VL
i mv
KURIR
NOVO MESTO 17. oktobra 1978 leto VIII * št. 10
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Titove besede veljajo za vse!
Negativne pojave v sedanjem trenutku našega razvoja bomo dosti laže odpravljali, če bomo preprečili neodgovorno ravnanje, če bomo čedalje strožji, kar zadeva delovno disciplino in dosledno uresničevanje dogovorjenih stališč ter sprejetih obveznosti
Predsednik republike in predsednik ZKJ tovariš Josip Broz Tito je v začetku septembra sprejel vodilni aktiv SR Slovenije in spregovoril o številnih vprašanjih naše zunanje politike, kot o razveseljivih uspehih v našem gospodarstvu. Tudi ob tej priložnosti je med dragim poudaril, da nas doseženi rezultati spodbujajo, vendar pa se moramo vsi bolj zavzemati za odpravljanje težav in slabih pojavov. Kot vedno doslej, so misli predsednika Tita tudi tokrat napotilo za naše delo in prav bo, da se nekaterih spomnimo. Z našimi deli jih prelijmo v življenje, saj je samo tako mogoč napredek in z njim naš jutrišnji še bogatejši vsakdan.
Tovariš Tito je vodilnim de- področjih. Pri tem življenjska lavcem Slovenije najprej govoril raven naših ljudi nenehno raste,
nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih in naših odnosih z nekaterimi državami, ki so se v zadnjem času precej živahno razvijali. Ponovil je, daje njegov lanski obisk v Sovjetski zvezi, DLR Koreji in LR Kitajski dal izredno dobre rezultate, zavrnil pa je čudna protislovja in izmišljotine v sovjetskem tisku, do katerih je prišlo med nedavnim obiskom kitajskega predsednika Hua Kuo-fenga. Naši odnosi s Kitajsko se lahko uspešno razvijajo navzlic razlikam, saj na takih temeljih uspešno sodelujemo tudi s številnimi drugimi državami.
Pretežni del svojih izvajanj je predsednik Tito posvetil nekaterim vprašanjem našega gospodarskega razvoja. Ocenil gaje, v celoti vzeto, da ni slab. Dosegli smo pomembne uspehe, toda hkrati smo prišli do neke meje, onkraj katere bi bilo nevarno, če bi dovoljevali nekatera ravnanja in slabosti. Zlasti hitro napredujemo v industrijski proizvodnji in kmetijstvu, pomembne uspehe pa smo dosegli tudi na drugih gospodarskih
kar se kaže v povečanju osebne porabe in izboljševanju kako-
vosti, pa tudi v izboljševanju stanovanjskih razmer.
V nadaljevanju je tovariš Tito opozoril na nekatere resne slabosti, ki ne le da zavirajo še hitrejšo gospodarsko rast naše države, temveč bodo lahko resno ogrozile naše dosežke, če si ne bomo z vsemi močmi prizadevali, da bi te pomanjkljivosti odpravili. „O teh slabostih sem govoril že večkrat, še posebej natančno in odkrito pa na 11. kongresu ZKJ“, je dejal.
IMV — KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular — Odgovorni urednik:	Alfonz Brzič —
Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto
Zanimanje za naša gospodarska vozila narašča iz dneva v dan.
Povečati proizvodnost dela!
„Pogosto sem poudarjal, da je treba povečati proizvodnost dela, ki je pri nas v primerjavi z zahodnimi državami še vedno na nizki ravni in trenutno znaša 3 odstotke. To sicer ni malo, vendar bi morala biti ta številka večja. Ker je proizvodnja pri nas veliko dražja, moramo subvencionirati izvoz in uvajati določene restrikcije, da ne bi zunaj kupovali vsega mogočega", je dejal predsednik Tito. Realni osebni dohodki naših delovnih ljudi se nenehno zvišujejo, je nadaljeval, opozoril pa spet hkrati, da je največja težava v tem, da osebni dohodki rastejo A tam, kjer nastajajo izgube. Tudi na veliko nevarnost, ki jo prinaša neupravičeno zvišanje cen, je opozoril. Z ostro kritiko je nato ošvrknil slabe pojave glede obrtnih storitev in pretiranega zaslužkarstva v „malem gospodarstvu", ki ne temelji na delu.
„Problem pravilne delitve dohodka je slej ko prej eno ključnih vprašanj našega razvoja in naših celotnih odnosov. Temu vprašanju bomo morali v prihodnje posvetiti še več pozornosti", je podčrtal tovariš Tito.
N. S.
CEZ
TOVARNIŠKE ZIDOVE .. .
„... Krajevna skupnost pa se ne more razviti, če ne bo s svojimi predlogi zakorakala čez tovarniške zidove, če ne bo prišla pred delavske svete ne le delovnih organizacij na svojem področju, temveč tudi tistih, v katerih delajo njeni člani ne glede na to, ali so v isti komuni in republiki ali v drugi
Dejstvo, da je zdaj delavec nosilec dohodka, odpira široke možnosti, da se ljudje povezujejo pri skupnem zadovoljevanju svojih potreb - to pa bo naposled precej vplivalo tudi na to, da se jim bo izboljšalo življenje, povečalo bo njihove delovne sposobnosti in krepilo sile naše socialistične skupnosti.. "
VIDA TOMŠIČ
PROGRAM DELA 00 ZK V IMV
Razvijati samoupravne odnose
^	Še naprej moramo razvijati samoupravne odnose
Na septemberskih sestankih, ki so jih imele 00 ZK, je bila poglavitna naloga razpravljati in sprejeti program dela zveze Komunistov za naslednje delovno obdobje.
Program dela je zasnovan na podlagi resolucij obeh kongresov ter na podlagi lastnih ocen in potreb delovanja zveze komunistov.
RAZVOJ
SAMOUPRAVNIH
ODNOSOV
Ni naključje, da so komunisti postavili to temo na prvo mesto, kajti zavedamo se pomena razvoja samoupravnih odnosov v naši samoupravni socialistični družbi. Posebno skrb bomo komunisti v nadaljevanju posvečali in si prizadevali za:
—	samoupravno izgrajevanje TOZD kot osnovne samoupravne enote, v kateri delavci ustvarjajo in delijo svoj dohodek;
—	samoupravno povezovanje TOZD v IMV, ki mora zagotoviti skupno in enotno poslovno politiko ter skupne in enotne kriterije ustvarjanja in delitve dohodka;
—	izgrajevanje vloge DS SS kot pomožnih administrativnih in strokovnih služb celotne organizacije na osnovah svobodne menjave dela;
—	razvoj sistema informiranja in usposabljanja v TOZD, ki mora prispevati k večji stopnji seznanjenosti in vključenosti delavcev v vse oblike samoupravnega odločanja;
—	krepitev in vsebinsko bogatitev vseh oblik neposrednega izjavljanja delavcev o vseh
bistvenih vprašanjih poslovanja in dela TOZD in DO;
—	krepitev vloge in pomena družbenega samoupravnega planiranja in pravočasen in kvaliteten sprejem vseh planskih dokumentov;
—	krepitev vloge TOZD in vključevanje širšega družbenega pomena, ki jih obravnavajo družbene politične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti;
—	izgrajevanje in izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po delu, ki mora bolj dosledno vključevati povezanost osebnega dohodka delavca z njegovimi skupnimi uspehi pri proizvodnji in prodaji skupnega proizvoda.
GOSPODARJENJE
—	00 ZK se bo v svoji vsakodnevni aktivnosti prizadevala usmeriti pospešen, a skladen razvoj TOZD in DO, predviden s srednjeročnim programom;
—	redno bo spremljala in analizirala poslovanje TOZD in DO ter predlagala samoupravnim organom stališča za izboljšanje poslovanja;
—	posebno pozornost bomo komunisti posvečali skrbi za stalno zmanjševanje material-
nih stroškov in vseh oblik neracionalne porabe delovnega časa;
00 ZK b o skupno s sindikatom skrbela za skladen razvoj vseh oblik družbenega standarda, ki se mora razvijati in izpopolnjevati skupno in v skladu s povečanjem dohodka TOZD in DO.
KADROVSKA POLITIKA
V skladu z našim srednjeročnim razvojnim programom in s kongresnimi dokumenti bomo komunisti posvetili posebno skrb politiki kadrovanja na vseh področjih in vseh ravneh.
RAZVIJANJE
DELEGATSKEGA
SISTEMA
Komunisti moramo razvijati in izpopolnjevati vse oblike delegatskega sistema, kar mora postati stalna naloga delovanja komunistov v 00 ZK, zlasti pa ustvarjati pogoje za stalno in vsestransko sodelovanje družbenopolitičnih organizacij pri oblikovanju stališč in sklepov.
DELO ZVEZE KOMUNISTOV V DRUGIH
DRUŽBENOPOLITIČNIH
ORGANIZACIJAH
00 ZK bo redno spremljala in ocenjevala delo svojih članov v organizaciji sindikata in zveze socialistične mladine. Posebno
skrb je potrebno posvetiti spremljanju, pomoči in spodbujanju aktivnosti mladinske organizacije.
SLO IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
00 ZK si bo s konkretno aktivnostjo prizadevala, da bodo vsi člani ZK in delavci bolj seznanjeni in usposobljeni za vključevanje v vse oblike SLO in družbene samozaščite. Posebno pozornost bo 00 ZK posvečala kadrovanju in izbiri ljudi za posamezna dela v organih SLO in družbene samozaščite.
IDEJNO-rOLITlCNA IN
AKCIJSKA KREPITEV ZVEZE KOMUNISTOV
Ob stalnih prizadevanjih za uresničevanje zahtevanih nalog bo 00 ZK skrbela tudi za stalno krepitev idejno-politične in akcijske enotnosti komunistov v TOZD in DO.
Program dela zveze komunistov zajema vsa področja delovanja in je zastavljen zelo široko. Uresničitev programa zahteva maksimalno angažiranje slehernega plana zveze komunistov ter organiziran pristop k reševanju posameznih problemov.
Program dela bodo 00 ZK stalno dopolnjevale v skladu z dejanskimi potrebami ter ga konkretizirale z akcijskimi programi za krajša časovna obdobja.
Delavski svet je sprejel:
delavci bodo dobili posojila
MIKLAVŽ 78
Prijetni spomiii na srečanje delavcev IMV
Na 14. redni seji DS TOZE Tehnoservis so delegati potrdil prednostno listo prosilcev za posojila za individualno gradnjo. Sredstva bodo dobili naslednji delavci:
1.	Rom Anton, 50.000,00 din
2.	Rudman Marko, 50.000,00 din
3.	Tomc Stanislav, dipl. ing., 50.000,00 din
4.	Srebrnjak Jože, 29.000,00 din
5.	Vesel Peter, 25.000,00 din
6.	Medic Jože, 20.000,00 din
7.	Kunstek Milan, 15.000,00 din
8.	Turk Franc, 15.000,00 din
9.	Radovan Anton, 15.000,00 din
PREDNOSTNA USTA V TOVARNI PRIKOLIC
14. redne seje delavskega sveta TOZD Tovarne prikolic, ki je bila 15. septembra, se je udeležilo 14 delegatov, predsednik osnovne organizacije sindikata Zvone Pavlin in ing. Branko Došler. Delegati so obravnavali med drugim rezultate referenduma in prioritetno listo prosilcev za stanovanja in za posojila.
Za samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana razvoja DO IMV za obdobje 1976 — 1980 je glasovalo 374
Na podlagi sklepa republiškega odbora je bila 5. oktobra 1978 v Velenju druga skupščina sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije. Skupščina je spadala v okvir predkongresnih aktivnosti slovenskih sindikatov. V obširnem dnevnem redu smo delegati presedali delo v preteklem 4-let-nem mandatnem obdobju in sprejeli usmeritev za delovanje sindikata naše branže v prihodnjem obdobju.
Na skupščino so poslali delegate vsi občinski odbori, med katerimi so bili tudi člani naše delovne organizacije Zvone Žugelj iz TOZD TA Tovarna Suhor, Zvonko Kovačič iz TOZD TAP Brežice, Jože Bartolj, Milan Konestabo ter Branko Sladič iz TOZD Tovarna opreme Mirna, Janez Zrimšek iz T02fo Commerce, in Jože Turk iz DSSS.
delavcev, proti je bilo 76 delavcev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 8.
Za samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med temeljnimi organizacijami združenega dela, združenih v delovno organizacijo IMV, je glasovalo 376 delavcev, proti pa jih je bilo 67. Neveljavnih je bilo 15 glasovnic. Delavski svet je sprejel sklep, da sta oba samoupravna sporazuma sprejeta.
Predsednik odbora za medsebojna razmerja Ivan Jaklič je delavskemu svetu posredoval prednostno listo prosilcev za stanovanja. Delavski svet je glede na to, da na listo ni bilo pritožb, sprejel sklep, da je prednostna lista dokončna in da lahko ravnamo po 29. členu samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih zadev delavcev DO IMV.
Pred koncem seje so delegati ponovno obravnavali viličarje na motorni pogon, ki so tehnično neustrezno vzdrževani, tako da lahko pride do nesreče. Prav tako so se delegati spraševali, zakaj ne poteka izplačevanje OD v prostorih TP, kot je bilo dogovorjeno na zborih delovnih ljudi in na 10. redni seji delavskega sveta TP.
Po razrešitvi republiškega odbora in njegovih organov so bile volitve novega odbora, ki je imel tudi takoj svojo 1. sejo.
Republiški odbor šteje 59 članov, med katerimi sta tudi Jože Turk (DSSS) in Branko Sladič (TOZD Tovarna opreme Mirna), kot delegata svojih občinskih odborov. Za novega predsednika je bil izvoljen Srečko Mlinarič, dosedanji sekretar, za podpredsednika Konrad Breznik in za sekretarja Vida Prinčič. Iz naše delovne organizacije je bil v 13-članski izvršni odbor izvoljen Jože Turk.
Med vabljenimi gosti je bil tudi naš veliki revolucionar in kovinar Franc Leskošek — Luka, ki je ob tej priložnosti prejel za vse svoje požrtvovalno delo zlato plaketo sindikatov industrije in rudarstva Jugoslavije.
Tretje tradicionalno srečanje delavcev IMV je za nami. Čeprav je na račun tega, ker smo ga odložili v juliju in preložili na september, padla marsikatera pikra, se je tedanja odločitev pokazala za pravilno. Lepo vreme, dobro utrjena in urejena cesta kot še nikoli, primeren čas, saj je delo v vinogradih še počivalo, vse to je vplivalo, da smo se organizatorji in udeleženci vračali s srečanja na svoje domove polni lepih vtistov in novih moči z željo, da bi se naslednje leto spet zbrali in skupaj preživeli prijeten dan v naravi.
Letošnje srečanje nam je zelo uspelo. Čeprav obisk ni bil takšen kot smo pričakovali na podlagi prijav (prijavljenih je bilo 3320 delavcev in 2632 članov njihovih družin), se je vendarle zbralo več kot 3500 ljudi. Med njimi so bili letos prvič tudi delavci, ki so zaposleni v naših poslovalnicah v drugih republikah. Prišli so iz Sarajeva, Osijeka in Splita. To potrjuje, da se krog tistih, ki želijo
obiskati ta lepi kotiček naše zemlje, širi iz leta v leto in da je pobuda naše sindikalne organizacije iz leta 1976, da srečanje postane tradicionalno, bfla dobrodošla prav vsem, ki delamo v IMV in mnogim drugim občanom, ki živijo na obronkih Gorjancev in so redni gostje našega srečanja. Mislim, da izražam mnenje mnogih, da bo teh, ki želijo ta dan na Gorjance, iz leta v leto več. Seveda zahteva to od vseh, ki sodelujemo pri pripravi in organizaciji teh srečanj, večjo odgovornost in razmišljanja, kaj bi v bodoče izboljšali, izpopolnili, popravili in tako popestrili shod, da bi ostal vsem, ki so se zbrali, ^ čim lepšem in trajnejšem spornimi.
Na srečanju smo imeli prvič kulturni program, ki je zadovoljil večino udeležencev, saj so z velikim zanimanjem spremljali izvajanje. Pevski zbor iz Adlešičev je z veliko zavzetostjo zapel slovenske borbene in narodne pesmi, folklorni skupini iz Novega mesta in Adlešičev pa sta nas navdušili z belokranjskimi in s prekmurskimi narod-
Hinti plesi. Želimo si, da bi se še kdaj odzvali našemu vabilu. Res je, da izvajalci še niso bili iz j'aše delovne organizacije, kar je bila želja v preteklem letu, so Pa le narejeni prvi koraki, da se todi to uresniči. Letos smo ustanovili pevski zbor, ki redno vadi in bo imel že v novembru prvi nastop in se bo, tako vsaj upamo, prvič predstavil velikemu številu delavcev IMV na IV. tradicionalnem srečanju v uaslednjem letu. Tako bi za Ječanje v prihodnjem letu pripravili kulturni program iz vrst jU®h delavcev, zaposlenih v
ZA NAJMOČNEJŠE:
Se posebej pečenka
IN VINO!
. Športno šaljivo tekmovanje Je postalo sestavni del programa Srečanj. Interes zanj je porastel, J'erjetno tudi pod vplivom iger brez meja in jadranskih srečanj. |dislim pa, da je želja za smehom, razvedrilom in ambient v ‘-asu tekmovanja nekaj posebnega; to lahko doživimo sa-
mo pri merjenju iznajdljivosti in spretnosti tekmovalcev. Res je, da bomo morali nekaj spremeniti in ustvariti boljše pogoje za tekmovalce in gledalce. Tekmovalni prostor za tolikšno število smeha željnih gledalcev je premajhen in ne omogoča pogojev za normalen potek igre. Najti in urediti moramo primeren prostor, ki bo omogočal nastopajočim nemoten potek seznanjanja, gledalcem pa pregled igrišča in dogajanja na njem. Želeli bi, da bi pri sestavi programa šaljivega tekmovanja sodelovalo večje število ljudi, ki bi s svojimi idejami in predlogi popestrili program. Tako nam bo vsaka ideja in vsak predlog dobrodošel, prosimo vas, da nam ga pošljete! Pri sestavi programa moramo upoštevati pogoje, v katerih poteka naše tekmovanje. Ti so: omejen prostor in s p o sobnosti tekmovalcev. Rekvizite za tekmovanje bi izdelali v naši tovarni. V letošnjem letu sta sodelovali pri izdelavi rekvizitov TOZD Tovarna opreme Mirna in TOZD Tovarna prikolic Novo mesto.
Letos smo pravočasno poslali vsem TOZD del vsebine programa in zaprosili, da določijo ekipe in jin prijavijo takoj po končanem kulturnem programu. Večina je to naredila na naše opozorilo. Razmišljamo tudi o tem, da bi tekmovalne ekipe predhodno seznanili s propozicijami za tekmovanje že pred prihodom na srečanje, vendar bo to težko izpeljati. Želimo, da bi streljanje z zračno puško in vlečenje vrvi bilo redno na programu športno--šaljivega tekmovanja, zmeraj pa bi pripravili tri nove šaljive točke. Letos je bilo prijavljenih 8 ekip, vendar jih je tekmovanje končalo le 7, ker je ekipa TOZD Tovarne avtomobilskih prikolic Brežice odstopila. Končna uvrstitev iz vseh disciplin je bila naslednja:
1.	mesto — ekipa TOZD Tovarne opreme Mirna — 25 točk
2.	mesto — ekipa TOZD Tovarne avtomobilov I. — 23 točk
3.	mesto — ekipa TOZD Commerce — 20 točk
4.	mesto — ekipa TOZD Tehnoservis — 19,5 točk
5.	mesto — ekipa TOZD Tovarne avtomobilov II. - 15 točk
6.	mesto — ekipa TOZD Tovarna prikolic — 15 točk
7.	mesto — ekipa TOZD Tovarna opreme Črnomelj —11,5 točk.
V vlečenju vrvi je bila najboljša ekipa TOZD Tovarne avtomobilov I, v streljanju z zračno puško ekipa TOZD Tehnoservis, ki je zbrala 121 krogov. Tri prvouvrščene ekipe iz vseh disciplin ter prvouvršče-ni ekipi v vlečenju vrvi in streljanju z zračno puško so prejele diplome. Zmagovita ekipa v vlečenju vrvi je bila še posebej pogoščena s pečenko in z vinom!
VEC reda za BODOČE PREVOZE!
Težave smo imeli pri načrtovanju in prevozu z avtobusi. Naš vozni park je bil nezadosten, da bi lahko pripeljal na Gorjance vse, ki so se prijavili. Za prevoz z avtobusi je bilo prijavljenih 2413 delavcev in 1731 članov njihovih družin. Zaradi tolikšnega števila potnikov so TOZD Tovarna opreme Mirna, Črnomelj in Brežice posebno naročile avtobuse in organizirale lasten prevoz, ostalo število prijavljenih pa naj bi
prevozili naši avtobusi. Da bi zagotovili prevoz vseh prijavljenih, naj bi avtobusi vozili dvakrat po izdelanem voznem redu. Na žalost pa je večina jutranjih avtobusov (šli so na pot že o»b 5. uri) bila praznih, tako da so vozili ob tem času do cilja samo nekateri. Moram naglasiti, da so ob vseh srečanjih jutranji avtobusi bili slabo zasedeni, da smo potnike premeščali iz enega v drugi avtobus, ki je vozil do cilja. Res je, da nam je vreme pri vseh dosedanjih srečanjih nagajalo, tako da so se le najbolj „hrabri41 podali na pot. Zadnje srečanje smo iz julija preložili na september, kar nekako opravičije to razliko, vendar bi se tudi o tem morali naslednje leto bolj resno pogovoriti in dogovoriti.
ALI RES VEDNO V
DRUGEM KRAJU?
In ob koncu še mnenje glede kraja srečanja. Vsa dosedanja srečanja so bila pri Miklavžu. Kroži mišljenje, da naj bi se srečevali vsako leto v drugem kraju, kjer je sedež ene izmed TOZD IMV, podobno kot to organizirajo v Iskri. Za Iskro je to razumljivo, saj ima TOZD v vseh večjih in v velikem številu manjših krajev v Sloveniji, IMV pa pretežno na območju Dolenjske. Ravno Gorjanci pa so osrčje te pokrajine, gostišče pri Miklavžu in prostor okrog pa kot nalašč za takšno veliko prireditev. Težko bi kje drugod našli tako primeren prostor brez dodatnin denarnih izdatkov (ureditev prostora, voda, elektrika, odškodnina za prostor in d m go) in prostor, kjer se igrajo otroci brez nevarnosti, sikajo čist planinski zrak in skupaj s starši uživajo v naravi. Za številne naše delavce je to tudi dan, ko se napotijo v hribe z vso družino in se po končanem izletu spet vračajo sveži in čili na svoje domove. Smotrneje bi bilo ta sredstva, ki bi jih namenili za ureditev prostora, vložiti za ureditev gostišča pri Miklavžu in ustvariti pogoje, da ta kraj postane rekreacijski center v naši tovarni. Nova cesta Gabeije — Krvavi kamen bo omogočila boljšo prometno povezavo in pripeljala vsako leto več novih obiskovalcev, ki iščejo miru in čistega zraka v naravi. To vse pa nam ponuja Miklavž na Goriancih.
IVAN TOVŠAK
Skupščina sindikata kovinarjev
Zelena luč za gradnjo
Po 5 letih (z besedo: petih) smo vendarle dočakali dan, ko se začenja uresničevati že dolgo in nestrpno pričakovana gradnja stanovanj na Žibertovem hribu. 1. oktobra letos so na tem hribu zasadili prve lopate, čeprav samoupravni sporazum še ni podpisan. 1. junija naslednje leto naj bi bilo vseljivih že 14 stanovanj od skupno 93. Za sedaj je cena stanovanj oziroma cena ml 11.423,00 din, verjetno pa se bo do konca leta 1980, ko bomo prevzeli zadnja stanovanja iz tega ,.paketa", občutno podražila. Več informacij o gradnji nam je posredovala tov. Meta Pavlič, predstavnica Gradbenega podjeta „Novograd".
Pri nas trajajo postopki za pripravo na gradnjo stanovanjskih sosesk zelo dolgo. Postopek pred pričektom gradnje stanovanj na Žibertovem hribu pa se je še za naše razmere nenavadno zavlekel. To vedo predvsem delavci prejšnjega podjetja Novograd, saj se je na mnogih sestankih in sejah že od 1973 dalje govorilo, da bomo „vsak čas pričeli z gradnjo". Na kratko naj povem, kje je vzrok za skoraj petletno zamudo.
Novograd je v letu 1973 sklenil poslovni dogovor z IMV in Dominvestom, s katerim smo se dogovorili, da se Novograd udeleži javnega natečaja za oddajo stavbnega zemljišča na Žibertovem hribu in da bo v primeru, da na natečaju uspe, zgradil za potrebe IMV 28 vrstnih hiš. Novograd je na natečaju kot najugodnejši ponudnik uspel in s tem dobil pravico razpolaganja s stavbnim zemljiščem. Dominvest je v letu 1974 orga-
niziral izgradnjo komunalne opreme (vodovod, kanalizacijo, električno napeljavo, ceste) in v letu 1975 smo dobili za gradnjo vrstnih hiš lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
Med tem časom pa se je spremenil način financiranja izgradnje stanovanj. Delovne organizacije so postale dolžne odvajati del sredstev v skupni občinski solidarnostni sklad za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo in sprejeti so bili normativi, kakšna so lahko stanovanja, ki se plačujejo iz teh skladov. Stanovanja v projektiranih vrstnih hišah na Žibertovem hribu so bila seveda po teh normativih prerazkošna in niso prišla več v poštev za gradnjo.
Zato je IMV naročil spremembo zazidalnega načrta z namenom, da se namesto eno-stanovanjskih vrstnih hiš na istem prostom zgradijo objekti z več stanovanji. Priprava in sprejetje teh dokumentov pa se
je zavleklo do sredine leta 1977, ko je bil po dolgih razpravah sprejet nov zazidalni načrt. Odpori proti tej spremembi so bili namreč med stanovalci sosednjih predelov zelo močni, predvsem zato, ker se je s to spremembo povečalo število stanovanj od 28 na 105, to pa pomeni seveda vsaj petkrat več stanovalcev, avtomobilov, otrok, potrebnih varstva, trgovskih kapacitet, kar vse bo v neki meri vplivalo na življenje prebivalcev v krajevni skupnosti, ki je že tako zelo gosto naseljena.
Še eno leto je poteklo v usklajevanju med zahtevami krajevne skupnosti in vseh ostalih prizadetih ter pripravljeno tehnično dokumentacijo. Končno smo letos poleti le dobili zeleno luč za pričetek gradnje, ko je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
V tem času smo tik pred podpisom samoupravnega sporazuma, katerega podpisniki so vsi činitelji, ki imajo kakršenkoli interes pri gradnji stanovanj na Žibertovem hribu. To so predvsem: Samoupravna stanovanjska in komunalna skupnost, Občinski sindikalni svet, Ljubljanska banka, IMV, Krajevna skupnost, komunalne organizacije in naš TOZD Gradbeništvo in stranski obrati kot proizvaja-
lec stanovanj. V tem sporazumu so opredeljene dolžnosti vsakega izmed podpisnikov, roki izgradnje soseske ter osnove in merila za določitev cene.
Objekte imenujemo bloke, čeprav navzven izgledajo kot običajne vrstne hiše, saj imajo le klet, pritličje in pa podstrešje, ki bo delno izrabljeno za stanovanja. V tipu A bo po 5 stanovanj, takih blokov pa bomo gradili 6; v tipu B bo po 7 stanovanj v 9 objektih. To je skupaj 91 stanovanj, 1 stanovanje je poleg teh rezervirano za kurjača centralne kurjave, iz enega stanovanja pa so preurejeni prostori za hišno samoupravo. 14 stanovanj bo kasneje zgrajeno še v vrstnih hišan, vendar za ta še nimamo gradbenega dovoljenja.
Kot samostojna objekta bomo zgradili skupno kotlarno in zaklonišče za 200 oseb. Uredili bomo okolico objektov, peš poti, parkirišča in otroška igrišča.
Vse navedene objekte (brez 14 stanovanj v vrstnih hišah) moramo zgraditi do konca leta 1980. Vrednost del je po sedanjih cenah nekaj preko 60.000.000 din (to je 6 starih miljard) s tem, da nam bodo priznane razlike v cenah, ko bomo stanovanja predali kupcu.
META PAVLIC
Skupščina stalne konference mest
Stalna konferenca mest in občin Jugoslavije je prostovoljno samoupravno združenje mest in občin SFRJ. Glavni namen tega združenja je organizirana izmenjava izkušenj in druge oblike medsebojnega sodelovanja s samoupravnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi. Predmet razprav, ki jih združenje organizira, so aktualna družbena in ekonomska vprašanja z namenom najti rešitve, ki ustrezajo tako interesom širše družbene skupnosti.
Ena izmed pomembnih oblik dejavnosti je tudi sodelovanje z mednarodnimi organizacijami lokalnih oblasti, z mednarodnimi združenji mest, občin itd.
Najvišji organ konference mest je skupščina, ki jo sestavljajo delegacije vseh članov konference. Skupščina se pravilom sestaja vsaki dve leti. Poleg obveznega skupščinskega dela (razrešitve in volitve, organizacijska vprašanja itd.) ima vsaka skupščina na programu osrednjo delovno temo z uvodnim referatom ter z več koreferati na obravnavano temo.
Običajno je delovna tema odraz aktualnih vprašanj naše dmžbene preobrazbe in obravnava vlogo občine v dinamiki samoupravnega preoblikovanja družbe.
Letošnje zasedanje je bilo že 22. po vrsti in obenem jubilejno. Poteka namreč 25 let od nastanka tega združenja, ki je v svojem četrtstoletnem delovanju doseglo več zavidljivih uspehov in bilo deležno laskavih ocen doma in v tujini.
Letošnji velesejem je obiskala tudi skupina 5 delavcev iz oddelka prodaje rezervnih delov z namenom, da si pridobi informacije, ki bi koristile v procesu prometa z rezervnimi deli. Z enodnevnim obiskom ni mogoče podrobneje pregledati celotnega sejma, zato je bil obisk skrčen le na ogled tistih paviljonov in razstavišč, kjer so razstavljali proizvode, opremo in organizacijska sredstva, namenjena avtomobilski panogi. Posebna pozornost je bila posvečena razstavljalcem avtomobilskih delov in skladiščno--transportne opreme. Pri tem smo zapazili dobro ponudbo tudi takih delov, katerih v naši oskrbi z rezervnimi deli še vedno velikokrat nimamo (izpuhi, bovdeni itd.). Zato bi veljalo uporabiti ostrejša merila pri izbiri naših kooperantov.
Prikaz novosti ostalih domačih proizvajalcev avtomobilov ni prinesel posebnih presene-
Novomeški občini je bila organizacija 22. zasedanja skupščine Stalne konference mest dodeljena na zadnjem zasedanju skupščine pred dvema letoma v Pulju. Skupščina je zasedala 13. in 14. oktobra v športni dvorani. Osrednja tema letošnje XXII. skupščine je obdelala „Nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja v komuni11, poleg tega pa je bilo na dnevnem redu še poročilo in ocena aktivnosti SKM med 21. in 22. skupščino, poročilo o materialnem in finančnem poslovanju SKM, sprejem statuta SKM, sklepanje o razrešnici dosedanjih članov predsedstva in drugih funkcionarjev SKM, volitve novih članov predsedstva ter določitev kraja, ki bo v letu 1980 gostitelj delegatov XXIII. skupščine stalne konference mest.
Skupščine Stalne konference mest v Novem mestu se je udeležilo preko 900 delegatov iz 287 jugoslovanskih mest in občin, ki so včlanjeni v SKM. Razen tega je bilo poslano vabilo tudi 14 tujim delegacijam, bilo pa je še več kot 100 posebnih gostov iz vrst znanih in uglednih družbenopolitičnih delavcev federacije in posameznih republik.
Občinska skupščina je imenovala poseben 30-članski organizacijski odbor, ki je izvedel vse potrebne naloge za nemoten potek skupščine, obenem pa delegatom omogočil čim prijetnejše bivanje v naši sredini. Organizacijski odbor se je znašel
čenj. Lahko trdimo, da je bila predstava IMV programa še vedno najbolj kompletna in reprezentativna. Splošni vtis je bil, da je zagrebški velesejem zelo splošen, nudi veliko ponavljanj in malo novosti. Zato dajejo za konkretno delo več informacij specializirani sejmi in razstave.
pred velikimi problemi, ki so povezani z organizacijo tako zahtevne prireditve, saj Novo mesto nima zadovoljivih prenočitvenih zmogljivosti, prometna in komunalna situacija pa je dovolj znana vsem in je ni potrebno posebej omenjati.
Da bi organizacijski odbor lahko čim uspešneje pripravil vse potrebno za organizacijo tako velike prireditve, je ustanovil več komisij za posamezna področja. Iz programov teh komisij lahko vidimo, da je imela komisija veliko dela, saj ni smel nihče zatajiti ali slabo opraviti svoje naloge, kajti k uspešni organizaciji čestokrat prispevajo drobne zadeve, ki pa odločilno vplivajo na dobro počutje in razpoloženje vseh udeležencev.
Novo mesto je po zadnjih ocenah organizacijskega odbora dostojno sprejelo in gostilo skoraj tisoč udeležencev iz celotne Jugoslavije.
Jesenski del tekmovanja letošnjih delavskih športnih iger v Novem mestu se je začel s tekmovanjem v plavanju. Letošnja udeležba je bila skromnejša kot lani, čemur je botrovalo nestalno vreme. Najboljši izmed naših je bil Jože Turk, ki je zmagal na 50 m prsno v kategoriji nad 35 let. Odlično uvrstitev je dosegel tudi Branko Štrumbelj s 4. mestom v isti disciplini v kategoriji do 35 let. Omeniti velja še nastop Mirka Finka in Slavka Gradišaija, ki sta v svojih disciplinah dosegla 11.-12. mesto.
Ekipni vrstni red: 1. Novoles, 2. UJV, 3. Pionir, 8. IMV.
21. septembra je bilo tekmovanje v altetiki, kjer je IMV s polno udeležbo potrdil primat v tej disciplini in ponovil lanski ekipni uspeh. K zmagi so prispevali Milan Bratič (TA) s prvim mestom na 100 m, Zvone Pavlin (TP) s 3. mestom na 100 m, Ivan Kop in Branko Granda (TA) s 3. in 5. mestom na 1000
Konferenca mest je vsekokor prispevala k temu, da smo se v Novem mestu lotili urejanja nekaterih zadev, ki bi jih sicer še odlašali. Gre za obnovitev fasad, ureditev pločnikov, parkirnih prostorov, ureditev zelenic itd. Na drugi strani pa je konferenca mest že začeta dela pospešila, tako da smo že ob konferenci odprli nov dijaški dom, uredili vrsto komunalnih objektov, modernizirali vrsto cestišč in drugih objektov.
Priprave na konferenco dokazujejo, da smo sposobni organizirano in hitreje urejevati posamezna vprašanja, ki pestijo delovne ljudi v krajevnih skupnostih.
Verjetno bi bilo dobro, da delovni duh konference ohranimo tudi v bodoče in z enako zagnanostjo in tempom skrbimo za nove lokacije, gradimo stanovanja, trgovine ter razrešujemo vsa druga vprašanja, ki bodo tudi po konferenci ostala odprta in še nerešena.
m, Bojan Jenkole (DSSS) s 6. mestom skoka v daljino, Jože Turk in Stane Gazvoda (DSSS) z 2. oz. 5. mestom v skoku v višino, Doko Petakovič z 10. mestom v metu bombe. Štafeta 4 x 100 m (Turk, Pavlin, Štrumbelj, Bratič) je premagala vse tekmece za 3 sekunde.
Ekipno: 1. IMV, 2. Pionir, 3. Krka
Prvič so letos nastopile tudi naše delavke v atletiki in njihov nastop lahko ocenimo kot uspešen. Nastopile so Ivanka Kumelj (4. na 60 m), Tatjana Rukše (2. na 400 m), Marina Bukovec (7. skok v daljino), Zlata Kotnik (6. skok v višino), Marjana Vrbas (4. met bombe) in 3. mesto v štafeti 4 x 60 m.
Ekipno: 1. Krka, 2. Novoles, 3. Iskra N.m., 4. IMV
Stalna oblika rekreacije se pozna tudi v uspehih pri kegljanju. Moška ekipa je ponovila lanski uspeh in v dveh nastopih s precejšnjim naskokom spet zmagala v borebenih igrah. Ženska ekipa je nastopila s spremenljivo srečo,, potrebno pa bo v prihodnje več resnosti pri naših delavkah tudi na tem |področju. ^
Vrstni red moški: 1. IMV, 2. Borac, 3. Iskra, medtem ko so ženske osvojile 10. mesto.
V balinanju smo se letos slabše odrezali kot lani, saj smo izpadli v polfinalu.
Ostale discipline se bodo odvijale v oktobru in novembru.
JOŽE TURK
DELAVCI ODDELKA PRODAJE
N
Ljudske pesmi in plesi so dragoceno izročilo slovenske q C>K	kulturne tvornosti. Povsod, kjer smo nastopili
^	so ljudje toplo pozdravili naša prizadevanja
'	jf?”'	O in nas nagradili z navdušenim ploskanjem.
t x	« Vendar nas ie še vedno premalo. Zato
vabimo vse, ki imajo veselje do ritma r	m	in petja, naj se nam pridružijo.
—____‘M \ if f £	V družbi veselih ljudi se boste
\ \ y	,/ / PJ sprostili, spoznali nove obraze, hkrati
\	GO pa razvedrili sebe in ljubitelje folklore.
* Na vaje se zbiramo ob torkih in četrtkih L.	JrO sedmih zvečer v avli grmske šole.
cfr Lahko nas pridete najprej samo pogledat — kO M V-1” potem bo odločitev lažja. Prisrčno dobrodošli!
Plesalke in plesalci folklornega društva KRES Novo mesto
Celovita predstavitev IMV
Kegljači spet najboljši
OCENA OB ZAKLJUČKU SEZONE
Uspešno sodelovanje IMV in CCC
Redni bralci Kuriija se verjetno spominjate zapisov oz. člankov o našem sodelovanju s Camping caravaning klubom iz Zagreba. Ker smo na tem področju zabeležili zopet nekaj novosti, jih bomo v današnji številki poskušali opisati.
Uporabnike prikolic združuje zelo močna povezanost pripadnost CCC. Da aktivnost entuziastov, kot se sami imenujejo, nikoli ne zamre (tudi v poletnih dneh ne, ko se začnejo dopusti), dokazuje organizirana akcija v prazničnih dneh ob 4. juliju — dnevu borca z naslovom „Susret kempera Jugoslavi-je“.
V stacionaru Zelina se je zbralo že dan poprej veliko število prikoličaijev tudi iz drugih klubov, organiziranih po Jugoslaviji. Tako so prišli v Zeljno iz Beograda (s predsednikom, znanim igralcem Mičom Tatičem), Siska, Splita in Osijeka. Na sestanku, ki je bil v teh dneh organiziran v kampu, so bfli prisotni tudi predstavniki AMSJ, AMSH, Turistične zveze Hrvatske in predstavniki IMV.
Sprejeli so sklepe, ki določajo še tesnejše sodelovanje vseh navedenih ter sklep, da se srečanje vseh kamperjev Jugoslavije v prihodnjem letu organizira v Bosni — na Tjentištu ter da postane tradicionalno.
In po še kar vročih poletnih dneh, po preživetih dopustih po svoje, so se zagrebški kampetji vrnili s prikolicami v Zelino, kjer so jih stacionirah do odhoda na naslednji dopust. Vsekakor prikolice v Zelini ne bodo ostale prazne tudi v jesenskih. spomladanskih, pa tudi v zimskih dneh. To so kamperji že dokazali, saj ostanejo njihovi dbiski in dogodivščine zabeležene na filmih, ki jih amaterji snemajo in potem v klubu z dobrim komentarjem TV napovedovalca Vlada Levaka prikazujejo, kar smo tudi mi že imeli priložnost videti. No, tradicionalno, kot imajo v navadi spomladi z obiskom na Otočcu in v IMV odpreti sezono, pa so jo te dni v Zelini tudi zaprli.
Kot so sami rekli: „Sezona če biti zatvorena službeno, a zna se, za kempera NEMA ZIME ..."
Dva dni so se v kampu vrstile razne športne igre, saj imajo razvit zelo močan športno--rekreacijski center, relly vož-
nje, prirejen je bil plesni večer s tombolo, kjer so podeljevali nagrade, priznanja, pa tudi kolajne za dosežena mesta v športnih disciplinah, skratka, dva dni je bilo prijetno preživeti s kamperji v Zelini Se toliko prijetneje nam iz IMV (prisotna sta bila serviserja Mihalič in Dular, ki sta servisirala prikolice in popravljala razne manjše napake, ter jaz) je bilo pri srcu ob pogledu na naše ADRIA, ki se kar kopičijo v stacionarju Zelina. Toliko lepše nam je bilo pri srcu, ko smo po obhodu v kampu ugotovili, da je od trenutno 155 stacioniranih prikolic v kampu kar 151 prikolic proizvodnje IMV in le 4 prikolice izdelave drugih proizvajalcev.
To je res ohrabrujoč podatek, še posebno če pomislim, da jih je bilo ob mojem prvem obisku v kampu pred približno dvemi leti, le nekaj več kot 10.
Klub se številčno hitro povečuje. Včlanjenih je že več kot 500 članov. Mnogi od njih so še „šatoraši" ali pa niti to, kar pomeni, da želi s članstvom v klubu postati lastnik prikolice.
Žal moram v članku zapisati tudi nekaj, kar ni bilo prijetno slišati, sem pa morala zabeležiti v razgovoru s posameznimi člani kluba:
nekateri člani — novejši kupci naših prikolic (predvsem ADRIA 410, katerih je v klubu že 7, so izražali nezadovoljstvo nad kvaliteto izdelave prikolic:
vidni znaki malomarne končne faze izdelave in slaba končna kontrola - konkretno: odrgni-
Ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in državnih organov, predstavnikov JLA ter diplomatskega in konzularnega zbora je Veselin Duranovič, predsednik zveznega izvršnega sveta 15. 9. 1978 slovesno odprl 49 jesenski mednarodni sejem, ki je hkrati največja gospodarska prireditev v državi.
Na površini 288.000 m2 je razstavljalo 6351 razstavljalcev iz 59 držav in Jugoslavije. Poleg najbolj razvitih je bilo med raz-stavljalci tudi 32 držav v razvoju. Vsi skupaj so predstavili okrog 3,000 000 eksponatov; več kot polovico štandov je zavzemalo 1.531 razstavljalcev iz Jugoslavije.
ne na pohištvu, nepričvrščeni vijaki, manjkajoča letvica, slabo nameščen luster (med vožnjo z nihanjem poškoduje strop), navodila za peč in frižider so ah priložena v tujem jeziku pa ne ustrezajo tipu in pod.;
—	pripomba na kvaliteto preoblek od blazin (blago se „nateguje" in „grbanči");
—	pripomba zaradi neusklajenih barv blazin z zavesami;
—	predlagajo, da se za odprtino, ki je na zadnji strani (za kuhinjskim blokom in frižider-jem) izdela plastičen pokrov za jesensko — zimsko uporabo, ker v primeru vetra oziroma slabega vremena plin sam ugasne in se tako živila pokvarijo;
—	na splošno izražajo nezadovoljstvo nad „kontaktom" s servisom „Taxiremont“, s katerim se ne morejo ničesar dogovoriti, ker baje nočejo sprejemati prikolic v popravilo in podobno.
Mehanika — serviserja, ki sta že večkrat servisirala prikolice v tem kampu pa sta zabeležila, lahko bi rekli najpogostnejša reklamacijska popravila oziroma napake v prikolicah: slabo podmazane rude, karnise se rade trgajo že ob najmanjšem naslonu na zavese, odpadajo pokrovi z dimnikov, hladilniki slabo hladijo, slabo nastavljena vrata (drsijo), slabo nastavljeni teleskopi oken, plin na štedilnikih slabo gori — regulirni ventili ne delajo, pločevina umivalnega korita ni dobro privita, pri spojih pločevine pušča vodo itd.
Kljub zgoraj navedenemu
Industrija motornih vozil, ki je vedno prisotna na svojem stalnem razstavnem proštom pri vzhodnem vhodu, je razstavila kompletni proizvodni program gospodarskih vozil, priko-Gc ADRIA, servisne opreme in osebnih avtomobilov.
Razstavni prostor IMV je v sredo obiskala tudi delegacija izvršnega sveta Slovenije s predsednikom dr. Antonom Vratuša
Tudi vreme nam je bilo letos naklonjeno, tako da je bil štand, kjer so bili razstavljeni osebni avtomobili in prikolice ADRIA, enostavno preplavljen z obiskovalci.
(kar nam bi moralo „priti prav", da bi odpravili napake in izdajali iz proizvodnje res nove in končne izdelke) smo po zaključku akcije „zapiranje sezone" iz Zeline odšli zadovoljni. Kampetji so bili z našim obiskom zelo zadovoljni. Naša dva fanta Franci in Robert sta vse prikolice, ki so potrebovale pregled in popravilo, uredila. Na večerni prireditvi, kjer je bilo zbranih preko 160 ljudi, niso pozabili ponovno izraziti zahvalo IMV za stalno skrb in brigo za prodane prikolice in za nenehno tesno sodelovanje. Povabili oziroma poprosili so nas, da jim 17. 10. 78 v klubu prikažemo naš dokumentarni film (kljub temu, da so že večkrat videli tovarno) in po ogledu filma z njimi organizira- .* mo razgovore na temo: ADRIA prikolice (od komercialnih informacij — eventuelni novi modeli, cene itd., kakor tudi informacije o vzdrževanju prikolic ipd.).
Njihovo ponudbo smo seveda z zadovoljstvom sprejeli, saj bodo svoje člane (kljub temu, da imajo sestanek kluba vsak tretji torek v mesecu) povabili še posebej preko časopisja in radio „JADRANA", kar obeta še eno dobro reklamo za ADRIA PRIKOLICE.
Upajmo, da bomo v našem naslednjem obisku v kampu Zelina naleteli na še večje število prikolic z modrim trakom in da takrat ne bomo več slišali o napakah ah nepravilnostih na njih! Naša kontrola kvalitete bo pač morala nekaj ukreniti.
VIDA KERIN
Poslovni dnevi na sejmu se niso posebno omejevali samo na tri dni, marveč so se raztegnili na vse dni trajanja sejma. Veliko poslovnih delegacij, med katerimi jih je bilo precej tudi iz inozemstva, se ie zanimalo in zahtevalo ponudbe za vse proizvodne programe IMV.
Se poseben interes je letos zlasti med zasebniki izzvala nova izvedba vlečnega vozila „Pomoč-informacije".
Letošnje sodelovanje IMV na zagrebškem velesejmu ie bilo izredno uspešno in lahko pričakujemo, da bo vplivalo na povečano realizacijo v nastopajočem obdobju.
ŽARKO RAJSKI
POROČILO Z 49. ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
Zanimanje za naše izdelke v Zagrebu