ljudski sms --- GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE . :■ khaja vsako sredo in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, za četrt leta K 4 50 in na mesec K 1*50. Posamezna številka stane 50 vinarjev, luserati po dogovoru. Vse dopise in posiljatve jo frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. • Mnogo zaupnikov se je na naš sestanek, preteklo nedeljo, priglasilo zadnji trenutek, zato jim ni bilo več mogoče dostaviti vabila pravočasno. Prosimo jih. naj nam oproste, krivda ni na naši strani. Pa drugič, saj se bo vršilo v poletju itak veliko delegacijsko zborovanje KDZ v Ljubljani, na katerega bodo povabljeni tudi vsi zaupniki. Ljudstvo Je govorilo š V nedeljo, dne 29. februarja se je vršilo v Ljubljani zborovanje, ki bo tvorilo mejnik v zgodovini slovenskega kmetsko delavskega ljudstva. Ustanovila se je Kmetsko-delavska zveza. Iz vseh pokrajin Slovenije so prihiteli vabljeni zaupniki v Ljubljano, da polože temeljni kamen oni organizaciji, ki bo edina osvobodila naše revno kmetsko ljudstvo stoletnega zatiranja in izkoriščanja. Zgodovinskega pomena bo to zborovanje in zgodovinski bo dan 29. II. 1920, saj se je ta dan ustanovila organizacija, ki smo jo tako dolgo želeli, tako temeljito pripravljali in ki bo v bodoče vodila usodo našega kmetsko-delavskega ljudstva. Zborovanje se je vršilo v hotelu Tivoli. Kmalu po 9. uri dopoldne je eden izmed sklicateljev otvoril zborovanje s primernim nagovorom, nakar je bil izvoljen predsednikom zborovanja sodrug Košir, zaveden kmet iz Gojzda pri Tržiču. Predno se je prešlo na dnevni red, so pozdravil zborovalce minister n. r. sodrug Anton Kristan, ki je v lepem govora očrtal velikanski pomen socialistične kmetske organizacije. Nato je pozdravil zborovanje v imenu 40.000 organiziranih | industrijskih delavcev sodr. To kan in končno še v imenu socialističnih držav- ■ nih poslancev sodr. Kopač. Pri prehodu na dnevni red, je povzel prvi besedo sodr. Prepeluh, ki je v j 1 lepem govoru razložil pomen, namen in j program K. D. Z. Poslušavci so mu ži- j j vahno pritrjevali. Za tem poročilom se je vnela živahna debata, v katero je posegla cela vrsta navzočih zaupnikov, zlasti kmetov. Razpravljalo se je o nalogah K. D. Z., o njenem programu, njeni organizaciji in njenem delavnem načrtu. Med najživahnejšo debato je prišlo iz Maribora telefonično poročilo, ki navdušeno pozdravlja ustanovno zborovanje K. D. S. in poroča, da so naši vrli mariborski sodrugi ustanovili že 35 krajevnih organizacij K. D. S. To poročilo so sprejeli zborovalci z velikim navdušenjem. Enoglasne sklepe o delavnem programu in o organizaciji K. D. Z. 1. Ustanovni zbor potrjuje že znana pravila K. D. Z. in naroča osrednjemu I vodstvu, da jih po potrebi še dopolni. 2. Vsa organizacija K. D. Z. bodi popolnoma enotna. Deli se v krajevne organizacije, okrožne zveze in osrednjo zvezo. Za vse veljajo isti prispevki, ista pravila in iste tiskovine. 3. Krajevne organizacije upravljajo samostojno zadeve svoje občine; okrožne zveze samostojno svojega okrožja, osrednja zveza pa je vrhovno vodstvo vse organizacije. Sklepi osrednjega vodstva so veljavni za vse okrožne in krajevne organizacije. Važnejši sklepi krajevnih organizacij in okrožnih zvez se morajo predložiti preje v odobrenje osrednjemu vodstvu. 4. Vpisnina za člane K. D. Z. je 1 K, prispevek pa 3 K mesečno. Vse krajevne organizacije poberejo te prispevke mesečno od svojih članov. Od tega obdrže po 20 v za vsakega člana za kritje lastnih izdatkov, ostalo, to je po 2 K 80 v od vsakega člana pa pošiljajo naravnost osrednjemu vodstvu v Ljubljano. Izdatke okrožne zveze krije osrednje vodstvo in sicer dobi okrožna zveza za vsakega člana v svojem okrožju po 25 v mesečno. Iz ostanka krije osrednje vodstvo naročnino za ^,Lj. Glas“. strankin davek, pri- | spevek za strokovno komisijo in svoje i lastne izdatke. Ker bi zavzelo natančnejše poročilo o | 5. K. D. Z. prevzema v svoje last- poteku celotnega zborovanja preveč pro- i nlstvo „Ljudski Glas“, poučno in zabavno štora, objavljamo v naslednjem le I knjižnico „Ljudskega Glasu** ter propa- LISTEK. Kuta v ljudskem humorju. (Dalji’.) Poklicali so ga. Vrag je prišel takof sklonil glavo in vprašal: „Kaj zahtevate °d Vašega ponižnega sluge, gospod ?“ „Opičko, tvoje delo in pridnost zaslužita odlikovanje. Pokazal si toliko Iju-kezni in udanosti našemu redu. toliko dosega si storil; zato smo sklenili, da te sprejmemo kot brata v naš red. Bodi nadalje pobožen, priden in ubogljiv. Ker ne znaš latinščine, bomo mi namesto tebe brali mašo in na koru peli. Ti pa boš v naprej oskrboval kuhinjo; za pomočnika bomo že poskrbeli. To sprejmi kot častno odlikovanje.** Opička je z veseljem spre-je p™1udeno mu mesto. Oni*??.. te~r llre se ie imenoval „Frater đ(H» I , r,“ ko je živel v samostanu se-l B,raini 0pičku Pa ni zadostovalo. Hof„, vse menihe ob observauco. v pr^dV,de« krvave Klave in bul e. k vsaki^e r!:- jIe1rezal debele palice: k *e r r 'vezal kos traka in obesil jo v le iem redu drugo ob drugi — na zid v svoji celici. Začudeno so gledali menihi to početje. „Brate, kaj naj to pomeni ?“ Vrag se je potuhnjeno nasmehnil, češ: „V samostanu moraš vedno isKati dela. Mislim, da je tudi treba računati s tem, da se lahko branimo, akp bi nas kdaj prišli obiskat tatovi; kdor bo iz kateregakoli vzroka potreboval orožje, ve, kje je za dobiti.** Tatovi sicer niso prišli, ampak med menihi je nastal razdor zaradi zale punice. Nastali sta dve stranki. Ena pod vodstvom gvardijana je prišla k Opičku in zahtevala palice; prošnjo so utemeljili s tem, da so od druge stranke ogroženi. Brat Opička je seveda prošnji ugodil. Komaj so odšli, je prišla druga stranka pod vodstvom dolgega meniha. Tudi ti so se v Opičkovem arzenalu oborožili. Samo še ena — najdebeljšu — palica je ostala viseti. Tisto je pustil Opička zase. -----^Bila je polnoč, zvonilo je k polnočni pobožnosti: oba kora sta se zbrala. Vsak je imel v eni roki molitvenik, v eni pa palico. V cerkvi sta se srečala. Komaj je gvardijan zagledal dolgega meniha, se je razljutil in nameril s palico, da ga udari. Tudi dolgi menih ni bil len in je takoj udrihnil po nasprotnikovi glavi. To je bil signal — kmalu je bila bitka v najlepšem teku. Po cerkvi so se razlegali udarci in vpitje ranjenih je bilo srce razdirajoče, V trenotku, kadar je bila bitka najljutejša, je Opička neopaženo ugasnil luči. Sedaj se je krik podvojil. Udarec za udarcem je padal na sovražnika in prijatelja. V tej egiptovski temi je Opička vrgel med nje še težko cerkveno klop, katera je dovršila učinek, ker takoj so imeli nekateri za nekaj zobov manj. in enemu je zlomil roko. Z groznim vpitjem se je Opička vrinil med bojevnike. Palico je vrtel tako spretno, da na-mah ni bilo enega brez bulje. Konečno so — za nadaljni bolj nesposobni — odnehali. Ko so se lotili pospravljanja, je prišel Opička z lučjo ter jim je začel brati levite: Sram, trikrat sram vas bodi. Ste li to bratje? Ali ste pozabili na vaše dostojanstvo, čast in ugled, ki ste ga naši sveti cerkvi dolžni? Kaj si bodo mislili ljudje, ako bodo videli vaše zbite tonzure? Razidite se ’ iji in živite v naprej v miru in bra+sV? slogi.** (Dalje prihodnjič.) Sanđno knjižnico K. D. Z. „Ljudski Glas“ dcbiva vsak čla;. v. D. Z. brezplačno. To so torej važnejši sklepi ustanovnega zbora, ki - o veljavni za vso našo organizacijo. Pri volitvah se jc izvolilo „osrednje vodstvo11, sesto-ječe iz 20 članov. Predsednikom je bil izvoljen kmet Josip Košir iz tjojzda pri Tržiču, I. podpredsednikom Albin Prepeluh iz Ljubljane, II. podpredsednikom pa Franc Verlič iz Karčevine pri Mariboru. Tajnik in blagajnik sta vzeta izmed ljubljanskih sodrugov. V osrednjem vodstvu so nadalje še: Satler Peter iz Ježice pri Ljubliani, Andrej Ropret, Ftlej iz Pečice pri Kostrivnici, Potočnik Aleš iz Selc, Lotrič Primož iz Besnice, Jereb iz Šent Vida pri Zatični, Meršek iz Blok, Jakob Fras, Rumpf Franc, Mihevc Ign. iz Ljubljane, Pirnar Jožef iz Šmihela, Baraga iz Brežic, Stare iz Bohinja in Uratnik Filip iz Ljubljane. Zborovanje se je zaključilo ob 1. uri popoldne. Ob 3. uri popoldne se je vršila nato I. seja osrednjega vodstva, kjer se je govorilo najpreje o organizaciji in ustanavljanju podružnic, nato pa o našem gospodarskem delu v korist članov K. D: Z. Pri krajevnih podružnicah se bodo snovali posebni gospodarski odbori, sestoječi iz zanesljivih mož. Ti gospodarski odbori bodo stali v zvezi z našo nakupovalno družbo in potom nje se bo preskrbovalo naše člane po možnosti z raznimi življenskimi potrebščinami. O poslovanju teh gospodarskih odborov prinesemo v kratkem poseben članek. Ob 5. u;i popoldne je bila seja zaključena in zborovalci so se razšli s trdno vero v srcu, da so sodelovali pri ustanovitvi organizacije, ki bo edina mogla osvoboditi naše revno kmetsko delavsko ljudstvo dosedanjega suženjstva in izkoriščanja. K. D. Z. je torej ustanovljena in sedaj — na delo! Sleherna občina mora dobiti krajevno organizacijo K. D. Z,, zato, so-drugi in zaupniki, zavihajte rokave. V boj za pravico in svobodo, ker zmaga je naša. Polovica slovenskega naroda spada v K. D. Z., njej gre moč in vlada. Naše zahteve. Ustanovni zbor K. D. Z. je razpravljal dne 29. februarja 1920 o političnem in gospodarskem položaju kmetsko delavnega ljudstva ter ugotavlja sledeče: I. Zbor zaupnikov K. D. Z. se pridružuje v polnem obsegu vsem resolucijam izvrševalnega odbora J. S. D. S. z dne 22. t. m., zlasti oa se izraža ostro ogorčenje proti smeri in sestavi nove reakci-jonarne vlade v Beigradu, ki nikakor ne predstavlja volje dela/nega ljudstva naše države. Naj oveduje ji najostrejši boj, ker je mnenja, smejo in morejo načelovati di-žavi, deželi in občini le po splošni enaki in direktni volivni pravici s proporčnim sistemem za oba spola izvoljeni zastopniki ljudstva, in zahteva v to svrho takojšnjega razpisa občinskih in državnozborskih volitev. Odklanjamo najodločneje reakcijonarno, kapitalistično in absolutistično državo ter odločno zahtevamo popolno demokratizacijo vse zakon.,naje in uprave. Z zadovoljstvom jemlje zbor na znanje sklep izvrševalnega odbora J. S. D. S. s katerim priznava in pozdravlja K. D. Z. kot sestavni del stranke ter ji odmerja primerno zastopstvo v izvrševalnem odboru In načelstvu stranke. II. Zbor zaupnikov pozivlje vse naše kmetsko delavsko Ijudsf/o, to je zlasti male kmete .bajtarje, male obrtnike na kmetih, posle in kmetske delavce, da se j kakor en mož strne in pridruži naši „Kmetsko delavski zvezi", ki hoče organizirati te, doslej najzapuščenejše in najbolj izkoriščane sloje narocia v enotno razredno, bojno organizacijo, ki bo zastopala, branila in ščitila z vsemi dopustnimi sredstvi njihove pravice in koristi. ni. Zbor zaupnikov K. D. Z. je mnenja, da je v prvi vrst' država poklicana varovati in zastopati koristi in pravice kmetsko delavskega ljudstva proti dosedanjemu izkoriščanju mednarodnega kapitalizma in zahteva od nje zlasti: 1. Takojšnjo izvedbo agrarne reforme v tem smislu, da pripadaj vsa zemlja le onemu, ki jo tudi sam obdeluje. Zahteva zato razlastitev vseh veleposestev, za katere naj njeni dosedanji lastniki ne dobe nobene odškodnine. Ta zemlja naj se razdeli med ono kmetsko delavsko ljudstvo, ki jo ima doslej premalo ali pa sploh nič. Vsi najemniki, ki so doslej brez zadostne površine lastne zemlje, naj postanejo takoj lastniki dosedanjih zakupov. Zahteva dalje ureditev še neizvedenih servitut 'in ureditev srenjskib. zemljišč. Ustanovi naj se tako; državna banka, ki bo izvedla amortizacijo kmetskih dolgov in podpirala kmetsko ljudstvo tudi pri vseh bodočih agrarnih operacijah. 2. Zahteva, da se uvede takoj obvezno bolniško in nezgodno zavarovanje tudi za vse delavske sloje na kmetih. 3. Zahteva takojšnje uvedbe socialnega ali starostnega zavarovanja. 4. Zahteva takojšnje reforme posel-skega in viničarskega reda ter odpravo poselskih, zlasti pa viničarskih knjižic. Ta reforma na; se izvedo na ta način, da bo tudi posel udeležen vseh zavarovanj, da se zakonito uredi njegov delavni čas in ! zakonito določijo minimalne plače. 5. Izjavlja, da je država dolžna va-i rovati tudi kmetsko delavsko mladino ter 1 skrbeti zlasti za njeno vzgojo. 6. Zahtevamo čim hitiejše socializa-; cije vseh velikih proizvajalnih sredstev, predvsem podržavljenje prometa, rudnikov, vodnih sil in velikih gozdov. 7. Zahtevamo obširno davčno razbremenitev revnega ljudstva ter uvedbe : obsežnega davka na vojne dobičke. Vsi j indirektni davki na nujne življenske po-' trebščine naj se odpravijo.^ 8. Država je dolžna zaščititi socialno j politično tudi malega obrtnika nav kmetih. IV. Zbor zaupnikov' K. D. Z. zahteva od | države, da s krepko roko uredi današnje ! zmedene razmere v narodnem gospodarstvu, katere izkoriščajo v svoj prid kapitalisti in verižniki na ogromno škodo delavnega ljudstva. Tirja takojšnje podržavljenje vsega uvoza in izvoza, zlasti je pa dolžnost države, da z vsemi razpoložljivimi močmi in sredstvi podpira zadružno organizacijo malega človeka. Dokler se to ne izvede, bo K. D. Z. skušala snovati pri vseh krajevnih organizacijah konsumna društva. Kot njihove predhodnike smatra K. D. Z. gospodarske odbore, delujoče v okviru krajevnih organizacij, ki bodo za enkrat preskrbovale člane z nujnimi življenjskimi in gospodarskimi potrebščinami. V. Zbor zaupnikov K. D. Z. pozdravlja j v naši novi organizaciji, zlasti najbolj brezpravno rajo — to je viničarje in iz-i javlja, da se bo z vsemi silami zavzel za t njihove zahteve, izražene v resoluciji, j sprejeti na viničarskem taboru dne 15. I t. m. v Mariboru. VI. Zbor zaupnikov polaga posebno važnost na tisk in smatra za dolžnost vseh članov K. D. Z., da se borijo proti škodljivemu vplivu nasprotnega časopisja ter skrbe za čim največje razširjenje našega glasila „Ljudski Ciias" te/ drugih naših tiskovnih podjetij, to je poučne in zabavne knjižnice „Ljudskega Glasu" ter propagandne knjižnice K. D. Z. VII. Zbor zaupnikov pozivlje vse zavedno kmetsko delavsko ljudstvo, da se zbere kot en mož okrog naših krajevnih organizacij ter s tem izpodbije nakane sovražnikov, vpreči vse ljudstvo v kapitalistični in nazadnjaški voz. Živela K. D. Z.! fiaš@ vlada. Kakor smo javili že v zadnji številki, je dobila naša presrečna Jugoslavija no-; vo vlado, kateri prav gotovo ni para na ! tem božjem svetu. Iz vseh skrivališč in brlogov so pri-; lezli najbolj črni ščurki, splezali na ministrske stolce in zavladali presrečnim, osvobojenim in neosvobojenim podani-i kom kraljestva SHS. Res, človek se mora prijeti za glavo, če pomisli, da je mogoča danes, v 1 XX. stoletju in še celo v Evropi taka vlada. Srbski staroradikalci, nekaki balkanski banditje, ki so dvajset let pestili i in izžemali ubogo Srbijo, slovenski kle-i rikalci, ki jih poznamo vsi do kosti, hrvat-i ski frankovci, ki so pripravljeni služiti za ! dobro plačilo tudi hudičem, če treba, dalje veleposestniki, mohamedanski age, ki ; že stoletja derejo krščansko rajo, veriž-! niki, razbojniki, morilci, — to so danes ! ljudje, ki nam vladajo, ki sede na ministrskih stolčkih. Kdor čuti le še malo poštenja v svoji duši, temu se mora gambiti vse to in zlasti s studom se mora obrniti od naših klerikalcev, ki so v svoji divji strasti za vlado zagazili v to družbo in se z njo zvezah . proti revnerim ljudstvu. Sicer je pa to početje popolnoma naravno. Gliha vkup štriha. Vsaka stranka ima navado, da postavi na odločilna mesta svoje najboljše može. To delajo tudi klerikalci, zato so postavili za kmetijskega ministra štajerskega kmeta Roškarja, ki ima na svoji pobožni vesti umor. Pred leti je namreč ustrelil svojo kuharico in je presedel precej časa tudi v ječi. Ljudstvo, kaj se ti še vedno ne bodo odprle oči? Kaj boš res trpelo, da te bodo vladali morilci? Kaj boš res trpelo, da bo zlorabljala klerikalna golazen tvojo krščansko vero v svoje umazane namene? Kdor čuti pošteno, kdor čuti krščansko, vsak mora napeti vse moči, da bodo klerikalci pri prihodnjih volitvah tepeni, kakor še nikdar ni bila tepena nobena stranka. Upamo, da bodo dnevi vladanja tega ministrstva kratki, saj je tudi popolnoma nemogoče, da bi se obdržali. Tako vladp bi pognali tudi culukafri ali ljudožrci prvi dan. Dokler bodo na krmilu, imajo seveda oblast in šlo bo vse po klerikalno. Klerikalna nebesa se nam bližajo in sedaj bomo videli, po čem bo moka, tobak, že-leznična vožnja, obleka itd. Kdor jc bral umazano in lažnjivo klerikalno časopisje zadnje tedne in mesece, bo prepričan, da bo moka v enem mesecu prav gotovo zopet po 40 v 1 kg, da boš dobil dobro obleko za 50 K i. t. d. Sedaj bodo imeli ti tiči priliko in priložnost, da se izkažejo. Začeli so že. Za novega predsedniKa je imenovan zloglasni dr. Brejc, slavni reševatelj Koroške, miljonar in zaščitnik vseh klerikalnih verižnikov in goljufov. Dokler je sedel na čelu prejšnje ljubljanske vlade dr. Brejc, se niti enemu verižniku ni skrivil las. Niti enemu klerikalnemu županu, ki je drl po kmetih ljudstvo do kosti, kradel in goljufal, se n | stopilo na prste. Šele ko so pognali iz ljubljanskega deželnega dvorca dr. Brej- : ca, šele tedaj se je začel v naši deželi po- I šteno delati red. Sedaj sedi ta mož zopet ; na tronu---------------Blagor nam ! A ne bo večno. Prišle bodo volitve i in naše kmetsko delavsko ljudstvo bo ; šlo tedaj v voliven boj kakor en mož, za vse večne čase mora biti pomandran klerikalni gad. j Kas le ufcr&niti prosi draginji? (Konec.) To bi tile zahteve, s kojimi mora stopiti slovansko delavstvo pred vlado.. Ako jih je vlada v stanu izvesti, jo bo podpiralo v teh težkih trenotkih tudi slovensko delavstvo, če jih ni v stanu izvesti, mora iti delavstvo svoja pota. Zavedamo se, da so časi težki, da ne more iti nikomur tako kot pred vojno, kaj šele boljše. Kajti iz razvalin in razdejanja se ne ustvarjajo nebesa. Eno pa je kar zahtevamo, zahte-vmo z vsem poudarkom, da mora slišati na to zahtevo Ljubljana in Beograd: Nihče nima pravice živeti v teh težkih časih na račun naše bede. Doli z izkoriščanjem, doli z navijalci cen in verižniki, zadoščenje delu in poštenju! Zato zahtevamo: L Da se podvzamejo najenergičnejše mere, da se pospeši izmenjava blaga z deželami, ki se z nami gospodarsko izpolnjujejo in da se dvigne v notranjosti promet na železnicah. 2. Da ukrene vluda nemudoma vse potrebno, da se dvigne v deželi za vsako ceno industrijska produkcija, zlasti produkcija železa, sladkorja, soli in premoga in da se izkoristijo električne naprave v Sloveniji ob Dravi, ki so do malega že izgotovljene. 3. Da se izmenja krona čim najprej za dinar v razmerju 1:1, ker bi vsaka drugačna izmenjava nestalnost val;'te povečala, položaj proletarijata pa poslabšala. 4. Da se ukrenejo proti neznosnim cenam sledeče mere: a) Pri vladi in pokrajinskih oblastvih naj se osnujejo draginjski uradi, ki naj dobe pregled cez zaloge živil in zasledujejo gibanje cen. Stranka bo osnovala povsod draginjske odseke, ki bodo šli tem uradom na roko. b) Velike zaloge življenjskih potrebščin morajo priti pod zaporo in se morajo oddajati po maksimalnih cenah. c) V verižniške svrhe nakopičene zaloge naj se brezpogojno zaplenijo. d) Verižniki — to je vsi nepotrebni prekupčevalci — naj se izženejo iz mest, da se olajša s tem stanovanjska beda. e) Določi naj se višina v skrajnem slučaju dopustnih trgovskih dobičkov. Vse te dobičke presegajoče rente naj se konfisciralo in porabijo za podporo vseh, kojih eksistenca je vsled nenormalnega gibanja cen ogrožena. To velja v prvi vrsti za izvozne carine. f) Živila in drva naj se piodajajo po znižanih cenah. g) Vse cene morajo biti v trgovinah na blagu ali na vidnem mestu zapisane. 5. Socialistično delavstvo bo storilo vse, da premagamo ogromne povojne težave in da se ubijejo njih nezdravi izrodki. Obenem pa se obrača proti neodgovornim ljudem in strankam, ki se pečajo z vprašanjem draginje z očitnim namenom, da bi razdvojih m oslabili naše vrste in podpi-n?m SnnJf0Jlm . lahkomišljenim in nepošte-cen p stopan]em verižnike in naviialce Naročajte, berite in Urite med UudstKO i 1. Ljudski glas. Glasilo »Kmetsko-de-lavske zveze«. Izhaja vsako sredo, člani KDZ ga dobe brezplačno, za ostale velja četrtletno 4.50 K, celoletno 18 K. Ogla- I šajte v njem. 2. Fran Erjavec: Za staro pravdo. To je knjiga, ki v poljubni obliki razpravlja o najvažnejših vprašanjih našega kmet- ; sko delavskega ljudstva, zato bi jo ne j smelo manjkati v nobeni slovenski hiši. j Stane 6 K. 3. G. Keler: Don Correa. Velezani-miva povest, ki jo bo z veseljem bralo staro in mlado. Cena 3 K. 4. Jurij Skopec: Kaj hoče kmetsko-delavska zveza? Knjižica obsega program. pravila in vsa navodila za ustanovitev krajevnih organizacij KDZ. Knjižica ie namenjena propagandi, zato se razpošilja najmanj 10 izvodov skupaj. 1 izvod stane 60 v. Ljudstvo, zavedaj se, da leži le v organizaciji in izobrazbi tvoja moč. Neizobražena masa je najzvestejši suženj kapitalističnim strankam, zato v vsako hišo ' naše liste, knjige in brošure. Vsak zaupnik jih je dolžan razširjati. Kjer so že osnovane organizacije, naj jih naroče te po več izvodov in razprodajo med ljudstvo. Organizacijam ni treba pošiljati denarja naprej in dobe 10 odstotkov popusta v prid blagajni krajevne organizacije. Vse knjige se naročajo v Upravi »Ljudskega glasu«, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Iz KmeSfkO'delavske zmm. Okrožna tajništva K. D .Z. Kakor smo že opetovano javili in kar stoji tudi v naših pravilih, se bodo krajevne organizacije po potrebi združevale v okrožne zveze. Vsaka okrožna zveza bc imela svoje lastno okrožno tajništvo, kjer bodo člani K. D. Z. dobival: nasvete, pojasnila m podpore v vseh zadevah. Prva okrožna zveza, to je ona za vse viničarske krajevne organizacije, začne poslovati v kratkem, njeno tajništvo, ki se zove „Okrožno tajništvo K. Đ. Z. v MaribortU, pa že posluje v Mariboru, Brežna ulica št. 4. v „Ljudskem domu“. Na to tajništvo naj se po vse podatke, navodila, knjige in tiskovine obračajo vsi zaupniki in vse krajevife organizacije K. D, Z. iz mariborskega. Ptujskega, Slovenjegrujskega in Radgonskega okrajnega glavarstva. Upamo, da bo v kratkem mogoče osnovati tudi okrožna tajništva K. D. Z. v Celju. Novem mestu in še drugje. K. D. Z. Okrožno tajništvo K .D. Z. v Mariboru priredi prihodnje nedelje več shodov) na katerih se ustanovijo tudi krajevne organizacije K. D. Z. Agrarni odbori in K. D. Z. Kakor javljamo podrobno že na drugem mestu, bodo pri izvedbi agrarne reforme sodelovali tudi takozvani občinski, okrožni in deželni agrarni odbori, izvoljeni od ljudstva samega. V interesu revnega- ljudstva je, da se zaveda velikanskega pomena teh odborov, da se ne bo tudi ta agrarna reforma izvedla tako, kot nekoč kmetska odveza, pri Kateri so pobasali vso zemljo le gruntarji, na revno kmetsko ljudstvo so pa odpadle malenkostne drobtine. Revno kmetsko ljudstvo bo pa zastopano v agrarnih odborih le tedaj, bo organizirano, zato hitite z snovanjem krajevnih orgnizacij K. D. Z. Pišite nemudoma uredništvu „Ljudskega Glasu“, kje zehte osnovati tako krajevno orga- nizacijo in prišel bo govornik iz Ljubljane. K. D. Z. se bo udeležila volitev v vse agrarne odbore, ker hočemo pravico tudi za revno kmetsko ljudstvo, da si ne bodo zopet razdelili vse zemlje klerikalni in liberalni gruntarji. „Kaj hoče K. D. Z.“. Te lepe brošu-rice, kjer dobite vsa navodila za osnovanje K. D. Z., njen program in njena pravila, je le nekaj malega še v zalogi, zato jo nemudoma naročite, da ne poide. Prispevki K. D. Z. Zbor zaupnikov je določil, da plača vsak član K. D. Z. blagajniku svoje krajevne organizacije mesečno po 3 K članskega prispevKa in 1 K vpisnine. Članske izkaznice. Osrednje vodstvo K. D. Z, je vpeljalo za vse člane K. D. Z. enotno člansko izkaznico, ki jo dobi vsak član ob pristopu v krajevno organizacijo. V njej potrjuje blagajnik krajevne organizacije tudi plačane mesečne prispevke. Krajevne organizacije naj jih nemudoma zahtevajo pri uredništvu „Ljud. Glasu41. Vsaka legitimacija stane 20 v in je denar poslati naprej iz vpisnine. / Osrednje tajništvo K. D. Z. je za enkrat, dokler K. D. Z. ne najde lastnih prostorov, še združeno z uredništvom „Ljudskega Glasu44, Ljubljana, Frančišk, ulica 6/II. in naj se vsi obračajo le na ta naslov, ne pa na posamezne osebe ali celo na tajništvo J. S. D. S. Prispevke naj krajevne organizacije začnejo pošiljati osrednjemu vodstvu K. D. Z. še le koncem marca, pobirati naj jih pa začnejo takoj pri ustanovitvi. Natančna navodila še objavimo. Zaupnikom! Za shode naj se zglase krajevni zaupniki 3 tedne preje, navedejo naj uro in kraj (gostilno ali kak drug prostor), kjer bi se vršil shod, da moremo pravočasno določiti in poslati govornika. Uro je določiti vedno tako, da ‘se govornik lahko z enim vlakom pripelje in s prihodnjim odpelje, da ne bo zamudil preveč časa. Na vsako posamezno prošnjo ne moremo odgovarjati, zato naj velja enkrat za vselej, da se shod vrši, če bo objavljen v našem listu. V dopisu naj se navede tudi, če bi bilo ob enem mogoče osnovati tam kraj. organizacijo K. D. Z. Vse tiskovine dobe kraj. in okrožne organizacije pri osrednjem tajništvu K. D. Z. v Ljubljani. Plačati jih je iz vpisnine. Natančnejša navodila v prihodnji številki. Navodila glede prispevkov za one člane, ki so „Ljudski Glas44 plačali že naprej, dalje za družinske člane in za ene, ki prestopijo iz dosedanjih krajevnih političnih organizacij v kraj. organzacije K. D. Z., objavimo v eni prih. številk. Vse krajevne organizacije naj pošljejo osrednjemu tajništvu (uredništvo „Ljud. Glasu44, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6) nemudoma imenik svojega odbora z natančnim naslovom vseh odbornikov in seznam članov, Ua moremo preskrbeti redno pošiljanje „Ljud. Glasu44. Isrodll K. D. Z. K. D. Z. priredi z dnevnim redom: 1. Ljudski shod. 2. Vpisovanje v kraj. org. K. D. Z. 3. Ustanovni občni zbor K. D. Z. naslednja zborovanja po Sloveniji. V nedeljo 7. marca 1.1. V Vodicah pod Šmarno goro ob 3. popoldne. Na Vrhovem pri Radečah. V Radečah pri Zidanem mostu. V Rajhenburgu ob Savi. V nedeljo 14. marca t. 1.: Zgornje Gorje ob pol 4. uri popoldne '(v gostilni Vincenc Jan. Žirovnica ob 11. uri dopoldne. Selca nad Škofjo Loko ob 11. uri dopoldne. Železniki ob 3. uri popoldne. Bohinjska Bistrica ob 1. uri popoldne na Cojzovem dvoru. V Besnici ob 3. uri popoldne. Ovšiše pri Podnartu ob 11. uri dopoldne. V nedeljo, dne 21. marca 1.1.: Čatež ob 8. uri dopoldne. Brežice ob 2. uri popoldne. Zg. Bela pri Predvoru ob 1. uri popoldne v gostilni Janeza Stularja. V Stražišču ob 3. uri popoldne na Ga-šteju. V Šmihelu pri Novem mestu ob 3. uri popoldne pri Hrastarju. V nedeljo 28. marca t. 1.: V Semiču ob 8. uri zjutraj. V Petrovi vasi ob 2. uri popoldne. V Blokah ob 8. uri zjutraj. Pri Sv. Trojici pri Blokah ob 11. uri dopoldne. V Pišecah ob 8. uri zjutraj. Žepelevce ob 2. uri popoldne. Zaupniki, skrbite za veliko udeležbo. Opozarjamo vse zaupnike, naj nam pri prošnjah za shode vedno navedejo tudi lokal, kjer bi se shod vršil in pa uro, kdaj naj se vrši. Osrednje tajništvo K. D. Z. ss%j=» Dopisa. Iz Preddvora pri Kranju Bližajoče se občinske volitve so spravile v vrtinec agitatoričnega viharja tudi našo podgorsko občino. Imeli smo že vec strankarskih shodov, kojih se jako pridno udeležuje tudi naš kaplan Dežela. Zadnje čase obiskuje kar vas za vasjo, da razloži svojo mlado Salamonovo politično modrost. Zelo rad se pfišteva h kmetom. IVU se pa le čudimo, kako more človek razumeti stan, katerega nikdar ne izvršuje, ker je prestal svoje preizkušnje le v le-menatu. Na teh potovanjih pa nima sreče. Na Zgornji Beli so ga naši zavedni somišljeniki naučili .kozjih molitvic s primernimi odgovori. Zakaj da se teh agitacij nikdar ne udeležujete Vi, veleučeni gospod župan Košir? Bojite se, kaj ne, da bi sc Vam ne očitale nerednosti pri aproviza^i-ji, kot na zadnjem našem shodu pri Peternelu v Predvoru. Kadar priredimo zopet kak shod. Vas povabimo, da vam zadoni zopet nekaj levitov v vaša mlada ušesa. Tudi Samostojni se gibljejo pri nas. Kmetje se vprašujejo, katera stranka bo boljša »Kmetska Zveza« ali »Samostojna«? Mi socijalsti pravimo, da sta obe za nič. Z obljubami vabita malega kmeta in kajžar-ja, da jim oddamo glasove. Mi smo oa že vajeni obljub in lepih besedi. Ne pričakujemo ničesar od vas, predobro že poznamo gruntarske grče. Za nas je le Kmetskodelavska zveza, ki se ustanovi 29. febr. \ Ljubljani, ki nam bo stala na strani z že obstoječim delavskim konzumnim društvom. Podeželni magnutje naj se pa le sami združujejo, brez nas malih kmetov in kajžarjev. Priborimo si odstop v občinski odbor in strnimo se v močno zvezo in več ne bodo vadljali drugi za našo kožo. Ena najklerikalnejših občin na Kranjskem je naša. Skrbimo, da izbrišemo danes zadnjo sled klike Šušter-šičijanstva. Močna je bila ta trdnjava, postavljena iz naših žuljev iz katere je izšlo največje gorje. Danes poskušajo to trd- njavo zopet postaviti pod novimi imeni ali duha so starega. Pa več ni daleč pred nami doba, ko se bode pojavil nad grobom spominik z napisom: Tukaj počiva nesrečni slovenski klerikalizem umrl od žalosti zapuščen do milosti božji vladajočih Habsburžanov. Naj v miru počiva Ob strani srednjeveške španske inkvizicije. Kmet Ogljar. Laški trg. V nedeljo, dne 22. febr. t. 1. se j vršil javni ijuusKi siroti, ki ga je priredila soc. tieiu. stranka v Pivnici. iNa suouu je poročal sour. .Leskovšek iz Oelja. iNjegova izvajanja so navzoči, okrog OUU, mimo po-siusan in cdouravali, zuisti pa, ko je Oicai meščansko politiko v Divsi mrokraticni Avstriji, katere posledice je oila svetovna vojna m se je nad 4 in pol leta samo klalo in pomjalo ter uničevalo vse kar so prione roke na kulturnem in gospodarskem polju zgradile. Največ gretiov izmeti vseli meščanskih strank pa imajo klerikalci, ker so bili najbolj zvesti hlapci ilabsbur-govcev. Kierikami ar. buštersič je izaai slov. ljudstvo staroavstrijskemu militarizmu, on sam pa je ostal doma, goijuial in kradel premoženje kranjske uezeie. Tudi gospodje lioelaici so ljudski grešniki, ki so vedno hujskal, za vojno, in pridno z ljudskim premoženjem podpisovali vojna posojila. 6edaj pa se sramujejo starega imena in so se prekrstili v »Demokrate«. Dri zavednih kmetih in delavcih pa tudi to ime ne bode vleklo. Konecno je govornik razmotrivai tudi kmečko vpiašanje ier razkrinkal gonjo Klerikalne in Samostojne »Kmečke zve -ze«. Oznanil je program »Kmečko-delav-ske zveze« in priporočal list »Ljudski Glas«. Medtem se je čez IGO komadov brošuric KDZ predalo. iz iKečice v Savinjski dolini! Pretepači v duhovniški obleki! Nedavno, za pustno nedeljo je priredilo tukajšnje gasilno urustvo v zvezi s požrtvovalnimi rečiškimi diletanti veselico z igro, ki je izvrstno uspeta, želeti je vec takih. To pa ni bilo našemu kaplančku všeč; rogovil je na vse načine zoper, a pomagalo je ravno v nasprotni smeri. Pa zato ker se je predzadnji »Ljudski glas« ob njega obregnil, zagrozil je javno, da če dobi dotičncga čiankarja, bo isti občutil kako težka je zegnana roka! Lep duhovni pastir, potem pa naj ga verno ljudstvo še posluša! Dne 22. tm. je sklical protestni shod žensk zoper volilno pravico! Slaba kupčija, samo frazerstvo, za nas pa ime-niten zaključek klavernega pusta. Mi vstajamo in vas jc strah! Rogatec. Vkljub pridnemu in zlobnemu klerikalnemu zabavljanju se pri nas pripravljamo na otvoritev socialističnega kom-suma. Sedaj ne bo treba več delavčevi ali bajtarjevi ženi ponižno čakati v kotu, da-dobe prej »ta bogate in ta nobl«, pri nas takih razlik ne bomo poznali. Liberalni samostojneži tudi po naših krajih vneto rogovilijo. Ljudstvo, zlasti mali kmetje, bajtarji ir, poljski delavci jim seveda ne gredo na hinavske limanice, ker predobro poznajo to liberalno gospodo. Liberalci naj ostanejo kar pri svojih advokatih in gruntarjih, ljudstvo jih odklanja in želi povsod čim najhitrejše ustanovitve socialistične kmetsko-delavske zveze. Sela šsvrševalnega odbora JSD3. (Konec.) II. Strankino tajništvo. Izvrševalni odbor določi s. Josipa Kopača do nadaljnega kot strankinega tajnika, za strankinega blagajnika pa so druga Franca Sveteka. III. Valutno vprašanje. Interes delavskega razreda v meščanski družbi je, da prejema svoje dohodke in nalaga svoje prihranke v polnovrednem novcu. Valutna reforma je torej zanj nujna in potrebna v očigled malo-vrednosti sedanjega novca. Novčanice morajo postati polnovredne le, če kapitalističnemu sloju razveljavijo nadvredno-sti, ki jih danes dejansko ni. Potrebna je torej finančna operacija v tej smeri, da se takoj izvede izdaten vojnodobičkar-ski davek in pa oddajo premoženja. Samo ob izpolnitvi je uspešna rešitev va-S lutnega vprašanja mogoča. Vprašanje zamene denarja v razmerju 1:1 ali 4 :4 je v tem primeru postranskega pomena. Ker naše meščanske stranke nočejo izvesti davka na vojne dobičke niti premoženjske oddaje, temveč izrabljajo le relacijo 1:1 ali 4:4 demagoške v svoje strankarske namene, si proletarijat ne more od takšne navidezne reforme obetati potrebnega povišanja vrednosti denarja, ki ga prejema za svoje deio. IV. Jadransko vprašanje. Izvrševalni odbor JSDS odločno protestira proti nasilju antante in takozvane mirovne konference v Parizu, ki v svojem imperialističnem nasilju stavlja našemu ljudstvu ultirnatične zahteve, da se slovensko ljudstvo odreče svoji zemlji in s tem svojemu izhodu na morje, v svet. Izvrševalni odbor iznova zahteva, da se prepusti odločbo ljudstvu, kateri državi hoče pripasti. Zahteva svobodo morja in tam, kjer se križajo interesi dveh ali večili narodov, internacionalizacijo trgovskih centrov in potov do njih. Izvrševalni odbor kot predstavitclj slovenskega razredno zavednega proletarijata že naprej odklanja z vso odločnostjo imperialistično nasilstvo antante, protestira že danes proti takšnim zaklju-čitvam, ki nadovratno vedejo do novih vojnih konfliktov med prizadetimi narodi in izjavlja, da bo storil vse, da prepreči konflikte med prizadetimi ljudstvi, ki pripravlja kapitalistični imperializem. ■-1 ■—ri iw.f II1M a*!1 > .rf|11,f|irn .irf||..rrr Po svetu, ass WHson ne odneha. Spor med entento na eni strani in Wilsonoin, oziroma Ameriko na drugi strani zaradi jadranskega vprašanja, postaja vedno bolj očiten. Ententa hoče vstreči grabežljivim Lahom, Amerika pa Jugoslovanom, ki že itak izgubijo sto-tisoče svojih rojakov. Kako se ho sp^r rešil, je seveda težko prerokovati, verjetno pa je zelo, da zmaga Amerika, ker bi sicer ustavila nadaljnje podpiranje en-tente. Boljševik! so ponudili vsem svojim sosednjim državam ter Angliji, Italiji, Japonski in Ameriki mir. Ce ga te države tudi sprejmejo, je seveda težko reči, najpametnejše bi gotovo bilo. Na Bolgarskem se.*T§e koHcem marca nove volitve. Meščanske stranke pričakujejo, da bodo boljševik} propadli, zmerni socialisti za pri-čakovati lepih uspehov. Na Angleškem so vpeljali splošno in enako voiivno pravico tudi za vse polnoletne (21 let) ženske. S tem imajo ženske iste pravice kot moški. Priprava za agrarno reformo. Kot posvetovalni organi pri izvršitvi predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme bodo sodelovali v Sloveniji občinski in okrožni agrarni odbori ter deželni agrarni odbor, katerih mandat bo trajal leto dni. Občinski agrarni odbori se izvolijo v vseh občinah, okrožni agrarni odbori se izvolijo od občinskih agrarnih odborov dotičnega t rožja, deželni agrarni odbor pa se izvoli za vse območje deželne vlade za Slovenijo. Seje odbora sklicuje po potrebi predsednik ali njegov namestnik, sklicati pa se morajo tudi na zahtevo pristojnih organov za izvedbo agrarne reforme. Služba odbornikov vseh treh odborov je častna in ne sme zahtevati odbornik nobene nagrade ali povračila za vršenje odborni-ških dolžnosti. Občinski agrarni odbori predlagajo, koliko veleposestniške zemlje, kje in za kako ceno jo dobe v zakup družine v občini, ki so v to upravičene, koliko drv, stavbnega lesa in stelje naj dobe te družine iz veleposestniških gozdov ter kate-re skupne naprave v melijoracijske in druge svrhe naj se vzdržujejo na veleposestniških zemljiščih in kdo naj vzdržu-jc in nadzoruje te naprave. Nadalje bodo občinski agrarni odbori ugotovili, koliko zemlje in v kaki kulturi jo potrebujejo posamezna posestva za primerno zaokro-ži*ev, koliko in katera posestva, primerna za samostojno gospodarstvo, so se vtelesila veleposestvom, koliko oseb in j družin je v občini, ki se pečajo z obdelovanjem zemlje, a je nimajo dosti in se žele izseliti v Kak drug del države* na večje posestvo. Okrožni agrarni odbori predlagajo, koliko veleposestniška zemlje naj se od-kaže vsaki občini v okrožju in za kako zakupnino, kje naj se odkaže občinam kurivo, stavbm les in stelja ter za kako ceno, kako naj se razsodijo med posameznimi občinami spori, ki se tičejo užitkov iz veleposestev. Deželni agrarni odbor ima nalogo, da ! predlaga, katera zemljišča veleposestev i naj se ohranijo v javne svrhe (za kmetijske šole, oziroma vzorna posestva itd.) in da izrazi svoje mnenje o zakonskih in naredbenih načrtih glede agrarne refor-| me ter predlaga tozadevne potrebne ukrepe in odredbe. Občinski agrarni odbori se volijo na ta način, da napravi občinski urad najkasneje 14 dni po objavi tozadevne naredbe imenik vseh predstojnikov tistih družin v občini, ki žive v glavnem od obdelovanja zemlje torej tudi kmetskih delavcev in hlapcev, če imajo svoje družine. Imenik se del: na pet kategorij. V prvo spadajo tisti, ki je nimajo toliko, kolikor jo lahko obdelujejo s svojo družinu, ! v tretjo tisti, ki jo imajo toliko, kolikor jo lahko obdelujejo s svojo družino, v četrto tisti, ki jo obdelujejo s svojo družino in s pomočjo najetih delavcev, v peto tisti, ki jo obdelujejo samo z najetimi delavci. Izgotovljeni imenik se mora razpoloviti v občinskem uradu osem dni ter je interesente še posebej pozvati, da ga pregledajo. (Konec prih.) 33 Iz naše države. H Parlament je sklican za v ponedeljek, 1. marca t. 1. Vse kaže, da ne bo mogel delati in da bo morala vlada zato odstopiti, ker ima od regenta naročilo vladat) samo s parlamentom. Klerikalci so : regenta namreč nalagali, da imajo v njem i večino. Dr. Brejc je prosil nas socialiste, da bi stopili v ljubljansko deželno vlado, a seveda ni niti misliti, da bi mi sodelovali s klerikalci. Klerikalna nebesa se že odpirajo. Dv. Brejc je razveljavil razpust raznih klerikalnih občinskih odborov, kjer so delali prav po klerikalno. Naj le azveljavlja, : zadnjo besedo bo imelo itak le ljudstvo pri volitvah in tedaj, gorje vam. Pride obračun. Radiča, znanega hrvaškega razgraja-! ča in zaveznika naših klerikalcev, ki je bil i obtožen veleizdaje, ker je stal v ozkih sti-| kih z Lahi, je novi klerikalni hrvaški ban I Laginja zopet izpustil na prosto. Tako rešujejo klerikalci podjarmljeno Primorje. Spomenik Matiji Gubcu hočejo postaviti kmetje v Ludbrcgu na Hrvatskem. Dne 15. t. m. je minilo 357 let, odkar so okrutneži posadili „kmečkega kralja44 v Zagrebu na razbeljen prestol ter ga kronali z razbeljeno krono. Nežigosan denar ujetnikov iz Italije zamenjava le finančno ministrstvo (generalni inšpektor) v Beogradu, kamor je pošiljati kolkovane prošnje. Prošnja mora imeti tudi uradno potrdilo, da je bil prosilec res v italijanskem ujetništvu ter je dotični denar od tam prinesel. Tistim, ki so dobivali rente zoper nezgode v Nemški Avstriji, je naše po-, verjeništvo za socialno skrbstvo priskr-i belo, da dobe v par tednih vse zaostale i rente ter se jim bodo iste v bodoče red-| no dopošiljale. Invalidno vprašanje rešeno. Regent je podpisal uredbo o rešitvi invalidskega vprašanja. Rešila ga je pa še prejšnja vlada. Amertkanski zaboji še niso prišli. Kakor hitro dojdejo. prinese .Naprej44 imena 1 vseh onih, ki dobijo zaboje. Grozne tatvine. Ako človek priso-I stvuje sodnim obravnavam v Ljubljani, te-j daj vidi, da stoje pred sodiščem večinoma ; mladi zlikovci, obtoženi skoro izključno ; zaradi tatvine. Malokdaj pride kakšna j druga zadeva pred sodišče. — Tatvine so N. GOGOLJ: (Dalje.) Majska noč ali utopljenka. iv. Fantovska loč. 3amo v eni hiši na koncu ulice je še svetila luč. To je bilo županovo prebivališče. Župan i® že davno povečerjal in brez dvoma bi že zdavnaj zaspal, da ni bil to uro pri njem gost, žganjar, ki so ga poslali, da postavi žganjarno Potneščikom, ki so imeli mali kos zemlje med 8vobodnimi kozaki. V samem kotu na častnem ^estu je sedel gost — nizek, debel človek •palih, vedno se smejočih oči. ki se je zdelo d*1 je tudi v njih zapisano ono zadovoljstvo s katerim je kadil iz svoje kratke pipice; vsako ?Pnuto je pljuval in tlačil s prstom tobak, ki j® lezel iz nje in se spreminja) v pt-pel. Oblaki dima so se hitro razprostrli nad ndm in ga zabijali v temnosivo meglo. Zdelo se je, kakor da se jo domislil široki dimnik kake žganjarne, da se i'.prehodi, ker se mn je dolgočasilo sedeti na svoji strehi, in se široko vsedel v županovi hiši za mizo. Pod nosom so mu štrleli in gosti brki; toda tako nejasno so sevali kozi tobnkovo atmosfero, da so bili podobni ki ga je žganjar ujel in držal v svojih ustih tako prilaščal monopol shrambnega mačka, jipan kot gospodar je sedel v sami srajci in a nenih hlačah. Orlovsko njegovo oko je pri-»np*ii .k°r zahjMaioče solnče malo po malo pjn a,' in ^gasali. Na koncu mize je kadil iz žunanen™ .°d v;i31kih desjatskih, ki so bili pod župana v siknji!^’ m Sedel iz sPoštovanja do '■ iiii.M>ii^iijjj]iiiiiaiiiifi.iB»w aiijTigijiia i iiijiiii« r';r 1 »U ^Ali mislite že kaj kmalu,14 je rekel župan, ki se jo obrnil k žganjarju, in prekrižal svoja zevajoča usta, „postaviti svojo žganjarno?" »Ako Bog da, mogoče že to jesen zakurimo. Na dan Matere Božje, stavim, bo gospod župan že pisal nemške preste po cesti." Ko je to rekel, so se uči žganjarjeve izgubile ; mesto njih so se raztegnili žarki luči do samih ušes in ves trup se je pričel kolebati od smeha; vesele ustnice so za hip izpustile kadečo se pipico. „Daj Bog!" je rekel župan in na njegovem obrazu se je začrtal nekakšen nasmešek. „Sedaj je že še nekaj žganjaren, hvala Bogu. Toda takrat, v starih časih, ko sem spremljal carinjo po perejeslavski cesti, še ranjtu Bezborodko . • .“ „No, svat, si se že spomnil onega,časa! Takrat niso našteli od Kremenčuga pa do samih Romeu niti dveh žganjaren Pa sedaj .. . Si že slišal, kaj so si izmislili prokleti Nemci? Kmalu, pravijo, ne bodo več kurili z drvami, kakor vsi pošteni kristjani, ampak z nekakšno vražjo paro . . ." Ko je žganjar to govoril, je razmišljevaje gledal na mizo in na njej razprostrle roke. „Kako to s paro - pri Bogu, da ne vem 1“ „Kakšni bebci. Bog mi odpusti, so vendar ti Nemci!" je rekel župan. „Jaz bi jih s pasjim bičem, pasje otroke! Kdo je že kdaj slišal, da se lahko s paro kaj kuha? Potemtakem bi človek ne smel prinesti k ustam žlico boršča, da bi se ne opekel ustnic, kakor tudi mlado prasetino ..." „Kaj pa ti, svat," se je oglasila svakinja, ki je sedela prekrižanih nog v zapečku, „boš živel ves ta čas pri nas brez žene?" Dalje prih. Splošno Mtoo Mm v Piani : resisiiovasia zadruga z omejeno zavezo: sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do o. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po Pistih 4'1/,. llijns. FranMi el. i regisirovana zadruga z omajena zavezo. Tiskovine za Tole, žnaanstva in made. RaiiHodemejSe plakate in vaOiia za stiode in • • veselice. ;: značilna posledica vojne in znamenja časa. Samostojneže je spreletel strah pred našo K. D. Z. in se hudujejo na naš sestanek 29. t. m. V svojo liberalno gruntar-sko stranko vabijo — čujte in strmite — tudi posle, kmetske delavce in male. Tiči so pa res ti ljudje. Ali poznate ono novest o lisici in zajčku, kako "a je vabila v svoj brlog — da ga požre. Primite tatu, to je naslov nekemu klerikalnemu gobezdanju in sleparjenju, ki ga prodajajo med ljudstvom. Gospodarske vesti. Galico za vinogradnike dobimo najbrž iz Angleške. Neka angleška tvrdka jo je ponudila 100 vagonov. Ker pa je cena visoka, se še vrše pogajanja. Oglje dobe kovači pri tvrdki T;. Heinrihar, Škofja Loka po 150 K 100 kg, za isto ceno, ako se dostavijo vreče in ako pridejo z lastnimi vrečami m vozmi ponj. Knežji gozdni urad Kočevje ga daje plača naprej, franko vagon. Izvoz surovih kož iz naše države je •edai prost, zato se bo zopet razpaslo ve-rižništvo, a blaga bo zmanjkalo. Ljubljanska trgovska zbornica je ponovno prosila trgovinsko ministrstvo, naj se izvoz zabrani, dokler ne bodo krite potrebe doma. Cena sladkorju. V bodoče se bo uva- i žal k nam sladkor v prosti trgovini, naj- i več iz Amerike. Kmalu dobimo preko j Trsta JO vagonov takega sladkorja, ki pa bo veljal 35 do 40 kron kilogram. Več tobaka. Uprava državnih monopolov je sklenila, povišati pridelek tobaka j na 10 milijonov kilogramov. V ta namen ! dobe tobačni delavci draginjske doklade j in druge priboljške. Tobak se zopet podražil. Z 20. tm. so se tobačni izdelki podražili za 10 do 20 odstotkov. Domači tobak za pipo velja 30 vin. Klanje brejih krav, svinj in ovac je prepovedano. Istotako se ne smejo klati teleta do 2 in pol leta stara. Za povzdigo vinogradništva je dovolilo poljedelsko ministrstvo štiri milijone kron kredita. tasE Za ženske. Miši preženemo iz stanovanj, shramb itd.), ako stolčemo posušeno oleandrovo listje ter ta prah pomešamo s peskom in natrosimo v mišje luknje. Proti gnitju sadja v kleteh je najboljše sredstvo zračenje. Dobro je tudi, ako se v zaprti kleti zažge včasih malo žvepla. 13 urni delavnik za služkinje. Odsek | za socialno upravo v Avstriji je 19. t. m. dovršil razpravo o zakonu, ki ureja služ--bene razmere domačih pomočnic (služkinj) in sprejel predlogo, ki uvaja med drugim 13 urno delo za služkinje. Zakon stopi v veljavo 1. maja 1920. Mondaminov močnik za bolnike. 100 gramov mondamina, 30 gramov sladkorja in ščepec soli stepi v poldrugem litru mleka, pristavi, ko je zavrelo, mešaj deset minut in odstavi. Se jč lahko vroče ali mrzlo. Mondamin je mastnih snovi očiščen izvleček koruze, ki je še bolj priličen za opešane želodce kakor navadna koruzna moka. — Za dojenčke vzemi pol litra mleka in pol litra vode, na en četrt litra tega vmeti 2 žlici mondamina, pristavi in kuhaj 10 minut. Založba in last i