Vesele božične praznike ter veliko sreče, osebnega zadovoljstva, zdravja in poslovnih uspehov v letu 2002 želi vsem svojim kupcem Mercator - Dolenjska.
Hvala za zvestobo!
Si
Mercator - batcajska, ii, Livada B, Novo sesti
Mercator
L- 'A
,\ k\ 7LJCJLJ

Št. 52 (2731), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 27. decembra 2001 • Cena: 240 tolarjev
Angelci Žiberna nagrada za življenjsko delo
LJUBLJANA - Nagrado za življenjsko delo na področju socialnega varstva je za letošnje leto prejela socialna delavka Angelca Žiberna, rojena v Dobrniču na Dolenjskem. S svojo širino znanja in bogatimi življenjskimi izkušnjami je pobudnica številnih rešitev na področju socialnega varstva. Med starejšimi, predvsem v društvih upokojencev, je znana kot borka za pravice starejših. Odlikuje jo človeški odnos do ljudi, razumevanje stisk in vprašanj o sobivanju generacij, v družbi in družini ter dobronamernost pri iskanju rešitev iz težav, so zapisali v obrazložitvi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Berite danes .
stran 3:
•	Ptič feniks s Pionirjevega pogorišča
stran 4:
•	Največ ljudi doslej, zbor pa nesklepčen
stran 6:
•	Le še župan in župnik?
stran 8:
•	Kravje kupčije še v modi
stran 12:
•	Novo mesto duha ali mesto duhov?
stran 16:
•	Dražja voda davek na manjrazvitost?
Podpisali pogodbo o nuklearki
Dr. Drnovšek meni, da z dokumentom ohranjajo normalne odnose, kakršni morajo biti med dvema sosednjima, demokratičnima državama - Račan: prevzamemo del obveznosti
KRŠKO - “S pogodbo o jedrski elektrarni smo uredili odnose v skupnem upravljanju in lastništvu tega objekta in tudi razdelili v enakem deležu vse obveznosti, vključno z obveznostmi glede jedrskih odpadkov nuklearke. Ocenjujem, da smo s tem prišli v normalne, urejene odnose, ki pač morajo biti med dvema sosednjima, demokratskima državama,” je dejal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek po podpisu pogodbe o Jedrski elektrarni Krško 19. decembra.
Poleg pogodbe med vladama obeh držav o urejanju statusnih in drugih pravnih odnosov, povezanih z vlaganjem, izkoriščanjem in razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško, ki stajo podpisala slovenski minister za okolje Janez Kopač in hrvaški
Vodnik po pravicah invalidov
LJUBLJANA- Ob evropskem dnevu invalidov, ki je bil v decembru, sta Urad za invalide in bolnike ter Urad vlade za informiranje izdala Vodnik po pravicah invalidov, v katerem je zbrana vsa zakonodaja s področja varstva invalidov in otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami. V publikaciji so večjo pozornost namenili smernicam, ki jih pri urejanju tega področja upošteva EU. Vodnik je poleg knjižne oblike izšel tudi v prilagojenih tehnikah za gluhe in slepe.
gospodarski minister Goranko Fižulič, so v Krškem podpisali tudi dodatno listino, družbeni-ško pogodbo o jedrski elektrarni. S tem dokumentom, ki sta ga podpisala direktor Hrvaškega elektrogospodarstva Ivo Čovič in direktor slovenskega podjetja Eles Gen Vekoslav Korošec, urejajo podjetniška razmerja obeh podpisnikov v jedrski elektrarni. Z družbeni-ško pogodbo ustanavljajo novo podjetje Krško, d.o.o.
Drnovšek je dejal, da meddržavno pogodbo kritizirajo v Sloveniji in na Hrvaškem. Vendar je po njegovem treba vsa odprta vprašanja še naprej reševati z dogovarjanjem med obema državama in pri tem enakomerno razdeliti obveznosti in koristi. “Po moji oceni je znak zrelosti držav, če so sposobne same reševati tudi takšne zahtevne sporazume brez arbitrov iz mednarodne skupnosti, ki poskušajo reševati in arbitrirati pravzaprav na celem
Balkanu. Slovenija in Hrvaška sta pokazali, da znata sami reševati probleme in vprašanja,” je poudaril slovenski premier.
Podpisu pogodbe o nuklearki je prisostvoval tudi Ivica Račan. Predsednik hrvaške vlade je izrekel zadovoljstvo nad podpisom. Pri tem je tudi dejal: “Zdi se nam potrebno, da skupaj s slovenskimi partnerji skrbimo za varovanje okolja, varovanje ljudi in spoštovanje visokih predpisov o tem. Pripravljeni smo glede tega prevzeti del odgovornosti.”
Meddržavno pogodbo o nuklearki so podpisli po dolgotrajnih pogajanjih.
M. L.
Labod in Svilanit skupaj v Beogradu
BEOGRAD - Na Terazijah v Beogradu so 21. decembra svečano odprli skupno prodajalno Laboda, Svilanita in trgovske hiše Srbijateks. Prodajni prostor sta na 100 mz površin opremila in uredila Labod in Svilanit. Labod se bo predstavljal s celotnim moškim programom s poudarkom na srajcah, ki jih bo na voljo okoli 1000. Svilanit bo prodajne police napolnil s kravatami, metuljčki in moškimi šali. Prodajalno je svečano odprl Borut Šuklje, slovenski veleposlanik v Beogradu.
Nepreviden voznik avtobusa
LEŠNICA - 40-letni bolgarski voznik avtobusa G. S. je 23. decembra pri Lešnici začel prehitevati osebni avto v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala 26-letna voznica osebnega avta H. A. iz Velikega Podloga, ki se je umikala, vendar je vseeno prišlo do trčenja. Hudo ranjeno voznico so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Spoštovani...
bralci, naročniki in poslovni sodelavci, troje sporočil imamo za vas. Najprej naj vas obvestimo, da običajnega enolistnega koledarja, za čigar sponzorstvo se moramo zahvaliti Mercator-Dolenjski, letos nismo dodali zadnji številki, ampak ga boste prejeli s prvo številko Dolenjskega lista v letu 2002. In ta (to je drugo, kar vam sporočamo) zaradi novoletnih praznikov ne bo izšla naslednji četrtek, ampak dan kasneje, torej v petek, 4. januarja 2002. Pa tretje sporočilo? Namesto novoletnih voščilnic poslovnim sodelavcem Dolenjski list že več let daruje v dobrodelne namene. Tokrat smo se odločili, da 100.000 tolarjev prispevamo Območnem združenju Rdečega križa Novo mesto, in sicer v Sklad za pomoč ljudem v stiski, bralcem, naročnikom in poslovnim sodelavcem pa zdajle in tukajle izrekamo željo, da bi se jim 2002. leto izteklo srečno in uspešno.
Uredništvo in uprava Dolenjskega lista
Požar v čateški rivieri
V nedeljo je kupolo čateške zimske riviere zajel ogenj - Vzrok še neznan - Škoda več sto milijonov tolarjev
ČATEŽ - Predpraznični konec tedna je marsikje minil v znamenju črne kronike, med drugim tudi v Termah Čatež, kjer je v nedeljo okrog pol desetih zagorela osem let stara kupola zimske termalne riviere. Najprej so ogenj in črn dim opazili gostje, jutranji kopalci, ki so takoj opozorili reševalce, ki so z aparati na prah sami poskušali pogasiti ognjene zublje, začeli pa so tudi reševati goste. Od približno petdesetih kopalcev ni bil nihče poškodovan.
Požar se je hitro širil po pretežno lesenem in plastičnem ostrešju, vendar ga je poklicnim in prostovoljnim gasilcem uspelo hitro lokalizirati in preprečiti, da bi se razširil na drugo kupolo in upravni del objekta. Kljub temu je škoda velika in jo še brez izpada dohodka ocenjujejo na več sto milijonov tolarjev. Požar, katerega vzrok še ni znan, saj je bil obrat zgrajen v skladu z vsemi zakonskimi predpisi in tudi ustrezno varovan, je v celoti uničil streho, močno je poškodoval tudi drugo opremo in nekatere bazenske naprave znotraj kupole.
Po zagotovilih direktorja Term Čatež Boruta Mokroviča kompleks sicer obratuje normalno, odprti so vsi hoteli in ni razlogov za odpoved rezervacij.
L. M.
NLB prodala Revozove delnice
Renault skoraj 67-odst. lastnik Revoza
NOVO MESTO - Renault in Nova Ljubljanska banka (NLB) sta pred dnevi zaključila pogajanja glede prodaje Revozovih delnic. Renault je od NLB odkupil njen 12,68-odstotni delež novomeškega Revoza in tako povečal svoj delež v kapitalu Revoza na skoraj 67 odst. 27 odst. Revozovih delnic imata družbi za upravljanje Capinvest in Aktiva, 6 odst. Srdovih delnic Revoza pa je namenjenih za notranjo delitev 3000 zaposlenim in bivšim zaposlenim na račun premalo izplačanih plač po kolektivni pogodbi v letih 1990 -1992.
< </>
MINISTRA PODPISALA POGODBO O NUKLEARKI - Slovenski minister za okolje in prostor Janez Kopač (na desni) in hrvaški minister za gospodarstvo Goranko Fižulič sta v navzočnosti predsednikov vlad dr. Janeza Drnovška in Ivice Račana podpisala v Krškem medržavno pogodbo o lastništvu in položaju Jedrske elektrarne Krško. S takim izidom je bila videti zadovoljna predvsem hrvaška stran. (Foto: M. L.)
jfr^QBC3B
V petek in soboto bo sončnoin postopno topleje, v nedeljo pa pretežno oblačno in deževno.
KUPOLA V OGNJENIH ZUBLJIH - Prisebnim zaposlenim gre zahvala, da so gostje termalne riviere ostali nepoškodovani, gasilcem pa, da se požar ni razširil še na druge objekte. (Foto: E. Sečen)
ZA VAS ZMLET POSLOVNI IMENIKI
RMESTMNI^
tel.(OI) 436 53 90. fax(01) 436 85 20. www.intermarketmg.si
I N T E R
MARKETING
^lZ^ClUo ITece Ln poi/ocrnik Uipekoo o Cetu 2002!
ISSN 0416-2242
9' 770416 224
Kako srečno leto 2001?
Kako ste zadovoljni z letom 2001, med drugimi sprašuje tudi tokratna anketa. Ali so se vam izpolnile velike želje, ne da bi pred tem ujeli zlato ribico? Lahko se odločite, da boste razočarani nad letom, ki se v teh dneh končuje, vendar je črnogledost tudi tokrat odveč. Pesimizem verjetno ne pomaga. Recite si, da bi med letom lahko bilo celo slabše, in sicer to naredite malce zaradi boljšega osebnega občutka, nekoliko zaradi znanega ljudskega prepričanja, da vaša žalost mogoče celo osrečuje koga. Ce je bil začetek leta manj vesel, kot bi lahko bil in kot ste tudi pričakovali, mislite na pregovor: konec dober - vse dobro. Na konec leta, tisti pravi, je treba tako ali tako še počakati in mogoče vas prav tam na koncu čaka sreča. Ali taka sreča tiči v porastu vrednosti vaših delnic, v nasmehu z ulice, o katerem se vam sanja, v novih težko pričakovanih nepremočljivih čevljih ali pa čisto preprosto in skromno - v zdravi in zadovoljni družini, je velika skrivnost. Za tokratno anketo in mogoče celo za vas same. Dajte vse od sebe, da vas sreča najde in da ne gre od vas.
LJUBICA GUTMAN, prodajalka v trgovini Čižman šport iz Novega mesta: “Minulo leto ni bilo zame nič posebnega. Veliko časa sem kot običajno preživela s hčerko in družino, ki mi pomeni vse. Dogajanje v zunanjem svetu me toliko ne zanima. Ce bo tudi naslednje leto vsaj takšno, kot je bilo minulo, bom zelo zadovoljna.”
ZDENKO SENICA, upokojenec z Dvora pri Žužemberku:” Preteklo leto je bilo zame povprečno leto. Živeli smo dostojno iz meseca v mesec, tudi finančno se je za našo družino leto kar nekako izšlo. Težko rečem, kateri od dogodkov je bil zame najpomembnejši. Sem si pa zelo oddahnil, ko je hči naredila izpit iz angleščine in matematike.”
MARJETA LAMOVŠEK, tajnica župana in direktorja občinske uprave Sevnica: “Preteklo leto je minilo razmeroma uspešno, tako v poslovnem kot v zasebnem življenju. Le upati moram, da bi bilo vsaj zatorej tudi prihodnje leto. Verjamem, da je uspeh v največji meri odvisen od lastnega udejstvovanja, seveda pa je včasih potrebno še nekaj sreče, da se vse dobro izide.”
MILAN NOSAN, direktor Tesnil TMT, d.d.. Velika Loka: “V letošnjem letu sem imel malo težav z zdravjem, pravzaprav sem se zaradi poškodbe moral odpovedati nekaterim planinskim turam, kajti planinarjenje je zame priljubljen konjiček. V firmi tudi ni šlo ravno tako, kot bi radi, toda v času globalizacije so naši rezultati še kar zadovoljivi.”
SABINA KOREN, frizerka, iz Orešja na Bizeljskem: “Letošnje leto mi ni bilo preveč všeč in ni bilo lepo, prej slabo. Pravijo, da je kačje leto in res je pravo kačje leto. Vse je šlo narobe, veliko je bilo skrbi. Tako je bilo v zasebnem življenju in na splošno v svetu. Sam si že žalosten, žalostni so drugi okrog tebe - ni veselo.”
FANI CVELBAR, gospodinja z Dolnje Prekope: “Leto je kar prehitro minilo. Kakšnih hudih nesreč - tega v družini ni bilo. Vesela sem, da je moj fičko celo leto dobro šel. Po svetu kaže kar slabo, svet se kar podira, tako vsaj vidimo po televiziji. Kako je komu - vsakemu drugače. Tu pri nas smo lahko veseli, da ni plazov. Ponekod jih imajo.”
MARIJA MAVRIČ, upokojenka iz Metlike: “Z letošnjim letom sem bila zadovoljna. V metliškem Domu počitka dobro skrbijo zame in lahko se pohvalim, da preživljam lepo starost. Če bo tudi v prihodnje tako kot doslej, bom kar zadovoljna. V svetu pa je bilo letos, tako kot tudi že mnoga leta prej, premalo sloge in preveč nesoglasij, razprtij, nasilja, vojn. Jaz sem si želela le mir.”
DAMJAN VRTIN, agronom iz Doblič: “V Sloveniji se v letošnjem letu ni zgodilo nič pretresljivega, v svetu pa je bilo preveč nasilja, kriz, vojn. Nič dobrega torej. Upal sem, da se bodo razmere vsaj nekoliko uredile, stabilizirale, a očitno sem želel preveč. Zasebno pa je bilo iztekajoče se leto zame kar dobro, saj sem končal s pripravništvom in začel s pravo službo.”
STAŠI JARM, trgovec, doma iz Kočevja: “Enajsti september je gotovo zaznamoval to leto, ki se izteka! To je bila nesreča. Tudi zasebno sem zelo nesrečen. Dokončno meje zapustila dolgoletna ljubica Ivana. Edini vesel dogodek v letošnjem letuje bila uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo.”
Spremembe v zdravstvenem zavarovanju
Do reševalnih prevozov upravičeni le nekateri - Svojci bodo morali sami uveljavljati povračilo pogrebnin - Povračilo potnih stroškov le za zdravljenje v tujini
LJUBLJANA - Poslanci so pred kratkim sprejeli spremembe in dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so stopile v veljavo pretekli teden. Spremembe obravnavajo zmanjševanje nekaterih socialnih pravic in njihovo razporeditev z ekonomskimi zmožnostmi zavarovancev, nanašajo se tudi na reševalne prevoze, povračila pogrebnin, posmrtnin in potnih stroškov, zadržanost od dela zaradi bolezni ter opredeljujejo pravice neplačnikov prispevkov.
Po novem bodo do reševalnih prevozov, ki niso nujni, imele pravico osebe, ki so nepokretne ali potrebujejo prevoz na dializo in domov ali v drugih primerih, ko bi bil prevoz z
Predavanja za upokojence
NOVO MESTO - Društvo interesnih dejavnosti upokojencev iz Novega mesta bo pod pokroviteljstvom Zdravstvenega doma v januarju in februarju pripravilo več predavanj za upokojence. Predavanja se bodo odvijala v avli OŠ Grm ob 17. uri. V ponedeljek, 7. januarja, bo mag. dr. Tatjana Gazvoda predavala o ščitnici, teden dni kasneje, 14. januarja, pa o zdravilih in zasvojenosti. Predavanje bo 14. januarja z zelenimi zdravili nadaljevala mag. farmacije Branka Cencelj. 21. januarja bo mag. dr. Tatjana Gazvoda predavala o hoji in gibanju v službi zdravja. Predavanje bo dopolnila Alenka Babič o telesni aktivnosti bolnikov z boleznimj srca in ožilja, ki bo hkrati zbrala podatke o upokojencih, ki bi se želeli razgibavati v zdravilišču v Šmarjeških Toplicah. 28. januarja bosta na sporedu predavanji višjih medicinskih sester Andreje Žnidaršič in Darinke Panjan o zdravi in dietni prehrani. Organizirali bodo tudi tečaj priprave dietne hrane. Program predavanj za naslednji mesec bomo objavili v začetku februarja.
Potrditev delitvene bilance med občinama Trebnje in Sevnica
SEVNICA - Pred zadnjo sejo občinskega sveta v starem letu so se na sejah vseh odborov občinskega sveta pozitivno opredelili do predloga proračuna za leto 2002. Podporo sta mu po temeljiti obravnavi namenila tudi odbor za finance in nadzorni odbor občine. Pomembnejše točke dnevnega reda seje sevniškega občinskega sveta bodo tudi soglasje k statutu Knjižnice Sevnica, potrditev delitvene bilance med občinama Trebnje in Sevnica in izdaja mnenja k enotnemu dovoljenju za pričetek pripravljalnih del za HE Boštanj.
ZLATNIK NOVEGA MESTA -Novomeški zlatar Drago Brkič je v petek zvečer v galeriji Krona v Vrhovčevi ulici someščanom na čelu z novomeškim županom dr. Tonetom Starcem predstavil prvi novomeški zlatnik. V sodelovanju z zgodovinarko prof. Meto Matijevič je Brkič oblikoval zlatnik z ustanoviteljem mesta Rudolfom Habsburškim na eni in rotovžem na drugi strani, ter vsemi uradnimi imeni mesta in za Novo mesto prelomnimi letnicami ob strani. Ob tej priložnosti so v galeriji Krona odprli fotografsko razstavo novinarja Dolenjskega lista Igorja Vidmarja, kulturni večer pa je obogatil citrar Rudi Mlinarič. (Foto: A. Bartelj)
javnim prevoznim sredstvom ali osebnim avtomobilom za njihovo zdravje škodljiv in kadar zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo spremstvo.
Povračilo pogrebnin oz. nadomestilo dela stroškov pogreba za umrlo osebo bodo morali svojci uveljavljati sami, posredovanje pogrebnih podjetij ne bo več možno. Pravica do izplačila bo vezana na dohodke umrlega v letu pred smrtjo, le-te pa bo v skladu z zakonom Zavodu na zahtevo posredovala Davčna uprava. Pravico do posmrtnine imajo družinski člani umrlega, ki jih je le-ta preživljal do svoje smrti.
Zavarovane osebe bodo po novem imele pravico do povračila potnih stroškov, prehrane in nastanitve le, če bodo potovale na zdravljenje v tujino. V Sloveniji bodo povračila potnih stroškov lahko zahtevali mladi do 18. leta starosti, če bodo potovali na specialistično ali bolnišnično obravnavo v kraj izven svojega bivališča, ter
bolniki, ki zaradi zdravljenja in diagnostike večkrat na mesec potujejo v drug kraj.
Spremembe zakona so posegle tudi na področje pravic do nadomestila za odsotnost z dela. Po novem pravica do nadomestila do zaključka invalidskega postopka ne bo več samoumevna.
Zavarovanci, ki so zavezanci za plačevanje prispevkov (zaposleni pri tujih delodajalcih, samozaposleni, lastniki zasebnih podjetij, kmetje...) in njihovi družinski člani, ki ne bodo imeli poravnanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, bodo lahko uveljavljali le nujno zdravljenje. Ta sprememba bo stopila v veljavo z junijem naslednje leto.
I. P.
Za novo Pediatrično kliniko
LJUBLJANA - Upravna enota Ljubljana je pred kratkim izdala enotno dovoljenje za gradnjo in rušenje objektov na območju Pediatrične klinike v Ljubljani. Uprava sklada za izgradnjo nove Pediatrične klinike se zahvaljuje vsem, ki so dobronamerno in s prostovoljnim delom kakor koli sodelovali pri omenjenem projektu. Pričakujejo, da bo ministrstvo za zdravje kmalu objavilo razpis za rušenje obstoječih objektov in gradnjo novih.
ro kavica
Predlogov je manj, kot si želijo
Na Javnem skladu RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja v Ribnici, na katerega so z vprašanjem kako se lotevajo svojih zahtevnih nalog, vrgli tokratno rokavico iz novomeške knjižnice Mirana Jarca, je odgovoril predsednik uprave Bojan Dejak. Da bi zvedeli več o skladu, ki je eden od samo dveh državnih skladov, ki nimata sedeža v Ljubljani, smo našemu prijaznemu sogovorniku zastavili več vprašanj.
•	Komu je sklad namenjen in kakšni so po petih letih delovanja sklada rezultati njegovega dela?
“Vir za sklad so kupnine iz privatizacije in so namenjene financiranju gospodarskih in kmetijskih projektov na podeželju ter regionalnemu razvoju. Skupaj z revalorizacijo se je kupnin do sedaj nateklo za preko 10 milijard tolarjev. Sklad vsako leto objavi javni razpis, s katerim pozove kmete in podjetnike iz vse Slovenije z namenom financiranja investicij na kmetijah in podjetniških vlaganj na podeželju. V petih letih obstoja sklada smo denarno podprli preko tri tisoč projektov.”
•	Ali je za vaše razpise veliko zanimanje? Odobrite vse prošnje? Kako hitro prosilci pridejo do sredstev in ali so morda med njimi tudi nepovratna sredstva?
“Redno dobivamo na tisoče prijav, vendar pa je število resnično zavrnjenih vlog bolj majhno. Želimo si, da bi pri nas dobil denar vsak dober projekt, seveda pa odobrena sredstva ne zadoščajo za zaključek investicije. Nepovratnih sredstev sklad ne daje, smo pa lani v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo razpisali tudi nepovratna sredstva. Letos jih ni bilo, za prihodnje leto pa z ministrstvom za kmetijstvo že pripravljamo razpis, kjer bo za investicije na kmetijah na voljo preko 2 milijarde povratnih in nep6-vratnih sredstev. Zaradi velikega števila vlog realno traja postopek od
Bojan Dejak
objave razpisa do razdelitve sredstev 4 mesece.”
• Katerim projektom dajete prednost oziroma ali ima območje JV statistične regije kakšno korist od tega, da je sedež sklada v Ribnici?
“V zadnjih letih namenjamo posebno pozornost investicijam ob zeleni meji s Hrvaško. Sklad je v Ribnici zato, da se približa temu problemskemu območju ob južni meji. Ker smo jim bližje, ljudje s tega območja lažje najdejo pot do nas in ker to območje bolje poznamo kot druga, morda dobi kakšen tolar več. Vsekakor pa je odstotek odobritev vlog iz območja JV Slovenije zelo velik. Sklad je tu udeležen v skoraj vsaki pomembnejši investiciji. Žal pa prav s tega območja, še posebno pa z območja Kočevske, dobivamo manj predlogov, kot bi si jih želeli.
S svojim vprašanjem se zato obračam na Kočevsko. Zanima me, kakšne gospodarske pobude, ki bodo v skladu z dejavnostjo parka Kočevsko-Kolpa, lahko s tega območja pričakujemo v prihodnje, ko bo to območje imelo na voljo še več možnosti koriščenja državnih sredstev, kot jih ima že sedaj?” M. L.-S.
2
DOLENJSKI LIST
Št. 52 (2731), 27. decembra 2001
Ptič feniks s Pionirjevega pogorišča
Kovinotehna MKI, edini preživeli del Pionirja, prejela certifikat kakovosti ISO 9001 - Firma v lasti 50 zaposlenih - Milijon SIT za novomeško bolnišnico
NOVO MESTO - Novomeška Kovinotehna MKI je edini del nekdanjega mogočnega Pionirja, kije preživel. In ne samo preživel, po kalvariji, ki so jo prestajali po propadu Pionirja, prešli v roke celjske Kovinotehne, potem pa skupaj z njo kranjskega Merkurja, so v začetku letošnjega leta zaposleni odkupili celoten delež in je sedaj MKI v popolni lasti 50 zaposlenih; vseh zaposlenih pa je okoli 200. Še prej pa je podjetje odkupilo svoje premoženje, ki ga je zastavil Pionir, in poplačalo za okoli milijon mark neporavnanih računov iz časa, ko je bilo pod nesrečnim Pionirjem.
Prejšnji torek so Kovinoteh- zadovoljstvu njihovih kupcev
ni MKI na slovesnosti na Otočcu podelili certifikat kakovosti ISO 9001. Ob tem pa je novomeški župan dr. Tone Starc družbi ob 55-letnici obstoja izročil priznanje za prispevek k razvoju novomeške občine.
Direktor MKI Franci Ber-lan, ki firmo uspešno vodi zadnjih 11 let, je na slovesnosti ob podelitvi certifikata povedal, da so se postopka za pridobitev certifikata kakovosti lotili zato, ker so hoteli vzpostaviti večjo preglednost, preverjenost in učinkovitost poslovanja, kar se seveda mora odraziti na kakovosti njihovega dela in s tem na
oziroma naročnikov njihovih del.
“Pravzaprav nadaljujemo način poslovanja in visoke standarde, ki jih je v najboljših letih uvajal že Pionir, jih izpopolnjujemo in prilagajamo današnjemu času in potrebam,’’ pravi direktor Berlan. Danes je Kovinotehna MKI po tržnem deležu med petimi največjimi slovenskimi inštalaterskimi podjetji, ki je lani opravilo za 1,8 milijarde tolarjev del. Letos izvajajo večja dela v Krki, Revozu, Leku, novogoriškem Hitu, na gradbišču Rudnik v Ljubljani pa v novomeškem
IGRALNICA NA ČATEŽU - V Grand Casinoju Lido Terme Čatež imajo obiskovalci na voljo sto mest na igralnih avtomatih. Ureditev igralnice je stala 300 milijonov tolarjev, od tega igralniška oprema 141 milijonov tolarjev. V čateški igralnici v njenih poslovnih začetkih pomaga s svojim znanjem osebje iz igralnice v Lipici. (Foto: M. L.)
KAKO KAŽE NA BORZI?
Konec leta se že pozna
Konec leta se nezadržno približuje, kar odraža tudi dogajanje na borzi. Dnevi se iztekajo tudi tistim, ki še niso pridobili vseh davčnih olajšav. Za uveljavitev davčne olajšave z nakupom državnih obveznic je zadnji dan četrtek. Če ste med tistimi, ki še nimate dovolj računov, je res že skrajni čas.
Najbolj vroči tečaj še vedno beležijo delnice Pivovarne Union. Le-ta je že presegla ceno 81.500 tolarjev. Vse kaže, da bo ta še višja, saj je Odškodninska družba prodata svoje delnice po 86 tisoč tolarjev. Nasprotno pa cena delnicam konkurenčne Pivovarne Laško pada, saj se giblje pod 5.400 tolarjev.
Trenutno pa so najbolj iskane delnice Nove Ljubljanske banke. Njihova cena se že giblje nad 16 tisoč tolarji. Nekoliko je splahnelo povpraševanje po delnicah Banke Koper, katere tečaj se giblje močno pod prevzemno ceno in znaša le okoli 93 tisoč tolarjev.
Pravo razočaranje so doživeli lastniki delnic Krke, saj je njihov tečaj le nekaj časa zdržal nad 30 tisoč tolarjev. Trenutno se njihova cena giblje okoli 29 tisoč tolarjev, kar je sicer solid-
no glede na tečaj, ki ga je ta delnica beležila med letom. Tudi delnica Leka se ne more obdržati na najvišjem tečaju 45 tisoč tolarjev in se giblje pod 44 tisoč tolarji.
Dodelitev slabega premoženja v prazne in polprazne PID-e ima za posledico padec delnic teh PID-ov. V minulem tednu so dosegli najvišji tečaj pokojninski boni, ki so že presegli vrednost 64 tolarjev. Vse kaže, da je bil to nekoliko pregret tečaj, zato se njihova cena že giblje krepko pod mejo 60 tolarjev. Vsem komitentom Dolenjske borznoposredniške družbe, ki so nam tudi za v prihodnje zaupali svoje poslovanje, se najiskreneje zahvaljujemo. Potrudili se bomo, da bomo opravičili njihovo zaupanje. Vsem, ki ste prejeli od borzne družbe Poteza pogodbe in poziv za fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta, naj povem, da to velja samo za tiste, ki tega še niso dostavili. Posle boste lahko opravili na isti način in na istem mestu tudi v prihodnje.
LJUDMILA BAJEC POTEZA, d.d., Poslovalnica Novo mesto Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel. 07/371 82 21
Novotermu, črnomaljskem Danfossu, novomeški osnovni šoli Drska in drugje.
Na slovesnosti ob izročitvi certifikata je direktor Kovinotehne MKI Franci Berlan direktorici novomeške bolnišnice Miri Retelj izročil ček za milijon tolarjev za nakup novega ultrazvočnega aparata; že prej je podjetje, tako kot tudi novomeška občina, podprlo izid miniaturne izdaje Poezij Toneta Pavčka, ob podelitvi certifikata pa so pripravili še srebrnik s podobo slavnega novomeškega olimpionika Leona Štuklja na eni strani in napisom ISO 9001 Kovinotehna MKI na drugi.
A. B.
Razvojni program Posavja pripravljen
SEVNICA - Občina Sevnica sofinancira izdelavo regionalnega razvojnega programa Posavja. Regionalni programi so osnova za nadaljnji načrtovani razvoj regije in za prijavo na razpis za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna za projekte, potrebne za razvoj regije. Razvojni program Posavja, katerega pripravlja Regijski pospeševalni center skupaj z zunanjimi izvajalci, med katerimi je tudi KIN Sevnica, je že pripravljen. Občini Sevnica sta ga predstavila direktorica RPC Mateja Jazbec in direktor Območne gospodarske zbornice mag. Marjana.Šun-te. Iz analiz obstoječega stanja je pripravljen strateški del programa, ki ga bodo obravnavali organi vseh treh posavskih občin.
V svojih prostorih
Gimnazija Litija tudi uradno odprta
LITIJA - Od letošnjega prvega šolskega dne ima gimnazija v Litiji svoje prostore, ki so jih uradno odprli pred nekaj dnevi. Na 3.300 m2 uporabnih površin so uredili več učilnic, laboratorijev, knjižnico, računalniško učilnico, večjo predavalnico za približno sto slušateljev z vso potrebno avdio in video opremo ter zimski vrt, kije namenjen samo dijakom. Vrednost celotne naložbe, delo arhitekta Matije Suhadolca, je okoli 800 milijonov tolarjev.
Uradne otvoritve so se udeležili številni Litijani in gostje, slavnostni govornik je bil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je šolo tudi odprl. Zbrane so pozdravili ravnatelj Gimnazije Litija Vinko Logaj, litijski župan Mirko Kaplja in ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok. V kulturnem programu so sodelovali mladinski pevski zbor Gimnazije Litija in Pihalni orkester Litija.
Gimnazija Litija je bila ustanovljena pred dobrimi štirimi leti, za kar ima največ zaslug dolgoletni litijski župan Mirko Kaplja s sodelavci. Začasne prostore je takrat dobila v prizidku Osnovne šole Gradec, kjer je prva generacija dijakov šolanje tudi zaključila.
K. ŠUŠTERŠIČ
Igralnica tudi na Čatežu
V petek odprl vrata Grand Casinh Lido Terme Čatež - Prvi korak do velikega središča zabave - Računajoč na Zagreb
ČATEŽ OB SAVI - Aldo Babič in Borut Mokrovič, prvi predsednik uprave družbe Casi-nd Portorož in drugi predsednik uprave in generalni direktor družbe Terme Čatež, sta 21. decembra odprla novo igralnico Grand Casino Lido Terme Čatež. Po Babičevih napovedih je
Agrarna skupnost za napredek kraja
PREDGRAD - Vodstvo in člani Agrarne skupnosti Jelenja vas, Paka in Predgrad v kočevski občini, kije pred leti postala lastnik gozdnih površin v k. o. Predgrad, vlaga denar, ki ga ustvarja z dohodkom iz gozdnih površin, za napredek krajev v Poljanski dolini. Del denarja so namenili za obnovo poslopja gasilskega doma, obnovo vaških in gozdnih poti ter gozdni vlak. V nekaj letih so zbrali okoli 8 milijonov tolarjev. V naslednjem letu bodo prispevali tudi za obnovo cerkve v Predgradu. Ocenjujejo, da je bila odločitev o ustanovitvi skupnosti pravilna, čeprav so imeli pri tem veliko težav in nepotrebnih poti. Za uspešno delo pri vzpostavitvi skupnosti zasluži posebno pohvalo Peter Rauh iz Predgrada.
Leta 1976 je bil del njihovih gozdnih površin opredeljen kot poseben rezervat, kar ovira posek. Sedaj vodijo postopek za razveljavitev tega določila, ker kot lastniki niso sodelovali v postopku.
V. D.
tukajšnja igralnica samo prvi korak, saj nameravajo urediti na Čatežu večje zabaviščno središče. Ali kot je dejal Blaž de Costa, direktor Grand Casinoja Lido Terme Čatež: “To igralnico si predstavljam kot sodobno zabavišče s ponudbo igralništva.”
Družba Casino Portorož je odprla igralnico na Čatežu ob Savi, ker razširja trg z mislijo na Zagreb in ne želi biti odvisna samo od prvotnega italijanskega tržišča. Drugi razlog za to, daje portoroška igralnica z igralnimi avtomati opremila najeti prostor v Termah Čatež na Čatežu ob Savi, je ta, kot je dejal Aldo Babič, “da smo v Termah Čatež videli kredibilnega partnerja”.
Terme Čatež so zagotovile prostor, za katerega je opremo plačala portoroška igralnica. Tako čateške Terme ne razvijajo same igralništva. “Pred 14 leti je naše podjetje že imelo jasen načrt za lastno igralnico. Toda takratna davčna zakonodaja nam je preprečila tak razvoj na lastnih osnovah,” je ob otvoritvi dejal direktor Borut Mokrovič. Prepričanje v dober obisk novega čateškega zabavišča, saj Terme obišče veliko gostov, med temi tudi precej tujcev. “Terme Čatež so v Sloveniji na 2. mestu, za občino Piran, po številu nočitev,” je poudaril Mokrovič.
M. L.
Optimizma in dobre volje
Božični prazniki so za nami, še nekaj dni, pa se bomo poslovili tudi od letošnjega leta. In kakšno je bilo prvo leto v novem tisočletju? Za nekatere dobro, za druge slabo, za tretje nič posebnega, pa vendar leto, ki si ga bo večina zapomnila po nepojmljivem terorističnem napadu na WTC-jeva nebotičnika v New Yorku. Mogočni stavbi sta se le nekaj minut zatem sesuli kot hiša iz kart, Američani pa so verjetno za vedno izgubili občutek varnosti v lastni državi. Posledice brutalnega terorističnega napada čutijo povsod po svetu, tudi pri nas. Že tako slabe gospodarske napovedi pa so ti dogodki le še poslabšali.
A vse le ni bilo slabo, zgodile so se tudi prijetne stvari in te ljudje raje ohranimo v spominu. In prav je tako! Kar nekaj naših krajev se lahko pohvali z novimi pridobitvami, kot so vodovod, posodobljena cesta, obvoznica, nova knjižnica, odprtje novih delovnih mest. Mnogi izmed vas so izbojevali zmago na osebnem področju: po dolgem času našli zaposlitev, prišli do svojega doma ali pa se pozdravili po težki bolezni.
Življenje je lepo, če ga živiš, pravi pesem in dragi naši bralci, polni radosti in veselja bodite tudi v prihajajočem letu 2002. Optimizem in dobra volja preženeta težke misli in prinašata zdravje, ki si ga vsi tako želimo. Nekaj ve-selja in radosti, predvsem pa prijetnih trenutkov ob branju Dolenjskega lista, vam bomo poskušali podariti tudi mi. V novem letu bomo za vas pripravili še več zanimivega in pestrega branja, predvsem pa vas bomo poskušali prijetno presenetiti z Živo - prilogo Dolenjskega lista, ki bo izhajala enkrat mesečno.
JOŽICA DORNIŽ, odgovorna urednica Dolenjskega lista
DOBRO SODELOVANJE LOVCEV DVEH DRŽAV- Pretekli konec tedna je bilo v Metliki prvo prijateljsko srečanje predsednikov Lovskih zvez Slovenije in Hrvaške. Slednji se je zahvalil slovenskim lovcem za podporo hrvaškim tovarišem po razpadu Jugoslavije, žvezi sta podpisali že skoraj vse sporazume, na metliškem srečanju pa je po osem najbolj zaslužnih lovcev iz obeh držav prejelo odlikovanja za uspehe pri urejanju mednarodnih odnosov na področju lovstva. Na fotografiji (z leve): predsednik LZ Hrvaške Džuro Dečak, predsednik LZ Slovenije Franc Golja, metliški župan in gostitelj Slavko Dragovan ter predsednik mednarodne organizacije za zaščito in varstvo divjadi in predsednik koordinacije za južno Evropo Veljko Varičak. Srečanja se je udeležil tudi podpredsednik Zveze lovskih zvez Evrope Blaž Krže. (Foto: M. B.-J.)
NOVOLETNO PRAZNOVANJE Z BOGATO VREČO DEDKA MRAZA - Učence OŠ Dragotina Ketteja iz Novega mesta je v petek, 21. decembra, z bogatimi darili razveselil dedek Mraz, ki je obdaril tako njih kot tudi šolo. Gre za tradicionalno obdarovanje, v okviru katerega so v preteklih letih že zbrali sredstva za šolo v naravi, športno opremo, računalniški kotiček... Letošnjo obdaritev so omogočili Krka, tovarna zdravil, ki je učencem podarila osebna darila, šoli pa športne rekvizite, glasbeni stolp in igrače; Lions klub Novo mesto, ki je prispeva! dva nova računalnika; Trim klub Krka, ki je v vrečo dedka Mraza doda I športne rekvizite, in Novoterm, ki je že med šolskim letom prispevaI 4 rabljene računalnike, pod novoletno jelko pa so postavili še dva. Novoletno praznovanje so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ. Na fotografiji ravnateljica šole Breda Oklešen, ki se je ob tej priložnosti zahvalila donatorjem. (Foto: I. Pavlič)
H&M J 2 N A S i H O 3 Č J J J
Največ ljudi doslej, zbor pa nesklepčen
KS Šmarjeta, Bela Cerkev in Otočec bi rade svojo občino - Ljudje za, občina proti - Očitki občini zaradi zapostavljenosti - Tri vasi iz KS Otočec proti
ŠMARJETA - Zbora občanov iz krajevnih skupnosti Šmarjeta, Bela Cerkev in Otočec se je prejšnji torek v šmarješki šoli udeležilo več kot 200 ljudi. Tema je bila ena sama: ustanovitev občine Otočec-Šmarješke Toplice.
VSI ZA SVOJO OBČINO - Na zboru krajanov v Šmarjeti so kljub nesklepčnosti izvedli glasovanje. Tako rekoč vsi udeleženci so se izrekli za ustanovitev občine Otočec-Šmarješke Toplice, ki bi obsegala sedanje krajevne skupnosti Šmarjeta, Bela Cerkev in Otočec. (Foto: A. B.)
NASTOP MALČKOV - Srečanje prostovoljcev (zadaj gostje) so popestrili malčki iz skupine Polžki iz vrtca Ciciban, ki so uprizorili zgodbico Živali pri babici. (Foto: L. M.)
Delo, ki vse plemeniti
Srečanje ob zaključku leta prostovoljstva - Na CSD že 17 let, v sodelovanju z vrtci pa tri leta
Po pravilih, ki veljajo v novomeški občini, je za sklepčnost takega zbora potreba udeležba najmanj 10 odst. volilnih upravičencev, v Šmarjeti pa jih je bilo dobrih 5 odst. od 3.863. Tako zbor ni bil sklepčen in vse naprej je bila le neobvezna razprava. Na eni strani je bila polna dvorana krajanov, ki so bili vsi za svojo občino, na drugi pa občinska oblast z županom dr. Tonetom Starcem na čelu, kije proti ustanavljanju novih občin na območju sedanje novomeške. Tako je bilo tudi dan pred tem na zboru v Vavti vasi, ko so razpravljali o pobudi za ustanovitev občine Straža.
“Nas očitno ni dovolj, da bi bil zbor sklepčen. Če pa bi ob-
čina na svojem zboru zbrala sorazmerno tako število ljudi, bi se s tem postavljali ne samo v Sloveniji, ampak v Evropski uniji!” je takoj, ko so ugotovili, da zbor ni sklepčen, priletel prvi očitek. Potem se je pa kar vrstilo. “Še nikoli se niso naši krajani zbrali v tako velikem številu, in to kljub temu da ste Občinarji naredili vse, da bi nas bilo čim manj: zbora oziroma zborov, kot bi bilo prav, niste sklicali na krajevno običajen način, ste ga pa ob neprimernem dnevu in ob neprimerni uri. Za to sklicatelj, se pravi občina, pred našimi krajani nosi vso odgovornost!” je nastopil Peter Selak, predsednik sveta KS Šmarjeta.
Krajevne skupnosti Šmarjeta, Bela Cerkev in Otočec so dale pobudo za izločitev iz občine Novo mesto in za ustanovitev občine Otočec-Šmarješke Toplice, ker so prepričani, da so v novomeški občini odrinjeni, zapostavljeni in da bi sami bolje gospodarili in lepše živeli. Še posebej oster je bil predsednik sveta KS Otočec Andrej Blažič. Po njegovem bi morale te tri krajevne skupnosti, kjer živi 11 odst. prebivalcev novomeške občine, dobiti 5- do 6-krat več denarja iz občinskega proračuna za naložbe, kot jim ga odmerjajo sedaj. “Razkorak v našo škodo pa se še povečuje. Mesto in obmestne krajevne skupnosti se lepo razvijajo, mi pa vedno bolj zaostajamo, kot da živimo v Afganistanu! Vi potrebujete samo naš denar, ki ga vlagate v mesto.” Da bi bilo v novi občini bolje, je prepričan tudi podjetnik, lastnik in direktor firme Plastoform Gregorčič, ki se otepa s hudimi prostorskimi težavami, a njihova opozorila občini kaj malo zaležejo. “150 prošenj imamo za zaposlitev, dela je dovolj, mi pa imamo firmo pod kozolcem, ker se ne moremo širiti. Tako smo prisiljeni odpirati nova delovna mesta v drugih občinah in stotine milijonov tolarjev gredo iz našega kraja in občine.”
Sicer pa te tri KS izpolnjujejo vse zahtevane pogoje za samostojno občino razen števila prebivalcev; pa še tu jim do predpisanih najmanj 5.000 manjka le dobrih 100 ljudi.
Je pa na zboru predstavnik prebivalcev Lešnice, Jelš in Črešnjic, vasi v KS Otočec, odločno povedal, da prebivalci teh vasi niso za novo občino, če pa bo do njene ustanovitve prišlo, se bodo oni priključili sosednji KS Ločna-Mačkovec in ostali v novomeški občini, saj ti kraji gravitirajo na Novo mesto.
A. BARTELJ
Kinotečni dopoldnevi
NOVO MESTO - Klub Lokal-Patriot prireja v četrtek, 27. decembra, in petek, 28. decembra, ob 10. uri Kinotečne dopoldneve, ki se bodo odvijali v klubu. V četrtek bo na sporedu jugoslovanski triler oz. črna komedija, ki govori o brezizhodnosti življenja v današnji Srbiji, z naslovom Kolesa. Prikazali bodo tudi jugoslovanski film Sod smodnika. V petek bosta na sporedu filma Črna mačka, beli mačkon, ki je bil nagrajen s srebrnim levom za režijo, in vojni film Desant na Drvar. Vabljeni, vstopnine ni.
Četrta številka Izziva
NOVO MESTO - Pred dnevi je izšla že 4. številka Izziva, četrtletnega glasila Društva Novo mes(o, ki je začelo izhajati letos in ga ureja Tone Gošnik. Zadnja letošnja številka prinaša obsežna in tehtna zapisa s simpozija Novo mesto - odsev Krke, ki sta ga pripravila Društvo novomeških študentov in založba Goga, ter s posveta o ureditvi prometa v Novem mestu, ki ga je organiziralo Društvo Novo mesto.
NOVO MESTO - Prav v današnjem času, ko veljajo predvsem tržne zakonitosti in se vse dela le za denar in dobiček, dobiva prostovoljno delo še večji pomen. To je bila rdeča nit ob zaključku leta prostovoljstva, ko so se v sredo, 19. decembra, v Kmetijski šoli Grm zbrali dolenjski prostovoljci in njihovi mentorji.
Zbrane so nagovorili in pohvalili njihovo delo, s katerim prinašajo srečo in prijaznost mnogim pomoči potrebnim in osamljenim, ravnateljica in direktorica Kmetijske šole Grm Novo mesto Viktorija Rangus in Vida Hlebec, direktor Centra za socialno delo (CSD) Alojzij Simončič, pomočnica ravnateljice Vzgojno-varstvene organizacije (WO) Novo mesto mag. Darja Žgavc, ravnateljica Gimnazije Novo mesto Helena Zalokar ter Branka Bukovec in Nevenka Kulovec z novomeške občine. Veseli so novice, da se prostovoljne oblike dela razširjajo, zlasti med
mladimi, ter tudi na ta način spodbujajo prave vrednote v življenju.
Na CSD Novo mesto že 17 let razvijajo vedno nove oblike prostovoljnega dela: druženje s starejšimi občani, varovanci VDC, navezovanje stikov z begunci, danes pa se prostovoljci raje odločajo za delo z mladimi v okviru posvetovalnice za mlade, za učno pomoč, sodelovanje na poletnih taborih, prostovoljno delo študentov. Marsikakšen prostovoljec, kije star najmanj petnajst let, tudi kasneje izbere tovrstno poklicno pot, da lahko pomaga sočloveku. Že tri leta poteka sodelovanje mentoric CSD in WO pri vodenju skupin prostovoljcev. Razvil se je nov program - prostovoljno psihosocialno delo mladih, ki ga imenujejo “druženje z malčki”. Vanj je vključenih vedno več prostovoljcev, letos že okrog 60. Gimnazijcem so se priključili še srednješolci iz ekonomske in kmetijske šole. L. MURN
ZDRAVJA NI MOGEL PODARITI - Pretekli teden je bolne otroke v novomeški bolnišnici razveselil dedek Mraz Rdečega križaj RK) iz Trebnjega. Bolnim zdravja pod smrečico ni mogel podariti, jim je pa poleg lepih želja izročil darila - igrače, ki so jih na pobudo krajevne organizacije RK iz Trebnjega zbrali otroci nižje stopnje osnovne šole Trebnje. Na fotografiji predsednica krajevne organizacije RK Trebnje Darinka Simonič s prostovoljcema izroča zbrane igrače in čestitko lepih želja predstojniku otroškega oddelka prim. Milanu Strojanu. (Foto: I. Pavlič)
Vfem bralkam in bralcem
*	Polenjfketja lifta,
prijateljem in pof lovnim partnerjem
* . *
želimo i rečno in ufpetno
novo leto
♦	, ' ■ ' ifiltfts
*


' v

DOLENJSKE


- PEKA^flE

ŠOLE POPESTRILE PREDPRAZNIČNE POPOLDNEVE -Letos so bili predpraznični dnevi na Glavnem trgu v okviru Veselega decembra še bolj zanimivi tudi zaradi programov, ki so jih v popoldanskih urah pripravile osnovne šole, med drugim tudi OŠ Bršljin (na sliki). Številni mimoidoči so se radi ustavili ob šotoru in se razvedrili ob plesu mladenk, skeču dramske skupine, lutkovni igrici, folkloristih in ob glasbi dveh mladih harmonikarjev... (Foto: L. Murn)
Novomeška kronika
CESTE - Nekaj dni zatem, ko seje direktor novomeškega Cestnega podjetja Franc Gole na novinarski konferenci pohvalil, da so nekaj ur po sneženju ceste, kijih oni vzdržujejo, tako očiščene, da bi lahko po njih vozili z letnimi gumami, otroci iz nekaterih vasi v otoškem in brusniškem koncu niso prišli v šolo, ker šolski kombi zaradi zasneženih cest ni mogel ponje. A tokrat res niso bili krivi cestarji. Občina s Cestnim podjetjem (še) ni sklenila pogodbe za pluženje, ker se je na to pritožilo drugo zasebno podjetje. Glede na to, da to redno dobiva (dobro plačana) dela v občini, je sploh čudno, da mu niso že “iz prve” podelili tudi koncesije za pluženje.
MEJE - Stražani so na zboru občanov za ustanovitev občine povedali, zakaj si jo želijo in zakaj novomeški Občinarji niso za to. Nova občina naj bi obsegala sedanjo krajevno skupnost Straža. “Njene meje pa so jasno začrtane: začne se tam, kjer se začne slab asfalt! Novomeščani pa nas ne dajo zato, ker da preudaren kmet najboljšo kravo nazadnje iz hleva,” so nazorno povedali.
ZELENICE - Po novem so kazni za nedovoljeno parkiranje v mestu višje. Tako tistega, ki ga zalotijo, da je svojo pločevinasto dragocenost položil na mehko posteljico zelenice, ta “počitek” stane 15 jurjev. A očitno je redarjem še vedno veliko lagodneje zatikati globne listke na veliko bolj prikladnih krajih, ki so čim bližje pisarni v občinski stavbi, kot da bi se zagrizli na primer v kapiteljski hrib, ki je pravo divje parkirišče. Celo vstop na starodavne Šance ob srednjeveškem obzidju je stalno zaparkiran. Sicer pa: kako naj redar vidi, ali je pod snegom zelenica, v odloku pa nikjer ne piše, da se ne sme parkirati na snegu...
OBISK - Pred novim letom so aktivisti Rdečega križa v krajevni skupnosti Žabja vas obiskali starejše, bolne in invalidne krajane. Mimogrede so se oglasili tudi na domu novomeškega župana dr. Toneta Starca. Župan se je čudil, s čem si je zaslužil ta obisk: star je komaj dobrih 60 let, hvalabogu ni priklenjen na invalidski voziček in vsak dan redno hodi v službo, ki marsikdaj ne traja samo 8 ur, ampak se raztegne kar na cel dan. Kaže, da so aktivisti dobesedno vzeli naročilo, naj obiščejo vse starce, pa so šli še k Starcu.
POGOVOR - Na predstavitvi Brkičevega novomeškega zlatnika sta se srečala stara znanca iz mladostnih taborniških let dr. Tone Starc (levi), novomeški župan, in Marjan Moškon, urednik TV Novo mesto. Pogovor je (najbrž) potekal takole:
Moškon: “Tone, bo občina dala kaj več denarja za našo televizijo?”
Starc: “Ne slišim dobro...”
Ena gospa je rekla, da je obnova stare stavbe novomeške knjižnice gotovo izjemen podvig, saj gradbeni oder na pločniku stoji že tri leta.
v	~\
Scntjcmejskc črepinje
KONEC DOBER... - Prejšnji teden so se na zadnji seji sestali tudi šentjernejski svetniki. Število točk dnevnega reda je bilo obetajoče, saj je bila le ena, tema pa je dala slutiti več debate. Svetniki so namreč razpravljali o proračunu za leto 2002, ki še nikoli ni bil tako težak, gre namreč za dobrih 800 milijonov tolarjev. A možje in ženi so presenetili celo sami sebe. Brez večjih debat so ga sprejeli. Morda tudi zato, ker je seji sledila (povsem uspešna) novoletna zabava. Naj zapišemo le to, da se je zabava končala okoli pol enajstih zvečer, torej so uspeli svetniki sejo in fešto zaključiti prej, kot običajno končajo le sejo. Konec je torej dober in lep obet tudi za naprej!
NAPOLNIMO BLAGAJNO - Prednovoletni čas ni le priložnost za obdarovanja, ampak tudi za to. da v mošnjiček kapne kak tolar. Nekatera društva so letos spet zbrala kar zajeten kupček tolarjev s koledar-ji, ki so jih delili po hišah, tovrstnih obiskov pa so se lotili celo otroci. Pri delu smo opazili tudi dva zelo prijazna fantiča, ki sta se predstavila za učenca 5. razreda, po hišah pa sta prodajala Unicefove čestitke. Naj že najmlajši spoznajo, kaj je biznis.
S Kanjo na Pogorelec
DOLENJSKE TOPLICE -Člani Kluba za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Toplic bodo na novega leta dan ob 10. uri pripravili novoletni pohod na najvišjo razgledno točko občine, Pogorelec. Mimo Podturna in polharske koče se boste z avtomobili odpeljali pod vrh Pogorelca, od koder bo sledila hoja na vrh. Tam bodo udeležence pohoda pričakali z ognjem in Šilcem žganja, pripravili bodo tudi kaj za pod zob. Če bodo vremenske razmere ugodne, boste iz zasneženega Pogorelca lahko videli tudi spust jadralnih padalcev.
Suhokranjski drobiž
TAKTIKA - Pred novim letom je žužemberška občina pripravila srečanje zasebnikov in podjetnikov iz občine s pogostitvijo v gostilni Zupančič. Svetniki so pred tem na redni seji sprejeli pravilnik o spodbujanju razvoja obrti, podjetništva in turizma, kasneje so se pridružili podjetnikom, da bi, kot so zapisali, "vzpostavili boljšo komunikacijo med njimi in občino”. Očitno se zavedajo, od kod priteka v občinsko blagajno največ denarja in komu bo razvoj obrti v občini prinesel največ koristi...
DISKRIMINACIJA LEVIH - V občinskem glasilu Su-hokranjske poti so se doslej s sej občinskega sveta pojavljale le fotografije polovice omizja z županom občine v sredi. Omenjeno pripombo je na zadnji seji občinskega sveta podal eden od svetnikov, ki bi se z levo polovico omizja tudi rad kdaj videl v občinskem glasilu. Odgovorni urednik Suhokranjskih poti je povedal, da se županova stran omizja v glasilu pojavlja “povsem naključno”. Napako naj bi popravili v eni od naslednjih številk glasila, ko naj bi objavili tudi fotografijo leve strani omizja.
MM l ^ u a š j h o 3 e j j\i MM
Subvencije za nova delovna mesta
Prizadevanja za pospeševanje zaposlovanja, razvoja obrti, podjetništva in turizma v občini Žužemberk - Sprejeta pravilnika o dodeljevanju denarne pomoči
ŽUŽEMBERK - V občini Žužemberk so naredili prvi korak k spodbujanju zaposlovanja in razvoja obrti, podjetništva in turizma. Občinski svetniki so na redni seji pretekli teden sprejeli pravilnika, po katerih bodo dodeljevali denar iz občinskega proračuna kot pomoč pri pospeševanju zaposlovanja in razvoja obrti, podjetništva ter turizma v občini.
Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje zaposlovanja naj bi spodbudil samozaposlovanje in odpiranje novih delovnih mest. Za nepovratno denarno pomoč bodo lahko zaprosili delodajalci in fizične osebe s sedežem in dejavnostjo v občini, ki bodo zaposlili brezposelno osebo ali brezposelni, ki se bodo samozaposlili.
Poleg tega so sprejeli še pravilnik o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in turizma v občini. Do občinskega denarja bodo upravičeni samostojni podjetniki, male in srednje velike gospodarske družbe, sobodajalci in občani, ki se bodo odločili za
ustanovitev gospodarske družbe. Pridobljen denar bodo morali nameniti v razvoj in razširitev obstoječe dejavnosti oz. razvoj nove dejavnosti na območju občine. Prednost pri dodelitvi denarja bodo imeli prosilci, ki bodo odprli nova delovna mesta, njihova dejavnost pa bo vplivala na razvoj in promocijo občine ter zagotav-
Pihalni orkester in Nuša Derenda
ŠENTJERNEJ - Pihalni orkester občine Šentjernej prireja v soboto, 29. decembra, ob 19. uri v športni dvorani v Šentjerneju božično-novoletni koncert. Kot gostja večera bo nastopila pevka Nuša Derenda.
Pot od zrna do kruha
Za ljubi kruhek je bil naslov zimskega večera v Mirni Peči - Razstava kruha
MIRNA PEC-Včasih je bilo marsikaj drugače kot danes, pa tudi pot od zrna do kruha lepa, a naporna pot. Koliko skrbi, truda, znanja in žuljev je bilo potrebnih, predenje gospodinja iz krušne peči potegnila hlebec kruha. Kje so začetki, od kod zlata zrna, ki še danes prehranjujejo človeštvo...
Vse to so lahko pobliže spoznali obiskovalci zimskega bo-žično-novoletnega večera v petek, 21. decembra, v mirnope-škem kulturnem domu, ki gaje kulturno društvo s prizadevno organizatorico Lojzko Krevs naslovilo Za ljubi kruhek. S pomočjo pesmi, ki sojih prepevali pevci mirnopeškega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Marije Parkelj, vokalnega kvinteta Spev pod vodstvom Sonje Pirc, članov kulturnega društva ter posameznikov, z igro, v kateri so nastopale prave žanjice, mlatiči in kmetje, ter s plesom je bil prikazan čas od setve do mlačve žita in peke kruha. Prireditev je popestrilo tudi domače, pred kratkim ustanovljeno, harmonikarsko društvo, ki ga strokovno vodi Milan Marn.
Mirnopeško društvo podeželskih žena in turistično društvo sta obiskovalce nato povabila še v gostišče Novljan, kjer so pripravili razstavo kruha - prav vseh vrst ga je bilo mogoče videti. Za zabavo so poskrbeli hramonikarji in člani prečen-ske gledališke skupine, podelili pa so tudi nagrade in priznanja za urejenost hiš, kmetij in naselij v letošnjem letu. Kot je povedala članica komisije Slavka Rupena, je razveseljivo dejstvo, da Mirnopečani vse bolj skrbijo za izgled in urejenost svojih domov.
L.	MURN
Božično-novoletni
koncert
ŠKOCJAN - Jutri. 28. decembra, ob 17.30 uri bo v večnamenskem prostoru OŠ Frana Metelka v Škocjanu božično-novoletni koncert. Praznično vzdušje bosta pričarala Pihalni orkester iz Kostanjevice na Krki in dekliška pevska skupina Plamen iz Škocjana.
RAZSTAVA KRUHA - Obiskovalci, katerim so ob koncu prireditve postregli z domačim kruhom, so si z zanimanjem ogledali razstavo kruha v gostišču Novljan, ki so jo pripravile članice Društva podeželskih žena Mirna Peč. Prav paša za oči, res. (Foto: L. M.)
ljala kakovostnejše storitve. Višina dodeljene pomoči bo odvisna od višine občinskega proračuna in od vrednosti naložbe, vendar po pravilniku ne bo višja od 30 odst. vrednosti le-te.
V obeh primerih bodo denarno pomoč dodelili na podlagi predhodno objavljenega javnega razpisa.
I. P.
Praznični koncert posvečen dnevu samostojnosti
Govornik dr. France Bučar
ŽUŽEMBERK - V prizidku telovadnice OŠ Žužemberk je bil v petek, 21. decembra, že osmi božično-novoletni koncert, ki so ga posvetili tudi dnevu samostojnosti. Slavnostni govornik, prvi predsednik parlamenta v samostojni Sloveniji, dr. France Bučar je med drugim poudaril pomen in pravilnost takratne odločitve, ki je prinesla mir, varnost in svobodo v novi državi, dotaknil pa se je tudi novih povezovanj. “Pri povezovanju v Evropo ne žrtvujemo naše mednarodne istovetnosti. Povezujemo se zato, dajo ohranimo. Ni si treba delati utvar, da bo Evropa dajala kaj zastonj in da bo reševala namesto nas zadeve, ki jih moramo in tudi lahko rešujemo sami. Brez lastne gospodarske moči tudi ni kulture, brez lastne kulture nas ne bo več!” je poudaril in pozval mlade, da ustvarjajo kulturo. V bogatem programu so se v nadaljevanju predstavili otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Aleša Makovca in korepetitorja Ber-ilslava Budaka, mladi glasbeniki in literati, recitatorji ter gostje, tamburaši iz Dragatuša, ki so navdušili občinstvo.
S. M.
Odstopila svetnik in predsednik
DOLENJSKE TOPLICE - S položaja občinskega svetnika je na zadnji seji občinskega sveta občine Dolenjske Toplice odstopil predstavnik Liste podjetnikov, Mihael Luzar, ki za svoj odstop ni navedel razlogov. Odstopno izjavo je podal tudi predsednik Komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, Jože Pršina. Občinski svet pospešeno išče zamenjavo obeh kandidatov. Luzarja bo najverjetneje zamenjal naslednji na Listi podjetnikov, Egidij Jarc. Vendar šele, ko se bo sestala Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, ki tudi sama še išče predsednika.
PRIZNANJA KRVODAJALCEM- V sredo, 19. decembra, je območno združenje RK podelilo priznanja krvodajalcem v šentjernejski občini. Priznanja je prejelo 70 jubilantov. Za največkrat (50-krat) darovano kri je priznanje prejela Marjana Pelko (na fotografiji). V programu, ki ga je pripravila OŠ Šentjernej pod vodstvom Eli Kušljan, sta krvodajalce nagovorila župan Franc Hudoklin in sekretarka območnega združenja RK Barbara Ozimek. (Foto: M. Hočevar)
KONCERT OB 1. OBLETNICI DRUŠTVA - Kulturno umetniško društvo Dolenjske Toplice je z božično-novoletnim koncertom mešanega pevskega zbora v sredo, 19. decembra, v Hotelu Kristal zaokrožilo prvo leto delovanja. Koncert je poteka! v treh delih, kot gosta sta se predstavila citrarka Anita Strgar in domači glasbenik Peter Fink, s harmoniko ju je spremljal član zbora Boštjan Tisovec, pri dveh pesmih je solo zapel Valentin Veber. Največ navdušenja je na koncertu, ki ga je povezovala Božena Petrov, požel zadnji, božični del koncerta, ki je zaključil bogat glasbeni večer. Na priložnostni razstavi v avli hotela so se predstavile domače gospodinje z dobrotami, ki so jih gostje z veseljem poskusili.
Ob izteku leta o proračunu
Pregled izvrševanja občinskega proračuna v letošnjem letu in dopolnitev proračuna za naslednje leto v občini Dolenjske Toplice
DOLENJSKE TOPLICE -V četrtek, 20. decembra, se je na redni seji še zadnjič letos sestal občinski svet občine Dolenjske Toplice. Med drugim je župan občine Franc Vovk svetnike seznanil z izvrševanjem občinskega proračuna v letošnjem letu, svetniki pa so sprejeli tudi dopolnitev odloka o proračunu za naslednje leto.
Po pregledu dela so ugotovili, da niso izpeljali načrtovane prenove ceste od Podturna do Cerovca in prestavitve struge potoka Črmošnjičnica z izgradnjo mostu. Z deli naj bi predvidoma začeli po praznikih. Prav tako niso izpeljali načrtovane napeljave vodovoda v naselju Bušinec. Občinski proračun sta dodatno obremenila nenačrtovan nakup dodatnega avtobusa za šolske prevoze in podražitev bivanja v socialnih zavodih, ki se je zvišalo kar za 30 odst.
Višino proračuna za naslednje leto so namesto načrtovanih 516 milijonov tolarjev znižali na 462 milijonov. Na znižanje je v veliki meri vplivalo dejstvo, da država do jeseni
ni objavila razpisov za naložbe v teku, zaradi česar je izpadlo načrtovanih 20 milijonov tolarjev. Izpadlo je tudi načrtovanih 10 milijonov tolarjev najemnine, ki bi jo morala poravnati policija, ki posluje v prostorih občine. Ministrstvo za notranje zadeve bo najemnino začelo poravnavati šele januarja naslednje leto. Razlika je nastala tudi zaradi previsoko ocenjene takse za obračunavanje pitne vode.
I. P.
Koledovanje treh kraljev
ŠENTJERNEJ - Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartho-lomaeus vabi na tradicionalno kulturno in etnološko prireditev Koledovanje treh kraljev, ki bo v petek, 4. januarja, ob 18. uri pri občinski stavbi v Šentjerneju. Predstavile se bodo koledniške skupine s prikazom starega običaja koledovanja treh kraljev. Na prireditvi, ki bo sedma po vrsti, se bodo s koledniško pesmijo predstavile tudi koledniške skupine iz različnih vasi in krajev. Gostje večera bodo prof. dr. Mirko Ramovš iz SAZU, koleledniki iz Poljske, Hrvaške in Slovenije.
I
I
MŠŠ 1 2 M A Š J J-J O Ei Č J i J ftMU
Romi si želijo vse več znanja
Pred dnevi so v Črnomlju zaključili kuharski tečaj, na katerem so se Romke učile, kako z malo denarja zdravo prehraniti veliko družino - Še o urejanju doma, zdravju, otrocih
V GOSPODINJSKI UČILNICI - Mentorica Marjana Sedlar (druga z desne), ki si je veliko izkušenj pridobila, ko je v okviru Pharovega programa učila kuhanje po belokranjskih romskih naseljih, je bila zelo zadovoljna s tokratnimi tečajnicami. Ker so mentorice takrat ugotovile, da se številni Romi ne prehranjujejo zdravo, je Sedlarjeva tokrat učila predvsem, kako z malo denarja zdravo prehraniti veliko družino. (Foto: M. B.-J.)
ČRNOMELJ - Od lanskega marca do aprila letos je potekal v Beli krajini projekt, imenovan “Izobraževanje mladih brezposelnih v Beli krajini”. Izobraževanje je izvajal črnomaljski Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik), financirala pa sta ga ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) in Evropska komisija v okviru programa Phare. Novo znanje si je nabiralo predvsem veliko Romk, ki so se učile kuhanja, in Romov, ki so gradili.
Že lani je bilo izraženo upa- ljevanje izobraževanja uteme-
nje, da se bo izobraževanje nadaljevalo v okviru drugih projektov, saj se bodo v nasprotnem primeru izničile vse dobre izkušnje in tudi znanje Romov. Tudi v MŠZŠ so takrat obljubili pomoč pri nadaljevanju izobraževanja. Direktorica Zika Nada Žagar pa je nada-
ljevala predvsem s socializacijo, integracijo, medsebojno strpnostjo, ohranjanjem romske tradicije na eni ter življenjem v sožitju z ostalim prebivalstvom na drugi strani.
Zik se je zato tudi prijavljal na javne razpise ministrstev za denar za izobraževanje margi-
Le še župan in župnik?
Če bodo v Semiču dopustili propadanje trškega jedra, se lahko zgodi, da bosta v njem ostala le še občinska uprava in župnišče
Z GODBO V NOVO LETO - Mestna godba Metlika pod taktirko Rafka Ogulina je tik pred koncem leta s koncertom v metliški športni dvorani na prijeten način številne obiskovalce pospremila v novo leto. Za to so poskrbeli tudi mnogi, praznično razigrani gosti: harmonikarji Matej Pezdirc, Martin Težak in Primož Vraničar, plesna skupina Krokar, državna prvaka v akrobatskem rokenrolu Urška Štrucelj in Robert Grmek, ansambla Mladi Dolenjci in ESF, violinist Peter Jud, pevski zbor osnovne šole Podzemelj (na fotografiji) ter voditelj Toni Gašperič. (Foto: M. B.-J.)
SEMIČ - Na zadnji seji v tem letu so semiški svetniki največ časa namenili občinskemu proračunu ali točneje razpravi o tem, ali naj občina kupi Brun-skoletovo hišo v trškem jedru ali pa 2 milijona tolarjev, namenjenih za nakup, raje nameni Gasilski zvezi Semič. Svetnik Jože Mihelčič je bil proti nakupu, saj je prepričan, da hiša za občino ni tržno zanimiva, a tudi predraga.
Opozoril je, da nakup lahko povzroči plaz, saj bodo tudi drugi začeli ponujati hiše v od-
Se bosta cedila med in mleko?
Metliški svetniki sicer sprejeli osnutek proračuna, a imeli precej pomislekov glede potratnosti - Župan zagotovil, da je proračun ambiciozen, a na zdravih temeljih
METLIKA - Metliški svetniki so dobršen del zadnje letošnje seje, ki so jo po dobrih štirih urah prekinili in jo bodo nadaljevali po novem letu, namenili sprejemanju osnutka propračuna za prihodnje leto. Čeprav so osnutek s pripombami po dolgi razpravi le sprejeli, pa je bilo kritik na račun proračuna veliko.
Svetnik Jože Matekovič, si- nje, je menil, da je proračun
cer predsednik odbora za gospodarstvo, finance in premože-
Novoletni festival v ogrevanem šotoru
METLIKA - Danes, 27. decembra, bosta v okviru novoletnega festivala v ogrevanem šotoru pri tukajšnjem gasilskem domu nastopili glasbeni skupini Skartizani in En skus fali, jutri pa Dadidaz in Flirt. V soboto, 29. decembra, bo mogoče prisluhniti skupini The Drinkers, naslednji dan DJ XLR, na Silvestrovo Zdravku Škendru, Stella ban-du ter si ogledati nastop Gu-gu plesalk. 1. januarja pa bodo nastopile še Navihanke. Vse prireditve se bodo pričele ob 21. uri, pripravlja pa jih BB bar.
Krvodajalski akciji
ČRNOMELJ, SEMIČ -Območno združenje Rdečega križa Črnomelj organizira za Zavod RS za transfuzijo krvi v Ljubljani redni krvodajalski akciji. V četrtek, 3. januarja, bo akcija od 7. do 12. ure v osnovni šoli Semič, v petek, 4. januarja, pa od 7. do 13. ure v črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca.
ambiciozen, a zelo potraten. Nesprejemljiva je tudi neusklajenost, saj pri 1.240.000 tolarjih odhodkov manjka 122 milijonov tolarjev, dvomljivih pa je tudi nekaj virov. Po njegovem je 5 milijonov tolarjev za Galerijo Kambič prepotratno ob muzeju, za katerega bi bil že čas, da ga odprejo. Tudi 6 milijonov tolarjev za Vinsko vigred je po njegovem preveč. “Ves svet govori o recesiji, mi pa se obnašamo, kot da se nam bosta cedila med in mleko,” je dejal ter predlagal, da osnutek zavrnejo in čim prej dobijo na mizo usklajen proračun.
Pestro do novega leta
SEMIČ - V okviru semiškega Veselega decembra bodo do novega leta v kraški jami Mahkovec na ogled jaslice v naravni velikosti. V petek, 28. decembra, bodo ob 18. uri v telovadnici osnovne šole karaoke. V ponedeljek, 31. decembra, pa se bo ob 20. uri na Štefanovem trgu v središču Semiča pričelo silvestrovanje. Ob 22.30 bo mogoče prisluhniti novoletnemu koncertu rock skupine Desert Fox, ki praznuje 10 let delovanja, kot gost pa se bo na novoletni dan ob 1. uri predstavila semiška skupina Flabbergasted.
Tudi predsednica odbora za družbene dejavnosti Minka Kočevar je menila, da si občina ne more privoščiti takšnega zadolževanja. Ni pa naloga svetnikov, da črtajo postavke, ampak mora za tiste, kjer ni zagotovil, da bo dobil denar, to storiti župan. Alojz Malenšek je izračunal, da bodo iz proračuna za Galerijo Kambič in Vinsko vigred namenili približno toliko kot za vse krajevne skupnosti skupaj. Juš Mihelčič pa, da bodo dobili Romi več kot vse kmetijstvo, razvoj obrtništva pa bo deležen dveh milijonov tolarjev, kar zadostuje za dve cenejši novi delovni mesti.
Župan Slavko Dragovan je zagotovil, da je proračun uravnotežen, ima zdrave temelje, jasne vire, je realen ter dobro izhodišče za delo v prihodnjem letu. Strinjal pa seje, daje ambiciozen in investicijsko naravnan. Poudaril je, daje metliška občina ena redkih na Dolenjskem in v Beli krajini, ki je likvidna in plačuje v rokih. Pojasnil pa je, da skoraj ves denar za Rome dobijo iz države, za kmetijstvo pa skoraj nič. “Če kdo meni, da je proračun potraten pri Galeriji Kambič, potem ne vem, če si jo zaslužimo. Za Vinsko vigred pa ne bomo iz proračuna dali niti tolarja, če bodo denar zagotovili sponzorji,” je dejal župan. M B j
kup občini, ko bodo spoznali, da je dober plačnik. Po Mi-helčičevem Brunskoletova hiša nima spomeniške vrednosti. Zbal pa seje tudi, daje občina ne bo zmogla obnoviti in je vprašal, zakaj tega ne stori sedanji lastnik. Sergej Čas pa je dejal, da na prostore v hiši računajo tudi nekatera društva. Obstaja nevarnost, da bi jo kdo odkupil za zabavišče, po njegovem pa je poslanstvo svetnikov, da zaščitijo trško jedro.
Župan Janko Bukovec je spomnil, da je v semiškem trškem jedru od 18 praznih že 11 hiš in klavrno propadajo. Če bo občina za nakup Brunsko-letove hiše namenila 2 milijona tolarjev, bosta po 3 milijone tolarjev primaknili še ministrstvi za pravosodje in kulturo, ki bosta financirali tudi obnovo hiše, v kateri bi bil sodnik za prekrške. Župan je opozoril, da se lahko zgodi, če bodo dopustili propadanje trškega jedra, da bosta v njem ostala le še občinska uprava in župnišče. Podžupan Anton Malenšek pa je dodal, da bo za Semič velika sramota, če se Brunskoletova hiša začne podirati. Večina svetnikov se je zato strinjala, da 2 milijona tolarjev namenijo za nakup Brunskole-tove hiše, sprejeli pa so tudi 631,6 milijona tolaijev vreden občinski proračun.
M.	B.-J.
nalne skupine. Tako so v tem šolskem letu kot nadaljevanje Pharovega programa pričeli z izobraževanjem Romk, ki so ga zaključili pred božičnimi prazniki. Program so poimenovali “Kuha za številno družino”. “Zelo smo bili zadovoljni, ker so Romke po končanem Pha-rovem programu same želele nadaljnje izobraževanje. Vendar smo tokrat naredili kakovosten korak naprej, saj so se tečajnice preselile iz svojih kuhinj v romskih naseljih v učilnico za gospodinjski pouk v Osnovni šoli Mirana Jarca,” je povedala Žagarjeva, ki seji zdi predvsem pomembno, da gre tokrat za skupinsko tečajno obliko osmih tečajnic iz več družin iz Lokev in Kanižarice.
30-urni tečaj kuhe je bil za tečajnice zastonj, saj sta ga financirala Zik in MŠZŠ. Sicer pa na Ziku že poteka tudi tečaj urejanja domov v romskih naseljih, v okviru katerega se učijo ženske predvsem ročnih del, zlasti pletenja. Načrtujejo še tečaj nege in vzgoje otrok, pripravili pa so že šolo za starše. Po novem letu bodo za Rome pripravili tudi izobraževanje o varovanju zdravja. Žagarjeva je zadovoljna, ker je po Pharovem programu zelo naraslo zaupanje Romov v Zik kot organizatorja izobraževanja. Precej seje povečalo tudi število Romov v osnovni šoli za odrasle.
M. BEZEK-JAKŠE
Z baklami na silvestrski pohod
METLIKA, GRABROVEC -Tistim, ki se še niste odločili, kje in kako boste preživeli zadnjo noč v letu, predlagamo, da se napotite z baklami po Urbanovi poti od Metlike proti cerkvi sv. Urbana na Grabrovcu. Odhod s Trga svobode bo 31. decembra ob 21. uri, po dveh postankih (na kmetiji Janžekovičevih v Berči-cah in pri zidanici Črničevih med vinogradi) na sicer ne predolgi poti pa boste na cilju prižgali novoletni kres, opazovali ognjemet z Veselice ter se ob glasbi dua Martini poveselili pod šotorom pri cerkvi sv. Urbana. V krajevni skupnosti Grabrovec, ki pripravlja to osrednjo občinsko novoletno prireditev, obljubljajo, da ne bo manjkalo ne jedače ne pijače. Udeleženci, ki se jim lahko pridružijo tudi med potjo ali pa se pripeljejo na cilj, naj prinesejo s seboj predvsem poln nahrbtnik dobre volje.
ŽIVE JASLICE V KRAŠKI JAMI - Člani mladinske veroučne skupine v okviru Kulturnega društva Orel Semič so ob letošnjih božičnih praznikih že drugič zapored pripravili v kraški jami Mahkovec pri Semiču žive jaslice. Tokrat jih je vodil semiški kaplan Igor Krašna, mladi pa so pripravljeni predstavo ponoviti tudi 30. decembra, 6. in 12. januarja, vendar se je potrebno predhodno prijaviti v semiškem župnišču. (Foto. M. B.-J.)
! Sprehod po Metliki J
BIZNIS - V razpravi metliških svetnikov o zbirnem centru za (belokranjske) smeti v Bočki je bilo med drugim slišati, da gre pri smeteh tudi za velik biznis. Pa kaj je vendar narobe s Črnomaljci in Semičani, da se prav nič ne grebejo za ta zaslužek?!
URA - Svetniki so na zadnji seji pred tednom dni porabili za pet točk dnevnega reda 4 ure in 22 minut. Pravzaprav so šle debele štiri ure za dve točki, saj so o treh razpravljali le nekaj minut. Za dolgo sejanje pa je kriva ura, ki visi za hrbtom župana, sicer voditelja sej. Da ne bodo devet točk, ki so jih pustili za naslednje leto, vlekli dve seji, bi bilo dobrodošlo, da uro obesijo na nasprotno steno, da bo župan ves čas videl na njo.
VARČNOST - A četudi je bilo v razpravi svetnikov tolikokrat slišati o potratnosti občinskega proračuna, so bili po drugi strani razpravljalci z vsako minuto sejanja bolj varčni. Čim daljši so namreč bili, tem manj sejnine so zaslužili na minuto.
Črnomaljski drobir J
ANKETE - Na črnomaljski Upravni enoti (UE) vsako leto z anketami ugotavljajo zadovoljstvo strank. Kmalu načrtujejo tudi anketiranje zaposlenih. Če bi dobili božičnico, bi to že storili, tako pa bodo raje počakali. Naj slaba volja nekoliko popusti!
VRTENJE - Pred časom smo v tej rubriki pisali, da se stranke na UE ne znajdejo najbolje in se vrtijo kot kura na gnoju. Na UE nad kritiko niso bili vzhičeni, a so kljub temu ravnali pametno: namestili so še več večjih informacijskih tabel. Da bo volk sit, koza cela in da se kura ne bo več vrtela. Uh, pa še rima se!
TRPLJENJE - Na Zavodu za izobraževanje in kulturo (Zik), ki domuje na Župančičevi 1, dobijo včasih pošto s kaj nenavadnim naslovom. Da pošiljatelji ulico preimenujejo v Žagarjevo, bi človek še razumel, saj se Žagar piše direktorica Zika. Od kod ideja za Trpinovo ulico, pa je že večje vprašanje. Pa ne, da zaposlene na Ziku izgledajo tako izmučene, da ne rečemo trpinčene?
ČETRT - S slovesnostjo ob odkritju nagrobnika Paulu Lacknerju na dobliškem pokopališču so začeli natančno ob napovedanem času, kar v Beli krajini ni v navadi. A ravno tokrat bi si, glede na to, da je imel glavno besedo mag. Janez Kure, lahko privoščili akademsko četrt. Navadno ta privilegij izkoristijo tisti s poklicno šolo.
Semiške tropine J
ILEGALA - V navadi je že, da imajo semiški svetniki zadnjo sejo v letu v gostilni, zidanici ali na kmečkem turizmu. Doslej so bila zasedanja v dokaj znanih lokalih, medtem ko je bilo zadnje v tem letu v Plutovi zidanici na Podrebru, za katero mnogi še niso slišali. Počutili so se, kot da zborujejo v ilegali, na skrivni lokaciji, skratka, v izrednih razmerah.
HLEVČKA - Na Štefanovem trgu v središču Semiča so pred koncem leta na razdalji nekaj deset metrov postavili dva lesena “hlevčka”: enega pred cerkvijo in drugega pred hotelom. Prvi bo za cerkveno in drugi za posvetno praznovanje. Tako! Da ne bi bilo slučajno kakšnega pohujšanja!
APLAVZ - Svetnik DeSUSa je na zadnji seji sveta izrazil ustno priznanje za uspešno delo občinski upravi in županu Janku Bukovcu. Ostali svetniki so podkrepili svetnikove besede z aplavzom. Kaj bo šele, ko bodo pred durmi lokalne volitve! Ah bodo še bolj ploskali ah pa se bodo stepli!
Drobne iz Kočevja
IZDVOJILI PET DREVES - Posebna komisija Društva podeželskih žena Kočevske je iz “božičnega gozda”, s katerim so se predstavili na letošnji že tradicionalni božični razstavi, “izdvojila pet dreves”. Kot najbolj domiselno in lepo okrašene jelke je nagradila smrečice članic Bojane Klepač, Anke Rajši, Marije Horjak, Micike Mihelič in Ančke Košir. S tem pa seveda, kot je bilo slišati v obrazložitvi enemu od sodelujočih otrok, niso podcenili truda vseh ostalih, ki so na razstavo prinesli svoja drevesca ne le na ogled, ampak tudi v prodajo.
Javna obravnava
KOČEVJE - Prejšnji petek so zaključili štirinajstdnevno javno razgrnitev gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko območje Kočevje za obdobje 2001-2010. V sklopu razgrnitve so z namenom, da bi zbrali pripombe in predloge za načrt, dan poprej pripravi javno obravnavo, ki se je je udeležil širok krog predstavnikov uporabnikov prostora, pristojnega ministrstva in zavodov. Načrt je predstavil vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov Tomaž Devjak, samo predstavitev, ki so jo udeleženci pohvalili, pa je vodil Bojan Kocjan. Pripombe so v grobem strnili v devet točk in so se nanašale na predvideno izgradnjo gozdnih cest in vlak, škodo po divjadi, strukturo poseka in nameravano intenzivno pomlajevanje v ostarelih gozdovih, večkrat pa je bila omenjena predvsem pripomba, da pripravljen načrt ni v skladu s programom razvoja gozdov.
“Mesto pod Mestnim vrhom”
KOČEVJE - Diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok Helena Koleto je prejšnjo sredo v okviru počastitve 50. obletnice delovanja kočevske knjižnice javnost seznanila z izidom svoje prve knjige z naslovom “Mesto pod Mestnim vrhom”. Knjigo so ilustrirali otroci male šole vrtca Ostržek in je nastala kot zaključek projekta “Naše mesto”, ki ga je Koletetova izvajala v šolskem letu 2000/2001. S pomočjo občine in pokroviteljev je knjigo, ki predstavlja zbir podatkov o kulturnih, naravnih in mestnih znamenitostih Kočevja, izdala v samozaložbi v nakladi tisoč izvodov. Knjiga je namenjena odraslim in otrokom in utegne kočevskim osnovnošolcem postati, kot nam je zaupala avtorica, neobvezen učni priročnik pri spoznavanju domačega kraja.
Ribniški zobotrebci j
“PODJETJE”, KAKRŠNEGA JE TEŽKO NAJTI! - Brez lažne skromnosti je nekdanji poslanec državnega zbora, sedaj predsednik Športne zveze Ribnica in član ribniškega občinskega sveta Benjamin Henigman, v preteklosti večkrat povedal, da je on tisti, ki je v Ribnico pripeljal Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. In kaj ima Ribnica danes od tega? Če že ne obešamo na velik zvon tistega, kar je Henigman vedno govoril, da “dela svoje dostopnost sklada ljudem”, ostaja nesporno, da je med 12 zaposlenimi na skladu večina domačinov ter da ima kar polovica zaposlenih visoko izobrazbo. “Podjetja” s takšno izobrazbeno strukturo zaposlenih pa v Ribnici ni ravno lahko najti!
J U A g J J-J OBČI U j
50 let od izposoje prve knjige
Knjižnica Kočevje je proslavila zlati jubilej - Po petih selitvah so v jubilejnem letu prišli do trajnega doma
KOČEVJE - 21. decembra je minilo natanko 50 let, odkar je bila na Kočevskem izposojena prva knjiga. Zlati jubilej so v Knjižnici Kočevje proslavili prejšnjo sredo zvečer s prireditvijo, na kateri je ob direktorici knjižnice Cirili Pekiča spregovoril kot slavnostni govornik župan Janko Veber, skupina Cantate domino je odpela nekaj pesmi, pevka te skupine in vzgojiteljica Helena Koleto pa je predstavila svojo knjigo Mesto pod Mestnim vrhom.
Ko so se pred 50 leti v sedanji stavbi KS Kočevje - mesto odprla v Kočevju vrata knjiž-
Podružnično šolo Turjak, ki spada pod OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, je v čast 50-let-nega vladanja Franca Jožefa dal na lastne stroške sezidati turjaški grof Leo Auersperg. Šolo so začeli graditi že leta 1889, s poukom so pričeli v šolskem letu 1901/1902, takrat je bilo vpisanih kar 20 otrok. Prvotna šola je imela šolsko sobo, učiteljevo stanovanje in stranske prostore, ki so jih skozi čas preurejali. Imeli so tudi vrt za cvetlice, drevesa in učiteljeve grede. Grof in grofica sta otroke vsako leto ob Miklavžu obdarila s pecivom, sadjem in oblekami. Nasploh so bili grofi na prostoru sedanje laške občine zelo naklonjeni šolstvu. Tako kot Turjačani tudi Koslerji, ki so postavili prvo šolo na Karlovici.
Preurejena turjaška šola ima danes tri učilnice, dva kabineta, sanitarije, kuhinjo in centralno ogrevanje, skratka osnovne pogoje za delo in poučevanje na razredni stopnji. Učilnice so opremljene z računalniki, AV pripomočki, učnimi pomagali... Izjemni učitelji so kos sodobnim izzivom OŠ. Že pred tremi leti so krenili na pot devetletke in dokazali, daje za našega otroka ta pot prava. Starši so navdušeni in dejavno sodelujejo s šolo.
Proslava v počastitev 100-let-nice turjaške OŠ je bila prijetna, z odličnim programom nastopajočih učencev, staršev, pevskih zborov, v prisotnosti pomembnih predstavnikov države, občine in številnih učiteljev. Slavnostni govorniki državni sekretar za investicije ministrstva za šolstvo, znanost in šport, župan občine Velike Lašče in ravnatelj OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče so obetavno nakazali možnost, da bi s skupnimi močmi posodobili prostore v sedanji podružnični šoli Turjak. Stoletna šolska
niče s prvo poklicno knjižničarko, je tedaj imenovana Okrajna knjižnica premogla
zgradba zagotovo ne ustreza današnjim zahtevam vzgojno-izobraževalnega dela. Pomanjkanje in utesnjenost šolskih prostorov se posebej odražata pri izvajanju devetletnega programa.
Razveseljivo je bilo dejstvo, da so se slovesnosti udeležili vsi starši in številni krajani ter tako dokazali, da bodo dali vse od sebe za pridobitev posodobljene šolske zgradbe. Pred nami je naporna, obsežna in odgovorna akcija, da učencem podružnične šole po 100 letih zagotovimo boljše prostorske in izobraževalne pogoje. Vsem, ki ste sodelovali v kulturnem programu, izrekam priznanje. Bili ste enkratni.
KOČEVJE - Urgentna služba Zdravstvenega doma Kočevje je od prejšnjega četrtka v celoti pokrita z zahtevano osnovno opremo za opravljanje urgentne pomoči. Da se je to zgodilo še v dneh pred iztekom letošnjega leta, je zaslužno kočevsko podjetje Melamin, ki je Zdravstvenemu domu Kočevje podarilo avtomatski res-pirator.
“Če bo rešil samo eno življenje, bomo srečni, saj bo dosežen naš namen,” je dejal ob predaji aparata direktor Melamina Srečko Štefanič. Aparat je stal 1,3 milijona tolarjev, za njegov nakup pa so se v Melaminu, ki sicer že leta sponzorira kočevski namiznoteniški klub, odločili zaradi dobrega poslovnega rezultata podjetja.
1.543 knjig. Leta 1957 se je preimenovala v Ljudsko knjižnico in naslednje leto dobila prostore v “rdeči hiši” na Ljubljanski cesti 7. Zaradi premajhnih prostorov se je nato selila še štirikrat: leta 1961 seje preselila v sosednjo stavbo Vezenine, tri leta kasneje v Dom telesne kulture, leta 1976 v stavbo na Ljubljanski cesti 6, v začetku letošnjega leta pa je pričela z delom v preurejeni stavbi nekdanjega bazena, kjer je, kot je dejala ga. Pekiča, našla svoje trajnejše domovanje.
Kljub prostorski stiski, pogostim selitvam in tudi kadrovskim težavam, ki so jih pestile, je knjižnica uspešno sledila razvoju, spremembam in novostim v svoji stroki. “Vseskozi je bila in je še vedno ena najbolj obiskanih knjižnic v Sloveniji v svoji skupini,” je poudarila Pekiča in dodala, da so med prvimi knjižnicami v državi, kije že leta 1972 uvedla članarino namesto izposojnine. S sistematičnim zbiranjem gradiva so pričeli že v 50. letih, danes pa imajo skupno že preko 57 tisoč enot knjižničnega gradiva. Tik pred preselitvijo v nove prostore, ki so jim kot pomembno pridobitev omogočili razširitev dejavnosti, je knjižnica imela 52.483 knjig, 250 serijskih publikacij in 3.560 neknjižnega gradiva.
M. L.-S.
Letos bodo namreč zabeležili za podjetje rekorden promet v višini 4,8 milijarde tolarjev, dobiček, ki je lani znašal 72 milijonov tolarjev, pa bo za letos, kot je povedal Štefanič, več kot dvakrat večji. “Melamin se bo vse več odločal za takšne akcije,” je dejal ob nakupu respiratorja, ki je, kot sta se strinjala z direktorico Zdravstvenega doma Kočevje Andrejo Rako, prva humanitarna akcija kakšnega kočevskega podjetja Zdravstvenem domu Kočevje.
Aparat je namenjen oživljanju pacientov, ki ne morejo sami dihati. “Do sedaj smo umetno dihanje izvajali ročno z balonom,” je povedala Rakova in dodala, da so imeli do sedaj na leto med vsemi animacijami pet takšnih, ko bi jim respira-tor prišel še kako prav, da pa ga bodo sedaj, ko ga imajo, uporabljali tudi v primerih, ki ne bodo nujni in tako večkrat. “Skoraj vsako leto pridobimo kaj novega in smo na nivoju primerljivih urgentnih služb,” je povedala. Ob pokritosti z osnovno opremo, ki je brez pomoči Melamina, kot je dejala, sami tudi še prihodnje leto ne bi mogli doseči, pa imajo še precej želja. “Veliko je še pripomočkov, še posebno za v reševalna vozila, ki bi si jih želeli,” je poudarila.
M. L.-S.
PREDAJA RESPIRATORJA -1,3 milijona tolarjev vreden aparat, ki izvaja umetno dihanje, je direktorici Zdravstvenega doma Kočevje Andreji Rako predal direktor Melamina Srečko Štefanič. (Foto: M. L.-S.)
Stoletnica turjaške šole
Pomanjkanje in utesnjenost šolskih prostorov -Akcija za obnovo stoletne šolske zgradbe
EDI ZGONC
“Če bo rešil samo eno življenje...”
Melamin je kočevskemu Zdravstvenemu domu podaril avtomatski respirator - Urgentna služba je sedaj pokrita z osnovno opremo
ZLATI JUBILEJ - Na prireditvi ob 50-letnici knjižnice se je direktorica Cirila Pekiča (na posnetku) še posebno toplo zahvalila za preteklo delo dolgoletni bivši ravnateljici Emi Štrumbelj in prvi poklicni knjižničarki na Kočevskem Mariji Cetinski. (Foto: M. L.-S.)
“Božični gozd” -delo žena in otrok
3. božična razstava Društva podeželskih žena Kočevske - Prihodnje leto dve predstavi
KOČEVJE - V četrtek dopoldan so v Likovnem salonu odprli “Božično razstavo”, ki jo je pripravilo Društvo podeželskih žena Kočevske. Tudi letošnja, že tretja božična razstava društva, je bila prodajna, na ogled pa je bila do sobote, do 15. ure.
Društvo je bilo ustanovljeno pred osmimi leti in danes združuje 150 članic. “Prvih nekaj let se je članstvo povečevalo, upad smo zabeležili, ko so žene iz Kostela ustanovile svoje društvo, zadnji dve leti pa število članov miruje,” je povedala predsednica društva Marija Horjak. Začetki delovanja društva segajo v Poljansko dolino, njihova prva razstava, s katero so opozorili nase širšo javnost, pa je bila razstava, ki so jo pripravili že v prvem letu svojega delovanja v jesenskem času. Jesenskim razstavam, ki so postale tradicionalne, so kmalu dodali še velikonočne, občasno so pripravili tudi kakšno razstavo ročnih del, ob predavanjih, tečajih in delavnicah, ki jih pripravljajo kot del redne dejavnosti društva za svoje članice, pa so pred tremi leti prvič organizirali tudi božično obarvano razstavo.
“Že od začetka sodelujemo z vrtcem Čebelica, sčasoma pa so se jim pridružili tudi drugi, tako da danes pri naših projektih sodelujejo otroci iz vseh kočevskih vrtcev in osnovnih šol,” je povedala Horjakova. Tako so tudi za tokratno božično razstavo kar nekaj domiselno okrašenih smrečic od skup-
no okoli 50 izdelali otroci. “Za mentorice smo 10. decembra organizirale kulinarični tečaj ‘Praznične solate’, otrokom pa se bomo za sodelovanje oddolžili s predstavo,” je povedala Horjakova. Predstavo bodo tako kot lani in letos, pripravili ob kulturnem prazniku, a bodo prihodnje leto pripravili dve uprizoritvi, saj, kot je poudarila Horjakova, v njihovih projektih sodeluje že več otrok, kot jih za ogled predstave lahko sprejme velika dvorana Šeško-vega doma.
M. L.-S.
Obdaritev
socialno
ogroženih
KOČEVJE-Kočevsko območno združenje Rdečega križa in Rotary klub Kočevje sta v četrtek pripravila v hotelu Valentin pogostitev in obdaritev 10 otrok iz socialno ogroženih družin. Pet daril, ki jih je otrokom izročil dedek Mraz, je prispeval Rdeči križ, katerega predstavniki so, kot je povedala sekretarka Alenka Bunderla, pred tem skupaj z učenci OŠ Ob Rinži obiskali in obdarili stanovalce Doma starejših občanov. Preostalih pet otrok je obdaril Rotary klub, ki v Kočevju uradno deluje od junija letos. Mirica Dimitr-ijevič je v imenu kluba povedala, je bila to njihova najmanjša med petimi humanitarnimi akcijami in prva, ki so jo pripravili v sodelovanju z Rdečim križem.
BOŽIČNA RAZSTAVA - Predsednica Društva podeželskih žena Kočevske Marija Horjak je ob otvoritvi razstave, ki jo je s svojim nastopom popestrila pevska skupina Nagelj, poudarila, da si ob dobrem sodelovanju s kočevskimi šolami in vrtci ter sorodnimi društvi iz sosednjih občin želijo predvsem, da bi poglobili sodelovanje s študenti in navezali stike tudi s srednješolci. (Foto: M. L.-S.)
ttlHM 12 J J A s J H D 3 Č J J J IMI
RIHPOVEC IMA NOV VODOVOD - Predsednik sveta KS Dolenja Nemška vas Marjan Uhan in trebanjski župan Ciril Pungartnik sta čestitala vaščanom za izjemno prizadevnost pri tej in drugih akcijah. Župan in Ivan Starič sta zatem prerezala vrvico pred rezervoarjem, ki ga je zgradil izvajalec primarnega dela Komunalne gradnje Grosuplje. Na levi smejoča Ana Bilbija. (Foto: P. Perc)
Ajdovski gradeč za mlade
Kako bi tržili Ajdovski gradeč in kako bi oživili razpadajočo šolo v Zabukovju nad Sevnico? ■ Računalniška soba v Trnovcu
Rihpovec ima zdravo pitno vodo
Dogodek desetletja - 5350 m cevovoda in 100 m3 rezervoar - Vaščani opravili več kot 4000 ur dela in financirali zemeljska dela za sekundarno omrežje - Prihranek večji od milijona
RIHPOVEC - Na predzadnjo soboto, točno opoldne, je predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Rihpovec, Ivan Starič, povabil vaščane in številne goste na slavnostno otvoritev vodovoda v tem razloženem naselju nad glavno cesto Ljubljana-Novo mesto, vzhodno od Trebnjega. Za 84 stanovalcev, ki žive v 23 gospodinjstvih, je bil to ne le dogodek leta, temveč dogodek desetletja, morda celo daljšega obdobja, je poudarila Ana Bilbija, ki je kot članica gradbenega odbora, kot nekakšna desna roka Stariča, zelo zavzeto pomagala na poti do pomembne zmage.
TRNOVEC - Razvojnoraz-iskovalni zavod (RRZ) 2010 Sevnica skuša, da bi projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) KS Za-bukovje zadržal mlade na podeželju. K temu naj bi pripomogla tudi računalniška soba v gasilskem domu v Trnovcu, ki bi jo sicer imeli v šoli v Zabukovju, če je ne bi zob časa tako načel, da je vprašanje, ali se ne bo sesula še prej, preden jo bodo obnovili. Društvo kmečke mladine, pa tudi druga društva in seveda sama krajevna skupnost, bi bili zelo veseli, če bi jim v KS uspelo odpreti vsaj nekaj delovnih mest, da bi mladi ostali doma. Možnosti za to vidijo tudi v razvoju turističnih in drugih dejavnosti, pri čemer naj bi pomembno vlogo odigralo arheološko najdišče -poznokrščanska naselbina Ajdovski gradeč v Vranju.
Računalniška soba omogoča, da ne le mladi pridobivajo nova znanja, da je vse manj odprtih
vprašanj, kako bi tržili Ajdovski gradeč in kako bi vendarle oživili tudi zabukovško šolo. Da bi Ajdovski gradeč bolje tržili, ustanavljajo turistično društvo s prav takim imenom. Prepričani so, da bi Ajdovski gradeč lažje tržili z mednarodnim povezovanjem s kraji s podobno kulturno dediščino, predvsem arheoloških najdišč v sosednjih državah Avstriji, Italiji in Hrvaški, večjo prepoznavnost in spodbudo konkretnim načrtom pa naj bi prispeval tudi mednarodni raziskovalni mladinski tabor. Z vključitvijo v projekt Movit postaja Ajdovski gradeč sestavni del mednarodne informacijske “ceste” in ponudbe. Ne gre pozabiti, da je v okviru CRPOV 17 individualnih projektov, da pa ne bi ostal zgolj mrtva črka na papirju, bo potrebno predvsem veliko volje in zagnanosti krajanov, pa tudi povsem konkretne gmotne podpore širše družbe.
P. P.
Starič je povedal, da še pred letom nihče od vaščanov ni niti mislil, da se bodo lahko zbrali zaradi tako pomembnega dogodka, poudaril pa je, da jim 4843 m položenih vodovodnih cevi, priključenih na primarni vodovod Grm - Rihpovec, zagotavlja zdravo pitno vodo. Gradbeni odbor, v katerem so bili še Ivan Sebanc, Stane Miklič in Zlato Rajkovič, je z veseljem ugotovil, da so ob vaščanih tudi lastniki vikendov (teh je okrog 100) pripravljeni seči v žep in kot po navadi zgrabiti
Godba vabi na novoletni koncert
SEVNICA - Godba Sevnica vabi na tradicionalni novoletni koncert, ki bo v soboto, 29. decembra, ob 18. uri v jedilnici Lisce. Koncert bodo zaključili z novoletno napitnico. KD Godba Sevnica pa bo drevi, 27. decembra, ob 19. uri na povabilo Leko-sove galerije Ana dodala kamenček v mozaiku prazničnega razpoloženja s priložnostnim koncertom na spodnjem dvorišču na Glavnem trgu v Sevnici v pozdrav Sevničanom dobre volje za ohranitev duše mesta Sevnica.
Veseli novoletni živžav
SEVNICA - Društvo prijateljev mladine Sevnica - Boštanj in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Sevnica vabita najmlajše na veseli novoletni živžav “S pesmijo v novo leto” in prihod dedka Mraza, ki bo v petek, 28. decembra, ob 16.30 uri na Trgu svobode v Sevnici. Za zabavo bo poskrbel ansambel Linija pa tudi mladi igralci Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic.
za delo. Sklenili so 80 pogodb, da bodo prispevali za vodovod po 120.000 tolarjev in delali na trasi vsaj 50 ur. Izkušena pravnica Ana Bilbija je poskrbela še za podpis 82 služnostnih pogodb, seveda brez odškodnin. Marljivim vaščanom so prisluhnili tudi Občinarji, saj je občina Trebnje za naložbo zagotovila, po besedah direktorja trebanjske Komunale Pavla Jarca, 55 milijonov tolarjev za primarni del, okrog 12 milijonov tolarjev pa bo zagotovila za to naložbo še v letu 2002. Zgradili so cevovod od Grma do črpališča v Lukovku, zatem pa še cevovod do rezervoarja na Rihpovcu. Jarc je povedal, da so položili 5350 m cevovoda in izvedli že približno 50 priključkov. Z izgradnjo sistema bodo zagotovili pitno in požarno vodo vasem Megle-nik, Češnjevek, Lukovek, Gorenja in Dolenja Dobrava, Rihpovec ter Radna in Bitna vas v sosednji KS Trebelno. Po letu 1998 sklenjeni pogodi med
občino Trebnje, KS Dolenja Nemška vas in Komunalo Trebnje je občina prevzela financiranje, KS izvedbo zemljiškoknjižnih zadev in fizično izvedbo sekundarnega omrežja, Komunala pa vodenje naložbe, nadzora pri gradnji in montažo sekundarne mreže. Vodovod z izdatnostjo 1,23 litra na sekundo naj bi po dokončni izgradnji oskrboval 355 prebivalcev.
Ljudje so veliko denarja in dela vložili že v napeljavo elektrike, telefonskega omrežja in ceste. Od občine pričakujejo, da bo poskrbela za povezavo Rihpovca s cesto Dol. Nemška vas-Poljane, z uvrstitvijo krajevne poti med lokalne ceste.
P. P.
Tradicionalni novoletni koncert
TREBNJE - Občinski pihalni orkester Trebnje in trebanjske mažorete vabijo na tradicionalni novoletni koncert danes, 27. decembra, ob 19. uri v športni dvorani Trebnje. Program bo povezovala Irena Tratnik-Dosso. Vstopnice po 1000 tolarjev za odrasle so v prodaji v pisarni območne izpostave Trebnje (stavba CIK), v pisarni Turistič-noinformacijskega centra Trebnje ter uro pred koncertom na blagajni. Otroci do 15. leta starosti imajo prost vstop.
Kravje kupčije še v modi
Zaman opozorila, da so urbanistična vprašanja preveč resne zadeve, da bi se šli dedka Mraza ■ Nenačelnosti sevniških svetnikov pri potrjevanju izjemnih lokacij - Sprejet proračun
SEVNICA - Na zadnji seji občinskega sveta v iztekajočem se letu so sevniški občinski svetniki s sprejetjem proračuna za leto 2002 z manjšimi, bolj “kozmetičnimi”, popravki ponovno prehiteli kolege v številnih slovenskih občinah, kot seje pohvalil župan Kristijan Janc. Dokazali so svojo zrelost in kooperativnost, nadstrankarsko opredeljenost, ko gre za širše, če hočemo, družbene oz. občinske interese.
Dober “umetniški" vtis pa so svetniki zapravili ob koncu seje, ko so svetniki SDS, LDS, ZLSD in SLS ob jasnih stališčih komisije za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve o izjemnih lokacijah (znova)
Silvestrovanje na prostem
SEVNICA - Na Trgu svobode bo 31. decembra tradicionalno silvestrovanje na prostem ob živi glasbi in z bogatim ognjemetom. Silvestrovanje l ognjemetom pripravljajo tudi v Mirnski dolini.
dokazali, da jim ni tuje niti mešetarjenje oz. kravje kupčije, če je v ozadju prosilec, ki zna lobirati oz. že pred sejo primerno “podkuriti” svetnike. Zaman sta predsednik omenjene komisije Roman Žveglič in vodja oddelka za okolje Roman Perčič opozarjala, da se ne bi smeli ob strokovnih, urbanističnih vprašanjih iti dedka Mraza, ker gre za preveč resne zadeve. Svetnik Tine Zupančič, ki je edini glasoval proti odobritvi ene izmed šestih izjemnih lokacij, je opozoril, kakšni “transformatorji” že kazijo našo krajino in da marsikateri nimajo možnosti lobi-
rati kot Vavtar za stanovanjsko hišo v katastrski občini Vrh pri Boštanju, na izjemni lokaciji izven ureditvenega območja. Še je živ spomin na eno izmed takšnih nenačelnosti sevniških svetnikov pri potrjevanju izjemne lokacije. Taka odločitev je kmalu zatem povzročila, da je bil potreben denar davkoplačevalcev za sanacijo plazu, ki je odnesel cesto do objekta na takšni izjemni lokaciji. Še najbolje bi bilo, da bi ukinili Žvegličevo komisijo in naj svetniki vedno gladko požegnajo vsakršno ali nobene prošnje, v predbožičnem, prednovoletnem ali kakšnem manj prazničnem času. Da bi bili vsi občani vsaj približno enaki pred oblastniki, ne glede na to, kako se pišejo in kako mogočne zveze imajo...
PAVEL PERC
BOŽIČNI KONCERT - Oktet Lipa in zadrska klapa Intrada, ena najboljših, kar jih premorejo Dalmatinci, sta pripravila vrhunski božični koncert v šentruperski in trebanjski cerkvi,-Koncerta sta omogočili podjetji Bartog in Trimo. Na posnetku: med nastopom okteta Lipa v Šentrupertu. (Foto: P. Perc)
TUDI V ŠENTRUPERTU VSI ZA OBČINO - Na zboru krajanov KS Mokronog se je v soboto zbralo kar 206 krajanov in številni gostje. Vsi krajani so glasovali za ustanovitev občine Mokronog. Podoba se je ponovila tudi v nedeljo na zboru krajanov KS Šentrupert (na posnetku), kjer se je zbralo 190 zvečine zelo prepričanih krajanov, da bi v samostojni občini, ki so jo imeli 200 let, lahko bolje živeli, ker bi imeli več denarja za komunalne in druge potrebe ljudi. Do posvetovalnega referenduma konec marca 2002 pa naj bi poskrbeli za še boljšo obveščenost ljudi. (Foto: P. Perc)
Trebanjske iveri
DVE LETI NI NITI ODGOVORA! Vaščanka Malega Cirnika Anica Jakoš je na zboru krajanov preteklo nedeljo v Šentrupertu, na katerem so krajani in gostje izražali nedvoumno podporo ustanovitvi samostojne občine, sicer jasno in glasno povedala, da nima ona niti vaščani vasi, ki se je pred leti izločila iz sevniške občine in se priključila trebanjski občini, nič proti morebitni občini Šentrupert, čeprav se sprašuje, kakšno bo to poslovanje, ki naj bi bilo bliže ljudem. Krajani Malega Cirnika namreč že dve leti čakajo vsaj na odgovor KS Šentrupert, kaj je z asfaltiranjem njihove ceste Mali Cirnik-Vrhe, ki sojo že sami posodobili v makadamski izvedbi. Dlje kot se odmika asfalt, bolj se uničuje njihov vložek v cesto, zato se vaščani spet sprašujejo, če res niso prišli z dežja pod kap in kaj šele bo, če jih že zdaj tako zapostavljajo...
SVETNIKA SDS IN ŽUPAN - Občinska svetnika Alojz Gregorčič in Franc Hribar (SDS) takole objeta z županom Cirilom Pungartnikom na srečanju po otvoritvi vodovoda na Rihpovcu ne dajeta
ravno vtisa, da so po zadnjem protestnem odhodu pomladnikov s seje občinskega sveta ti zamrznili odnose z županom. Ali pa sta jih vsaj začasno odtalila sonček in cviček? (Foto: P. P.)
Sevniški paberki
PSIHIČNO (ŠE) NI PRIPRAVLJEN - Direktor občinske uprave Zvone Košmerl se je te dni s sodelavci dogovarjal, da bodo šli smučat. Toda, ko bi se moral dokončno odločiti, se je Košmerl premislil, češ da še ni dovolj psihično pripravljen za tak podvig. To malce preseneča, saj kdor pozna Koš-merla, ve, da v njem bije športno srce, saj ni le kolesarski funkcionar, kot predsednik KD Sevnica, ampak rad pritiska z vso močjo, če le ima priložnost, se ve, da na pedala kolesa, igra košarko in še kaj...
OBVEZNO ALI PROSTOVOLJNO? Odbor za finance pri občinskem svetu občine Sevnica je sprejel sklep: Vse prireditve, ki se bodo izvajale v Sevnici, se morajo odvijati v kulturni dvorani v gasilskem domu v Sevnici. Pa smo mislili, da so železni časi mimo, a se očitno zopet vračajo, menijo tisti, ki si ne predstavljajo, kako bo z izvajanjem tega sklepa. Sicer pa je to že druga zgodba ... Očitno bomo spet pili korenčkov sok. Seveda je informacija pricurljala na dan šele dan po seji občinskega sveta. Stvar je bila očitno zelo dobro organizirana. Morda tudi od tod izvirajo določene psihične težave...
SKB se je preselila
SEVNICA - Agencija SKB banke, d.d., sč je iz pritličja Sevničanke v HTC-ju preselila čez cesto v večje in ustreznejše prostore bivše Agencije za plačilni promet na Kvedrovi cesti 31. Delovni čas ostaja enak, agencijo pa je okrepila, tudi kot novi vodja agencije, ekonomistka Jožica Žibert iz Boštanja, že doslej zaposlena na omenjeni banki.
Krške novice
RAZLIČNI POGLEDI -“Dodal bi še sporočilo krajevnim dejavnikom, ljudem v občini Krško in sploh v Posavju, ker se tukaj ta problem v zadnjem času dodatno izpostavlja in politizira. Rešitev tega vprašanja v odnosu s Hrvaško v nobenem primeru ne more škoditi interesom prebivalcev Posavja.” Tako je bo
podpisu meddržavne pogodbe
0	nuklearki rekel dr. Janez Drnovšek. Neznani krajevni dejavniki so predsedniku vlade odgovorili z napisom, ki so ga zapičili v tla ob cesti, po kateri seje iz nuklearke odpeljal dr. Janez Drnovšek.
NOVI ČASI - Z ustreznimi zakoni delajo iz nuklearke podjetje, ki bi ga lahko kupili v bodoče podjetniki iz domovine in tujine. Nič čudnega potem, če je direktor jedrske elektrarne Stane Rožman na prednovoletni tiskovni konferenci rekel: “Upam, da se ne vidimo zadnjič.”
1	Novo v Brežicah 1
V TELOVADIŠČU IN ŽIVI - Potem ko so se pred časom razširile govorice, da v balonu, tj. v brežiški telovadni dvorani pod ponjavo, uhaja plin iz tehničnih ogrevalnih naprav, se v tem telovadišču še dandanašnji vrstijo prireditve. Udeleženci so razigrani in ne kažejo znakov omamljenosti zaradi plina. Najbrž je resnica prav pomislek, da to ni plin od ogrevanja, ampak tisti, ki v neprezračeni dvorani ostaja za prepotenimi telovadci.
PRAVLJIČNO - Če učenci in učitelji osnovne šole Brežice nekoliko manj verjamejo v pravljice, bodo lahko poslej nekoliko bolj naklonjeni tovrstnim skrivnostim. Šola je v skrivnostnem prednovoletnem času namreč dobila prijetno darilo. Dedek Mraz ji je prinesel avto, kar je za učence in učitelje naravnost pravljično.
ROLANJE - Včasih so v Čateških toplicah v enem od prostorov kegljali. Ko so iz tistega prostora naredili Club Termopolis, se je ljudem rola-lo od plesa. Zdaj se bo tam lahko komu “skegljalo” - že zaradi česa. V tistem prostoru je zdaj namreč igralnica.
Šola za sodelovanje
BREŽICE - Osnovna šola Brežice bo pripravila 5. januarja dan odprtih vrat, kjer bo predstavila projekt Zdrava šola. Kot je ob bližnjem dogodku poudarila ravnateljica šole Marija Lubšina Novak, želijo zgraditi “takšno odzivnost šole na okolje, v kateri bomo lahko več pozornosti namenili željam in pričakovanjem vseh uporabnikov oz. kupcev”. Ravnateljica meni, da bo to uspelo le, “če bomo bolje poznali delo drug drugega, odgovornosti in pristojnosti”. Kot še poudarja, bi šola rada dosegla, “da bi skupaj z vami iskali rešitve tudi za mnoge probleme, s katerimi se srečujemo vsak dan, da bi skupaj z vami gradili partnerski odnos”.
lIIMIML i 2	] J A S J H D Ei Č J J i M###
Kaj bo rekla okoljska agencija?
Pripravljavci posavskega centra za ravnanje z odpadki menijo, da bi priprave na bodoči objekt mogoče januarja ali februarja ocenila vlada - F. Pinterič: center v Posavju!
BREŽICE - Pripravljavci posavskega pokrajinskega središča za ravnanje z odpadki menijo, da bi lahko kmalu pridobili še zadnje soglasje, ki manjka, da bi priprave na gradnjo bodočega objekta vzela januarja ali februarja pod drobnogled še vlada. To soglasje daje Agencija za varstvo okolja pri ministrstvu za okolje in prostor. Vlada bo, če bo Agencija dala soglasje, ocenila, ali so prostorski načrti za bodoči regijski center za ravnanje z odpadki skladni z državnimi planskimi izhodišči.
ZA ŠČEPECPRA VEJICE- Oči najmlajših bolnikov na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Brežice in tudi njihovih staršev so minuli petek zažerele v pričakovanju. Bolnišnični hodnik se je spremenil v pravljični kotiček, za kar je poskrbel Božiček v spremstvu čarovničke Kremine, jnežink - telovadk brežiškega Sokola in tabornic rodu Sivi dim Krško. Pravljično spremstvo je otrokom poleg pravljice Muca copatarica dalo tudi darila, za katera je že zunaj pripravilo malho. V to so med prvimi darovali župani in poslanci in še nekateri posamezniki iz Posavja. V čarovničino darilno malho bodo najgloblje posegli za nakup sodobnega termometra za otroški oddelek. Prednovoletni obisk so po zamisli Karmen Molan pripravili časopis SavaGlas ter radia Brežice in Sevnica. (Foto: M. L.)
V	normalnih razmerah varna
V	Krškem in Brežicah o varnosti jedrske elektrarne - “Hitri ukrepi so brez prave koristi”
Bodoči posavski regijski center za ravnanje z odpadki bi za občine Brežice, Krško in Sevnica zgradili v Dobravi pri Kapelah v brežiški občini, zato postopke za gradnjo omenjenega objekta vodi občina Brežice. “Občina Brežice ima zdaj vsa soglasja, čaka še na soglasje Agencije za varstvo okolja. Agenciji smo dali vsa gradiva, ki so potrebna za obravnavo in ne vidimo razlogov, da ne bi dala soglasja,” meni Ferdo Pinterič, tajnik občine Brežice.
Ob tem, ko Posavje pospešeno pripravlja svoj pokrajinski center za ravnanje z odpadki, nekateri drugje razmišljajo tudi o odvažanju posavskih odpadkov na deponijo v Leskovec v občini Novo mesto. Brežiška občina, ki torej dela vse potrebno za bodoče brezhibno regijsko odlagališče na brežiškem ozemlju, sicer ne zavrača vnaprej možnosti, da bi odpadkom
iz Posavja našli prostor na novomeškem odlagališču. “Toda primerjali bomo obe zamisli, našo in novomeško, preden bomo izbrali boljšo. Prednostna je posavska regijska deponija, ker menimo, da je naša rešitev
ČATEŽ OB SAVI - Društvo kadrovskih delavcev Posavja je 17. decembra v hotelu Terme s priložnostno svečanostjo obeležilo 20-letnico delovanja. Predsednik društva Toni Korenje podelil društvena priznanja Lučki Kočnar, Zlatu Tomažiču in Janezu Kapunu. Naziv in znak častnega člana sta za svoje delo prejela starosti društva Franc Hruševar, dolgoletni vodja kadrovske službe v sevniški Jutranjki, in Anton
za naše občane v Posavju primernejša in najcenejša. Posavje je opredeljeno tudi kot razvojna regija, mi pa imamo omenjeni projekt, torej posavski regijski center za ravnanje z odpadki, vključen v regijski razvojni program. Tako priprave posavskega centra za ravnanje z odpadki seveda potekajo po veljavnih zamislih v Sloveniji. Zato tudi pričakujemo, da bo država imela razumevanje za te naše načrte,” poudarja Ferdo Pinterič.
M. L.
Pleterski, ki je vodil kadrovsko-socialno službo v rudniki na Senovem, kot je povedala tajnica društva Irena Pirc.
Toni Koren je ob podelitvi poudaril, da je društvo doseglo veliko. Sicer so na svečanosti menili, da so se politika in možnosti zaposlovanja od ustanovitve društva do danes zelo spreminjale, saj so nekdanje velike gospodarske organizacije zamenjala številna manjša zasebna podjetja.
Ob obletnici sta društvu in dobitnikom čestitala med drugimi Marjeta Potrč, članica predsedstva Zveze društev za kadrovsko dejavnost Republike Slovenije, in dr. Slavko Sušin, podžupan brežiške občine.
Pred svečanostjo ob obletnici Društva kadrovskih delavcev Posavja je to organiziralo seminar Novi zakon o delovnih razmerjih v luči gospodarskega razvoja. Organizatorji dobro obiskanega delovnega srečanja so dogodek pripravili z vodilno mislijo, da je pomembno, da novi zakon o delovnih razmerjih pravočasno spoznajo ljudje, ki kadrovsko in organizacijsko vodijo podjetja. Omenjeni predpis, ki ima po dosedanjih že opravljenih obravnavah vse možnosti za sprejem, namreč v temelju določa odnose v podjetjih in v tem vidijo svoje naloge tudi kadrovski delavci.
M. L.
BREŽICE - Potem ko sta Božena in Rolando Encinas, Brežičana, ki delata na Švedskem, podarila Osnovni šoli Brežice 9 računalnikov, so v Brežicah začeli zbirati denar za programsko opremo. Zbiralno akcijo, katere pobudnik je bil predsednik sveta šole Vlado Križman, so zaključili 21. decembra s srečelovom v polni telovadni dvorani. Za srečelov so zbrali preko 2.400 dobitkov, pri čemer so izračunali, da bi s prodajo vseh srečk pridobili
/	N
prihaja...
PRILOGA DOLENJSKEGA LISTA
v__________!____________z
KRŠKO - Na nedavni tiskovni konferenci Jedrske elektrarne Krško so iz novinarske klopi omenili direktorju Nuklearke Stanetu Rožmanu očitke z ene od sej v Krškem, češ da nuklearka nima protizračne obrambe. “Take obrambe elektrarna nima. Nikoli je ni imela in verjetno je tudi nikoli ne bo imela. Ob zadnjih svetovnih dogodkih, posebej ob terorističnem napadu 11. septembra, so se v zvezi z varnostjo tovrstnih objektov že sestale vse mednarodne ustanove s področja jedrske operative. Niso sprejele novih oblik varovanja. V bistvu so začeli ponovno analizirati obstoječe konstrukcije, in sicer, kaj bi se dogajalo z elektrarnami ob podobnih dogodkih, kot so bili v Ameriki. Posamezne dežele so začele po hitrem postopku uvajati nekatere rešitve, ki po mojem niso ravno domišljene. Kajti novosti v zvezi z varovanjem ni mogoče vpeljati v tako kratkem času. Po terorističnem napadu v Ameriki so bili
več kot 890.000 tolarjev. Izkupiček srečelova bodo namenili posodabljanju računalniške opreme, potem ko jim ne bo potrebno kupiti programov za računalnike, ki sta jih dala Encinasova. Te programe, vredne,502.000 tolarjev, je šoli namreč dal donator, ki ne želi biti imenovan, kot je ob srečelovu poudarila Marija Lubšina Novak, ravnateljica OŠ Brežice.
Ravnateljica, ki se je zahvalila vsem sodelujočim v akciji, se je minuli petek posebej zahvalila predsedniku sveta šole Vladu Križmanu kot gonilni sili v akciji, predsedniku sveta staršev Bojanu Tičarju za pomoč pri pridobivanju donatorjev, učitelju Zvonetu Maroltu, ki je pripravil srečelov, ter vsem članom organizacijskega odbora.
M. L.
za jedrske elektrarne zaskrbljeni predvsem v državah, ki imajo sovjetski tip jedrskih elekt-ran,” je v odgovoru dejal direktor Rožman.
Varnost jedrske elektrarne zanima tudi Brežice. Tako je na eni zadnjih sej brežiškega občinskega sveta znova vprašal svetnik Jože Blažinč, ali je sedanje skladišče radioaktivnih odpadkov v jedrski elektrarni v Krškem “dovolj varno, da vzdrži padec aviona, in kdaj nameravajo odgovorni v državi vi-sokoradioaktivne odpadke premestiti na ustrezno trajno lokacijo”. Direktor jedrske elektrarne Stane Rožman: “Vprašanje je povsem na mestu in logično. Dejstvo je, da so vsi materiali uskladiščeni v Krškem, sicer začasno. Tu je tudi iztrošeno gorivo. To skladiščenje je varno, če ne pride do vojnega poseganja v objekt. Kdaj misli država poskrbeti za neko trajno rešitev, je tudi zame odprto vprašanje. Za zdaj ni na vidiku kakšnih resnih ukrepov države, ki bi nakazovali trajno rešitev. To velja za iztrošeno gorivo in za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Lokalni prostor ima vso pravico, da postavlja taka vprašanja in zahteva jasne odgovore. Povem lahko, da trajne rešitve ni, da je začasno skladiščenje v Krškem in daje to brez posebnih vplivov na okolje in da ne predstavlja možne nevarnosti v normalnih razmerah, če torej ne bo diverzanstskih posegov v objekt elektrarne.”
M. L.
Bogovič branitelj
KRŠKO - Francija Bogoviča so v preteklosti nekateri že videti na ministrstvu v Ljubljani. Za zdaj še ni šel tja, ampak je ostal župan v Krškem. Po tem, kako dobro se je odrezal v televizijskim pogovoru o nuklearki, ko je branil zahteve Krškega in Posavja, mu je mesto na ministrstvu nedvomno za stopničko bliže. Če ga bodo po takem nastopu Posavci dali v Ljubljano.
VSI SKUPAJ - "Hvala tudi vam, dragi učenci, ki ste marljivo ustvarjali, saj so vaši izdelki najlepši in najvrednejši del srečelova, ki ga z denarjem ni moč izmeriti. To je del, iz katerega vejeta domišljija in lepota vaše otroške duše. ” Ravnateljica OŠ Brežice Marija Lubšina Novak, ki se je minuli petek zvečer s temi besedami obrnila v vrvež polne telovadnice, je obiskovalcem tudi povedala, da je dobesedno završalo - od navdušenja - tudi pred časom v učiteljskem zboru, ko se je porodila zamisel o srečelovu za zbiranje denarja za računalništvo v šoli. (M. L.)
AVTO ZA ŠOLO - "Brežiška osnovna šola je bila edina osnovna šola v občini, ki ni imela svojega prevoznega sredstva, ker do njega nekako ni upravičena, saj otroke vozi šolski avtobus. Vendar se je pogosto pokazala potreba po šolskem avtomobilu. Svet šole je zato organiziral akcijo in tako smo s pomočjo donatorjev nabavili kombinirano vozilo za osnovno šolo Brežice. ” Tako predsednik sveta OŠ Brežice Vlado Križman opisuje akcijo, ki je domala brez vednosti učiteljev potekala v Brežicah. Novi kombi bo šola uporabljala za prevoz otrok, npr. na različna tekmovanja, in učiteljev. Ključe novega avtomobila je brežiški župan Vladislav Deržič predal ravnateljici šole Mariji Lubšina Novak v petek zvečer. (M. L.)
Kadrovski delavci že dvajset let
Ob obletnici Društva kadrovskih delavcev Posavja
Denar za računalnike
S srečelovom ulovili precej sreče
LACKNERJU V SPOMIN - Člani Belokranjskega muzejskega društva so odkrili prenovljena nagrobnika, posvečena Paulu Lacknerju, njegovemu zetu Mathiasu Stienetu in ženi Agnes Stalzer Lackner prav na obletnico Lacknerjeve smrti. Umrl je 22. decembra 1899, rodil pa se je dan prej leta 1826. V kulturnem programu je zapel mešani pevski zbor Dobliče pod vodstvom Cvetke Banovec. (Foto: M. B.-J.)
nem
•*
srečno in uspešno novo leto
Vodnogospodarsko podjetje, d.d. Trdinova 23, Novo mesto

Z NOVOMEŠKE MCE
Uspel proti trtni uši
Belokranjsko muzejsko društvo obnovilo nagrobnik Lacknerja, ki je prvi v črnomaljskem okraju zasadil trte na ameriški podlagi
DOBLIČE - Na tukajšnjem pokopališču so minulo soboto člani Belokranjskega muzejskega društva (BMD) odkrili prenovljeni nagrobnik Paulu Lacknerju. Bil je namreč prvi, ki je na Doblički Gori in v črnomaljskem okraju nasploh pred več kot sto leti zasadil trte odporne proti trtni uši, na ameriških podlagah.
Paul Lackner, sicer Kočevar, je bil rojen v Verdrengu, v današnjem Podlesju v dolini pod Mozljem, pozneje pa se je preselil v svojo zidanico, k hčerki in zetu Stienetovima na Dob-ličkcTGoro 70. Preživljali so se z vinogradništvom in vinarstvom, saj so po ocenah pridelali 10 do 15 tisoč litrov vina letno in ga prodajali na Kočevsko in Ribniško. A trtna uš, ki je prišla na doblički konec leta 1889, je uničila vinograde, zato je Lackner odšel v Ameriko in prinesel ameriške trte. Kot je v zgibanki, ki jo je ob odkritju prenovljenega nagrobnika izdalo BMD, zapisal mag. Janez Kure, so nato sadili in cepili in nastal je prvi vinograd na ameriških podlagah v črnomaljskem okraju, ki ga trtna uš ni uničila.
Mag. Kure, ki je tudi predlagal obnovo nagrobnika, je v literaturi našel pet vrst ameriških podlag, ki so prišle v Evropo po letu 1820. “Zakaj sojih
pričeli uvažati, ne vem. Očitno zaradi radovednosti, kako se bodo obnesle, najbrž pa je bila zanimiva samostojna rodnost teh podlag, še posebej pa trte, kiji danes pravimo šmarnica,” je med drugim na slovesnosti na pokopališču dejal mag. Kure. Po njegovem je bilo cepljenje domačih sort na ameriške podlage dobra zamisel, kajti prav to je ohranilo vinograde. Zato tudi ne čudi, da so na spomenik, sicer v nemškem jeziku, med drugim zapisali: “Zaslužen tu počiva mož, ki brž pozabil ga ne boš. Njegov spomin med ljudstvom bo ostal, dokler bo trto kdo obdeloval.” Mag. Kure je pri obsežnem raziskovanju Lacknerjevega življenja in dela našel tudi številne sorodnike doma in na tujem, za katere je sprva mislil, da jih ni. Tako je društvu uspelo obnoviti tudi nagrobnik Lacknerjeve žene, za katerega so denar darovali sorodniki iz Amerike.
M. B.-J.
•	Še en dokaz, da smo “na psu " - mnogi poslanci so zadovoljni, če imajo “kost za glodanje".
•	Privatizacija ali privatna siva ekonomija? - to je zdaj vprašuje.
0 kmetijsko svetovanje
Prvo leto samostojnosti
Po večletnih prizadevanjih končno dobili samostojni kmetijski zavod
Za kmetijstvo na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini in njegov bodoči razvoj je bilo leto 2001 v marsičem prelomno. Uresničili smo dolgoletno željo po oblikovanju samostojnega kmetijskega zavoda. S tesnim sodelovanjem med KGZS in vodstvom kmetijske svetovalne službe in selekcijsko kontrolne službe v Novem mestu je bil poplačan večletni trud. Tako smo pridobili oziroma ustvarili vrsto razvojnih možnosti za strokovni, kadrovski in organizacijski napredek. Z gotovostjo lahko trdim, da s hitrimi koraki prihajamo ob bok zavodom, ki že imajo večdesetletno tradicijo.
Nedvomno bodo naše samostojnosti in sproščanja razvojne zagnanosti v njej najbolj veseli vinarji, saj smo že pridobili koncesije za spremljanje dozorevanja grozdja in analizo vin. Sadjarjem se ponujajo novi izzivi zaradi nadaljevanja oživljanja travniških nasadov in dopolnilnih dejavnosti, ki izhajajo iz te usmeritve. Poljedelci in drugi rastlinci bodo lahko nadaljevali z razvojem na področju prognostike in varstva rastlin, okolju prijaznejših kmetovanj. Razvojno naravnani kmetje bodo imeli več možnosti vključevanja v različne evropske in domače projekte, ostalim uporabnikom pa ponujamo razvojna videnja na drugih panožnih področjih.
Za izjemno hitro in učinkovito utrjevanje kmetijskega zavoda ter jasno vizijo gre zahvala dejavnostim KGZS - našega ustanovitelja. Eno od osnovnih zborničnih načel je, da skrbi za enakomeren razvoj ustanovljenih zavodov, pri tem pa upošteva lastne zavodske dejavnosti in vizijo. Prav tu imamo prednost, saj razpolagamo z visoko strokovnimi in usposobljenimi kadri in jasno vizijo na prostorskem, kadrovskem in projektnem področju.
Pospešeno bo potrebno usklajevati dodatno kadrovsko zasedbo na področju podeželja, na sadjarskem področju in pravnem oz. socialnem področju, kar je za nas, predvsem pa za naše člane, prioriteta. Naši člani, člani zbornice, čedalje bolj spoznavajo prednosti takega organiziranja, preko katerega postopno, pa vendar z gotovostjo lahko uveljavljajo svoje dnevne in dolgoročne interese. Zelo pomembno pa je, da našega mladega zavoda v svojem razvoju že na samem začetku ne zavrejo nekateri zunanji ali notranji politični oz. osebni interesi.
Ob izteku prvega leta samostojnega delovanja zavoda se zahvaljujem vsem ustanovam in posameznikom, ki so pripomogli k doseženim uspehom. Našim uporabnikom svetujem, da se ob kakršnemkoli problemu, s katerim se bodo srečevali pri kmetovanju, bodisi pri strokovnem, socialnem, pravnem ali drugem vprašanju, obrnejo na njihov in naš Kmetijsko- gozdarski zavod v Novem mestu, kjer bodo zagotovo dobili ustrezen odgovor.
Vsem našim uporabnikom želim srečno in uspešno novo leto 2002!
NIKO POŽEK, univ. dipl. inž. agr., v. d. direktorja
Dve Hoznarjevi ledeni trgatvi
RUČETNA VAS - Družina Alojza Hoznarja iz Ručetne vasi pri Črnomlju je imela pretekli teden v Ručetni gori kar dve trgatvi. V nedeljo, 16. decembra, so pri 10 stopinjah Celzija pod ničlo potrgali renski rizling s 300 trt ter stisnili 120 litrov mošta, ki je imel 165 Oe stopinj. V sredo, 19. decembra, ko je bilo le stopinjo topleje, pa so iz sovinjona, pobranega s 150 trt, stisnili 50 litrov mošta, ki je imel kar 222 Oe stopinj. Hoznarjevi, ki imajo že več let vrsto vin posebnih trgatev in veljajo za ene najboljših črnomaljskih vinogradnikov, bodo iz obeh moštov donegova-li ledeno vino, sicer pa imajo iz letošnjega vinskega letnika med vini posebnih trgatev že sovinjon izbor.
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: česen po 600 do 1.000 tolarjev za kilogram, koren, redkev in kolerabo po 250 do 300, radič po 500, kislo repo in kislo zelje po 200, fižol po 800, rozine po 500, suhe slivejn fige po 700, suhe marelice po 900, lešnike po 1.500 do 1.600 in orehova jedrca po 1500. Liter domačega jabolčnega kisa je stal 300 tolarjev, liter domačega žganja 1000 in kozarec medu 1000 tolarjev. Za eno jajce je bilo potrebno odšteti 25 do 30 tolarjev in za merico majarona 250 tolarjev.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 58 do 3 mesece starih prašičev, ki sojih prodajali po 400 do 430 tolarjev I kg, kar pomeni po 11.000 do 13.000 tolarjev za žival. Rejci so pripeljali 46 prašičev, starih 3 do 5 mesecev in težkih po 40 do 70 kg, ki so jih prodajali po 370 do 400, kar znaša 15.000 do
26.000	tolarjev. Na sejmu so imeli 6 prašičev, težkih po 100 kg, katerih cena je bila 320 do 350, kar je
32.000	do 35.000 tolarjev. Prašiče, težke po 120 kg, so ponujali po 350 tolarjev kilogram, ali po 42.000 tolarjev za žival, 200-kilogramske in večje so imeli naprodaj po 250 do 280 tolarjev kilogram.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Praznična vina
Vino le v vinskih steklenicah
(Nadaljevanje)
Vino je lahko zelo primerno darilo za mnoge ljudi, pred novoletnimi prazniki pa sploh. Iskreni prijatelji ne cenijo darila samo po vrednosti. Pomembno je, kako je bilo izbrano in predano. Če smo prepričani, da je vino primerno darilo za osebo, ki jo želimo obdarovati, je naloga že lažja. Da bi bilo zadovoljstvo na obeh straneh, predvsem pa pri obdarovancu, moramo izbrati vino, ki bo lahko odigralo svojo vlogo.
Vsako vino ni primerno kot darilo za vsako osebo. Nekdo se bo zelo razveselil majhne "pletenke” z letošnjim lažjim, pitnim vinom in ga bo namenil za družinske praznične potrebe. V družinah, ki nimajo vsakodnevno na mizi ob kosilu ali večerji vina in se zanj redko odločajo, bosta že dva litra preveč in darilo ne bo doseglo svojega namena. Takšnim prijateljem ali znancem je bolje podariti vino v steklenici, ki lahko čaka tudi leto dni ali več. Zbirateljem vin ali celo redkih vin bomo naredili veselje, če bomo našli steklenico, ki ima svojo zgodbo in v kateri je vino namenjeno nekajletnemu zorenju. O vsakem vinu se lahko nekaj pove, če se le pripravimo oziroma potrudimo. Dovolj je, da povemo, kje je bilo to vino pridelano, če omenimo kmetijo, kjer ga kupujemo, predstavimo vinogradnika, kije dobil za to vino na ocenjevanju odlikovanje,
Ureja: dr. Julij Nemanič
lahko še omenimo, daje bil dober letnik, itd. Še lažje je podarjati svoja boljša vina vinogradniku samemu, ki ve o njih veliko zanimivega, saj spremlja njihov razvoj kot svoje otroke. Vsak obdarovanec se zaveda, da vinogradnik vlaga v svoje vino poleg dela in stroškov tudi veliko ljubezni in pričakovanj in da mu s takim darilom želi pokazati svojo naklonjenost ali hvaležnost. Neokusno pa je izročati svoje vino ob takih dogodkih, kot so božična in novoletna obdarovanja, v “nevinski” steklenici.
Mnogi, ki podarjajo svojim prijateljem vino, ga izbirajo v vinotekah ali na policah v samopostrežnih trgovinah. V vinoteki je lahko v pomoč prodajalec, ki se razume na vina, v samopostrežni trgovini pa se moramo sami (pravilno) odločiti. Podarjeno vino ne sme biti nikoli “namizno vino”, steklenica mora biti zamašena s plutastim zamaškom. Bolj cenjena so zrela vina, stara dve in več let, ali vina posebnih kakovosti; “pozna trgatev, izbor...”. Ko smo vino izbrali, se moramo še pripraviti, kako ga bomo izročili. Obdarovancu povejmo, katero vino je to in zakaj smo ga zanj izbrali. Vljudno mu tudi svetujmo, kdaj bi ga bilo primerno odpreti, da se ne bi to zgodilo prezgodaj ali prepozno in bi tako lahko prišlo do razočaranja. Izročanje vina naj bo veselo, z iskrenim pogledom v oči, kakor da nazdravljamo.
Tudi vam, dragi bralci “našega hribčka”, iskrena hvala za zvestobo in vse najlepše in najboljše v letu 2002!
Dr. JULIJ NEMANIČ
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Da pri delu ne bo težav
Gospodinjstvo je več kot le čiščenje in vzdrževanje doma. Za večino ljudi je prav kuhanje, pa naj bo to zabava ali delo, glavno gospodinjsko opravilo. In največkrat je tako tudi v času praznikov. Kaj rado pa se zgodi, da se v potek dela vplete vrsta težav, ki nam jemljejo voljo. Da bo delo potekalo brez težav, moramo poznati kar nekaj ukrepov in pravil, ki veljajo pri pripravi jedi.
Že pripravljeno listnato testo nas lahko reši iz časovne stiske. Hitro pripravljeno in okusno pecivo so rezine iz listnatega testa. Odtajano testo razvaljamo in ga narežemo na poljubno velike kvadrate. Pekač oplaknemo z mrzlo vodo, nanj položimo kvadrate, ki jih dobro premažemo s stepenim rumenjakom. Preko testa položimo rešetko. Med peko testo naraste, kjer ga pokriva rešetka, pa ne more. Po peki dobimo lepo valovite rezine, ki jih nato po želji obložimo s kremo ali sladko smetano.
Kadar pripravljamo pecivo z več jajci, moramo upoštevati njihovo velikost, sicer se razmerje sestavin poruši. Za pripravo krhkega testa uporabimo manjša jajca, za umešano testo srednje velika, za biskvit pa vzamemo velika jajca. Za peko različnih vrst testa je pomembno, kako modele in pekače namastimo. Olje je manj primerno kot maslo ali margarina. Valovite, rebraste ali kako drugače oblikovane modele vedno namastimo
s pomočjo čopiča, sicer bomo pečeno testo težko ločili od pekača. V primeru, da se pecivo prime, si pomagamo tako, da pekač z vsebino obrnemo in ga za nekaj časa prekrijemo z mokro krpo. Če v navodilu ni napisano, na kateri višini (rešetki) pečemo pecivo, moramo upoštevati naslednje: kolače in potice pečemo na najnižji rešetki, biskvite in pite na srednji in kekse na najvišji rešetki v pečici. Pecivo pogosto prelijemo s čokoladno glazuro. Ta nam bo uspela, če bomo pravilno raztopili čokolado. Jedilno čokolado nalomimo na koščke in jo damo v posodo, to pa postavimo v drugo posodo z vročo (ne vrelo) vodo. Talimo počasi, da masa ne postane sira-sta. Za lesk dodamo košček surovega masla. Pecivo prelijemo še z vročo čokoladno zmesjo. In če nam zmanjka jedilne čokolade, uporabimo 45 ml (3 jedilne žlice) kakava in 15 ml Oedilno žlico) masla za vsakih 2 g manjkajoče čokolade.
Narezani kosi marmornatega kolača so lahko prava paša za oči, če so lise lepo razporejene. V model vlijemo najprej svetlo in nato temno testo. Nato vzamemo vilice in spiralasto povlečemo skozi obe plasti testa. Če nam pri pečenju okroglega biskvita za torto upade sredica, jo spremenimo v venec tako, da z ostrim nožem izrežemo upadli del. Venec prerežemo in napolnimo tako, kot smo želeli pripraviti torto.
Zadnji mesec še posebej nevaren
Izstopajo predvsem kršitve, povezane z vožnjo pod vplivom alkohola in mamil, zato poostren nadzor policije - Lani decembra štirje mrtvi, vsi povzročitelji nesreč
Policija pri načrtovanju aktivnosti na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa vsako leto posebno pozornost namenja prav decembru. V tem mesecu namreč zaradi pogostih praznovanj izstopajo predvsem kršitve, povezane z vožnjo pod vplivom alkohola, pa tudi mamil in psihoaktivnih snovi.
Na to zgovorno kažejo podat- tistih cestah, kjer problematika
dežurni
poročajo
VLOMIL V VITO - Neznanec je 19. decembra nekaj po 23. uri na Šukljetovi cesti v Novem mestu vlomil v trgovino Vita in odnesel denar ter več zavitkov cigaret. Podjetje Vitabar je oškodovano za okrog 30 tisoč tolarjev.
ODNESEL TORBICO - Na parkirnem prostoru pred Domom starejših občanov v Novem mestu je 20. decembra nekdo vlomil v osebni avto in ukradel žensko torbico, v kateri je M. S. imela denar, dokumente in prenosni telefon.
JAKNA IZGINILA - Neznanec je 20. decembra v trgovini Urko na Glavnem trgu v Novem mestu ukradel 82 tisoč tolarjev vredno usnjeno jakno.
OKRADENI TRIJE DIJAKI - Trije dijaki Dijaškega doma v Sevnem v Novem mestu so bili 20. decembra oškodovani za 26 tisoč tolarjev. Nekdo jim je iz sob ukradel denar in prenosni telefon.
ŠKORNJI - Nekoga je močno zeblo, saj je 19. decembra iz garderobe Srednje kmetijske šole v Novem mestu ukradel ženske škornje.
ODŠEL Z ŽAGO - Neznanec je 15. decembra v okolici Artič iz priročne mizarske delavnice ukradel 130 tisoč tolarjev vredno kotno krožno žago.
BAKRENI CEVI - Z mrliške vežice v Šentjerneju sta 18. decembra izginili dve bakreni cevi, last občine.
V DISKU NI VARNO - V diskoteki Bruno v Gabrijelah je neznanec iz žepa bunde A. Z. iz okolice Novega mesta ukradel 30 tisoč tolarjev vreden prenosni telefon.
Pet v enem dnevu
BREŽICE - Brežiški policisti so 18. decembra prijeli tri Romune in dva državljana BiH, ki so ilegalno prestopili državno mejo med Hrvaško in Slovenijo.
ki o decembrski prometnovar-nostni problematiki v nekaterih preteklih letih. Decembra leta 1997 so alkoholizirani povzročitelji zakrivili 521 prometnih nesreč, v katerih je pet oseb izgubilo življenje (od tega štirje povzročitelji); leta 1998 so pijani povzročitelji povzročili 326 nesreč, v katerih so trije umrli (od njih en povzročitelj); leta 1999 je bilo takšnih nesreč 373, v njih pa je ena oseba izgubila življenje; lanski december pa je bilo nesreč zaradi alkohola še več, in sicer 429, v njih pa so umrli štirje - vsi povzročitelji. Delež alkoholiziranosti je znašala skoraj 12 odstotkov.
V Sektorju za cestni promet Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave pravijo, da se upravičeno bojijo, da se tudi letos utegne pro-metnovarnostna situacija konec leta poslabšati, zato so pripravili sklop dejavnosti; preventivnih in represivnih. Posebno pozornost bodo policisti namenili ugotavljanju vpliva alkohola, pa tudi mamil in psihoaktivnih snovi pri tistih voznikih, ki vozijo prehitro. Že več let namreč ugotavljajo, da so prekoračitve hitrosti tesno povezane prav z vožnjo pod vplivom alkohola. Policijske enote bodo svoje aktivnosti poostrile predvsem v tistem času in na
Grozil z nožem
23. decembra so policisti odvzeli prostost in pridržali 28-letnega H. G. iz Nemčije, ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, odvzema mladoletne osebe in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Osumljenec je tega dne grozil bivši ženi in njenemu prijatelju z nožem, nato pa odpeljal dva mladoletna otroka. Policisti so ga izsledili v okolici Trebnjega. Med postopkom je tudi njim grozil z nožem in jim skušal preprečiti uradno dejanje.
vožnje pod vplivom alkohola in mamil izstopa. Na teh mestih bo več policistov, nekateri pa bodo nadzor opravljali tudi v “civilnih” vozilih.
Glede na izkušnje preteklih let bodo posebno pozornost namenili petkom popoldne. Ugotavljajo namreč, da pogosto prihaja do prekomernega uživanja alkohola na delovnih mestih pred začetkom prostega vikenda ali praznika. Ker se veliko ljudi na delo pripelje s svojimi vozili, se ne glede na stanje, v kakršnem so, odločijo za vožnjo domov. Možnost povzročitve nesreč je v tem času zaradi alkohola in gostega prometa še veliko večja v večernem ali nočnem času. Policija tudi obljublja, da bo v prometnih nesrečah, kjer bodo ugotovljali stopnjo alkoholiziranosti pri povzročitelju 1,1 g/ kg alkohola ali več, poskušali ugotoviti kraj. kjer je povzročitelj popival. Če se bo izkazalo, da v javnem lokalu, bodo s
Izsilila prednost
NOVO MESTO - 23-letna B. P. iz Novega mesta je v križišču v Žabji vasi 21. decembra popoldne zavijala na Seidlovo cesto in izsilila prednost vozniku osebnega avta J. Š., kije zaviral, vendar je vseeno prišlo do trčenja. V nesreči so se poškodovali voznica B. P, voznik J. Š. in njegova sopotnica, ki so jim zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
Trčil v drevo
DOBRUŠKA VAS - 61-letni hrvaški državljan D. Š. je na hitri cesti št. L 20. decembra zapeljal na levo polovico vozišča, nato pa na zemeljski usip, kjer je trčil v drevo. Avto seje prevrnil. Dva sopotnika sta se poškodovala in se zdravita v novomeški bolnišnici.
strežnim osebjem opravili razgovor in v primeru ugotovitve prekrška dosledno ukrepali.
Naj vozniki vzamejo nasvete resno in naj v primeru uživanja alkohola za prevoz uporabijo javna prevozna sredstva ali pa naj vozi tisti, ki ni pil. Upoštevati je treba, da ostane alkohol v organizmu še 12 ur po zaužitju. Tako npr. naslednje jutro po uživanju alkohola še vedno nismo popolnoma sposobni za varno upravljanje vo-
Na slovenskih cestah se je do letošnjega 30. novembra zgodilo 35.391 prometnih nesreč -lani v enakem obdobju 35.997 - v katerih je umrlo 259 oseb (lani 294), 2.449 jih je bilo hudo, 9.021 pa lažje telesno poškodovanih.
žila, pri preizkusu alkoholiziranosti pa je stopnja še vedno lahko nad dovoljeno. Dosledno je treba upoštevati tudi vse omejitve hitrosti, med vožnjo pa naj vsi potniki uporabljajo varnostne pasove.
L. MURN
Naj bo december res vesel!
Še malo nas loči do novega leta in prav zadnji dnevi v letu so pogosto čas praznovanj, družabnih srečanj in obiskov prijateljev, znancev ter poslovnih partnerjev. Vse bi bilo lepo in prav, vendar pa so ti dogodki žal pogosto povezani s potovanji in vožnjami pod vplivom alkohola ali pa celo mami! in drugih psihoaktivnih snovi.
Tako vsaj pra vijo na policiji, kjer so ugotovili, da alkoholizirani vozniki povzročijo na naših cestah vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom. Podatek, nad katerim se velja zamisliti. Vsak zase ve, da je dovolj le malo nepozornosti in nesreča je tu. Pa niti ne lastna, dostikrat jo slabše odnese voznik, ki je vozil tako, kot je treba. Prvi pogoj za varno vožnjo je prav gotovo trezen in zbran voznik, zato moramo še posebej v teh prazničnih dneh biti toliko zreli, da se odločimo in alkoholu za volanom odločno rečemo ne.
Na slovenski policiji menijo, da je najbolj učinkovita in najhitrejša pot za spreminjanje stališč do vožnje pod vplivom alkohola sprememba zakono-
daje - za volanom naj bi bil vsak popolnoma trezen. Mednarodna raziskava Sartre 2, ki je v 19 državah obravnavala stališča do nekaterih nevarnih ravnanj v prometu, v njej pa je sodelovala tudi Slovenija, je namreč pokazala, da zakonodaja vpliva na odnos voznikov do tega problema. V državah, kjer je prepovedana vožnja pod vplivom alkohola, je kar 78 odstotkov vprašanih menilo, da voznik pred vožnjo ne bi smel piti alkohola, v državah, kjer je dovoljena meja 0,5 ali 0,8 g/kg alkohola v krvi, pa je tako reklo le okrog 40 odstotkov voznikov. Raziskava tudi kaže, da je bilo število kršiteljev najvišje v državah, kjer je dovoljena vožnja z visoko dovoljenim promilom.
Kakor koli že, ne dopustimo, da bi se zaradi popitega kozarca kesali celo življenje ali da bi se nam letošnji december vtisnil v spomin zaradi česa drugega kot prijetnega in sproščenega praznovanja. Naj bo mesec, ki mu pravimo veseli december, res vesel. Srečno na cesti!
LIDIJA MURN
Zagrožene so kar visoke kazni
Nova uredba o pirotehničnih sredstvih - Novosti pri prodaji in uporabi - Nadzor nad prodajo tržna inšpekcija, nad uporabo pa policija ■ Kazni od 10 tisoč do milijon tolarjev
LJUBLJANA - Vlada RS je te dni, 19. decembra, sprejela Uredbo o pirotehničnih sredstvih, ki ureja njihovo kategorizacijo in tehnične zahteve, preizkušanje, hrambo, prodajo in uporabo ter sankcije za izvršitve. Z veljavo Uredbe je prenehal veljati Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja.
Uredba pri kategorizaciji pi- nja učinka, uporaba v stekleni-
rotehničnih izdelkov ne prinaša bistvenih sprememb, pomembne pa so določbe glede prodaje in uporabe teh snovi -1. in 2. razreda je dovoljena otrokom do 14. leta starosti le, če so pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Posebej je prepovedano povezovanje pirotehničnih izdelkov zaradi povečeva-
KA KO MIMO? - Da je parkiranje v dolenjski prestolnici ob kateri koli uri velik problem, je dolgo znano. Decembra, še zlasti v predprazničnih dneh, ko so vsi hiteli z nakupovanjem daril in drugih potrebnih stvari, pa je bilo to še toliko težje. Kljub temu ne gre razumeti mnogih, ki svoje jeklene konjičke pustijo, kjer jim najbolj ustreza, pa čeprav sredi ceste, da celo ustavijo promet, kot na naši fotografiji pri bivši ribji restavraciji. Več kot pol ure ni bilo mogoče zaviti v... ulico, lastnik avtomobila pa je verjetno veselo popival v bližnjem lokalu in ga niti najmanj ni skrbelo za druge. Prometna kultura pokaže, kakšni smo v resnici drug do drugega. (Foto: L. M.)
Primer Arh se še vleče
Zaradi spremenjene sestave senata postopek znova - Ponovno zaslišanje oškodovanca Božičnika
KRŠKO - Vse kaže. da se dolgotrajno sojenje obtoženima, 28-letnemu Francu Arhu z Mrtvic pri Leskovcu pri Krškem in 24 -letnemu Marjanu Omrzelu iz okolice Senovega (obtožena sta poskusa umora 29-letnega Darka Božičnika oz. nudenja pomoči pri tem), na krškem okrožnem sodišču še ne bo končalo, vsaj letos ne. Arh, ki naj bi 21. maja lani pred picerijo Fontana v Krškem streljal na Božičnika v avtu in ga tudi zadel v predel glave, da se je ta ranjen zatekel na krško policijsko postajo, je od prijetja februarja v Ljubljani v priporu. Omrzel, ki naj bi mu pri poskusu umora pomagal, pa je ves čas na prostosti. Oba sta po dejanju pobegnila.
Zaradi spremenjene sestave petčlanskega senata - so-sodnico Albino Krulc je zamenjal Gojimir Pešec - se mora postopek dokazovanja
začeti znova. Pretekli teden so se na glavni obravnavi vse tri stranke strinjale, da se doslej izvedeni dokazi in pričevanja prič le preberejo. Po mnenju Arhovega zagovornika pa je treba ponovno neposredno zaslišati oškodovanca [Božičnika ter priči Almo Kul-manič in Četibo Rečič. Zagovornik Omrzela je vztrajal le na neposrednem zaslišanju Božičnika, medtem ko se je okrožni državni tožilec strinjal z branjem vseh zapisnikov.
Predsednik senata Miloš Medvedje tako sojenje preložil na sredo januarja prihodnje leto, “saj obstajajo informacije, da naj bi bil Božičnik po 5. januarju dostopen našim organom.” Arhu pa seje končal pripor, saj sta ga doleteli dve pravnomočni sodbi in tako zdaj prestaja zaporno kazen v novomeških zaporih.
L. M.
cah in drugih predmetih ter lastna izdelava novih izdelkov iz eksplozivnih snovi in pirotehničnih izdelkov. Uporaba petard je dovoljena le med 26. decembrom in 2. januarjem, pa tudi v tem času ne v strnjenih stanovanjskih naseljih, zaprtih prostorih, bližini bolnišnic, vrtcev, šol, cerkva..., sploh povsod, kjer je naključno zbranih večje število ljudi.
Uredba za nadzor nad pirotehničnimi izdelki v prodaji pooblašča Tržni inšpektorat RS, za nadzor nad uporabo pa policijo. Policisti lahko na kraju zaradi kršitve izrečejo tudi denarno kazen v višini 10 tisoč tolarjev. Uredba predvideva denarno kazen v višini od 5 do 50 tisoč tolarjev zoper starše in skrbnike, če so ti svoje otroke pri uporabi pustili brez nadzora.
Kazen je predvidena tudi za pravne osebe, odgovorne ose-
Mobije menjal za drogo
NOVO MESTO - 19-letni A. S. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen več kaznivih dejanj prikrivanj, ker je kupil ukradene prenosne telefone in jih nato zamenjal za heroin. Osumljen je tudi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, ker je nabavljal drogo z namenom preprodaje uživalcem mamil. Sledijo kazenske ovadbe.
Kričal na mimoidoče
NOVO MESTO - Policisti so do iztreznitve pridržali vinjenega 22-letnega B. B. iz Stranske vasi, ker je v naselju Ragovo kričal na mimoidoče. Zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške.
be pravne osebe in samostojne podjetnike v primeru kršitve določb glede nabave in prodaje posameznih kategorij. Zagrožene so kazni od 20 tisoč do 150 tisoč tolarjev za odgovorno osebo pravne osebe in od 100 tisoč do milijona tolarjev za pravno osebo in samostojnega podjetnika - npr. če te stvari prodaja otrokom do 14. deta brez prisotnosti staršev, če v prodajalni ni na vidnem mestu opozorila glede prodaje pirotehnike otrokom, če gre za prodajo teh izdelkov 3. in 4. razreda ter podrazreda T2 brez ustreznega dovoljenja, če na izdelkih ni podatkov, opozorila in kratkega navodila za uporabo.
L. M.
Napihal preveč
PONIKVE - Med nadzorom prometa na hitri cesti št. 1 so policisti 21. decembra ustavili hrvaškega državljana Z. H., kije napihal 1,81 promila alkohola. Začasno so mu odvzeli potni list in ga predlagali v postopek k sodniku za prekrške.
Izpulila sta ji torbico
NOVO MESTO - Policisti so 19. decembra odvzeli prostost in pridržali mladoletnega L B. in 22-letnega B. B., oba iz Stranske vasi, ker sta utemeljeno osumljena storitve drzne tatvine. Istega dne okrog 19. ure sta na Glavnem trgu prosila oškodovanko A. F. iz Novega mesta za sto tolarjev. Denarja jima ni dala, zato sta ji osumljenca sledila in eden od njiju ji je na ulici Nad mlini na silo iz rok izpulil torbico, nato pa sta pobegnila. Dejanje je opazoval kriminalist, kije stekel za njima in ju prijel. Sledi kazenska ovadba.
NOVO MESTO - STARO MESTNO JEDRO
Novo mesto duha ali mesto duhov?
Stari Novomeščan Dušan Durini z Glavnega trga se spominja, kako je bil v času njegove mladosti pred drugo svetovno vojno Glavni trg res pravo srce mesta. “Bilo je zelo živahno, celo redne promenade so bile, kjer smo se mladi srečevali. Življenje v mestu je bilo družabno in prijetno, Glavni trg je bil poln stanovalcev.
Po vojni pa je začelo življenje na trgu zamirati in danes nas je samo še nekaj stanovalcev, družabnega življenja ni več, trg pa je postal parkirišče. Hrupa in smradu je veliko, življenja pa malo! Še trgovci so se umaknili iz središča mesta na obrobje, da o praznih stanovanjih sploh ne govori-
Dušan Durini: “Če bo šlo tako naprej, bo to staro mesto postalo mesto duhov. ”
mo. Če bo šlo tako naprej, bo to staro mesto postalo mesto duhov.” Na Glavnem trgu je 32 hiš, stanovalci pa živijo le v 14, pa še to največ po dva, trije; največ, tri družine, jih živi v Bergmanovi hiši.
Pri prometu se vse začne in neha
Pri prometu se začnejo in končajo vse velike težave prebivalcev starega mestnega jedra. Ko so pred stoletji nastajale mestne ulice, se nikomur ni niti sanjalo, da nekoč ne bodo namenjene le pešcem, konjem in morda volovskim vpregam.
Meščani ne morejo razumeti ljudi, ki se samo peljejo čez staro mestno jedro, čeprav v njem nimajo nobenih opravkov, niti na kavico ne pridejo. S tem delajo še večjo gnečo, kot je že. “Smo proti temu, da bi zaprli promet v mestu, a naj se vanj pripeljejo tisti, ki imajo tu kaj iskati,” se je pridušala ena izmed udeleženk Uredništva v gosteh. Meščani komaj še pomnijo, da je čez Glavni trg vozil avtobus. Z njim so zjutraj na delo v mesto prihajali trgovci in uslužbenci pa kmetice iz okoliških vasi, ki so prišle na tržnico prodajat domačo zelenjavo in sočivje. Z istim avtobusom so se meščani odpeljali iz mesta.
Zdaj se mestni avtobus izogne Glavnemu trgu, kot da je garjav. V starem mestnem jedru živijo povečini starejši ljudje, ki svojih avtomobilov niti nimajo. Do prve avtobusne postaje morajo pešačiti skoraj kilometer daleč, potem je pa že vseeno, če še
preostanek poti opravijo peš. Priti do starega pokopališča v Ločni je za nekatere pravi podvig.
Še bolj kot tranzitni promet ozke mestne ulice obremenjujejo na vsem mogočih in nemogočih mestih parkirani avtomobili v mestu zaposlenih trgovcev in drugih uslužbencev.
“Včasih človek zjutraj niti od doma ne more. Čakaš pol ure, včasih tudi več, da se te voznik, ki je s svojim avtomobilom brezobzirno zaprl tvojo garažo ali dvorišče, usmili. Ko se vrneš domov, včasih vse do osmih zvečer ne moreš spraviti avtomobila v garažo, da najdeš parkirni prostor, pa moraš tudi po trikrat prekrižariti mesto. Bog ne daj, da bi sredi dne kje zagorelo. Včasih je Breg tako zaparkiran, da ne more mimo niti otroški voziček, kaj šele reševalno vozilo. Gasilski tovornjak niti slučajno ne bi mogel priti do požara,” je težave večine prebivalcev središča mesta povzel eden od razpravljalcev.
“Ko te nekdo končno pride odpar-kirat, se ob vsem tem čudi, zakaj smo neprijazni,” je na koncu debate o parkirnem kaosu dodal Dušan Fortuna.
Medtem ko imajo nekatere ustanove, naprimer občina in upravna enota, za službena vozila in svoje uslužbence, ki pridejo v središče mesta za vsega 8 ur, rezervirane obsežne parkirne prostore, zaprte z zapornico, meščani, ki živijo v starem mestnem jedru, parkirišč nimajo zagotovljenih in na Glavnem trgu ne morejo parkirati brezplačno, kar je svojevrsten nesmisel. Kot bi jim hotel kdo reči: “Tu niste zaželeni.” Vsi skupaj imajo največ deset avtomobilov, pa še za te ni prostora.
Težave so tudi z zastoji ob izhodih iz mesta. Ob zamašku na mostu pred kandijskim križiščem se promet najpogosteje ustavi na križišču pri A-banki, kjer zelena luč na semaforju gori prekratek čas. V mesto se je veliko lažje pripeljati kot odpeljati. Načrtovalci prometa bi morali omogočiti, da se mesto hitreje prazni, saj v koloni stoječi avtomobili še bolj onesnažujejo že tako onesnaženi zrak središča mesta.
Prebivalci starega mestnega jedra menijo, da bi prometne zagate rešila ali pa vsaj močno omilila parkirišča v neposredni bližini središča mesta. Zelo primeren prostor je nasproti avtobusne postaje pa tudi v Kandiji bi se našel prostor za parkirno hišo. Vendar so vse skupaj povedali z rahlim dvomom v to, da bodo obiskovalci hoteli pustiti avtomobile nekoliko dalj od svojega cilja in zadnji del poti prepešačiti. Izkušnje pač kažejo drugače, saj se v Novem mestu vsakdo hoče pripeljati pred vrata trgovine.
To velja tudi za trgovce, ki največkrat ne razumejo, da s tem ko parkira-
jo sredi mesta, zasedejo parkirni prostor tudi svojim strankam, ki se potem raje odpeljejo v katero izmed nakupovalnih središč na obrobju mesta.
Občina pojasnjuje
Jože Derganc, občinski sekretar za okolje in prostor, je poskusil na kratko pojasniti, kaj namerava občina v kratkem storiti, da bi vsaj nekoliko izboljšala nevzdržne prometne razmere v mestu. Vseh težav ne bodo mogli rešiti kar čez noč in zlahka. Prometni režim v starem mestnem jedru bodo morali reševati celostno in ne po delih, ker bi s tem naredili še večjo zmedo.
Novo mesto ima velike težave z mostovi. Če bi zaprli Kandijski most, bi se promet na preostalih dveh mostovih ustavil, zato tega ne bodo storili, nujno pa bodo morali zgraditi še en most.
Tudi stranskih ulic v mestnem jedru po njegovem mnenju ne gre zapreti, boljša rešitev je omejen enosmerni promet. Povedal je, da v okviru nove prometne ureditve predvidevajo ugodnosti za prebivalce, ki bodo imeli zagotovljena brezplačna parkirna mesta. Parkirišča in parkirne hiše bodo zgradili nasproti avtobusne postaje in ob Kandijski cesti poleg Centra za socialno delo, vendar iščejo sovlagatelje, saj želijo parkirno hišo združiti s poslovno dejavnostjo. Za silo lahko v parkirni prostor uredijo Lesjakov travnik ob parkirišču Nove Ljubljanske banke na Trdinovi.
Derganc je udeležence Uredništva v gosteh seznanil z načrti občine v zvezi z mestnim jedrom. Ko bodo prenavljali temelje Sokolskega doma, bo Sokolska ulica, ki jo bodo ob tej priložnosti temeljito prenovili, nekaj časa zaprta za ves promet, istočasno nameravajo urediti Društveni trg in Breg, potem pa bo prišla na vrsto temeljita prenova tržnice. Tudi tlak na Glavnem trgu bodo na novo položili, ko bodo končana večja komunalna dela. Obljubil je, da bodo predlog nove prometne ureditve v mestu občanom predstavili konec januarja.
Kdo bo naredil red?
Marsikatero težavo meščanov bi lahko preprečila komunalna redarja, vendar po njihovem pripovedovanju po mestu lovita male prekrškarje, tiste, ki vsak dan grenijo življenje domačinom, pa pustijo na miru. Ljudje vozijo in parkirajo vsepovprek, tudi na tistih redkih zelenicah, ki so jih spregledali vneti asfalterji in betonar-ji. Poleg tega zelenice, če že so, včasih do srede poletja nihče ne pokosi. Se je že zgodilo, da vse do julija ni bilo niti dogovorjeno, kdo naj bi mestne zelenice sploh kosil.
Tudi mestne ceste in poti so zanemarjene, fasade nekaterih hiš so prav klavrne, omet odpada, dotrajani žlebovi visijo vsak po svoje. “Če hočeš kar koli postoriti na pročelju hiše, moraš zapreti cesto in občini zato plačati,” je potarnal inž. Fortuna.
Poseben primer je mestna tržnica, ki je, taka kot je, bolj v sramoto kot v ponos mestu. Zanjo je premalo prostora, poleg tega pa jo z dveh strani oblivajo kolone avtomobilov. Vendar je enotno mnenje meščanov, da tržnica sodi prav tja, kjer je, le nekoliko več prostora bo treba še najti in ji vrniti ribarnico, ki je nekdaj in občasno na tržnici že bila. Ko bodo tržnico preurejali, bodo morali dobro razmisliti, kaj sodi tja. Mestno jedro je pač premajhno, da bi si v njem lahko privoščili veletrgovine ali diskonte.
Obnoviti Sokolski dom, župana pa v rotovž
Po mnenju starih meščanov bi bilo treba čimprej obnoviti Sokolski dom, kot Novomeščani pravijo nekdanjemu Narodnemu domu, prvemu v Sloveniji sploh, in ga nameniti za kulturne
in družabne potrebe mesta. To bi bil gotovo velik korak na poti k oživljanju starega mestnega jedra.
Inž. Dušan Fortuna meni, da bi morali rotovž čim prej urediti, vanj pa se naj bi vselil župan s svojimi službami. “Prav tako bi se morala v mesto vrniti Upravna enota in ostale službe, kot so davkarija in druge, kijih občani stalno potrebujemo. Ne pa, da bo še naprej tako, kot sedaj, ko jih moramo iskati po Bršljinu in drugje in za to zgubljamo čas. Če bi to uspeli storiti, bi mesto spet vrvelo od življenja, to pa bi privabilo tudi trgovce.”
Ljudje se pritožujejo nad tem, da zadnja leta, odkar seje policija preselila v Bršljin, v mestu ni več policistov. “Pa je v mestu toliko nereda, da kar kliče po policiji!” pravi Jože Muhič. “Če se bo ta nered nadaljeval, se bo mesto podrlo.” Iz Muhiča je kar vrelo: “Nikamor ne moremo na sprehod, ni zelenic, ni otroškega igrišča, ki so ga pred leti obljubljali na Globevni-kovem vrtu. Otrok in vnukov meščani ne moremo peljati na sonce, na zrak, na travo oziroma jih moramo res peljati - iz mesta. Vsaj tam, kjer je včasih že bil park, pa so potem sezidali dom JLA, današnji Kulturni center Janeza Trdine, bi lahko ostanek zelenice res uredili kot mestni park. Vsi prihajajo v mesto po opravkih, nam, stanovalcem, pa pustijo nered, umazanijo in slab zrak!”
Inž. Fortuna pravi, da so življenjske razmere v starem mestnem jedru najslabše v vsej občini. “Kar se kakovosti življenja tiče, verjetno živimo najslabše! V mestu ni močnih in prodornih ljudi, ki bi se borili za boljše bivanjske in življenjske razmere stanovalcev. Vsi smo menda že obupani.”
Domačinka dr. Marija Gregorčič se uredništva v gosteh zaradi bolezni ni mogla udeležiti, se je pa po telefonu oglasila iz bolnišnice. Zelo zameri občinski oblasti in Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, da so dovolili “zabetonirati” prostor med Rozmanovo in Kastelčevo ulico, poleg tega pa je občina vlagatelju prodala še tisto malo zelenico, in to kar brez razpisa. “Prizadeti stanovalci nismo proti pozidavi, a odločno nasprotujemo sprejetemu načrtu, po katerem bomo zabetonirani. Po našem mnenju tak tip gradnje ne sodi v staro mestno jedro.”
Res le pravljica?
Jože Derganc, občinski sekretar za okolje in prostor, in podžupan Marjan Somrak sta povedala, da si občina prizadeva za oživitev mestnega jedra, a stvari gredo počasi in s težavo, predvsem pa je za to potrebno veliko denarja. Davkarija se bo v kratkem preselila v stavbo nekdanje SDK v Kandiji, Upravna enota se bo naselila v obnovljeni stari porodnišnici. Na občini razmišljajo, da bi občinsko stavbo na Novem trgu prodali, z izkupičkom pa prenovili rotovž za potrebe županstva. Načrtujejo ureditev pešpoti ob levem bregu Krke skozi celo mesto in še marsikaj. A vse, pravijo, zahteva čas, predvsem pa denar.
Če se bodo ti in drugi načrti vsaj delno uresničili, se mesto čez 20 let ne bo podrlo, ampak bo celo namesto mesta duhov spet postalo mesto duha, v katerem bo življenje lepo, prijetno in bogato. Pravljica?
A. B„ I. V.
Slika novomeškega srednjeveškega mestnega jedra: prometna gneča in vse večje onesnaženje čez dan ter popolnoma izumrle ulice zvečer. Tisti meščani, ki še vztrajajo v mestnem jedru, si tega ne želijo. Mesto mora živeti, a to življenje mora biti kakovostno, v ponos mestu in meščanom.
fO
5
5
5
I f« KRKk
Zdravo novo 2002.
Zaključen 12. letnik
Izšla zadnja letošnja številka revije Rast
NOVO MESTO - Kar 28 različnih avtorjev je prispevalo svoja dela za zadnjo letošnjo številko Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, ki zaključuje 12. letnik. Osrednji gost revije tokrat ni znana osebnost, ampak v okviru letošnjih predstavitev pomembnih muzejskih in galerijskih ustanov grad Bogenšperk s svojo pestro sedanjo kulturno ponudbo in bogato zgodovino. Zapis je pripravil direktor te ustanove Peter Avbelj.
Strani, namenjene literarni tvornosti, so zapolnili pesniki: Tone Pavček, Stane Pevec, Janez Kolenc, David Bedrač in Matej Krevs ter prozaista Andrej Lutman in Bariča Smole, iz tujih literarnih logov pa so verzi srednjeveškega francoskega pesnika Guillauma de Lorrisa v prevodu Janeza Menarta. Obsežen sklop rubrike Kultura začenja Igor Papež z razmišljanjem o odnosu telo - vizualni medij, Meta Matijevič piše o praznovanju cesarjevega rojstnega dne leta 1820 v Novem mestu, Marjeta Bregar razgrinja 150-letno zgodovino pošte Mokronog, Ivanka Počkar pa piše o svinji in vlogi te Živah v prehrani in običajih Posavcev.
V rubriki Družbena vprašanja Marko Koščak objavlja prispevek O Sloveniji in njenem pridruževanju Evropski uniji, sledita pa zapisa Rozalije Mohar o semiški Iskri in Andreje Pleničar o Romih kot uporabnikih knjižnice.
Rubriko Odmevi in odzivi začenja pregled letošnjega arheološkega izkopavanja na Kapiteljski njivi izpod peresa Boruta Križa, slede pa zapisi Tomaža Koncilije o poletni glasbeni delavnici Jazzinity v Novem mestu in o novem albumu Žabjak tria, Branka Jordana o prireditvi Gogini poletni vrtovi, Marije P. Kolbezen o urbanistično-arhitekturni delavnici v Črnomlju in Katje Ceglar o Makšetovi ambien-talni postavitvi v Galeriji Krško. Rubriko zaključujejo zapisi o domačih knjižnih novostih: Darja Peperko piše o novi slavnostni izdaji Grumove drame Dogodek v mestu Gogi, Jože Gorenc o Kolenčevi pesniški zbirki Svetloba pred nočjo in Marijan Dovič o prevodu Klju-čaninovega romana Pričevalec.
Kot običajno so zadnje strani Rasti namenjene nadaljevanju zapisa Borisa Golca o dolenjskih mestih in trgih v srednjem veku ter pregledu kulturnih dogodkov v septembru in oktobru izpod peresa Lidije
Novoletni koncert
TREBNJE - Občinski pihalni orkester in Trebanjske mažorete vabijo danes, 27. decembra, ob sedmih zvečer v športno dvorano na tradicionalni novoletni koncert.
Krepak vir narodne samozavesti
Z izidom 15. zvezka se je Enciklopedija Slovenije zaključila - Prihodnje leto še 16. zvezek z dodatnimi gesli in kazali - V načrtu tudi digitalizacija
V množini vse mogočih knjig, ki jih založniki decembra pospešeno izdajajo v upanju, da so v mesecu veselih praznikov mošnjički kupcev rahleje zavezani kot sicer, je pri Mladinski knjigi zagledala beli dan knjiga, ki ji velja posebna pozornost, saj gre za zaključek velikega založniškega, znanstvenega in tiskarskega projekta vseslovenskega pomena. Izšel je namreč 15. zvezek Enciklopedije Slovenije in prinesel v značilnih temno modrih platnicah z zlatim zemljevidom Slovenije zadnja gesla s konca naše abecede, od \Viener do Žveglič.
Tako je nacionalna enciklopedija, spričevalo naše identitete, krepak vir narodne samozavesti ter podoba slovenstva in njegove vloge v svetu, po štirinajstih letih izhajanja zaokrožena v celoto. Prihodnje leto bo sicer izšel še 16. zvezek, a to bo predvsem dopolnilo celoti z novimi gesli in kazali v pomoč uporabniku. Dopolnilni zvezek ni zamišljen kot revizija ah ideološka korekcija prvotnega geslovnika, temveč gre za biografska in stvarna gesla, ki jih je prinesel razvoj, ter nekaj takšnih, ki so bila spregledana. Celotna enciklopedija bo tako vsebovala 15.700 gesel, ki jih je napisalo okrog 2.100 piscev, in več kot 14.000 ilustracij.
Zadnji zvezek je v to bogastvo podatkov in vedenja o Slovencih in njihovi deželi prispeval 856 gesel, od tega 487 stvarnih in 369 biografskih, 1105 ilustracij, med katerimi je kar 52 portretov, 76 umetnostnih posnetkov, 39 tematskih kart in zemljevidov, 40 grafikonov, 7 risb, 36 pokrajinskih posnetkov, 339 rokopisov in tiskov ter
217 dokumentarnih posnetkov. Med pomembnejša stvarna gesla 15. zvezka sodijo: zabavna glasba, zamejski Slovenci, zaposlovanje, zavarovalstvo, zavarovane rastline, zavarovane Živah, številni zavodi, zborniki, združenja in zveze, zdravstvo z vsemi “zdravstvenimi” podgesli, zemljevid, zgodovinopisje, zlatarstvo, znanost, zoologija, zunanja politika, železarstvo, železnica, žensko gibanje, živalstvo, živinoreja. Med krajevnimi gesli so številni kraji na Zgornja, z našega območja pa najdemo obširneje predstavljen Žužemberk. Med osebnimi gesli je kar nekaj takih osebnosti, ki so doma z območja širše Dolenjske, od umetnpstnega zgodovinarja Marijana Zadnikarja, agronoma Antona Zorca, igralke Ive Zupančičeve, zgodovinarja Frana Zvvittra in zdravnika Radoslava Žargija do skladatelja Martina Železnika, antropologa Nika Županiča in seveda vehkega Otona Župančiča. Nekatera gesla so bila za pisce po vsebini in dosedanji nesistematični raziskanosti ah
celo neraziskanosti zelo zahtevna, mednje sodi eno najobsežnejših gesel 15. zvezka Zedinjena Slovenija, ki ga je napisal dr. Stane Granda, ki je ob dr. Milčku Komelju eden od “novomeških” urednikov strokovnih področij.
In kako naprej? Če bo opravljeno delo, zbrano v Enciklopediji Slovenije, “rudnik, ki smo ga šele odprli in zdaj omogoča pravo eksploatacijo”, kot meni odgovorni urednik enciklopedije Martin Ivanič, potem se v bližnji prihodnosti obeta kar nekaj novih projektov, posamezne tematske izdaje, pregledi in podobno, predvsem pa prepotrebna digitalizacija celotne enciklopedije, ki bo omogočila po eni strani hitro posodabljanje in dopolnjevanje, po drugi pa lažje in učinkovitejše iskanje informacij ter njihove uporabe.
M. MARKELJ
Božično-novoletni
koncert
KOSTANJEVICA - Pihalni orkester Kostanjevica na Krki pod vodstvom Tonija Homana je v sredo, 26. decembra, zvečer v Domu kulture pripravil 8. božično-novoletni koncert. V goste je povabil pevca Naceta Junkarja in dekliški pevski zbor Plamen.
Božič s pesmijo
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V Zdraviliščih je bil na božični dan zvečer božični koncert, na katerem so nastopih: mešani pevski zbor Vlaste Tavčar iz Šentjerneja, pevec Nace Junkar ob spremljavi Lucijana Cetina in citrar Gregor Masnik.
Oktet s klapo
ŠENTRUPERT, TREBNJE -V soboto, 22. decembra, je območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti priredila dva božična koncerta, na katerih sta nastopila trebanjski oktet Lipa in klapa Intrade iz Zadra. Prvi je bil ob petih popoldan v šentruperški cerkvi, drugi pa ob sedmih zvečer v trebanjski župnijski cerkvi.
Še ena knjiga šal
Čemu so se nekoč smejali Dolenjci
NOVO MESTO - Upokojeni novinar Slavko Dokl je neutruden zbiralec anekdot in šal, ki tega, kar najde, ne tišči v predalih, ampak kaj hitro ponudi ljudem v branje in zabavo. Tako je po nizu knjižic šal in anekdot, v katerih je objavil okrog tisoč šaljivih prigod in pripetljajev znanih, manj znanih pa tudi povsem anonimnih ljudi iz vasi, krajev in mest na območju nekdanje Dolenjske, pred kratkim izdal še eno knjigo z naslovom Čemu so se nekoč smejali Dolenjci in s podnaslovom Stare smešnice. Knjiga je izšla pri založbi Magnolija in je drugačna od dosedanjih. Vanjo je Dokl namreč uvrstil 1232 v Dolenjskih novicah že objavljenih in natisnjenih šal. Najbrž ne gre za izvirne in za Dolenjsko posebej značilne šale, ampak za smešnice, ki so svoj čas krožile po časopisih in našle svoj kotiček tudi v Dolenjskih novicah, štirinajstdnevniku, kije izhajal v Novem mestu v obdobju med letoma 1885 in 1919.
Da ne bodo šli v pozabo
Slikar Franc Železnik tokrat v Splošni bolnišnici Novo mesto razstavlja kozolce - Tudi skulpture
NOVO MESTO - Kantav-tor Janez Doltar je v sredo, 19. decembra, obogatil otvoritev slikarske razstave del akademskega slikarja in kiparja Franca Železnika, večini Dolenjcev dobro poznanega umetnika, ki so mu najljubši krajinski motivi in stara kmečka arhitektura z vseh področij Slovenije.
Tudi tokratna razstava, ki jo je odprla direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Mira Retelj, priča o tej njegovi ljubezni. Železnik se namreč predstavlja izključno s kozolci, ”to najimenitnejšo slovensko posebnostjo, ki s svojo vraščenostjo v pokrajino dokazuje povezanost narave in človeka,” je na otvoritvi o umetniku med drugim povedala Zdenka Seničar. Razstavljeni Železnikovi kozolci so v glavnem nastali v zadnjem obdobju. V restavraciji bolnišnice je tako do konca januarja mogoče videti kozolce iz Vrhpolja, Hrušice, Trškega Gore, Šmarjete, Kočevskih Poljan itd., vse pa bolj ali manj neusmiljeno načenja zob časa. Žal izvirni kozolci na zapuščenih kmetijah in zaradi pomanjkanja denarja za obnovo marsikje propadajo, izpodrivajo jih betonski, ki pa močno spreminjajo značaj pokrajine.
Kot pravi novomeška likovna ustvarjalka Danja Bajc, ki tudi prijateljuje z
Franc Železnik
naravo in staro kmečko arhitekturo: “Kje ste mojstri stavbarstva, ki ste jih posejali na naša polja in travnike ter z njimi tako ozaljšali našo deželo, da ji ni para v svetu? Le tu in tam še kljubujejo biseri vaših žuljavih dlani, vse drugo pa je neusmiljeno odpihnil čas... Zdaj se le veter zaganja v onemogle stebre in dež curlja skozi preperela ostrešja. Otožna melodija kot pesem žalostinka veje z njih...”
Železnik, ki se loteva tudi abstraktnega slikarstva in je neutruden čistilec lesa - na tokratni razstavi se predstavlja tudi z nekaj skulpturami -bo slovenski kozolec prav gotovo za vedno ohranil na svojih mnogih umetniških stvaritvah.
L. MURN
Noč je minila ob poeziji, glasbi in pogovorih.
Pester salonski večer
21. salonski večer pri Marjanci Kočevar
NOVO MESTO - Na enaindvajsetem salonskem večeru poezije pri Marjanci Kočevar so se v soboto, 15. decembra, predstavili raznoliki ustvarjalci. Iz Slovenj Gradca sta pripotovala Blaž Prapotnik, pesnik in glavni urednik revije Odseva-nja, ter njegova soproga Valentina. Skupaj sta kot duo Ex an-imo pesniško noč prepletala z lastnimi songi, Blaž pa je predstavil tudi zadnjo številko Odse-vanj. Od tam sta prišla tudi mag. Stanka Blatnik, modna oblikovalka, kreatorka obleke za miss Slovenije 97, Majo Šimec iz Črnomlja, (več njenih modelov je predstavila razstava fotografij Toma Jeseničnika) ter svetovni popotnik in fotograf Boštjan Steblovnik. Slednji je gostom ob projekciji diapozi-
tivov govoril o popotovanju po Nepalu in Avstraliji. Oblikovalka Petra Komel iz Ljubljane je pripravila prodajno razstavo poslikanih svilenih rut, kravat, steklenih izdelko.v in lutk (na ogled je pri Kočevarjevi do novega leta). Od literatov so poleg gostiteljice nastopili še Mojca Premru iz Ljubljane ter Klavdija Kotar, Blaž Simič, Samo Dražumerič in Smiljan Trobiš iz Novega mesta. S filozofskimi eseji seje predstavil dr. Cveto Gradišar iz Novega mesta, gostja večera pa je bila tudi znana Krkina kulturnica Bojka Kmet. Pesnik in sommelier Jože Rozman je govoril o penečih se vinih, ki sojih gostje okušali z vsemi čutili, kot se za takšna vina spodobi. Druženje je trajalo do jutranjih ur.
SODOBNA ARHITEKTURA NA FOTOGRAFIJI - Izbrane fotografije devetih novomeških fotografov, nastalih na letošnji foto pub delavnici, ki jo je organiziral zavod LokalPatriot, so od srede, 19. decembra, na ogled v drugem nadstropju poslovne stavbe na Seidlovi cesti v Novem mestu. Fotografi so imeli na delavnici za motiv najnovejši arhitekturni pridobitvi Novega mesta, prizidek Knjižnice Mirana Jarca in pokopališče v Srebrničah. Na otvoritvi je zapel oktet Adoramus, o razstavi pa je govoril vodja območne izpostave Bojan Bencik, ki je ob tej priložnosti povedal, da je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti zaradi dobro opravljenega dela prirediteljem letošnje foto pub delavnice poveril izvedbo osrednje foto delavnice prihodnje leto. (Foto: MiM)
NAVDUŠILI S PREDNOVOLETNIMA KONCERTOMA - Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže z dirigentom Mirom Sajetom je ta konec tedna mnogim polepšal decembrski večer. Kot je že tradicionalno Je tudi letos 22. in 23. decembra povabil v Kulturni center Janeza Trdine na prednovoletni koncert. Ljubitelji orkestralne glasbe so prišli na svoj račun, saj je orkester, ki je bil ustanovljen leta 1957, opazno napredoval, spremembe pa je dosegel v zadnjih desetih letih pod taktirko Stražana Sajeta. Potrdil se je na pomembnih državnih in mednarodnih tekmovanjih ter tokrat navdušil z zahtevnim in pestrim programom. Glasbeniki - v orkestru jih igra okrog 60 - so zaigrali L. Bernsteina, Borisa Koševnikova, T. Dossa, F. Cesarinija, A. L. Webra in koncert po navdušenem ploskanju občinstva zaključili z Radet-zkym maršem ter Sveto nočjo. Kot solist je nastopiI pianist Blaž Puci harf Foto: L. Murn)
Real je bil Pipanov labodji spev
Po porazu z Realom so košarkarji Krke dobili novega trenerja - Z Nevenom Spahijo na klopi so do tal potolkli do tedaj zanje izjemno neugodne Zadrčane
Zmagala
Miklavčičeva
NOVO MESTO-Na kegljišču Dolenjskega lista je na tradiconalni reviji kegljačev zmagala Trebanjka Alenka Miklavčič s 405 podrtimi keglji pred soigalko Mileno Veber (396) in Črnomaljko Cvetko Lamut (392). V moški konkurenci je bil najboljši Črnomaljčan Vitomir Mržljak z 911 podrtimi keglji. Sledijo: Petar Ra-donič (NM) 899, Sandi Mržljak (Rudar) 879 itd. (N.G.)
NOVO MESTO - Minuli teden je bil za novomeško košarkarsko javnost res zanimiv, saj se je tako na igrišču kot ob njem zgodilo marsikaj. Na igrišču so novomeški košarkarji sredi tedna doma pričakovano izgubili z madridskim Realom, v soboto pa so se nekoliko manj pričakovano z zmago s kar 38 točkami razlike Zadru oddolžili za poraz v prvem delu jadranske lige Goodyear. Marsikaj pa seje zgodilo tudi ob igrišču, kjer v dvorani Leona Štuklja ne bo več Celjana Aleša Pipana. Njegovo vlogo na trenerskem stolčku Krke bo v prihodnje igral Hrvat Neven Spahija.
Sloviti Real je prišel v Novo mesto po novo zmago, ki jo potrebujejo v boju za prvo mesto v skupini C s Panathinaikosom. To so Španci jasno pokazali že na začetku srečanja. Novomešča-ni so igrali dobro, a kaj ko so Madrižani izkoristili in kaznovali vsako najmanjšo napako. Bati se je bilo, da bo s slabimi izkušnjami s prve tekme v Madridu streznjeni Realov košarkarski valjar v Novem mestu pomendral vse pod seboj, vendar mu Krkini košarkarji tega niso dovolili. Končna razlika 16 točk je

KOŠARKA
Evroliga, skupina C, 9. krog -KRKA : REAL MADRID 79:95 (24:30, 41:49, 56:70); KRKA: Gnjidič 11 (3:4), Skelin 17 (9:13), Lakovič 22 (6:7), Davison 13 (2:2), Grum 8 (1:2), Šamanič 8 (3:4); REAL MADRID: A. Angu-lo 7 (3:4), Struelens 10 (2:4), Djordjevič 19 (4:4), L. Angulo 6, Vukčevič 10, Tabak 6, Herreros 7, Tarlač 14 (4:6), Jaumin 11, Iturbe 5.
Ostali izidi skupine C: Pau Orthez: Zadar 101:73, Budučnost : Skipper 70:86, Panathinaikos : CSKA Moskva 83:80.
Lestvica: L Panathinaikos 17, 2. Real Madrid 16, 3. CSKA Moskva 14, 4. Pau Orthez 14, 5. Skipper Bologna 13, 6. Krka 12, 7. Zadar 11, 8. Budučnost 11.
Liga Goodvear, 12. krog: KRKA : ZADAR 98:60 (28:19, 46:36, 68:48); KRKA: Anzulovič 3, Gnjidič 8 (2:2), Skelin 22 (7:8), Lakovič 10 (1:2), Davison 17 (3:4), Grum 15, Drobnjak 2, Mirkovič 7 (0:1), Čapin 2 (2:2), Šamanič 11; ZADAR: Robinson 11, Perinčič 3 (1:2), Vrsaljko 8 (2:2), Marcelič
11 (4:4), Ružič 8 (2:2), Odouk 13 (5:9), Grgat 4 (2:2).
Lestvica: 1. Union Olimpija 24, 2. Cibona VIP 22, 3. Pivovarna Laško 20, 4. Krka 19, 6. Sloboda Dita 19, 5. Budučnost 18, 7. Split 18,8. Zadar 17,9. Široki Brijeg 17, 10. Triglav osiguranje 14, 11. Geoplin Slovan 13, 12. Bosna 12.
ODBOJKA
1. DOL, moški, 9. krog - GRANIT : KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK 3:1 (20, -24, 23, 17); lestvica: 1. Calcit Kamnik 24, 2. Salonit Anhovo 22,3. Fužinar GOK [gem 19, 4. Maribor Stavbar 1GM 14, 5. Merkur Lip Bled 14, 6. Gal-ex Pomurje 12, 7. Granit 10, 8. Šoštanj Topolšica 9, 9. Kekoopre-ma Žužemberk 8, 10. Olimpija 3.
1. DOL, ženske, 10. krog -TPV NOVO MESTO: FORM1S BELL MIKLAVŽ 3:2 (-19, -22, 20, 12, 13); lestvica: 1. Nova KBM Branik 30, 2. HIT Nova Gorica 25, 3. Ljubljana 23, 4. Koper 16, 5. For-mis Bell Miklavž 14, 6. ZM Ljutomer 14, 7. TPV Novo mesto 13, 8. Kamp Pivka jama 6, 9. Solkan 5, 10. Savinjska Šempeter 4.
$0*2
Najlepših dni naj to leto vam da, ožarjenih s toplo globino srca, veliki naj bodo, živeti iz dna, ogreti z veseljem prijateljstva.
? ■
/JC, Avto
^	03H®
Liji?
glede na razmerje na igrišču vsaj za pet točk previsoka, saj je posledica vihrave igre v zadnji minuti, ko je bilo vse že odločeno.
Dobro uro po tekmi je trener Aleš Pipan odstopil, njegovo mesto pa je že v četrtek zasedel nekdanji trener Cibone Neven Spahija, ki je na novinarski konferenci povedal, da je po zaslugi kolega Aleša Pipana dobil v roke dobro pripravljeno moštvo, ki se je v zadnjih letih uveljavilo tudi v evropskem merilu. Vendar se morata dobro delo in dobra igra odražati v zmagah. Po mnenju direktorja kluba je moštvo pod Pipanovim vodstvom preveč nihalo v igri, cilj pa je vzpostaviti stabilno igro, ki bo dala dober rezultat tudi, ko nekaterim ne bo šlo.
Kako dobro pripravljeno moštvo pripeljati do zmage, so si novomeški košarkarski privržen-
ci lahko v soboto zvečer ogledali na tekmi lige Goodyear med Krko in Zadrom. Tokrat je bilo dalmatinsko moštvo, ki je Krko dvakrat presenetilo na začetku sezone in jo pred tednom v evro-ligi pošteno namučilo, potolčeno do tal. 38 točk je razlika, s kakršno so novomeški košarkarji pred leti premagovali nasprotnike v tretji slovenski ligi, ko so postavljali temelje današnjim uspehom.
IV.
Novoletni skoki v tolmun
OBRH - Tone Škufca, začetnik tradicionalnih novoletnih skokov v Krko z mostu v Soteski, bo skupaj Tomažem Strelom v torek, 1. januarja, ob 13. uri pri izviru Obrščice v Obrhu pri Soteski pripravil skoke v tolmun z 10 m visokega stolpa. Skoke v tolmun bodo letos pripravili drugič in bi radi, da bi podobno, kot je bilo to pred leti v Soteski, postali tradicionalni.
Presenetila tudi trenerje
15-letna smučarka novomeške Krke Roga Mojca Mesojedec v slovenski vrsti za Fis-tekme v tujini
NOVO MESTO - 15-letna novomeška smučarka Mojca Mesojedec je minuli teden z velikimi koraki stopila v svet vrhunskega smučanja. V dobrem tednu je nastopila na petih tekmah za točke Fis, se vseh petkrat uvrstila, predvsem z nastopi v veleslalomu pa je požela pohvale slovenskih trenerjev. Dokaz, da ne gre le za vljudnostno laskanje prizadevni športnici, je odločitev glavnega trenerja mladinske reprezentance Vlada Makuca, ki jo je kot najmlajšo uvrstil v osemčlansko slovensko vrsto mladih smučark, ki slovensko smučanje zastopajo na Fis-tek-mah v tujini. Mojco je prijavil za nastope v vseh disciplinah, tudi v smuku.
Obetavna mladinka novomeškega smučarskega društva Krka Rog je decembra nastopila na svojih prvih tekmovanjih za točke Fis Na Arehu je v četrtek, 13. decembra, v slalomu osvojila 30. mesto, dan kasneje pa 32. Obakrat je zmagala članica slovenske A-reprezentance Lea Dabič. V torek, 18. decembra, je prav tako
na Arehu na veleslalomu Fis osvojila 21. mesto, do katerega se je 15-letna Novomeščanka prebila s 15. časom drugega teka. Zmagala je članica slovenske A-reprezentance Ana Dreu. Dan kasneje je veleslalomsko tekmo v Mariboru dobila naša najboljša tekmovalka v tej disciplini Tina Maže, Mojca pa je v močni mednarodni konkurenci (na štartni listi je bila tudi Hrvatica Janiča Kostelič pa naša šampionka Špela Pretnar in Čehinja Charvato-va) osvojila 20. mesto in 69,8 Fis-točk, kar je za smučarko njene starosti izvrsten dosežek.
V nedeljo, 23. decembra, je kljub virozi in povišani temperaturi stopila na štart Fis-slaloma na Rogli, kjer je z bojevito vožnjo s štartno številko 59 osvojila 35. mesto, bila pa bi še precej boljša, če ne bi naredila napake tik pred zelo položnim delom proge, kjer je izgubila vso hitrost in s tem precej časa. Tokrat je zmagala članica A-reprezentance Lea Dabič pred Američanko Tasho Nelson in obetavno Hrvatico Niko Fleiss.
BOLJŠA V VELESLALOMU - Mojca Mesojedec je z izvrstnima nastopoma v članski konkurenci na veleslalomskih tekmah za točke Fis na Arehu presenetila celo svojega trenerja Primoža Vrhovnika, ki si ne beli glave z dejstvom, da je mlada Novomeščanka v slalomu nekoliko slabša. Pravi, da je pomembneje, da se mlad smučar najprej izpili tehnično najzahtevnejše veleslalomske zavoje, za napredek v slalomu, ki se ga da hitro doseči, pa je še dovolj časa. Ko bodo organizatorji tekem že upoštevali njene minuli teden osvojene Fis-točke, Mojca ne bo več na repu štartne liste, z boljšimi štartnimi številkami pa se bo še lažje kosala s tekmicami. (Foto: I. V)
NAJ SE REŠI, KDOR SE MORE - Čeprav so novomeški košarkarji morali priznati, da je Real pač boljši, so pokazali eno svojih najboljših predstav, sajjih slovito špansko moštvo, kije bilo tokrat zaradi presenečenja v Madridu še posebej nabrušeno, ni dotolklo, kar bi bilo pričakovati, ampak se je moralo pošteno potruditi, da je na novomeškem parketu osvojilo novi točki. Kako neizprosen je bil boj pod košem, pa dokazuje tudi naš posnetek. (Foto: I. Vidmar)
Novoletni pohod na Trdinov vrh
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v sredo, 2. januarja, pripravilo tradicionalni novoletni pohod na Trdinov vrh. Avtobus s pohodniki bo z novomeške avtobusne postaje za Gabrje odpeljal ob 8.30, iz Gabrja nazaj v Novo mesto pa ob 16. uri. Vsa dodatna pojasnila dobite pri Igorju Sladiču po telefonu 041 734 239.
Blas enajsti med veterani
SEVNICA - Na državnem prvenstvu za šahiste nad 60. letom je v Lescah zmagal Vladimir Ivačič iz Griž, član sevniškega šahovskega kluba Milan Majcen Janez Blas pa je med 29 nastopajočimi s tremi zmagami, dvema remijema in dvema porazoma osvojil 11. mesto
Ali nova metla bolje pometa?
Ko sta navijača Brane Dolinar in Slavko Marolt sredi sredine tekme evrolige med Krko in Realom vstala in dvignila plakata z napisoma “Pipan go home (Pipan pojdi domov)" in 'Hočemo trenerja ”, sta med številnimi gledalci sprožila odobravanje, pri marsikomu zgražanje, zagotovo pa nihče, ki zadnje leto pozorno spremlja nastope novomeškega športnega giganta, ob tem ni ostal hladen. Trener Pipan je njuno gesto po tekmi komentiral z besedami: “Kdor plača vstopnino, ima pravico do svojega mnenja in ga lahko tudi izrazi. ” Na nasprotni tribuni je mecen novomeške košarke Miloš Kovačič menda zatrdil, da Pipan Krkino moštvo vodi zadnjič. Milošev mož, predsednik kluba dr. Peter Jerman, pa si je za svetovalca za košarkarske zadeve izbrat Petra Vilfana, nekdanjega svetovnega prvaka v košarki, ki pa z novomeško košarko nima prav veliko skupnega, razen da si je večino evropskih tekem Krke ogledal kot komentator nacionalne televizije.
Vse to so bile skupaj z nenadejanim porazom proti Pivovarni Laško te kapljice, ki so pripomogle, da se je voda razlila čez rob polnega vedra. Celjski trener Aleš Pipan se v Novem mestu že dolgo ni počutil dobro, če se sploh kdajje. V kolektivnih športih je pač tako, da je vsak, ki ima nekaj minut časa, že trener in o vsem vse ve. Pred letošnjo sezono so bili načrti novomeškega košarkarskega kluba skromni -prebiti se čez kvalifikacije in igrati v evroligi, tam doseči nekaj zmag, na domačih tleh pa igrati v finalu državnega prvenstva in pokala. To so bili glede na moč moštva in težo klubske blagajne povsem realni cilji.
Potem pa se je sredi oktobra začeto. Prišla je senzacija v Madridu, kjer so novomeški košarkarji presenetili znameniti Real, doma je pade! še Panathinaikos. Mnogi so Krko že videli v drugem krogu evrolige. Potem pa je prišel čas streznitve, ko Pipan s svojo četico ni mogel premagati Krki enakovrednih moštev. Kot je v takih primerih v navadi, je bil za vse kriv trener. Po kuharjih se je začelo govoriti o zamenjavi. V klubskem vrhu se je začeto lobirati, saj je bilo jasno, da bodo na prvem sestanku vodstva razpravljali o Pipanovi zaupnici. Zanimivo pa je, da je bil zanj predvsem tisti del vodstva, ki se na košarko spozna. Po pogovoru z očetom novomeškega košarkarskega uspeha, zdajšnjim direktorjem kluba Samom Plantan-om, se je Pipan odločil presekati gordijski vozel in je sam odstopil.
Očitno so bili v klubu pripravljeni na tak scenarij, saj je že nekaj ur po Pipanovem odstopu na njegovem stolčku sedel Hrvat Neven Spahija. Pravijo, da nova metla dobro pometa. Novomeška in slovenska košarkarska javnost od hrvaškega strokovnjaka veliko pričakujeta, še posebej po izjemno visoki sobotni zmagi nad Zadrom. Krka ima res še teoretične možnosti za preboj med četverico, ki bo evroligaško tekmovanje nadaljevala v drugem krogu, a realnost je drugačna. Krka ne glede na to, kaj se je dogajalo jeseni, sodi na 6. do 8. mesto v skupini C Če se bo število moštev, ki bodo v evroligi nastopala tudi v naslednji sezoni, zmanjšalo, Slovenija najverjetneje ne bo dobila dveh mest. Na vse to gre računati, ko se bo ocenjevalo delo Nevena Spahije, saj tako kot Pipan tudi on ne zna čarati.
I. VIDMAR
'l^KRKRZDRAVILIŠČL HOTELI OTOČEC		1
[ TENIŠKI CENTER OTOČEC J		
MIŠKE ZA BABICE IN DEDKE - V novomeškem vrtcu Ciciban so prejšnji torek tri- do štiriletne Miške za babice in dedke pripravile igralno uro. Pod vodstvom vzgojiteljice Slavke Konte in njene pomočnice Marije Bukovec so otroci uprizorili igrici Medved kosmatinec in Muca copatarica ter zapeli nekaj pesmic. Druženje otrok s starimi starši je nadvse domiselna in prisrčna oblika spoznavanja učno-igralnih navad v vzgojnovarstvenih organizacijah. (Foto: Majda Luzar)
Ljubljansko pismo
Poslej več reda pri zaposlovanju?
“Mala ustava ” končno v parlamentu
LJUBLJANA - Vlada in stranke vladne koalicije so sredi novembra po večletnem oklevanju končno v parlament poslale predlog novega zakona o delovnih razmerjih, ki mu nekateri pravijo “mala ustava”. Ta zakon, ki naj bi ga sprejeli v prvi polovici prihodnjega leta, je eden izmed zakonov iz tako imenovanega paketa “evropske zakonodaje”. Veljati pa naj bi začel v začetku leta 2003.
Predlog zakona ima kar 238 členov in je med obsežnejšimi zakoni. Če z drugimi zakoni ni drugače urejeno, bo, ko bo sprejet, urejeval tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, lokalnih skupnostih in zavodih, drugih organizacijah ter pri zasebnikih, ki opravljajo javno službo.
V predlogu zakona piše, da se delovno razmerje sklene s pogodbo o zaposlitvi. To pogodbo smejo skleniti osebe, ki so dopolnile 15 let starosti. Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosta delovna mesta javno objaviti. “Javna objava pomeni tudi objava v uradnih prostorih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. V 24. členu so naštete izjeme od obveznosti objave, v 25. členu pa je izrecno poudarjena enaka obravnava prosilcev za delo glede na spol, če ta ni obvezen pogoj za opravljanje dela. V 6. členu zakona je prepovedana diskriminacija glede na spol, raso, barvo kože, starost, versko in politično prepričanje, članstvo v sindikatih in podobno. V 26. členu pa je delodajalcu prepovedano od kandidata zahtevati podatke o družinskem in zakonskem stanu, o nosečnosti in o vsem tistem, kar ni v neposredni povezavi z delovnim razmerjem.
Kar nekaj členov obravnava obveznosti pogodbenih strank.
Tako mora delavec na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, vestno opravljati delo. Upoštevati mora zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz deloVnega razmerja, vzdržati se mora škodljivih ravnanj, varovati poslovne skrivnosti in spoštovati konkurenčno klavzulo. Delodajalec pa mora po predlogu zakona zagotoviti delavcu delo, ki je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, in ustrezno plačilo, kakor tudi varno in zdravo okolje za delo ter spoštovanje delavčeve osebnosti.
Zakon izrecno določa dodatke za nočno delo, delo preko polnega delovnega časa, za delo v nedeljo in med prazniki ter dela proste dneve po zakonu. Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres mora biti izplačan najkasneje do L julija, v primeru nelikvidnosti delodajalca pa najkasneje do L novembra v tekočem letu. Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Plača se izplačuje najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.
In če pride do spora med delodajalcem in delavcem, kar se pogosto dogaja? Če odpoveduje pogodbo delavec, je minimalni odpovedni rok en mesec in najdaljši pet mesecev, če pa odpoveduje delodajalec, traja odpovedni rok od enega do pet mesecev, glede na delovno dobo delavca. V 108. členu predloga zakona je še zapisano, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, dolžan plačati odpravnino. Osnova zanjo je delavčeva povprečna plača v zadnjih šestih mesecih, višina pa je izračunana od petine plače za vsako leto službe do polovice osnove, če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 25 let
VINKO BLATNIK
Dražja voda davek na manjrazvitost?
Od 51 naselij v žužemberški občini kar 37 demografsko ogroženih, 17 še brez vode - Plačevali pa naj bi najdražjo vodo
Vseh 51 naselij občine Žužemberk spada pod Suho krajino, ki ima pod skupno streho 37 demografsko ogroženih naselij, od vseh skupaj pa jih je še 17 brez vodovoda. Po sedaj oblikovani ekonomski ceni vode naj bi občani občine Žužemberk plačevali najdražjo ceno vode, ki naj bi znašala kar
383,00	tolarjev za kubik, za občane občine Novo mesto pa stane le 142,00 tolarjev za kubik. Svet občine Žužemberk taki ekonomski ceni odločno nasprotuje, saj le-ta predstavlja razmerje 2,69:1,00. Za enak znesek bi tako dobili v novomeški občini 2,69 kubika vode, v žužemberški pa le 1 kubik.
Izračunu višje ekonomske cene vode za Suho krajino po navedbah njenih oblikovalcev botrujejo večji stroški vzdrževanja vodovodnega omrežja, ki so povezani z dolžino le-tega na uporabnika in plačevanje vode iz Globočca nad Dečjo vasjo Komunalnemu podjetju Grosuplje. Za ta dva odločilna elementa, ki vplivata na ekonomsko ceno vode, pa Suho-kranjci niso krivi.
Redka poselitev naselij občine Žužemberk z dobrimi 28 prebivalci na km2 in z 91 prebivalci po naselju ima seveda za posledico povprečno več vodovodnega omrežja na prebivalca kot pa v občini Novo mesto s
Silvestrovanje na prostem
NOVO MESTO-V ponedeljek, 31. decembra, bo ob 22. uri na Glavnem trgu silvestrovanje z glasbenim programom. Za glasbo z zgoščenk bo skrbel DJ Boštjan Kovačič. Silvestrovanje bo povezoval Sašo Hribar, s spremljevalno skupino bo nastopil primorski glasbenik Tulio Furlanič. Po polnoči bo Glavni trg razsvetlil ognjemet, s sodom cvička pa bo Glavni trg obiskal tudi župan MO Novo mesto Anton Starc. Program bo trajal do 2. ure zjutraj. 31. decembra bo zaradi priprav na prireditev od 17. do 21. ure Glavni trg delno zaprt za promet, obvoz bo potekal po Jenkovi, Detelovi, Dilančevi in Rozmanovi ulici. Od 21. do 4. ure zjutraj bo Glavni trg povsem zaprt za promet. Obvoz bo potekal po Prešernovem trgu, Sokolski ulici in Kandijskem mostu.
Med drevjem luč
LITIJA - Obletnice rojstva našega največjega pesnika so se spomnili tudi v litijski knjižnici, kjer so pripravili dan odprtih vrat, nadaljevali z večerom Har-ryja Potterja in zaključili s predstavitvijo knjige izpod peresa prof. Jožeta Sevljaka z naslovom Med drevjem luč. V knjigi črtic se avtor spominja svoje mladosti in trenutkov, ki so se mu globoko vtisnili v spomin. Poseben odnos ima do doma in svojega rodnega kraja, na katerega je zelo navezan. Dogajanje je prikazal perspektive dečka, gimnazijca in odraslega človeka. V kulturnem programu so sodelovali dramska igralka Stanislava Boni-sebuja, ki je prebrala nekaj izbranih črtic iz knjige, in učitelji Glasbene šole Litija z 12-letno pevko Evo Černe.
K. Š.
skoraj 137 prebivalci na km2 in z dobrimi 306 prebivalci v naselju. Poselitveno razmerje med občino Žužemberk in občino Novo mesto je torej 1,00:4,80, razmerje pri ceni vode pa naj bi bilo 2,69:1,00, (podatki iz almanaha slovenskih občin 2000). Nadaljnja obdelava podatkov iz navedenega vira pa še ponazori, da je v žužemberški občini od 2.949 aktivnih prebivalcev le 834 zaposlenih, v novomeški občini pa od 28.746 kar 21.915. Tako je v žužemberški občini zaposlenih le 28,28% aktivnih prebivalcev, v novomeški pa 76,23% - razmerje 1,00:2,69.
V Komunali Novo mesto, ki oskrbuje z vodo občine Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk, izkazujejo v letu 2000 negativni rezultat v dejavnosti vodooskrbe pri vseh občinah, razen pri občini Novo mesto, največji negativni rezul-
LITIJA - Pred kratkim je Društvo prijateljev mladine in učencev iz vseh litijskih osnovnih šol (Gradec, Litija, Šmartno in Gabrovka) organiziralo že tretji občinski otroški parlament. Letos so razpravljali o prostem času. Tema je na videz
Hvala vam, ljudje v belem
Pred kratkim sem kar nekaj dni ležala na nevrološkem oddelku v novomeški bolnišnici. Od doma do sprejema v bolnišnici sem se v mislih že pogovarjala s “koščeno gospo”. V bolnišnici so hitro ukrepali. Zavedela sem se v bolniški sobi, ko je “okrepčilna tekočina” že tekla v žilo. “Koščena gospa” se je potuhnila. V naslednjih dneh se je okoli mene zvrstilo kar nekaj zdravnikov in medicinskih sester. Vsi so bili z menoj nadvse prijazni, kar mi je dalo moč in voljo. Hvala vam, ljudje v belem!
A. G. iz sobe št. 9
Vsa darila, ki jih prejmemo za praznike, niso vedno prijetna. Dokaz za to je pritožba bralca iz Dolenje Nemške vasi nad “darilom”, ki ga je na njegov naslov ob izteku leta poslala Komunala Trebnje. Šlo je za poračun vodarine za preteklo leto v znesku 20 do 30 tisočakov, ki so ga menda prejeli vsi krajani. Hkrati je potožil nad visokimi cenami komunalnih storitev.
Direktor podjetja Komunala Trebnje Pavel Jarc je povedal, da s poračuni krijejo primanjkljaje v poslovanju v preteklem polletju, da pa so sicer cene komunalnih storitev v Trebnjem med najnižjimi v dolenjski regiji. Predlagal je, da se bralec osebno oglasi na sedežu podjetja, kjer bodo pregledali račun in mu razložili, zakaj tolikšen znesek.
tat pa je pri občini Žužemberk.
Komunala Novo mesto je negativni rezultat vodooskrbe v navedenih občinah za leto 2000 pokrivala s pozitivnim rezultatom, doseženim v občini Novo mesto, v tem letu pa je oblikovala ekonomsko ceno, ki jo postopoma uvaja. Pred oblikovanjem ekonomske cene pa verjetno niso analizirali položaja posameznih občin, saj so prizadeli občane v slabo poseljenih občinah in v njih vzbudili veliko zaskrbljenost, da se bodo njihovi življenjski pogoji še poslabšali v primerjavi z bolj poseljenimi in razvitimi kraji v skupni regiji in izven nje.
Pravijo, daje voda poleg zraka vendar osnovni pogoj za življenje, zato naj bi bila zagotovljena prebivalcem pod enakimi pogoji, kot to velja za električno energijo. Pri sedaj uvajajoči ekonomski ceni vode po občinah v Komunali Novo mesto so prebivalci nerazvitega in
preprosta, vendar je lahko tudi veliko breme, saj ga mnogi ne znamo izkoristiti.
Po razpravi, v kateri so sodelovali vsi prisotni učenci in učenke, so sprejeli pobude, ki jih bodo posredovali občini Litija in občinskemu svetu: v občini je potrebno določiti prostore za preživljanje prostega časa otrok in mladine; organizirati aktivnosti v obstoječih prostorih (šole, telovadnice, dvorane, društveni prostori itd.) ter zagotoviti brezplačno uporabo le-teh; ponovno pričeti s pobudo za gradnjo bazena v Litiji, poskrbeti za igrišča v občini, jih urediti, opremiti z igrali in športnimi napravami; dati dekletom in ženskam več možnosti za športne aktivnosti; ustanoviti društvo tabornikov v Šmartnem; razstaviti plakate v avli občine na temo prosti čas in naučimo se biti srečni. K. ŠUŠTERŠIČ
Oglasil se je eden od delavcev, zaposlenih v Mercatorjevem skladišču v Bršljinu, in povedal, da te dni zmrzujejo, saj njihovo skladišče v prostorih nekdanje Dolenjke ni ogrevano. O delovnih pogojih smo povprašali pri pomočniku generalnega direktorja Mercatorja v Novem mestu, Francu Jevnikarju, ki je dejal, da je omenjeno skladišče delno ogrevano in da kompleks prodajajo, zato vanj niso vlagali. Načrtujejo, da bodo v naslednjem letu Na livadi zgradili nov kompleks, kamor bodo preselili sedanje skladišče v Bršljinu, tako da se tudi delavcem v naslednjem letu obetajo boljši pogoji za delo.
Stanka iz Novega mesta je mimogrede prestregla pogovor vzgojiteljice z enim od otrok pred vrtcem na Smrečnikovi
manj razvitega območja preobremenjeni z višjo ceno vode, kar zanje pomeni dodatni davek na nerazvitost in manjrazvitost. Prej prikazana razmerja v kazalcih med občinama Žužemberk in Novo mesto nedvomno kažejo, da se razkorak v življenjskih pogojih med slabo in bolj poseljenimi občinami veča, s tem pa se veča tudi ogroženost obljudenosti težko dostopnih, razpršenih naselij v občini Žužemberk, kjer še kar ena tretjina naselij nima dostopa do vodovoda; z ukinitvijo avtobusnih zvez pa je za občane omejeno povečanje že tako okrnjene zaposlitve. Iz podatkov projekta Občina Žužemberk, ki so ga letos po opravljeni anketi izdelale študentke Univerze Ljubljana, Filozofske fakultete, Oddelka za geografijo, je med navedbami razvidno, da je bilo leta 1991 zaposlenih še 1627 prebivalcev, pri sedanji zaposlenosti pa je ta številka že skoraj razpolovljena, kar pa bi moralo biti zaskrbljujoče tudi za regijo in državo samo.
MILAN SENICA
Koncert ansambla Tonija Verderberja
Črnomelj - v petek, 28.
decembra, bo ob 19.30 ansambel Tonija Verderberja pripravil v tukajšnjem kulturnem domu tradicionalni koncert z naslovom “Ob letu osorej”. Kot gostje bodo nastopili tamburaška skupina Dupljak iz Kostela, humorista Kočevski Šlajsar in Ribniški Urban in člani folklorne skupine Stari trg, program pa bo povezovala Jasna Šeruga Muren.
KRAS1NEC - 21. decembra ob 20.35 je 22-letni M. B iz Marindola vozil osebni avto iz Gribelj proti Podzemlju. Pri Krasincu je zapeljal desno na zasneženo bankino, nato pa na zemeljski nasip, kjer je trčil v zemeljski vkop. Vozilo je dvignilo v zrak, nato pa je trčilo v breg struge potoka in se prevrnilo. Voznik se je lažje, sopotnik pa težje ranil. Oba se zdravita v novomeški bolnišnici.
ulici. Skupina se je 21. novembra ob 9.30 uri odpravljala na sprehod. Vzgojiteljica je z izrazi “Zmigaj se, no”, “Kaj misliš, da bom zaradi tebe izgubila živce?” in s podobno nestrpnostjo nagovarjala enega od otrok. Bralka je bila zgrožena, saj je pričakovala, da z otroki v vrtcu bolje ravnajo.
Marija s Trdinove ulice v Novem mestu je pohvalo namenila zobozdravnici iz Zdravstvenega doma v Novem mestu Renati Ostanek in njenemu pomočniku, ki staji zobe strokovno in hitro spravila v red.
Prejeli smo tudi pohvalo bralca iz Novega mesta, ki je opazil prijaznost in ustrežljivost prodajalk v trgovini Alpina in Žafran v Novem mestu, kjer se očitno zavedajo, da je kupec kralj.
I. P.
Otroški parlament o prostem času
Sprejeli pobude, ki jih bodo posredovali občini Litija in občinskemu svetu
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Komunala Trebnje “poračunala” za nazaj - V Mercatorjevem skladišču v Bršljinu zmrzujejo • Nepotrpežljiva vzgojiteljica, prijazna zobozdravnica in trgovke
V zrak, nato v breg
OBISK V DOMU STAREJŠIH - Obiska predstavnikov KS in RK so bili oskrbovanci doma starejših nadvse veseli. Tudi Klemenčičeva Tončka z Laz se je razveselila sokrajanov. (Foto: M. Hrastar)
Nagrajeni naravoslovci
Na 25. dnevu naravoslovcev nagradili pet raziskovalnih nalog iz Dolenjske in Posavja
MODNI KOTIČEK
Lasje na novoletni večer
Prednovoletni čas je tudi priložnost za drugačen iz-gled, ko se lahko posvetimo sebi in "vesoljni"svet opozorimo na svojo eleganco. Seveda pa le lepa in draga obleka še ni dovolj. Poskrbeti morate tudi za zdrav videz telesa (telovadba), kože (ustrezno ličenje) in pričesko. Slednja naj ustreza celostnemu videzu in če je le mogoče, naj bo nekaj posebnega.
Če želite lasem dodati lesk, jih morate najprej oprati (da ni ostankov starih preparatov), nato pa jih "obogatite ” 5 svetlečimi geli, laki, voski. Ti vam pomagajo tudi pri oblikovanju želene pričeske. Statična elektrika je lahko pogosto moteča in se pojavi ob nepravem času (ko si oblečete novoletno oblačilo čez glavo). Uporabite utrjevalec za lase, ki jih ne bo zamastil, ampak ukrotil
Ko bodo vaši lasje pripravljeni na oblikovanje, razmislite, kaj potrebujete, da bo pričeska zdržala ves večer in vso noč. Pomislite na kakšno novo obliko, saj že s preprostim spenjanjem lahko dosežete drugačen videz. Bodite drzni, saj vam novoletna zabava dovoljuje vedno več kot povprečen vsakdanjik.
In kaj storiti še tik pred zdajci? Za urejen in hkrati drugačen videz si - če imate dolge lase - prestavite prečko ali si lase spnite v vozel ali figo z lasnicami. Za razgiban videz kratke pričeske si nanestite utrjevalec do lasnih korenin, nato pa pričesko poljubno oblikujte s prsti.
Oblikovano pričesko dodelajte z modnimi dodatki, kot so barvne sponke ali lasnice s kristali, bleščice, ipd. Pri tem ne pozabite na nego las, da ne boste dan potem razočarani nad suhimi konicami in uničenimi lasmi.
JERCA LEGAN
V decembru sta Prirodoslovno društvo Slovenije in Slovenski sklad za naravo v sodelovanju z Botaničnim društvom Slovenije in s podporo ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani organizirala 25. dan naravoslovcev. Na prireditvi, ki jo je odprla predstavnica ministrstva za okolje in prostor Andreja Čerček, so predstavili rezultate natečaja Rastlina in žival leta 2001.
Po uvodnem predavanju Cla-udia Battelija o raznolikosti alg v Slovenskem primorju je sledila razglasitev rezultatov natečaja. Komisija je imela težko nalogo. Med 16 prispevki o čmrljih in 15 o kukavičevkah (orhidejah) je priznanja in nagrade prejelo šest OŠ, dve gimnaziji in vrtec.
Med letošnjimi nagrajenci je bila tudi raziskovalna naloga o kukavičevkah OŠ Savo Kladnik iz Sevnice. Naloga je izstopala predvsem zaradi obsežnega terenskega dela, zanesljive določitve 35 vrst kukavičevk, izvirnih risb, kakovostnih fotografij, vključenih naravovarstvenih vsebin ter priloženih kart opazovanih lokacij. Avtorji naloge so: Neja Hafner, Mateja Bizjak, Ana Sotošek, Jasmin
Dautbegovič, Matej Fabijan ter Rok Hanaček. Mentorja sta bila Dušan Klenovšek in Janko Sotošek, za križanke in rebuse je poskrbel Mario Draže-tič. S področja Posavja in Dolenjske so nagrade in priznanja dobili še mladi raziskovalci iz OŠ Jožeta Gorjupa, vrtca iz Kostanjevice na Krki, OŠ Center Novo mesto in Gimnazije Brežice.
J. SOTOŠEK, OŠ Savo Kladnik Sevnica
Srakine mlade
NOVO MESTO - Založba Sraka je imela v tem letu kar nekaj mladih, ki so hitro in lepo zrasli. Kaseta, zgoščenka in knjižna zbirka Tineta Lesjaka in priljubljenih Pevcev s Pohorja; kasete in zgoščenke ansamblov Tonija Verderberja, Gregorja Oblaka, Petra Finka; zgoščenka Tončka Pluta. To je pomladanska bera, v teh dneh pa so za ljubitelje domače glasbe pripravili izdajo novih skladb ansambla Franca Potočarja in Podlipških fantov z naslovom Dekle iz mlina ter zbirko najlepših skladb trebanjske pevke Irene Tratnik z naslovom Malo miru.
Vsaj dan veselega decembra
Decembra se je oprijel vzdevek veseli. Gre za skupek praznovanj, pričakovanj novega, slovesa od starega v posebnem razpoloženju. Čarobnega časa okoli božiča in novega leta se najbolj veselijo mladi, starejši pa v tem času pogledajo nazaj in obujajo dogodke, ki so se zgodili čez leto.
Marsikje se spomnijo starih in osamljenih, pomoči potrebnih. V KS Uršna sela vsako leto člani RK obiščejo starejše in se jih spomnijo s praktičnim darilom. Za domače starejše krajane pripravijo družabno srečanje, ki je vedno zelo prijetno. Posebno doživetje je obisk v domu v Šmihelu, kjer so našli prijazno zatočišče vsi tisti, ki jim v domačem okolju ne morejo nuditi oskrbe in varstva. Vsi so živeli med nami, bili delček naših skupnih dni in z nami sestavljali mozaik podeželskega življenja. Danes veselega, jutri žalostnega, vsakega po malo. V mislih so z nami, spominjamo se jih v pogovorih. V duši ostajamo povezani med seboj kot otroci.
Iz treh zaselkov KS Uršna sela je našlo varen dom v Šmihelu 7 ostarelih in bolnih krajanov, ki v veselem decembru niso ostali pozabljeni. Dom je nekakšen svet v malem. Najstarejša, Janko-tova Mimi, ima 88 let. Je čila, vedra in bistra, kar bi ji lahko zavidal marsikdo od mlajših. Ura obiska, prijeten' pogovor... Tudi za nas, obiskovalce, je bil to košček veselja za dušo in srce.
J. SLADIČ
Decembrski Park
NOVO MESTO - Pretekli četrtek je izšla nova številka regionalnega mesečnika Park, ki ga izdaja Založba Goga. V časopisu lahko med drugim najdemo prispevke o ameriških pritiskih na slovensko vlado glede zakona o zdravilih, ki zadeva tudi novomeško tovarno Krka, o neuporabnosti mestnega avtobusnega prometa, o sporni Mobitelovi ponudbi nekega telefonskega aparata, o pomenu terapevtskega kloniranja ter intervjuja s Pinom Mlakarjem in glasbeno skupino O. S. T.
ZLATA POROKA ZAKONCEV NOVAK - Pred kratkim sta praznovala zlato poroko 82-letni Franc in 80-letna Tončka Novak iz Jagodnika pri Trebelnem. Življenje po vojni ni bilo lahko, Franc, ki je vojno prežive! kot starojugoslovanski vojak v nemškem ujetništvu, je delal kot gozdar, Tončka pa je doma skrbela za družino in obdelovala borno hribovsko zemljo. Z delom in vztrajnostjo sta si zgradila dom in h kruhu spravita vseh šest otrok. V krogu domačih sta praznovala tudi omenjeni jubilej.
ZUPANČIČEVA PRAZNOVALA ZLATO POROKO - Zakonca Mari in Ivan Zupančič iz Novega mesta sta pred kratkim praznovala zlato poroko. Prstana sta si v krogu svojih najdražjih izmenjala v gostišču Kos.
SREČANJE KRMEUSKIH STAROSTNIKOV - Tudi letos je KORK Krmelj organizirala srečanje starejših krajanov in krajank. Učenci OŠ Krmelj so zbranim pripravili kulturni program, za ples pa je na harmoniko igral 16-letni Denis Štih. Predsednica KORK Sevnica je obdarila 93-letno Alojzijo Berk. Na fotografiji predsednica KORK Krmelj in predsednica KORK Sevnica čestitata Berti Bastardi za njenih 90 let. (Foto: B. Logar)
Jara gospoda
“Vi pa, vi! Oh, recite, kolikokrat ste se me spominjali?” očita Julka na pol resno.
Od ceste sem se začuje ropot dveh kolesljev in majhna gneča se naredi tamkaj.
“Tukaj je - novi župnik babinopoljski!” vzklikne Pavel, porabivši to ugodno priliko, da si zopet dobi prejšnje duševno ravnotežje.
“Cula sem, da pride nocoj,” deje učiteljica, “toda moj voz je tudi že pripravljen. Zbogom, gospoda!”
“Oh, kaj že? Kaj tako hitro?” reče Pavel.
“Nocoj pač! - Da se skoro vidiva, gospod Valentin! Priporočite me svoji soprogi in oprostite!”
Vtem že sede na enovprežni vozič ter uravnava kovček in nekaj škatel poleg sebe. Voznik, širokopleč kmetski fant z dolgo smotko v ustih, udari po konju in zdajci zdrdrata z dvorišča.
“Uboga deklica!” reče adjunkt.
“Zakaj?” meni Valentin. “Videti je zadovoljna!”
Dalj govoriti ni bilo moči, zakaj s ceste je prihajala velika družba in pozdravljali so se kar vprek.
Novi župnik, “gospod Frančišek”, kakor ga je nazival oče Krača, ž njim njega kaplan, ki se mu je pripeljal naproti, župnik grobeljski
0 in nekaj imovitih gospodarjev iz Babinega polja, oče Krača in njega sin, davkar, in poštar, oba trgovca grobeljska - vsi so bili skupaj. Sedaj je še prihajal učitelj, ki je zamudil sprejem, ali bolje rečeno, prihod gospodov.
“Tu si nekoliko odpočijemo!” meni gospod Frančišek, ko se predstavijo drug drugemu, in skoro potem sedi vsa gospoda, duhovna in posvetna, v znani zatohli sobici.
Razgovor se iz početka ni mogel prav razviti - vreme je bilo skoro obdelano, setev in žetev tudi, politike se sedaj še ni hotel nihče lotiti, starih skupnih znanstev ni bilo najti in, šele ko so prišli po nekovem skrivnostnem prirodnem zakonu na red dohodki in plače te ali one župe, te ali one javne službe, vnela se je jako živahna razprava. Vendar tudi to je zdajci ustavil Kračev Minče, stopivši v sobo z glasnim vzklikom:
“Sodnik je tukaj!”
Zaeno je vrgel na zadnjo klop v kotu debel plašč, dežnik in kovček, katerega je prinesel z voza.
Sodnik Vrbanoj pa je bil tudi že med vrati, ko so vstajali adjunkt in davkar, notar in poštar in drugi razen duhovnikov, da ga pozdravijo.
Bil je po svoji zunanjosti res takov, kakršnega sta ga že nekoč opisala adjunkt in notar: velik, krepak, moškega, resnega vedenja in vendar v vsem svojem gibanju nekoliko neroden. Izprva ni vedel, komu bi najprej segel v roke, toda ko je pozdravil - in sicer prav pri-
srčno in prijazno - Pavla in Valentina, opravil je tudi hitro z drugimi in sedel ob gorenji konec mize poleg domačega župnika.
“Ali nisi videl mlajev?” pošali se Valentin. “Saj si takoj vedel, da
“niso namenjeni meni!” pristavi Andrej.
“Prislužite si jih, prislužite!” reče gospod Frančišek sladko, vendar z zasmehujočim izrazom na licu.
“Vi si jih menda tudi še niste, častiti gospod, niti tu niti v Babinem polju?” vrne takisto Vrbanoj in glasen smeh posvetne gospode, ki zazveni po njega besedah, priča, da med njo in onimi tremi duhovniki ni posebnih simpatij.
Učitelj je poštarju zadovoljno šepnil na uho, toda oprezno in tako tiho, da ga je poštar komaj slišal: “Ta je pa srčen, ta se jih ne boji!”
Gospod Frančišek je hotel jezno odgovoriti, toda domači župnik je segel v besedo s pomirljivo opomnjo:
“To je že taka navada pri nas - ti mlaji!”
“In lepa!” pritrdi Vrbanoj in s tem tudi izgine iz družbe bojeviti duh, katerega je vcepil gospod Frančišek z zabavljivo svojo opazko. Sicer je bil novi babinopoljski župnik še vedno take volje, da bi piknil tega ali onega, in je tudi imel radovoljnega pomočnika ob svojem kaplanu, ki bi bil sedaj silno rad govoril le o slovenskih liberalcih; toda domači župnik ni dopuščal, da bi se razgovor poostril.
Ena prilika pa se je vendarle še ponudila gospodu Frančišku, da je pomogel svojemu jeziku do sijajnega uspeha.
Nesrečni poštarje namreč zdajci začutil potrebo, poseči v debato in izpregovoriti o novem predmetu, od katerega je v svoji nekoliko zlobni naivnosti pričakoval mnogo zabave.
“Kje pa imate svojo kuharico, he, he, gospod župnik?” vprašal je, kakor bi se hotel nekoliko pošaliti.
“Jutri pride v poštnem zavitku; prosim, da se mi dostavi ekspresno!”
Smeh je bil sedaj ves na župnikovi strani in poštar, rdeč kakor kuhan rak, od same jeze ni vedel kaj odgovoriti. -
Takšna je bila zabava naše gospode prvi večer ob prihodu Vrbanojevem.
Ko sta se ločili obe stranki - duhovniki so skoro odšli - znesel je poštar svojo jezo s polglasnim vzklikom:
“Ej, pravega ptiča so dobili tja gor v Babi-nopolje, ta jih bode učil kozjih molitvic, ne pa božjih!”
In rekši je pomenljivo namignil s cevjo svoje pipe.
Zunaj pa je sedal gospod Frančišek s kaplanom na voz in še prožil roko grobeljskemu župniku v slovo. Ko pa je zaropotal voz z dvorišča, vzdihnil je gospod Frančišek in se obrnil k poslužnemu kaplanu, zaničljivo rekoč:
“Ej, gospod Luka, nocoj sva pa - med koprive padla!”
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 27.12.
SLOVENIJA 1
7.20	Tedenski izbor: Mostovi; Risanka; Zgodbe iz praznične školjke; Dvojne počitnice; Pogumni Opekarček, film; Avstralska kronika, nad.; Obiskali smo...; Naokoli po Nemčiji - 13.00 Poročila - 13.35 Intervju - 14.25 Novoletni super 3 x 3 - 16.00 Slovenski utrinki - 16.30 Poročila - 16.45 Poštar, kratki film - 17.00 11. šola - 17.45 Zenit - 18.20 Dosežki - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -
20.05	Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 23.00 Imago Sloveniae
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.30 Videospot-nice - 16.05 Metropolis - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Med prijatelji, nan. - 18.00 Goljufi, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 G. Bean, nan. - 20.35 Šoferja, nan. - 21.25 Stražarji sodnega dne, 1. in 2. del - 0.25 Akcija, nan.
KANAL A
9.15	Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja
-	11.30 Begunec, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake -
16.35	Tretja izmena, nan. - 17.30 Shasta, nan.
-	18.00 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Šov Jerryja Springerja - 19.45 Skrita kamera - 20.10 Kapetan Kljuka, film -
21.40	Pa me ustreli, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan.
-	0.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.40	Otroški vitez, film - 9.10 Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad. -
10.55	Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show
-	16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur
-	20.00 Raztresena Al!y, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Jag, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.45 Avtomobilsko zrcalo -
17.15	Iz združenja lokalnih TV - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Brez panike - 19.00 Novice -
19.15	24 ur - 20.00 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Beli pianino - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Motosport mundial
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.25 Ti si moja usoda, nad. - 13.15 Obračun s tatom, film - 15.00 Poročila - 16.00 Dok. film -
16.45	Hrvaška danes - 17.05 Vsakdan - 18.30 Alpe-Donava-Jadran - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Politični magazin - 21.05 Željka Ogresta in gostje - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.15 Znanstveno soočenje - 0.15 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
10.15	Ponovitve: Dan očetov; Nikita; Zabavni program; Herbie, otroška nad. -15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Na zdravje, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Sodnica Amy, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Film - 23.00 Seinfeld, nad. - 23.25 Ponovitve
PETEK, 28.12.
SLOVENIJA 1
7.30	Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; Poštar, film; 11. šola; Dvojne počitnice; Risanka; Pogumni Opekaček, film; Zenit; Dosežki; Podobe iz srednje Evrope; Dr. Quinnova, nan.
-	13.00 Poročila - 13.25 Čari začimb - 13.35 Osmi dan - 14.35 Božični vsakdanjik in praznik
-	16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 @ friki
-	17.15 Iz popotne torbe - 17.45 National geo-graphic, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, nan. -
20.35	Deteljica - 20.45 Tisoč in ena noč, L del
-	22.25 Odmevi - 23.10 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 10.20 Lienz: Veleslalom, 1. vožnja (ž) - 13.20 Veleslalom, 2. vožnja - 15.00 Videospotnice - 15.35 Stoletje odkritij, dok. nan. - 16.30 Rad imam Lucy, nan.
-	17.00 Med prijatelji, nan. - 18.00 Leteča vraga, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Nebesa, pekel in nirvana, nad. - 20.55 G. Bean, nad.
-	21.25 Med ženskami, nan. - 22.15 South park, nan. - 22.35 Čarovnice iz Blaira, film - 23.55 Ljubimkanja in nogomet, nad.
KANAL A
9.15	Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja
-	11.30 Pop’n’roll - 12.30 Obala ljubezni, nan.
-	13.25 Mladi in nemirni, nan. - 14.45 Spet zaljubljeni, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze - 17.30 Shasta, nan. - 18.00 Jesse, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. -
19.00	Šov Jerryja Springerja - 19.45 Skrita kamera - 20.10 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Gremlini, film
POP TV
7.40	Poredna dvojčka, film - 9.10 Risanka -
9.35	Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad.
-	10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show
-	16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur
-	20.00 Zgaga, film - 21.50 Privid zločina, nan.
-	22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.40 Kmetijski razgledi -
18.05	Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Otroški mišmaš- 19.00 Novice- 19.15 24 ur-20.00 Rezerviran čas - 21.00 Novice - 21.30 Povej!
-	22.30 Dolenjski obzornik - 23.00 Novice -
23.15	Kako biti zdrav?
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nad. - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.10 Kritično stanje, film - 15.00 Poročila - 15.05 Dok. film - 16.45 Iz jezikovne zakladnice - 16.15 TV o TV -
16.45	Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.25 Dok. oddaja - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka -
19.30	Dnevnik - 20.10 Glasbena odd. - 21.00 China Moon, film - 22.45 Odmevi dneva -
23.15	Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
9.00	Ponovitve: Poslovni klub; Sodnica Amy; Znanstveno soočenje; Politični magazin; Željka Ogresta in gostje - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Mowgli, otroška nad. - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Zakonske vode, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. -
20.10	Begunec, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.05 Svet zabave - 22.40 Caffe Cinema - 23.20 Pravi čas
SOBOTA, 29.12.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Zgodbe iz praznične školjke; Gulimišek; Radovedni Taček; Oddaja za otroke; Trije zlati lasje, film; Tednik - 13.00 Poročila - 13.45 Prvi in drgi - 14.05 Mostovi -
14.35	4 x 4 - 15.05 Ne računaj name, film -
16.30	Poročila - 16.45 Grdi raček Tine, ris. nan. - 17.10 Trnovo robidovje, lut. nan. - 17.50 Na vrtu - 18.20 Z vseh koncev sveta, nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, film - 20.35 Tisoč in ena noč, 2. del - 22.00 Poročila - 22.30 Oz, nad. - 23.30 Videnje odrešenja, dok. nad. -0.20 Divja tolpa, film
SLOVENIJA 2
8.30	Videospotnice - 9.05 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 9.30 Jasno in glasno - 10.35 Lienz: Slalom, 1. vožnja (ž) - 11.50 Bormio: Smuk (m) - 13.35 Slalom, 2. vožnja - 15.45 Balet SNG Opera in Balet Ljubljana - 17.15 Aliča v čudežni deželi, film - 19.30 Videospotnice -
20.05	Božične čarovnije Paula Zonona - 21.00 G. Bean, nan. - 21.25 Praksa, nan. - 22.05 South park, nan. - 22.30 Sobotna noč
KANAL A
9.20	Obala ljubezni, nad. - 13.30 Dobri sosed, film - 15.40 Matlock, nan. - 16.30 Mesto greha, nan. - 17.20 Goodyear liga - Union Olimpija : Krka Telekom -19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Agentka se maščuje, film - 21.40 Ledeno hladni, nan. - 22.30 Nevarno poželenje, film - 0.10 Rdeče petke, nan.
POP TV
8.20	Risanke - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Risanka - 11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno - 13.45 TV Dober dan, nan. - 14.40 Zakon v Los Angelesu, nan. -
15.30	Naša sodnica, nan. - 16.30 Otroci ne lažejo, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan.
-	17.30 On ni tvoj sin, film - 19.15 24 ur- 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Butec in butec, film - 23.00 Mafija in jaz, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila- 16.45 Iz združenja LTV - 17.15 Klepet z... - 17.40 Kmetijski razgledi - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.45 Nas poznate?
-	19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Polnočnica na Kapitlju, pon.
-	22.30 Rezerviran čas - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote - 23.30 Motosport mundial
HTV 1
8.00	Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Glasbeno-dok. oddaja - 13.00 Prizma - 14.00 Hrvaške manjšine - 14.35 Oprah show - 15.25 Hruške in jabolka - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 Zakaj se psi smejijo in šimpanzi jokajo, dok. film - 17.35 Turbo Limach show - 19.30 Dnevnik 20.15 Batman & Robin, ameriški film
-	22.30 Krleža, film - 23.25 Poročila - 23.40 Forezičanka Halifax, nad. - 1.20 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
12.35	Važnejše od življenja, film - 14.10 Povabilo v gledališče - 15.40 Oddaja za otroke -
16.30	Beverly Hills, nad. - 17.20 Briljanten -
18.15	Dekleta v trendu, nan. - 19.05 Nenadoma Susan, nad. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. -
20.10	Obstanek, nad. - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Družina Soprano, nad. -
22.55	Moške svinje, nad. - 23.25 Koncert
NEDELJA, 30.12.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Palček David; Biser-gora, nad.; Bedaček Peter in leteča ladja, film; Afrika - pogled s tal, nad.; Obzorje duha; Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 13.35 Srečna do ušes, film - 15.00 Sledi - 15.30 Lingo -
16.00	Čari začimb - 16.30 Poročila - 16.45 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Slovenski magazin - 18.15 Brižinski spomeniki - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota - 19.00 Danes
-	19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Mario - 22.05 Poročila - 22.25 Pleše z volkovi, film
SLOVENIJA 2
9.15	Tedenski izbor: Videospotnice; Med ženskami, nad.; Šoferja, nad.; 75-letnica APZ Tone Tomšič; Pripravljeni - 13.35 Oberstdorf: Smučarski skoki - 15.50 Iz slovenskih jazz klubov - 16.35 Božične čarovnije Paula Zenona
-	17.30 Sveta noč, blažena noč, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Starodavni astronavti, dok. oddaja - 21.00 G. Bean, nan. - 21.35 Turistična oddaja - 22.05 Glasbeni muzikal
KANAL A
9.20	Mladi in nemirni, nad. - 13.30 Zgodilo se je Jane, film - 15.15 Portret Leonarda DiCa-pria, dok. oddaja - 16.15 Jack in Jill, nan. -
17.10	Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop’n’roll - 20.00 Tarzan in izgubljeno mesto, film - 21.30 Dosjeji X, nan.
-	22.50 Goodyear liga
POP TV
8.20	Risanke - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Risanka - 11.00 Pasji policist, nan. - 11.30 Mladi Herkul, nad. - 12.00 Šolska košarkarska liga
-	12.50 Skrivnost izgubljene legende, film -
14.30	Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Gorski zdravnik, nan. - 16.30 Otroci ne lažejo - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Princesa, film
-	19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar -
21.30	Komični detektiv, film - 23.30 Hudičevka, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.30 Narodno-zabavni večer
-	18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Belokranjski obzornik - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.30 Rezerviran čas - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote
HTV 1
8.10	Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Sadovi zemlje - 13.20 Mir in dobro - 13.50 Duhovni klic - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.15 Hruške in jabolka - 15.55 Zlata dekleta, nad. - 16.30 Trije mušketirji, film - 18.25 Naš skupni prijatelj, nad, - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik 20.10 Holding, drama - 21.05 Človek z zlato pištolo, film
-	23.15 Poročila - 23.25 Zakon iz ljubezni, film
-	1.10 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
9.15	Sveto pismo - 9.30 Srečen sem, dok. oddaja- 10.00 Nedeljska maša - 11.30 Forezičanka Halifax, nad. - 13.45 Smučarski skoki -
15.45	Risani film - 16.15 Ksena, nan. - 17.05 Dok. oddaja - 17.40 Šampijoni narave, dok. oddaja - 18.05 Opera box - 18.35 Vabilo, odd. o kulturi - 19.05 Risanka - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacije in sojenje, nad. - 20.10 Nevidni človek, nad. - 21.00 Poročila - 21.05 Neskončne zgodbe, dok. oddaja
-	22.05 Silvestrske zvezdice
PONEDELJEK, 31.12.
SLOVENIJA 1
7.30	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4 x 4; @ friki; Iz popotne torbe; Snežna kraljica, film; National geographic; Na vrtu; Z vseh koncev sveta; Sledi - 13.00 Poročila - 13.30 Ljudje in zemlja - 14.20 Nepopisan list, film -
16.00	Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila -
16.45	Popoldne na Silvestrovo - 18.45 Žrebanje 3 x 3 plus 6 - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Silvestrske zmešnjave - 1.00 Največje uspešnice 2001 - 2.00 To so bili časi -
3.00	Skrita kamera - 3.30 Samo za eno noč -
4.30	Zabava z glasbo
SLOVENIJA 2
8.35	Glasbene snežinke - 9.45 Nebesa, pekel in nirvana, dok. oddaja - 10.30 Oddaja za otroke - 12.50 Božič v šoli - 14.05 Videospotnice - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Bogataš in revež, nad. - 18.00 Oddaja TV Maribor - 18.30 Štafeta mladosti - 19.30 Videospotnice - 21.00 G. Bean, nan. - 21.30 As-terix med Britanci, film - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.30 Moder v obraz, film - 1.50 Lažnivec, film - 3.25 Lepa Dona, film - 5.10 Velemesto, fillm
KANAL A
9.30	Orangutani deževnega gozda, dok. oddaja - 10.30 Tretja izmena, nan. - 11.45 Dan-nyjeve zvezde - 12.45 Felicity, nan. - 13.35 Ricki Lake - 14.50 Obala ljubezni, nan, - 15.45 Mladi in nemirni,' nad. - 16.35 Ricki Lake -
17.30	Shasta, nan. - 18.00 Globoka pustolovščina, film - 19.20 Šov Jerryja Springerja -
20.10	Policijska akademija, film - 21.50 Pa me ustreli! nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca nan.
-	22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Hughleyjevi, nan. - 23.50Zglasbovnovoleto-0.101shtar, film - 2.10 Seks na plaži, film
POP TV
7.30	Prometna patrulja, film - 9.10 Risanka -
9.35	Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad.
-	10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Prisluhni srcu, film - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Glej, kdo se oglaša, film - 21.30 Sreča v nesreči, film - 23.10 Veronikine skušnjave, nan. - 23.40 Z glasbo v novo leto - 0.15 Naključni junak, film - 2.10 Vročica sobotne noči, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.30 Narodno-zabavni program - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.05 Večer z dedkom Mrazom - 18.15 Športni pre-
gled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice -
19.15	24 ur - 20.00 Od Silvestra do Silvestra -
20.45	Voščila županov - 21.00 Novice - 21.30 Klepet z... - 22.00 Silvester na Vašem kanalu
-	23.00 Novice - 23.15 Silvester na Vašem kanalu - 24 Na zdravje!
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila - 12.30 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Veliki beg, film -
16.10	Poročila - 16.30 Hrvaška danes - 16.45 Štirje mušketirji, film - 18.30 SOS, dok. oddaja - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.15 Naši in vaši - 21.10 Zabavni novoletni program
HTV 2
8.15	Ponovitve: Prizma; Mir in dobro; Vojna za gumbe, film Space Jam, film; Cafe Cinema; Hruške in jabolka; Koncert; Risanka - 16.30 Poročila za gluhe in naglušne - 16.40 Hugo -
17.10	Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama
-	18.30 Kolo sreče - 19.00 Show Michaela Richardsa - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Novoletni filmski maraton: George iz džungle; Hrid; Težka tarča; Talos The Mummy
TOREK, 1.1.
SLOVENIJA 1
6.30	Popoldne na silvestovo - 8.20 Risanka; Gulimišek; Žabji kralj; Nenavadna zgodba o grdem račku- 11.15 Novoletni koncert- 13.40 Poročila - 13.50 Silvestrske zmešnjave - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -
20.05	Novoletni koncert iz Portoroža - 21.40 Urar, dok. film - 22.30 Odmevi - 22.50 Dosje, nad. - 3.40 Koncert
SLOVENIJA 2
8.30	Videospotnice - 10.30 Koncert - 12.00 Asterix, film - 13.30 Ga-Pa: Smučarski skoki
-	16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Bogataš in revež, nad. - 18.00 Sirena, film - 19.35 Videospotnice - 20.05 G. Bean, nan. - 20.35 Črni gad potuje skozi čas, hum. oddaja - 21.20 Boter 1, film
KANAL A
9.40	Divjina, dok. oddaja - 10.30 Tretja izmena, nan. - 11.45 Mladenič v modrem, nan. -
12.45	Felicity, nan. - 13.35 Ricki Lake - 14.50 Obala ljubezni, nad. - 15.45 Mladi in nemirni, nad. - 16.35 Ricki Lake - 17.20 Shasta, nan. -
17.40	Altan Quatermain in izgubljeno mesto, film - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Policijska akademija 2, film - 21.45 Pa me ustreli, nan. - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan.
-	22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Šov Jer-ryja Springerja - 0.00 Prinašalec pic, film
POP TV
7.40	Gepard, film - 9.10 Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad. -
10.55	Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Dobrosrčni sosed, film -
14.40	Otroci ne lažejo - 15.35 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17,20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Barbie in hrestač, risani film -
21.40	Vaški milijonarji, film - 23.20 Zamenjava, film - 1.10 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obestila - 16.30 Silvester na Vašem kanalu
-	18.00 Belokranjski obzornik - 18.25 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Novoletni video meh
-	22.00 Novice - 22.15 Od Silvestra do Silvestra - 23.10 Novice - 23.25 Športni pregled
HTV 1
7.10	Film za otroke - 10.00 Novoletna oddaja
-	11.00 Poročila - 11.15 Novoletni koncert z Dunaja - 14.00 Poročila - 14.05 Film - 16.10 Žalac, film - 18.15 Naši in vaši - 19.00 Kviz -
19.15	Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Primite malega, film - 22.00 Odmevi dneva - 23.15 U.S. Marshalls, ameriški film - 0.25 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
10.00	Ameriški film -12.05 Surferji na suhem, film - 13.45 Smučarski skoki - 15.05 Poročila za gluhe in naglušne - 15.05 Ponovitev novoletnega progeama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Glavno mesto, nad. - 21.00 Poročila - 21.10 Seks v mestu, nad. - 21.45 Pravica za vse - 22.30 Ponovitve
!
SREDA, 2.1.
SLOVENIJA 1
7.30	Tedenski izbor: Dober dan. Koroška; Maja in čarodej; Grdi raček Tine; Povodnjak in makov škrat; Komet v Mumundoku, film; Lingo; Urar, film - 13.00 Poročila - 13.10Tri-je zlati lasje, film - 14.40 Božični musical -
16.00	Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Maček Muri na mačjem sejmu- 17.10 Risanka- 17.45 Avstralska kronika, nad. - 18.45 Risanka -
19.00	Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zlati časi, film - 22.00 Poročila - 22.15 Božični koncert
SLOVENIJA 2
15.00	Videospotnice - 15.30 Turistična oddaja - 16.00 Pripravljeni - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Bogataš in revež, nad. - 18.00
j Princ in berač, film - 19.30 Videospotnice -
20.05	G. Bean, nan. - 20.35 Španska noč -
22.35	Boter 2, film
kanal a
9.40	Divjina, dok. oddaja - 10.30 Tretja izmena, nan. - 11.45 Dannyjeve zvezde - 12.45 Felicity, nan. - 13.35 Ricki Lake - 14.50 Obala ljubezni, nad. - 15.45 Mladi in nemirni, nad. - 16.35 Ricki Lake - 17.20 Shasta, nan.
-	17.45 Bingo, nan. - 19:20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Policijska akademija 3, film - 21.45 Pa me ustreli, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan - 22.40 Noro zaljubljena - 23.10 Šov Jerryja Springeija - 0.00 Rdeče petke, nan.
POP TV
7.40	Vrnitev v Camelot, film - 9.10 Risanka -
9.35	Hroščeborgi - 10.00 Vsiljivka, nad. -
10.55	Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Mali velikani, film - 14.30 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur
-	20.00 Nune pojejo, film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.00 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.30 Klepet z... - 18.00 Povej! - 18.15 Uršarije - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Od Silvestra do Silvestra - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Koncert -
22.30	Klepet z... - 23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav?
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Družinske skrivnosti, film - 15.00 Poročila - 15.05 Zabavni program - 16.00 Dokumentarna oddaja -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 19.00 Kviz - 19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Globalna vas - 20.45 Pol ure kulture - 21.15 Trenutek spoznanja - 21.50 Misli 21. stoletja
-	22.45 Odmevi dneva - 23.20 Evromagazin -
23.55	Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -9.50 Ponovitve: Glasbeni mesečnik; Zabavni program - 15.05 Program za otroke in mladino- 16.05 Poročila za gluhe in naglušne- 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Risanka - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Gilmore Girls, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Nikita, nad. - 22.05 Dok. film -
22.55	Ponovitve
ČETRTEK, 3.1.
SLOVENIJA 1
7.30 Tedenski izbor: Mostovi; Maček Muri na mačjem sejmu; Risanka; Zgodbe iz praznične školjke; Ledena princesa, film; Avstralska kronika, nad.; Brižinski spomeniki; Stoletje svetlobe - 13.00 Poročila - 13.45 Videnje odrešenja, nad,- 14.35 Mario - 16.30 Poročila - 16.45 Deček iz sosednje hiše, kratki film - 17.00 Na liniji - 17.45 Unicef, vloga ženske v Pakistanu - 18.10 Multikulturalnost Velike Britanije -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Svet v letu 2001 - 22.10 Odmevi - 23.00 Novoletni koncert iz Portoroža
SLOVENIJA 2
15.00	Videospotnice - 15.35 Astronavti iz davnine, dok. nad. - 16.30 Rad imam Lucy, nan. -
17.00	Bogataš in revež, nad. - 18.00 Jazon in argonavti, nad. - 19.30 Videospotnice - 20.05 G. Bean, nan. - 20.35 Šoferja, nan. - 21.20 Boter 3, film - 23.55 Akcija, nan.
KANAL A
10.40 Miza za pet, nan. - 11.30 Felicity, nan. -
12.20	Mladenič v modrem, nan. - 13.15 Ricki Lake - 14.30 Obala ljubezni, nad. - 15.20 Mladi in nemirni, nad. - 16.10 Felicity, nan. - 17.00 Shasta, nan. - 17.30 Jesse, nan. - 18.00 Korak za korakom, nan. - 18.30 Ricki Lake - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Policijska akademija 4, film - 21.40 Pa me ustreli, nan. -
22.10	Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Šov Jerriya Springerja - 0.00 Rdeče petke, nan.
POP TV
9.10	Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -
18.15	Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 21.00 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan.
-	22.50 Jag, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.45 Iz združenja lokalnih TV
-	18.15 Smo dobri gospodaiji? - 18.30 Brez panike - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Nazdravite z nami! - 21.15 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Najviža -22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Motosport mundial
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Primer umorjene dame, film - 15.00 Poročila - 16.00 Dok. oddaja - 16.45 Hrvaška danes - 17.05 Vsakdan
-	18.30 Alpe-Donava-Jadran - 19.00 Kviz -
19.15	Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Politični magazin - 21.05 Željka Ogresta in gostje -
22.10	Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva -
23.15	Znanstveno soočenje - 0.20 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
10.15	Ponovitve; Gilmore Girls; Nikita; Govorimo o zdravju; Trenutek spoznanja; Globalna vas; Zabavni program; Pol ure kulture - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja
-	16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -
18.00	Panorama- 18.30 Kolo sreče- 19.05Na zdravje, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. -
20.10	Sodnica Amy, nad. - 21.00 Polni krog -
21.20	Hotel Sorrento, film - 23.10 Seinfeld, nad. - 23.35 Ponovitve
Nagrade v Črnomelj, Stopiče in Novo mesto
Do roka smo prejeli 163 rešitev in žreb je izmed reševalcev 50. nagradne križanke izbral Barko Kovač iz Črnomlja, Ireno Bavdaš iz Stopič in Bredo Kisovec iz Novega mesta. Kovačevi je pripadla denarna nagrada, Bavdaševa in Kisovčeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 7. januarja 2002 na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 52”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 50. križanke
Pravilna rešitev 50. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah. glasi: KOPALKE, OPOJILO, MARATON, JASTREB, ATE, RUN, PRSK, KOS, ČA, RATIO, BAKAR, AIR, SARTORI, KNA, OSTITIS, REŽIJA, ROJE, TRAGED, ARAK.
-o
I
a
I
I
>mQ
DnciiTCisK m
PREMIERNO PRI
NAS!!!
L.2001
O
*12.342 DEM (1.398.943 SIT) f
DftEMOBILI	J
NOVO MESTO	|
ŽABJA VAS 4	|
tel.:(07) 334-16-70	I
DESET
DOMAČIH
Upoštevajoč uvrstitve na redni lestvici Deset domačih, je celoletna lestvica za 2001 takale. Na Studiu D ste ji lahko prisluhnili na božični večer, ponovili pa jo bodo 30. decembra letos in 6. januarja 2002, obakrat ob 17. uri. Redna lestvica bo na programu spet 7. januarja 2002 ob 20.10 v sklopu Večera domače glasbe.
1.	Prepelica - ansambel Vasovalci
2.	Brez otroških oči - ansambel Mladi Dolenjci
3.	Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi
4.	Pri nas je pa taka navada - ansambel Korenine
5.	Moj dom - ansambel Slavček
6.	Dolenjski dimnikar - ansambel Gregorja Oblaka
7.	Moj svet - ansambel Rog
8.	Hvala, mami - ansambel Pogum
9.	Me vsak dan rajš’ ima - Mi trije in Stiski kvartet
10.	Zvon želja - ansambel Toneta Rusa
Studio D in Dolenjski list želita obilo sreče v 2002. letu vsem, tistim, ki sodelujejo pri oblikovanju lestvice Deset domačih, pa še posebno srečo pri žrebanju!
NAGRADNA KRIŽANKA 52
— -				DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST	VODJA ŠPORTNEGA MOŠTVA	PRALJUDJE PO NARAVO- SLOVCU HACKLU	VZDOLŽNO NASUTJE ZEMLJE V GRADBENIŠTVU	USLOČEN STROP	OBIČAJ	NOMINATIV	VZDEVEK IGRALCA RADKA POLIČA
il			V 1 / -1	TOPNIČAR							
				DRŽAVA NA JV ZDA							
			J K	PASASTI IZPUŠČAJ PROSTOR OB VHODU							
L				>							VULKANSKO OTOČJE V MIKRONEZIJI
AVTOR: JOŽE UDIR	NAJVEČJA ZVEZNA DRŽAVA V ZDA	TROJAM- BORNA VOJNA JADRNICA	ZAZNA- VANJE S TIPOM IZPUŠČAJ					KJER JE NEKDO DOMA MANJŠA CERKEV			
GLAVNI TRG STAROGRŠKIH MEST						HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA	PLOD KAVOVCA KAR JE NAVARJENO				
PREMO- ŽENJE									POVRŠINSK/ MERA KDOR ORJE		
NEKDANJI ALBANSKI POLITIK (RAMIZ)					IT. IME ZA NEAPELJ KIT. UTEŽNA MERA						
ZGORNJI ROB VINO- GRADA				GOSTILNA, KRČMA GRŠKA ČRKA							
PRITOK SAVE PRI KRANJU						IME FRANCOS. IGRALCA DELONA					
NEGATIVNO NAELEKTREN ION						HRVAŠKI ZGODO- VINAR, 1. PREDS. (FRAKJČ), 1828-1884)					
99 LET MARIJE POTOKAR - V petek, 21. decembra, je Marija Potokar dopolnila visok življenjski jubilej, 99 let starosti. Ob rojstnem dnevu so jo obiskali in ji voščili predstavniki krajevne organizacije RK, ZB in KS Žabja vas. Zaželeli so ji, da bi naslednje leto skupaj svečano praznovali njeno stoletnico.
95 LET BORŠTNARJEVE MAME - Domači in številni gostje so te dni Jožefi Borštnar iz Krmelja čestitali ob njenem visokem življenjskem jubileju. Roko so ji stisnili in zaželeli na svidenje ob letu osorej, torej ob njenem 96. rojstnem dnevu, tako sevniški župan, Kristijan Janc kakor tudi predsednik sveta KS Krmelj Janez Močan, predsednica OZ RK Sevnica Ana Dernač in predsednica KO RK Krmelj Justi Flajs (na posnetku). Borštnarjeva mama je povila tri otroke, hčeri in sina, pri katerem tudi živi. Slavljenka je bila še posebej vesela voščil sedmih vnukov in desetih pravnukov. Pa tudi lepi šopki cvetja so ji privabili 'nasmeh, saj ima rože v sobi zelo rada. Boršlnarjeve so Nemci leta 1941 izgnali v Nemčijo in so se vrnili na izropano domačijo po osvoboditvi 1945. (Foto: P. Perc)
FRANC HOSTA PRAZNOVAL 90 LET - V decembru je med svojimi domačimi praznoval visok jubilej - 90 let Franc Hosta i: Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju. Slavljenca, ki je kljub visoki starosti še vedno vese! in dokaj zdrav, so v imenu občine obiskali župan občine Šentjernej Franc Hudoklin, Peter Pucelj ter predstavnici RK Jožica Hudoklin in Milka Jevnik. (Foto: M. Hočevar)
SOŽITJE V ATOMSKIH TOPLICAH- Člani Sožitja Sevnica so pred kratkim preživeli vikend v Atomskih Toplicah. 65 prizadetih oseb in njihovih staršev se je izobraževalo o zdravju, prehrani, zakonodaji, v prostem času pa so plavali in plesali. Za prijetno druženje je poskrbela Zveza društev Sožitje Slovenije, občina Sevnica in njeni občani.
Srečanje obrtnikov
Ribniško gospodarstvo vse bolj uspešno - Stopnjo brezposelnosti zmanjšali za 10 odst.
RIBNICA - Tradicionalno božično-novoletno srečanje, ki ga za svoje člane vsako leto organizira območna obrtna zbornica Ribnica, ki združuje še obrtnike iz občin Sodražica in Loški Potok, je bilo 14. decembra v Ribnici.
Na srečanju obrtniki in njihovi delavci vsako leto iz prve roke izvedo, kako je obrt rasla in kaj lahko pričakujejo od prihodnjega leta. Na srečanje, ki se ga je
Prehitro
TREBEŽ - 27-letni A. Z. iz Krškega 20. decembra na cesti iz Krškega proti Brežicam izven naselja Trebež ni prilagodil hitrosti vozila stanju in lastnostim ceste, zato je izgubil oblast nad avtom. Vozilo je zaneslo preko smernega vozišča, kjer je ob nasipu trčilo v kup prsti, nato pa gaje odbilo na travnik ob cesti, kjer je tudi obstalo. Voznik se je lažje poškodoval, sovoznica pa težje. Oba so odpeljali v brežiško bolnišnico.
Prispevki za Veseli december
NOVO MESTO - V zadnjem tednu so za Veseli december v petih dolenjskih občinah za obdaritev predšolskih otrok na žiro račun Društva prijateljev mladine Mojca Novo mesto prispevke nakazali: Miro Bukovac, s.p., N.m.,10.000; Kajak Rafting klub, Žužemberk, 3.500; Janez Kovačič, s.p., Šentjernej, 10.000; Zvonko Lah, s.p., Mirna Peč, 10.000; Anton Simončič, s.p., Šentjernej, 2.000; Mirko Majcen, s.p., N.m., 15.000; Anica Škedelj, s.p., N.m., 5.000; Slavko Bukovec, s.p., Uršna sela, 5.000; Franci Borsan, N.m., 10.000; Eventus, N.m., d.o.o., 25.000; Rudolf Cikanek, s.p.,
N.m., 3.000; Ladislav Prešeren, s.p., Šmarješke Toplice, 2.000; Mateja Žagar, N.m., 4.000; Kocjančič, Žužemberk, 1.000; Marina Hočevar, s.p., Šentjernej, 5.000; Franc Vidmar, s.p., N.m., 10.000; Albin Škedelj, s.p., N.m., 5.000; Irena Dragman. s.p., N.m., 5.000; Begrad, d.d., N.m., 25.000; Plastoform Šmarjeta, 100.000; Jože Pungerčar, s.p., Šentjernej, 5.000; Franc Janže-vič, s.p., Šentjernej, 10.000; An-delko Brajdič, N.m., 3.000; Ivan Brulc, s.p., N.m., 2.000; Simona Šimec, s.p., N.m., 2.000; Andrej Vučko, s.p., Šentjernej, 5.000; Stanislav Udovč, s.p., N.m., 5.000; Mira Kump. s.p., N.m., 3.000; Območna obrtna zbornica N.m.. 100.000; Betka Štan-gelj, s.p., Šentjernej, 5.000; Marjanca Rozman, N.m., 2.000; Andrej Žibert, s.p., N.m., 10.000; Kremen, d.d., N.m., 20.000; Jože Hočevar, Dvor, 1.000; Andrej Rabzelj, s.p., Šentjernej, 5.000; Commex Service Group, d.o.o., N.m., 30.000; Občina Mirna Peč 355.500; Zvonko Konda, s.p.. Straža, 10.000; Marjan Kosmač, N.m., 2.500; Berus Novo mesto, d.o.o., 10.000; Rok Gazvoda, s.p., N.m., 5.000; Zveza svobodnih sindikatov OO Novo mesto, 30.000; Borut Moretti, s.p., N.m., 10.000; Kleopatra N.m., d.o.o., 10.000: Av-tohiša Dana N.m., d.o.o., 10.000; Marija Novak, s.p., 30.000, Družina Maričič, N.m., 5.000; Notredamske sestre, N.m., 5.000; Franc Škof, s.p., N.m., 10.000; Mojca Novak, N.m., 2.000; Tomaž Lavrič, s.p.. Straža, 5.000; Pušnik Novljan, d.o.o., 20.000, Podjetniški center N.m., 30.000. Z delom, materialom in uslugami so pomagali Osnovna šola Otočec, Zdravstveni dom N. m. in Labod N.m.
udeležilo okoli 180 članov, so povabili tudi župane vseh treh občin, predstavnike bank in ustanov, ki so zadolžene za razvoj obrti.
Zbrane je najprej pozdravil sekretar zbornice Pavel Hočevar. Predsednik zbornice Franc Vesel je menil, da so slovenski obrtniki davčno bolj obremenjeni kakor v Evropi. Svetoval je, da bi se pridružili panožnim sindikatom. Opozoril je tudi na skromen odziv na izobraževanja, ki jih med letom organizira zbornica. Ribniški župan Jože Tanko je menil, da je njihovo gospodarstvo vse bolj uspešno. Rast proizvodnje seje letos povečala za 13 odst., dobiček pa kar za 30 odst. Stopnjo brezposelnosti so tako zmanjšali za okoli 10 odst. Povedal je, da obrtniki prispevajo 20 odst. dohodka občine. "Prostor za širitev obrtnih con je že določen, v kratkem bo vrnjen kasarniški kompleks, kjer bodo dobile svoje mesto dejavnosti, ki so za zdaj še moteče v urbanih naseljih,” je zaključil.
Sodraški župan Andrej Pogorelc je potožil nad majhnim vplivom občin na gospodarstvo. "Raje bi živeli od svojega dela, kot da smo odvisni od države,” je dejal in dodal, da že sedaj veliko vlagajo v ureditev obrtnih con in tako ohranjajo obrtne dejavnosti in ljudi v občini. Potoški župan se srečanja ni udeležil.
A. KOŠMERL
Dedek Mraz bo zaključil v Dobrniču
TREBNJE - Dedek Mraz bo danes, 27. decembra, ob 15. uri obiskal KS Velika Loka in ob 16.30 KS Šentlovrenc. v petek, 28. decembra, ob 15., 16. in 17. uri bo v KS Trebnje in istega dne ob 16. uri v Velikem Gabru za otroke KS Veliki Gaber, Sela Šumberk, v soboto, 29. decembra, ob 14. uri v kulturnem domu Trebnje za otroke KS Štefan in Račje selo ter ob 16. uri v KS Čatež, v nedeljo, 30. decembra, ob 10.30 uri pa bo svojo turnejo zaključil z obiskom v Baragovem domu v Dobrniču za otroke KS Dobrnič, Knežja vas in Svetinje.
Tone Drašler
V Mariboru nas je v 87. letu starosti zapustil kremenit, pošten in zaveden Slovenec, Dolenjec iz Pekla pri Trebnjem, prvoborec - spomeničar Tone Draš-ler-Jurič.
Preden je fašistični stroj okupiral našo domovino, je bil Tone vesel in živahen kmečki fant. Potem je postal močna osebnost z globoko vsajeno domovinsko zavestjo, njegovo življenje se je spremenilo v borbo, upanje, strahoto in grozo. Kljuboval je karabinjerjem in fašistom, zato so ga močno pretepli. Ampak se ni prestrašil. Priključil seje trebanjskim aktivistom, kjer se je še posebej izkazal z zbiranjem hrane in opreme, ki sta jo z bratom Jožetom neustrašno prenašala do Blatnega klanca. Z Dolenjskim odredom je vodil borbe v okolici Mirne, Mokronoga, Sel pri Šumberku, Žužemberku... Boril se je tudi v Gubčevi brigadi, s katero je prekrižaril Dolenjsko, Notranjsko, Suho krajino. Neštetokrat je bil na smrt utrujen, lačen in premražen, a je šel naprej. Opravljal je več dolžnosti, kot izredno prodoren in iznajdljiv je bil intendant bataljona, brigade in korpusa. Osvoboditev je v činu kapetana dočakal tik pred Ljubljano. Za zasluge v vojni in po njej je prejel številna odlikovanja.
VILI DOLŽAN
SLOVO DEDKA MRAZA - Ves pretekli teden je dedek Mraz Društva prijateljev mladine Mojca dopoldne obiskoval otoke v vrtcih, popoldne pa z darili in programom razveseljeval otroke po krajevnih skupnostih. V petih dolenjskih občinah na 25 prireditvah je skupaj obdaril 4.000 predšolskih otrok. Program, ki so ga spletli lutkarji Taus Teatra z igrico Začarani lonec in plesalke Terpsihore, si je ogledalo več kot 20.000 Dolenjcev. Dedek Mraz se bo od dolenjskih otrok poslovi! danes, 27. decembra, ob 16. uri na novomeškem Glavnem trgu. Na prireditvi bo nastopila skupina Foxy Teens, plesalke Terpsihore in Plesne šole Urška z Otočca. (Foto: J. Pavlin)
NOVOLETNI KONCERT VAVTOVŠKIH OSNOVONOŠOLCEV - Učenci OŠ Vavta vas so v torek, 18.decembra, pripravili že tradicionalni novoletni koncert, na katerem so se predstavili mladinski in otroški pevski zbor, učenke Glasbene šole Marjana Kozine in mladi literati. Oba zbora sta ob spremljavi Urške Žagar in Andreje Dreu s prelepimi božičnimi napevi napolnila srca poslušalcev. Pester večer so obogatile flavtistka Tjaša Struna, violinistki Mateja Kopina in Damjana Barbič ter pianistka Petra Jerič. V avli šole so razstavili likovna dela učencev na temo mir in prijateljstvo. Dekleta, članice kulinaričnega krožka, so obiskovalcem pripravile dobrodošlico s kruhom in soljo ter sladkimi dobrotami. (Foto: S. Mirtič)
VESELI DECEMBER V ŠENTJERNEJSKI OBČINI - Občina Šentjernej je v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Mojca tudi letos pripravila obdaritev otrok iz šentjernejske občine. Dedek Mraz je obdaril 440 predšolskih otrok in 362 otrok nižje stopnje OŠ Šentjernej ter njene podružnice v Orehovici. Osrednja prireditev ob obisku dedka Mraza je potekala v nedeljo, 23. decembra. Za obdaritev otrok so kot prejšnja leta denar prispevali obrtniki in podjetniki. (Foto: M. Hočevar)
MOTORISTI POMAGALI KODRIČEVIM - Članek našega novinarja z naslovom Zima na Premagovcih, ki govori o težkih razmerah, v katerih živi družina Kodrič - mama je po nesreči očeta, ki leži v bolnišnici, ostala sama s šestimi majhnimi otroki - se je močno "dotaknil" članov moto skupine Sun Špirit. Brez oklevanja so bili enotni, da je treba nekaj storiti in družini pomagati, saj je december vendar mesec praznikov in obdarovanj in je prav, da trije dobri možje, ki te dni obiskujejo naše domove, potrkajo tudi na vrata Kodričevih. Zbrali so 50 tisoč tolarjev in nakupili stvari, ki jih nujno potrebujejo, predvsem živila, Z decembra pa so obdarovali tudi otroke (na sliki). (Tekst: L. M.)




; .
—"Tfc


■ *
Motorola T250
tri band, WAP, ura, alarm, IR, modem, podatki, koledar, opomnik, vibra, glasovno izbiranje, igre
Nokia 3310
vibra, igre, slikovni SMS, glasovno izbiranje
JSi
Siemens M35 v treh različnih barvah: moder, zelen, rdeč, odporen na vlago, WAP
ississis

:
WAP Nokia 3330
WAP, vibra, ura, alarm, igre, glasovno izbiranje in slikovna sporočila, možnost menjave pokrovčka, izboljšan vmesnik za pomenkovanje prek SMS, datum, računalnik, opomnik
Cene mobilnih telefonov za vse naročniške pakete ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmaja za 24 mesecev so v prazničnem obdobju še posebej nizke. Tudi na Dolenjskem. Novi naročniki paketov Simbol, Smart in Start, ki se nam boste pridružili do I5. 1. 2002, boste s tremi izbranimi Prijatelji* v Si.mobilovein omrežju do 1. 5, 2002 klepetali brezplačno. A to še ni vse - za pod jelko je še darilna škatla z božičnimi copatki. Naša ponudba velja do 15.1.2002 oz. do razprodaje zalog. Za dodatne informacije pokličite 080 40 40 ali obiščite www.simobil.si.
vedno zame.
mobil
Si.mobil center
Novo mesto, Ljubljanska 22
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
TRGOVCI POZOR! Ekskluzivni uvoznik in zastopnik
CARRERA
JEANS
išče
poslovne partneije.
Tel: 041/738 474 01/423 89 14
Prodajni center podov
PCP PUREBER;
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
Spoštovani komitenti in
poslovni partnerii
Vsako leto si pošljemo novoletne voščilnice z željami za uspešno in zdravo leto.
Letos smo dobre želje spremenili v dejanje in namesto novoletnih voščilnic Območnim združenjem Rdečega križa Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje darovali
v Sklad za pomoč ljudem v stiski.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Divizija Dolenjska
	
	
	
nn nnr?\nr\r| W7A (3 97 A m n ITI A TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO UlAA 1_T 1_3 L—✓ 1_3 LnJ V/ZAAcD 7 n/iAl K H l/U\/iA POSEST •PREKLICI »PRODAM »RAZNO »SLUŽBO DOBI »SLUŽBO IŠČE »STANOVANJA‘ZAHVALE ‘ŽENITNE PONUDBE »ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 27. decembra - Janez Petek, 28. decembra - Živko Sobota, 29. decembra - David Nedelja, 30. decembra - Evgen Ponedeljek, 31. decembra -
Silvester
Torek, 1. januarja - novo leto Sreda, 2. januarja - Makarij Četrtek, 3. januarja - Genovefa
Lunine mene
30. decembra ob 21.42 - ščip
kino
BREŽICE: Od 27. do 30.12. (ob 18. in 20. uri) Nataša. Od 28. do 30.12. (ob 16.30) Mali vohuni. Od 1. do 3.1. (ob 17. in 20. uri) Harry Potter.
ČRNOMELJ: 27.12. (ob 18. in 20. uri) ter 29.12. (ob 18.30 in
20.30)	Nikogaršnja zemlja. 28.12. (ob 10.30) in 29.12. (ob
16.30)	Atlantida - izgubljeno cesarstvo. 30.12. (ob 18. in 20. uri) Vitezova usoda. 3.1. (ob 18. in 20. uri) Kaj ženske ljubijo.
DOBREPOLJE: 28.12. (ob
19.30)	Sladke sanje. 30.12. (ob 15. uri) Mačke in psi. 30.12. (ob
17.	in 20. uri) A.I. umetna inteligenca.
GROSUPUE: 28.12. (ob 19. uri) A.I. umetna inteligenca.
IVANČNA GORICA: 27.12. (ob 19. uri) A.I. umetna inteligenca.
KOČEVJE: 29.12. (ob 17. uri) Mačke in psi. 29.12. (ob 19. uri) Sladke sanje. 2.1. (ob 19. uri) A.I. umetna inteligenca.
KRŠKO: 27., 29. in 30.12. (ob
18.	uri) ter 28.12. (ob 19. uri) Sladki november. 27., 29. in 30.12. (ob 20. uri) in 28.12. (ob 21. uri) Sladke sanje.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od 28. do 30.12. (ob 17. in
19.	uri) Taxi. Od 27. do 30.12. (ob 21. uri) Niti besede.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 28. do 30.12. (ob 16. uri) Ameriška pita 2. Od 28. do 30.12. (ob 18. in 20. uri) Reševanje vdove Grace.
RIBNICA: 29.12. (ob 21. uri) A.I. umetna inteligenca.
SEMIČ: 29.12. (ob 19. uri) Atlantida - izgubljeno cesarstvo.
TREBNJE: 28.12. (ob 20. uri) in 30.12. (ob 17. uri) Hannibal.
VELIKE LAŠČE: 29.12. (ob 19. uri) A.I. umetna inteligenca.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
Spoštovani oglaševalci!
Prva številka Dolenjskega lista v letu 2002 bo izšla naslednji petek. Ker bo zaradi novoletnih praznikov umanjkal en delovni dan za sprejem malih oglasov, osmrtnic in drugega oglasnega gradiva, vas prosimo, da pohitite in male oglase, osmrtnice, razpise ipd. oddate do jutri, torej v petek, 28. decembra, zamudnike pa ne bomo odganjali niti v ponedeljek, 31. decembra, a tedaj bomo oglasno gradivo sprejemali samo do 9. ure V dela prostih dneh pa so vam vselej na voljo tudi naši avtomatski telefonski odzivnik (07/39 30 512), faks (07/39 30 540) in elektronska pošta (info@dol-list.si ali dolenj72@siol.net).
Oglasna služba Dolenjskega lista
DOLENJSKI UST
Št. 52 (2731), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 27. decembra 2001 • Naklada 15.807 izvodov
Izdajatelj: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rusija
Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaii 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev,- za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportainega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Poslovni račun pri NLB, d.d.. Divizija Dolenjska:
02970-0011425116 (tolarski); 01000-0000200097-970-7100-4405/9 (devizni) Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-iist.si	Internet: http://www.dol-list.si
Računalniški prelom: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO, d.d., Ljubljana, Dunajska 5
Nenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.
KUPIM
STARO POHIŠTVO (omare, skrinje, mize in drobne predmete), stare cca 100 let,kupim. 3 (07)34 66 320.
V SEVNICI ali bližnji okolici kupim novejšo enodružinsko hišo, najraje na relaciji Sevnica - Blanca. 3(07)49-71-549 ali (031)768-934.	2674
MOTORNA VOZILA
OPEL KADETT 1.7 D, letnik 1991, 5V,' prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam. B (041)216-921.	2662
PREPIS VOZIL
041/546-159
POSEST
V BRESTANICI (naselje Dore) prodam novejšo enodružisnko hišo. Cena po dogovoru. 3(07)49-71-549 ali (031) 768-934.	2673
PREKLICI
CENJENE STRANKE obveščamo, da bo z dejavnostjo Novak Ludvik, s.p., žaganje, tesarstvo, krovska dela, ki se zapira, nadaljevala družba Gradbeništvo Novak, d.o.o. 3(07)30-00-330.
V DL št. 51, 20. decembra, je bil v rubriki Popravki in odgovori objavljen članek kot odgovor na preklic iz pred-prejšnje številke. V članku je mnogo napak že v samem naslovu in veliko nepravilnosti, za katere obstajajo različne razlage, kijih imam namen definirati v celotni sestavi UO LD Škocjan. Nimam pa se namen razpisovati v časopisu, ker je starešina LD Škocjan g. Franc Bregač bralcem dobro poznan in tudi njegovo ime. Lovski čuvaj LD Škocjan, Zdravko Robek. 2668
PRODAM
SMUČI ROSSIGNOL, povver S, 1.67 m, carving, nove, vezi Rossignol fol x 100 in smuči Elan RC, 190, marker vezi, rabljene, prodam. 3(041)230-393,(07)33-24-377.	2664
SENO RAZSUTO ali v balah in cviček prodam. 3(07)30-71-543.	2669
SVEŽO svinjsko slanino ugodno prodam. 3(07)30-81-748.	2679
RAZNO
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, 3(07)393 02 62 .	2330
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. 3 (031)623-000, Tržan Dušan, s.p., Ledina 40, Sevnica.	2465
07/33-24-945
Garancija:	»avtomobili
• plačilne kartice »pokojnina •osebni dohodek »nepremičnine
GOTOVINA TAKOJ
Pon-čet: 9.00-17.00, pet: 9.00-12.00 GOLDINVEST, d.o.o., Malgajeva 2, Celje PE Glavni trg 14, Novo mesto
Mercator Dolenjska, d.d.
Livada 8, Novo mesto
DEŽURNE TRGOVINE MED PRAZNIKI
31.12.2001: do 16. ure: vse prodajalne do 18. ure: Hipermarket Cikava 1.1.2002: ZAPRTO
2.2.2002: od 8. do 11. ure: PC Ločna,
PC Kandija, Market Smrečnikova, Market Drska, Nakupovalni center Drska od. 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava V_______________________________S
GRADBENIŠTVO, ZIDARSTVO, KROVSTVO
Možnost izgradnje do III. gradbene faze.
GRADBENIŠTVO-ZIDARSTVO Jože Brsan s.p.
Hrastje 12, 8310 Šentjernej
tel. 041/913-259,040/358-188
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a
07/ 30 80 210 040/ 202 868
DOMAČE PECIVO, potice, piškoti, torte za razna praznovanja, silvestrovanja! Rogljiček, Gor. Kronovo 8, Otočec, 3 (07)30 73 083 ali (041) 746-330.	2600
POSLOVNI PROSTOR, 60 + 40 m2, klimatiziran, primeren za gostinsko dejavnost ali pisarne, oddamo. 3 (041)720-065.	2614
LOKAL, velikost 76 m2, v Brežicah, zelo ugodno prodamo. 3(041)642-556.
V NAJEM ODDAM gostinski lokal (140 m2 + terasa), podnajemniku nudim tudi garsonjero. 3(041 >923-808.	2680
IŠČEM OSEBO, ki bi z znanjem in veseljem negovala vinograd (150 trt) na Trški Gori pri Novem mestu. 3 (07)49-68-494.	2667
STANOVANJA
MLAD PAR z mirnim psom najame garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu. 3(040)533-771.
NOVO- enosobno stanovanje, 50 m2, v centru Metlike (CK.CTV), prodam. 3(07)36-35-030.	2677
ŽIVALI
2 BREJI kozi in kozla, burskega, prodam. 3(07)3084394.	2637
BIKCA, starega 10 dni, in kravo, brejo 8 mesecev, prodam. 3 (041)746-750.
BERNARDINCE mladičke, čistokrvne, brez rodovnika, cepljene, ugodno prodam. 3(041)384-045, (01)7231-651.	2671
BELE PIŠČANCE, težke 1 kg, z možnostjo dostave, prodam. Vrtačič, Pristavica 1, 3(07)30-71-287 ali (031) 712-995. '	2672
BIKCA SIMENTALCA, starega 10 tednov, za nadaljnjo rejo prodam. 3 (031)513-392,(07)30-85-684. 2666
SVINJO, težko 250 kg, domače krmljena, in pujske, težke 80 kg, prodam. 3(040)275-667.	2665
PRAŠIČA, 120 in 180 kg, prodam. 3(07)30-71-297.	2670
PRAŠIČA za zakol, težkega 200 kg, domače krmljen, prodam. 3(07)30-81-765.	2682
PRAŠIČE, težke 120 kg, in balirano slamo prodam. 3(07)30-73-208.
~Osem sodelavcem, poslovnim partnerjem, strankam in osem, ki boste te šele postali, se zahvaljujemo za zaupanje in vam želimo obilo zdravja, poslovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva v novem letu 2002.
nrodi
nerjavni dimniki
ZVONKO KADILNIK, s.p., B0ŠTANJ tel.: 07/81-41-147
LEMAM
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: na Bučki, včmomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, na Mimi, v Novem mestu, Češči vasi, Grobljah, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, na Otočcu, Dvoru, Uršnih selih, v Višnji Gori
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Črnomlju
•	APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah
•	VIKENDE (zidanice): v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, na Ljubnu, Kartaljevem
•	STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Straži, na Ratežu, v Novem mestu
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Germova, Bršljin - Rialto)
•	P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol. Vrhpolju (gostilna), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Šentrupertu (okolica), v Beli krajini (6 km od Črnomlja)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite. Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. in od 14. do 18 ure; ob petkih od 8. do 12. ure.
\0° % *» « # • i jfe i		Beiber dan iuM! m ■w
O/	V Acev n		FtADIO OGNJIŠČE
•s 07/33 24 377		Kum 105,9 Boi 107,3
—'J
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto S 07/30 24-791
SVVIFT 1.0 3V že za 1,354.870 SIT SVVIFT 1.3 16V že za 1,467.870 SIT
Po ADAC-u v svojem razredu najbolj varčno in najbolj zanesljivo vozilo.
UGODNI KREDITI!
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.

Naročilnica za
DOLENJSKI UST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_____________________________________r__________________________
___________________________________________________________Pošta:_____________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2002
Kraj:	Datum:	Podpis:
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	V nocojšnji oddaji V živo ob osmih zvečer bosta naša gosta direktorica novomeške bolnišnice Mira Retelj in strokovni direktor dr. Jože Smodej. Z njima se bo pogovarjala Darja Zupančič, beseda pa bo tekla o delu in načrtih regionalne bolnišnice.
•	V petek ob 21.30 vam bomo v mladinski oddaji Povej zavrteli prispevek Z glasbo v novo leto.
•	Letos 'smo pripravili nekoliko drugačen silvestrski spored. V ponedeljek ob osmih zvečer bomo začeli z letnim pregledom Od Silvestra do Silvestra. Takoj po novicah ob 21.30 bomo v oddaji Klepet z... predvajali polurni pogovor z Nacetom Junkarjem. S priljubljenim pevcem bo klepetala Verica Marušič, pogovarjala pa se bosta o njegovem delu, operi in zabavni glasbi. Junkar bo seveda vmes tudi zapel in z zdravico voščil našim gledalcem. Najdaljšo noč bomo gledalcem popestrili še z mnogočim. Med drugim bomo v živo poročali iz novomeške bolnišnice, porodnišnice, avtobusne in železniške postaje, pokazali ljudem, kaj počnejo policisti, naredili nekaj intervjujev s silvestrovanja na novomeškem Glavnem trgu, vmes pa bo za lažje čakanje novega leta veliko glasbe, skečev in nagradnih vprašanj. Srečno!
SINTAL°
DOLENJSKA
družba za varovanje
Glavni trg 3, Novo mesto
S 07/30 20 000
Ponarejene marke
METLIKA - 13. decembra je hrvaški državljan v NLB v Metliki Položil na svoj račun 4 tisoč nemških mark, pri pregledu bankovcev pa je uslužbenka ugotovila, da je eden od bankovcev za 500 mark Ponarejen. Bankovec so zasegli.
RADIO
U NIV O X
Kapušinova Abeceda
BREŽICE - Ivan Kapušin iz Brežic je v teh dneh izdal že deseto knjižico za otroke. Pred Abecedo, kot je naslov tokratni knjižici, so pred najmlajše bralce prišli Stric Matic, Krojaček Na-cek in drugi. Abecedo so natisnili v 500 izvodih. Ivan Kapušin pripravlja novo knjižico, in sicer Jezusov križev pot.
ZAHVALA
Ko pomlad bo na tvoj vrt prišla, se usedla bo na mehko travo, pogledala naokrog, kje si ti in zajokala, ker le ni.
Tiho, mnogo prezgodaj je odšla od nas naša dobra, skrbna, draga žena, mama, babica, hčerka, sestra, teta, snaha in svakinja
CVETKA KEMPERLE
(1957 - 2001)
V teh težkih trenutkih ste nam stali ob strani sorodniki, sosedje in prijatelji, za kar smo vam iz srca hvaležni. Hvala za podarjeno cvetje in sveče, hvala za prispevke za sv. maše, hvala njenim sodelavcem in tovarni Iskra Semič, delavcem Doma starejših občanov Črnomelj in delavcem Alplesa Železniki. Hvala pevcem za občuteno zapete žalostinke, Darinki in Anici za v srce segajoče poslovilne besede, g. župniku za lep krščanski obred in g. Maleriču za organizacijo pogreba. Lepa hvala tudi vaščanom Blatnika za denarno pomoč. Vsem, ki ste oblikovali in obogatili zadnje slovo naše drage mame, še enkrat prisrčna hvala!
Vsi njeni iz Blatnika pri Črnomlju, iz Češnjice pri Železnikih in nekaterih krajev na Gorenjskem
mladlnskikulturniizobraževalnišportni
27.	12.	/16.00/ Predstava: Terpsihora. Slovo od dedka mraza; Glavni trg
28.	12./20.00/ Koncert: Tozic, Pravda, INTI, Dan D; Športna dvorana Marof
29.12.	/9.00 - 12.00/ Kreativne delavnice za otroke: Otroški svet; BTC Novo mesto
29.	12./20.00/ Koncert: Narodno-zabavni večer, Mama Manka, Ansambel Petra Finka, Rubin; Športna dvorana Marof
29.	12./22.00/ Koncert: Rockžehta; Industbag, Broken Lock, Dežurni krivci; Loka bar
30.	12./14.00/ Animacija z glasbo: Čarovnik Grega; Loka bar
30.12.	/20.00/ Koncert: Durhmarsh, Siddharta; Športna dvorana Marof
31.	12. /22.00/ Silvestrska zabava na Glavnem trgu z ognjemetom: Sašo Hribar, TUlio Furlanič
Generalni medifski pokrovitelj:
DOLENJSKI LIST
Neodplačna objava
Medijski pokrovitetii
I"—*kjgQ
iBŠal
ltJ novomeški december
SVET OSNOVNE ŠOLE DR. PAVLA LUNAČKA ŠENTRUPERT Šentrupert 57, 8232 Šentrupert razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS - št. 12/96, 23/ 96, 22/00 in 64/01), ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda.
Mandat bo trajal 5 let.
Začetek dela bo 1. marec 2002.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s smernicami razvoja naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi razpisa na omenjeni naslov - s pripisom: ZA RAZPIS RAVNATELJA. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku.
Ponarejen “cankar”
ČRNOMELJ - 14. decembra je občan iz okolice Črnomlja na tamkajšnji pošti skušal unovčiti bankovec za 10 tisoč tolarjev. Pri pregledu bankovca so poštni uslužbenci ugotovili, da gre za ponaredek.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen “S 07/33 70 200
K Roku 26, Novo mesto delovni čas: NON STOP Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
MESTNA OBČINA NOVO MESTO OBVEŠČA, DA JE OBJAVILA NASLEDNJA JAVNA RAZPISA ZA PRODAJO OBČINSKIH ZEMLJIŠČ:
•	Javni razpis za prodajo dveh lokacij za gradnjo stanovanjskih objektov na Drski
•	Javni razpis za prodajo dveh lokacij za gradnjo poslovno-stanovanjskih objektov v Straži
Besedilo celotnih razpisov je izobešeno na oglasnih deskah Mestne občine Novo mesto na Seidlovi cesti 1 in na Novem trgu -6 in objavljeno v Uradnem listu dne 28.12.2001. Vse dodatne informacije dobite na Sekretariatu za okolje, prostor in komunalne zadeve v času uradnih ur na Novem trgu 6, lil. nadstropje, soba 86 ali po telefonu 07/39-39-293. Rok za prijavo na razpis je do vključno 18.1.2002.
- Janjo, Mateja Zoran z Gor. Poni-kev - Matica, Matejka Kavšček iz Straže - Žana, Branka Luštek iz Ledeče vasi - Ano, Urška Foršek iz Bršljina - Ano, Milena Korbar iz Dol. Kamene - Bogdana, Uršula Primc iz Škrjanč - Tio, Andreja Kocjančič iz Dolge vasi - Anžeta, Anica Žnidaršič iz Preske - Tajo, Alenka Gorše iz Črnomlja - Najo, Mojca Mejak s Sevnice - Lavro, Stanka Kovačič iz Kočevja - Žiga.
Iz Novega mesta: Štefka Bratož, Bajčeva 5 - Nastjo, čestitamo!
V času od 10. do 16. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Danica Jarc iz Vrbovca -Dejana, Marija Kobe iz Dolža -Lauro, Vesna Medle z Gumberka - Lučko, Katarina Gašperič iz Nove Lipe - Evo, Renata Kužnik iz Podlisca - Aljaža, Veronika Stanjša z Vrhtrebnjega - Žiga, Mojca Derganc s Štrekljevca - Klementino, Suzana Gašperič iz Bršljina
ZAHVALA
V komaj 37. letu življenja nas je veliko prezgodaj zapustila ljubljena mati in žena
TATJANA
LUBEJ
roj. Naroglav
iz Dolenjega Boštanja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo skupaj z nami pospremili na zadnjo pot. Še posebej hvala za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: mož Dušan, otroci Matic, Nejc in Pia, stari oče Vinko ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče in tete
MARIJE GIODANI
roj. Debevc
iz Klenovika
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem, znancem ter kolektivoma ZRSZ in Laboda za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri ge. Cimerman za skrbno nego, duhovniku Golobu za pogrebni obred, g. Matku za besede slovesa in pogrebni službi Blatnik. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te moje išče, le solza in srce ve, kako boli, ko le, Silvo, med nami ni.
V cvetu mladosti nas je nepričakovano zapustil naš
SILVO ŠTIMPFEL
iz Šmarjeških Toplic 6 b
ZAHVALA
"Kakor školjka si bila.	Tisoč zvezdic je na nebu,
zaprla, liha, a biserna,	a ena si mamica ti,
ko si se odprla, je biser izgubil sijaj." ko pogledam v nebo - se mi nežno (Maleji)	nasmeji.
V 32. letuje umrla naša draga
MATEJA KIRM
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izraze sožalja, za cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala tudi nekdanjim učencem in razredničarki OŠ Šmarjeta. Posebna zahvala tudi mladim iz Šmarjeških Toplic, kolektivu in dijakom EŠ Novo mesto ter PE Telekoma Novo mesto. Zahvala tudi pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Oklešen. Iskrena hvala vsem, ki ste nam bili v oporo v času slovesa in ste našega Silva pospremili v večni mir.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Neizmerna je bolečina, a prijetna toplina, ko v trenutkih notranje bolečine nisi sam. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v najtežjih trenutkih slovesa stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in svete maše ter našo ljubljeno Matejo pospremili v njen prerani grob. Hvala tudi vsem, ki ste ji v času bolezni znali prisluhniti in ji vlivali pogum. Skupaj smo sestavljali kapljice upanja, a premočan je bil tok bolezni,
V neizmerni žalosti mož Frenk, hči Lara in vsi njeni
			\	'	V;. .	•
	i f;-		
AVTOR:
JOŽE
UDIR
SIBIRSK REKA, KI IZLIVA BERINGC MORJI
PRAVO-
KOTNO
OBKLESAN
KAMEN
ČRV
ZALUBNIK
SLANA VODA, V KATERI JE BILO NAMOČENO SVINJSKO MESO
FRANCOSKI
DRAMSKI
PESNIK
(JEAN-
BAPTISTE,
1639-1699)
PTIČ
PLENILEC
PIVNICA
V
AMERIŠKEM
OKOLJU
PRIPADNIK
GERMAN-
SKEGA
PLEMENA
SPOROČILO ZA TV PREDVAJANJI
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (RAČUNOV.)
DANSKO PRISTANIŠČE OB BALTIKU
POSTEKLINA, LOŠČ
STARO -CERKVENO-SLOVANSKI POLGLASNIK
MANJŠA
KIPARSKA
UMETNINA
SMISEL,
VSEBINA
MISLI
STARI OČE
DON
KIHOTOV
KONJ
(ČEBELJA)
PAŠA
TOVORNA OBALNA JADRNICA NA ENO JADRO
KEMIJSKI
SIMBOL
ZA
EVROPIJ
SL. KIPAR ABSTRAKTNE SMERI (JANEZ, •1933)
EDEN OD ZAKRAMENTOV KAT. CERKVE
PROSTORNINA
GADJA
LUKNJA
KELTSKO LJUDSTVO V SEV. ITALIJI
MIRUJOČI DEL ELEKT. STROJA
GIB
(ZLASTI
ROKE)
KOKOŠ
VRSTA LOVSKEGA PSA (SRNEI)
VRSTA JEDI
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
ORIENTALSKI,
PREDVSEM
MUSLI-
MANSKI
POZDRAV
PTIČ, KI SE HRANI Z RIBAMI, OSTANKI
NEUMNOST
TKANINA Z BLEŠČEČIMI SE VZORCI ZA PRTE, POSTEUNO PERILO
PRIMORSKA
JED
KRILO
RIMSKE
LEGIJE
AZIJSKA
DRŽAVA
VRSTA
ŠPORTNE
JADRNICE
PRESTOL*
JORDAN
MESTO
NA
DUGEM
OTOKU
VOLNENA
TKANINA
POKRAJINA NA HRVAŠKEM
MESTO V PIEMONTU (ITALIJA)
NASIP IZ DROBNEGA PESKA
VRHOVNI
POGLAVAR
ETIOPSKE
CERKVE
ŽIVLJENJSKI PROSTOR V MORJU
IZRAEL. SKLADATELJ (JOSEF, »19101
BENIGNA
TVORBA
LOMA-
STENJE
DUŠA V ANALITIČNI PSIHOLOGIJI
MERILEC
TLAKA
VRSTA
KORAL-
NJAKA
POSKUS UMORA IZ POLITIČNIH RAZLOGOV
AVSTRIJSKA
POROČEVALSKA
AGENCIJA
UTELEŠENJE
BOGA
VIŠNUJA
GNOJNI
KATAR
GOROVJE V BURMI
SLOVENSKI
OBMORSKI
KRAJ
RUTA
PRI
ŠPANSKI
NARODNI
NOŠI
PODSTREŠNA IZBICA
POIMENOVANJE
PO KAKI OSEBI
EDEN OD SEDMIH GRIČEV V RIMU
OKAY
RIMSKI
PESNIK
(■METAMOR-
FOZA)
IME
PEVCA
PESTNERJA
OSVEŽILNA
BREZALKO-
HOLNA
PIJAČA
1
SPRETNO,
TAKTIČNO
RAVNANJE
GRŠKA
MITOLOŠKA
BOGINJA
MAŠČEVANJA
MUSLI-
MANSKI
POSTNI
MESEC
o uoCztna.
nakladna HxLzan.li.ci
Še malo, pa bomo prestopili iz starega v novo, tokrj 2002. leto, zato v zadnji letošnji številki Dolenjskega list, seveda ni smela umanjkati celostranska nagradn križanka. Kdor jo bo pravilno izpolnjeno poslal na našlo uredništva (Dolenjski list, Germova ulica 4, Novo mestc p.p. 212) vključno do petka, 11. januarja 2002, mu žrel lahko nakloni eno od naslednjih nagrad:
1.	nagrada - 50.000 tolarjev
2.	nagrada - 30.000 tolarjev
3.	nagrada - 20.000 tolarjev
-	4. do 10. nagrada - knjiga
Reševalci naj na ovojnico, v kateri bodo poslali rešitev pripišejo “Novoletna nagradna križanka", na belem robi pod križanko pa naj ne pozabijo napisati svojega naslova
Samo dobro v letu 2002 vam želi
DOLENJSKI USI