Listek.
3'«7
6.  »Pod oknom.«  (Napev J. Fleišmanov.) —   7.   »Dolenjska zdravijca.«----8. »Zadovoljni
Kranjec« — 9. »Bleško jezero.« (Napev Kam. Mašekov.) — 10. »Gorenjska zdravijca.« — 11. »Na jezeru.« (Besede in napev zložil Miroslav Vilhar.) — 12. »Na zdravje.« — Glede" obsega glasu so stavljene v srednji visočini, da jih bode možno prepevati visokim in nizkim glasovom. Spremljanje za klavir je pogodil veščdk vzgledno. Na prvi pogled nam je jasno, da že kratka predigra vpelje v polni značaj vsake pesmi. Spremljanje ni ravno navadno, a po vsem priprosto in' vendar s finim ukusom ubrano. — Gospod Foerster je tem oziru, da je jel prirejati narodne in druge pesmi v^tej obliki, zaoral jako plodonosno ledino. Ravno ta oblika nam jako ugaja, ker moči bode jih prepevati odslej ne le pevskim zborom in čveterospevom, temveč tudi vsakemu posameznemu pevcu in posamični pevki, in glasile se bodo v vsakem domačem krogu, kjer se glasba goji, a tudi v koncertni dvorani. Kadar dobimo kako delo g. A. Foersterja v roke, zabeležiti nam je vselej z radostnim srcem, da je spet veščak podaril našemu muzikalnemu svetu kaj izbornega. Oblika, popir in tisek, vse jako lepo. Kakor čujemo, tiska se že 2. zvezek   »Triglava«.     A. R.
Crnelo. Razne preiskave o zgodovini domovine naše so me prepričale, da je malo dežel, kjer bi se razumništvo tako malo brigalo za zgodovino naroda svojega, kakor pri nas; zato pa nahajamo toliko krivih razlaganj po nemških in od Nemcev pisanih knjigah, da se človeku čudno zdi, kako je možno kaj tacega pri nas -— filologičnem narodu, da se ta ali dni ne oglasi in ne popravi krivih nazorov in razlaganja o tej ali oni stvari. Crnelo je grad blizu Mengiša, kateremu so Nemci izmislili neosnovan začetek, da se zategadelj imenuje »Rottenpiichel«, ker ga je bil nekda sezidal prvi mejni grof Popo, o katerem si prof. Richter domišljuje, da se je imenoval »von Roth« -— in bil »Urenkel Herzogs Arnulf des Bosen, daher die krainischen Rottenpiichel.v. Takoj, ko sem prvič čital ta nezmisel, posilil me je nehote smeh, kajti prepričan sem, da od zdavnaj biva tu slovenski rod in da večina nemških poimenovanj ni nič druzega kot prestava iz slovenskega prvotnega imena. In tako je tudi s tem imenom Crnelo pomeni namreč rudeče. Beseda izvira od korena čermi, stsl. čruvi, nsl, črv, Wurm, kakor uči Miklošič (Etym. Wdrter-buch na 33. strani), kjer pravi: »die Bedeutung »roth« beruht darauf, dass einst in allen Landern mit gewissen Wiirmern roth gefarbt wurde : Scharlachschildlaus«. cf. nsl. črmljak, čmrljak, Eidotter, češ. čermak, Rothkelchen ; stsl. čruvenu, čruvljenii, roth srb. crven, crljen, roth itd. Tako je tudi Crnelo = Crvnelo = rudeče = roth. Za Rottenpiichelnom, kateri se tudi v listinah nahaja s pisavo Rothenpiichel, našel sem ime kraja Rottenpach ter ga iskal pod imenom Rudeča Vas, Rudeči Potok, Rudeči Breg, Hrib itd. a zastonj. Leta 1883. bil sem v Zatičini, in tu mi je gospod župnik povedal, da Rottenpach je vas blizu Zatičine s slovenskim imenom Crnelo, kjer je, kakor me listine uče, nekdaj stal grad, plemenitažev Črnelskih »von Rottenpach.« Ker Nemci oba kraja »Crnelo« imenujejo Rothenbacli, Rothenbiichel in ker vemo, da je crnelo v našem starem jeziku pomenilo 7-11-deče, roth, smemo iz tega za gotovo sklepati, de je Crnelo starejše ime nego Rothenbacli ali Rothenbiichel in da je Nemec iz Crnelega naredil svoje ime, a ne naopako Slovenec iz Rothenbacha ali Rothenbiichla svojega Crnelega. Kakor pa je dognano to, potem se tudi vse Richterjeve kombinacije o tem imeni izkade" v prazni nič.                   Fr. Sumi.
,,Smotra" se imenuje mesečnik za občno prosveto, katerega je z novim letom začel v Zagrebu izdavati tiskar in knjigotržec C. Albrecht. Urednik mu je hrvaški književnik Milan Grlovič. »Smotra« hoče priobčevati članke v latinici in cirilici v tistem pravopisni, v kakeršnem so ji priposlani; o svojem programu piše list tako: »Smotra ima da hude u prvom redu pravo ogledalo duševnoga rada svega hrvatskoga ili srp-skoga naroda, koji je jedan te isti živio on i stanovao gdje mu drago. Ona ima bi-lježiti  njegove   duševne  stečevine   i proizvode, ocieniti ih i narod na njih upozoriti;  ona