev in bolnišni-, ce PtujE K. J.