345
Deželni zbor kranjski.
(Peta seja. — Dalje.)
15. Posl. Sukije poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za L 1893. Pri tej točki vnela se je dolga debata. Posl. Hribar v daljšem govoru graja naj prve deželno upravo, ker ta še zdaj nima resne volje dati slovenščini tega, kar ji gre. Nekateri uradi še zdaj nemški uradujejo in pri javnih napisih daje se nemščini še vedno prednost. Visoka vlada ne spoštuje našega jezika. Vlada kar naravnost prezira zakone ravnopravnosti. Taaffejeva vlada prezira Slovane in protežuje vsak živelj, da le ni slo-vansk,   tako se godi posebno v Trstu   z   italijanskim življem.
Vlada ga podpira, akopram se ravno ta živelj kaže tolikokrat očitno nasproten naši državi. Zvestim Slovanom ondi se pa ne dovoli niti potrebnih šol. Taka politika je nevarna za državo. Pri vsem tem pa, ko vidimo kako zatirajo našo narodnost, pojavila se je zadnji čas mej nami stranka, na čelu jej ljubljanski knezoškof, ki v svojem glasilu neprestano trdi, da je vera v nevarnosti, ne pa narodnost, četudi je resnica ravno nasprotno. Glede šolskih razmer graja govornik prav ojstro naučno upravo, ker slovenskim učencem ne privošči izobrazbe v gimnazijah. Tudi glede poštnih razmer govornik dokazuje, da se Slovencem kratijo pravice, graja oblastno gospodarjenje poštnega komisarja Cora in prosi gospoda deželnega predsednika, da gleda na to, da se krivice, ki jih je naštel, odpravijo. Posl. Žitnik skuša dokazati, da „Slovenec" ni glasilo ljubljanskega knezoškofa in da ta še ni storil nobene škode slov. narodu. Dež. predsednik baron \Vin-kler zagovarja vlado in pravi, da najde v deželi vsak Slovenec pravico v svojem jeziku. Postne razmere niso odvisne od dež vlade. Posl. Tavčar graja postopanje dež predsednika, ker je ta na njegov govor pri zadnji proračunski debati le malo odgovarjal v zbornici, pač pa potem v svojem uradnem glasilu udrihal po njem in njegovem tovariši Hribarji. Govornik odločno zanikuje, da bi se dajala Slovencem povsod na Kranjskem pravica Navaja dogodke, da to ni res. Glede sedanjega postopanja Taaffejevega, pravi govornik, da je bolje, da se ta postavi popolno na nasprotno nam stran, bomo vsaj vedeli, s kom se imamo bojevati. Konečno govornik tudi omenja prepira v domačem taboru. Graja odločno postopanje knezoškofove, narodu nasprotne stranke. Znano je, da je Slovenec organ škofov. Značilno dovolj za stranko je to, da celo tako mirnega, vseskozi vzglednega v narodnem boji osivelega rodoljuba, kakor je gosp. Svetec, potiska mej liberalce. Treba je, da se vsa posvetna inteligenca združi v narodno stranko in v obrambo. Sveti duh naj razsvetli knezoškofa Missio, da bode vedel, kako je postopati slov. škofu. Posl K lun zagovarja knezoškofa, rekoč; da ni nasprotnik družbe sv. Cirila in Metoda in da je slovenščini sploh jako naklonjen. Vera, pravi govornik, bila je vedno na prvem mestu. Govornik tudi trdi, da je škof že mnogo storil za slovensko narodnost. Posl. baron Scrnvegel zagovarja poštnega komisarja Cora in italijanski živelj v Trstu. Govornik skuša tudi dokazati, da se Slovani protežujejo in Nemci zatirajo. Na to se je seja prekinila in nadaljevala popoludne.                                                          (Konec nasl)
—   Presvetli cesar daroval je za pogorelce v Velikem Otoka 500 gld. iz svoje zasebne blagajnice.
—   Svetčev banket, ki je bil minolo nedeljo v Ljubljani, vršil so je vseskozi sijajno in prav častno za prireditelje. Udeležencev, odličnih rodoljubov iz vseh pokrajin slovenskih bilo je nad 180. Hrvatski narod zastopala sta gg. dr. Milan Amruš, prejšnji zagrebški župan, in prof. Josip Pasarič. Govori gg. dr. Ferjančiča, Svetca, dr. Tavčarja, dr. Majarona, dr. Amruša, župana Grassellija, Hribarja, Wuttija, Gabrščeka, Eibnikarja, dr. Gregorina i. dr. vzprejeti so bili z velikim navdušenjem. Njegovi prevzvišenosti vladiki Jos. Juriju Stross-maverju v Djakovu poslala se je brzojavna udanostna izjava. Po predlogu slavljenčevem nabralo se je za družbo sv. Cirila in Metoda 203 gold. Telegramov došlo je čez 150 iz vseh krajev. Kratko rečeno, narodna ta manifestacija završila se je najsijajneje in tako dala zadoščenja napadeni plemeniti naši družbi sv. Cirila in Metoda in slovenskemu prvoboritelju gosp. Luki Svetcu.
—   Novo cerkev, katero so letos začeli zidati v Go-ričici pri Domžalah dogotovili so minoli teden že do strehe. Tem povodom bila je običajno lepa slavnost.
—   Na ljubljanski višji gimnaziji dovolila se je peti razred razdeliti v tri oddelke.
Novice.
346
—   Novo žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda osnovale so vrle rodoljubkinje vrhniške in poslale vodstvu prvi donesek 100 gld.
—   Škrlatica. V vaseh Brege, Mrtvice in Drnovo v občini Cirkle v krškem okraju pojavila se je prav močno škrlatica. Umrlo je že šest otrok.
—   Nesreča.    V   idrijskem   rudniku   podsula   je minoli ponedeljek popoludne  plast peščenika  zidarja   Fr. Kavčiča  iz
črnega vrha   nad Idrijo   in J.  Kižišnika iz Žirov.   Nesrečneža dobili so izpod zasipa še le čez nekaj ur in sicer oba mrtva Prvi je zapustil ženo in otroka, drugi je bil neoženjen,
—   Utopljenec. Dne 3. oktobra t. 1. potegnili so na Savskem brodu pri Trbojah iz Save mrtvo moško truplo. Utopljenec je moral biti že kacih deset dni v vodi ter je star 20 do 25 let.
—  Vlak povozil je bliža postaje Kilovče na Notranjskem neko gluho ženo.
—  Posvečevanje prenovljene mestne farne cerkve v Kranji vi šilo se je prav slovesno v nedeljo dne 9. t. m.
—   Graški škof dr. Zwerger slavil je včeraj 251et-nico svojega skofovanja. Slavnosti udeležil se je tudi naš prevzvišeni knezoškof.
—   Požar. Minolo nedeljo uničil je požar v Vižmarjih z ajdo napobjen kozolec. — Istega dne zvečer pogorela je na dolenski cesti posestniku in mesaiju Ocvirku, šupa, v kateri je bilo do 400 centov sena spravljenega.
—   Gledališčno in glasbeno razstavo na Dunaji, ki je trpela od maja meseca zaključili so dne 11. t. m.
—    Shod poštarjev in poštnih upraviteljev na Kranjskem, Primorskem in na Dalmatinskem, ki se je imel dne 28. t. m. višiti na Dunaji, se je vsled nevarnosti kolere preložil.
—   Novi vojaški plašči. Za pešce nameravajo napraviti nove plašče. Plašči bodo kolikor mogoče malo vidne barve na daljavo, kar je potrebno pri novem brezdimnem smodniku. Tudi bodo imeli volneno podšiv, ki bode tako prirejena, da se bode dala odpeti in se bode plašč po leti lahko nosil brez podšivi, po zimi pa zaradi toplote z podšivijo. Za po-skušnjo nekateri vojni oddelki že nosijo take plašče.
—   Vinska trgatev se je prav dobro obnesla v po-reškem okraji v Istri. V koprskem in piranskem okraji pa sta naredili veliko škode toča in trtna uš. Tudi v Dalmaciji se je trgatev menda dobro obnesla. — Od Velike nedelje na Spod. Štajerskem se pojoča, da ne bode sicer veliko vina, pa da bo ta jako dobro.
—   Novo klavnico gradili bodo v Kočevji. Stroški proračunjeni so na 5936 gld. 68 kr.
—  Izpraševalna komisija v podkovski šoli. Članom te komisije imenoval je g. deželni predsednik vodjo podkovske šole g. dr. Karola viteza Blehveisa in c. kr. živinozdravnika g. A. Folakovskega.  Prvi imenovan je ob ednem predsednikom.
—  V mestno hranilnico ljubljansko vlož lo je meseca septembra 406 strank 124.514 gld. 28 kr., vzdignilo pa 310 strank 139 518 gld.  27 kr.
—   Nova brzojavna postaja otvorila se je na Igu pri Ljubljani.
—  Dve novi živinozdravniški mesti. Presvetli cesar dovolil je za Kranjsko dve novi živinozdravniški mesti in sicer za Litijo in Radovljico Mesti sta že razpisani in je službo nastopiti najkasneje z začetkom 1.  1893.
—   Griža, o kateri smo že poročali, da nadleguje nekatere kraje, pojavila se je zadnji čas tudi v vaseh Lučarjev Kal in Hrastov dol v zatiškem okraju Obolelo je prav mnogo oseb in tudi umrlo že nekaj. Nadalje pojavila se je ta bolezen
tudi v občini Polšnik, kjer je obolelo že nad 20 oseb, umrla pa 5. - V dobrniški fari umrlo je za grižo dosedaj že 28 ljudij. — V Mokronogu obolelo je do 100 ljudij, umrlo-pa 24. — V trebanjski župniji umrlo je meseca septembra 19 ljudij za grižo, do 8. oktobra pa jih je umrlo za to boleznijo že zopet 12. Mej mrliči niso samo otroci, temveč je tudi mnogo odraslih. — Močne razsaja griža tudi pri sv. Trojici in na Trebelneni pri Mokronogu, ter pri sv. Gregoriji v velikolaški okolici.
—   Občinske volitve. V Metliki bil je izvoljen županom gosp Ferdinand Zalokar, občinskimi svetovalci pa gg. France Gustin, France Jutraš, Anton Prosenik in Karol Go-vanec, — V* Starem trgu v črnomaljskem okraji bil je izvoljen županom gosp. Jožef Bižal, občinskimi svetovalci pa gospodje M. Majerle, Mart Strbenc in Peter Staudacher. — V Dolu v kamniškem okraju bil je izvoljen županom gosp Jožef Kuharr občinskima svetovalcema pa gg. Janez Leveč in Anton Prašnikar.
—  Za častna občana volil je občinski zastop v Ežiščih v litijskem okraji slovenskega prvoboritelja, notarja in dež. poslanca g. Luko Svetca in rodoljubnega župnika št lamber-škega gosp. Ant. Brceta.
—   Obsodba. Pravnik Milan Poh, o katerem smo svoje dni poročali, da je ustrelil svojega prijatelja Beniča, obsojen je bil pred zagrebškim sodiščem na  15 let težke ječe.
—   Kolera, o kateri smo zadnjič javili, da se je prikazala tudi v Budimpešti, razširja se zmirom bolj in pojavila se je tudi po nekaterih drugih mestih O^erske in celo po nekaterih krajih Slavonije. Oblastva ukrenila so vse potrebno, da se bolezen ne zanese tudi k nam. Ljubljanski mestni magistrat izdal je razglas, v kat-rem zapoveduje vsem hotelirjem in lastnikom prenočevališč, da vsakega potnika, ki pride iz. krajev, kjer razsaja kolera, takoj naznanijo magistratu, da zamore potem ta potrebno ukreniti.