Oznaka poročila:ARRS-RPROJ-ZP-2014/87 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-3610 Naslov projekta Glasbenoestetsko ozadje ljubljanskega koncertnega življenja v 19. stoletju: od 1794 do 1872 Vodja projekta 15699 Leon Stefanija Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 9630 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2010 - 04.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke r.a Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije 618 znanosti in umetnosti Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.08 Muzikologija Družbenoekonomski cilj 10 Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega . obveščanja Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6 04 Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje . umetnosti, glasba) B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Leta 1794 je bila v Ljubljani ustanovljena Filharmonična družba, katere glavni namen je bil organiziranje koncertov sočasne glasbe. Sporedi koncertov so znani vse od leta 1811 dalje in do ustanovitve Glasbene matice (1872), druge enako pomembne glasbene institucije na Slovenskem, je družba priredila več sto koncertnih večerov. O delovanju družbe in o koncertih je s kritiškimi zapisi in raznovrstnimi noticami poročalo dnevno časopisje (Laibacher Zeitung, Illyrisches Blatt). Delovanje ljubljanske Filharmonične družbe je z glasbenozgodovinopisnega stališča dobro poznano, (Kuret, Filharmonična družba), manj pa so raziskana glasbenoestetska ozadja prizadevanja ljubljanskih filharmonikov. To pomanjkljivost smo z zaključenim projektom krepko presegli, kot je razvidno iz rezultatov posameznih sodelavcev na projektu. 19. stol. je bil čas, ko se je v nemško govorečem kulturnem prostoru pojavila razločna, iz sočasnih filozofskih tokov izvirajoča misel o glasbi. E. T. A. Hoffman, R. Schumann, E. Hanslick idr. so s svojim esejističnim in kritiškim pisanjem ustvarili filozofsko utemeljeno refleksijo o glasbi, ki se je po eni strani oblikovala na osnovi sočasnega glasbenega življenja, po drugi pa ga odločujoče sooblikovala. Nedvomno je bilo glasbeno dogajanje v Ljubljani del širših umetnostnih tokov in tako se postavlja vprašanje, katera estetska ozadja so bodisi implicitno ali eksplicitno vodila ljubljansko koncertno življenje v času do ustanovitve Glasbene matice. V študijskem, delovnem smislu pomeni to interpretiranje sporedov Filharmonične družbe z vidika glasbenoestetskih tokov časa, prav tako pa tudi branje ljubljanske glasbene kritike na ozadju miselnih in estetskih tokov 19. stol. Interpretacije interpretiranje glasbenega dogajanja v Ljubljani na ozadju filozofskih in glasbenoestetskih tokov časa so značilno osvetlili kulturno vzdušje slovenske prestolnice v času pred razločno uveljavitvijo slovenske nacionalne glasbene kulture. ANG In 1794, the Philharmonic Society was established in Ljubljana. Its main purpose was the organization of music concerts. Concert programs are known since 1811 and there were no better concerts, or equally important institution in Slovenia, till the establishment of the Musical Society Glasbena matica (1872). The Philharmonic Society offered hundreds of concerts. The functioning of the Philharmonic Society and their concerts are preserved through a variety of critical records and notices reported by daily newspapers (Laibacher Zeitung, Illyrisches Blatt). Activities of the Ljubljana Philharmonic Society are indicated in some music historiographical works (Kuret, Philharmonic Society), yet they are almost completely ignored as musical phenomena with aesthetical impact as well as efforts emerging out of certain social background within a period, when the German-speaking cultural space appeared specific with regard to the contemporary philosophical currents resulting in the views on music. This deficiency has been thoroughly improved with the achievements of the individual scholars involved in this project. The European musical thought of that time is pervaded, for instance, with E. T. A. Hoffman, R. Schumann, E. Hanslick et al. Their essays and criticism created fertile philosophical background, out of which a reflective platform for specific musical practices emerged and according to which also the music itself was composed. Undoubtedly the music scene in Ljubljana was a part of this process - part of the broader currents of art -and the question arises as from which aesthetic background, either implicitly or explicitly, Ljubljana's concert life took its shape. In the proposed project, the concert programmes of the Philharmonic Society would be interpreted with regard to the then current social and philosophical concepts and the perception of those oncerts will be analyzed, mainly on the basis of the music criticism. The interpretations of the musical events in Ljubljana on the social and philosophical background have clarified the cultural atmosphere of the Slovenian capital in and after the period of the Slovenian nationalism as the leading musical concept of the time. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Realizacija projekta je izpolnjena tako, kot je bilo pričakovano. Bistvenih odstopanj ni, so le dodatno odkrita podpodročja, ki so razkrila potrebo po še bolj izčrpni analizi glasbenega življenja v Ljubljani v 19. stoletju. Pozebej kaže izpostaviti metodološki vidik izvajanja raziskovanja, ki je prvič doslej celovito zasnovan tako, da raziskovalne dosežke proučevanja zgodovine slovenske glasbe v prvi polovici 19. stoletja postavlja neposredno tudi širši zainteresirani javnosti. Glavni pokazatelji dela na projektu so poleg COISSovih kazalcev dostopni na spletišču http://ljubljanskokoncertnozivljenje.ff.uni-lj.si, kjer se objavljajo informacije o dosežkih na projektu. Na tem mestu objavljene znanstvene monografije presegajo siceršnje muzikološke dosežke na področju raziskovanja glasbe 19. stoletja, pri čemer je treba poudariti dejstvo, da v nizu monografij, ki so v postopku objave, serija presega lani napovedano število enot, kar je ne le v muzikologiji, ampak tudi na področju sorodnih ved na Slovenskem prej izjema kot pravilo. Raziskovalno delo skupine je potekalo skladno z zastavljeno usmeritvijo. Raziskovalci so dokončali predvidene raziskave o slovenski glasbeni zgodovini med letoma 1794 in 1872, tako da je delo prineslo ne le dodatne parcialne, temveč tudi pomembne temeljne prispevke za poznavanje slovenske glasbene kulture. Kakovost opravljene študije dokazujejo tako bibliografske enote posameznih raziskovalcev kakor tudi objave njihovih študij v priznanih tujih in osrednjih domačih znanstvenih revijah. Izsledki opravljenih raziskav so tehten korak naprej k razumevanju in oblikovanju glasbene identitete Slovencev ne le v 19. stoletju, temveč tudi v začetku 20. stoletja. V okviru projekta so sodelavci na partnerski ustanovi, Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU, dokončali predvideno delo. N. Cigoj Krstulovic je podrobneje raziskala glasbenoestetsko ozadje ljubljanskega koncertnega življenja v tridesetih in štiridesetih letih 19. stoletja s posebnim ozirom na repertoarno politiko, klavirsko poustvarjalnost in njeno recepcijo. Rezultati raziskave s objavljeni v razpravi o glasbenozgodovinskem in glasbenoestetskem ozadju fenomena 'salonske glasbe' na primeru meščanske glasbene prakse 19. stoletja na Kranjskem. J. Snoj je izdelal študijo o Zarlinovem pojmovanju naravnih osnov kontrapunktske teorije, ki je v metodološkem pogledu interpretacija ustreznih poglavij njegovega epohalnega dela Le istitutioni harmoniche (1558). V obliki referata je študijo predstavil na mednarodni delavnici, ki je združevala znanstvenike humaniste in naravoslovne znanstvenike. Zarlinovo delo je močno vplivalo na glasbenoteoretično mišljenje naslednjih stoletij in ga je v predelani obliki možno prepoznavati tudi v glasbenokritiškem pisanju 19. stoletja. J. Snoj je tudi dokončal redakcijo življenjepisov skladateljev z začetnico »A« za prvi zvezek Novega slovenskega biografskega leksikona. Delo je obsegalo strokovni pregled besedil, njihovo usklajevanje, urejanje prikaza njihovih skladateljskih opusov ter končne vsebinske in redaktorske popravke. K. Šter je v okviru dela za Novi Slovenski biografski leksikon še naprej zbirala in dopolnjevala gradivo za izbrana gesla o glasbenikih za drugi zvezek (črka B); geslo »Ivo Anžlovar« je 2013 izšlo v prvem zvezku. V okviru projekta se je K. Šter nadalje ukvarjala tudi z metodološkimi vprašanji in teoretskimi izhodišči preučevanja starejših slovenskih glasbenih virov v 20. stoletju. Na podlagi analitične primerjave koralnih tradicij glede na njihova besedila je pripravila referat Resakralizacija sakralnega: bibliciranje besedil spevov kartuzijanske liturgije in kartuzijanski koral, ki je bil predstavljen na mednarodnem simpoziju Glasba kot sredstvo in predmet v procesih sakralicazije profanega in profanacije sakralnega. V pripravi je še članek z naslovom Wenn die Zellen der Eremiten in einer Gemeinschaft aufwachsen: Mittelalterlicher Choral der Kartäuser und seine Rolle in dem Aufbau der klösterlichen Gemeinschaft, ki bo izšel pri SZI na Dunaju. V članku so posebej izpostavljene vzporednice v povezovalni vlogi glasbe znotraj posameznih kartuzijanskih samostanov in redovnih provinc v srednjem veku in v sodobnosti, na podlagi katerih lažje razumemo tudi vlogo pomembne koralne tradicije, ki je tudi na Slovenskem ostala živa še v 20. stoletju. Na matični ustanovi, Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je delo potekalo v smeri izdelovanja celovitega prikaza raziskovane problematike. Monografske publikacije na omenjenem spletišču projekta kažejo bogato bero raziskovalnega dela. Študije Sare Železnik (dve monografiji), Aleša Nagodeta (v postopku objave sta dve monografiji), Maruše Zupančič (že objavljena), Špele Lah (v postopku objave) in Jerneja Weissa (v pripravi za objavo, objavljena bo do v začetku 2015) - poleg seveda tistih objav, ki so zabeležene v cobissu in pa še nevpisanih dosežkov sodelavcev z mednarodnih in domačih simpozijev in kongresov - so temeljnega pomena za zgodovino slovenskega glasbenega prostora v 19. stoletju. Izpostaviti kaže zapise o glasbi v časopisi Laibacher Zaitung, zlasti zato, ker so objave o glasbi v tem časopisu prvič javno sistematično zbrane in raziskovalcem na voljo za nadaljnje analitične pretrese. To okrog 2000 strani dolgo gradivo je osrednja priča estetske in družbene funkcije glasbe na Kranjskem v 19. stoletju in je mogoče pričakovati ugoden odmev raziskovalcev spričo doslej manjkajoče podobe o glasbi v očeh medijev tedanjega časa. V okviru projektne raziskovalne skupine se je sodelovanje s tujimi znanstvenimi institucijami potekalo po potrebah predmeta raziskovanja vsakega raziskovalca. Razširilo se je še posebej tam, kjer tematika posameznih raziskovalcev v projektu zahteva učinkovite povezave s tujimi raziskovalci, zlasti iz Avstrije, Češke pa tudi Hrvaške. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Realizacijo dela članov projektne skupine ocenjujem kot uspešno. Zastavljeno delo so raziskovalci v drugem letu raziskovalnega dela opravili v skladu z načrtovanimi cilji, kar pomeni, da so opravljena predvidena - arhivska dela (analiza posameznih zbirk); - izsledki opravljenih analiz so že objavljeni oziroma so v postopku objave, kot je razvidno iz cobiss vpisov posameznih sodelavcev na projektu in tudi spletišča projekta; - analiza osrednjega notnega arhiva na Kranjskem, arhiva Filharmonične družbe, je narejena, vključno s plakati za njihove koncerte pa je tudi v postopku za digitalizacijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani; - obdelan je pomemben segment glasbenega šolstva v 19. stoletju; -obdelano je področje cerkvene glasbe; - obdelana je recepcija glasbe v Laibacher Zeitung; -javno dostopna informacija o izsledkih projekta je vzpostavljena in prenovljena v skladu z evropskimi standardi objave izsledkov na področju humanistike in družboslovja. Pri tem kaže poudariti predvsem dejstvo, da je uspešna - doslej najbolj obsežna - analiza glasbenega repertoarja in recepcije glasbe 19. stoletja na Slovenskem prišla do točke, ko bo doslej znana dejstva in nove zgodovinopisne izsledke mogoče prvič celoviteje prikazati na sistematičen način tudi z vzporejanji na pretekla in sledeča obdobja. Glasbeno-zgodovinske študije so namreč doslej imele zelo pomanjkljvo obdelavo glavnih virov o glasbeni praksi 19. stoletja. S tem projektom so posamezni raziskovalci opravili temeljne zgodovinopisne študije za posamezne segmente glasbene preteklosti na Slovenskem in s tem omogočile nadaljnjo, komparativno obravnavo zgodovinskih dejstev. Pri tem velja omeniti, da so se posmezni segmenti ljubljanskega koncertnega življenja izkazali za veliko bogatejše in celo veliko manj znane, kot smo mislili doslej, kar pomeni, da bodo nepredvidene vsebine, ki jih je dosedanja raziskava prinesla, terjala še nadaljnje raziskovanje posameznih vsebin in tematskih sklopov (zlasti: na področju glasbene pedagogike 19. stoletja, na področju recepcije in izvajalske prakse v zavetju meščanskih salonov, podrobno obdelavo cerkvene glasbe 19. stoletja). 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Sprememb programa raziskovalnega projekta ni. Spremembe v kadrovski zasedbi so bile vezane na razpoložljive kapacitete raziskovalcev (porodniški dopust oz dopust za nego otroka) in specifiko raziskovanih vsebin. Namesto raziskovalke dr. Katarine B Hočevar, ki je bila lansko leto na porodniškem dopustu, je prišla k projektu dr. Maruša Zupančič. Vsebinsko je s tem projekt pridobil dodaten vsebinski poudarek, razviden iz monografije spod peresa Maruše Zupančič. Obenem se je raziskovanje pedagogike glasbe precej razvejalo v primerjavi s sprva načrtovanim: monografija Maruše Zupančič in delo Nataše Cigoj Krstulovic razkriva, da je v pedagoškem procesu bilo dogajanje precej bolj živahno od predvidenega. Zato v tej fazi raziskovanja pedagogike glasbe odprte vsebinske zahteve postavljajo merilo za nadaljnje raziskovanje glasbene pedagogike, kar je bilo doslej na obrobju raziskovalnih interesov. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 72703745 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Češki glasbeniki v 19. in na začetku 20. stoletja na Slovenskem ANG Czech musicians in the 19th and 20th Century Slovenia Opis SLO Gre za prvo tovrstno monografijo na Slovenskem, saj problematika češko-slovenskih kot tudi drugih slovanskih (češko-slovaško-slovenskih) stikov na glasbenem področju do sedaj še ni bila sistematično in celostno obravnavana. Monografija govori o najpomembnejših čeških, slovaških in slovenskih glasbenikih, ki so delovali na Slovenskem ter s svojo vsebino posega tudi na druga področja slovanskih kultur na Slovenskem. Tako v uvodu obravnava nekatera proslovanska gibanja kot npr. panslavizem, avstoslavizem in neoslavizem v 19. stoletju znotraj tedanje skupne domovine Habsburške monarhije. Med več kot 50 češkimi, slovenskimi in drugimi slovanskimi glasbeniki bi v omenjeni monografiji vsekakor veljalo izpostaviti češkega skladatelja Františka Josefa Benedikta Dusika kot avtorja prvih simfonij na Slovenskem, avtorja prve slovenske opere "Gorenjski slavček" Antona Foersterja, znamenitega češkega dirigenta Vaclava Talicha, ki je svojo dirigentsko pot začel v Ljubljani, kasneje pa s praškimi filharmoniki postal eden največjih čeških dirigentov vseh časov ter številne druge, katerih delovanje na Slovenskem monografija detajlno obravnava. Knjiga je redigirana verzija raziskave, ki je nastajala kot doktorska diisertacija v okviru Muzikološkega inštituta ZRC SAZU. ANG Gre za prvo tovrstno monografijo na Slovenskem, saj problematika češko-slovenskih kot tudi drugih slovanskih (češko-slovaško-slovenskih) stikov na glasbenem področju do sedaj še ni bila sistematično in celostno obravnavana. Monografija govori o najpomembnejših čeških, slovaških in slovenskih glasbenikih, ki so delovali na Slovenskem ter s svojo vsebino posega tudi na druga področja slovanskih kultur na Slovenskem. Tako v uvodu obravnava nekatera proslovanska gibanja kot npr. panslavizem, avstoslavizem in neoslavizem v 19. stoletju znotraj tedanje skupne domovine Habsburške monarhije. Med več kot 50 češkimi, slovenskimi in drugimi slovanskimi glasbeniki bi v omenjeni monografiji vsekakor veljalo izpostaviti češkega skladatelja Františka Josefa Benedikta Dusika kot avtorja prvih simfonij na Slovenskem, avtorja prve slovenske opere "Gorenjski slavček" Antona Foersterja, znamenitega češkega dirigenta Vaclava Talicha, ki je svojo dirigentsko pot začel v Ljubljani, kasneje pa s praškimi filharmoniki postal eden največjih čeških dirigentov vseh časov ter številne druge, katerih delovanje na Slovenskem monografija detajlno obravnava. Knjiga je redigirana verzija raziskave, ki je nastajala kot doktorska diisertacija v okviru Muzikološkega inštituta ZRC SAZU. Objavljeno v Litera;Pedagoška fakulteta; 2012; 616 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Weiss Jernej Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 262728192 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Simfonija v 19. stoletju: Zadrege zvrsti ANG Symphony in the 19th century: quandaries of a music genre Opis SLO Avtor je delo zasnoval kot vrsto pogledov v evropsko simfonično ustvarjalnost 19. stoletja. Pri tem je imel izredno srečno roko, saj mu je uspelo povezati dva kriterija: pred nami se zvrstijo dela, ki so še danes jedro programov simfoničnih koncertov širom po Evropi in - ne nazadnje zaradi še vedno neomajne kulturne privalčnosti zahodnega sveta - tudi po svetu; na drugi strani pa je to prav tisti nabor del, ki mu omogoča zarisati glasbeno, estetsko in kulturno zgodovino časa. ANG The author conceived the book as a series of perspectives discussing the European symphonic creativity of the 19th century. He is concise and fluent in connecting two criteria: a number of works still firmly embedded in the European symphonic repertoire emerges in front of us and. And they - last but not least, due to the still unshaken cultural appeal of the Western world - are the core programs of symphonic concerts also around the world. On the other hand, Barbo's book offers a selection of the symphonic repertoire to draw the musical, aesthetic and cultural history of the time. Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete; 2012; 308 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Barbo Matjaž Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID v pripravi Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Reforme cerkvene glasbe v ljubljanski škofiji v 19. stoletju ANG Reforms of church music in Ljubljana Diocese in the 19th century Opis SLO Monografija prinaša izsledke raziskovanja cerkvene glasbe, ki je bila v 19. stoletju na Slovenskem še vedno glasbena zvrst z največ poslušalci. Pri tem se osredotoča na prizadevanja za reformo, ki so se sporadično pojavljala od začetka stoletja in kulminirala v cecilijanskem gibanju v zadnjih desetletjih stoletja. Njihovo opazovanje je toliko bolj zanimivo, saj osvetljuje vrsto socialnih in estetskih dejavnikov, ki so sooblikovali glasbenoestetsko ozadje glasbenega življenja tega časa, hkrati pa obseg poustvarjalne in ustvarjalne dejavnosti predstavlja dovolj splošen vzorec za oblikovanje utemeljenih hipotez. ANG The book publishes the results of the church music research of the 19th century in Slovenia - a genre with the widest circle of listeners. Author focuses on the reformative strivings that sporadically emerged from the beginning of the 19th century and culminated in the Cecilian movement in the last decades of the century. The analysis was even more iteresting because it sheds light on a number of aesthetical and social variables that forged the musical life of that period while the creative as well a performing activities belong to the common patterns of shaping well-founded hypotheses. * Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za muzikologijo.http://ljubljanskokoncertnozivljenje.ff.uni-lj.si/index.php/Monografije Authors: Aleš Nagode Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 272679424 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Repertoarne smernice Filharmonične družbe v Ljubljani: katalogi Filharmonične družbe ANG Repertoire Opis SLO Knjiga je nastala na poti do čim natančnejšega rekonstruiranja repertoarne politike Filharmonične družbe, smernic njihovega delovanja, zgradbe in poteka njihovih koncertov, imenovanih akademije, najbolj v pomoč ohranjeni koncertni sporedi ter katalogi muzikalij. Zato je presenetljivo, da se nihče izmed raziskovalcev ni izrecno ukvarjal z ohranjenimi katalogi Filharmonične družbe, saj so ti namreč izvrstni primarni viri, iz katerih lahko črpamo obilico novih informacij. O najstarejšem izmed njih, to je katalogu iz leta 1804, je prvi pisal Dragotin Cvetko, ki je opredelil njegovo zgradbo in ga deloma rekonstruiral. Podoben zapis najdemo še pri Primožu Kuretu. Knjig prinaša celovit analitični prikaz programskih smernic v 19. stoletju, kot jih razkrivajo katalogi Filharmonične družbe. The book was created with one aim in mind: to offer the most accurate reconstruction of the repertoire policy of the Philharmonic Society in ANG Ljubljana, the guidelines of their operations, their concerts concerts that were given as Academies, the most helpful being the preserved concert repertoire and music catalogs. Therefore, it is surprising that none of the researchers did not explicitly dealt with preserved catalogs Philharmonic Society, as they are an excellent primary sources from which we can draw a wealth of new information. Oldest of them is the catalog of 1804; Dragotin Cvetko first discussed it and partially reconstructed it. A similar partial analysis can also be found at Primož Kuret. Thus this book provides a comprehensive analytical see the program guidelines in 19 century, as revealed by the catalogs of the Philharmonic Society. Objavljeno v Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014 (Ljubljana : Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete). - 163 str. : ilustr. - (Zbirka Glasbena preteklost na Slovenskem, ISSN 2335-3163) Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 5. COBISS ID 19047944 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Violinist in zadnji ravnatelj ljubljanske Filharmonične družbe Hans Gerstner ter neznani pianist in dirigent Gustav Mahler ANG Violinist and the last manager of the Ljubljana Philharmonic society Hans Gerstner and unknown pianist and conductor Gustav Mahler Opis SLO Prispevek predstavlja eno ključnih osebnosti "dolgega" 19. stoletja in začetka 20. na Slovenskem. ANG The contribution analyses one of the main people of the "long" 19th century in Slovenia. Objavljeno v Festival; Fin de siecle in Gustav Mahler; 2012; Str. 59-66; Avtorji / Authors: Weiss Jernej Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Ljubljansko glasbeno življenje do 1918 - osebnosti in ustanove ANG Mucial life in Ljubljana until 1918 - people and institutions Opis SLO Spletišče prinaša izsledke projekta Glasbenoestetsko ozadje ljubljanskega koncertnega življenja v 19. stoletju: 1794 do 1872. Cilj projekta je bil predstaviti javnosti koncertno življenje in širše glasbeno dogajanje v Ljubljani na ozadju filozofskih in glasbenoestetskih tokov od obdobja pred razločno uveljavitvijo slovenske nacionalne glasbene kulture do leta 1872. Ker pa se je zaradi vsebinskih razlogov pokazala potreba po razširitvi časovnega okvira, prinaša stran tematike, vezane na projekt tako iz prejšnjih kakor tudi kasnejšega obdobja vdo prve svetovne vojne. Poleg monografsko obdelanih vsebin, pomembnih za starejšo glasbo na Slovenskem, portal prinaša tudi kritične biografske portrete slovenskih glasbenikov. Obenem se na strani sistematično zbirajo bibliografski podatki, vezani na glasbo na Slovenskem. ANG The site gathers the results of the project Music-aesthetical background of the Ljubljana concert life in the 19th Century: 1794 to 1872 . The aim of the project was to present to the public concert life and the wider music scene in Ljubljana on the background of philosophical and aesthetical ideas from the period before the national spirit began to grow strong and brought about new - national - music institutions in 1872. As the results proved necessary to extend the time span of the initiative, the page offers topics related to the both previous as well as subsequent periods till the World War II. In addition to monographic treated topics relevant to older Slovenian music this site provides critical biographical portraits of Slovenian musicians. Šifra F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Objavljeno v http://ljubljanskokoncertnozivljenje.ff.uni-lj.si/index.php/Main_Page Tipologija 2.06 Enciklopedija, slovar, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid 2. COBISS ID 48307298 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Glasba in njeni referenčni sistemi ANG Music and its referential systems Opis SLO Publikacija prinaša prispevke o sistematiki raziskovanja glasbe v slovenskem in mednarodnem prostoru. Teoretska utemeljitev raziskovalnih postopkov in metodologije analize glasbe je pomembna pridobitev za slovensko ne le glasbeno, temveč tudi širšo kulturno občestvo, saj je refleksija o glasbi na Slovenskem celo na najvišjih intelektualnih in političnih ravneh domala obsoletna. S tem zbornikom je večji del članov raziskovalne skupine ponudilo na enem mestu temeljne teoretske utemeljitve vrste raziskovalnih problematik, relevantnih za projekt. ANG Publication brings together the contributions of systematics research in music within Slovenian and from the international musicological arena. The theoretical justification of research procedures and methodology for analyzing music is an important acquisition for Slovenian not only musicological, but also broader cultural communion, since the reflection on music in Slovenia is even at the highest intellectual and political levels almost obsolete. This volume offers an insight about the work of the majority of the members of our research team to publicly present and elaborate fundamental theoretical positions and research issues relevant to the project. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Hollitzer Wissenschaftsverlag; 2012; IX, 325 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Barbo Matjaž, Hochradner Thomas Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 50398562 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nacionalizem in umetnosti v našem globalizirajočem svetu ANG Nationalism and the arts in our globalizing world today Opis SLO V častnem predavanju [slavnostno predavanje na četrti mednarodni konferenci "International research conference for graduate students, San Marcos, Texas State University, 7. november 2012] so povzeti izsledki projekta o pojmovanju nacionalnega v glasbi na Slovenskem s projekta in sopostavljeni ob vprašanju sodobne nacionalne identitete v drugačnem današnjem kulturnem okolju. S tem predavanjem se je formalno utrdila možnost sodelovanja med sodelavci projekta in raziskovalci na Texas State University. ANG In the keynote lecture at the "International research conference for graduate students, San Marcos, Texas State University, 7. November 2012 the results from the project are juxtaposed to modern concept of national art in the global world. The talk was innitiated as a formal cooperation for further research between the collaborators of the project and the scholars at the Texas State University. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Texas State University; 2012; Avtorji / Authors: Stefanija Leon Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Poleg mentorstev na dodiplomskem in podiplomskem študiju, ki se odvijajo in se bodo odvijala v okviru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dejavnostjo Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, je smiselno poudariti vrednost naslednjih enot šosameznih raziskovalcev seveda gre le za izbor pomembnejših dosežkov: CIGOJ KRSTULOVIČ, Nataša. Culture and identity : understanding the nineteenth-century music in the Slovenian ethnic territory. V: KATALINIČ, Vjera (ur.), TUKSAR, Stanislav (ur.). Franjo Ksaver Kuhač (1834-1911) : glasbena historiografija i identitet = Franjo Ksaver Kuhač (18341911) : musical historiography and identity, (Serija Muzikološki zbornici, br. 16). Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo, 2013, str. 289-300, note. [COBISS.SI-ID 36385581] LAH, Špela. GLASBENO-GLEDALIŠKA POUSTVARJALNOST V LJUBLJANI (1875-1914): MOŽNOSTI IN DOSEŽKI. Publikacija »Glasbeno-gledališka poustvarjalnost v Ljubljani (18751914): možnosti in dosežki« kronološko in znanstveno dokumentira glasbeno-gledališko poustvarjalnost na Slovenskem v zadnjem obdobju njenega delovanja in je prva tovrstna študija. Osrednji namen raziskave je odpraviti veliko belo liso v poznavanju glasbenega življenja v Ljubljani v poznem 19. stoletju, hkrati pa osvetliti čas slovensko-nemškega sobivanja v ljubljanskem Deželnem gledališču. V pripravi za natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakulteta, Oddelek za muzikologijo, http://ljubljanskokoncertnozivljenje.ff.uni-lj.si/. NAGODE, Aleš. The end of the "grand narrative"? Understanding Slovenian churchmusic of the late 19th and early 20th century. Muzikološki zbornik, 2013, zv. 49, [št.] 2, str. 49-59. [COBISS.SI-ID 53589602] WEISS, Jernej. Musical culture in Slovenia revisited : the case of the German Philharmonic Society. TheMA, 2013, vol. 2, no. 1, str. 14-27, ilustr. http://archive.thema-journal.eu/thema/2013-1/weiss. [COBISS.SI-ID 20270088] 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Znanstvenoraziskovalno delo projekta obravnava vlogo in pomen glasbenega življenja v Ljubljani v 19. stoletju znotraj zahodnoevropskega konteksta in kot njegov sestavni del. Posebni vidiki obravnave te povezanosti so v razpravah podani izsledki o posameznih obdobjih, ustanovah, ustvarjalcih, še posebej predstavitve izsledkov na mednarodnih znanstvenih srečanjih. Poseben pomen ima redno in že utečeno mednarodno sodelovanje za popis starih in novih glasbenih virov (RISM, Frankfurt; RILM, New York; RIPM), s katerim je slovenski delež v svetovni zgodovini glasbe tudi ustrezno predstavljen. Pomemben stranski dosežek predlaganega projekta je tudi oblikovanje izhodišč in katalogizacija pomembnega deleža zapisov slovenske glasbene bibliografije. Na tak način pridobljena analiza stanja slovenske glasbe v 19. stoletju omogoča nadaljnje primerjalne študije tako v okviru muzikologije kakor tudi v interdisciplinarnih raziskavah, povezanih z glasbo. ANG Scientific research of the project deals with the role and importance of musical life in the 19th century in Ljubljana, the latter seen as being within West Europe or as its constituent part. As to specific aspects in dealing with this connection, results are offered dealing with several periods and topics (institutions as well as individuals) and presented at international meetings of experts. Extra significance is set on regular international cooperation in cataloguing old and new musical sources (RISM, Frankfurt; RILM, New York; RIPM), thus representing our share in world's music history in a proper manner. An important side-achievement of the project is also the catalogue an important part of the written records of Slovenia's music bibliography. The analysis of the position of Slovenian music in the 19th century obtained in this way makes further comparative studies possible - in terms of musicology and interdisciplinary research dealing with music. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO V širšem evropskem okviru se zadnja desetletja vzpostavlja potreba po integralnem primerjalnem spoznavanju različnih nacionalnih glasbenih kultur, ki so se razvijale zlasti od 19. stoletja naprej v različne smeri, z različno intenziteto in različnimi rezultati. Pridobljena spoznanja o ustroju glasbene kulture na današnjem Slovenskem v obdobju, ko je bilo to področje tesno vpeto v inerkulturno podobo Avstrijskega Cesarstva, omogoča boljše razumevanje in večjo odprtost za sprejemanje in sintetiziranje kulturnih vplivov v sodobnem globaliziranem svetu. Opravljeno delo na projektu ponuja možnost enakovrednega vključevanja slovenske glasbene kulture v obzorje evropskih in svetovnih muzikoloških študij. ANG V širšem evropskem okviru se zadnja desetletja vzpostavlja potreba po integralnem primerjalnem spoznavanju različnih nacionalnih glasbenih kultur, ki so se razvijale zlasti od 19. stoletja naprej v različne smeri, z različno intenziteto in različnimi rezultati. Pridobljena spoznanja o ustroju glasbene kulture na današnjem Slovenskem v obdobju, ko je bilo to področje tesno vpeto v inerkulturno podobo Avstrijskega Cesarstva, omogoča boljše razumevanje in večjo odprtost za sprejemanje in sintetiziranje kulturnih vplivov v sodobnem globaliziranem svetu. Opravljeno delo na projektu ponuja možnost enakovrednega vključevanja slovenske glasbene kulture v obzorje evropskih in svetovnih muzikoloških študij. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja o o o O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o Zmanjšanje porabe materialov in G.02.05. Razširitev področja dejavnosti O o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201312 13.1. Izjemni znanstveni dosežek Kot izjemen znanstveni dosežek kaže izpostaviti zbirko monografij Glasbena preteklost na Slovenskem. V njej so že izšle tri monografije: - Sara Železnik: Repertoarne smernice Filharmonične družbe v Ljubljani: katalogi muzikalij Filharmonične družbe. 'Koncertni sporedi Filharmonične družbe 1816—1872'. 'Razvoj violinske pedagogike in šolstva na Slovenskem od začetka 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne'. V postopku za objavo v letu 2014 so še tri monografske publikacije. Študije poleg drugih objavljenih rezultatov tvorijo osrednji vsebinski prispevek analize glasbenega življenja v Ljubljani, in to ne le koncertnega, javnega življenja, temveč tudi - kolikor je seveda mogoče o tem govoriti v primerljivih kategorijah - glasbene politike preteklosti pri nas. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Na spletišču projekta ljubljanskokoncertnozivljenje.ff.uni-lj.s so prvič podane muzikološko izčrpna analiza zgodovina glasbe na Slovenskem v 19. stoletju na strokovno neoporečen in ekonomsko in kulturno uporabniku prijazen dostop do informacij tega dela slovenske umetnosti. V obliki, ki jo ponuja odprtokodni portal - v obliki ki je uporaben tako uporabniku kot akademskemu okolju -, je objava izsledkov, ki o nastali v okviru zaključenega projekta, predvidena tudi vnaprej s strani sodelavcev Oddelka za muzikologjo in zainteresirane javnosti, ki se zavzema za nacionalno glasbeno kulturo in njeno javno dostopnost. Zato je treba še posebej poudariti družbeo-ekonomske potenciale, ki jih ponuja tovrstno priobčanje znanstvenoraziskovalnega dela, kot smo ga pripravili sodelavci na projektu, ki bo v obstoječi podobi nedvomno koristil ne le strokovni javnosti, temveč najširši publiki in zlasti še šolstvu na vseh stopnjah izobraževalnega procesa. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Filozofska Leon Stefanija fakulteta ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |27.3.2014 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2014/87 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, iF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2014 v1.01 80-98-88-9B-10-04-EA-F9-A5-E7-EC-25-65-4A-EC-C7-1B-01-CC-D7 Priloga 1 VEDA Področje: 6. Huimanistika. 6.08 Muzikologija Dosežek 10.1: Ljubljansko koncertno življenje, Vir: http://ljubljanskokoncertnozivljenje.ff.uni-lj.si/ Kot izjemen znanstveni dosežek kaže izpostaviti zbirko monografij Glasbena preteklost na Slovenskem. V njej so že izšle tri monografije: - Sara Železnik: Repertoarne smernice Filharmonične družbe v Ljubljani: katalogi muzikalij Filharmonične družbe. -'Koncertni sporedi Filharmonične družbe 1816—1872'. -'Razvoj violinske pedagogike in šolstva na Slovenskem od začetka 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne'. V postopku za objavo v letu 2014 so še tri monografske publikacije. Doslej je izdan sklop, ki predstavlja analizo delovanja glavne glasbene ustanove 19. stoletja pri nas, Filharmonične družbe. Avtorica Sara Železnik je sestavila katalog programskih listov in analizirala program Filharmonične družbe do leta 1872. Avtorica je v drugi knjigi prikazala celotno glasbeno zapuščino Filharmonične družbe, njen glasbeni arhiv, ki priča o glasbenem naziranju osrednje glasbene ustanove 19. stoletja pri nas. Študija tvori osrednji vsebinski prispevek analize glasbenega življenja v Ljubljani, in to ne le koncertnega, javnega življenja, temveč tudi - kolikor je seveda mogoče o tem govoriti v primerljivih kategorijah - javni glasbeni politiki pri nas.