Izhajajo veako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po poeti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. IJubijanl v saboto 8. augusta 185*. Največje potrebe našega kmetijstva. Govor gosp. prof. dr. HIubek-a v vélikem kmetijskem zboru na Dunaji 15. maja 1857. 3 (Dalje.) i Lani je dunajska kmetijska dražba, ktera danes 501etno obletnico praznuje, izpisala vprašanje: „Kako bi bilo mogoče, da bi dežele našega cesarstva si same izrejevale toliko goveje živine kolikor je potrebujejo in da bi potem treba ne bilo iz ptujih dežel si je kupovati ?a — Niso mi sicer znani odgovori na to vprašanje, al to dobro vém, da nobeden ni řešil te zastavice, ako ni klical o tej potrebi visje vlade na pomoč. Mi nismo v stanu od ver nit i devetogubnice ( goveje kuge), za ktero vsako leto toliko živine v nekterih deželah našega cesarstva pocépa y pa tudi je ne moremo domes ti ti kar je je poginilo. Višja vlada mora po hitro na magati, sicer je včs naš trud zastonj, in saj nekolika pomoč tem bi bila po mojih mislih, da bi se cena soli znizala. Že veliko veliko let se čuje glas: „dajte nam živinsko sol dober kup!" al ta glas ni bil še uslišan, ker od ene strani nekteri učeni možaki terdijo, da živina ne potřebuje soli, ker je že tako dosti v klaji dobiva, in ker se od druge strani vlada boji, da bi potem deržavni dohodki prevec ne pomanjšali Al prašajmo te učpne možake: če je v rastlinah toliko soli, kakor pravijo, zakaj pa oui z svojih miz ne pahnejo njak ker v tistih žlahnejših rastlinah, ki jih oni na mizo dobé, je vendar gotovo več soli kakor v klaj ki jo uboga živina vziva? Vprasajmo jih: zakaj je modri Stvarnik tričetertinke poveršja naše zemlje osolil, obdav-ši jo z morji, kterih voda je slana? Vprasajmo kmetovavce tistih nesrečnih dežel, v kterih skor vsako leto goveja kuga razsaja : s čim odvraćajo še najbolj to bolezen? Vprašajmo kmetovavce goratih kraj y je bolezen v gobcu in na parkljih tako rekoc doma: s cim to belezen najbolj ozdrav lj a j s Na vse to vprašanje bomo dobili odgovo s 1 Da neizmerna voda, ktero je Stvarnik v morja vlil, ne gnjije, jo je oso jih solimo 1 y da nam meso, slanina (špeh ) itd. ne gnjije, da mnogotere nevarne živinsk bolezui odver-nemo ali že začete ozdravimo, kakor so, na priliko, čerm bolezen v gobcu (metlaji ali vrančni prisad), goveja kuga, in na parkljih itd., dajemo živini kislin ali pa tudi kuhiu ske soli. Kemija nas uči, da prosta solna kislina in kuhin ska sol ste v d tište imenitne stvari, ktere v ti bomo Vprašajmo kemijo: iz cesa se redé rastline? in slišali y da kisline (ogeljna-, gnjilovična-, žvepljena y fosfo rova- in solitarjeva kislina), in lugaste soli so tište stvari ktere so živež rastlinam. Oberuimo se do fabrik in obertnij in vprašajmo jih : kaj jim je potreba za krepak napredek? in zvedili bomo, da dober kup sol. « Vprašajmo milostljivega Stvarnika : zakaj je v nedrije zemlje, ktero nam je za prebivališce določil, toliko soli položi), in modrost njegovih del nam bo odgovorila: zato, da se stvari na zemlji ohranijo in da si človek — končnik moje- ga n more. Bodi :u - toliko lože v potu svojega obličja preživiti Vprašajmo pa deržavnike: zakaj so zoper vso modrost Božjo in zoper vse spoznanje človeškega rodů ravno ta kamen (sol), kterega je toliko na zemlji in kteri se tako kliko dobiva, tako podražili? in dobili bomo odgovor: zato ker je ta kamen živa potreba, zato ker ubožee kakor boga- y tinec soli potrebujeta y jo tedaj obá plačati morata. Der žavniki bojo odgovorili dalje: Da kmetovavci v Svajci, na Bavarskem, Rusovskem, Pruskem in v Serbii avstrijan-sko sol dober kup imajo, io da na mejah teh dežel kontra-*,30tarji veliko veliko avstrijanske solí v avstrijanske dežele nanosi jo, to se opira na posebne mednárodne pogoje, kteri se ne dajo premeniti, — in da mnogo kmetovav-cev na Tiroljskem, Koroškem in Salcburškem določeno mero solí vsako leto po nižji ceni dobiva, so nanesle posebne okoljšine teh dežel. Tako bojo govorili deržavniki. Ako bi, hvala Bogů , ne živeli v takem času, v kterem so presvitli Cesar namestnikom neke dežele sami rekli: naj Ie odkritoserčno razodenejo potrebšine svoje dežele, — ako bi ne vedili, da visja vlada nasa rada naravnost resnico pozvedá, — ako bi znano ne bilo, da ni davnej kar je fabrikatu in obertnikom domaća sol po nižji ceni dovoljena, pa jirri tudi ptuja sol dober kup naklonjena bila, bi si ne bil upal o potrebi dober kup solí odkritoserčno govoriti. Tako pa smemo upati, da bodo naše besede in prošuje 4 milijonov avstrijanskih kmetovavcov uslišane, ako se s prošnjo to sedaj obernemo do prestola našega v djanji tako krepkega Vladarja. (Dal. si.) Našim podobarjem in malarjem, pa tudi dru gun prevdarek Ako ra^no pretečene leta niso bile narboljšim prištevati, veliki kuhinji življenja prekuhujete, kar je živina povžila. tako da je pri rnarskteri hiši zlo terdo šio za potrebni vsak S pomočjo soli se zboljša najslabeja klaja in popravi spri danji kruhek, so vendarle po vsem Slovenskem ljudje z ve dena, sol naredi živini več mleka, več mesa, več masti sol j in s tedaj ena poglavitnih podp V • ej seljem prav veliko storili za ozaljšanje cerkvá, kar živo priča, da dobro katoliški duh med Slovenci veje in da jim se dá deloma rešiti tista zastavica, od ktere sv. vera ni prazna reč. Očitnih pohval smo brali po časni smo gori rekli, da jo je dunajska družba ugauiti dala. kih že prav veliko; tedaj molčim od teh in le nektere opa Iz ust kmetovavcov bomo dalje slišali, da je gnoj ve- zke pristavim in svoje misli v cerkvenem zidanji in zaljša liko bolji, ako živina soli dobiva, in viuorejci nam boj po nji zapišem, pa ne da bi jih kteremu posili vrivati, \ali da terdili, da je celó víno bolje, če so se adi s takim bi celó kterega žaliti hotel. gnojem gnojili za tega voljo so ze v starodavnih casih 1. Razun nekterih na vse strani dobro izurjenih podobar gospodarji svoje zemljiš solj potresali, potresali soljo jev, ktere radi mojstre imenujemo, večina naših podobarjev pa tudi grojzdje in sadje, preden so vino iz njega prešali vae aitarje po enem kopitu ravná in skorej povsod y nic 250 manj pri izrezanih podobah kakor pr: malarii, se pogreša Med boljše malarje na Krajnskem je šteti Miha Kavka prava lepota in posnema natore. (Govorim tukaj le od iz Ihana, kteri se je precej dobro po prizadevanji rajncega cerkvá na dezeli). Ne smemo tajiti, da v čast dežele je šteti, ker imamo dovelj domaćih podobarjev, in sicer vsi so nekako vneti za eden nar lepših cele skofije barona Erberga iz Dola malarije poprijel. Sv. križev pot, je za Dolsko cerkev pred 2 letoma naredil, je akoravno barve ne upi- kterega naše svojo umetnost in ne predrago svoje delà opravljajo. Mno ejo Tudi druge delà v Dolski cerkvi, kakor podoba sv. gim od njih bi bilo pa dobro, ako bi, zlasti samouki, malo po svetu se ozerli in ogledali baoderu ga h valijo. saj za nekoliko casa, križa, posebno pa prav lepa podoba sv. Marjete na novem Sploh pa tukaj še pristavim, da cer- dela slavnih mojstrov i ali pa y kar gotovo jim v kev sv. Marjete v Dolu, čeravno ni velika, je skoz in skoz zgubo ne bilo, da bi se sli urit se na ptuje. V kratkem prav čedno okinčena in prav nič nedostojnega ne na nje- bi se naučili, kar po lastnih skušnjah morebiti do »konca nem lišpu, ne na podobah v nji ne najdeš. Vse priča, kako življenja dosegli ne bojo. Tako slovi eden naših po- razumni in skerbni so verli gosp. fajmošter J. Đrecelnik. dobarjev, da posebno lepo zna marmorirati. Kadar se Ponosni zvonik, novi altarji, lepa cerkvena oprava, novo pa hvalijo njegove delà, se vselaj sliši pristavek, kako da bandero z prelepo zvezdo, novi križev pot, pokopališe, nova je pri delu večkrat imel ptuje podobarje za tovarše. šola in. tačasno zidanje nove kaplanije oznanujejo 2. Bi bilo zeleti, da zraven lepote bi bili altarji itd. blagega gospoda. Cerkev posebnih dohodkov nič nima čast le y terdno nar ej eni in tako pripravni, da bi se lahko radodarnost za lepoto hiše božje vnetih Dolanov podpira snažiti dali. trud skerbnega pastirja. Le to so še blagodušni gosp. po- Zlatnina pri novejših delih kaj rada zgine. Kmalo za- zabili, da njih lastno stanovanje, — farovž — poprave potre čne pokati in le prehitro se pokažejo bele ali pa rumene lise. — Nekteri altarji so tako neukretno postavljeni, da se buje, kar % • n očitno prica, da ne „zelus domus propriae zelus Domus Dei" jih vodi. Vém. da mož « y j ampak kteri je skoz le z velikim trudom in vselej še ne brez nevarnosti po šib- celo življenje do sivih las s častjo hodil, hvale ne potřebuje kih deskah blizo priti more, podobe svetnikov praha otre- in da je na meji življenja tudi ne iše biti. Ne vém pri nekterih novih altarjih: ali bodo tako dolgo gim naj bo to zapisano, cerkev lepšali kakor stari poderti I x _ i al v izgled dru c. 3. Kadar se kaj novega delà, naj se vselej vse staro brez razločka ne zaverže. Velikrat grejo tako lepi stari kipi (podobšine) v zgubo. Pod streho cerkvá in farovžev se nahajajo V se prav dobro ohranjene podobarske in malarske delà iz starih časov za-veržene, pa lepše so kakor nove ua altarji. Ali bi se ne dale take reči popraviti in porabiti? Tako pride namesto lepe podobe iz starega altarja na novega podoba svetnika, od ktere v kratkem rečem , naj jo ze ogledujem in presojujem lepo, ktero V se y kakor koli hočem, vsa, vsa je 1 e s é n a ! Ni zato če barva in zlato prav vpije, in če prosto ljudstvo se kaj res lepega viditi priložnosti ni imelo, kaj hvali. 4. Naj bi bilo, če je mogoče, kar se v cerkvi novega delà, zidanju cerkve primerjeno. Prav živ izgled v tej zadevi nam je umetno in neu trudljivo prizadevanje prečastitega gosp. dekana v Kranji, kteri so orjaško gotiško zidanje mestne farne cerkve tudi z altarji ^rotiške podobe okinčali, in tako si slavni spominek za vselej postavili. Da bi pač veliko posnemavcov najdli I Ali bi ne bilo dobro, da bi vselaj, kadar se v kaki cerkvi velike poprave delajo, se način te nove naredbe předložil slavnému škofijstvu v presojo? 5. Dobro bi bilo, kadar se na kmetih kaka nova cer kevca, farovž, kaplanija ali šola zidati mora, kjer posebne okoljšine, kakor prostor itd., ne branijo, da bi namesto tolikanj dražih planov in obrisov se lepo izdelaue cerkve farovži itd. v posnemo odbrali. Sej imamo zalo zidane manjše in večje cerkve, farov-, kaplanije, šole. Kobi se poglavitni deli teh posne m ali, ne bilo bi toliko nevkretnega zidovja; marsikteri napčnosti y v ze bi se ognili! Nar bolj bi bilo pa potrebno malarjem iz dežele > naj že malajo križev pot ali kar bodi si hoče, da bi i z verst ne delà pred sabo imeli in posne m ali. Gotovo bi potem podoba Jezusa Kristusa ne bila drugačna, dežnikom (marelo) pod pasho na vsakem štacijonu ne bilo bi viditi učencov v Emavs iti z y in ne toliko papežev z ženskim obrazom, nje v pri potih? Kaj bi bilo pa še reči od z il a m-Neki učenik je vprašal v šoli: kdo je Jezikoslovne drobtinice. Nekaj o besedi kont u s z. Ker so nam v 60. listu „Novic" gosp. prof. Terstenjak od obleke k o n t u š kantusz xávdvg itsqçixoç epo-menili, da se le pri Polakih in Rusih najde, ktere za me-diške pokolenike imajo, naj povém, kar sem na lastne ušesa slišal v svoji domovini pri Rogatcu. Govori se tam: „Obléci ^mm^m ■ otroku kantušek", „mati so za kantuš platna kupili" itd.; torej rabi se ta beseda za otročjo obleko iz pisane tkanine. Od kod pride tedaj, da Rogatčaui, Satarčani (Zitalčani) in Koložani to obleko poznajo? So morda tudi oni medi škega plemena Sarmatov Limigantov, kakor Polaki in Rusi, kteri dandanašnji kontusz nosijo? Pa to mnenje bi naeproti bilo terdenju gosp. pisatelja, ki pravi: „Pohorce in slovenske prebivavce Koroškega, dalje kraujske Gorence imam za praslovaue (Urslaven) u Štirski in kranjski Dolenci niso nikdar Sarmati Limigantes bili, temuč novi priselci itd. S tem bi se toraj ne dala dognati resnica, da Sarmati » r> Medorum soboles" niso bili Slovani. Rad zvedil po Novicah", kako se ta gordiški vozel razvezati more y kte rega smo tako urno zamotali. Visoko učeni gosp. Tersten jak bodo nam drugi Aleksander, ako ga razdrobijo. Da pa Hen et i in Vindi ni vse eno, to so terdili starodavni pisatelji: Herodot lib. I. str. 43. Liv. lib. I., Strabo lib. X. de Ponto str. 574, Melanthon Chronl. lib. I. str. 24 in Fuhr-mann piše v svoji knjigi — Vet & Nov. Austr. pars I. cap. Venedos (Henetos) cum tempore Paphlagonos voci- » 4: tatos fuisse, quia revera Ripbadicam Paphlagoniam inhabi tabant. Quum vero una pars eorum a Trojano excidio in hodiernam Italiam, inde vero in Illyricum — migrasset, Paphlagoniam totam Riphadibus reliquerunt. a V Admontu 1. aug. 1857. Enrik Rešek Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade Narodna pripovedka po „Nevenu". V nekem selu je živil pošten in delaven mož z imena gori Kalvarji med drugim tudi stal pod sv. križem? — nom Ivan; imel je ženo in edino hčer Jelico. Ivan ni bil bo-Janez odgovori: „Marija in sv. Janez". Peter povej še gat imel pa je vendar, česar mu je hilo treba za življenje, ti! „Na gori Kalvarji pod sv. križem sta stala sv. Miklavž in kar koli je začel, vse mu je dobro izpod rok šio. Za to in sveta Jedert". Otroci se namuznejo. Peter jih serdit pa je bil tudi vedno vesel in je živil srečen ter zadovoljen zaverne: „Pri Janezu sta že znabiti Marija in sv. Janez s svojimi; za drugo se ni kaj pečal. Njegovi sosedje so pa bila, pri nas pa ne. Sej so mi oče pokazali sv. Miklavž a bili hudobni ljudje; zavidali so mu srečo in mu vse vkljab pa sv. Jedert na našem znamenji a delali > kar so le mogli. 251 Enkrat, ko Ivan zjutraj vstane, ne more hišnih vrat nočem ■p na okno, da pogleda kaj je. Tù vidi, da Ali so to vse tvoje nadloge?" hitro reče časti- bi bil sam rad sodnik, ponudi željni in bogati mesar; in ker odpreti. Gré tedaj so mu hudobni sosedje pred vrata nametali vsakoverstnih Ivanu vso svojo čedo, ee mu odstopi svoje mesto v vreču. smeti in sare. Ivan se nekako zamisli in reče ženi, da se Ivan je bil pač berž zadovoljen in se je poprijel ponudbe. naveličal hudobnih sosedov in da hoče jutro iti po svetu Mesar zdaj odveže Ivana, sam zleze v vreče in Ivan ga sreće iskat. terdno zaveže in žene čede domu. Mesar pa v vreču na Jutro pride. Ivan vzame kos, ga napolni s smetmí pred vse gerlo začne upiti: „Hočem biti sodnik! hočem biti sod- vratmi, se poslovi pri ženi in hčerki in se podá svet. Hodil je ceii dao, pa ga ne naleti nobena sreča. v široki nik Po Zdaj množica iz cerkve vrč, slisi glas na bregu reke in se misli, da je Ivan in da jih zasmehuje. Vsi se razserdijo in bolj truděn se podá v kerčmo, da tù prenoći. Navečerjal in togotni sosedje mu žugajo: „Čakaj, ti bomo kmalo dali sod- zno zvečer pride Ivan v neko mesto, in lacen, zejin napil se je po volji in se hoče spat vleči; pred pa se po kliče kerčmarja, mu da koš in reče: „Kerčmar, dobro mi nijo", vodo. zgrabijo terdovratnega cloveka v vreću in verzejo v gospodu; ce Veseli, da so si vendar enkrat izpod nog spravili sov-mi kaj zmanjka, mi boš dobro plaçai." ražnega Ivana, gredó v vas. Pa kako prepade strah vse varuj vrednosti v tem košu, dane so mi, da jih ponesem nekemu r> Ne boj se tega", zaverne kerčmar i n nić ti ne bo zmanjkalo", odnese Ivanov koš v bližujo sobo in jo zapre. ko domu pridši najdejo Ivana domá s tako lepo cedo Prasaj od kod je dobil toliko živine? Vesel jim Ivan in kerčmar gresta potem spat. — Drugo jutro zarano odgovori: „Za vse to se moram vam zahvaliti, dragi sose-hoče Ivan dalej iti in popraša kerčmarja po svojih vredno- dje, ker vse sem našel v reki, kamor ste me vergli; pa če stih. Kerčmar berž odide ž njim v drugo sobo: Ivan odkrije koš in zagleda v njem smeti. Kakor da bi tega popred ne mi bili na vrat navezali še kak kamen, bi bil se bolj opravil in še lepšega blaga bi si bil nabrál; v dnu reke u bil vedil, začne upiti in na ves glas kričati: „Gorje mi, namreč se najlepšega blaga dobi na zbiranje ptuje blago so mi ukradli! Ob glavo sem !" Ko lakomni sosedje to slišijo, na vrat na nos tečejo na Kerčmar se začne bati, da bi ga seljak ne tožil in kraj reke, vsaki si naveže kamen na vrat in vsi do zad- kerčmo v slabo ime pripravil, in ker je bil bogat, mu obeta, njega, kakor obnoreli poskačejo v vodo. da mu bo kos z cekini napolnil; kar tudi stori. Tako se je zviti Ivan rešil svojih hudobnih sosedov in Ivan se vesel verne domů in srečno pride v svojo do- od zdaj je mirno in zadovoljen živel še več let s svojo dru movino. Rad bi zvedil, koliko blaga je prinesel domů; pošlje tedaj svojo hčer JelicG k bližnjemu sosedu véiikemu sicer svojemu sovražniku, in ga prosi, naj mu posodi merico. Jelica prinese merico, Ivan zmeri svoje cekine in jo zopet pošlje sosedu nazaj. Sosedova žena bi bila rada zvedila, kaj bo Ivan, domů pridši, meril, namaže tedaj dno v merici s smolo in res ostane en cekin prilepljen v merici. Ko ga soseda zagleda, vpraša deklico, odkod je oče prinesel ceki- žino. Ivan Ozir po Istri » Ljudska povest od kraljeviciie v pregonu Tri ure od Réke pri cesti, ki gré čez Učko, stojí Ve ne? Na to deklica odgovori i da je prodal smetí, kterih so mu sosedje za vrata nametali, in da je za nje v mestu dobil naganja svojega moza > poln koš cekinov. Lakomna soseda, ne bodi lena, da tudi on s smetmi poskusi srečo v mestu. On to res storí in se podá v mesto z velikim košem polním smeti. Ko ga mestnjani prašajo, kaj da je prinesel na prodaj in jim on pokaže svoje smeti, so ga eni psovali, drugi pa se mu sme-jali, rekoč, da tudi oni sami imajo dosti té robe domá. Ker sosed v mestu nič ne prodá, se verne domů ves togoten in pregovori druge prinac, zdaj na verhu lepa župna (farna) cerkev in pod njo samo pet hiš; al nekdaj, kakor se bere, bilo je mesto z TO — 100 jahalnih kónj, in s trojnim zidom zavarovano. Ene vrata so še cele, druge se malo poznajo, in od tretjih stari pametarji pravijo, kade da so stale. To mesto je imelo seljake, da Ivanu hišo zapalijo. Ko se Ivan neki večer z ženo in hčerjo od težkega delà domů verne, najde svojo hiso v pepel spremenjeno. On zdaj ženo in hčer pusti pri sorodnikih, in v koš nabere oglja, gré po svetu in zopet prinese domů blaga in dnarjev. Ko hudobni sosed to zve, tudi on zapali svojo hišo in da nosi, odgovori i da gré z ogljem po svetu. Vprašan, kaj oglje. Se vé, da so ga kovači k sebi klicali, pa plaćali so mu oglje prav slabo. Zopet se brez cekinov domů verne. Zavolj velike sreće Ivanove se cela vas proti njemu vzdigne; zavidni sosedje so se berž v tem zjedinili, da ga , kakor kólj že bode, izpod nog spraviti. Sklenili so prihodnjo nedeljo v vreče (žakelj) ga zavezati in peljati hočejo svoj prestari statut, v kterem se bere, da so 1505 prišli izpod kneza F a val i ča pod carovo oblast, ki jim je takrat vse njihove predpravice poterdil. Morda so ti Favaliči knezovali v Kn e zgradu, ki zdaj eno uro od Veprinca na poldne nad Lovranom v razvalinah leži. Veprinčani sami pripovedujejo o svojem gradu sledeče : Na verhu, kjer zdaj župna cerkev stoji, jo bil nekdaj kastel, v kterem je bivala neka kraljevična v pregonu; bila je zeló lepá in bogata. Ker se pa ni smela svetu níkakor očitovati, dá cerkevco sv. Marije na Veprincu zidati, svojo podobo umetno iz lesa zrezati in jo v svojo cerkevcu na oltar pod imenom B. D. M. postaviti. Zopovedala je svojim vernim slugom, da so morali še pred njenino smertjo vse njeno neizmerno bogastvo na tihem v nekem vertu na iz-točni strani grada zakopati. Cerkevca in podoba še stojite al mašuje se onde ne več, in res je čudno, da ta podoba nima Jezuška v naročji, kakor ga imajo navadno druge podobe M. B. ; ampak stoji prav kakor neka velika svetovna i ga na breg reke, ki je tekla blizo vasi, in pervi vaščan ki veličanstvena gospa J. V. se bo vernil po službi božji domů, ga ima v vodo pahniti. Ubogi Ivan v vreću zavezan na kraji vode stoječ > za ene iz vsega gerla upiti: „Nečem biti sodnik! nečem biti sodnik!" Prigodi se pa, da ravno po tej poti neki mesar přižene lepo čedo goveje živine, ki jo je kupil v bližnjem mestu. Novičar iz avstrijanskih krajev Ko zaslisi glas upijocega Ivana v vreču, se ustavi m uprasa: r> Kaj je, člověk, kaj upiješ?" Iz Zagreba. 3. aug. K. Z. Mesca julija me je pot peljala na južno stirsko stran, v zibelj moje mladosti, v rajsko savinsko dolino. Priznati moram z radostním sercom, od-kar eem v Zagrebu, se je na južno-stirskem mnogo sere Ivan ne bodi len, mu berž začne pripovedovati, kako obudilo za slovstvo naše. Pred vsem pa so ocitne pohvale vredni celjski dijaki. Ne vém, ali je na Slovenskem še kak- pa obeina s silo hoče, da bi bil on sodnik (župan) v vasi, da neče biti, in zatega voljo tako hudo ž njim ravnajo, da šno drugo učilišče, na kterem bi mladež prostovoljno s tako ga prisilili: „Vendar jez nikakor nočem na se vzeti tako marljivostjo in s takim veseljem se za materni jezik poga- in če me tudi ubijejo, njala kakor v Celji. Pa tudi v obče se mora reči, da se na tezkega bremena, pristavi zviti Ivan » Stirskem domace slovstvo marljivo obdelnje; je več pisa- V pondeljek dopoldne je n a železnici ne deleć od Da teljev, kteri imajo nakupičenega gradiva, ali kaj, kjer ne naja (blizo Bertholdsdorfa) en voz z mnogoverstnim blago« morejo ž njim na beli dan; zato se pa tudi povsod zelja naložen vèsvès pogorel; vse druge vozove so berž odpéli razodeva po beletristicnem listu. Tako imajo n. pr. nas slav- vzrok ognja ni se znan. — Ces. polkovnik Brudermacn arabské konje poslan, je pripe noznani gosp. dr. J. Subie v Celji Virgiljev ,.Georgieon", kakor sem čul, v izveistni prestavi v rokopisu; zakaj nam ga nekoliko v „Novicah" za pokušnjo ne priobcijo? t t kteri je bil v Sirijo po ara ljal 16 žebeov, 46 kobil in 11 žbet tako lepih, da nek dolgo ni tako lepe živioe iz Arabije v naše kraje prišlo. Iz vuvintv W V f . v^« — — ï' ~ ~ " • uui^u 111 IMUO ivpv MJ X f III V A Là ÂT%> 1 U U I | v V LlU^ť Hl UJV J/l lOIUi 1 Là Danes se je na tukajšnji gimnazii svečano sklenilo šol- Tersta so jih peljali v Prestranek; cd ondot pa bojo za sko leto. Poslavili s so svojo nazočnostjo to svečanost tudi pleme razdeljeni v kobilstva v dvorní savetnik gosp. Konrád zl. Eybesfeld. Po doveršeni Rada službi božji so dijaki (vseh skupaj je letos bilo 344, Baboino, Me z óh egy in L i p Letošnje leto ni le leto vročine med in suše, tudi miši so v več krajih velika nadloga Ceskem je šla unidan kantonska gosposka iz Karolinenthal temi blizo 30 Slovencov) v gimnazijalnem hramu javne govore govorili v hervatskem, nemškem, latinském in gerškem jeziku in hervatske in latinske pesmice popevali. Potem so dijaki svoje dařila iz rok gosp. dvornega savetnika sprejeli. Sklenila se je ta svečanost s popevanjem visoke cesarske Nekdo je Na v več sosesk (občin) zavolj odpisa davkov škodo cenit, ki jo misi naredile; v 5 soseskah ni tretjine žita ostalo, v 6 pa malo već; celo detelje in pese se je sedaj lotila ta Z1V10 pesmi in nadusenim „ presvitlemu caru Franju Josipu. klicom" v čast in slavo najel 4 fante, ki so v 2 dneh 14.000 miš pobili našemu V luknjah po 6 pavcov globokih so našli po 600 klasov Naznaniti še moram y Kolika škoda! Po pisnikih dunajské zvezdarnice so da je ravno sadaj izišla nova knjiga našega slavnega gosp. bili le v letu 1782 mesca julija, vletu 1800 in 1802 mesca Kukuljeviča Sake, pod naslovom „Izvjestje o putovanju avgusta, v letu 1819, 1822 in 1824 mesca julija, Ietal830 kroz Dalmaciju u Napulj i u Rim." Cena ji je 34 kr. sr. v avgustu, in v letu 1832, 1833 in 1841 mesca julija tako 28 stop.) kakor jih imamo letos. Pa so Pod natisom je tudi drugi svezak staro-hervatskih vroči dnevi pe sni kov. Dobro in praktično bi bilo, da bi zunanja oblika zvezdogledi že tudi zopet (28. julija) pat bar polovico manja bila od pervega zvezka, kjer se take ze ter to letosnjega leta poezije najraje kje v prosti naravi, pod na nebu zapazili do Da lenem logu očitajo, in da se za tega voljo knjižica lahko povsod po milim nebom, v ze- se bojo železnice in hlaponi v katoliških deželah vprihodnje 1 • I i • V f 1 1 i « « mm « . A _ ~ ^ W - m redu blagoslovili, je iz Rima prišla za pri sebi v zepu nosi. Iz Marburga 1. aug to slovesnost predpisan; Danas smo sklenili gim- dalje huji; namen Indij molitva Punt v I n d i ki pa jim je spodletil je ce- je bil nazijalne šole. Bilo je letos 232 solarjev. Čislo pricuje, da na določeno nedeljo napasti vse cerkve in mahoma pomoriti « m M m f 1 • • i V f # é t i-Nâ m m . . ^ « • 1« vse kristjane; mahomedanski duhovni so prerokovali vsako leto je vec dijakov na nasi gimnazii. Slovenskega jezika se je učilo 134 učencov. Učiteljev je letos štela mar- 100 let bojo Angleži spodeni burška gimnazija 14. Razuu trojih so vsi drugi ali že redni da čez teh 100 let. 'kar so An ali pa poterjeni. Gimnazijalna bukvarnica šteje 1369 del v 3441 vezkih, med temi 134 slovenskih v 207 vezkih. Šol- gleži po vojski v Plasaji 23. rožnika leta 1757 izhodnjo Indijo v oblast dobili, je sedaj preteklo. Al Angleži bojo žile napeli, da ne bojo zgubili Indije, svojega največjega bo sko leto smo svečano sklenili. Ucenci so se poslovili od gosp. gastva. — Homatije zavolj Mold Vlahij čedalje ravnatelja Herbe ka, kteri je na ljen, v pesmih v nemškem, latinském, českem, venskom in madžarskem jeziku zloženih. bernsko gimnazijo přestav , slo Zgodovi huje; že je franeozki vladi toliko obveljalo, da je sultan od stavil Rešid p in na njegovo mesto poklical malo ljavne Mustafa p za ministia vnanjih oprav pa ne štirske dežele se jih je učilo 22, risanja 23, steno- poklical Franco z om od nog do glave udanega Ali p grafije 11, italjansKega jeziKa zy, in pelja 7 U ucencov. Kaj bo iz vsega tega, se ne vé, ker avstrijanska i Štipendij imamo 8 v dnarnem znesku 512 fl. sr. Milodarov gležka vlada se od fraucozke ne bote dale v kozj 11, italjanskega jezika 29, in petja 70 učencov. Kaj bo iz vsega tega, se ne vé ker avstrijanska in an rog se je nabralo 137 fl. 31 krajc. srebra, večidel od sloven- vgnati. Cesar Nap gré sicer te dní Anglezk f skih duhovnikov. Razun tega je tudi stiftenga od rajnega jezuita patra J. Ringanfa, iz ktere ubogi učenci dobivajo zastonj zdravniško pomoč, kadar zbolijo. kje se bo snidel s kraljico in ministrom Palmerstonom, pa, misii se, da ne bo nič opravil Fizikalni kabi net ima 191 aparatov in 72 stereometriških figur, natoro slovni muzej pa 3435 eksemplarov; naj slabeje je nurnis Šaljiva pesmica * kar matiska zbirka, ktera ima samo 19 komadov. Iz tega se vidi, da naša gimnazija ni najzadnja se učnih pomočkov tiče. Po veseli in svečani delitvi premij smo imeli žalostno obhájilo. Učenec perve šole, priden in pobožen mládenec, z imenom Juri Kronabeter, ki se je ravno na dau svete spovedi in obhajila popoldne v Dravi kopal, je utonil. Voda ga je vergla na suho in vsi dijaki in profesorji so mu skazali zadnjo čast. Bil je jok in stok, ko so naši v petji dobro iz- urjeni dijaki po ulicah in na pokopališču zapeli žalospev Dies irae", Naj počiva v miru! Pervega augusta je marburška občina kupila. grof Ju-gnievo poslopje za prihodnjo rezidencijo škofovo. Upati sme-mo, da v prihodnjem mladoletji ali barem v jeseni 1858 že bodo preslavni naš Anton Martin celó naši. Bog izpolni našo željo! Y^se Jih že goreče pričakuje. Petelinček se je oženil, Pri lepi beli pisici. Muha je bia družica, Komár pa starašina. Komár je z muho plesal, Da se je medved tresel. Muka se je podteknila, Vse piskre prebernila. Komár je segel po poleno, Pa dařil muho cez koleno. Pošlimo ji po padarja, Po tega ljub'ga dragarja. Preden padar přiteče,. Pa muhi kri odtece. Novičar lz raznih krajev. Danes se bojo nek presvitli Cesar zopet na Ogersko podali. V torek sta nova zaročenca svitli nadvojvoda Ferdinand Mak s in pa nadvojvodinja Karolina iz Bruselja v cesarski grad Schonbrun pole«: Dunaja prišla. Slep Napev te pesmice, ktera je nek že stara, je kaj prijeten. mojster Juri nam jo je unidan na bležkem jezeru prav mično prepeval. Jože. I'opravek. Pri pesmici „Žalostni starćek" v poslednjem listu je po tiskarni pomoti izostal podpis: Požencan. Odffovorni vrednik: Dr. Jâflez BleÍWeiS Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik