Delavs Poštnina plačana v gotovini. enotnost MSlSI? GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE NAJ ŽIVI MIR IN SODELOVANJE MED NARODI! Leto V. — Št. 18. Ljubljana, 6. maja 1949 Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din Dan naše stavne in zaslužene zmage Koliko sto in sto let je moralo miniti, da si je naš narod zapisal v knjigo svoje zgodovine posebno poglavje z naslovom -Dan zmage«! Pa si ga je 9. maja 1945 vendarle zapisal, s krvjo zapisal za večne čase, tako zapisal, da ga nihče več ne more izbrisati, če odgrinjamo danes zastor med sedanjim in preteklim, če premerimo pot za majhno dobo nazaj z mislijo in srcem, tedaj se moramo ustaviti pred tisto zagonetno, nevidno silo, ki je povedla najtežji trenutek, ki smo ga o naši borbi pričakovali. Vedeli smo, kaj pripravljajo fašistični zločinci proti Sovjetski zvezi in vsemu delovnemu človeštvu, Krvi žejni fašistični oblastniki, ki drže v sužnosti lastne narode in narode podjarmljenih dežel Evrope, so nam napovedali vojno do iztrebljenja, napovedali po radiu krvavi pokolj komunistov. Mi to borbo sprejemamo, ker smo jo tudi pričakovali in se nanjo pripravili.- «V tej borbi ne bomo pri- mmmm Paradni defile naše ljudske armade pred častno tribuno nas, do takrat narod hlapcev, o tak neenak boj! Če je poprej kdaj, o mirnih časih, 1 PuJka nekje, kjer so delavci f. , in pred tovarnami zahtevali 'Oscek kruha, se je zdrznilo vse ljudstvo od groze. Kaj pa bo sedaj? Stisni-rclT,Pesti- Oči od sovrašioa zaža-nhi,r,^n }]udstvo je spet padlo vase, dice k ■ fn Srozdjivo strmelo v zvez-n Kroi> ki so ostale pred tovarno, ver % ^e.udar je bilo o ljudstvu vedno resri^11, ki niiso zapirali oči pred d a]nPak so se z resnico oboro-r j pozirali so obup in naskakovali h«0cP-°st s tem mogočnim orožjem, s '°lenrn so gasili v ljudstvu strah pred J cami, pred puškami in topovi. Mo-zir'la’ n.eD*dna sila, pa vendar organi-/• aaa sila borbe za pravice delovnega ludstva — Komunistična partija, je zaPlra^a zaklenjene, z okovi obdane, ni[lIane mtsli delovnih ljudi, da so pla-z ,na plan, hlastnile po resnici in se Pri/-° °boroževale za odločilni dan, ki ,Uk ,,,ora' Srca je ogreval plamen na-j ?? Marxa, Engelsa in Lenina in čim ok1/ -Dea srčnih ljudi se je zbiralo ni,°" jedra, iz katerega bo nekoč pla-- 1 4Zas zatirane domovine, zatiranega tva naših narodov, ki ga je jugo- n~ Ss zbrane domovine, zatiranega slonVa naših narodov, ki ga je jugo-pansfca buržoazija pehala v vedno izda- Buržoazija je vzgajala rO(5 / Ce ,R ze davno pred vojno iz-im« . domovino krvnikom fašističnega ParfPa^zma' Edino le Komunistična t,iz ‘Va, verna nauku marksizma-Leni-Pat/dj ie Vzgajala ljudske množice o in domovini in ljudstvu predam dr^te borce in zaveznike, kajti -»že na j Pred vojno, to je pred napadom nnJ^goslaoijo, ko se je vojna nevar-iija z.e Približevala, leta 1938, je Par-mlJIala komunistom in komunistični n;in/'n' direktivo, naj se urijo v rar-rlej/l z orožjem in v vojni veščini.« je in /^ršal Tito na V. kongresu KPJ čel/ daZjeoa?.- s V Beogradu se je pri-dude/t ^vojaška priprava naprednih ne., r®P. ki so se formirali v bataljo-hAa Podlagi direktive Partije so 'n r)S. Po vsej državi napredne žene 0 mestih in celo po vaseh . In p e tečaje za bolničarke...t vUf°ston0 s° skorumpirani »voditelji« čelu in anskih narodov s kraljem na Za» na prečami ljudskega zlata zbe-r°de sq0pn° in cinično m-epustili na-°sebna d*-usodi, ker je bila njihova tfupljen$ ji ogrožena, in ko so pod-.ipifutacij^irali podpirali sramotno J? poslali Z. jugoslovanske armade in Je Central0- Se sramotnejSe ujetništvo. So°.Hm ljuJl, komite KPJ ostal med Stas, D i/fuom in izdal ljudstvu pro-ltereni pravi: *Prišel je tisti zanesli niti enemu komunistu!» — vpijejo fašistični krvniki. Mi pa pravimo: «V tej borbi ne borno prizanesli zločinskim voditeljem ir njihovim zvestim hlapcem, v tej borb.i ne bomo prizanesli fašistični finančni oligarhiji in njenim satrapom!*.« Tako je bilo in nič drugače! Letos, ko se spaja Dan naše zmage s 30 letnico naše Partije, stopa vse to sc bolj v zavest naših ljudskih množic, zlasti pa še zaradi tega, ker hočejo klevetniki iz Informbiroja našo slavno zgodovino potvarjati ter ji jemati pomen in ugled, ki ga uživa med narodi vsega sveta. Naša vstaja, naša ljudska revolucija ni bila slučaj vojnih dogodkov, temveč temeljito organizirana sila ljudskih množic, ki so se pripravljale na ta dan, ker so ga skozi prizmo dialektično razčlenjenih konfliktov v imperialističnem svetu vnaprej videle in pričakovale. Naša slavna ljudska armada ni bila in ni ostala niz prvotnih gverilskih čet in skupin, temveč je med najstrašnejšimi ofenzivami 10 krat nad-močnega sovražnika rasla v mogočim, trdno povezano armado, ki je bila že mnogo pred koncem vojne do oseh vojaških podrobnosti organizirana bojna ofenzivna in obrambna sila naših narodov. S tem. da žalijo klevetniki iz In-formbiroja te naše, z ogromnimi žrtvami darovane nadčloveške napore za zmago skupne stvari, je podan razločen dokaz, kako jim ne gre za resnico, ampak le za prestiž nad. drugimi narodi, za prestiž nad drugimi Partijami. S tem pa ne žalijo le naše Partije, s tem žalijo, sramotijo in ponižujejo vse naše partizane, vse naše borce, vse naše aktiviste — vse silne ljudske množice, ki so sodelovale v narodno osvobodilni vojni na frontah in v zaledju; teh ljudskih množic pa je ogromno, to so milijoni patriotov, naših narodov, to so naši narodi! S tem pa žalijo tudi skoraj dna milijona naših. žrtev, ki so darovali svoje življenje ne samo za lastno domovino, za lastno Partijo — temveč tudi za njihove domovine, za njihove Partije! Z,magali smo, zasluženo zmagali! In kot vedno vsaka resnica prej ali slej le zmaga, naj bo zato Dan naše zmage v vojni dan naših velikih slavnih, spomenikov, dan svetle Resnice in prav tako dan naše velike ljubezni do naše slavne ljudske armade, ki postaja prav iz jedra te resnice, ki jo je postavila, se z njo borila in z njo zmagala naša Partija, vedno močnejša opora naše nadaljnje borbe — borbe za zgraditev socializma! T. Seliškar. Veličastne prvomajske proslave so bile izraz enotnosti naših narodov v borbi za zgraditev socializma in odgovor vsem klevetnikom Praznik dela — Prvi maj — ki so ga delovne množice širom vse Jugoslavije in tudi v Sloveniji proslavile nad vse veličastno, je bil letos še posebno mogočen pregled borbenih sil naših narodov. Na teh proslavah smo ponovno pokazali vsemu svetu, v kako silnem delovnem poletu naše delovno ljudstvo, ne oziraje se na kakršne koli klevete iz držav ljudske demokracije ali s strani imperialistov, gradi z lastnimi silami socializem in kako tesno, polni vere in neomajnega zaupanja v našo partijsko vodstvo s tovarišem Titom na čelu, smelo in neustrašeno stopamo naprej, v nove, lepše in srečnejše dni. Ljubljana se je že nekaj dni pred tem velikim praznikom skrbno pripravljala na letošnjo prvomajsko proslavo. — Številni kolektivi iz same Ljubljane in od drugod iz Slovenije so urejali razstave po izložbah in z njimi prikazali svoje delovne zmage in uspehe, ki so jih doslej dosegli V nedeljo ponoči so iz vseh delov Slovenije začele prihajati skupine delovnih kolektivov, ki so potem prihajali vso noč vse do poznih jutranjih ur. Vsa Ljubljana je na mah oživela v petju in godbi, povsod okrašena z zastavami, cvetjem, zelenjem in transparenti. Ko so ob 8. uri prišli na slavnostno okrašeno tribuno voditelji naše Partije in predstavniki ljudske oblasti s sekretarjem CK KPS in predsednikom vlade LRS Miho Marinkom na čelu in se zbrali tudi predstavniki Jugoslovanske armade, člani Prezidija Ljudske skupščine LRS, člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, predstavniki kulturnih in znanstvenih ustanov, se je po Prešernovi cesti začela pomikati veličastna kolona delovnih ljudi, ki so se.zbrali v sprevodu in nosili velike slike naših voditeljev, transparente, diagrame in izdelke, s katerimi so prikazovali svoje uspehe pri graditvi socializma v mestih in na vasi. Dolga in veličastna reka z več kot 100 tisoč delovnih ljudi se je domala štiri ure ob zvokih godbe in petju pomikala mimo tribune. Množice gledalcev vzdolž vse Prešernove ceste so prvomajsko parado veselo in navdušeno pozdravljale. Prvomajsko parado so otvorile enote Jugoslovanske armade, ki so deiilirale z odredom oficirjev na čelu mimo tribune. Z navdušenimi vzkliki naši armadi in njenemu vrhovnemu poveljniku maršalu Titu so gledalci spremljali mimohod bor- cev in oficirjev naše ljudske armade. Za njimi se je nato zvrstila nepregledna množica delovnih kolektivov s svojimi najboljšimi borci na fronti dela — udarniki, novatorji in racionalizatorji, katere so množice prav tako neprestano in navdušeno pdzdravljale. Za temi so korakali delovni kolektivi zvezne in republiške industrije: kovinarji z Jesenic, Ljubljane, Štor, Guštanja, kolektiv »Iskre« iz Kranja, Tovarne emajlirane posode iz Celja, Titana iz Kamnika in drugi, ki so vsi z grafikoni, številkami in izdelki pokazali, kaj vse smo ustvarili v dveh letih in pol naše planske graditve in še enkrat dokazali tisočem in tisočem, da upravičeno ponosni, čvrsto in smelo stopamo v socializem. Dolga vrsta neustrašenih borcev-ru-darjev iz zasavskega bazena, iz Kočevja in Velenja, Idrije in Mežice, ki vsak dan globoko izpod zemlje spravljajo v naše tovarne na tisoče ton premoga in rud, se je prelila v mogočno armado borcev za socializacijo kmetijstva — z delovnimi kmeti, ki so letos povezani že v številnih kmetijsko-obdelovalnih zadrugah pokazali uspehe zadružnega gospodarstva in prednosti mehanizacije kmetijstva. Vsem tem so sledili še naši gozdarji, žagarji, oglarji in tesarji — njim pa kolone železničarjev, vrste mladinskih delovnih brigad Osvobodilne fronte, ustvarjalci Ljudske tehnike, strumne kolone predvojaške vzgoje, pionirji, šole, kulturne ustanove, kino, tisk in drugi. V vsem tem veličastnem sprevodu sta bili zastopani tudi živilska industrija in tekstilci iz dveh najmočnejših središč: Maribora in Kranja, usnjarska industrija, zdravstvo in končno mogočna kolona članov Osvobodilne fronte, ki so prikazali koliko milijonov in mili ionov ur so frontovci doslej vložili za obnovo mest in vasi in tako prispevali svoj bogat delež pri graditvi socializma. Veličastno prvomajsko parado so zaključile pestre kolone fizkulturnikov. Po končani paradi so se popoldne udarniki, novatorji in racionalizatorji ter drugi udeleženci prvomajske proslave v Ljubljani množično udeležili številnih kulturnih in prosvetnih prireditev, ki so jih pripravila sindikalna kulturno-umetniška društva, Narodno gledališče, folklorne skupine, godbe in pevski zbori in kinematografi. In ko so zvečer odhajale iz Ljubljane in se vračale tisočglave množice delovnih ljudi, ki so se udeležile prvomajske parade, zopet na svoje domove, je Ljubljana v počastitev tega velikega praznika zmag delovnih množic vsa zagorela v lučih, ponosna, da imamo takšne graditelje socializma, ki strnjeni okoli svoje Partije in Ljudske fronte s tovarišem Titom na čelu ne poznajo nobenih ovir in z jasnimi pogledi stopajo po začrtani poti naprej do končne in popolne zmage, Mariborski kolektivi so na prvomajski proslavi prikazali sadove svojega drla V Mariboru so že zvečer pred Prvim majem prišli številni člani Fronte s podeželja, člani obdelovalnih zadrug, zadružnih ekonomij, državnih posestev in industrijskih kolektivov iz okolice. Prvega maja zjutraj so sindikalne godbe po mariborskih ulicah zaigrale budnico in mesto je zgodaj oživelo. V sprevodu, ki se je razvil po glavnih ulicah mesta, so mariborski kolektivi pokazali svoje uspehe. Kolektiv Tovarne avtomobilov na Teznem pri Mariboru je v sprevodu pokazal, kako je povečal proizvodnjo od lanskega leta is kako množično je v tem kolektivu postalo racionalizaterstvo in uovatorstvo. V sprevodu so sodelovali tudi kolektivi Zlatoroga, Mariborske livarne. Železarne v Rušah, tovarne glinice in aluminija iz Sfrnišča, tovarne dušika v Rušah in mnogi drugi kolektivi. Podobne proslave so bile tudi v vseh ostalih mestih v Sloveniji: Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju, Gornji Radgoni in drugod. Tudi Celje je dostojno proslavilo praznik dela Številni celjski delovni kolektivi so proslavljali 1. maj že na predvečer praznika. V Tkalnici hlačevine, Tovarni sadnih sokov in Tovarni pohištva so v ta namen pripravili razstave z geslom: »Dvig proizvodnje in izboljšanje kvalitete«. Razstave nazorno prikazujejo delo teh kolektivov v tretjem letu petletke in poprej, V Tkalnici hlačevine so ob otvoritvi razstave proglasili 47 udarnikov. Mnogi med njimi so proglašeni po trikrat in več. Tovarišica Bertoncl Marija je bila proglašena šestič in obenem odlikovana z medaljo dela. Tudi direktor tovarne je prejel to visoko delavsko odlikovanje za zasluge za uspešno vodstvo tovarne k novim velikim zmagam. V Mohorjevi tiskarni je bilo za 1. maj nagrajenih 18 najboljših delavcev. Obenem so bila razdeljena spričevala udeležencem enoletne grafične šole, ki je bila v Celju. Tovarišici Mulej Milka in Vrabel Milka pa sta kot najboljši učenki prejeli še knjižne nagrade. Centralna razstava celjskih in okoliških kolektivov je v mali dvorani doma Osvobodilne fronte.* Razstava nazorno prikazuje delovne uspehe večjih kolektivov kakor Tovarne emajlirane posode, Železarne Štore, Keramične tovarne. Liboje in Šamotarne Štore. Zastopano je tudi državno posestvo Medlog s povrtnino in cvetlicami, državno posestvo Šentjur in kmetijska obdelovalna zadruga Dramlje. Godba na pihala kulturnoumetniškega društva »France Prešeren« je priredila na večer pred praznikom dela promenadni koncert narodnih in partizanskih pesmi pred celjskim kolodvorom. Na praznik 1. maja pa so se zbirali delavci, kmetje in druge ljudske množice v vseh večjih delavskih centrih ter krenili v veličastnem sprevodu pred celjski kolodvor, kjer je bil velik miting. Ob tej priliki je bila predana prehodna zastavica najboljšemu nastavnemu centru predvojaške vzgoje. Po končanem mitingu se je razvil veličasten sprevod po mestnih ulicah z burnim vzklikanjem maršalu Titu, našim voditeljem in Komunistični partiji Jugoslavije. Celo kolone prvoborcev za plan na prvomajski paradi v Ljubljani Prvomajske proslave v Beogradu Med najveličastnejše prireditve v okviru prvomajskih proslav v Beogradu spada vsekakor parada vojske in delovnih ljudi, ki je letos trajala skoraj sedem ur. Mnogo navdušenja je vzbudila naša mlada Armada Dve osnovni skupini v dolgem sprevodu sta tvorili predvsem delavstvo in kmečko ljudstvo, organizirano v svojih delovnih zadrugah.Poleg tega je bila v sprevodu še mladina, delovne brigade, študenti in visokošolci. Posebno pozornost pa so vzbudili člani fizkulturnih društev Beograda, Takoj za vojaštvom so korakali zastopniki posameznih kolektivov, za njimi pa najboljši delavci in uslužbenci Beograda, ki so bili odlikovanj z Redom ali medaljo dela. V skupini delovnih kolektivov je bilo videti naše najboljše kolektive, ki so si lani pridobili častno priznanje — zastave Predsedništva vlade FLRJ in zastave Centr. odbora ZSJ. Delegacije teh kolektivov so zastopale svoje tovariše in tovarišice iz podjetij na veliki prvomajski proslavi v Beogradu. V sprevodu smo videli kolektive: »Ivo- Lole Ribar« iz Železnika, »Litostroj« iz Ljubljane, tovarno avtomobilov iz Tez-na, »Rade. Končar« iz Zagreba, najboljše kolektive — zastopnike iz železničarske stroke Zagreba in Celja, delegacijo arzenala Tivat, poljedelske tovarne »Zmaj« iz Zemuna, tovarne usnje iz Konjic in »Sava« in še mnoge druge. Med različnimi prikazi, grafikoni in podobno, so bili najuspešnejši tisti, ki so jih pokazal; železničarji. Njihova »kompozicija« pripravljena iz kulisa-stih vagonov, ki so jih nosili železničarji, je zgovorno prikazala uspehe naših železnic tako pri prevozu potnikov, kakor ostalega tovornega blaga. Kmetje so se letos v izredno velikem številu udeležili prvomajskega sprevoda. Tudi oni so na različne načine prikazali uspehe svojega zadružnega dela. tako v grafikonih, kakor tudi svojimi živimi proizvodi, ki s0 jih vozili na velikih vozovih. Člani makedonskih kmečkih zadrug so na simbolični način prikazali proizvodnjo bombaža, maka in tobaka, najbolj učinkovito pa je prikazalo uspehe svojega gospodarjenja državno posestvo na Belju. Zvečer 1. maja je bil pred Skupščino velik koncert združenih zborov. Okoli 1500 pevcev je pelo borbene peSnu. Na trgu »Slavije« so na prostem predvaja1 i film »V. kongres KPJ«, na ostalih trgih pa se je že v popoldanskih urah razvilo ljudsko rajanje. Zve-cet’. ob pol desetih je bil veličasten ognjemet. Tako je delovno ljudstvo v Beo-sradu dostojno praznovalo Prvi maj. ^ tem je ponovno dokazalo, rta v tekstilno-oblačilnih delovnih kolektivih. Po sprejemu resolucije o tekočih nalogah sindikata tekstilne in oblačilne industrije Jugoslavije, so sprejeli protestno resolucijo proti Informbiroju, resolucijo maršalu Titu, Centralnemu komiteju KPJ, Centralnemu odboru ZSJ in Svetovni sindikalni federaciji v Parizu. II. kongres sindikata tekstilcev Jugoslavije je zaključil Lazo Held. AGITACIJSKO DELO V CELJU JE DVIGNILO POLET DELOVNIH KOLEKTIVOV Delovni kolektivi v Celju in okolici so po izvedenih občnih zborih in po odstranjenju slabih sindikalnih aktivistov, ki so bili v vodstvih starih upravnih odborov nekaterih sindikalnih podružnic, z novim poletom pristopili k delu. Agitacijsko delo so usmerili predvsem v vprašanje uvajanja norm v naših kolektivih, v uvajanje brigadnega načina dela in upostavijanje notra-njih planov. Da niso bile uvedene norme še v vseh kolektivih, je predvsem kriv nepravilen odnos uprav podjetij do upostavljanja norm na eni strani in premajhna revolucionarnost sindikalnih organizacij na drugi strani. Najbolje imajo uvedene norme tkalnica hlačevine in cinkarna, dočim so ostala podjetja precej slaba. Sindikalne podružnice so tekmovale na kulturno prosvetnem področju v počastitev 30 letnice KPJ in sindikatov. Vsebina kulturno prosvetnega dela v tem tekmovanju je izražala geslo »Pod zastavo Partije in vodstvom tov. Tita gradimo z lastnimi silami socializem«. V borbi za dnevno izpolnjevanje planskih nalog se je agitacija usmerjala v to, da so kolektivi sprejemali notranje plane na osnovi brigadnega načina dela. Najboljši način dela je uvedla tovarna sadnih sokov. Tkalnici hlačevine je uspelo notranji plan, ki je za 10.2% višji od postavljenega, preseči za 1.3%. Metalna je plan za I. četrtletje izpolnila 139 odstotno. Metalni je z ustno in nazorno agitacijo, v obliki grafikonov uspelo znižati število neupravičenih iz- ostankov na 0.08%. Tovarna perila je dvignila kakovost izdelkov z istočasnim dvigom proizvodnje zaradi uvedbe tehničnih norm za posamezne delavke pri delu na tekočem traku — kar nazorno prikazujejo diagrami. Za 1. maj je tovarna perila opremila izložbe v Okrajnem magazinu s prikazom borbe kolektiva za dviganje kvalitete proizvodov. Kot pomoč pri socialistični preobrazbi vasi je SKUD »Ivo Ključar« tovarne emajlirane posode izvedel gostovanje z, »Uroki« v Šoštanju, Topolšči-ci, z dvema predstavama na Dobrni, pri podružnici kmetijskih delavcev Šentjur pri Celju, v kratkem pa bodo gostovali v Dramljah, kjer so pred dvema mesecema osnovali kmetijsko obdelovalno zadrugo. Kmetijski obdelovalni zadrugi v Dobrni so nudili pomoč pri ureditvi knjigovodstva. Podružnica kmetijskih delavcev v Šentjurju je v tesni povezavi s kmetijsko obdelovalno zadrugo v Marofu. Predsednik zadruge si je ogledal državno posestvo Šentjur, podružnica iz Šentjurja pa zadrugi v Marofu nudi pomoč s tehničnimi nasveti in uvajanjem v knjigovodstvu. Sindikalne podružnice nadaljujejo tekmovanje na kulturnoprosvetnem področju v počastitev Tl kongresa ZSS. Omenimo naj še, da je tekstilna tovarna v St. Petru v Savinjski dolini po zaslugi samih delavcev in njihove požrtvovalnosti bila proglašena za najboljše okrajno podjetje in ji bo v kratkem izročena prehodna zastava. M. J- Leta 1928 j‘e kralj Aleksander odvzel narodom Jugoslavije še zadnji košček demokratskih svoboščin in uvedel režim, ki ga je ljudstvo imenovalo »šestojanu-arska diktatura«. To je bil režim, ki je z najbrutalnejšim terorjem zatiral sleherno, količkaj napredno delavsko gibanje, na drugi strani pa puščal kapitalistom proste roke za neomejeno izkoriščanje delavcev. V letih od 1932 do 1934 so n. pr. plače gradbenih delavcev padle na najnižjo stopnjo. Gradbeni podjetniki so plačevali po 2 din na uro, kdor je imel 2.50 din, je bil že dobro plačan. Pri najtežjih delih, n. pr. pri čiščenju struge Ljubljanice, v kateri so delavci delali do kolen in še čez v vodi, *je podjetje Dukič in drug plačevalo delavce po 2.75 din na uro. Navedena plača je komaj zadostovala za najskromnejše življenje, dokler je trajala zaposlitev, A ta je bila v gradbeni stroki v času stare Jugoslavije zelo kratka, trajala je največ od pet do šest mesecev. Ostali del leta so bili gradbeni delavci obsojeni na lakoto in fizično propadanje. Pisec teh vrst je ob koncu leta 1934 obiskal družine brezposelnih sezoncev v njihovih stanovanjih v »Sibiriji«, v Zeleni jami, za Bežigradom itd. Nemogoče je opisati strahotno bedo, ki so jo trpele te družine. V razgovoru s temi ljudmi, si dobil težak vtis, da so zdvomili nad vsem v svetu. Zdelo se jim je, da ni pomoči, ker se nihče zame ni brigal. Socialno demokratski sindikalni funkcionarji so v svojih časopisih opozarjali kapitaliste, »naj bodo pametni« — »naj držijo delavske plače na dostojni višini«, nekateri od njih so jih celo svarili »da žagajo vejo, na kateri sedijo«. Iz teh pozivov je vel strah, da se kapitalističnim TOMO BREJC Za zrušeni e kapitalistične oblasti stare Jugoslavije Spomini na borbo KP za enotnost delavskega razreda gospodarjem »ne bi kaj pripetilo«. Razumljivo je, da ti pozivi niso imeli nobenega uspeha. Plače so ostale take, kakršne so diktirali kapitalistični mogotci, poleg tega pa je že v začetku leta 1935 ponovno začela naraščati tudi draginja. Samo ena politična organizacija je bila, ki se je borila ne samo za materialno izboljšanje položaja gradbenih delavcev, temveč za njihovo popolno osvobojenje izpod jarma njihovih izkoriščevalcev. Ta politična organizacija je bila Komunistična partija. Njeni člani so se povezovali z gradbenimi delavci in jih usmerjali na edino pot, ki je vodila v rešitev — pot organizirane borbe proti njihovim tlačiteljem. Septembra 1934 se je začela borba za čvrsto, borbeno strokovno organizacijo gradbenih delavcev, da bi se z njeno pomočjo — pod vodstvom Partije borili za izboljšanje svojega položaja in se obenem vzgajali in pripravljali za končni obračun s svojimi izkoriščevalci. Organiziranje teh delavcev ni bila lahka stvar. Rekrutirani iz vseh slojev, največ pa iz pasivnih tudi politično zaostalih krajev, so izpočetka le s težavo doumevali najvišjo resnico, da je rešitev le v organizaciji, v enotnosti vseh delovnih ljudi v — borbi! In vendar je akcija za njihovo organiziranje že takoj v začetku dosegala lepe uspehe. Zdrav delavski instinkt je hitro začutil v aktivistih te organizacije nove ljudi, čutil, da so bili ti aktivisti drugačni od tistih, ki so jih bili doslej navajeni, skratka delavci so čutili Partijo, kateri so zaupali in ji — sledili! Leto 1935 je bilo izpolnjeno z žilavo borbo za številčno in politično krepitev strokovne organizacije gradbenih delavcev predvsem v Ljubljani in okolici. V tem letu je bilo cela vrsta »manjših spopadov« s podjetniki, tako zvanih »lokalnih stavk«. Delavci so postavljali svoje prve, v glavnem zelo skromne zahteve in skoraj vselej uspeli. To je utrjevalo njihovo zaupanje v organizacijo in krepilo njihovo razredno zavest. Pomladi 1936 je število organiziranih gradbenih delavcev začelo naglo rasti. Aktivisti organizacije so obvladovali vse gradnje v Ljubljani in okolici. Svojim tovarišem v Ljubljani so sledili gradbeni delavci v Kranju, na Jesenicah, v Mariboru, Celju in Murski Soboti. Dozoreval je čas za akcijo večjega obsega. Partija je v nezadovoljnih srednjih slojih, obrtnikih in malih trgovcih pridobivala zaveznike gradbenim delavcem, da bi jih v stavki, ki se je pripravljala, materialno in moralno podprli. Vodila je agitacijo od človeka do človeka, poslužujoč se vseh možnosti, med ostalimi tudi meščanskega časopisja, v katerem je kljub policijski cenzuri od časa do časa le uspelo objaviti članke, ki so govorili-o težkem položaju gradbenih delavcev, o nujnosti, da se izboljša njihovo gospodarsko stanje. V maju 1936 je organizacija gradbenih delavcev v sami Ljubljani in okolici štela 4000 organiziranih delavcev. Javno mnenje, ki ga je Partija skrbno pripravljala v korist borbe gradbenih delavcev, je simpatiziralo z njimi. Režim Korošec-Stojadinovič je bil na oblasti šele osem mesecev, obstajalo Je upanje — z ozirom na takratni politični položaj — da se ne bo upal takoj v začetku z vso brutalnostjo nastopiti proti stavkajočim delavcem. Iz ostalih mest Slovenije so prihajala poročila, da število organiziranih gradbenih delavcev raste z vsakim dnem. 4. junija 1936 se je splošna stavka vseh gradbenih delavcev v Ljubljani in ^okolici začela ... Sodeloval sem v svojem življenju v marsikateri stavki, toda nobena mi ni ostala tako v celoti v spominu, kakor ta Stavka je bila popolna. Svoječasno je znani izdajalec Vrankar o gradbenih delavcih zaničljivo govoril: »naj crknejo, če se nočejo organizirati.« V tej stavki so ti delavci manifestirali tako borbeno solidarnost, da so se lahko mirno postavljali tudi drugim delavcem za vzgled. — Kolikokrat se še sedaj z veseljem spominjam mladih pomožnih delavcev, zidarjev in tesarjev iz Bizovika, Hrušice, Kodeljeva, Savelj itd. To so bili sijajni zavedni delavci. V stavkovnem odboru v bivši Delavski zbornici jih je bilo vedno dovolj. Čim se je zvedelo, da se je nekje pojavil kak stavkokaz, že so planili skozi vrata, pa nadenj! Iz Ljubljane so se cele kolone peljale s kolesi na deželo. Kamor so prišli, povsod so delavci sledili njihovem pozivu in ustavili delo Spominjam se enega najhujših izkoriščevalcev gradbenih delavcev, kako je pred stavkovnim odborom točil krokodilove solze, češ, da mu dež kvari nepokrito komaj dograjeno stavbo. Navzoči delavci so ga gledali z veselimi očmi, češ ali smo te, ali vidiš, kako te lahko mi držimo v šahu.., Deveti dan se je stavka končala. Podjetniki so bil prisiljeni podpisati kolektivno pogodbo, v smislu katere seje urna mezda gradbenih delavcev povečala za 25°!o Tako se je uspešno končala stavka, ki jo je vodila Partija... Od leta 1936 do razpusta 1940 je spadala Zveza gradbenih delavcev Slovenije med najbolj borbene strokovne organizacije. V tej dobi je vodila mnogo uspešnih akcij za izboljšanje položaja gradbenih delavcev. Ni pa to bil njen glavni cilj. Materialni uspehi, ki jih j? dosegala, so se kmalu po vsaki borb! zmanjševali, ker je draginja, ki so j° povzročali kapitalisti, neprestano nara' ščala. Glavni uspeh je bil v tem, da je tu pod vodstvom Partije obstajala in delovala krepka množična organizacija, v tem, da so delavci osvajali revolucionarna ideje Partije in jih širili na vse strani-ne samo na gradbišča, temveč tudi_ **? vas, kamor so se mnogi od njih vračal*’ posebno na zimo Tako so pomagali Par' liji v izvrševanju njenega velikega revo-lucionarno-vzgojnega dela, brez katerega naš narod ne bi bil nikoli tako enoten in pripravljen na borbo v usodnih dnen leta 1941 Ko je prišla ta najtežja ura naši zgodovini, so mnogi od njenih aK' tivistov odšli med prvimi v partizan- mnogi so med narodnoosvobodilno bort> padli junaške smrti za osvoboditev sv iega naroda in delavskega razreda. Tis^ pa, ki so ostali živi tudi danes, najdete vsaj večino od njih — na najrazličnejši odgovornih mestih, predvsem tam, k) je borba za izgradnjo socializma, za bo J šo bodočnost delovnih ljudi najbolj vro In razgibana. k0t Naj bi ti mali spornim sluzili «9 en dokaz več, kako je svoj kader grad in vzgajala naša Partija! Delovne brigade nai izražajo resnično socialistično vsebino kolektivne borbe za plan Borba za osvajanje novih domačih Surovinskih .baz, borba za polno izkoriščanje vseh obstoječih zmogljivosti, za odkrivanje skritih rezerv, bodisi v strojih, materialu ali delovni sili, in uvajanje novih tehnoloških postopkov in delovnih metod v proizvodni proces, skratka borba za nenehno dviganje storilnosti dela, )e eden osnovnih pogojev za uspešno izpolnjevanje in preseganje petletnega plana. la borba dobiva še poseben zgodo-Vinski pomen danes, ko poskušajo k on-trarevolucionarne sile sovražnikov naše socialistične graditve iz imperialističnih rii kominforms-kih vrst z vsemi silami nvirati socializacijo naše osvobojene domovine. Zato je ena izmed osnovnih na-ng naših sindikalnih organizacij: iska-,e in uvajanje talkih oblik socialistične Organizacije proizvodnje, ki bodo zago-oviile, da bomo zmagovito izvojevali to borbo. Številni naši delovni kolektivi so že Spoznali važnost brigadnega sistema dela, ki omogoča racionalno razmeščanje in izkoriščanje delovne sile in zvišuje storilnost dela. Tako imamo danes v Mariboru že 833 proizvodnih brigad, v katerih je zajetih po še nepopolnih podatkih 13.112 delavcev in nameščencev. V tem pogledu prednjačijo zlasti večja ko-rin&ka podjetja kot n. pr. TAM, kjer je ustanovljenih 250 proizvodnih brigad z štaibi oddelkov z glavnim štabom de-ovniih brigad tega podjetja na čelu. Tudi jjpmrna Splošnih metalnih konstrukcij in Mariborska livarna sta že uvedli na vseh ri^vnih mestih brigadni način dela. V “raubeni stroki pa se je že lani reševalo veliki meri vprašanje delovne sile Prav z brigadir im načinom dela. Nezadovoljivo stanje v tem pogledu ra ie še vedno v nekaterih večjih m arijskih tekstilnih tovarnah. Talko imajo , tkalnicah MTT (Mariborska tekstilna J^arna), ki je ena od največjih in najmodernejših tekstilnih tovarn v Ju gosi a-i T’!, ustanovljenih doslej le 90 brigad, v , aterih je zajetih okrog 60% vsega de-avstva. V ZTS (Združene tovarne svile) Sam sestav brigad, ki je zelo pester, in pa dejstvo, da vsak kolektiv trdi, da je njihov način organizacije in uvajanje brigadnega načina dela najboljši, priča Tkalka na štirih statvah v št. Pavlu, devetnajstletna Vodlan Cilka varni TVVr1^3"1* 2 delavcev. V to- 1 \ ’' (Tovarna volnenih in vigogna nalfc1 126 brigad z 80% delavcev, Prerij ■< ie v tem pogledu stanje v niči i niEl jn tkalnici, kjer deluje v tkal-ie 6 ^..'brigad z 11% delavcev, dočim še , Pre°ilniškem oddelku nekoliko bolj -žc’ 60 vključili v 33 brigadah vsaj ri delavstva. Lah Rezika, trikratna udarnica, odlikovana z Medaljo dela, iz tovarne volnenih in vigogna izdelkov v Mariboru o pozitivni lastnosti teh brigad, ne glede na njihovo obliko. Lani so v MBT pristopili k preureditvi strojnega parka. Ta reorganizacija, ki se je izvršila v času, ko tovarna ni delala in je bilo v 16 urah premeščenih in na novo montiranih 136 tkalskih strojev, je omogočila množičen prehod na brigadni način dela, S tem, ko so od 3 in 4 strojnega načina dela prešli na 6 strojni, je bilo povsem rešeno vprašanje delovne sile, ki je bilo do tedaj zelo pereče. Poleg tega pa je ta reorganizacija pokazala, koliko rezerv v delovni sili je še skritih v naših podjetjih zaradi slabe organizacije dela in da jih bo treba odkrivati na takšen revolucionaren način. Posebno vprašanje, če ga bomo pravilno rešili in ki bo odločilno vplivalo na uspešen in ustaljen brigadni način dela, pa je vprašanje nagrajevanja oziroma postavljanja norm. V tem pogledu se je delalo in se še dela največ napak. Nekateri kolektivi so uvedli kolektivne norme in individualne razdelitve plač, kar je v popolnem skladu s socialističnim načelom nagrajevanja: »Kdor skupnosti več daje, od nje tudi več prejema,« Drugi spet so uvedli individualne norme, brez kolektivnih, to je za celotno brigado. Nekateri pa so uvedli kolektivno normo z enako razdelitvijo plač ne glede na sposobnost in storilnost posameznika Tak primer imamo v ZTS, kjer so po temeljitem študiju prešli na revolucio- naren način dela in preuredili brigade na podlagi popolne enakopravnosti vseh članov brigade pri delu in pri plačilu. Vsi imajo enake pravice in dolžnosti. Normirano je število strojev in ljudi v brigadi in s tem plača za en votek. Skupni zaslužek brigade se razdeljuje na enake dele vsem članom brigade, po načelu »vsi vse, in vse vsem«, kakor ga sami imenujejo. Ni treba poudarjati, da je ta »revolucionarni« način uvajanja brigadnega sistema dela v ostrem nasprotju z že omenjenim socialističnim načelom nagrajevanja. Vse to nujno vodi k temu, da stopajo v posamezne brigade le delavke z enakimi sposobnostmi, to je ali same najboljše delavke udarnice,, a'li pa tiste, ki še niso povsem osvojile tehnike tkanja in ki so še potrebne pomoči s strani izkušenih tkalk, S tem je onemogočeno, da bi najboljše delavke prenašale svoje znanje in izkušnje na delavke z manjšim znanjem in jih usposabljale za uspešno doseganje in preseganje norm. Poleg tega mora brigadirka, ki naj bi bila najboljša delavka v brigadi, biti še posebno zainteresirana, da čim bolje izvede organizacijo dela v brigadi. Pred brigadirko se postavlja odgovornost za redno sklicevanje proizvodnih posvetov brigade, na katerih se ugotavljajo vse dobre in slabe strani, ki so vzrok, da kolektivna norma ni dosežena ali presežena. Brigadirka mora usmerjati brigado tako, da se bo v njej vzgajal resnični socialistični odnos do dela, do ljudske imovine, ki se troši v proizvodnji. Brigadirka mora nadalje usmerjati brigado v vsakodnevno socialistično tekmovanje in jo vzpodbujati, da doseže čim boljše uspehe v borbi za plan. Drug način nagrajevanja je kolektivna norma in individualna razdelitev plače. To načelo se je posebno uveljavilo v MTT, TWI in Predilnici in tkalnici. Vendar se pa tudi tu greši v nekaterih primerih, ko se daje preveč poudarka individualnemu zaslužku. Norma je sicer kolektivna, ne daje pa z ničemer materialne pobude za kolektivno preseganje norme. Vsaka tkalka dobi plačano toliko. kolikor pač kaže merilni števec na njenem stroju, zato je predvsem, zainteresirana, da doseže norme na svojih strojih, in le od njene dobre volje je odvisno, ali bo pomagala tkalki na sosednem stroju, da bo tudi ona dosegla in presegla normo, V tem primeru je potrebno, da se uvede posebna oblika nagrajevanja, odvisno od doseženja individualne norme in doseženja norme v celotni brigadi. Pri vseh teh načinih nagrajevanja moramo imeti nenehno v vidu, da je brigada oblika socialistične organizacije kolektivnega dela, kjer gledamo na rezultate dela vsakega posameznika glede na uspehe celotne brigade, ohranjeno pa mora biti nagrajevanje po individualnih uspehih dela. Iz vsega tega je razvidno, da bo treba še mnogo obširnega in sistematičnega študija v zvezi s postavljanje,m brigad tako s strani uprav podjetja kakor s strani sindikalnih organizacij. Uvajanja brigadnega načina dela ne smemo prepuščati spontani samoiniciativi delavcev, ki so pokazali doslej veliko razumevanja za kolektivno delo. Načrtno moramo ustanavljati delovne brigade z resnično socialistično vsebino kolektivne borbe za plan, kar bo vsekakor pomembno vplivalo na izpolnitev nalog, ki jih je postavilo pred nas II. plenarno zasedanje CK KPJ P. I. Razstava gozdarstva in lesne industrije j , počstitev delavskega praznika stava ^ ,3i,a v Ljubljani odprta raz-je ,a gozdarstva in lesne industrije, ki lese *°llla !la Pr°stem deloma pa v stav??«3 poslopju, katero je bilo poka^ ,no prav v ta namen. Razstava da® delo v gozdarstvu in v lesni in-31 e v p11'-11' ki sta se prav v novi stvarnosti prt;, '.ririiio razširila in poglobila. Od Je bila s parolo: »S Titom v vojni k°Ve i11 v izgradnji socializma«, kar stori' da tudi ti dve panogi plansko stvn,, v socialistično službo pod vodij* Svojega voditelja, di, kAI pri vhodu leže ogromni hlo-bnjj a.ri tudi do 300 let: rdeči hrast, les, alodi in furnir, bresti, kolarski gaber SEnv0vi hlodi, javor, beli in črni La. ;ej,CCsuju. lipa, macesen, bor, smre-htikovKfl’ reSonančna hlodovina, breza, Pravj-T ob njih vidimo, kako se prilike c v? hlodi za rezanje desk in ve-ljene ladovnice desk, ki so priprav-Nn ,l Proizvodnjo in izvoz. *dovna lruSi strani je prikazana go-lQrsk(f Senienarna in drevesnica, smo-®8l.ieVil®T0d.ie, stari in novi način po-|h J n z ogljarsko kopo in prere-. desti]H n.?vo železno prenosno pečjo '1®,eterjzCl/sko napravo za pritlobiva-V no&olj iz iglic. Podelan. j^riJih prostorih je resonančni ■h tem s in resonančne vezne plošče. ',rsL kak0!,® razstavljeni zaboji vseli sladkor, Za" .zaboji za marmelado, za *a POriitnin^^jca. za oranže, za ribe. • toie sodi „ m. zložljivi zaboji. Ob njih i tipi?: ' Pr°izvodi našega sodarstvo. *6nah n n o3, °kna tipa »Prodel«. po ^znij/f:. !e“ pa so razvrščeni pnrketi Lpl Li0 \>rj Zxln l,rez intarzij — izde-■le razstav".Posebnih prostorih pe °Prema. r]pii®n° pohištvo: pisarniška >, Posebna lo? so1ba- spalnice, mnstva , Laže porast zadrug. aam po,ve k„vzdnih Površin. Ta slika f®’ članstvo s° “ razvijale zadru- ne M ,?»!2'13.e JSSfS IZ,' 5* 41 “! “ «« »s Tudi tovarne so razstavile svoje iz-delke. Tako je Tovarna pohištva iz No-'e Gorice razstavila pohištvo, Tovarna igrač Novo mesto vse vrste igrač. Tovarna meril iz Slovenjgradca Svoje izdelke. Tovarna kopit Sevnica kopita, tovarna zamaškov >- Ljubljani pinto •U 3Zdelavo zamaškov, Tovarna glasbil iz Mengša kitare, harmonike in druga glasbila. »Les za stroje — stroji za socialistično proizvodnjo« je parola nad oddelkom, k} prikazuje našo gospodarsko zvezo z inozemstvom, katero je postavila Glavna direkcija za promet z lesom. Na razstavi je plastično oriknzano. kaj vse dobimo iz gozdnih dobrin. Tako vidimo, da iz smole pridobivamo terpentinovo olje, kolofonijo, ekspresni lak, kopal-lak, firnež, terpentin, čevljarsko smolo, klej, kolomaz. mast za jermene, umetno kafro itd. Prav tako je s sliko prikazana proizvodnja tanina, ki je poincbno izvozno blago in ki ga tudi mi uporabljamo za strojenje kož; vidimo tudi urejanje hudournikov in urejanje gozdov po planu do 1. 1951. Poseben oddelek je posvečen gojitvi gozdov. Tu so prikazane drevesne bolezni: rak im brezi, lesna goba, ohme-Ije, v oddelku, ki nosi naslov: varstvo gozdov, pa spoznamo vse gozdne škodljivce: metulje, metuljčke, lubadarje, lesarja, brestovega belinarja, hrastovega kozlička, surovega ličarja itd. V posebnem prostoru je prikazana gozdna mehanizacija: nakladalne rampe, električne žage, žičnica, drče, ob njem pa je razstava gozdarske prosvete in kulture: revije, knjige, časopisi — ob izhodu pa naše gozdne živali, pasti in kožuhovina. Razstava ni pomembna samo zaradi svoje poučnosti, temveč tudi zato, ker da človeku veliko socialistično zavest in ponos nad tem. kako ustvarjamo po planu svojo bodočnost. To nam potrdi tudi napis pri izhodu: »Imamo vse, kar je potrebno za izgraditev socializma, predvsem pa; delavski razred, ljudstvo, Partijo in Tita.« Gozdarska razstava je pokazala bogastva naših gozdov in njih pomen za naše gospodarstvo Mladinci frontne brigade Železnina Ivana so se vrnili v Litostroj Ni še dolgo, ko je bil Železnikov Ivan še navaden sezonski delavec, ko ni vedel, čeprav star že 20 let, kam naj se obrne, kje naj si izbere svoj poklic. V poljčanskem okraju, od koder je doma, ni in ni mogel najti zaposlitve, ki bi ga veselila. Delal je doma pri sosedovih, pri cestnih delih, kakor je pač naneslo, lotil se je dela tudi pri zidarjih in drugod. Ko je Fronta organizirala brigado za Litostroj, se je med prvimi javil Ivan in postal tudi njen komandant. Bili so sami mladinci. V Litostroju so jih sprejeli kot svoje, čeprav so se obvezali, da bodo ostali le en mesc. Toda mesec je potekel, kot bi trenil. Živahnim mladincem je bilo žal, da morajo že oditi. . Njihova brigada je uspešno delala v ključavničarskem oddelku. Lisčev Miha se bo moral ločiti od svojih dobrih tovarišev, ker je sklenil, da iz tega kolektiva ne odide več. S tem sklepom so odšli vsi veseli domov in še bolj veseli so se vrnili. Uprava tovarne Litostroja in tudi sindikalna organizacija se resno zanimata za to mladino. Zaposlili so jih po želji kar skupaj; postali bodo priučeni delavci v akumulatorski delavnici, šoferji in elektrikarji. Najmlajši, komaj 15 letni Jagodič Stanko, ki so ga šele sedaj pripeljali s seboj, je že trdno sklenil, da bo podpisal pogodbo za vajenca. Za domačimi mu je sicer še vedno dolgčas in hudo, toda njegovi tovariši ga z veseljem in humorjem kmalu zopet privabijo v svoj krog. V njihovi delavnici, ki je začasno še stisnjena v manjše prostore, je od Železnik Ivan iz Litostroja med svojimi mladinci iz Sladke gore rad pove, kako strašno je ropotalo v njegovem oddelku, kjer je delal in se mu je zdelo, da ne bo mogel zdržati. Kaj takega še ni slišal. Tako veličastno je bilo vse. Saj ni bil drugje, kot na kmetiji pri stricu, kjer je pasel krave, hodil v šolo in zopet pasel krave. Po končani šoli ga ni več zdržalo. Hotel se je nekaj naučiti. Toda bil je sam. Pri stricu so mu rekli, naj kar odide, ne bo jim žal. Samega, brez pomoči staršev, ki jih je že zgodaj izgubil, ga je našla mladinska organizacija in prišel je s frontno brigado v Ljubljano. Na sestankih so večkrat slišali, da potrebujejo v tovarni nove, in nove delovne sile, ker gradimo socializem. Slišali so, da je IV. kongres mladine sklenil zbrati 8000 mladincev v našo težko industrijo. Drug za drugim so spraševali Železnikovega Ivana, kaj naj storijo. Bili so dobri tovariši in dobri mladinci. Kot eden so sklenili — »ostanemo, če ostaneš še ti«. Ivan, ki se mu je tovarna posebno priljubila, je bil navdušen ob teh besedah, saj mu je bilo na tihem hudo, ko je pomislil, da bo kmalu ostal sam, da jutra do poznega popoldneva živahno. S spretnimi rokami oblikujejo in sestavljajo električne dele in delce ob pomoči mojstra Jenka, ki se trudi, da bi jim pomagal in jih tudi nekaj naučil. Učijo se voziti z električnimi vozički in pripravljajo že tečaj za tehnično izpopolnjevanje. Med njimi ni lenuha. Drug drugega vzpodbujajo in se trudijo, da bi v svojem delu pokazali čim večje sposobnosti. Misel jim neprestano uhaja v bodočnost, ko bodo kot izučeni elektrikarji in šoferji delali v novozgrajenih velikih in svetlih delavnicah, ko bodo vozili z električnimi vozički skozi veličastne zgradbe Litostroja. Toda njihovo življenje ne poteka samo v tovarni. Do zadnjega so dobri fizkulturniki, pred kratkim so se udeležili tudi množičnega tekmovanja v krosu. Mladinskih sestankov nikoli ne zamujajo, saj vidijo v mladinski organizaciji svojo resnično voditeljico. Železnik Ivan, Čoki Slavko, Jagodič Stanko, Filej Dominik, Lisec Miha in drugi so s pomočjo mladinske in frontne organizacije našli svoje poklice. Koso sMelniGi za oteie v tovorni Saturnus V tovarni »Saturnus« se je pokazala velika potreba po stiskalnici za stiskanje odpadkov črne in aluminijeve pločevine. Posebno ko so pri čeli proizvajati aluminijeve lončke za konzerve, se je nabiralo toliko odpadkov, da s primitivnim postopkom, t. j. z ročnim delom, s povezovanjem v bale, niso mogli sproti odstranjevati odpadkov. Nujno je bilo treba preskrbeti stroj, da bi prihranili delovno silo, katere nam stalno primanjkuje, posebno moške delovne sile. Za povezovanje odpadkov pločevine v bale ie po trebna žica, katere pa danes občutno primanjkuje. Poleg tega nismo mogli nikakor doseči polno uporabo vagonske tonaže pri odpošiljanju odpadkov.* Ker je bilo nemogoče stroj dobaviti iz inozemstva, ni preostajalo drugega, kakor stroj izdelati doma, v naši strojni delavnici. Delo je bilo poverjeno našemu konstruktorju tov. Stankotu Galetu, ki si je ogledal že tako obstoječo stiskalnico v tovarni »Eka«. Naši strojni tehniki so izdelali potrebne risbe in takoj pristopili k sami izdelavi stiskalnice. Strugarska dela je izvršil strugar Franc Završan. Ključavničarska dela, vso montažo in varjenje je izvršil tovariš Ivan Jenko, ki je opravil s tem tudi glavno delo. Stiskalnica je opremljena na električni pogon. Vse delo pri avtomatičnih stikalih je opravil elektromonter tov. Ivan Žižmund. Poudariti je treba, da ni bilo mogoče dobiti avtomatičnih stikal in se je omenjeni tovariš lotil dela z vso vnemo, da je kljub raznim težavam stroj tako uredil, da dela brezhibno. Avtomatična stikala poženejo stroj v pogon in ga tudi na določenem mestu ustavijo. Pri samem delu so vsi omenjeni tovariši naleteli na težave pri nabavi raznih posameznih delov, kot so n. pr. ležaji in drugi potrebni deli, vendar je bila sti- skalnica zaradi njihove iznajdljivosti pravočasno izgotovljena. Vsi omenjeni tovariši so bili za svoj trud od strani uprave pohvaljeni in na- Stiskalnica za odpadke v tovarni Saturnus v Ljubljani grajeni s primernimi denarnimi nagradami. Prej je, bilo tovarniško dvorišče založeno z odpadki aluminijeve in črne pločevine. Danes pa odpadkov ni več, ker so lepo stisnjeni v bloke in pripravljeni za vskladiščenje v vagone. Obveznost, da bomo do 30. obletnice KPJ vse aluminijeve odpadke pospravili in odposlali, smo 14 dni predčasno izpolnili, za kar se imamo zahvaliti največ veliki storilnosti stiskalnice. Zmogljvost stiskalnice je tako velika, da se lahko vsi odpadki, bodisi črne pločevine ali aluminijeve pločevine dnevno stisnejo, kar je velikega pomena za našo proizvodnjo. y g. POPRAVEK . 'V zadnji številki »Delavske enotnosti« je bil v članku »S socialističnim tekmovanjem dokazujejo rudarji revirjev predanost in zaupanje v vod-stvo-nase Partije«, stavek: »Rudnik Trbovlje dosega tudi v letošnjem letu uspeh za uspehom, saj je v tem tekmovanju slovenskih premogovnikov dosege! za prvo četrtletje letošnjega leta prvo mesto.« V tem tekmovanju pa ni dosegel prvega mesta premogovnik Trbovlje, ampak rudnik Senovo, Brigadni način dela v administraciji borba za socialistične lik državne uprave Na pobudo mladinskega aktiva je bil na občnem zboru sindikalne po-1 družnice Ministrstva industrije LRS sprejet sklep, da bodo pristopili k or-ganiziramju "brigadnega načina dela v administraciji. S tem bi preusmerili dosedanje delo v kolektivni, socialistični način dela. V delovni program bi se zajelo znižanje stroškov državne uprave, dvig strokovnega nivoja kadra, politična aktivizacija članov brigade in zboljšanje organizacijskih oblik in metod dela. Že v diskusiji so se tovariši iz posameznih oddelkov izjavili, da je uvedba brigadnega načina dela mogoča v sekretariatu operativne evidence, v personalnem, komercialnem in dispečerskem oddelku, v oddelku strokovnega šolstva in plana proizvodnje in povsod, kjer strokovno in administrativno delo tvori zaključeno celoto, ali pa je medsebojno povezano. Izvolili so brigadirje, postavljen je bil poseben štab brigad. S sodelovanjem celotnega kolektiva Ministrstva so izdelali podrobnejši načrt brigadnega načina dela, ki je upošteval posebne delovne pogoje po posameznih sektorjih dela, za osnovo pa so mu bile perspektivne naloge socialistične izgradnje v letošnjem letu. Brigade so oživele. Delo samo pa je pokazalo, da brigadni način dela v državni administraciji preusmerja dosedanjo delovno prakso, ker zahteva, da se morajo vsi člani delovne brigade seznaniti z vsem delom v svoji delovni enoti. Prav tako se daje močan poudarek medsebojni pomoči in skupnemu delu, v čemer je dana osnova socialističnega načina dela. Ustvarjajo se vsi pogoji hitrega in uspešnega dviga strokovne izpopolnitve kadra, v primeru odsotnosti (bolezen, dopusti) enega člana pa ne trpi delo celote. Naloge brigade se točno opredeljujejo na časovne enote in se s tem torej predvideva sestavljanje mesečnih planov in tedenskih ter dnevnih načrtov dela. Delo samo se dalje porazdeljuje tudi na posamez-n Čelane brigade, pri čemer se upošteva količina dela, ki naj ga posameznik opravi v določenem delovnem času in na določenem delovnem mestu. Takšna porazdelitev dela dejansko predstavlja začetek uvedbe administrativnih normativov v državnem administracijskem aparatu, na drugi strani pa odpravlja preobremenjenost ali nedelavnost posameznikov, odpravlja nadurno delo, preprečuje vsako kopičenje rezerv kadra in ustvarja možnost sprostitve delovne sile. Namen im načrt brigadnega načina dela nam odpira široko torišče udejstvovanja ravno v vprašanjih, ki se v letošnjem letu postavljajo pred nas kot osnovna naloga. Zajema važen politično vzgojen moment, ker s kolektivnim delom dviga čut socialističnega gospodarstva. Osnovo za znižanje proizvodnih stroškov pa tvorita dve smeri, znižanje pri personalnih izdatkih in znižanje pri porabi materiala. S točno razdelitvijo dela (uvajanjem administrativnih normativov) se dosega najvišja možnost delovnega učinka posameznikov in celote, odpravlja potreba po nastavitvi novega kadra v okviru raznih dopolnitev in se celo pojavljajo možnosti redukcije delovne sile. Znižanje materialnih izdatkov pa zajema štednjo pisarniškega materiala, vključuje čuvanje pisalnih in računskih strojev, zmanjšuje telefonske razgovore itd. Da bi uspešno izvedli drugo nalogo načrta, ki predvideva dvig strokovne ravni kadra, se člani brigade seznanjajo z delom, ki • ga opravlja brigada v svojem delokrogu.. Zato sestanki brigade zajemajo tudi referate posameznikov, ki poročajo o izpolnjevanju in problematiki' svojega de- la, skupno proučujejo strokovni material, vodijo evidenco uspehov in si medsebojno nudijo pomoč. S preusmeritvijo in dvigom politične aktivnosti vseh članov brigad se ustvarja socialistični lik upravnega aparata, kakor tudi v svoji osnovi je. Njegov dosedanji, zgolj administrativno operativni odnos do direkcij in podjetij se spreminja v administrativni in politični operativni odnos. Preneha se torej z dosedanjo delovno prakso, ki se je omejevala samo na strokovno stran dela in se preusmerja tudi v pomoč pri politično upravnih problemih. Izboljšanje organizacijskih oblik in metod dela v administraciji državne uprave je važen činitelj v socialistični izgradnji državnega aparata. Naše brigade so te naloge zajele v borbi proti birokraciji, stalnem študija napredovanja v metodah naše administracije, v povečanju efektivnosti' in kakovosti dela, v poglobitvi koordinacije med posameznimi oddelki ter v pravilni porazdelitvi in izdelavi planov dela. Delovni plani, ki so jih postavile brigade Ministrstva industrije, že konkretno zajemajo naloge. Sprejete so bile obveznosti, da za premeščenega ali obolelega tovariša ne bodo zahtevali nove delovne sile, da se bo določeno delo izvršilo v krajšem delovnem času, da bodo pred rokom sestavili poročila, izdelali kartoteke, izvršili preglede, za 10% znižali' upravne stroške pri štednji materiala, telefonskih razgovorih itd., da bodo nudili vso pomoč drugim brigadam, direkcijam i'n podjetjem pri kampanjskih in splošnih nalogah, da se bodo v najkrajšem času vsi člani brigade seznanili in strokovno usposobili za vse sektorje dela v njihovi delovni enoti itd. itd. Delo samo in nadaljnji' razvoj brigadnega načipa dela 'pa bosta v napakah in uspehih pokazala, kje so potrebne spremembe ali dopolnitve. Res je, da ima vsaka administrativna ustanova svoje posebnosti, drugačne delovne pogoje in da se administrativno delo v ustanovah odločno razlikuje od dela v proizvodnih podjetjih. Vemo tudi, da, bo marsikakšen takoimenovani strokovnjak zavzel odklonilno stališče in ne bo zlepa dopustil, da bi kdo pogledal v njegove predale, napolnjene z birokracijo in strokovn jakarstvom. Naše brigade pa so prepričane, da bo ravno njihov način dela v administraciji državne uprave izpolnil, če ne presegel 10 odstotno znižanje stroškov uprave, ker izvaja akcijo za štednjo materiala, ker preprečuje vsako birokratsko kopičenje kadrov in ustvarjanje rezerv, ker pristopa k normiranju delovnih mest in ustvarja možnost uvedbe administrativnih nor m a tivo v. Da je temu tako, inarn pričajo že do sedaj doseženi uspehi v uvedbi brigadnega načina dela v administraciji, kjer opravlja danes brigada petih ljudi isto delo, kar je opravljalo prej sedem ljudi. Veliki uspehi so bili doseženi tudi pri Glavni direkciji' živilske industrije LRS, kjer so že prve dni po uvedbi brigadnega načina dela ugotovili, da je " na njihovi ustanovi 22 delovnih moči odveč ter bodo s tem lahko prihranili okoli milijon dinarjev letno. Z brigadnim načinom dela v administraciji, katerega naj začno uvajati, poleg proizvodnih delovnih brigad, vse uprave naših podjetij, vse državne uprave in ostale ustanove, se. bo preusmeri'! upravni aparat v socialistični lik upravnega aparata, ki. bo likvidiral vse stare organizacijske oblike in metode dela. Istočasno ustvarja pogoje, da postane operativ-nejši, ne samp v izvajanju golih i'n suhoparnih administrativno operativnih nalog, temveč začne izvajati tudi globoke politične . naloge socialistične izgradnje. Novi uspehi — nove zmage Na dan osme obletnice Osvobodilne fronte se je v dvorani tovarne emajlirane posode v Celju vršila velika slavnost, na kateri so podelili prehodne zastave in nagradili najboljše delavce v tovarni. Svečanosti so se udeležili tudi delavci s tovarniške ekonomije in z njimi mnogo delovnih kmetov iz okolice, ki jih je kolektiv tovarne povabil. Kljub temu, da tovarna zaradi kampanje, ki jo vodijo proti naši državi države ljudske demokracije, ni dobivala izdelavnega materiala, predvsem pločevine, je vendar dosegla v prvem četrtletju zadovoljive uspehe.^ V marcu je bil najboljši oddelek pocinkovalnica, ki je prekoračila plan za 13.1% in tako iztrgala prehodno zastavo radiatorskemu oddelku. Kot najboljša delavnica je ostal oddelek za izdelavo ročajev, ki je_ prekoračil normo za 19.9%. Najboljša skupina pri izdelavi kopalnih kadi pa je skupina, ki jo vodi tov. Voga Ferdinand. Najboljša mladinska brigada je tudi to pot bila brigada Goloba hdija iz kleparskega oddelka, ki presega normo za 10%. Po razdelitvi prehodnih zastav je direktor tovarne razdelil denarno nagrade 24S najboljšim delavcem tovarne v znak priznanja za njihove uspehe pri izpolnjevanju delovnih nalog. Med nagrajenci sta tovariša Jože Končan in Jože Zakošek, ki veljata kot najboljša delavca tega delovnega kolektiva. Oba sta prejela odlikovanje medalje dela. Tovariš Zakošek Jože je sedaj v JA na odslužen ju svojega vojaškega roka, kamor mu je uprava tovarne poslala zasluženo priznanje. Od vojaške edinice, pri kateri služi, je uprava tovarne prejela tale doniš: >Zakošek Jože se nuj prisrčne je zahvaljuje za čestitke svojih tova-rišev-delavcev in jih poziva, naj še povečajo svoja prizadevanja, da bi čim prej zgradili socializem o naši ljubljeni domovini, Želi, da bi tudi oni s svojim delom pridobili enako ali še višje odlikovanje, ker bodo s tem najbolj dostojno odgovorili na vse klevete proti naši Partiji in naši ljubljeni domovini. Istočasno je najprisreneje zahvaljuje vodstvu podjetja, ki je pravilno ocenilo njegovo• prizadevanje pri delu, in obljublja, da bo odslej s še Dečjo voljo in prizadevanjem izpopolnjeval svoje vojaško in politično znanje, da bi tako mogel v danem trenutku braniti svojo socialistično domovino, če bo to potrebno.« Na tej svečanosti so prejeli nagrade še: Germadnik Franc, ker je izboljšal izdelavo pralnikov, Ž i b e r t Jože za izboljšanje upogibanja konic in ročajev za čajnike, Leben Karel, ki je iznašel nadomestek kreolita irj ga tovarna že praktično uporablja, V a j -dič Rudolf za predlog, ko je izboljšal obroče za transportne kante in odpravil prejšnji primitivizem, in tov. Hubert A n ker st, ki je začel uporabljati odpadke boksita. Razen denarnih nagrad so bile podeljene tečajnikom tudi razne knjige. Na koncu svečanosti je še direktor tovariš Vidmajer obvestil vse navzoče, da je v bodoče zajamčena doba potrebnega izdelavnega materiala in da bodo z novimi uspehi lahko nadomestili vse ono, kar so dosedaj zamudili, in tako izpolnili vse planske naloge, katere so si zadali. *• ZBIRANJE INDUSTRIJSKIH ODPADKOM velik prispevek k lipo nilvi plana Delovni kolektivi tovarn naše industrije so že v prvih mesecih letošnjega leta začeli bitko za izpolnjevanje plana. Pri svojem delu pa morajo premagati razne težave: ni surovin, manjka materiala. Veliko pomoč jim bo nudila prav Ljudska fronta, ki je po vsej državi začela akcijo za zbiranje odpadkov. Zbiralna akcija pa ne sme biti kampanjska, kakor je bila ponekod še do sedaj. Bili so doseženi uspehi, vendar so zbrane količine različnih industrijskih odpadkov bile neizkoriščene. Že samo zbiranje materiala in sortiranje po kakovosti ni bilo izvedeno strokovno. Ni se polagalo pozornosti na posamezne odpadke, ki bi industriji največ koristili. Z dobro organizirano akcijo zbiranja odpadkov bi minogo doprinesli k boljši in večji proizvodnji naših industrijskih podjetij in obenem koristili vsej naši državi. Koliko dragocenega dela in naporov delovnih kolektivov srno prihranili prav s teim zbiranjem, ker je, delo v proizvodnji zaradi uporabe odpadkov v mnogih primerih veliko krajše. Pri vsem tem pa tovarna ali podjetje prihrani dragoceno delovno silo, energijo in ostale surovine ter različni material, ki je potreben v te namene. Če damo staro železo industriji — nam bo industrija dala potrebne odlitke Staro lito železo, cinkasti, svinčeni, medeninasti in bakreni odpadki so velikega pomena v kovinski industriji. Naše livarne bodo te stare zavržene odpadke v topilnicah pretopile ter vlivale nove, zopet odgovarjajoče predmete za naše gospodarstvo. Komadi kovnega železa, nad 3 m/m debeline, se pretopijo v talilnih pečeh. Iz njih lahko dobimo fitinge, ki jih v tako ogromnih količinah rabi danes naša gradbena industrija. Iz 1000 kg teh odpadkov dobilo 800 kg fitingov, s čimer lahko zadostimo instalacijskim potrebam velikega stanovanjskega bloka. Iz teh odpadkov lahko izdelamo tudi isto količino raznih avtomobilskih delov, delov za poljedelske stroje, za električne daljnovode itd. Stara litina, pretopljena v talilnih pečeh, nam da izdelke za razne strojne dele in trgovsko litino, kot so štedilniki, plošče, vrata za peči, rešetke za peči itd. Iz tisoč kg cinkovih odpadkov lahko izdelamo deset tisoč kg pocinkane posode. 1000 kg odpadnega svinca nam da do 50.000 komadov raznih tub za paste. Iz tisoč kg stare medenine in brona lahko izdelajmo SOO do 900 kg polnovrednih izdelkov. Tisoč kg bakrenih odpadkov nam nadomesti skoraj enako količino elektro-bakra, ki je za našo industrijo razmeroma draga surovina. Tudi tekstilni odpadki nam lahko dajo več blaga Naša tekstilna industrija je navezana tudi na uvoz surovin. Uvažamo bombaž, volno, stanično volno, umetno in naravno svilo. Nabava teh surovin stane veliko dragocenih deviz. Pri tem pa ležijo po raznih predalih, kovčkih, zabojih in podstrešjih neprecenljive količine vseh mogočih tekstilnih odpadkov, to je odrezkov blaga, nerabnih oblek, perila, odpadkov trikotaže itd. Z zbiranjem pa bodo našim vigogne in volnarskim predilnicam dotekale nove surovine, iz katerih bodo tkalci v tkalnicah po prehodni predelavi tkali blago. Za pravilno uporabo v vigogne in volnarskih predilnicah je nujno potrebno, da te odpadke sortiramo po kakovosti in barvah, t. j. bombažne posebej, volnene posebej, lanene in svilene posebej itd. Tudi mešane odpadke, ki so izdelani iz različnih surovin, moramo sortirati n. pr. bombažne z gotovim odstotkom volne posebej, lanene z gotovim odstotkom bombaža zopet posebej. Prav tako oddelimo posebej tudi odpadke iz trikotaže. Nadalje ločimo odpadke tudi po barvah, vsaj v glavnem na ta način, da zbiramo odpadke podobnih barv. Seveda je predpogoj, da niso odpadki plesnivi. Pri starih oblekah ali perilu naj se odstranijo vsi kovinski deli, kot razne zaponke in gumbi. Vsi ti predmeti povzročajo v tovarnah pri trganju krp mnogo neprijetnosti ker kvarijo stroje in povzročajo požare v trgalnicah. Tako sortirane krpe po barvah in kakovosti bo podjetje »Odpade pošiljalo v naše vigogne in volnarske predilnice, kjer jih bodo pred nadaljnjo predelavo razkužili. Razkužene krpe se potem raztrgajo na trgalnih strojih- V nadaljnjem procesu pa naredijo prejo, iz katere nam pridne roke tkalcev stkejo blago za perilo in obleko. Kost — vir dragocenih proizvodov Večina ljudi misli, da so kosti neraben odpadek, ki spada na smetišče ali v peč. Skoraj nihče se ne zaveda, da je celo še tako prekuhana in oglodana kost dragocen vir neštetih koristnih proizvodov. Kemična industrija »služabnica vseh industrije je že zdavnaj spoznala, kako, važna surovina so zavržene kosti. V vseh kulturnih deželah se spreminjajo ničvredne kosti pod rokami veščih delavcev kemične industrije v tako visoko vredne proizvode, da pač noben potrošnik teh izdelkov ne bi pomislil, da izvirajo iz takih odpadkov. Poglejmo si v kratkem, katere izdelke pridobiva kemična industrija iz kosti in kakšnim namenom služijo ti proizvodi. V tovarnah zbrane kosti najprej zdrobijo, nato jih spravijo v velike kotle, v katerih s pomočjo primernega j topila izvlečejo vse maščobe, kj jih j kosti še vsebujejo. Tako pridobljena | kostna mast služi v tovarnah mila, kot važna domača surovina za proizvodnjo ; najrazličnejših pralnih sredstev. Ekstrahirane kosti namakajo v sla- ! botni raztopini žveplene kisline, nato pa jih v zaprtih kotlih kuhajo s paro in vročo vodo, nakar dobijo raztopino kleja, iz katere pridobijo razne vrste kleja in želatine. Poznana je uporaba kleja za leplenje najrazličnejših snovi: papirja, lesa, tkanin itd. Želatina ima še dragocenejše lastnosti kakor klej in služi pri proizvodnji fotografskega pa- j pirja, filmov, za številne prehrambene in za neštete druge namene. Kost; iz katerih smo izvleki mast in klej, so popolnoma krhke in jih zmeljemo v moko, ki služi kot prvo- . vrstno fosfatno gnojilo. Lahko jih pa i tudj v posebni peča sežgemo in dobimo odlično fosfatno krmilo. Čim več bomo zbrali papirnatih odpad- i kov — tem več bo papirja in knjig Stari papir lahko stalno zbiramo, saj gre v koše ogromno papirnih odpadkov po ustanovah, podjetjih, šolah itd. Vidimo pa, da danes potrebujemo velike količine papirja, saj se dviga kulturni nivo našega človeka in zaiO potrebuje za svojo izobrazim veliko učnih pripomočkov, veliko knjig, zvez-kov itd. Tudi statistika nam porabi mnogo papirja. Zato pa bi morala predvsem naša mladina spravljati vse popisane zvezke, papirje, risanke itd., ustanove, podjetja in tovarne pa bi morale ves nerabljen stari arhiv, staro časopisje zbrati in oddati v papirnico, kjer papir predelajo v nove zvezke in knjige, v nov pisarniški material. V krajih Sv. Lucija, Nova Gorica na Primorskem in Maribor - mesto so pravilno razumeli važnost in pomen zbiranja industrijskih odpadkov, zato je b^lo zbiranje uspešno, slabo pa je bilo organizirano zbiranje v M. Soboti in na Dolenjskem. V mnogih krajih še niso ustanovljeni delovni štabi za zbiranje industrijskih odpadkov. Na množičnih sestankih na terenih in sindikalnih podružnicah je potrebno članom še podrobneje raztolmačiti pomen zbiranja in veliko važnsot industrijskih odpadkov za našo industrijo- Kal le z Domom ljudskega zdravja v Celja V Celju je v surovem stanju dograjena in tudi že pokrita velika moderna poliklinika »Dom ljudskega zdravja«, toda že leto dni so vsa dela na stavbi zastala in se tudi letos zaradi nepredvidenih težav, predvsem v zvezi z nabavo instalacijskih ureditev in pa v zvezi z važnostjo dograditve drugih ustanov, dela ne morejo nadaljevati. Danes dograditev celjskega »Doma ljudskega zdravja« ni prav nič manj važna in potrebna, kot je bila že leta 1946, ko so z velikim poletom in z vsestranskim razumevanjem začeli z gradnjo. Odstopanje od prvotnega gradbenega programa in od ureditve bodočega »celjskega zdravstvenega centra« — na ozemlju med Gregorčičevo ulico, kjer stoji Zdravstveni dom, pa preko »Doma ljudskega zdravja« in obstoječe celjske bolnišnice tja do Oblakove in Ipavčeve in Kersnikove ulice — bi pomenilo popuščanje in odstopanje na nižjo raven, če bi se spričo trenutnih težav odstopalo od prvotne _ zamisli in prvotnih zasnov enotne celjske zdravstvene četrti.. Zato se nam zdi utemeljeno, da — sledeč željam celjskega delovnega ljudstva, ki ima vso pravico do moderne velike centralne poliklinike, ki bi bila tesno povezana z ostalimi celjskimi zdravstvenimi ustanovami — o nedograjenem »Domu ljudskega zdravja« v Celju spregovorimo nekaj besedi: »Dom ljudskega zdravja« v Celju, moderna celjska centralna poliklinika, naj bi nadomestila vse dosedanje improvizacije ter neprimerne ambulante, ki v bodoče ne bodo več mogle zadostiti potrebam in pravicam bolnega in zdravniške pomoči potrebnega delovnega ljudstva. Čas, v katerem je bil »Dom ljudskega zdravja« v Celju zasnovan, pada še v leto 1945/46, v dobo, ko organizacijska oblika javnega zdravstva ni bila še tako jasna, kot je danes po združitvi zdravstvene službe bivšega socialnega zavarovanja in javne zdravstvene službe, predvsem pa z ozirom na rastoče zdravstvene potrebe in na rastočo splošno kulturno raven delovnega ljudstva. Težka napaka bi bila, če pri gradnji tako važnih javnih ustanov ne bi gledali daleč naprej in, če ne bi v načrtih predvidevali obenem že tudi potrebe jastoče zdravstvene ravni in rastočega števila delovnih ljudi, ki se bodo posluževali ustanove. Zaradi tega bo stavba, ki je sedaj mogoče na videz velika in obsežna, že v prvih letih po dograditvi povsem ustrezala namenu in zahtevam višje ravni, ki se s splošno graditvijo socializma stalno dviga. S primerno proslavo, ki so se je udeležile sindikalne organizacije, zastopniki ljudske oblasti in tedanje-uprave Drz. zavoda za soc. zavarovanje, se je 1. oktobra 1946 začelo z delom. 11. junija 1947 pa je bila — po zaslugi delovnega kolektiva Gradisa — stavba dograjena v sii-rovem stanju, kmalu nato pa tudi pokrita. Stavba je grajena po programu modemih poliklinik, pri čemer pa moramo naglasiti, da je bila celjska stavba med prvimi v državi, ki so bile zasnovane na podlagi točno proučevanega gradbenega programa, pri čemer so sodelovali zdravstveni in gradbeni strokovnjaki. Stavba je dvonadstropna, razen zveznega trakta, ki ima eno nadstropje. Ob glavnem vhodu v Gregorčičevi ulici bo urejen pokrit dovoz, ob severnem zveznem traktu pa poseben vhod v oddelek za otroške bolezni, ki bo popolnoma ločen od ostalih oddelkov. Ob vhodu bo urejena dežurna ordinacija za nočno dežurno zdravniško službo. Posebnost v vseh modernih poliklinikah je razčlenjenost na oddelke, ločeno po strokah. Vsak oddelek ima lastno čakalnico in po več ordi-nacijskih prostorov. Tako ima n. pr. kirurgični oddelek dve prevezovalni sobi, dve sobi za pregled bolnika, posebej pa še sobo za septične in aseptične ambulantne operacije, k temu pa še poseben prostor za sterilizacijo in pripravo in prostor za odmor bolnika po kirurgičnem posegu. Interni oddelek pa razpolaga tudi z dvema ordinacij skima prostoroma za pregled in posvet z bolnikom ter s prostorom za rentgen, ki pa bo temu oddelku služil le za orientacijski pregled v okviru točnega pregleda bolnika, dočim bo v stavbi poseben velik moderen rentgenski oddelek za diagnostiko in terapijo. Tudi vsi ostali specialni oddelki bodo v stavbi: oddelek za ženske bolezni, za bolezni ušesa, nosa in grla, za ortopedijo, živčne bolezni, za očesne, kožne bolezni itd. Posebej pa moramo omeniti še oddelek za reumatologijo, za poklicne bolezni in pa oddelek za sistematske preglede, ki spada skupaj z ostalimi panogami higiene dela v oddelek za zdravstveno preventivo. Tudi ne smemo pozabiti, da je v stavbi predviden velik zobozdravstveni oddelek in pa moderno zasnovan oddelek za otroške bolezni s posebnimi prostori za bolne otroke, — za katere obstaja sum nalezljivih bolezni, kar bo ugotavljala že ob vhodu v posebnem prostoru, izvežbana medicinska sestra, in bo usmerjala bolne otroke v prostore za neiniekcijske ali za infekcijske bolnike. V tretjem nadstropju severnega trakta bo urejen diagnostični oddelek za 42 bolnikov, kjer bodo ležali bolniki, katere bo v zvezi z ugotavljanjem bolezni ali delovne onemoglosti treba opazovati in vsestransko preiskovati. K polikliniki spada tudi oddelek za fizikalno terapijo, ki je bil prvotno zamišljen izven nove stavbe kot poseben paviljon in bi ga upo- rabljali skupno poliklinika in bolnišnica, kakor se mora v smislu združevanja splošnega zdravstva sploh uveljavljati vse bolj tesno sodelovanje in koordinacija med bolnišnico in bodočo polikliniko v »Domu ljudskega zdravja«. Zaradi tega je tako važno vključevanje vseh celjskih velikih zdravstvenih ustanov v posebno zdravstveno četrt mesta Celja. V zvezi z zdravstveno zaščito dela naj bi se uredila v »Domu ljudskega zdravja« v primernih in vsakomur dostopnih prostorih tudi poučna stalna razstava v okviru zdravstvene in tehnične zaščite dela s slikami, modeli, grafikoni in statističnimi prikazi. Gradivo in modele za tehnično zaščito dela, predvsem z ozirom na posebnost proizvodnih p<>' nog celjskega okoliša, posebno s področja metalurgične industrije, rudnikov premo; ga, tekstilne in lesne industrije, pa naj bi prispevala industrijska podjetja, ,s čimer bi znatno pripomogla k popularizaciji zdravstvene in tehnične zaščite dela v svojih strokah in obenem pokazala razumevanje za važnost in pomen vzgoja delavstva v smislu zdravstvene in kul' turn$ ravni delavstva. Na IX. plenum11 Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije so posamezni referenti š8 posebej naglašali važnost zdravstven1 zaščite delavstva in pa dolžnost sindiM' tov, da se vsestransko zanimajo za vprf šanja službe socialnega zavarovanja •*! zdravstvene zaščite, ki je sestavni d6' borbe za plan. Razen v Celju, je v gradnji velik? moderna poliklinika tudi v Ljubljani o? Jegličevi cesti. Tudi ta stavba je zami5' Ijena v bodočem sestavu medicinskega centra mesta Ljubljane, Poleg prenoV' ljene velike poliklinike v Mariboru, r nastala v prvih letih petletke že cel" vrsta modernih ambulatorijev in obrmj nih ambulant, predvsem v večjih indm sirijskih krajih. Če primerjamo stanje nrejj tem oziru s stanjem v letu 1941 in Pr.-( zaznavamo ogromen napredek v kori,6^ v da ta sektor ne zaostaja le za Lko7biteb7eč' da.se t.udi ne razviia- m bilo mogoče pri nas. kmet ^t,Vn’ kmetijski sektor (državna 1J , a posestva in ekonomije) pomesti Da,,viši° organizacijsko obliko kmetij-, ,a' Rektor, ki mora hkrati z zadružnim n toriem že prihodnje leto, če ne letos, uigrati odločilno vlogo v preskrbi mest-^68a prebivalstva in tako odpraviti mo-Pol individualnega gospodarjenja v preskrbi industrijskega prebivalstva s »etijskimi pridelki. Tovariš Kardelj je j.a. plenumu naglasil: »Borba za raz-kn|en-*-e *n krepitev državnega sektorja v Q?6hijstvu ni le boj za socialistično pre-ne ^b0 vasi, temveč tudi sestavni del j. PQsredne borbe za boljšo prehrano na-prebivalstva.« to nalaga predvsem sindikatu kme-iskih delavcev in prav tako teritorial-i 01 sindikalnim vodstvom (glavnim od-r°r°m Zveze sindikatov Jugoslavije v ^ Publikah in pokrajinskemu odboru za , IVodinn ter oblastnim odborom, ki se °do šele ustanovili), da si še bolj pritavajo jn nudijo večjo ter redno po-2a boljšo organizacijo dela na kmetskih posestvih; pri uvedbi brigadno-Qesetinskega sistema; pri krepitvi delo-v-c.. discipline in preprečevanju fluktua* J? delovnih moči; pri boljši organiza-Ost ?oc'akstičnega tekmovanja; dalje z tio re,®° borbo proti malomarnemu od-„•Ku do imetja in pobijanje razmetava-Jer tatvin na kmetijskih posestvih, 30 “ Pa, da nudijo večjo pomoč za bolita °rSanizacijo političnega dela in kul-stafe-^a življenja na posestvih tako med o kakor med sezonskimi delavci. tij^J^aeije in vodstva sindikatov kme-^ansV klavcev morajo razumeti veli-stev kl Pomen državnih kmetijskih pose 'Mo v borbi za socialistično pre-boljša • kmetijstva, za zagotovitev in iz-kak^n,e Preskrbe mestnega prebivalstva obdel ^di za propagando kolektivnega niiini|1°Vania zemlje, za uporabo agroteh-tijske urrePov, tako da postanejo kme-da ^obdelovalne zadruge množične in sPloh, Itletijska proizvodnja napreduje Petrebn^kie organizacije morajo nuditi ter se ^ Pomoč gospodarskim vodstvom uitev pr ,Vsemi silami zavzeti za izpol-Plana kaivZ^duih nalog, za uresničenje bolj inten ■ ne 6raditve, za razširjenje Vanje ZlYne proizvodnje, za pospeše- tekrnova^niZactie Wla in socialističnega reje. *a ter za Hitrejši razvoj živino- 6et,n^Ipi0pIeaum CK KPJ je posvetil po-p°6pejevaZO,rTl°5* nadaljnjemu razvoju in nov. V tn,u okonomij, podjetij in usta-Praviti -t Pogledu je treba letos našo dolžne e™m'- ■ s'ndikalne organizacije Podjetij nuditi vso pomoč vodstvom ter ge, anovam in ljudskim odborom sredno namenjene preskrbi delavcev in nameščencev in lahko občutno izboljšajo prehrano mestnega prebivalstva. Drugo veliko vprašanje, pri katerem morajo sindikalne organizacije ali delavski razred naše dežele odigrati odločilno vlogo, je mehanizacija kmetijstva, predvsem državnega in zadružnega sektorja. V resoluciji II. plenuma CK KPJ je določeno, da je treba »nujno pospešiti preskrbo vsega kmetijstva z orodjem in mehanizacijo ter zagotoviti vsa potrebna sredstva za to predvsem z domačo proizvodnjo . Ta naloga je tem bolj pereča ,ker je petletni plan določil prenizke številke glede mehanizacije kmetijstva, kakor je tovariš Kardelj ugotovil v svojem referatu na II. plenumu CK KPJ. Naloge delavskega razreda, zlasti tistih kolektivov, ki izdelujejo kmetijske stroje, orodje in umetna gnojila, so zdaj tem večje in terjajo večjo odgovornost, ker niso le prenizke številke v petletnem planu, temveč tudi dosedanja proizvodnja zaostaja za določenim planom. Ta položaj terja še večjo mobilizacijo delovnih kolektivov, ki izdelujejo kmetijske stroje in agrotehnična sredstva sploh, da izpolnijo in presežejo proizvodne plane. Vodstva pristojnih sindikatov (kovinarjev, kemikov itd.) kakor tudi teritorialna sindikalna vodstva, bodo morala nuditi podporo sindikalnim vodstvom teh kolektivov. Čeprav letos ne bo prišlo do preloma glede mehanizacije našega kmetijstva, morajo sindikalne organizacije pomagati z vsemi silami, da bomo letos — po besedah tovariša Kardelja — opravili potrebne priprave za prelom prihodnje leto. Zato je treba okrepiti tako politično kakor organizacijsko delo v kolektivih, ki izdelujejo agrotehnična sredstva in potrebščine, utrditi sindikalne organizacije, razviti socialistično tekmovanje in izboljšati organizacijo dela, da bodo ti kolektivi mogli uspešno in pravočasno izpolniti svoje proizvodne naloge ter tako omogočiti čim hitrejšo mehanizacijo kmetijstva — to se pravi hitrejšo socialistično preobrazbo našega kmetijstva. IU. Delavski razred in sindikalne organizacije morejo in morajo v borbi za pritegnitev kmetov v kmetijske obdelovalne zadruge in splošne kmetijske zadruge nuditi pomembno pomoč in pripomoči k splošnemu poletu, ki se manifestira zlasti po II. plenumu CK KPJ v tem, da zadružništvo postaja množično. V resoluciji II. plenuma CK KPJ je rečeno; »Naši delovni kmetje, ki so se skupaj z delavskim razredom borili za osvoboditev domovine, za strmoglavljenje zatiralske oblasti buržoaziie in za vzpostavitev oblasti delovnega ljudstva, so čedalje bolj prepričani, da jih delavski razred in Komunistična partija vodita k ekonomskemu in kulturnemu napredku ter jim pomagata na tej poti in omogočata, da se 'z izkušnjami med razvojem in delom kmetijskega zadružništva, zlasti kmetijskih obdelovalnih zadrug, sami prepričajo o pravilnosti te poti.« Pomoč, ki jo sindikalne organizacije morejo nuditi naši Partiji in ljudski oblasti med nadaljnjim razvojem, ko zadružništvo postaja množično, zlasti kmetijskim obdelovalnim zadrugam mora biti predvsem organizacijsko gospodarska in kulturnopolitična na vasi, in sicer_ tako, da sindikalne organizacije prevzamejo patronat nad posameznimi kmetijskimi obdelovalnimi ali splošnimi zadrugami. Delavski razred more in mora spričo višje tehnične ravni, s smislom za organizacijo dela nuditi vso potrebno pomoč pri delu za pospeševanje proizvodnje, za boljšo organizacijo dela pri vodstvu bri-gadnodesetinekega sistema in pri propagandi za uporabo agrotehničnih ukrepov. Naši delovni kolektivi morejo nuditi pomembno podporo v organizaciji in urejevanju administracije ter knjigovodstva v zadrugah, pri sestavljanju finančnih planov, pa tudi pri pouku, kako je treba uporabljati orodje in stroje, in pri vzgoji strokovnih kadrov. Kar se tiče gmotne pomoči delovnim kmetom, bi je ne smeli usmeriti tako, kakor jo je do nedavna imela in jo še tu in tam ima akcija »mesto vasi — vas mestu«. Gre namreč za to, da bi bilo popolnoma nepravilno in nepotrebno usmerjati sindikalne organizacije in delovne kolektive, naj bi svoje sodelovanje pri preobrazbi vasi razumeli kot dolžnost, da je treba zadruge brezplačno preskrbovati s sredstvi za mehanizacijo in drugimi potrebščinami. Takšna pomoč bi ne odtegovala le gmotnih sredstev od ust delavcev in nameščencev, temveč bi tudi politično in nepravilno vplivala na oblikovanje socialistične zavesti delovnih kmetov zadružnikov, ki bi se tako navadili na brezplačne usluge kakor na nekaj, kar je samo po sebi razumljivo. Naša naloga pa je drugačna. Namen socialistične preobrazbe vasi ni le dvig življenjskega in kulturnega standarda delovnih kmetov, čeprav je to eden glavnih smotrov in posledica socialistične preobrazbe kmetijstva, temveč je hkrati s krepitvijo Socialističnega sektorja napredek in povečanje kmetijske proizvodnje in izboljšanje prehrane mestnega prebivalstva, predvsem delavcev in nameščencev. To se pravi, da sindikalne organizacije nikakor ne smejo pozabiti, da je osnovna naloga oblikovanje kmetijskih obdelovalnih zadrug v socialističnem gospodarstvu v pravem smislu, ki se morajo zavedati svojih dolžnosti do ljudske države in svoje vloge za dvig življenjskega standarda tako podeželskega kakor mestnega prebivalstva. To pa seveda ne izključuje ,da so potrebna manjša darila, zlasti knjige in manjše orodje, kakor tudi manjša popravila, kar morajo delovne ekipe naših kolektivov nuditi zadrugam, predvsem obdelovalnim. Še mnogo večjo pomoč morejo in morajo sindikalne organizacije nuditi s svojim kulturnopolitičnim delom na vasi. Eno izmed glavnih nalog njihove dejavnosti, patronate nad zadrugami, je treba razumeti tako, da organizacije nudijo redno in smotrno pomoč pri političnem delu in organizaciji kulturnega življenja na vasi ter v zadrugah. Sindikalne organizacije pomagajo ob sodelovanju z Ljudsko fronto z agitprop- ekipatni ter s posebnimi predavatelji Ljudski fronti pri pojasnjevanju poti in prednosti socialistične preobrazbe vasi, tako da propagirajo zadružništvo in zlasti obdelov;, ne zadruge ter da s političnim delom olajšajo kmetom vstop v zadružni sektor in tako pospešijo proces preusmeritve delovnih kmetov na pot socialistične preobrazbe vasi. Kulturnopolitična dejavnost se seveda mora usmeriti na pomoč pri organizaciji vseh oblik političnega in kulturnega dela ter življenja na vasi — pri predavanjih, konferencah, umetniških prireditvah itd. Toda tudi pri tem delu moramo imeti stalno pred očmi, da obiski na vasi in kulturna dejavnost ne smejo biti sami sebi namen in da mora biti celotna zveza delovnih kolektivov z vasjo, pa tudi obiski kulturnih ekip, predvsem usmerjeni k političnemu in kulturnemu dvigu delovnih kmetov, da se oblikuje ter razvija socialistična zavest kmetov in da to delo koristi pritegovanju kmetov v zadruge tako, da bodo zavestno sodelovali pri socialistični graditvi dežele. Sindikalne organizacije morajo nuditi prav tako pomembno pomoč pri organizaciji fizkuMurnega življenja na vasi. Sindikalna, fizkultuma in športna društva morajo odigrati pomembno vlogo, da postane fizkultura na vasi množična; v ta namen naj pošiljajo svoje ekipe, inštruktorje in prirejajo športna srečanja na vasi itd. Sindikalne organizacije ali fizkultuma vodstva in fizkulturne organizacije Zveze sindikatov Jugoslavije morajo nuditi potrebno pomoč fizkultumim in športnim zvezam, predvsem telovadni zvezi, pri organizaciji fizkulturnega življenja na vasi. Delovni kolektivi, ki prevzamejo patronat nad posameznimi zadrugami, se morajo Zanimati za vse delo in organizacijo življenja v zadrugah. Smisel in vsebina dela patronata ter pomoči sindikalnih organizacij pri razvoju zadružništva, da postane množično, je v skrbi za dobro organizacijo dela in proizvodnje, za napredek zadruge, za pravilno delitev dohodkov in razširjenje proizvodnje, za socialistično poslovanje zadrug, za razvijanje budnosti do razrednega sovražnika, za dobro organizacijo političnega, kulturnega in fizkulturnega življenja na vasi. To so naloge, ki čakajo sindikalne organizacije v veliki bitki za socialistično preobrazbo kmetijstva — najtežje in najodgovornejše naloge, ki jih je naša Partija naložila našim narodom na tej etapi. Delavski razred mora uspešno izpolniti tucS te naloge, ki so neločljivi del naše borbe za zgraditev • socialistične družbe v naši domovini. »Pionir« gradbišče Senovo j’e z delovnimi uspehi proslavil praznik ustanovitve OF za daljnovod premogovnika Senovo, drv ga skupina je dovažala na gradbišče 1« in gramoz, tretja skupina pa je ureje vala gradilišče in sortirala gradbeni ma terial. Napravljenih je bilo 500 delovni ur. Posekanih, obeljenih ter v dolin spravljenih je bilo 12 smrek, prenesen: 35 kub. metrov desk ter presortiranih i zloženih 62 kub. metrov težkih tramom Praznik ustanovitve OF Slovenije dne 27. aprila 1949 je delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja »Pionir«, gradbišča Senovo pri Rajhenburgu, počastil s prostovoljnim delom. Ena skupina delavcev pod vodstvom šefa gradilišča tov. Knafeljca je odšla v gozd na Bohor, kjer je pripravljala les Natečaj za besedila novih pesmi šitjenf za ustanavljanje in raz flvrio nro:te?n°iTn-** pa za bolj inten hod od Vw0dn,° na ekonomijah, zapre-Nudiiti DaStanziynih kultur na intenzivne Pri obdelavTTpT ,tudi PEtr?bno Pomoč 1 teh ekonomij, ki So nepo- Maja meseca prihodnjega leta bomo proslavili 5. obletnico naše osvoboditve In zmage nad fašizmom. Za to priliko nam bo potrebna vrsta novih skladb za petje solistov In pevskih zborov. Poverjeništvo za kulturo In umetnost pri MLO glavnega mesta Ljubljane razpisuje v ta namen natečaj za besedila pesmi, kl jih Bodo pozneje naši skladatelji uglasbili. j Snov pesmi naj bo zajeta iz borbe jugoslovanskih narodov za osvoboditev in zmago nad fašizmom pod vodstvom Kompartije in tov. Tita. Oblika pesmi ni predpisana, pač pa mora biti primerna za uglasbitev n. pr. za solista, za množične zbore, za posamezne zbore, za obliko kantate itd. Tri najboljša dela bomo nagradili z na-. gradaml din 5.000.—, 3.000— ln 2.000_, osta- la primerna dela pa se bodo odkupila. Ocenjevalno komisijo bo na predlog Društva slov. književnikov sestavilo Poverjeništvo za kulturo ln umetnost pri MLO. Prispevki s šiframi se pošljejo do 1. julija 1949 na Poverjeništvo za kulturo ln umetnost, Ljubljana, Gosposka ulica 15. K ti It ur a in prosveta, Rezultati tekmovanja sindikalnih organizacij na kulturno-prosvetnem polju Tekmovanje se nadaljnje v počastitev II. kongresa ZSS V prvomajskem tekmovanju so sindikalne organizacije v naših največjih industrijskih središčih sprejele na pobudo sindikalnega sveta v Kranju tekmovalne obveznosti v počastitev 30. letnice KP in razrednih sindikatov Jugoslavije. To tekmovanje je v znatni meri poživilo in izboljšalo kulturno-prosvetno dejavnost sindikatov, tako v samih delovnih kolektivih, kot v pogledu pomoči pri socialistični preobrazbi vasi. Naj večje uspehe v tekmovanju so dosegli OS Kranj, Celje in Ptuj, ki prejmejo v priznanje za svoje uspešno delo tudi primerne nagrade. Značilnost tega tekmovanja na kul-turno-prosvetnem polju je v tem, da so pokazale sindikalne organizacije precej samoiniciativnosti v iskanju in uporabi novih, širših oblik dela. V tem času zaznamujemo uvajanje seminarjev, porast števila večernih sindikalnih tečajev, razstav, izboljšanje nazorne agitacije, ustanavljanje novih kultur-no-umetniških društev, večjo pomoč pri socialistični preobrazbi vasi itd. Ti uspehi pa bi bili lahko še neprimerno bogatejši, če bi sindikalne organizacije posvečale večjo pozornost tudi borbi za poglobitev vsebine dela, ki naj se preliva preko navedenih oblik. V premajhni meri so nekatere sindikalne organizacije tudi oprle težišče kul- turno-prosvetne dejavnosti na reševanje osnovnih, glavnih problemov v borbi za plan v ključnih podjetjih (zlasti na Jesenicah in v Trbovljah). Rezultati tekmovanja opozarjajo tudi na dejstvo, da nekateri sindikalni sveti situacije na svojem področju še ne poznajo v dovoljni meri, zaradi česar je tudi ne obvladajo. V številnih pri-^ merih se sindikalne organizacije tudi niso dovolj vztrajno borile za uresničenje sprejetih obvez, ustavile so se pred nekaterimi težjimi, toda važnimi vprašanji (vzgoja podeželskih delavcev, učinkovitejša moralno-politična pomoč delovnih kolektivov kmetijsko obdelovalnim zadrugam, zreduciranje pomoči vasi zgolj na »kulturniške« nastope in ustvarjanje materialne baze itd.) ter so v želji, da bi lahko prikazale čim več, semintja tudi samo navideznih uspehov, reševale le lažja vprašanja (uvajanje študija zgolj v administrativni stroki itd.) Zastopniki sindikalnih organizacij so na svojem posvetu kritično analizirali dosedanji potek tekmovanja na kulturno-prosvetnem polju ter sprejeli sklepe za odstranitev vseh pomanjkljivosti, ki ovirajo nadaljnje uspehe. Obenem so sklenili, da nadaljujejo s tekmovanjem v počastitev II. kongresa ZSS; v tem tekmovanju bodo usmerili vse svoje delo v čimprejšnjo in čim uspešnejšo izpolnitev piana v prvem polletju tretjega leta Titove petletke. KAJ NAM BO LETOS DAL SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD Zadnjič smo poročali, kaj vse je pripravil svojim naročnikom in drugim bralcem Državni zavod Slovenije, danes pa si poglejmo, kaj vse nam bo dala druga večja knjižna ustanova, Slovenski knjižni zavod. Slovenski knjižni zavod je svoj program razdelil v tri skupine, in sicer: v originalna in druga slovenska dela, v prevode iz slovanskih jezikov in v prevode neslovanskih knjig — vse te skupine pa v liriko, epiko, dramatiko, zdravstvo, poljudnoznanstveno književnost in kot novo zvrst v naši književnosti: scenarij. Od slovenskih del izidejo naslednja lirična dela: »Izbrane pesmi« Karla Destovnika - Kajuha z uvodom in izčrpnimi opombami Dušana Moravca; »Izbrane pesmi« Iga Grudna, ki je umrl lansko leto, in jo bo uredil Fran Albrecht; »Pesmi« Srečka Kosovela v miniaturni izdaji v redakciji dr. Antona Ocvirka, ki je uredil Zbrano delo Srečka Kosovela, katero je izdala Državna, založba Slovenije, in .pesniške zbirke Mateja Bora, Ceneta Vipotnika, J, Udoviča in Vide Tauferjeve, Slovenska epika bo zastopana s Cankarjevim »Alešom z Razora« in z novelami Karla Grabeljška, B. Magajne, M. Malenška - Konica (povest »Matjaž«) in Ignaca Koprivca, S področja slovenske dramatike izidejo Cankarjevi »Hlapci«, letos uprizorjena Potrčeva igra »Lacko in Kreili« in igra Mire Pucove »Ogenj in pepel«. Izšel bo tudi scenarij »Na svoji zemlji« od Cirila Kosmača, S področja zdravstva bosta v »Zdravstveni knjižnici«, ki opravlja nalogo, da delovno ^ljudstvo seznanja z medicinskimi vprašanji, izišli dve deli: dr, Vita Lavriča razprava »Kaj mora vsaka žena vedeti o sebi« in dr. E, Pertla »Zdrava in bolna koža«. Iz poljudno znanstvene literature nam bo založba dala spise: dr, Boža Škerlja »O rasah in rasizmu«, Baša in Marušiča »Stari Sloveni v zgodovini«, Borisa Ziherla razpravo »France Prešeren — pesnik in mislec« in pomembno delo Dušana Moravca »Shakespeare in Slovenci«. To je program založbe iz slovenske literature in znanstvene ustvarjalnosti. Ta rog ram pa bo morda še razširjen, če odo avtorji predložili še nova dela in če bodo dane tudi druge možnosti (tehnična zmogljivost, papir itd.). Iz jugoslovanskih in drugih slovanskih jezikov je založba pripravila lepo izbiro Talko bo izšel prevod Iv. Gorana Kova- čiča »Jama«, ki je ena najbolj doživetih pesnitev iz jugoslovanske osvobodilne borbe, nadalje Vlad. Dedijera »Dnevnik«, II. del, Miroslava Krleže »Hrvaiski bog Mars«, Stevana Sremca humoristični roman »Pop čira in pop Spira« ter zvezek Kočičeve proze. Iz dramatike izide Nu-šičeva »Sumljiva oseba« z nekaterimi drugimi enodejankami. Iz ruskega slovstva pripravlja založba roman Ehrenburga »Vihar«, Polevojevo Povest o pravem človeku«,. Ostrovskega drami »Gozd« in »Siromaštvo ni sramota«, nekaj drobnih zvezkov z deli Gogolja, Saltykova-Ščedrina, Gorkega (»Kako sem se učil pisati«), Hoifenšeferja, posebej pa še izide znano delo kritika Percova o Majakovskem. Iz poljudnoznanstvene dejavnosti pa izidejo Bogorova »Podvorski svet«, Ste-kolnikova »Blisk in grom« in Zavaricka-jeve »Vulkani«. Iz poljske literature izide originalen kmečki roman sodobnega pisatelja J. Mortona »Hudobčeva dota« in Jaroslava Iwaszkiewicza življenjepis skladatelja Chopina v počastitev stoletnice skladateljeve smrti. Iz češke književnosti dobimo delo Jana Drde »Nema barikada«, iz bolgarske pa novele Jordana Jovkova. Založba pa je posegla tudi po zapad-ni literaturi. Tako bo izšel zgodovinski roman ameriškega naprednega pisatelja Howarda Fasta »Državljan Tom Paine«, ki je v Ameriki prepovedan, veliko delo Theodorja Dreiserja »Ameriška tragedija« v treh knjigah, »Irske slike« od angleškega pisatelja Flahertyia, francosko delo Stendhala »Italijanske kronike«, Ama-tola Franca »Izbrana proza«, Balsacova novela »Župnik iz Toursa«. Iz italijanske književnosti bo izšla Goldonijeva komedija »Laznik« in dve noveli G. Verge (»Pastor Jeli« in »Kmečka čast«). Nemško prožo bo zastopal prevod Kleistove-ga »Michaela Kohlhaasa«, jz uzbekstenskega jezika pa izide življeniepisni roman o orientalskem pesniku Navoru od pisatelja Aibeka. Poleg vseh teh del pa bodo izhajala dala, ki so povezana z aktualnimi političnimi pojavi in problemi, kakor vprašanje socializacije naše vasi, dokumentarni spis o protiljudski duhovščini itd. Tako je založba postavila mnogovrsten program z enim ciljem, da da delovnemu človeku dobre, umetniško in idejno, globoke knjige — na drugi strani Pa knjige, ki mu bodo širile znanje in ga vodile pri ustvarjanju socialistične družbe v svobodni domovini. SKUD »Oton žil panel;« v žireh ' uspešno zaključil igralsko sezono Oktobra lanskega leta so žirovski čevljiarji ustanovili sindikalno kultu.rno-umeitniško društvo, ki naj bi skrbelo za kulturno vzgojo njihovega delavstva. Društvo je sprejelo svoj letni plan za uspešen razvoj kulturnoprosvetnega dela, Na ponovnem občnem zboru januarja leta 1949. so člani društva, ki je štelo nad 90 članov, izbrali naslov društva z imenom našega slovenskega kulturnega delavca Otona Župančiča, Dramatska skupina je v režiji tovariša Kogeja naštudirala za otvoritev igralske sezone Švarkinovo komedijo »Tuje dete«. Takoj za tem so naštudirali Žižkovo »Miklovo Zalo« v režiji tov. Ber-čičeve. Da si žirovski delavci želijo kulturnih prireditev, nam dokazuje polnoštevilen obisk štirikrat uprizorjene »Mi-klove Zaile«. V marcu so naštudirali v režiji tov. Kopača Hudalesovo igro iz osvobodilne borbe »Zelena vrvica«. V začetku aprila pa so uprizorili Gogoljevo »Ženitev« v režiji tov. Primožiča. Kot zaključno prireditev letošnje igralske sezone pa so 23. in 24. aprila uprizorili Schillerjevo komedijo »Kovarstvo in ljubezen« v režiji tovariša Erznožnika Slavka. Pri vseh prireditvah so se igralci z režiserjem na čelu trudili, da so kljub težkočam dobili ustrezajoče kostime in poskrbeli za lepo scenerijo. Pevski zbor se je čez zimo pod vodstvom tovariša Jobst-a pripravljal za koncert, ki so ga priredili 26, marca v Žireh in 24. aprila na Trebiji. Poleg mešanega pevskega zbora so na koncertu nastopali pevci solisti, mladi harmoni-kaši in salonski orkester prav tako pod vodstvom tovariša Jobsta, Za idejnopolitično vzgojo so organizirani študijski krožki, kjer se delavci seznanjajo z raznim političnim in strokovnim znanjem. SKUD »Oton Župančič« si je zadal nalogo, da bo tudi v bodoče izpolnjeval plan kulturnoprosvetnega dela in s tem prispeval svoj delež k izvedbi naše petletke za čim hitrejšo izgradnjo socializma. £ a. grlasHo Centralnega komiteja KPS, 3.-4. š \ilka, po bila te dni razposlana naročniko V njej piše Dušan Bole o »Ljudski fro: Jugoslavije med svojim II. in III. kong som«, Ivan Bratko dokončuje svoj pris; ve5 Procesu naše ljudske revolucije podeželju«, dr. Jože Potrč pa razpravlja pomenu miuurinske biologije«. Pod skupn naslovom »Komunistične partije v drui nrzavah« je objavljen referat glavnega Kretarja tov. Branka Babiča na posvetom j1.111 Komunistične partije zn tržaško oze U?: zaključku so še poročila o novih t blikacijah. in sicer o V. I. Lenina »Soc lizmu in religiji« in V. Dedierja »Jugos vansko-albanskih odnosih«. larsinoosvobodilna armada Kitajske osvaja na svojem zmagovitem pohodu važna gospodarska področja Ko se je pred 14 dnevi začela ofenziva narodnoosvobodilne armade Kitajske, ker nankingška vlada ni hotela podpisati sporazuma na podlagi znanih osmih točk, kakor jih je postavil Mao-Ce-Tung v imenu Komunistične partije Kitajske, je bilo jasno, da narodnoosvobodilna armada Kitajske sedaj ne bo čakala in prizanašala Kuomintangovi vojski. Več kot milijon borcev narodnoosvobodilne armade Kitajske je 29. aprila letos prebilo položaje Kuomin-tangove vojske, ki se je utrdila na desnem bregu Jangcekiang in v zmagovitem pohodu začela prodirati na jug in vzhod. Angleški imperialisti so sicer takrat še upali in tudi poskušali, da ni s svojo vojno mornarico onemogočili pohod narodnoosvobodilni armadi Kitajske, toda v tem niso uspeli. , Sedanja ofenziva narodnoosvobodilne armade Kitajske se razvija z vso naglico. Že v nekaj dneh so osvobodili Nanking, ki je bil nepretrgoma 22 let središče protirevolucionarne borbe in kmalu za tem stisnili v ozek obroč nad 500.000 Kuomintangovih vojakov, ki bi naj branili Šanghaj. Ta ofenziva narodnoosvobodilne armade Kitajske mnogo pomeni za nadaljnji razvoj borbe, ker se vodi v najbolj pomembnem delu Kitajske, kjer so najbolj rodovitne ravnine in so tudi industrijska središča s silno razvito industrijo. Nasprotno pa postaja za Kuommtangovo vojsko, ki izgublja ta najbolj bogata področja Kitajske, položaj vsak dan slabši. Čeprav so ameriški imperialisti ^ še pred kratkim izjavljali in je takšno stališče zavzel tudi ameriški zunanji minister Acheson, češ, da Združene države Amerike odslej ne bodo več pomagale nankingški vladi, ker je propast Čangkajškovega režima neizbežna in bi bila vsaka pomoč zaman, Angleška po' cijo ščiti JI osi <• ?/1' v c laši&le V Angliji, posebno pa še v Londonu, se pojavlja čedalje večja delavnost fašistov, ki jih vodi zloglasni Oswald Mosley. ki je bil med vojno interniran zaradi svojih simpatij do Hitlerja. Nedavno so Mosleyevi banditi sklenili, da bodo priredili svoj »pohod« skozi vzhodni del Londona, kjer žive v glavnem siromašni delavci. Toda ta drzna fašistična izzivanja niso uspela. Fašistični »pohode skozi to delavsko naselje so spremljali močni oddelki pehote, konjenice in motorizirane policije. Toda, ko je sprevod fašistov prišel na glavno ulico, so ga pričakale množice ogorčenih prebivalcev tega kraja, ki so nosile letake z napisi: »Dol s fašisti!«:, »Fašisti ne bodo hodili po naših ulicah« in podobno. Ko^ je policija potem poskušala omogočiti fašistom pot po teh ulicah, so se množice uprle in' je prišlo do spopada. Več ljudi je bilo ranjenih. Toda kljub premoči policije in fašistov se je prebivalcem posrečilo, da so razbili sprevod in da so se fašisti razbežali po sosednih ulicah. Podoben izpari Mosleyevih fašistov se je dogodil tudi v 'teh dneh, ko je angleško delovno ljudstvo hotelo pro slaviti praznik dela — 1. maj._ Angleški minister za notranje zadeve je namreč v zvezi z bližajočo se proslavo Prvega maja izdal odredbo, s katero je letos prepovedal vsako prvomajsko slavje. Kljub temu se je na poziv' londonskega sindikalnega sveta zbralo na tisoče delavcev na mitingu, ki se naj bi vršil na glavnem londonskem trgu Tra-falgar. Policijo na konjih, katero . so poslali na ulice, da bi razbila skupine manifestantov, so tudi to pot podprli Mosleyevi fašisti, ki so na najbolj surov način razganjali skupine delavcev, trgali njihove sindikalne in partijske zastave ter parole in hoteli na vsak način preprečiti, da bi se miting ne vršil, Ta poslednji primer ponovno dokazuje, kako roko v roki sodelujejo Moslevevi fašisti s policijo in kako vneto jo podpirajo prav v vsem, kadar je treba nastopih proti naprednemu delavskemu gibanju. prihajajo vendar poročila, da so prav te dni ameriške trgovske ladje še pripeljale vojaški material za Kuomin-tangovo vojsko. S tem novim vojaškim materialom, ki so ga kljub njihovim trditvam poslali ameriški imperialisti Čankajšku, računa Čankajšek, da se bo lahko še uprl narodnoosvobodilni armadi Kitajske, ko bi v južnem delu, kamor se v neredu umika njegova vojska, zbral ostanke svojih čet in na tem področju zaustavil zmagoviti pohod narodnoosvobodilne armade. Toda vsi ti njegovi načrti in z njimi vred načrti amer. imperialistov ne morejo ničesar več spremeniti na tej stvari. Narodnoosvobodilna armada Kitajske razpolaga danes že s tolikšno silo v ljudeh in materialu, ki si jih ,je ustvarila z osvoboditvijo gospodarskih središč, da bo lahko uspešno zatrla tudi ta poslednji poskus čankajška in domače reakcije ter prinesla popolno svobodo in demokracijo tudi tistemu delu kitajskega ljudstva, ki danes še trpi pod nasiljem nankingške vlade. Grš a demotraf Ena «ojsHa ja s snojimi uspehi na Eramosu preiirižala paša e monarhiifašislom Od kar se je 1. aprila letos začela na Gramosu velika,ofenziva grške demokratične armade proti edinicam mo-narhofašistične vojske, so monarhofa-šisti pretrpeli na tem področju tolikšne izgube, kakršnih niso imeli še poprej v nobenem obdobju. Monarhofašistična vojska, ki je operirala na Gramosu, je izgubila namreč v aprilu 12.848 oficirjev in vojakov, od katerih jih je bilo ujetih 1201. Te izgube, katerih monarhofašisti sploh niso predvidevali, so izzvale v taboru monarhofašistov veliko vznemirjenost. Ta vznemirjenost se odraža tudi v odredbi vrhovnega komandanta monar- hofašistične vojske generala Papagosa, ki je ukazal, da vse, ki ne bi izvrševali odredbe predpostavljenih, ustrelijo na licu mesta. V poslednjih treh mesecih so mo-narhofašisti izgubili' 30.451 oficirjev in vojakov. Od teh je bilo 2540 ujetih. S tem so edinice grškč demokratične armade zadale monarhofašistom učinkovit udarec in prisilile glavni monar-hofašistični štab, da je moral privleči vse svoje razpoložljive sile s Peloponeza na. Gramos in to prav tedaj, ko istočasno demokratična vojska na južnem področju resno ograža številna mestna središča monarhofašistov. SvF I Z KULTU R A Cilj etapne kolesarske dirke „!• maj* bo na dan zmage v Beogradu Na četrti etapi Ljubljana—Zagreb je Podmilščak zasedel četrto mesto TURIZEM Sindikalne organizacije morajo posvetiti večjo skrb oddihu naših delovnih ljudi Kljub dovolj prepričevalnim razlogom, prikazati, kolike važnosti je oddih, in to ki govore za to, da naši delovni ljudje pravilno izkoriščen oddih, za delovnega čim pravilneje in čim bolje izokristijo človeka. Postaviti je treba, da v juliju m svoj redni letni dopust, lahko vendarle avgustu ne bo veliko prostora na razpo-ugotpvimo, da je tu še vedno veliko nerazumevanja. Prijav za letovanje na Jadranu za mesec april in maj je mnogo manj, kot je to določeno po planu letnih oddihov. Glavni vzrok za to je nedvomno dejstvo, da v številnih podjetjih še nimajo plana dopustov, kjer pa je postavljen, je večinoma postavljen nepravilno. Po takih planih je ogromna večina dopustov zgoščenih v mesecih juliju in avgustu, v juniju in septembru prav malo, v ostalih mesecih pa jih sploh niso upoštevali. — Nujna posledica tega je, da večina teh dopustnikov ne bo našla prostora v naših letoviščih, saj je nemogoče, da bi naši hoteli, ki razpolagajo z razmeroma še majhno zmogljivostjo, lahko vzeli pod streho tako ogromno število ljudi. Upoštevati moramo namreč tudi to, da je danes neprimerno več ljudi, ki preživijo svoj oddih v turističnih krajih, kot pa pred vojno, zmogljivost hotelov pa še ni toliko večja. Za mesec maj planirana mesta v letoviških krajih so izpolnjena s prijavami samo 15°/o. Hoteli, ki so bili predčasno odprti samo zato, da bi omogočili čim t--—:---. —- —-i--- . večjemu' številu delovnih ljudi zaslužen upravami podjetij m ustanov pregledajo oddih, so na pol prazni, kar predstavlja že postavljene plane in jih, ce je potreb-poleg drugega tudi ogromno finančno no, popravijo. Pri podjetjih, kjei se m-žrtev majo plana dopustov, naj zahtevajo, da Nujno je potrebno, da sindikalne po- se čimprej izdela obenem pa naj vplivajo družnice podvzamejo korake, da se to na svoje elane, do bodo razumeli tre-stanje izboljša. Članom sindikata je treba nutno problematiko našega turizma. V nedeljo 1. maja, ko je delavski razred pregledoval svoje uspehe na gospodarski fronti in manifestiral enotnost delovnega ljudstva v borbi proti vsem klevetnikom, so najboljši kolesarji Jugoslavije in Svobodnega tržaškega ozemlja startali v Puli na 1.350 kilometrov dolgi etapni dirki «1. maje, ki jo je organiziral Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije, pod tehničnim vodstvom Kolesarske zveze Jugoslavije. Na etapni dirki Pulj—Ljubljana— Zagreb—Bihač—Jajce—Sarajevo—Titove Užice—Beograd je ob 8.20 v Puli startalo 66 tekmovalcev. Ljudska republika Srbija in Hrvatska sta postavili po 4 ekipe. (Vsaka ekipa šteje pet tekmovalcev); Slovenija, Bosna, Hercegovina, CDJA Partizana in Trsta pa so postavile po eno ekipo. Izven ekipe sta startala Slovenca Usar Zdenko :n Godnič Adolf. Slovensko ekipo tvorijo: Valant Ivan, Grajzer Miro, Polak Srečko, Rozman Oskar in Podmilščak Franc. Cesta prve etape je bila v zelo dobrem stanju, saj je pretežni del te proge asfaltiran, razen od Rase. pa do Mošeničke Drage v Istri', kjer je bila zelo slaba in tudi nevarna. Vreme je bilo zelo ugodno vse do Postojne. Od tu dalje pa vse do Ljubljane je močno deževalo. Zaradi slabe ceste v nekaterih krajih, zaradi dežja in vzponov 60 imeli tekmovalci več defektov na kolesih, ki so močno vplivali' na plasma prve etape. Tako je imel na primer tov, Polak že po 25 km defekt ter je zaradi tega močno zaostal za vodilno skupino. Od Raše dalje je imel defekt med drugimi tudi Podmilščak. Zaradi defekta je zaostal tudi Rozman, kmalu za njim pa tudi Valant. 25 km pred Opatijo so drveli kolesarji po klancih navzdol z brzino 60 km na uro. Tehnični’ rezultati prve etape so naslednji: 1. Sellier Pio (Trst) 7:26,47; 2. Fontanot Renato (Trst) 7:29,10; 5. Todorovič Kosta (Srbija) 7:29,16; 4..Osredki Emil (Hrvatska) 7:37,52; 5. Šolman Josip (H) 7:45,58; 6. Poredski Milan (H) in Oskar (Slovenija) 7:45,58; S. Srša Ivan (H) 7:46,58; 9. Varga (Partizan) 7:49,05: 10. Zorič (Srbija) 7:54,*5; tl. Mici 6 (Partizan) 7:54,45: 12. Podmdščak Franc (Slovenija) 7:54,45; 13. Sironi; .14. Jesič: 15. Borsi: 16. Mežič: 17. Strain: 18. Polak (Slovenija) 8:04,35; 19. Dr-ljačič; 20. Crnobornija; 26. Valant Ivan (Slovenija) 8:22.59; 41. Usar 8:48,22; 42. Godnič (Slovenija). 8:49,36. Odstopili so: Grajzer (Slovenija) Milivoj Bat (Partizan), Gobbo M a uri (T), Petronič, Bektaševič, Zahorovič, Fidler (BH), Di Lučano (T), Georgijavski, Ra-tnadanovski (M) ter Matakovič (S). Ekipe: 1. Srbija I. 25:19,32; 2. Trst 25:52,08; 3. Hrvatska II. 23:55,40; 4. Slovenija (Rozman, Podmilščak. Polak) 25:45,16; 5. Hrvatska I., 6. Hrvatska 111., 7. CDJA Partizan itd. Druga etapa devetdnevne kolesarske dirke po Jugoslaviji se je začela v Ljubljani 2. maja in je vodila čez Trojane v Celju, od tam čez Zidani most skozi Krško in Brežice do Zagreba. Startalo jo 55 dirkalcev. Znak za start je dal predsednik ZSS tov Rudolf Janko. Končni start je bil na Tyrševi cesti ob 10.20 uri. Tudi ta dan so imeli tekmovalci več manjših kvar na kolesih. Med slovenskimi vozači so Valant, Podmilščak in Usar vozili brez defekta, dočim je ostala trojica imela smolo. Rozmanu se je že pred Žalcem strgala veriga in je s popravilom izgubil več kot četrt ure. Polak je prav tako imel blizu Žalca defekt, vendar se je s požrtvovalno vožnjo kmalu zopet priključil svoji skupini. Godniču se je pokvarilo krmilo in pedal ter je ie z največjo težavo nadaljeval vožnjo. Kljub neštetim nezgodam pa so se še zastopniki Slovenije v drugi etapi prav dobro plasirali in zaslužijo vse priznanje, kar velja posebno za Podmilščaka. ki je le za nekaj metrov izgubil končni sprint pred ciljem s trojico odličnih hrvatskih vozačev. Rezultati so naslednji: 1. Poredski (Hrvatska I) 5:57,20; 2. Strain (Hrvatska I) 5:57,20; 5, Šagund (Hrvatska 11) 5:57,20; 4. Podmilščak (Slovenija) 5:57,20; 5. Zorič (Srbija I) 5:57,43: 6. Osrečki (H); 7. Varga (Partizan): S-Erdelji (Srbija 111); 9. Bat Branko jH); tO. Sironi (H 111). Vrstni red ekip: t. Srbija I s časom 41.26.51: 2. Hrvatska 1 42:05.53: 3. Slovenija (Podmilščak, Polak, Rozman) 42:20.15; 4. Trst 42:38.17: 5. Hrvatska HI 42:43.06: 6. Partizan 43:0640; 7 Hrvatska 11; 8. Srbija 11: 9. Hrvatska IV; 10. Srbija 111; 11. Makedonija; 12. Srbija TV TEDEN BORBE PROTI TUBERKULOZI lago in da je zato skrajni čas, da se dopustniki prijavljajo za letovanje v maju in juniju. Z 2. majem bodo v vsej Dalmaciji in v Sloveniji odprti vsi hoteli, predvideni v planu oddihov. Sindikalne podružnice naj skupno z ____.4 241J iti nctnnrm nronrlArliiin Jugoslovanski Rdeči križ — sekčiia za borbo proti tuberkulozi organizira Teden borbe proti tuberkulozi, ki bo od 27. maja do 3. junija t. 1. Ker je v naši državi zaradi težkega življenja naših ljudi v preteklosti, predvsem iz časa NOV, še visok procent tuberkuloznih obolenj in nam ta bolezen jemlje vsako leto na stotine borcev za socializem, so delovni ljudje globoko zainteresirani, da bi bila ta borba proti tuberkulozi čim uspešnejša. Borba proti tuberkulozi ni samo kampanjska, temveč stalna, v »Tednu borbe proti TBO pa mora dobiti poseben poudarek. Vse sindikalne organizacije so dolžno., (la aktivno sodelujejo pri sekcijah in aktivih za borbo proti tuberkulozi. Zato je potrebno, da se komisije za socialno zavarovanje okrajnih in krajevnih svetov, kakor sindi-; kalnih podružnic povežejo z omenjenimi sekcijami oziroma aktivi, ki imajo vsa navodila za izvedbo »Tedna borbe proti tuberkulozi.* Naloge sindikalnih organizacij v »Tednu borbe proti tuberkulozi« bi bile: Organiziranje predavanj v vseh podjetjih in ustanovah, s katerimi bodo seznanili delovne množice s problemom tuberkuloze, z načinom prenašanja bolezni in z zaščito proti nji, predvsem v kolikor se tiče tuberkuloze otrok in mladine. Že v naprej je prikazati članstvu važnost borbe proti tuberkulozi, da se bo članstvo čim številnejše udeleževalo predavanj. Organizirati kolektivno poslušanje radio-emisij ter obiske propagandnih filmov. Opremiti rdeče kotičke uo podjetjih in ustanovah s parolami. letaki in brošurami o propagandi proti širjen.;n. tuberkuloze. Pomagati zdravstvenim delavcem po an-tituberkuloznik dispanzerjih in ambulantah, da v čakalnicah uredijo male čitalnice. Prav tako je treba gledati na dvig kulturnega lica čitalnic. Nujno je, da so opremljene z mizami, stoli, slikami, cvetjem, parolami, brošurami itd. Mobilizirati člane zdravstvenih in prosvetnih ustanov, da so udejstvujejo v »Tednu borbo proti tuberkulozi« kot predavatelji. Organizirati skupinske preglede z rentgenom in fluorograforp pljuč, predvsem delavske mladine in delavcev v podjetjih, kjer so težki delovni pogoji. Podpreti akcijo cepljenja proti tuberkulozi z BCG vakcinom. ki se že izvaja. Razvijati splošno higiensko zavest in zdravstveno kulturo. Propagirati fizkulturo, izlete in bivanje na svežem zraku za odpornost organizma, predvsem pri otrocih in mladini. V »Tednu borbe proti tuberkulozi«, .nat sindikalne podružnice organizirajo obiske tuberkulozno bolnih tovarišev in tovarišic, predvsem tistih, ki leže doma osamljeni. Takim tovarišem je treba nuditi konkretno pomoč. Posebno pozornost je treba posvetiti bolnikom, ki imajo otroke. To so samo nekatera navodila sindikalnim organizacijam za pomoč sekcijam za borbo proti tuberkulozi. Sindikalne organizacije pa naj razvijajo pri članstvu lastno iniciativo pri izvedbi »Tedna borba proti tuberkulozi«- Vsi okrajni in krajevni sveti naj pošljejo GO ZSS — oddelku za socialno zavarovanje in zdravstveno službo poročila o poteku »Tedna borbe proti tuberkulozi« do 20. junija 1949. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar. Uredništvo (telefon 45-38) Miklošičeva cesta 22/11. — Uprava (telefon 49-70) Masaryk