UVODNIK Spoštovani in lepo pozdravljeni vsi, ki ste se namenili prebrati ali preleteti glasilo CUDV Dobrna, glasilo, ki je odraz našega dela, bivanja, aktivnosti in življenja v preteklem obdobju. Leto je minilo, kot bi pihnil, in že smo zakljucili šolsko leto ter se podali brezskrbnim pocitnicam naproti. Kaj nam je le-to prineslo, vam z veseljem in ponosom predstavljamo v besedi in sliki, ki pricata o tem, da smo bili uspešni, zavzeti, vedoželjni in igrivi, kar je zaznati skozi naša doživetja, naše dosežke, usvojena znanja in dobro voljo, ki je naš spremljevalec na vsakdanji poti. Ni bilo vedno lahko, bili so dobri in manj dobri dnevi, ki smo jih s skupnimi mocmi uspešno premagovali, da smo lahko izšli kot zmagovalci v tekmi, ki spremlja ritem življenja v CUDV Dobrna. Skozi vso leto smo bili zelo aktivni in dejavni. Poleg rednih ucnih vsebin, ki smo jih usvajali, smo izvajali tudi veliko obšolskih obogatitvenih dejavnosti in aktivnosti. Udeleževali smo se kulturnih dogodkov in športnih tekmovanj po celi državi, kjer smo dosegali in posegali po najboljših uvrstitvah. Ni pa bilo vedno lahko. Ne uporabnicam in uporabnikom ne zaposlenim, vendar je to življenje, življenje, ki ga premagujemo s skupnimi mocmi, si ga delimo, si ga delamo ustvarjalnega, zanimivega, radoživega, upoštevajoc zmožnosti, sposobnosti in želje slehernega posameznika. Vcasih nam uspeva bolje, vcasih nekoliko manj. Takrat se ustavimo, se pogovorimo, se objamemo in že potujemo novim dogodivšcinam naproti. Poletne pocitnice smo nestrpno pricakovali, verjamem, prav vsi v našem zavodu. Obdobno leto je bilo delovno, pestro tako na strokovnem kot na bivanjskem in družabnem podrocju, zaznamovano z vecjimi in manjšimi dogodki, ki so nam poleg rednega dela prinašali nove izkušnje in hkrati z njimi tudi preizkušnje, veselje, druženja ter umešcanje in prepoznavnost v širši družbi. Želimo biti skupnost, prepoznana po domacnosti, dostopnosti, prijaznosti ter predvsem po kakovosti storitev za uporabnike in njihove starše ali zakonite zastopnike. Želimo biti dober in pošten delodajalec ter dober poslovni partner. S skupnimi mocmi, veliko dobre volje in pozitivne naravnanosti nam bo zagotovo uspelo zadržati, kar smo dosegli do sedaj, vse to pa nam bo pomagalo, da bomo postali še boljši. Ob tej priložnosti se za njihov prispevek zahvaljujem tudi vsem sodelavcem in jih prijazno vabim k sodelovanju tudi v bodoce. Želim vam cudovite poletne dni! Breda Božnik, direktorica STOPINJICAM NA POT Zgodba glasila Stopinjice je zgodba o rasti, zorenju in iskanju pomena v vsakdanjih trenutkih življenja in dela v CUDV Dobrna. Leta 1987 so izšle prve Stopinjice – skromne po obsegu, a velike po namenu. Danes, skoraj štiri desetletja kasneje, z veseljem predstavljamo že 37. številko. Vsaka od njih je bila korak naprej – v besedi, oblikovanju, vsebini, predvsem pa v tem, kako se v njej izražajo naši uporabniki in sodelavci. Posebna cast za Stopinjice je letošnja vkljucitev v Digitalno knjižnico Slovenije (dLib), s cimer je naš casopis postal trajno dostopen širši javnosti in del slovenske kulturne dedišcine. To priznanje dokazuje, da tudi zgodbe iz naše ustanove sodijo med tiste, ki imajo svojo težo in pomen – ceprav morda ne polnijo naslovnic, nosijo toplino, pogum in pristnost, ki jih danes vse bolj pogrešamo. Od zacetnih tipkanih strani, razmnoženihna fotokopirnem stroju, do današnje barvne in digitalno pripravljene izdaje Stopinjice danes združujejo intervjuje, utrinke iz življenja zavoda, prispevke, umetniške izraze uporabnikov, spomine in sanje. A skozi vse leto ostaja skupna rdeca nit: ce se zgodbe niso zapisale, se niso zgodile. Prav zato je vsaka številka dragocen arhiv življenja – malega in velikega – v naši skupnosti. V tej številki nadaljujemo tradicijo: utrip ustanove, refleksije zaposlenih, glasovi naših ucencev in odraslih uporabnikov, spomini na pretekle dogodke ter pogled v prihodnost. Hvala vsem, ki prispevate svoje misli, cas, energijo in srce. Brez vas Stopinjice ne bi bile to, kar so danes. Simon Krajnc, urednik 55 KONCNI IZLET NA RAZGLEDNI STOLP V ROGAŠKI SLATINI Ob koncu šolskega leta se je naša skupina odpravila na koncni izlet v Rogaško slatino. S Simonom, Tino, Ano in Samro smo si šli ogledat novi razgledni stolp. Na stolp smo se povzpeli z dvigalom in za vozicek ni bilo nikakršnih ovir. Ko smo se vsi zbrali na vrhu stolpa, smo si lahko privošcili cudovit razgled na Rogaško slatino. Na razgledni tocki smo posneli del videa za našo zakljucno prireditev, to je dogodek ob koncu šolskega leta. Video smo nadaljevali tudi na poti v slašcicarno, kjer smo si privošcili tortico. Tudi jaz sem s sošolci za video držal v rokah plakat na katerem je pisalo: RADI SE IMEJMO. In res v naši skupini skrbimo drug za drugega in se imamo radi. V minulem šolskem letu mi je bilo všec, da imam veliko prijateljev s katerimi doživljam lepe tako v centru kot tudi na letovanjih in izletih. Enej, uporabnik IZVAJANJE PROJEKTNIH AKTIVNOSTI ERASMUS+ PROJEKTA CLENA V SRBIJI V okviru Erasmus+ projekta CLENA (Raising Climate Change and Sustainable Environmental Awareness for Children with Special Education Needs) je projektni tim CUDV Dobrna skupaj s turškimi partnerji iz organizacije 15. Kolordu Ilkokulu iz Kocaeli Dernice odpotoval k projektnim partnerjem v Srbijo, natancneje Školski centar "Dositej Obradovic" v Subotici. Projekt CLENA povezuje sorodne organizacije z namenom spodbujanja ozavešcenosti o podnebnih spremembah in trajno stnem razvoju na podrocju oseb s posebnimi potrebami. V Srbiji smo si izmenjevali pedagoške prakse, krepili sodelovanje in pridobivali nova znanja na podrocju trajnostnega razvoja. Osrednji del našega obiska je bila izvedba STEAM (Science, Technology, Engineering, Arts, Mathematics) aktivnosti na temo “Green energy, green future”. Projektni partnerji smo obiskali Eko center Radulovacki v Sremskih Karlovcih, kjer smo raziskovali ekosisteme in biotsko pestrost ob reki Donavi. Udeleženci so sodelovali v ekološki delavnici in dobili vpogled v edinstvene rastlinske in živalske vrste tega obmocja. V Subotici smo se seznanili z organizacijo NGO Zajedno, kjer so predstavniki razložili, kako aktivno vkljucujejo ljudi z razlicnimi ovirami v okoljske projekte. Sledil je obisk botanicnega parka v Beogradu, kjer nam je strokovno znanje o raznolikosti rastlin in njihovem vplivu na ekosistem predala dr. Jovana Bila Dubajic, raziskovalka z biotehniška fakultete v Beogradu. Posebej zanimiva je bila predstavitev vloge cebel, saj so udeleženci spoznali, kako te pomembne opraševalke prispevajo k ohranjanju ekosistemov. Hkrati smo se ucili, kako lahko vsak posameznik prispeva k varovanju narave, in ustvarjali idejne zasnove glede prenosa tega znanja na ucence s posebnimi potrebami. Poleg izvajanja rednih projektnih aktivnosti projektni partnerj i uspešno izvajajo tudi dodatne aktivnosti. Vsi skupaj smo bili povabljeni na turško veleposlaništvo k svetovalcu za izobraževanje v Beogradu. Povabilo je bilo nepricakovano, a za vse skupaj zelo prijetna izkušnja. Gospod Yunus Yildirim, svetovalec za izobraževanje, je poslušal predstavitev partnerskih organizacij in predstavitev projekta, zaradi katerega se predstavniki organizacij nahajamo v Srbiji. Po predstavitvi Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna nas je prosil za izmenjavo kontaktnih podatkov za potrebe prihajajocih projektov, saj so ravno v iskanju podobne organizacije v Sloveniji. Erasmus+ projekt CLENA je odlicen primer, kako lahko z mednarodnim sodelovanjem in vkljucevanjem udeležencev s posebnimi potrebami dosežemo pomembne premike v organizacijah na podrocju trajnostnega razvoja. Na podlagi izvajanja projektnih aktivnosti se del pedagoškega procesa v organizacijah usmerja v izvajanje aktivnosti v naravi in ucenje s pomocjo naravnih materialov. Projektni tim CLENA, Slovenija 1010 VAJA EVAKUACIJE V CUDV DOBRNAVAJA EVAKUACIJE V CUDV DOBRNA V ponedeljek, 21. 10. 2024, smo s Prostovoljnim gasilskim društvom Dobrna izvedli vajo evakuacije v primeru požara. Ob tem so clani PGD Dobrna prikazali gašenje zacetnega požara. Gasiti je lahko poskusil vsak, ki si je tega želel. Hvala uporabnikom in zaposlenim, ki so resno pristopili k vaji. Predvsem pa najlepša hvala vsem clanom PGD Dobrna, ki so še enkrat pokazali, da se na njih lahko vedno zanesemo. Mateja Cerenak, služba za oskrbo in vzdrževanje DONACIJA HRANE ZA PTICE DOBRODELNI KONCERT KLIC DOBROTEDONACIJA HRANE ZA PTICE DOBRODELNI KONCERT KLIC DOBROTE Sredi poletja so nas prijetno presenetili clani Lovske družine Dobrna, saj so prinesli vec paketov razlicne hrane za ptice. Obljubili smo, da jim jo nastavimo, ko bo cas za to. V teh dneh naši uporabniki in uporabnice skrbno nastavljajo semena v krmilnice, ki so jih pripravili, in potrpežljivo cakajo na obiskovalke. Težko je skriti veselje ob pogledu na lacne pticke, ki pridejo do hrane. Najlepša hvala clanom Lovske družine Dobrna za lepo gesto in pozornost. Mateja Cerenak, služba za oskrbo in vzdrževanje Kot vsako leto smo bili tudi letos povabljeni na generalko dobrodelnega koncerta Klic dobrote v Celje. Slovenska karitas je skupaj z medijsko hišo RTV Slovenija priredila 34. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE. Letošnje vodilo je bilo “Poti do srca”. Številni nastopajoci glasbeniki in pevci so tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovarjali slovensko javnost, trkali na dobroto src in prinašali toplino v domove slovenskih družin v stiski. V popoldanskih urah smo se odpravili proti Celju. Z navdušenjem smo pricakali skupino Diamanti, nastopili so Fehtarji, Uroš in Tjaša Steklasa, Dejan Vunjak, Hamo, IL Divji, Saša Lešnjek, Manca Hribar in Jakob Cuk, Bassless, Domen Kljun, Kikifly, Poskocni muzikanti in folklorna skupina Iskraemeco. Neizmerno smo uživali, se veselili z nastopajocimi in seveda znali vse njihove pesmi. Seveda smo se tudi fotografirali z njimi. Hvaležni smo se v zavod vrnili v poznih urah v upanju, da se drugo leto vidimo spet. Branka Šket, varuhinja ŠPORTNI USPEHI NAŠIH ŠPORTNIKOV Naši športniki so v zadnjih mesecih ponovno dokazali svojo vztrajnost, ekipni duh in športno odlicnost na razlicnih tekmovanjih, kjer so ponosno zastopali našo lokalno skupnost. Evropska nogometna konferenca na Brdu Dne 21. novembra 2024 smo se udeležili Evropske nogometne konference na Brdu pri Kranju. Kljub slabim vremenskim razmeram je naša ekipa pokazala pravi športni duh in nepopustljivo voljo. Pod vodstvom energicnega irskega trenerja smo osvojili nova znanja, ki jih bomo v prihodnje zanesljivo prenesli na igrišce. XV. Košarkarski turnir Specialne olimpiade Slovenije Naši košarkarji so 12. novembra 2024 sodelovali na XV. Košarkarskem turnirju Specialne olimpijade Slovenije, ki je potekal v Mariboru. Z izjemno igro in timskim duhom so si priborili zasluženo 2. mesto. Njihov uspeh je bil plod trdega dela in predanosti, zato smo nanje še posebej ponosni. Finale nogometne lige SOS Na mestnem stadionu v Zagorju ob Savi je 22. oktobra 2024 potekalo finale nogometne lige Specialne olimpijade Slovenije. Naši nogometaši so se v mocni konkurenci odlicno izkazali in z borbeno igro osvojili 4. mesto. Njihova predstava je dokaz, da šport presega zgolj tekmovalnost ter vkljucuje tudi prijateljstvo, sodelovanje in spoštovanje. Hvala vsem športnikom, trenerjem in podpornikom za njihove izjemne dosežke in trud. Ponosni smo, da so del naše skupnosti in navdih za vse nas! Emanuel Jutriša, športni pedagog E-QALIN MODEL UPRAVLJANJA KAKOVOSTI V CUDV DOBRNA Obvešcam vas, da smo v februarju uspešno prestali in zakljucili s presojo modela kakovosti E-Qalin, ki ga v CUDV Dobrna izvajamo že vrsto let. S tem smo zakljucili obdobje upravljanja kakovosti in z današnjim dnem prešli v novo. Gre za dolocen vseevropski model upravljanja s kakovostjo, ki ga izvajamo v zavodu na nacin operativne naravnanosti, ki zajema vse hierarhicne ravni v organizaciji in vkljucuje aktivno vkljucevanje ter participacijo vseh zaposlenih, uporabnikov in staršev. Gre za pomemben doprinos, ki se rezultira v uvidu izvajanja kakovosti na vseh ravneh našega delovanja. Prednosti in pridobitve hiše z izvajanjem E-Qalina: • boljša kakovost storitve za uporabnike, • vecja motiviranost in zadovoljstvo zaposlenih, • pomoc vodstvu in zaposlenim pri izpopolnjevanju storitev, • usposobljenost zaposlenih za razmišljanje o kakovosti, ki je specificna glede na dejavnost, • pospeševanje ozavešcenosti o kakovosti v pa se zahvaljujem vsem, ki ste model kakovosti zavodih in socialni politiki, izvajali, ga živeli in prenašali v kolektiv zaposlenih in uporabnikov. • nacionalna in mednarodna primerljivost ustanov itd. Posebna zahvala in hkrati pohvala gre tudi vodji kakovosti Snežani Poljšak, ki je motor E-Qalina v Zunanja certifikacijska hiša QSocial je na osnovi hiši, ki poleg svojega rednega dela na vseh ravneh opravljene zunanje presoje ugotovila in potrdila, prizadevno skrbi, da program upravljanja kakovosti da imamo v zavodu ustrezno vzpostavljen in v CUDV Dobrna ne usahne. izvajan model upravljanja kakovosti, in nam na podlagi tega podaljšala veljavnost certifikata do Naj bo pohvala in zahvala nekaj, kar ogreje srce 11. 2. 2028. ob zavedanju, da je delo opravljeno dobro, ter hkrati zaveza, da bomo kakovost v naši skupnosti V sklopu presoje smo prejeli pohvalo za opravljeno vzdrževali in nadgrajevali tudi v bodoce. delo in nekaj priporocil za nadaljnje aktivnosti glede na to, da se tudi model E-Qalin obdobno Hvala vsem! novelira in spreminja. Breda Božnik, Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste pri direktorica presoji na kakršenkoli nacin sodelovali, predvsem RUBY – MACJA ZVEZDA NAŠE SKUPNOSTI 16 Naš center, kjer skupaj z varovanci s posebnimi potrebami oblikujemo sprejemajoce in stimulativno okolje, ima svojo majhno, a izjemno pomembno clanico – muco Ruby. Ta oranžna lepotica, podobna znanima risanima junakoma Garfieldu in obutem macku, je postala nepogrešljiv del našega vsakdana. Kot so o njej povedali naši varovanci, je Ruby posebna macka. Mnogi jo opisujejo kot luškano bitje z mehko dlako in majhno glavico. Njeno toplo predenje je vir tolažbe in radosti za vse nas. Poseben car ji daje njena kulturna narava. Ne hodi v hišo, tudi ce so vrata odprta. Pogosto se sprehaja med avtomobili na parkirišcu in nadzira, ali je vse v redu. Ko pridem na delo, jo vedno poklicem. Prihiti, saj ve, da ji prinašam priboljške -tako kot še marsikdo. Res je razvajena, ampak si zasluži vso ljubezen. Zelo malo potrebuje, da je zadovoljna. Dovolj je, da jo pobožamo z besedami in ji omogocimo, da nas spremlja skozi dan. Ruby ni le macka – ona je naša mala zvezda. Lidija Hrncic Draškovic, varuhinja GALERIJA ZVONCEK Razstavno-prodajna galerija je svoja vrata v novih prostorih v središcu Dobrne odprla oktobra 2020. Vanjo se vsak delovni dan vkljucuje sedem uporabnikov, ki pod vodstvom dveh zaposlenih izvajajo dejavnosti zaposlitve, sprejemanja strank in pomoci pri prodaji izdelkov z namenom ohranjanja socialnih stikov z zunanjo okolico. V galeriji Zvoncek nudimo obiskovalcem izdelke, ki jih uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna izdelujejo še v delavnicah v Vojniku in Razdelju. Naš asortiman obsega izdelke iz gline, lesa in zelišc, izdelke, narejene s šivanjem in vezenjem, rocno izdelujemo papir, ki služi kot osnova za vošcilnice za razlicne priložnosti: božicno-novoletne praznike, rojstne dneve, velikonocne praznike, obhajila in birme, poroke, sožalnice itd. Vošcilnice in druge izdelke naredimo tudi po narocilu in po željah stranke. Vsak od uporabnikov ima posebno zadolžitev: Igor sprejema stranke in poskrbi za sortiranje drobnih predmetov po barvah ter pravi, da se v galeriji dobro pocuti. Tinka rada hodi v galerijo, kjer reciklira papir s tem, da ga nareže na drobne košcke, in tako pripravljen je primeren za predelavo. Ina poskrbi za prvo jutranjo, nato pa še opoldansko kavo in pripravo malice, vmes pa še šiva, para, pakira vošcilnice v zašcitno folijo in skrbi za urejenost kuhinje. Ina pove, da ji je zelo všec, ker stanuje v bivalni enoti Deteljica, ki se nahaja nad trgovino TUŠ, in ima zato zelo blizu »službo« v galeriji Zvoncek. Nada po svojih moceh pomaga pri transportu z vozickom, šiva in skrbi za prevoz malic iz kuhinje, saj vsakodnevno prihaja iz centra. Tadeja se zamoti z natikanjem glinenih rožic ali vtikanjem žebljickov in s tem ohranja fino motoriko. Maja nas razvedri s svojimi domiselnimi izjavami in petjem pesmi. Nina in Sara, ki se v galerijo vkljucujeta izmenicno, najraje barvata mandale in aktivno sodelujeta pri pogovorih. Našo malo trgovinico obiskujejo domacini in nakljucni mimoidoci, precej pa je tudi turistov in gostov iz Term Dobrna. Veliko tistih, ki vsako leto prihajajo na terapije ali oddih, nas obišce, poklepeta in si z zanimanjem ogleda našo ponudbo. Seveda tudi kaj kupijo. Ves izkupicek od prodanih izdelkov je namenjen uporabnikom za priboljške: kavico, sladoled, sok, izlete. Stranke so navdušene nad razlicnimi izdelki, s tem pa dajejo priznanje uporabnikom, ki želijo biti koristni in pridati svoj košcek v mozaik ustvarjanja za promocijo našega centra in krepitev samopodobe. ZATO PRIJAZNO VABLJENI V NAŠO MALO PRODAJALNICO Z VELIKIM SRCEM, ZELO VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA. Ekipa galerije Zvoncek PODALJŠANJE POLNEGA CERTIFIKATA DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE IN ZAHVALA CUDV DOBRNA ZA ŠIRJENJE KULTURE DRUŽINI PRIJAZNEGA PODJETJA CUDV Dobrna deluje po smernicah certifikata Družini prijazno podjetje od leta 2011, ko je prejel osnovni certifikat. Leta 2015 je prejel polni certifikat. Dne 20. 12. 2024 je prejel Sklep Revizorskega sveta certifikata DPP o ponovnem, že cetrtem podaljšanju certifikata DPP, saj se je v revizijskem postopku potrdilo, da se sprejeti ukrepi primerno in uteceno izvajajo. V sredo, 14. 5. 2025, je CUDV na slavnostni podelitvi certifikatov DPP za 13-letno delovanje po certifikatu DPP prejel zahvalo za širjenje kulture družini prijaznega podjetja v Sloveniji. Najlepša hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri snovanju in izvajanju sprejetih ukrepov in aktivnosti. Mateja Cerenak, zastopnica DPP VESELI DECEMBER V Centru za usposabljanje, varstvo in delo Dobrna smo si naredili še en raznolikih dogodkov poln december. Za otvoritev veselega decembra smo pred centrom organizirali slavnostni prižig luck z mini koncertom našega Avla banda. Skozi celoten prvi teden decembra smo zaposleni skupaj z uporabniki marljivo ustvarjali in poskrbeli za lepo okrasitev vseh naših prostorov. Na koncu sicer nismo prešteli vseh novoletnih smrecic pod našo streho, zagotovo pa je bilo njihovo število dvomestno. Naše prizadevno delo je opazil Miklavž, ki nas je obiskal po skupinah in nam prinesel sladke dobrote. Tekom praznicnega meseca smo se uporabniki vseh skupin družili na razlicnih kulturnih in družabnih dogodkih. V telovadnici smo si na velikem platnu ogledali božicni film in uživali v kokicah. Kot že nekaj let zapored nas je na naše veliko veselje obiskala Folklorna skupina Dobrna, v kateri pleše naša sodelavka Barbara. Že tradicionalen in težko pricakovan je bil tudi obisk Božickov na motorjih. Ce ob obisku Božickov na motorjih še nismo uspeli izlušciti, kateri izmed njih je pravi, smo stvari prišli do dna nekaj dni kasneje, ko nas je obiskal tisti pravi Božicek in nam prinesel darila. Ob njegovem obisku smo uživali tudi v lutkovni predstavi, ki so jo pripravile naše sodelavke Urška, Alenka in Helena ter ucenec Danijel. S predstavo so ustvarjalci in Božicek razveselili tudi naše ucence v oddelkih v Celju in pa otroke zaposlenih. Dogodek, ki se ga naši uporabniki v decembru še posebej veselijo, je tudi slavnostna božicna vecerja. S pripravo le-te in tudi drugih pogostitev, ki so spremljale razlicne dogodke, so se znova izkazali naši kuharji. Za njihov trud se jim na tem mestu še posebej zahvaljujemo. Kot razrednicarki mi bosta v spominu najbolj ostali ustvarjanje in predpraznicno druženje v razredu. Z ucenci smo poslikali loncke in vanje posejali božicno žito, potem pa z zanimanjem opazovali njegovo rast. Za svoje domace smo izdelali darilca in vošcilnice. V lesni delavnici so za vsakega našega uporabnika izdelali personalizirane okraske, ki smo jih med poukom pobarvali. Preizkusili smo se tudi v peki piškotov in bili pri tem zelo uspešni, kar potrjujejo odzivi mnogih degustatorjev, ki so nas kasneje prosili za recept. V testu so bile sicer povsem vsakdanje sestavine: moka, sladkor, jajca, maslo in dobra volja. Ana Grudnik, skupinska habilitatorka 2020 2121 VALENTINOV KONCERT NA DOBRNI V nedeljo, 16. 2. 2025, smo se pozno popoldne odpravili v telovadnico na Dobrni, kjer je bil valentinov koncert. Nastopali so pevski zbor Korona, fantje z Joževega hriba, kot glasbena gostja pa je nastopila pevka Tanja Žagar. Zapela je veliko poskocnih pesmi, na katere je publika malo zaplesala. Všec mi je bilo, da je z nami delila izkušnjo svoje bolezni. Pevka je pred kratkim prebolela raka. Dvorana je bila cisto polna, tako da so nekateri obiskovalci celo stali. Iz našega centra se je koncerta udeležilo vec skupin z zaposlenimi. Zelo ponosen in vesel sem bil, ko sem na odru videl zaposlene iz našega centra (Renato in Lovra), ki sta nastopala vsak v svojem zboru, zelo všec pa mi je bil tudi nastop Tanje Žagar. Všec mi je bilo to, da so bile razlicne zvrsti glasbe. Take prireditve so zame lepa izkušnja in upam, da se jih bom lahko še kdaj udeležil. Enej, uporabnik MOJA PRVA LUTKOVNA PREDSTAVA Pred božicem so me uciteljice Urška, Helena in Alenka prišle vprašat, ce bi sodeloval pri lutkovni predstavi. Predstavo Volk in božic bi zaigrali za otroke in odrasle v našem centru ter za otroke zaposlenih. Moja vloga je bil tekst zajca. Vadili smo tri dni pred nastopom. Ko sem stal za odrom in poslušal publiko, ki je prihajala, nisem bil živcen. Moja edina napaka med nastopom je bila, da sem govoril tiho. Gledalci so nam ploskali in to so bili fantasticni obcutki. Ce bom še kdaj imel priložnost, bom sodeloval. Danijel, uporabnik VOLK IN BOŽIC V našem zavodu smo letošnji praznicni cas obogatili s prav posebno kulturno izkušnjo – lutkovno predstavo za otroke naših zaposlenih, naše uporabnike in za otroke iz vrtca Dobrna, ki je nastala po slikanici Volk in božic, delo slovenske avtorice Kaje Firm. Pravljica je topla in duhovita zgodba o volku, ki bi rad praznoval božic, a se znajde pred številnimi izzivi. Predstava je bila izvedena v šolski avli, kjer so se otroci iz vrtca posedli na mehke blazine in z odpr timi usti spremljali volkove prigode. Ob koncu so nas nagradili z glasnim aplavzom, nekateri pa so celo prišli povedat, da bi si predstavo želeli videti še enkrat. Za trud med celim letom nas je po predstavi obiskal še decembrski dobri mož, Božicek, ki je vsem pri- Zgodba nas popelje v zimski gozd, kjer volk, ki obi cajno velja za samotarja, spozna pravo vrednost praznikov – prijateljstvo, pomoc drugim in toplino skupnosti. Sprva je volk neroden in ne prevec prijazen, a se skozi zgodbo nauci, da so darila in praznicne lucke pomembne le, ce jih lahko z nekom deliš. Predstavo smo pripravili zaposleni kot praznicno darilo za najmlajše. Izdelali smo rocne lutke, bogato scenografijo ter pripravili besedilo po motivih iz knjige. Glasove likom je posodil tudi naš uporabnik. dnim otrokom razdelil darila. Z lutkovno predstavo smo želeli mlajšim približaticar decembra, druženja obvroci cokoladi inšmor- nu, prijetnih pogovorov in dobrosrcnosti. Za konec pa še misel iz pravljice, ki se nam je najbolj vtisnila v spomin: »Pravi božic ni pod smrecico – je v srcu.« Urška Fijacko, razrednicarka MAŠKARE NA POHODU Na pustni torek so naši prostori doživeli pravo preobrazbo – ucilnice so zasedli vitezi, carovnice, pingvini, klovni, ninje, kuharji in še cela menažerija najbolj izvirnih likov. Ugotoviti, kdo je kdo, je bila vcasih prava uganka! Dan smo zaceli z glasnim smehom in razigranim pozdravom vseh maškar. Sledila je povorka, kjer se je vsak lahko pokazal v vsej svoji pustni slavi – nekateri s koraki baletke, drugi kot roboti, tretji z zelo resnimi policijskimi obrazi. Seveda ni manjkalo niti pustnih dobrot – dišalo je po krofih, smeh pa se je mešal z glasbo in vsem tistim, kar dela pust prav zares pustni. Dogajanje smo ovekovecili tudi s fotografijami – tukaj je izbornajbolj zabavnih, barvitih in norcavih trenutkov. Simon Krajnc, individualni habilitator 25 2626 2727 2828 STROKOVNO SRECANJE UCITELJEV, KI POUCUJEJO UCENCE Z INTELEKTUALNIMI OVIRAMI Na Osnovni šoli Brinje je potekalo drugo srecanje uciteljev, ki pri svojem delu poucujejo ucence z intelektualnimi ovirami. Srecanje je potekalo v prijetnem in spodbudnem vzdušju, kjer smo si izmenjali izkušnje, predstavili svoje projekte, metode dela ter pedagoške vsebine, povezane s smernicami programa Ekošola. Skozi predstavitve in delavnice je bilo predstavljenih trinajst vsebinskih sklopov, med katerimi so bile tudi aktivnosti mednarodnega projekta Erasmus+ CLENA. Del tega projekta se je v letu 2024 izvajal pod okriljem CUDV Dobrna v sodelovanju s projektnimi partnerji iz Srbije in Turcije. Klara Božnik in Simon Krajnc sta predstavila pester nabor projektnih aktivnosti, cilje ter vsebinske usmeritve projekta, Aleksandra Kvržic pa je vodila delavnico o ustvarjanju iz recikliranega papirja s tehnikama globokega tiska in kolagrafije. Veseli nas, da smo v okviru programa Ekošola pridobili svoj koticek, namenjen našemu specificnemu podrocju dela, kjer si lahko z ucitelji iz sorodnih organizacij izmenjujemo izkušnje, znanja, ideje in dobre prakse pri izvajanju aktivnosti z ucenci z intelektualnimi ovirami. Simon Krajnc, individualni habilitator PROSTOVOLJSTVO Že odkar pomnim, me je zanimalo delo z otroki, z odrašcanjem pa se je moje zanimanje za delo z osebami z duševnimi motnjami le še okrepilo. Tako sem se odlocila za študij psihologije in se CUDV Dobrna z željo po pridobivanju dragocenih izkušenj v mesecu februarju pridružila kot prostovoljka. Sodelovala sem pri aktivnostih dveh skupin otrok, in sicer PP II A+B in PP IV A, ter en teden skupaj z odraslimi dnevno obiskovala galerijo Zvoncek in pomagala pri opravljanju tamkajšnjih dejavnosti. Drugi teden sem svoje popoldneve preživljala v družbi skupine PP II A+B. Tam smo se vsak dan odpravili na krajši sprehod, da so si otroci po šolskem dopoldnevu malo zbistrili možgancke in se naužili svežega zraka. Poleg igranja z otroki, ki so pokazali zanimanje za igro, smo tudi ustvarjali. To je bil namrec teden, ki je bil obarvan z ljubeznijo in s srcki, zato smo tudi skupaj izdelali srcke, ki so nato postali del dekoracije njihove bivalne enote. Prav tako smo izdelke, povezane z valentinovim, izdelovali že pretekli teden v drugi skupini. Izdelki vseh otroških skupin iz zavoda so nato v petek, 14. 2. 2025, na valentinovi prireditvi, na kateri ni manjkalo zabave, glasbe, petja in plesa, krasili telovadnico. Zadnji teden sem preživela v družbi skupine odraslih uporabnic in uporabnikov, s katero sem se vsak dan odpravljala v galerijo Zvoncek. Tu so mi uporabnice najprej pokazale, kaj vse v vseh treh delovnih enotah izdelujejo, koncane izdelke pa potem prodajajo ravno tu, v galeriji Zvoncek. Nato so se vsi lotili svojega dela, pri cemer so nekateri barvali mandale, ki se uporabijo kasneje za okrasitev vizitk, drugi so šivali, spet Prvi teden sem sodelovala pri pouku skupine otrok PP IV A, pri katerem smo na enostaven in zabaven nacin spoznavali prehranjevalne navade ljudi in prehranjevalno piramido, katero smo tudi eno dopoldne sami izdelali. En dan v tednu pa skupinaobicajno dopoldne nameni pripravi in kuhanju cisto svojega kosila, pri cemer vsi po svojih najboljših moceh pomagajo oziroma sodelujejo v procesu priprave jedi. Teden smo zakljucili s tretji pa izrezovali majhne košcke papirja, ki so kulturno prireditvijo ob Prešernovem dnevu, kasneje uporabljeni za rocno izdelavo papirja za kjer smo uživali v programu in si sami pripravili vizitke. Tako je vidno, da se prav za vsakega najde osvežujoc figov smuti. zanj primerno delo, pri cemer lahko po svojih najboljših moceh pripomore k procesu izdelovanja izdelkov. Prav tako sem se vsak dan z eno od uporabnic odpravila na sprehod po parku ali pa ob Dobrnici, na katerem smo se pogovarjale o najrazlicnejših stvareh, opazovale naravo in živali, z nekaterimi pa smo tudi vecji del poti le prepevale in uživale na svežem zraku. V zavodu sem se že takoj prvi dan, kot tudi vse preostale dni, pocutila zelo domace, saj so me namrec tako uporabniki kot vsi zaposleni, s katerimi sem sodelovala, zelo lepo sprejeli. Ravno zato bi se tudi na tem mestu zahvalila prav vsem. Hkrati pa nagovarjam tudi vse vas, bralce, da razmislite, ali ste pripravljeni kdaj del svojega prostega casa, lahko je to enkrat na mesec ali pa tudi bolj pogosto, nameniti prostovoljstvu v CUDV Dobrna, saj so uporabniki neizmerno veseli individualne pozornosti, pri cemer je obcutek, ko vidiš, da si jim vsaj malo popestril njihovo življenje, neopisljiv. Eva Cetina, prostovoljka SPIS – KAJ SEM POCEL DOMA Domov sem šel v cetrtek, 15. avgusta, ob treh popoldan, po mene je prišel ati. Vmes sva se še ustavila na pumpi in vzela napitek Isostar - pomarancni. Pri Marini sem bil ob pol štirih, sem si skuhal dve kavi, pojedel majhno lucko sladoled in dva keksa in nato šel en krog ob Savinji, mimo doma ostarelih in po mestu nazaj k atiju, dal mi je denar za dve kepici sladoleda, dobil sem še tretjo in nato sem se vrnil nazaj domov. Pojedel sem kislo mleko, orešcke in sir in sadno solato. Nato sem dvakrat odpeljal deset krogov. Od šestih zvecer do polnoci sem pogledal tri filme. V dobri družbi, Piflarji in Smrtonosna sila. Vmes ob osmih sem imel vecerjo, špagete s tuno, cebulo, olivami, parmezanom in tabascom. Tudi toplo mleko sem spil. Ob polnoci sem šel spat. Naslednji dan sem spal do petnajst do sedmih zjutraj. Odpeljal sem deset krogov, poslušal glasbo iz osemdesetih. Ob pol devetih sem šel k Marini na zajtrk na tri jajce na oko s šunko, pet majhnih kumar in dve žemlji. Skuhal sem si dve kavi, nato sem šel na sprehod do Plave lagune in Lave in nato domov. Ob enajstih sem šel na pedikuro. Ob pol dvanajstih, ko sem prišel domov, sem odpeljal deset krogov in poslušal glasbo. Dvajset do enih popoldan sem šel en krog ob Savinji, po mestu in k dediju na obisk. Ob enih sva gledala skupaj porocila. Pol ure sem bil pri njem, nato mi je dal pecivo za s seboj pri kavi in šel k Marini na kosilo. Za kosilo sem imel golaž s parmezanom in tabascom in polento, kruhove rolade tri, dve porciji solate z velikim avstrijskim fižolom. Skuhal sem si dve kavi in pojedel tri peciva, majhna, enega sem dal atiju. Ob treh sva šla domov. Poslušal sem eno uro glasbo na racunalniku. Petnajst cez štiri sem se pocasi odpravil proti avtobusni postaji in ob pol petih odpeljal z mini busom nazaj na Dobrno. Luka, uporabnik 31 ŽIVLJENJE V SKUPINI PP II B V skupini PP II B nam v preteklem šolskem letu ni bilo dolgcas. Vsak izmed nas je imel možnost ucenja na razlicnih ucnih podrocjih. Vsakodnevno smo poskrbeli za raziskovanje, opazovanje, igro, širjenje IKT-spretnosti, dobro pocutje in gibalno sprostitev. Nismo pozabili, da si po napornem delu zaslužimo tudi pocitek. Danes smo bogatejši za nove izkušnje, po poletnem oddihu pa pripravljeni na nove šolske izzive. Ekipa PP II B z Nino in Moniko 32 MOJE DELO V TAJNIŠTVU Vsak torek sem v galeriji, dopoldan šivam. Ob devetih imam malico. Nato petnajst cez devet grem gor v tajništvo in zlagam potne naloge od najvišje do najnižje številke, po datumih in avtih eno uro. Luknjam in spenjam tudi potne naloge in jih umestim v mapo. Zlagam potne naloge za leta 2023, 2024 in 2025. Ko je ura pol enajst, grem nazaj v galerijo. Zelo lepo se imam pri Amandi vsak torek, ce pa Amande ni, zlagam potne naloge pri Maji. To je zelo odgovorno delo in moram biti pazljiv in natancen. Vsak ni zmožen tega, drugim ne zaupajo potnih nalogov tako kot meni. Luka, uporabnik KONCERT MARKA ŠKUGORJA IN KVATROPIRCEV Koncert Marka Škugorja in Kvatropircev, ki se je 30.3. 2025 odvil v Štorah pri Celju, je bil težko pricakovani dogodek, do katerega smo skupaj z uporabniki odštevali dneve vse od nakupa vstopnic. Zgodaj popoldne tega dne smo se najprej odpeljali proti Teharjem, kjer nas je v piceriji Picikato pricakalo in postreglo izjemno prijazno osebje. Tam smo si privošcili njihove zelo okusne pizze in nato pot nadaljevali proti športni dvorani v Štorah. Ker smo na prizorišce prišli dovolj zgodaj, smo imeli sreco in sedeže dobili v prvi vrsti. Zadovoljstvo in veselje je bilo seveda veliko. Koncert so s svojimi uspešnicami otvorili Kvatropirci. Skupaj z njimi smo prepevali znane slovenske melodije (» Ce se od spominov da živet, Deklica, Moja, …« ) in se tako ogreli za prihod priljubljenega hrvaškega pevca Marka Škugorja. Marko Škugor je s svojim izjemnim vokalnim nastopom zagotovo dokazal, da je upraviceno prvi glas Dalmacije. Skupaj z njim je prepevala, ploskala in na trenutke plesala vsa dvorana. Vzdušje je bilo imenitno. Z Markom smo zapeli njegove uspešnice od »Cuvam misto, Šta da Boga molim ja, Kako te jubim ja, Ono nešto, …«. Vso obcinstvo je z navdušenjem sprejelo Markovo gesto, ko se je ta sprehodil med svoje obiskovalce, nas pozdravil, se ustavil in vzel cas tudi za fotografiranje. Na koncertu smo imeli možnost tudi premierno slišati njegovo najnovejšo pesem. Prvic se je namrec preizkusil v slovenšcini in skupaj s Kvatropirci ustvaril pesem »Obljubim ti«, za katero so po koncanem koncertu direktno odšli na snemanje videospota v Markov domaci kraj, Šibenik. Vtisi uporabnikov so pozitivni, kot radi recejo, bilo je »fajn« in veselimo se novih podobnih prijetnih druženj, ko se bomo skupaj objeli cez ramena in zapeli lepe melodije. Mateja Kukovic, varuhinja GOZDNA PEDAGOGIKA V CUDV DOBRNA V letošnjem šolskem letu smo se v CUDV Dobrna odlocili vstopiti v projekt gozdne pedagogike. Veselje uporabnikov, izobraževanje zaposlenih, predvsem pa cudovita okolica naše ustanove so nas prepricali, da je najbolj kvalitetno preživet cas tisti, ki je preživet v naravi. Gozdovi, travniki in vodotoki so najboljši ucitelji, ki nas vabijo k bivanju na prostem, dihanju svežega zraka s polnimi pljuci, gibalnim igram in ucnim delavnicam v naravi, kar pa nas spremlja na vsakem koraku naših gozdnih aktivnosti. Na ta nacin uporabniki bogatijo gibalno spretnost, ustvarjalnost, domišljijo in sprošcenost, ki jo z veseljem prinašajo v ucilnice ter domace okolje, sreca, pozitivna energija, svež zrak in naravno okolje pa blagodejno vplivajo na njihovo pocutje in pocutje vseh okoli njih. Gozd je naš carobni koticek, kamor se z veseljem vsakodnevno vracamo in v katerega vabimo vse svoje prijatelje. Anja Donko, razrednicarka MALI SALON VELIKIH NASMEHOV Tudi v tem šolskem letu smo že skoraj tradicionalno izvedli delavnice v sodelovanju s Šolskim centrom Celje v okviru projekta »Tedni vseživljenjskega ucenja«. V cetrtek, 15. 5. 2025, nas je pod mentorstvom profesorice obiskalo šest dijakinj srednje šole programa frizer, ki so poskrbele za prav posebno doživetje in pripravile manjšo preobrazbo za naše ucence. Dijakinje so s svojo ustvarjalnostjo in spretnostjo ponudile pester nabor storitev -od oblikovanja enostavnih pricesk, pletenja kitk, uporabe barvnih sprejev in styling produktov do zacasnih tattoo poslikav, kodranja in ravnanja las ter licenja. Njihova prisotnost je prinesla veliko veselja in zadovoljstva med naše uporabnike, ki so z veseljem preizkusili nove videze. Dogodek je bil lep primer sodelovanja in povezovanja ter pridobivanja novih izkušenj. Pozitivna energija in ustvarjalnost dijakinj sta polepšali dan naših ucencev. Njihov trud ni ostal neopažen – nasmehi na obrazih so povedali vse. Natalija Pesjak, socialna delavka 36 3737 MATERINSKI DAN – VSAK DAN Ob letošnjem materinskem dnevu sem imela cudovito priložnost, da sem vse mamice naših odraslih uporabnikov poklicala in jim iz srca zaželela lep ter miren praznik. Klic je bil namenjen temu, da se spomnijo in še enkrat oz. vsakic znova zavejo, da je njihova vloga dragocena, bolje receno neprecenljiva, in da nikakor ni samoumevna -tudi ce bi si marsikdo tega želel oz. pricakoval. Da vedo, da se tudi mi zavedamo, vidimo in slišimo, da vsaka od njih nosi svojo zgodbo, svoje skrbi, svoje boje in svoje zmage. Da jih razumemo in smo tukaj tudi zanje. Da mnoge izmed njih niso le ljubece mame, ampak tudi vir moci, varnosti in tolažbe svojih otrok ter naše kljucne sogovornice in soustvarjalke procesa dela ter sodelovanja z našimi uporabniki. In tako so tistega dopoldneva tekle solzice, delile so se ganljive zgodbe, zazdelo se je, da je toplina ogrela telefonske slušalke … No, zagotovo so se resnicno ogrela naša srca. V njih se je vzajemno naselila hvaležnost, nadgrajevalo se je zaupanje, rasla je povezanost. Oh, ko bi vsak dan lahko bil materinski dan. Maja Užmah, socialna delavka 18. MEDNARODNI LIKOVNI NATECAJ BODI UMETNIK "IGRAJ SE Z MANO" – NA TEMO MIR IN ZAUPANJE Dogodek vsako leto organizira Center Janeza Levca iz Ljubljane. Razstava in bogat animacijski program sta del celoletnih aktivnosti, saj razstava po otvoritvi potuje po številnih lokacijah po Sloveniji in tujini. Tudi v Dobrni smo že nekajkrat sodelovali s potujoco razstavo. Razstave so zasnovane na nacin, da jih sodelujoci otroci in mladostniki postavljajo sami. Tudi to šolsko leto je sodelovalo nekaj naših ucencev, ki so se udeležili otvoritvenega dogodka. Otvoritveni dogodek je letos že osmo leto zapored potekal v Slovenj Gradcu v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Slovenj Gradec – mesto glasnik miru. To je obcudovanja vredno starodavno mesto in bogato kulturno središce na Koroškem, v kotlini med Pohorjem in Uršljo goro. Naziv je mestu leta 1989 podelil Javier Perez de Cuellar, takratni generalni sekretar Organizacije združenih narodov s sedežem v Ženevi. V Slovenj Gradcu lahko V brošuri, ki jo je izdal JZ SPOTUR, smo našli zapis, da podoba Slovenj Gradca in njegove okolice sega dalec v prazgodovino, kar dokazujejo ostanki ilirskega in keltskega gradišca nad mestom. V anticnih casih je bila v bližnjem starem trgu rimska naselbina Coaltio. In da se vrnemo iz davne zgodovine v lansko šolsko leto, ko sta bila prejemnika priznanja za sodelovanje Blaž Ramšak in Tian Šabic z mentorico Anjo Irmancnik. Kot zanimivost navajam še nekaj številk: na natecaj je prispelo vec kot pet tisoc osemsto likovnih del iz devetih razlicnih držav, in sicer iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Severne Makedonije, Slovaške, Ukrajine, Irske, Kanade in Španije. Vsi sodelujoci so ustvarjali na temo Razlicni smo ali Igraj se z mano. Letos je prejel priznanje za sodelovanje Midhad Dedic za grafiko z naslovom "Mir je, kjer sem doma". Dragocen mir ni sam po sebi umeven, le-ta naj bi vladal širom celega sveta. najdemo skulpturo svetovno znanega indijskega Helena Macek, mirovnika Mahatme Gandhija, ki je tudi v Ženevi. likovna pedagoginja LETOVANJE V KRANJSKI GORI V Kranjski Gori smo bili pet dni od ponedeljka 10.junija do petka 14.junija. Vsak dan smo imeli dve kavi na dan. En dan smo kolesarili do Jesenic, en dan smo šli v Dolino Vrat, do Aljaževega doma pod triglav do spomenika padlih borcev in nazaj grede na pijaco. En dan smo naredili izlet v italijo v Trbiž in nazaj grede šli gledat pri slovenski meji italijansko trdnjavo, kjer so italijanski vojaki streljali. Vsak dan smo plavali v bazenu in dopoldan in popoldan. Preplaval sem vsak dan 50 dolžin, en dan sem jih 60. Igrali smo se v bazenu tudi z žogo. V Kranjski Gori smo jedli golaž in polento, en dan smo šli na pico, en dan na lignje in pomfrit, jedli smo tudi mlecni zdrob, cevapcice, pecene hrenovke, pecene kotlete, sir za žar, paradižnikovo solato s cebulo, papriko in kumaricami. Jedli smo tudi evrokrem, sir, salame, pašteto. En dan smo tudi šli v Kranjsko Goro kupit mikice, kapo, potem pa na tortico in kavo. En vecer smo šli tudi na pohod na hrib Ferate. Všec mi je bilo, drugo leto bi ponovil. Luka, uporabnik IZ KUHINJE 40 OD ODLOCITEV DO DEJANJ SEM JASMINKO, STAR SEM 32 LET, UPORABNIK CUDV DOBRNA, IMAM OPRAVILNO SPOSOBNOST. ŽIVIM V STANOVANJSKI SKUPINI, V HIŠI SONCNICA. ODKARSEM SE PRESELIL, SE JE MARSIKAJ SPREMENILO – ŠE POSEBEJ V SMISLU VPLIVA NA MOJE ŽIVLJENJE OZ. GLEDE MOJIH ODLOCITEV. NAJ POVEM, DA IMAM SKORAJ DVE LETI PUNCO HANO, KI ŽIVI V LJUBLJANI. MOJA VELIKA ŽELJA JE BILA, DA BI LAHKO SAMOSTOJNO POTOVAL K NJEJ, DA BI SE LAHKO BOLJ POGOSTO VIDEVALA. DO TAKRAT PA ŠE NISEM BIL VAJEN ITI SAM NA TAKO DOLGO POT. ZAPOSLENIM NA DOBRNI SEM IZRAZIL ŽELJO, DA BI SE ŽELEL NAUCITI, KAKO LAHKO PRIDEM SAM DO LJUBLJANE, IN DA BOM TAKO LAHKO SVOJO PUNCO VIDEL VECKRAT. NAJPREJ SMO NAREDILI ANALIZO TVEGANJA, NATO SEM SE ODPRAVIL NA POT DOBRNA–CELJEDOBRNA Z AVTOBUSOM S SPREMSTVOM IN NA KONCU ŠE NA POT DOBRNA–CELJE–LJUBLJANA– CELJE–DOBRNA Z DVEMA AVTOBUSOMA (PRESTOP V CELJU) S SPREMSTVOM. PRI ANALIZI TVEGANJA SEM Z ZAPOSLENIMI NA DOBRNI PREGLEDAL MOREBITNE NEVARNOSTI NA SAMOSTOJNI POTI IN KAKO BI OB NJIH REAGIRAL TER KATERE REŠITVE BI BILE MOŽNE V DOLOCENIH SITUACIJAH. POZORNI SMO BILI NA NEVARNOSTI V PROMETU (VARNOST CEST, PLOCNIK, GUŽVA, NEODGOVORNI VOZNIKI …). RAZMIŠLJALI SMO O NEPREDVIDLJIVIH DOGODKIH (CE MI ZMANJKA BATERIJE, CE AVTOBUS ZAMUJA …), DOTAKNILI SMO SE TUDI MOJIH RAZMIŠLJANJ IN MOREBITNIH DEJANJ, KO SEM SAM. NAJPREJ SEM MORAL USVOJITI POSTOPEK POTI, ZATO SEM SE S SOCIALNO DELAVKO MAJO ODPRAVIL NA POT Z AVTOBUSOM Z DOBRNE DO CELJA IN NAZAJ S SPREMSTVOM – ŽE TAKRAT SEM VECINO NUJNIH STVARI OPRAVIL SAM -VSEENO PA MI JE BILO VŠEC, DA SEM IMEL OB SEBI OPORO. NATO JE SLEDILA POT Z AVTOBUSOM Z DOBRNE DO CELJA V LJUBLJANO IN NAZAJ S SPREMSTVOM. SPROTI SEM SE UCIL RAZLICNIH SITUACIJ, KI SEM JIH LAHKO REŠEVAL SAM, PO POTREBI PA S PODPORO. VELIKO SEM SE Z ZAPOSLENIMI IN SOSTANOVALCI POGOVARJAL O SITUACIJAH, KI SO ALI BI LAHKO NASTALE MED POTJO, IN NACRTOVAL MOŽNE REŠITVE V PRIHODNOSTI. KO SEM SE CUTIL PRIPRAVLJENEGA, SEM SE PRVIC ODPRAVIL SAM NA POT DO LJUBLJANE. V VSAKEM TRENUTKU POTI SEM LAHKO RACUNAL NA PODPORO TAKO PRI ZAPOSLENIH NA DOBRNI KOT PRI HANINI DRUŽINI. NISEM JE POTREBOVAL PRAV VELIKO, A JE BIL OBCUTEK, DA JO IMAM, VELIKO VREDEN. ZARADI DOBREGA SODELOVANJA MED MANO, ZAPOSLENIMI Z DOBRNE IN HANINO DRUŽINO SE POCUTIM VARNEGA. KAKO IZGLEDA MOJA POT? ZJUTRAJ VSTANEM IN SE ODPRAVIM NA POT OD HIŠE, V KATERI ŽIVIM, DO AVTOBUSNE POSTAJE -HODIM 10 MINUT, POZOREN SEM NA PROMET. TAM POCAKAM NA AVTOBUS, KI PELJE Z DOBRNE DO GLAVNE AVTOBUSNE POSTAJE V CELJU. V CELJU POCAKAM NA DRUGI AVTOBUS, KI PELJE V LJUBLJANO. PELJEM SE DOBRO URO IN POL PO STARI CESTI. V LJUBLJANI ME NA AVTOBUSNI POSTAJI POCAKA MOJA PUNCA HANA KLANCIŠAR, POTEM SE DOGOVORIVA, KAM GREVA (NA PIJACO, KOSILO, V PARK, K NJEJ DOMOV …). CEZ NEKAJ UR SE ODPRAVIM NAZAJ NA DOBRNO Z AVTOBUSOM, VCASIH PA ME NAZAJ ODPELJEJO HANINI STARŠI. POT TRAJA ZELO DOLGO, A JE VREDNO, SAJ LJUBEZEN NE POZNA MEJA. MORAM PA SPREGOVORITI TUDI O SVOJIH OBCUTKIH. NA ZACETKU SEM SE NA POTOVANJU POCUTIL OSAMLJENEGA, SAJ PO NAVADI POTUJEM V DRUŽBI. ZDAJ SEM SE NAVADIL, SEM SPROŠCEN, MED POTJO SE ZAMOTIM S POSLUŠANJEM GLASBE, A ŠE VEDNO SEM POZOREN, DA PRAVOCASNO IZSTOPIM IZ AVTOBUSA. VESEL SEM IN PONOSEN NASE, DA LAHKO HODIM SAMOSTOJNO NA POT. SUPER OBCUTEK JE, DA LAHKO ZDAJ ŠE BOLJ SVOBODNO ODLOCAM O SVOJIH PLANIH, JIH PODELIM Z ZAPOSLENIMI IN JIH Z MINIMALNO PODPORO BREZ TEŽAV IZPELJEM, KOT SI ŽELIM. VSE OPISANO SEM PREDSTAVIL TUDI NA DNEVU SAMOZAGOVORNIKOV V ZACETKU MAJA 2025 V CUDV DRAGA IG, KAMOR SEM SE ODPRAVIL S SIMONOM IN DANIJELOM. IMEL SEM POWERPOINT PREDSTAVITEV, KI MI JE ODLICNO USPELA. TAM JE BILO ŠE VELIKO DRUGIH PRISPEVKOV. HANA JE IMELA PRISPEVEK O DELOVANJU NJIHOVE SAMOZAGOVRNIŠKE SKUPINE. NA KONCU SMO IMELI PLES OB SPREMLJAVI SINTISAJZERJA, VMES SO PEKLI ŠMORN, HRANO SMO SI LAHKO SAMI POSTREGLI. PREDLAGAL SEM, DA BI V OKTOBRU TA DOGODEK BIL PRI NAS V CUDV DOBRNA. JASMINKO, UPORABNIK PESTRO LETO V SKUPINI PP II A – USTVARJANJE, UCENJE IN VELIKO VESELJA! V naši skupini je bilo tudi letos zelo živahno. Vsak dan je prinesel nove priložnosti za ucenje, druženje in zabavo. Ucenci so skozi razlicne dejavnosti razvijali svoje spretnosti, krepili prijateljske vezi in se ob tem neizmerno zabavali. Likovno ustvarjanje je bilo eno izmed najbolj priljubljenih dejavnosti. Z barvami, škarjami, copici in drugimi materiali so ucenci z našo pomocjo ustvarjali prave male umetnine. Risali so, barvali, lepili in oblikovali – vsak s svojo domišljijo in ustvarjalnim izrazom. Razstave njihovih del krasijo naš razred in hodnik v bivalni enoti. Veliko veselja nam je prineslo tudi igranje na Orffove instrumente. Z zvoncki, bobni, triangli in ksilofoni smo ustvarjali glasbo, ki je napolnila šolske prostore. Pozibavali smo se in peli ob glasbenih željah. Ucenci so se skozi celo leto ucili tudi osnovnih vešcin, kot so abeceda in številke. S pomocjo didakticnih iger, pesmic in slikovnih pripomockov so spoznavali crke in števila. Ko je zapadel sneg, smo se odpravili na Roglo. Tam smo se sankali, kepali in igrali na snegu. Bilo je mrzlo, a zelo zabavno! Nekateri so prvic videli toliko snega naenkrat in veselje ni imelo meja. Eden najlepših dogodkov leta je bila zagotovo plavalna šola v naravi. Otroci so se ucili plavati, igrali ob vodi in preživeli cudovite dneve v naravi. Med najbolj slastne dogodke pa zagotovo sodijo peka palacink in praznovanja rojstnih dni. Skupaj smo peli Vse najboljše, pihali svecke in jedli torto. Vsak rojstni dan je bil poseben, saj smo ga praznovali s prijatelji, baloni in veliko smeha. Rojstni dan v šoli je nekaj res carobnega! Letos smo torej skupaj rastli, se ucili, ustvarjali in se imeli lepo. Ponosni smo na vsak korak, ki so ga ucenci naredili, in komaj cakamo, kaj vse nas caka v naslednjem šolskem letu! Urška Fijacko, razrednicarka ODKRIVANJE LEPOT SLOVENIJE Na odraslem delu CUDV Dobrna se trudimo, da popestrimo dneve našim uporabnikom z letovanji v razlicnih krajih Slovenije in Hrvaške, ob morju, v toplicah ali v drugih nastanitvenih enotah na podeželju. Letos se nam je ponudila možnost bivanja v Zgornji Savinjski dolini, v Lucah, kjer narava ponuja številne možnosti za preživljanje casa v naravi. Ob prijetni nastanitvi pri domacinih smo brusili pete v okolici, obcudovali 78-metrski slap Rinka, kjer se Savinja kmalu po tem, ko pride na plan pod Okrešljem, spusti cez visoko previsno skalo in po nekaj metrih ponikne. Vreme nam ni bilo prevec naklonjeno, a tudi sprehod z dežniki in opazovanje carobne igre megle z vršaci Kamniško-Savinjskih Alp je bilo posebno doživetje. Pri hotelu Plesnik v Logarski dolini smo si ogledali še manj znano slapišce Palenk, ki s svojimi številnimi manjšimi slapovi tvorijo skupno višino preko 70 m. Vecere smo si popestrili z igranjem družabnih iger, risanjem in barvanjem. Seveda pa smo kmalu prijetno utrujeni popadali v postelje. Na poti domov smo se ustavili še v Mozirskem gaju in uživali v precudovitem okolju parka med cvetocimi gredicami. Ekipa IVO/VDC PREDSTAVITEV SKUPINE PP III A IN NJIHOVIH DEJAVNOSTI Skupina PP III A je sestavljena iz sedmih uporabnikov. Našo skupino kljub zdravstvenim in fizicnim izzivom odlikujejo izrazita radovednost, motivacija za ucenje in želja po aktivnem sodelovanju. Zaradi specificnih potreb uporabnikov je delo v skupini zasnovano na individualiziranem pristopu, ki vkljucuje prilagojeno strokovno vodenje in podporo. Vse dejavnosti so nacrtovane tako, da spodbujajo senzorno integracijo, razvoj komunikacijskih in socialnih vešcin ter krepijo fino in grobo motoriko. Skozi prilagojene igre, ustvarjalne delavnice in prakticne izkušnje si uporabniki širijo obzorja, razvijajo samostojnost in krepijo medosebne odnose v spodbudnem in varnem okolju. V naših kratkih prispevkih nas boste lahko malo bolje spoznali. DIDAKTICNA IGRA OB ZGODBI LACNA GOSENICA V oddelku PP III A smo skozi zgodbo Lacna gosenica izvajali vec senzoricnih in didakticnih dejavnosti. Ucenci so ob pripovedovanju zgodbe aktivno sodelovali z lutkami, s katerimi so ponazarjali vsebino besedila. Gosenico so »hranili« s simbolno hrano iz razlicnih materialov, kar je spodbujalo razvoj fine motorike, govora in kognitivnih spretnosti. NAŠA VISOKA GREDA – VRTICEK PP III A Ucenci skupine PP III A smo si za šolo uredili svojo visoko gredo. Skupaj smo jo napolnili z zemljo, vanjo posadili zelišca, zelenjavo in sadje. Na naši gredi rastejo paradižnik, bazilika, paprika, meta, drobnjak in jagode. Vsak dan pridno zalivamo in opazujemo, kako rastline rastejo. Delo na vrtu nas uci potrpežljivosti, skrbi za naravo in sodelovanja. Veselimo se dneva, ko bomo lahko kaj tudi poskusili iz našega vrticka! SENZORNO RAZISKOVANJE OB ZGODBI O VODNI KOKOŠKISENZORNO RAZISKOVANJE OB ZGODBI O VODNI KOKOŠKI MALI KOSMATI PRIJATELJ MURFIE V skupini PP III A se nam obcasno pridruži prav poseben prijatelj – kuža Murfie. S svojo nežnostjo ter igrivostjo razveseljuje ucence in zaposlene. Otroci se ob njem sprostijo, ga božajo, ob njem poslušajo pravljice in se z njim ucijo izražati custva. Njegova prisotnost pomirja, spodbuja nasmeh na obrazu in ustvarja obcutek varnosti. Murfie ni le kuža – je naš prijatelj, ki nam obogati dan. V okviru zgodbe Vodna kokoška smo v skupini PP III A izvedli senzoricno-integracijsko dejavnost. Ucenci so ob poslušanju zgodbe sodelovali v cutnem raziskovanju – tipali so prava jajca, mehko perje ter poslušali in žvrkljali jajcno maso. Dejavnost je bila usmerjena v razvijanje taktilne in slušne zaznave, bogatenje besednjaka ter spodbujanje radovednosti. Skozi igro in pripoved so otroci naravno povezovali zgodbo z lastnim doživljanjem, kar je pripomoglo k boljšemu razumevanju vsebine in aktivnemu vkljucevanju v ucno okolje. 47 VELIKA NOC V SENZORNEM ZABOJUV skupini PP III A smo ob veliki noci pripravili senzorni zaboj, poln zanimivih predmetov za raziskovanje. Otroci so tipali plasticna jajcka, mehko seno, korenje indruge praznicne materiale. Zanimali so jih razlicni obcutki ob dotiku – od gladkih do hrapavih površin. Ob tem so spoznavali nove besede, razvršcali predmete in se igrali na prijeten in sprošcen nacin. Senzorni zaboj je bil prava mala pustolovšcina za naša cutila!V praznicnem casu smo bili ustvarjalni in smo barvali tudi pirhe. PUSTNO RAJANJE SKUPINE PP III AV skupini PP III A smo se tudi letos veselili pustnega casa. Naša skupinska maska je bila prav posebna – preobrazili smo se v grozdje! Udeležili smo se pustne povorke na šoli. Bilo je veselo, pisanoin zabavno. V okviru kulinaricne dejavnosti smo spekli tudi pustne miške, ob katerih je zadišalo po vsej ucilnici. Ob tem smo se ucili meriti, mešati sestavine, oblikovati testo in uživativ skupnem ustvarjanju ter okušanju. Upamo, da ste uživali ob prebiranju naših zgodb, tako kot smo mi uživali ob izvajanih aktivnostih. Smo radovedni in se želimo še veliko novega nauciti, zato že komaj cakamo na novo šolsko leto. Klara Božnik, razrednicarka 48484848 USTVARJALNO IN VKLJUCUJOCE V CELOVCU – SODELOVANJE V PROJEKTU INCLUSIA V zacetku aprila smo se s skupino uporabnikov udeležili mednarodnega projekta INCLUSIA, ki je potekal v Celovcu. Namen projekta je spodbujanje vkljucevanja oseb s posebnimi potrebami v izobraževalne in družbene procese ob ustvarjalnem sodelovanju z vrstniki. Naš obisk se je pricel s toplim sprejemom v celovški gimnaziji, kjer so nam prijazni dijaki in ucitelji predstavili šolo ter nas popeljali po njenih prostorih. V sklopu programa smo se udeležili dveh likovno obarvanih delavnic, kjer smo skupaj z dijaki ustvarjali, se povezovali in delili svoja doživetja. V naši skupini so sodelovali tudi uporabniki VDC Ivancna Gorica, kar je obogatilo izkušnjo in omogocilo prijetno medsebojno druženje. Posebno vzdušje je ustvarila odprta in gostoljubna naravnanost dijakov, med katerimi je bilo kar nekaj takih, ki so govorili slovensko ali hrvaško oziroma srbsko. To je zelo olajšalo komunikacijo in prispevalo k še bolj sprošcenemu in pristnemu stiku med udeleženci. Uporabniki so bili nad dogodkom navdušeni, saj so se pocutili sprejete in vkljucene. Tudi mi, spremljevalci, smo bili pozitivno preseneceni nad dobro organizacijo in odprtostjo šole. Poleg naše skupine so se v šoli istocasno odvijale tudi druge aktivnosti, v katerih so sodelovale skupine oseb s posebnimi potrebami iz razlicnih držav, vkljucene v razlicne razrede. Projekt INCLUSIA je s svojo poudarjeno medkulturnostjo in ustvarjalnim pristopom dokazal, kako pomembni in dragoceni so prostori, kjer se lahko srecujejo razlicnosti – v umetnosti, jeziku in življenjskih zgodbah. Silvo Lavtižar, likovni pedagog 49 STROKOVNA EKSKURZIJA NA GRAD PODSREDA 16. 5. 2025 smo se v zgodnjih jutranjih urah clani Tima za aktivnosti in terapijo s pomocjo konja odpravili na strokovno ekskurzijo in team building. Najprej smo se odpravili v ustanovo v bližini Vojnika, vodi jo gospa Betka Fijavž, ki se ukvarja z aktivnostmi in terapijo s pomocjo konja. Seznanjeni smo bili, kako pri njih izvajajo hipoterapijo za otroke in odrasle osebe s posebnimi potrebami. Gospa Betka ima vecdesetletne izkušnje s tega podrocja, zato je vsaka informacija, ki jo deli z ostalimi, neprecenljiva. Kasneje smo se zapeljali na grad Podsreda, kjer smo s pomocjo virtualnih ocal raziskovali grad, se sprehodili skozi srednjeveško življenje 12. stoletja in na koncu seveda uspešno rešili grajsko pustolovšcino, lov za zakladom na gradu Podsreda. Po vseh aktivnostih smo si privošcili malico pod mogocnimi kostanji na gradu in se vrnili v zavod. S strokovno ekskurzijo smo izvedli team building in raziskali nove pristope pri oskrbi živali ter pridobili dragocene izkušnje v okviru hipoterapije, ki je tudi za naše uporabnike izjemnega pomena. NEKAJ MALEGA O GRADU PODSREDA V osrcju Kozjanskega parka se nahaja srednjeveški grad Podsreda iz zgodnjega 12. stoletja, ki je prestal preizkušnjo casa in iz propadajocega stanja prerasel v središce kulturnih, izobraževalnih, družabnih in turisticnih dejavnosti. Grad Podsreda, ki sodi med najpomembnejše objekte romanske arhitekture na Slovenskem, je bil v zadnjih 40 letih skrbno obnovljen, pri cemer je ohranil svoj prvotni srednjeveški znacaj in car, hkrati pa obiskovalcem nudi vse udobje moderne ponudbe. Grad je spomenik lokalnega pomena v lasti Obcine Kozje, upravlja pa ga Javni zavod Kozjanski park. Na gradu organizirajo delavnice za otroke in odrasle, ki so povezane s tematiko njihovih razstav. Tako boste našli v samem gradu netopirsko delavnico, kaligrafsko delavnico, steklarsko delavnico, si ogledali stalne razstave priznanih slovenskih slikarjev, steklarjev, fotografov in biologov ter obcudovali zgodovinske zidove z neokrnjeno naravo. ZGODOVINA GRADU Najbolj grajski med gradovi na Slovenskem, torej grad Podsreda, sega v 12. stoletje, ko so okrog leta 1150 pozidali severni palacij, leta 1180 visok obrambni stolp – bergfrid, leta 1220 južni palacij in leta 1260 še stolp s kapelo. Prvotno nemško ime Hörberg ali Herberch opozarja na visoko starost stavbe, saj pomeni zaklonišce. V njem so si ob nevarnostih iskali zatocišce vojaki, današnje ime Podsreda pa s prvotnim imenom nima povezave in verjetno pomeni dan, ki je bil za trg pomemben, saj naj bi bili ob sredah v trgu Podsreda tržni in sodni dnevi. Grad Podsreda leži na ozemlju, ki je že okrog leta 1000 pripadalo posesti grofov Breže-Seliških ter pozneje grofici Emi Krški. Leta 1042 je Ema v Krki na Koroškem ustanovila ženski benediktinski samostan, v katerega se je zatekla tudi sama in mu prepustila vse svoje premoženje. Po njeni smrti leta 1045 je bil samostan razpušcen in posest je prešla v last novoustanovljene krške škofije. Grad Podsreda uresnicuje trajnostno vizijo, ki bogato dedišcino povezuje z ohranjanjem narave. Spoštuje preteklost, ki so nam jo predali predniki, in jo obravnava kot vrednoto, ki jo vsi, tako lastniki kot obiskovalci, moramo ohraniti in prenesti na naslednje rodove. Branka Šket, varuhinja 51 UMETNOST POVEZUJE – KERAMICNA DELAVNICA POD MENTORSTVOM JASMINKA Ob praznovanju 50-letnice delovanja je Kulturno prosvetno društvo Svoboda Celje pripravilo niz ustvarjalnih delavnic z gostujocimi mentorji, ki so obogatili praznicno leto društva s svojo ustvarjalno energijo in znanjem. Med izbranimi mentorji je bil tudi naš uporabnik Jasminko Keranovic, ki je s svojim strokovnim znanjem s podrocja keramike vodil delavnico v prostorih VDC v Vojniku. Jasminko je udeležence navdušil že s predstavitvijo keramicne delavnice, njenega delovanja in vseh možnosti, ki jih ponuja ustvarjanje z glino. Sledilo je prakticno delo, kjer je Jasminko z veliko mero potrpežljivosti in natancnosti demonstriral osnovne postopke oblikovanja keramike. Udeležencem je ves cas delavnice nudil pomoc in nasvete ter jih spodbujal pri lastnem raziskovanju materiala in oblik. Vzdušje je bilo sprošceno, ustvarjalno in zelo povezovalno. Udeleženci so poleg novih vešcin s seboj odnesli tudi obcutek zadovoljstva in navdiha, ki ga lahko prinese samo neposredno ustvarjanje z rokami. Ponosni smo, da je bil naš uporabnik povabljen kot mentor na tako pomemben jubilejni dogodek. Njegova vloga in nastop dokazujeta, da imajo tudi osebe s posebnimi potrebami dragoceno znanje in potencial, ki lahko bogati širšo skupnost. Silvo Lavtižar, likovni pedagog DRUŽENJE Z DOBRO VOLJO V letošnjem šolskem letu smo z otroki našli prav posebno dobro voljo, to so prijazne gospe iz Vojnika, ki so clanice društva Dobra volja in so se z nami družile. Ob prvem srecanju smo se odpravili na pohod po krožni poti. Dan je bil cudovit, mi pa smo se prijeli za roke, prijetno kramljali celo pot ter si privošcili postanek s posladkom na igrišcu. Ob našem drugem srecanju pa so nas naše nove prijateljice obiskale v centru, kjer so z nami preživele kuharsko obarvano dopoldne. Videle so, kako se pri nas v razredu pridno dela in uci in kako zelo radi pecemo pecivo. S skupnimi mocmi smo spekli korenckove mafine, ki so mamljivo dišali po celem hodniku. Ob koncu degustacije smo še skupaj zaplesali in dorekli, da se imamo skupaj zelo lepo, zato bomo s temi druženji nadaljevali. PPIB in Nina Holešek, razrednicarka LETOVANJE V TERMAH CATEŽ Cofotanje, prijetna družba in okusna kulinarika so besede, ki najbolje opišejo letovanje skupine PP V B v letošnjem šolskem letu. Tit, Franjo, Ema, Maj, Nejc in Denis so se v družbi štirih spremljevalcev v mesecu februarju udeležili težko pricakovanega letovanja v Termah Catež. Že sam odhod, polnjenje kovckov in vožnja s kombijem so nas razveseljevali ter navdajali z upanjem na lepo preživete dni v drugem okolju. Nekoliko oblacno vreme pa nas ni odvrnilo od srece, veselja in iskric v oceh, ko smo se bližali termam, kjer so nas zelo lepo sprejeli, nam razkazali sobe, jedilnico, predvsem pa celoten bazenski kompleks, cesar smo se najbolj razveselili. Polni pricakovanj smo oblekli plavalna oblacila, se ogrnili z brisaco, obuli natikace in se zapodili proti bazenom. Uživali smo vsako minuto vodnih aktivnosti, plavali, se vozili po toboganih, zvecer pa prijetno utrujeni legli v udobne postelje. Tudi na raziskovanje okolice term in pisanje kartic domacim nismo pozabili. Terme Catež so bile prijazen gostitelj, od koder smo se po treh dneh lepih spominov, prijetnega druženja in polnih trebušckov vracali v poznano okolje in prijetne izkušnje delili z ostalimi prijatelji CUDV Dobrna. Z veseljem se bomo vrnili, saj smo prepricani, da obstajajo še kakšni skriti koticki, ki jih nismo uspeli raziskati. Anja Donko, razrednicarka Mešanje, rezanje, ribanjein peka so nas spremljali pri našem kuharskem ustvarjanju skozi celotno šolsko leto. Kuharski krožek je razveseljeval vse uporabnike šolskega delaCUDV Dobrna. Radi so sodelovali, še rajši pa okušali dobrote, ki so jih skupaj z uciteljicama Urško in Anjo pripravljali po skupinah. Spoznavanje sestavin, pripomockov, prižiganje pecice ali kuhalne plošce je napovedovalo nekaj slastnega oziroma kot smo se radi pošalili: “za prste oblizniti”. Predpasniki so bili naša obvezna oprema in z veseljem si jih bomo nadeli tudi v prihodnje ter se lotili novih kuharskih podvigov, mogoce naslednjic že kot Masterchef CUDV Dobrna. Anja Donko, razrednicarkaKUHARSKO USTVARJANJE 55 Mešanje, rezanje, ribanjein peka so nas spremljali pri našem kuharskem ustvarjanju skozi celotno šolsko leto. Kuharski krožek je razveseljeval vse uporabnike šolskega delaCUDV Dobrna. Radi so sodelovali, še rajši pa okušali dobrote, ki so jih skupaj z uciteljicama Urško in Anjo pripravljali po skupinah. Spoznavanje sestavin, pripomockov, prižiganje pecice ali kuhalne plošce je napovedovalo nekaj slastnega oziroma kot smo se radi pošalili: “za prste oblizniti”. Predpasniki so bili naša obvezna oprema in z veseljem si jih bomo nadeli tudi v prihodnje ter se lotili novih kuharskih podvigov, mogoce naslednjic že kot Masterchef CUDV Dobrna. Anja Donko, razrednicarkaKUHARSKO USTVARJANJE 55 ZAKLJUCNI IZLET SKUPINE UŽD B: SPOZNAVANJE NARAVE SKOZI PROJEKT CLENA Skupina UŽD B je letošnje šolsko leto zakljucila s posebno vsebinsko obarvanim zakljucnim dogod kom, ki sovpada z aktivnostmi in smernicami evrops-kega projekta CLENA – Raising Climate Change and Sustainable Environmental Aware-ness for Children with Special Education Needs. Ucenci so izvedli aktivnosti v ustanovi, Akvarij -terarij Maribor in tam spoznavali skrivnosti vodnega sveta. Dogodek ni bil zgolj sprošceno druženje ob koncu šolskega leta, temvec je bil pomemben del ucnega procesa, ki temelji na izkustvenem ucenju, okoljski vzgoji in spodbujanju radovednosti. Aktivnosti smo priceli v mestnem parku, kjer mogocna drevesa inurejene poti vabijo k sprehodu in sprošcenemu doživljanju narave, okolje idealno za uvod v vsebine, ki jih obravnava projekt CLENA – od podnebnih sprememb do pomena biotske raznovrstnosti in trajnostnega ravnanja. Ucenci so nestrpno pricakovali vstop v akvarij, kjer jih je pricakal cudovit svet rib, plazilcev in drugih vodnih živali s prikazom biotopov iz razlicnih delov sveta. Akvarij-terarij Maribor, se nahaja na obrobju znamenitega Mariborskega mest-nega parka. Gre za eno najstarejših ustanov te vrste v Sloveniji in eno od najpomembnejših v južni in srednji Evropi, kjer je na ogled vec kot 170 razlicnih živalskih vrst. Akvarij vkljucuje 39 velikih akvarijev, ki posnemajo razlicna vodna okolja – reke, jezera in morja. V teh akvarijih plava vec kot 120 vrst rib, vkljucno z ostrozobimi piranjami in pisanimi tropskimi ribicami. S pomocjo prijaznega osebja smo se seznanili z razlicnimi sladkovodnimi in tropskimi vrstami, njihovim življenjskim okoljem ter vplivi, ki jih ima clovek na obcutljive ekosisteme. Ob akvarijihinterarijih so ucenci postavljali vprašanja, izražali zanimanje, se cudili barvam, gibom in nenavadnim oblikam živih bitij, ki jih sicer redko vidijo od blizu. Terarijski del predstavlja vec kot 50 vrst plazilcev, dvoživk in insektov. Prisluhnili smo vodenemu predavanju ter opazovali strupene in nestrupene kace, kot so afriška mamba, ameriška klopotaca, velika afriška kobra, gož, pa tudi legvane, varane, želve in krokodila. Projekt CLENA spodbuja vkljucevanje otrok in mladostnikov z intelektualnimi ovirami v okoljsko izobraževanje ter razvijanje zelene pismenosti. Obisk akvarija je omogocil celostno izkušnjo ucenja s prilagojenimi pristopi in okoljem je približal kompleksne vsebine na nacin, ki je hkrati razumljiv, zanimiv in navdihujoc. Po ogledu smo si vzeli nekaj casa še za kratek sprehod po Mariborskem mestnem parku, ki s svojimi drevoredi, ribniki in urejenimi potmi ponuja prijetno okolje za sprostitev. Dan smo zakljucili združenjem, izmenjavo vtisov in skupinsko fotografijo pred vhodom v akvarij. Obcutki so bili pozitivni, vtisi globoki, predvsem pa je vsak izmed ucencev prispeval svojo navdušenje in radovednost nad naravo in njenimi skrivnostmi. Mladi z intelektualnimi ovirami so lahko aktivni soustvarjalci trajnostne in pravicnejše prihodnosti, ce jim le damo priložnost, da svet okoli sebe doživijo, razumejo in zacutijo. Simon Krajnc, individualni habilitator Tina Erjavec, razrednicarka 57 5858 GOZDNI BONTON – SKUPAJ ZA SPOŠTLJIV ODNOS DO NARAVE V VDC Razdelj že tretje leto z veseljem sodelujemo v razlicnih okoljskih projektih, ki potekajo pod okriljem programa EKO ŠOLA – ZNANJE O GOZDOVIH (LEAF). Tudi letos smo v okviru projekta naredili pomemben korak k ozavešcanju o pomenu spoštljivega in odgovornega obnašanja v naravnem okolju. S pomocjo gozdarja in lastnika gozda smo zasnovali ter postavili tablo z gozdnim bontonom, ki bo obiskovalce spodbujala k pravilnemu vedenju med obiskom gozda. Tabla je namešcena na dostopni in dobro obiskani gozdni poti, kjer bo zagotovo nagovorila številne sprehajalce, pohodnike in ljubitelje narave. Na tabli so zapisane kljucne usmeritve, kot so: • smeti ne sodijo v gozd, • ne unicuj gozdnega rastja, • ne poškoduj drevesne skorje, • ne plaši živali, • govori potiho, • ne prižigaj ognja, • poskrbi za varnost, • zmerno nabiraj gozdne plodove. Projekt ni le okoljsko naravnan, temvec tudi izobraževalen in vkljucujoc. Uporabniki VDC Razdelj so aktivno sodelovali pri pripravi vsebine, oblikovanju in postavitvi table. Na ta nacin smo krepili ekološko zavest, sodelovanje in spoštljiv odnos do okolja, hkrati pa prispevali k boljši informiranosti širše skupnosti. Verjamemo, da bo tabla z gozdnim bontonom pomagala ohranjati gozd cist, miren in varen za vse – za naravo, živali in ljudi. Skupaj zmoremo vec – tudi za naš gozd! Vesna Žerjal in Robert Klopcic, EKO mentorja SPIS KOLESARSKI MARATON V CELJU V nedeljo, 25. 5., smo imeli kolesarski maraton v Celju. Ob pol osmih smo se odpravili iz Dobrne, ob osmih smo bili tam, šli smo se najprej prijavit, nato preoblec v kolesarska oblacila. Šli smo na pijaco, na kokakolo. Ob desetih je bil štart, kolesarili smo tri ure, in sicer od Celja, mimo Babnega, mimo Arje vasi, mimo Petrovc, Kasaz, Liboj, Griž, Šešc, Matk, Prebolda, Žalca, Gomilskega, Braslovc, Letuša, Polzele, Gotovlj in nazaj v Celje. 63 kilometrov. Premagali smo eno najtežjih preizkušenj. Drugi smo bili, dobili smo srebrno medaljo, jaz sem dobil belo-modro mikico Grand Fondo Portorož, velikosti L, gel za hladit, bel bidon iz Portoroža, tudi bon za 30 evrov popusta. Ko smo prišli na cilj, smo se preoblekli in šli jest cevapcice, kruh, ajvar in gorcico. Nato smo se še v Vojniku, v Terri, ustavili na kavi in sladoledu. Luka, uporabnik IZVAJANJE PROJEKTNIH AKTIVNOSTI ERASMUS+ PROJEKTA CLENA V TURCIJI V okviru Erasmus+ projekta CLENA (Raising Climate Change and Sustainable Environmental Awareness for Children with Special Education Needs) je projektni tim CUDV Dobrna v maju gostoval na partnerski šoli 15. Kolordu Ilkokulu v mestu Kocaeli v Turciji. Poleg slovenske in turške ustanove v projektu sodeluje tudi šolski center "Dositej Obradovic" iz Subotice. Namena izmenjave v okviru strateškega partnerstva sta bila krepitev strokovnih kompetenc in izmenjava dobrih praks na podrocju trajnostnega razvoja, varovanja okolja ter vkljucevanja otrok s posebnimi potrebami v sodobne vzgojno izobraževalne procese. Projektni teden se je zacel s predstavitvijo gostujoce šole in njihovih pristopov pri delu z ucenci s posebnimi potrebami. Posebenpoudarek je bil namenjen ogledom ucnih prostorov in terapevtskega vrta ter predstavitvi vkljucujocih oblik izobraževanja. Obisk šole Nuh Çimento, ki izobražuje mladostnike z ucnimi težavami, je omogocil vpogled v model, ki spodbuja samostojnost, socialno integracijo in poklicno usposabljanje teh posameznikov. V nadaljevanju tedna so se udeleženci vkljucili v strokovna usposabljanja s podrocja recikliranja vode in trajnostnega upravljanja vodnih virov, ki jih je izvajalo podjetje ISU (Izmit Water and Sewerage Administration). Sledile so aktivnosti, povezane z upravljanjem odpadkov in energetsko izrabo le-teh, ki smo jih spoznali v okviru obiska podjetja IZAYDAS. Udeleženci so obiskali tudi plaže z oznako Modra zastava in se seznanili z okoljevarstvenimi standardi, ki jih morajo izpolnjevati. Pomemben del programa so predstavljali ogledi naprednih bioloških cistilnih naprav, laboratorijev za monitoring kakovosti vode ter projekta odstranjevanja morskega mulja, ki ima kljucno vlogo pri izboljševanju morske biodiverzitete v Izmitskem zalivu. Program je dopolnjeval obisk ViaSea akvarija in Pomorskega muzeja Besiktas, kjer so udeleženci spoznali pomen ohranjanja morskih ekosistemov in pomorske dedišcine. Zakljucni dan je bil namenjenogledunaravnegaparka Ormanya, pomembnega naravovarstvenegasredišca, ter srecanju s predstavniki Društva za zašcito morskega življenja s Heybeliade, ki izvajajo raziskovalne in zašcitne projekte v Sredozemlju. Teden se je sklenil s skupno STEAM delavnico, kjer so udeleženci skupaj z ucenci ustvarjalno reševali okoljske izzive. Izmenjava v okviru projekta CLENA je pomembno prispevala k strokovnemu razvoju udeležencev, s poudarkom na interdisciplinarnem pristopu k trajnostnemu izobraževanju in vkljucevanju otrok s posebnimi potrebami. Projekt kaže, kako lahko z vkljucevanjem izobraževalnih vsebin v naravno okolje in uporabo naravnih materialov pomembno obogatimo pedagoški proces ter okrepimo evropsko dimenzijo vzgoje in izobraževanja. Jasna Ramic, Projektni tim CLENA, Slovenija 6363 6464 6565 NAŠA RAZREDNICARKA TINA Naša razrednicarka je Tina Erjavec. Nauci nas veliko razlicnih tem. Je zelo prijazna. Imamo jo zelo radi. Vse nas ima enako rada. Vcasih gremo skupaj na izlet. Bili smo na Velenjskem jezeru, v Rogaški Slatini na stolpu, na luckah v Celju, v Ljubljani, na Vrhniki, v Tehniškem muzeju Bistra, v Moravskih Toplicah. Nika in Enej, uporabnika OBISKAL SEM BABICO Zjutraj sem se doma stuširal, si umil zobe in pojedel zajtrk. Z mestnim avtobusom sem se peljal do avtobusne in ob 8.30 sem imel avtobus za Radence. Ko sem prišel v Radence, sem šel prvo v Jager tudi nama kupit sendvice in pijaco. Ko sem prišel v dom, je bila babica že na vozicku in pripravljena za sprehod. Šla sva na pijaco. Babica je pila kavo in kokakolo, jaz sem pil kavo in pepsi, bilo je super in tudi med pocitnicami grem k njej na obisk v dom. Tako je dan hitro minil, tako pac je, ob pol štirih popoldan sem imel avtobus za Maribor. Ko sem prišel domov, sem bil že malo utrujen. Bil je super dan, želim si še vec takšnih doživetij. Bilo je res super, tako da upam, da bo vreme še zdržalo, ko grem drugic k njej. Bil je lep dan, ostal mi bo v spominu, ker je bilo zelo odlicno. Žan, uporabnik OGLED NOGOMETNE TEKME 14. maja 2025 smo se udeležili ogleda nogometne tekme med Celjem in Koprom, ki je potekala v Stožicah. Dogodek ni bil poseben le zaradi same tekme – med polcasom finala Pokala Slovenije smo namrec imeli izjemno priložnost, da se predstavimo na zelenici pred številnimi gledalci. S ponosom smo pokazali svoje znanje in zaigrali pred polnim stadionom, kar je za naše nogometaše nepozabno doživetje. Za fair play igro je poskrbel dr. Stanislav Pinter. Igrati na nogometnem igrišcu v Stožicah, še posebej ob takšni priložnosti in pred tolikšnim obcinstvom, je vedno poseben in pomemben dogodek. Iskrene cestitke vsem sodelujocim! Emanuel Jutriša, športni pedagog OGLED NOGOMETNE TEKME CELJE-KOPER V sredo, 14. maja, smo šli gledat nogometno tekmo med Celjem in Koprom. Šel sem s športnim pedagogom Emanuelom. Zraven sta šli Irena Brecl in Tanja Pinter. Rezultat je bil štiri proti nic za Celje. Zmagala je ekipa iz Celja. Zraven so bili Vinko, Bine, Danijel, Žan. Bilo je zelo odlicno. Koprski navijaci so navijali za Koper, celjski navijaci so navijali za Celje, glavni sodnik je bil Slavko Vincic iz Maribora. Pil sem radler, bezeg-limona. Bili smo v Ljubljani v Stožicah na nogometni tekmi med Celjem in Koprom za Pokal Slovenije. Zmagala je ekipa iz Celja. Jaz sem na nogometni tekmi navijal za Celje in užival sem na nogometni tekmi med Celjem in Koprom. Meni je bilo noro vzdušje, na tribuni smo se fotografirali. Med polcasom finala Pokala Slovenije se je ekipa CUDV Dobrna pomerila z ekipo VDC Saša, zmagala je ekipa CUDV Dobrna. Pred tako velikim obcinstvom še nikoli nismo igrali. Nogometaši Celja so pokalni prvaki za sezono 2024/25, v velikem finalu so s 4 : 0 premagali Koper. To bi bilo vse za danes, od vas se poslavlja vaš najboljši ucenec Alen. Alen, uporabnik ŠPORTNI DAN V SLOVENJ GRADCU 20. 5. 2025 smo se z našimi športniki udeležili regijskih iger celjsko-koroške regije v Slovenj Gradcu, kjer se je v treh športnih disciplinah (atletika, košarkaški elementi in plavanje) pomerilo kar 180 tekmovalcev. Naši športniki so nas vec kot navdušili in presenetili celo športnega ucitelja z izjemnimi nastopi in rezultati! Posebej velja izpostaviti tekaca Albina Kolarja in Blaža Ramšaka, ki sta bila na teku na 100 metrov tako izjemno hitra, da sta presegla svoj prijavljeni cas za vec kot 15 % (glede na tri pretekla testiranja). Zaradi tega nepricakovanega presežka sta bila – po pravilniku – službeno diskvalificirana. Brez te tehnicne ovire bi osvojila 1. in 2. mesto. Rezultati naših športnikov: Tek na 100 metrov: Lea – 1. mesto Albin – diskvalifikacija (presežen cas) Blaž – diskvalifikacija (presežen cas) Žan – 5. mesto Tek na 400 metrov: Vinko – 1. mesto Danijel – 2. mesto Skok v daljino: Tijan – 2. mesto Iskrene cestitke vsem nastopajocim – ponosni smo na vas. Emanuel Jutriša, športni pedagog NOGOMETNI TURNIR — ŽALEC 23. 5. 2025 smo se udeležili prvega letošnjega nogometnega turnirja, ki ga je na nogometnem igrišcu v Žalcu organiziral VDC Saša. Kljub slabemu in deževnemu vremenu smo dosegli odlicne rezultate. Iskrene pohvale vsem sodelujocim! Emanuel Jutriša, športni pedagog MEDNARODNO ATLETSKO TEKMOVANJE — PULA Vse pohvale našim športnikom, ki so 24. in 25. 4. 2025 bili zelo uspešni na mednarodnem atletskem tekmovanju v Puli ter osvojili odlicne rezultate. Blaž, tek na 80 metrov, 2. mesto Neža, tek na 80 metrov, 2. mesto Lea, tek na 80 metrov, 3. mesto Danijel, tek na 400 metrov, 2. mesto Albin, tek na 400 metrov, 3. mesto Vse pohvale! Emanuel Jutriša, športni pedagog ODDIH V TERMAH CATEŽ S skupino PP IV B smo se konec aprila odpravili na letovanje v Terme Catež. Spakirali smo kopalke in zobne šcetke, se poslovili od domacih in se polni pricakovanj odpeljali proti novi dogodivšcini. V kombiju je bilo pravljicno število potnikov, saj smo štiri ucence spremljale tri zaposlene. Že sama pot do Cateža je bila zelo vesela, v kombiju je namrec vedno vsaj eden izmed nas prepeval ali vriskal. V hotelu so nas prijazno sprejeli in ves cas našega letovanja za nas lepo skrbeli. Najbolj smo se veselili kopanja. Preizkusili smo vse bazene -bolj in malo manj tople, bolj in manj globoke, takšne, ki so nam prilagojeni, in takšne, v katere in iz katerih malo težje pridemo. V topli vodi smo plavali, se po nesreci ali iz lumparije škropili z vodo in se povsem sprostili. Po kopanju je prijala dobra hrana, za katero so poskrbeli v hotelu. Brboncice smo razvajali z najrazlicnejšimi jedmi, obroke pa vedno zakljucili z okusnimi sladicami. Ne povejte nikomur, da smo si na pocitnicah privošcili kakšen košcek tortice vec. Topli pomladni dnevi so bili tudi kot nalašc za malo daljše sprehode, na katerih smo se naužili svežega zraka in sonca. Skupaj smo preživeli nekaj lepih dni, pozabili na vsakodnevno šolsko rutino, zamenjali okolje in predvsem uživali v kopanju, ki našim ucencem zelo prija. Da je bilo letovanje za našo skupino cenovno bolj dostopno, se iskreno zahvaljujemo družini naše ucenke Jelke Šega, ki je prispevala financno donacijo. Prav tako pa se za pomoc pri organizaciji in super družbo zahvaljujem svojima sodelavkama Mateji in Tadeji. Ana Grudnik, razrednicarka DRUŽENJE V ROŽNEM VRTU DVORCA TABOR V VIŠNJI VASI Že drugo leto zapored smo prejeli vabilo Kulturnozgodovinskega društva dvorec Tabor in družine Milene in Ivana Ravnaka na druženje v rožnem vrtu dvorca Tabor v Višnji vasi. Uporabniki in zaposleni na DE Vojnik in del skupine DE Razdelj smo letos uživali ob prikazu starega kovaštva, igranja lajne in se zavrteli v ritmu harmonike, ki smo jo skupaj s pevci pospremili z veselimi pesmimi. Za konec smo se posladkali z okusnimi palacinkami in kavo ter se z dobro voljo, nasmehi in pisanimi baloni vrnili na svoja delovna mesta. Takšna druženja nam pomenijo veliko, saj vsi vemo, da je dobre sosedske odnose treba negovati ter da se lahko v sprošcenem vzdušju še dodatno povežemo, hkrati pa krepimo medsebojno razumevanje in pristne vezi, ki bogatijo tudi našo skupnost. Za vso vloženo delo in trud, ki so ga namenili zares prijetnemu dopoldnevu, smo se zahvalili predsednici Kulturno-zgodovinskega društva dvorec Tabor, ge. Jožici Koren, grajskemu gospodu, g. Matjažu Založniku, družini ge. Milene in g. Ivana Ravnaka, koordinatorki druženja, ge. Štefki Oberstar, in gospem, ki so poskrbele za slastne palacinke, Zavodu za kulturo, naravo, šport in turizem NORIK Stranice, Ojstriški gospodi ter gospodu harmonikarju s pevci. K tako pozitivni izkušnji pa so v najvecji meri seveda prispevali prav uporabniki s svojo razigranostjo, živahnostjo, spoštljivim vedenjem in potrpežljivostjo. Še na veliko takšnih srecanj! Maja Užmah, socialna delavka LIPA, LETO IN LEP SPOMIN Tako hitro mine leto! 17. maja smo se spomnili prav posebnega dne – dne, ko smo zasadili lipo ob koncu slovenskega dela projekta CLENA. Ni bila kar ena zasaditev – bila je slavnostna, z veliko simbolike, objemi in dobrimi željami. Danes lipa že poganja nove liste, mece senco in nas opominja, da se tudi majhne sadike – idej, vezi, sodelovanja – z leti razrastejo v nekaj mocnega in trajnega. Kot bi rekel Tone Pavcek: »Clovek ne more živeti brez upanja, tako kot drevo ne brez zemlje.« In naše upanje ostaja – da bomo še naprej skupaj sadili znanje, prijateljstvo, sodelovanje in srcnost. Simon Krajnc, clan ekipe CLENA 19. DM TEK ZA ŽENSKE Dne 31. 5. 2025 smo se v Ljubljani udeležili 19. DM teka za ženske! Naše izjemne tekacice so premagale razdaljo 5 km , medtem ko je naš najmlajši junak z nasmehom opravil 400 m na Oskarjevem teku, Iskrene cestitke vsem tekacem in tekacicam! Emanuel Jutriša, športni pedagog GLASBA POVEZUJE, POŽIVLJA IN ZDRAVI Glasba obstaja vsaj tako dolgo, kot obstajamo ljudje. Morda celo še dlje, saj tudi za ptice pravimo, da pojejo, delfini piskajo, sloni trobijo in tako naprej. Vsekakor pa je clovek od nekdaj tesno povezan z glasbo. Tako si je praclovek poleg prvih orodij izdelal preprosta glasbila, da si je popestril svoj vsakdan. Eno izmed njih, pišcal iz medvedje kosti, so našli v eni naših jam in naj bi bila celo najstarejše glasbilo na svetu. Glasbene prireditve so poleg športnih tekmovanj najbolj obiskani dogodki vseh vrst ljudi, od mladih do starih, od gasilskih veselic do orkestrov v koncertnih dvoranah. Glasba se ves dan in vso noc predvaja po televizijskih kanalih (tudi v ozadju filmov in oddaj), po radiu, v trgovinah, v decembrskem casu po celotnem našem zavodu. Glasbo ustvarjajo in poslušajo ljudje povsod po svetu, tudi tisti, ki nimajo televizije, radia in trgovin. Brez glasbe si torej sploh ne znamo predstavljati življenja. Mama svojemu dojencku poje pesmice, da ga uspava in pomiri, z glasbo pospremimo pokojnega h grobu. Za rojstni dan torto in pihanje sveck navadno spremlja pesem, vcasih si kaj zamrmramo kar tako, ker nam je dolgcas. Pojejo lahko tudi tisti, ki ne znajo in ne zmorejo govoriti, in tudi gluhi ljudje naj bi slišali glasbo, ki jim prihaja ''direktno iz možganov''. Slovenci imamo z glasbo povezanih vec pregovorov, med drugim: ''Kdor poje, zlo ne misli'' – to pomeni, da tisti, ki živi z glasbo, ni slab clovek. Ali pa drugace, tisti, ki živi z glasbo, je vesel. In še to, znanstveniki, ki preucujejo možgane, so ugotovili, da glasba zdravi. Bolni ob poslušanju glasbe hitreje okrevajo. Ljudem, ki izgubijo spomin, se ta povrne ob zvokih glasbe iz mladosti. Tisti, ki se zaradi bolezni ne morejo premikati, pa shodijo in premikajo roke, kadar zaslišijo znano glasbo. Srecni smo, da glasba povezuje, poživlja in zdravi tudi v našem zavodu. Imamo kar veliko inštrumentov in zaposlenih, ki znajo nanje igrati, imamo veliko zaposlenih in uporabnikov, ki radi in lepo pojejo. Redno se srecujemo na glasbenih uricah, v skupinah prepevamo in plešemo. Vcasih se na kakšni obravnavi kdo ''pozdravi'' – pomiri, sprosti – da je potem boljše volje. Naj bo tako še naprej, naj nas glasba razveseljuje, da bomo veseli drug drugega! Lovro Tacol, psiholog MEDNARODNI ATLETSKI TURNIR 3. 6. 2025 smo se udeležili XVII. Atletskega turnirja SOS z mednarodno udeležbo, ki je potekal v Mariboru na atletskem stadionu Poljane. Tekmovanja se je udeležilo kar 310 športnikov in športnic. Dogodek je bil še posebej pomemben, saj predstavlja prvo izmed športnih prireditev, katerih rezultati štejejo kot kriterij za uvrstitev na Svetovne igre specialne olimpijade, ki bodo leta 2027 v Cilu. Rezultati naših tekmovalcev: Danijel – 1. mesto, tek na 400 metrov Žan – 3. mesto, tek na 100 metrov Lea – 4. mesto, tek na 100 metrov Blaž – 6. mesto, tek na 100 metrov Tijan – 2. mesto, skok v daljino z mesta Iskrene cestitke vsem nastopajocim! Vaš trud, pogum in športni duh so navdih za vse nas! Emanuel Jutriša, športni pedagog UTRINKI IZ SONCNICE Uporabniki iz Soncnice so povedali: Mitja V Soncnici je fajn, imam svojo sobo. Hodimo na sprehode, kuhamo. V svoji sobi igram kitaro. Prijatelji v hiši so prijazni. Rad hodim domov. Matjaž V Soncnici se imam lepo, v sobi sem z Binetom. Tu kuham, gledam televizijo, v gostilno hodimo na kavo. Bine Vesel sem, da z Matjažem spiva skupaj v sobi. Tukaj imam svojo televizijo. Vesel sem, da imamo treninge kolesarjenja. Veliko hodimo, kosim okoli hiše, pomagam na vrtu. Pomagam drugim. Sem zelo vesel, da sem tukaj. Rad imam, ker sam placam telefon (položnico). Jasminko Vesel sem, da imam svojo sobo, da se dobro razumemo, pomagam pri vseh opravilih: kuhanje, pranje, cistim svojo sobo. Radi se igramo družabne igre, kak film skupaj pogledamo, se pogovarjamo in poskušamo težave skupaj reševati. Hodimo na gokarte, kolesarske maratone, nakupe, koncerte. Imamo se fajn. Vinko Vesel sem, da imam svojo sobo, dobro se razumem z ostalimi, rad hodim na sprehode, pomagam kuhati, rad sem v svoji sobi, kjer igram igrice. V Soncnici pomagam perilo oprati in obesiti. Rad hodim na kolesarske dirke, igram nogomet, košarko. Luka Všec mi je, da sem sam v sobi, da imam racunalnik, želim si še imeti televizijo. Všec mi je, da imam mir. Všec mi je, da grem ven na teraso. Delam na vrtu, pomivam posodo, brišem po tleh, pometam, cistim kopalnice. Z Denisom igrava remi, hodimo na sprehode, kolesarimo, hodimo na Aktualove koncerte s Tanjo. Ne bi šel vec v zavod, ker mi je tu bolj lepo. 7979 ZAKLJUCNI IZLET V HERMANOV BRLOG – IGRIVO IN POUCNO SLOVO OD ŠOLSKEGA LETA Ob koncu šolskega leta smo se tokrat podali na prav posebno dogodivšcino – obiskali smo Hermanov brlog v Celju. Že ob prihodu so nas pricakale vitrine, polne nostalgije: star telefon, rocni likalnik, starinski radio, stare fotografije in še mnoge druge zanimivosti iz vsakdanjega življenja nekoc. Vsak predmet je pripovedoval svojo zgodbo, mi pa smo radovedno prisluhnili. Pot nas je nato vodila naprej v barvit svet igrac, kjer so nas ocarali vlaki, figurice, hiške in številni domiselni liki iz razlicnih casov. Otroci so z velikim zanimanjem opazovali delujoco maketo vlaka, raziskovali koticke razstave ter s pomocjo vodicke izvedeli marsikatero zanimivost o zgodovini igrac in otroštva. A Hermanov brlog ni le muzej, temvec tudi prostor, kjer smo se lahko preizkusili v razlicnih interaktivnih vsebinah: spoznavali smo delovanje cloveškega telesa, razvijali cutila, igrali na inštrumente in se preizkušali v razlicnih spretnostih. Skupaj z ucitelji in spremljevalci smo sodelovali pri nalogah, reševali izzive in se – seveda – tudi veliko smejali. Na koncu smo naredili še skupno fotografijo med velikimi ocmi, ušesi in dlanmi, ki nam bodo ostali v spominu kot prijeten simbol naše skupne poti skozi leto. Domov smo se vrnili polni vtisov, dobre volje in lepih spominov. Ta dan nam je pokazal, kako dragoceno je, ko lahko skupaj doživljamo, raziskujemo in se veselimo novih odkritij. Simon Krajnc, individualni habilitator 8181 PRVO SRECANJE Z OPERO V petek, 9. maja, smo se z otroki s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna udeležili prav posebnega dogodka v sklopu kulturnega dne. Odpravili smo se v SNG opero in balet Ljubljana. Sprva nam je prijazno osebje razkazalo prostore operne hiše, sobane, kjer gledališcniki vadijo, in nas nato odpeljalo v dvorano, kjer je potekala operna predstava. Nastopila sta sopranistka Petra Vrh Vrezec in baritonist Al Vrezec. Predstavila sta nam pet insertov opernih predstav razlicnih skladateljev. Poducila sta nas o glasbeni teoriji, kako se imenuje pesem, ki jo zapoje operni pevec, obudili smo znanja o glasbilih, ki jih slišimo v orkestru, ponovili, kaj je to duet, ter spoznali novo besedo koloratura. Pokazala sta nam razliko med dramsko predstavo in opernim nastopom. Obcudovali smo zaljubljenca, Suzano in Figara iz Figarove svatbe skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta, Papageno in Papagena iz Carobne pišcali, ki sta veselo cakala na svoj narašcaj. Poslušali smo insert iz Hoffmanove pripovedke in iz prizora Rossinijevega Seviljskega brivca, obcudovali Rozino in Figara. Naši otroci so vidno uživali v predstavi, saj so se v nas porodila vsa custva, ki smo jih videli na odru od ljubezni, jeze in žalosti do veselja. Eni so zraven spretno dirigirali, drugi ploskali, celo prepevali. Na koncu so otroci nastopajoca obdarili z burnim aplavzom. Za nas je bil to cudovit dan in klicemo še na veliko uspešnih in zabavnih koloratur. Urška Fijacko, razrednicarka Sara Sara LIKOVNI IZDELKI UPORABNIKOV Enej Nika Aljaž Urednik: Simon Krajnc Graficno oblikovanje naslovnice: Silvo Lavtižar Lektorica: Katja Bergles Bricman, DigitPen d. o. o. Tisk in prelom: C-park d. o. o., Celje Clanke in fotografije so prispevali zaposleni in uporabniki CUDV Dobrna ter obiskovalci. Izdano: Dobrna, junij 2025, naklada 250 izvodov ISSN 2463-9907