UDK: 712.25:711.5:005.418:551.583 DOI: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-000 
Boštjan KERBLER 
Revitalizacija odprtih prostorov, preoblikovanje mestnih središc in stanovanjskih sosesk in pomen prostorskega nacrtovanja pri prilagajanju na podnebne spremembe 
V reviji Urbani izziv se tokrat v razpravah osredotocamo na pomen prostorskega nacrtovanja pri prilagajanju na podnebne spremembe, na revitalizacijo parkov in odprtih prostorov, vlogo migrantov pri preoblikovanju mestnih sosesk, postsociali­sticno preobrazbo mestnih središc srednje- in vzhodnoevropskih prestolnic, bivanje v ograjenih stanovanjskih skupnostih in na medgeneracijsko sobivanje. Objavljeni prispevki nadgrajujejo nekatere ugotovitve avtorjev, objavljene v predhodnih šte­vilkah naše revije. V ta namen smo opravili kriticno primerjalno analizo med temi prispevki, ki vam jo predstavljamo v nadaljevanju. S tem želimo objavam v naši reviji in znanstvenim dognanjem, ki so bila v njih predstavljena, dati dodatno vrednost in jim še povecati znanstveno kakovost. 
Prostorsko nacrtovanje v casu podnebnih sprememb 
Maruša Matko idr. (2016) želijo v prispevku »Vkljucevanje rezultatov ocene tveganja zaradi izrednih vremenskih dogodkov v prostorsko nacrtovanje elektroenergetske infrastrukture« prikazati, kako je mogoce obstojece pristope oziroma prakse nacr­tovanja rabe prostora dopolniti, da bodo vkljucevali tudi upoštevanje ocene tveganja zaradi postopnih podnebnih sprememb. Menijo, da bi bilo pri prihodnjih napovedih vplivov podnebnih sprememb smiselno upoštevati razlicne kombinacije podnebnih scenarijev ter scenarijev prihodnjega družbenega in gospodarskega razvoja. Podobno razmišlja tudi Amin Rastandeh (2015) v prispevku z naslovom »Izzivi in poten­ciali uporabe alternativnih prihodnosti pokrajin v obdobju podnebnih sprememb: pregled literature in raziskava«. V njem se osredotoca na možnost uporabe analize alternativnih prihodnosti in scenarijev pri krajinskem nacrtovanju v casu podnebnih sprememb. Tudi on predlaga, naj se analiza alternativnih prihodnosti in scenarijev uporabi kot ucinkovito orodje, ki bi omogocalo sprejemanje informiranih odlocitev glede razlicnih politik in seznanjanje o tem, kaj nam lahko prinese prihodnost. 


Prestrukturiranje postsocialisticnih mest 
Jasna Mariotti in Janez Koželj (2016) v clanku z naslovom »Po sledeh postsocia­listicnega prestrukturiranja mest: spreminjajoca se središca v srednje- in vzhodno­evropskih prestolnicah« izhajata iz spoznanj, da so hitre politicne in gospodarske spremembe po padcu socializma povzrocile dinamicne procese urbanega prestruktu­riranja v mestih, pri cemer so stare vzorce in modele rasti zamenjali tisti, pri katerih sta bila kapital in tržno gospodarstvo kljucna za rast in razvoj. Po mnenju avtorjev so med urbanimi preobrazbami prišle jasno do izraza spremembe v lokacijskih vzorcih trgovskih objektov v mestih, ki so ponazarjale razlicne vzorce prostorske organizacije postsocialisticnih mest. Iz podobnih spoznanj izhajata tudi Lucian-Ionu. Ro.u in Alexandra Blageanu (2015) v clanku z naslovom »Ocena težav in uspešnosti jav­nega prometnega omrežja v postkomunisticnem mestu z uporabo kvantitativnega prostorskega pristopa«. Tudi onadva sta prepricana, da je dinamika mest v Vzhodni Evropi po padcu komunizma (kot posledica sprememb, ki jih je povzrocil prehod k novi ideologiji) vplivala na lokalne javne storitve. Na to v clanku z naslovom »Kompaktno mesto in njegova družbena percepcija: študija primera« opozarjata tudi Krzysztof Rogatka in Rodrigo Rudge Ramos Ribeiro (2015), ki preucujeta eno od poljskih mest z vidika koncepta kompaktnega mesta. 

Jasna Mariotti in Janez Koželj (2016) ugotavljata, da so uvedba tržnega gospodar­stva, vse vecji interesi nepremicninskih investitorjev in nacrtovalske pobude obcin, ki so mejile na glavna mesta, povzrocili nastanek sosesk z enodružinskimi hišami, ki so bile za številne najbolj zaželena stanovanjska izbira. Novi naselitveni vzorci po njunem mnenju niso vplivali samo na stanovanjski trg v mestih, ampak tudi na njihovo družbeno in prostorsko segregacijo, prebivalstveno strukturo in težave, povezane z družbeno izkljucenostjo. Do podobnih spoznanj so prišle Sasha Tsen­kova (2014) v clanku z naslovom »Preplet stanovanjskih politik in odzivi ljudi na stanovanjske probleme v postsocialisticnih mestih« ter Srna Mandic in Maša Filipo­vic Hrast (2015) v clanku z naslovom »Alternative socialnemu stanovanju: pogledi prosilcev o razlicnih možnostih«, ki so se osredotocile na prizadevanja za oblikovanje tržnega stanovanjskega sistema in konkurencnih stanovanjskih trgov v postsociali­sticnem urbanem okolju. Po njihovih ugotovitvah so spremembe na stanovanjskem podrocju v postsocialisticnih mestih povecale razlike v stanovanjskih razmerah, kar je povzrocilo velike ovire pri cenovni dostopnosti stanovanj, propadanje privatiziranih stanovanj in zmanjšanje deleža socialnih stanovanj. 
Jasna Mariotti in Janez Koželj (2016) ugotavljata tudi, da je socasno s procesi pro-storskega prestrukturiranja mestno središce v postsocialisticnih mestih izgubljalo stanovanjsko funkcijo in se spreminjalo bolj v turisticno znamenitost kot v bivalni prostor. Pri tem se opirata na spoznanja Bálinta Kádárja (2013) iz clanka z naslo­vom »Razlike v prostorskih vzorcih mestnega turizma na Dunaju in v Pragi«. Po njegovem mnenju se v mestnem središcu trgovine z živili in delavnice spreminjajo v trgovine s spominki, lokalne gostilne v drage restavracije in stanovanjski bloki v hotele, saj so te storitve donosnejše. Domacine obicajno gneca v njihovih soseskah moti, zato se preselijo v predmestje ali druge mirnejše mestne predele, v katerih je na voljo vec parkirnih mest in lokalnih storitev. Zaradi te selitve postane mestno središce obmocje s samo eno funkcijo in zacne se spreminjati v muzej oziroma za­bavišcni park, pri cemer izgubi svoj urbani znacaj. 
Po Jasni Mariotti in Janezu Koželju (2016) so spreminjajoci se vzorci središc in pojav novih potrošniških prostorov najocitnejši znaki premika h kapitalizmu, libe­raliziranemu trgu, novi politiki in svetovnim trendom urbane preobrazbe po pad-cu socializma. Novonastala središca so po njunem mnenju novi družbeni prostori z razlicnimi družabnimi dejavnostmi, ki prispevajo k urbanemu prestrukturiranju mest. V takih novih razmerah ima pri prostorskem nacrtovanju pomembno vlogo tudi mnenje prebivalcev nekdanjih socialisticnih mest, ki pred demokraticnimi spre­membami v javno razpravo in odlocanje vecinoma niso bili vkljuceni. Vkljucevanje javnosti pa je tudi velik izziv za prostorske nacrtovalce. Na to so opozorili že Visar Hoxha idr. (2014) v clanku z naslovom »Kulturni dejavniki, ki vplivajo na urbanistov namen urejanja javnih prostorov v Prištini«, ter tudi Špela Verovšek idr. (2013) v clanku z naslovom »Vidni jezik za predstavitev interdisciplinarnih vsebin na po­drocju urbanega razvoja: izbrani izsledki študije«. Prepricani so, da se s soocanjem in integracijo mnenj ter interdisciplinarnim pristopom k prostorskim problemom odpira težavno podrocje usklajevanja mnenj oziroma predlogov stroke, interesnih skupin iz gospodarstva, širše javnosti in akterjev oblasti. Njihovo razmišljanje je potrdil tudi Aidan Cerar (2014) v clanku z naslovom »Od odziva do pobude: potencial kontributivne participacije«. 

Revitalizacija parkov in odprtih prostorov 
Leani de Vries in Nico Kotze (2016) v clanku z naslovom »Revitalizacija parkov in odprtih prostorov v središcu Johannesburga« menita, da ponuja mestna prenova rešitev problema propadanja mest, pomemben vidik te prenove pa je priznavanje pomembnosti zelenih odprtih prostorov, saj postane mesto zaradi njih privlac­nejše. Parki in odprti prostori namrec okoliški skupnosti zagotavljajo raznovrstne funkcije in koristi. Da jih je treba upoštevati pri poskusih prenove propadajocih mest, so opozarjali že Nataša Bratina Jurkovic (2014), Donaldson idr. (2014) ter Andrej Pompe in Alenka Temeljotov Salaj (2014). Nataša Bratina Jurkovic (2014) v clanku z naslovom »Zaznavanje, doživljanje in uporaba javnega odprtega prostora prebivalcev v stanovanjskih soseskah mest« zagovarja mišljenje, da je upoštevanje doživljanja, dojemanja in uporabe javnega odprtega prostora prebivalcev v mestih pomembno za uspešno izvajanje uporabnikom prijaznega prostorskega nacrtovanja. Navaja, da celoviti odprti prostori prebivalcem in obiskovalcem omogocajo, da se med okoljem in uporabnikom vzpostavi mocna povezava. V stanovanjskih soseskah posameznik obicajno razvije obcutek pripadnosti in varnosti, zato imajo po njenem mnenju odprti prostori v stanovanjskih soseskah še posebej pomembno vlogo, saj naj bi omogocali ter spodbujali druženje in povezovanje prebivalcev. Leani de Vries in Nico Kotze (2016) med drugim poudarjata, da parki in odprti prostori povecajo tudi estetsko, rekreativno in zgodovinsko vrednost okolice. Slednje predvsem, kadar gre za spominske parke, o katerih v clanku z naslovom »Nov pogled na spomenike v pokrajini Crnega pasu: nacrtovanje, spomin in identiteta Afroamericanov v Ala-bami« piše Marco Giliberti (2013). Njegov clanek temelji na analizi afroameriških zgodovinskih krajev, avtor pa v njem ugotavlja, da spomin na nekatera zgodovinska obmocja sicer hitro izgineva, vendar pa ga je mogoce ohraniti z ureditvijo spomin­skih parkov. Preprican je, da se z njimi krepita tudi lokalna identiteta in obcutek pripadnosti skupnosti. 


Vpliv migrantov na preobrazbo sosesk 
Franklin Obeng-Odoom in Hae Seong Jang (2016) v clanku z naslovom »Migranti in preobrazba sosesk: raziskava družbenogospodarske preobrazbe sydneyjskega pred­mestja Lidcombe« na podlagi demografskih, družbenih in geografskih sprememb poudarjata prispevek migrantov k mestni prenovi in izpodbijata podedovane stereo-tipe, ki pogosto vodijo k rasisticni obravnavi migrantov. Predstavljena študija primera namrec kaže, da lahko migranti prostore, v katerih živijo, pogosto preoblikujejo tako, da pozitivno in dolgotrajno prispevajo h gospodarstvu in družbi države gostiteljice. Avtorja ugotavljata, da je negativni odnos mocen zlasti v mestih, kjer je pritisk na javne dobrine zgošcen in opaznejši. Zaradi tega se migrantske soseske po svetu po­gosto opisujejo kot prostori, v katerih živijo kriminalci ter prevladujejo nezakonite in nepoštene dejavnosti, stanovanja slabe kakovosti, slabe bivalne razmere, kriminal, umazanija in nizka stopnja varnosti. Na nekatere od naštetih lastnosti so v okviru neformalnih naselij opozarjali že Sasha Tsenkova (2014), Sophie Oldfield (2014), Ashley Gunter (2014), Lochner Marais (2014) ter Akunnaya P. Opoko idr. (2015). Slednji v clanku z naslovom »Stanovanjske aspiracije v neformalnem urbanem na­selju: študija primera« preucujejo neformalno naselje Ayobo v Lagosu v Nigeriji. Kot ugotavljajo, bivajo v takih naseljih prebivalci, ki so se tja priselili, imajo nizke dohodke in živijo v najemniških stanovanjih ali sobah v skupnih hišah z nizko bi-valno kakovostjo. Opozarjajo tudi, da so neformalna stanovanja velik problem za trajnostno rast mest in njihov razvoj. Kljub temu clanek Franklina Obeng-Odoom in Hae Seong Jang (2016) razširja obstojeca prizadevanja za boljše razumevanje mi-grantskih naselij. V njem je predstavljeno sydneyjsko predmestje Lidcombe, ki so ga migrantje spremenili v živahno in razvejano lokalno gospodarstvo z nizko stopnjo kriminala in umazanije, zato je primer pozitivne družbenogospodarske preobrazbe, ki so jo sprožili migranti. Ti so prispevali k preobrazbi, vendar pa je ta hkrati Ahilova peta soseske: cene nepremicnin so se zaradi nje mocno povecale in tako Lidcombe ni vec cenovno ugodna soseska, ki je pred desetletjem sprejemala migrante in jim pomagala uresniciti »avstralske sanje«. Na podobno težavo gentrifikacije v Južno­afriški republiki opozarjajo že Nico Kotze (2013) v clanku z naslovom »Skupnost v težavah? Vpliv gentrifikacije na sosesko Bo-Kaap v Cape Townu« ter Paul Tsietsi Monare idr. (2014) v clanku z naslovom »A second wave of gentrification: The case of Parkhurst, Johannesburg, South Africa«. Zanimiva je predvsem »zgodba« sose­ske Bo-Kaap, ki se je iz propadajoce in zanemarjene soseske spremenila v trendovsko zaželeno obmocje. Število prodanih nepremicnin v tej soseski mocno narašca, zato se lokalne oblasti in predvsem muslimanski prebivalci nenehno borijo za ohranitev njene kulturne identitete. 


Stanovanjske soseske z omejenim dostopom 
Ayhan Bekleyen in Ilham Yilmaz-Ay (2016) v clanku z naslovom »So ograjene skupnosti za stanovalce nepogrešljive?« ugotavljata, da so stanovanjske soseske z omejenim dostopom oziroma ograjene soseske po svetu vse bolj razširjene. Njune ugotovitve kažejo visoko stopnjo zadovoljstva med stanovalci in razkrivajo, da se ljudje za življenje v takih skupnostih v glavnem odlocajo zaradi varnosti in prestiža. Po njunem mnenju stopnja zadovoljstva razkriva tudi kakovost življenja stanovalcev. Višja stopnja zadovoljstva z grajenim okoljem lahko kaže usklajenost dejanskega položaja z želenimi stanovanjskimi razmerami, medtem ko lahko nižja stopnja za­dovoljstva izraža prav nasprotno. O tem so v reviji Urbani izziv pisali že Clinton Aigbavboa in Wellington Thwala (2014), Bijaya K. Shrestha (2013), John Gibson in Yanmei Li (2013), Yung Yau (2015) ter Bojan Grum in Darja Kobal Grum (2015). Slednja v clanku z naslovom »Model nepremicninskih in psiholoških dejavnikov odlocanja za nakup nepremicnine« ugotavljata, da so osebe z višjo stopnjo zado­voljenosti potreb bolj zadovoljne s svojo nepremicnino in da se osebe z mocneje izraženo željo po prepoznavnosti, statusu oziroma boljšem družbenem položaju za nakup nepremicnine odlocajo predvsem zato, da bi si izboljšale svoj družbeni položaj in ugled v družbi. 

Medgeneracijsko sobivanje 

Bojan Grum in Alenka Temeljotov Salaj (2016) se v clanku z naslovom »Med­generacijsko sobivanje mladih in starih: medkulturna primerjava« sprašujeta, kaj vpliva na podaljšano sobivanje mladih v skupnem gospodinjstvu s starši. Pri tem izhajata iz hipoteze, da bivanje mladih in starih v razširjeni družini ni pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ampak izraža širše družbene in kulturne procese, ki uravnavajo življenje vse družbe in posameznikov. Raziskava je njuno hipotezo potrdila in pokazala, da si mladi, ki bivajo v skupnem gospodinjstvu s starši, tudi ce se z njimi relativno dobro razumejo, želijo »na svoje«. Kot navaja že Richard Sendi (2013) v clanku z naslovom »Nizek površinski stanovanjski stan­dard v Sloveniji: nizka kupna moc kot vecno opravicilo«, povzroca prenaseljenost stanovanj slabo pocutje, zdravstvene težave ipd., zato bi po njegovem mnenju morala država na tem podrocju hitro ukrepati ter pri tem upoštevati najnovejše pristope pri nacrtovanju stanovanj in zagotavljanju ustreznega standarda. To potrjujeta tudi Bojan Grum in Alenka Temeljotov Salaj (2016), ki sta v svoji raziskavi ugotovila, da mladi pricakujejo vecjo pomoc države, ki bi z regulativnimi ukrepi in pravicno porazdeljeno socialno pomocjo med »mlado« in »staro« generacijo vodila socialno bolj pravicno in mladim družinam prijaznejšo stanovanjsko politiko. S tem bi se po njunem mnenju zmanjšal pritisk na družino in možnosti za napetosti v njej, kot tudi za napetosti med državo in družino. 
Boštjan Kerbler, urednik Urbanisticni inštitut Republike Slovenija, Ljubljana, Slovenija E-pošta: bostjan.kerbler@uirs.si 

Viri in literatura 
Aigbavboa, C., in Thwala, W. (2014): Structural equation modelling of building quality constructs as a predictor of satisfaction in subsidised low-income housing. Urbani izziv, 25(supplement), str. 134–147. DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2014-25-supplement-010 
Bekleyen, A., in Yilmaz-Ay, I (2016): Ali so ograjene skupnosti za stanovalce nepogrešljive? Urbani izziv, 27(1), str. 63–75. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-005 
Bratina Jurkovic, N. (2014): Zaznavanje, doživljanje in uporaba javnega odprtega prostora prebi­valcev v stanovanjskih soseskah mest. Urbani izziv, 25(1), str. 37–55. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2014-25-01-003 
Cerar, A. (2014): Od odziva do pobude: potencial kontributivne participacije. Urbani izziv, 25(1), str. 24–36. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2014-25-01-002 
De Vries, L., in Kotze, N. (2016): Revitalizacija parkov in odprtih prostorov v središcu Johannes-burga. Urbani izziv, 27(1), str. 37–45. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-003 
Donaldson, R., Benn, J., Campbell, M., in De Jager, A. (2014): Reshaping urban space through studentification in two South African urban centres. Urbani izziv, 25(supplement), str. S176–S188. 
Gibson, H. J., in Li, Y. (2013): Dostopne in cenovno ugodne stanovanjske možnosti na ameriškem trgu zaplenjenih stanovanj: primer Tampe v okrožju Hillsborough na Floridi. Urbani izziv, 24(1), str. 5–21. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2013-24-01-001 
Giliberti, M. (2013): Nov pogled na spomenike v pokrajini Crnega pasu: nacrtovanje, spomin in identiteta Afroamericanov v Alabami. Urbani izziv, 24(1), str. 58–73. 
Grum, B., in Kobal Grum, D. (2015): Model nepremicninskih in psiholoških dejavnikov odlocanja za nakup nepremicnine. Urbani izziv, 26(1), str. 17–26. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2015-26-01-002 
Grum, B., in Temeljotov Salaj, A. (2016): Medgeneracijsko sobivanje mladih in starih: medkulturna primerjava. Urbani izziv, 27(1), str. 76–88. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-006 
Gunter, A. (2014): Renting shacks: Landlords and tenants in the informal housing sector in Jo­hannesburg South Africa. Urbani izziv, 25(supplement), str. 96–107. DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2014-25-supplement-007 
Hoxha, V., Dimitrovska Andrews, K., in Temeljotov Salaj, A. (2014): Kulturni dejavniki, ki vpli­vajo na urbanistov namen urejanja javnih prostorov v Prištini. Urbani izziv, 25(2), str. 5–28. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2014-25-02-001 
Kádár, B. (2013): Razlike v prostorskih vzorcih mestnega turizma na Dunaju in v Pragi. Urbani izziv, 24(2), str. 20–34. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2013-24-02-002 
Kotze, N. (2013): Skupnost v težavah? Vpliv gentrifikacije na sosesko Bo-Kaap v Cape Townu. Urbani izziv, 24(2), str. 46–54. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2013-24-02-004 
Mandic, S., in Filipovic Hrast, M. (2015): Alternative socialnemu stanovanju: pogledi prosilcev o razlicnih možnostih. Urbani izziv, 26(1), str. 5–16. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2015-26-01-001 

Marais, L., Ntema, J., Cloete, J., in Venter, A. (2014): From informality to formality to informality: Extralegal land transfers in an upgraded informal settlement of South Africa. Urbani izziv, 25(su­pplement), str. S148–S161. DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2014-25-supplement-011 
Mariotti, J., in Koželj, J. (2016): Po sledeh postsocialisticnega prestrukturiranja mest: spremi­njajoca se središca v srednje- in vzhodnoevropskih prestolnicah. Urbani izziv, 27(1), str. 27–36. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-002 
Matko, M., Golobic, M., in Kontic, B. (2016): Vkljucevanje rezultatov ocene tveganja zaradi izre­dnih vremenskih dogodkov v prostorsko nacrtovanje elektroenergetske infrastrukture. Urbani izziv, 27(1), str. 9–26. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-001 
Obeng-Odoom, F., in Jang, H. S. (2016): Migranti in preobrazba sosesk: raziskava družbeno­gospodarske preobrazbe sydneyjskega predmestja Lidcombe. Urbani izziv, 27(1), str. 46–62. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2016-27-01-004 
Oldfield, S. (2014): Intertwining lives and logics: Household and informal economies in Cape Town. Urbani izziv, 25(supplement), str. S36–S46. DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2014-25-supple­ment-003 
Opoko, A. P., Ibem, E. O., in Adeyemi, E. A. (2015): Stanovanjske aspiracije v neformalnem urbanem naselju: študija primera. Urbani izziv, 26(2), str. 45–59. DOI: 10.5379/urbani-iz­ziv-2015-26-02-003 
Pompe, A., in Temeljotov Salaj, A. (2014): Primerjalna analiza kvalitativnih kriterijev urbanizma in tržne znamke. Urbani izziv, 25(1), str. 5–23. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2014-25-01-001 
Rastandeh, A. (2015): Izzivi in potenciali uporabe alternativnih prihodnosti pokrajin v obdobju podnebnih sprememb: pregled literature in raziskava. Urbani izziv, 26(2), str. 11–30. DOI: 10.5379/ urbani-izziv-2015-26-02-001 
Rogatka, K., in Ramos Ribeiro, R. R. (2015): Kompaktno mesto in njegova družbena percepcija: študija primera. Urbani izziv, 26(1), str. 56–66. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2015-26-01-005 
Ro.u, L-I., in Blageanu, A. (2015) Ocena težav in uspešnosti javnega prometnega omrežja v postkomunisticnem mestu z uporabo kvantitativnega prostorskega pristopa. Urbani izziv, 26(2), str. 31–44. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2015-26-02-002 
Sendi, R. (2013): Nizek površinski stanovanjski standard v Sloveniji: nizka kupna moc kot vecno opravicilo. Urbani izziv, 24(1), str. 22–38. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2013-24-01-002 
Shrestha, B. K. (2013): Stanovanjske soseske v Katmanduju: glavne oblikovalske smernice. Urbani izziv, 24(1), str. 39–57. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2013-24-01-003 
Tsenkova, S. (2014): Preplet stanovanjskih politik in odzivi ljudi na stanovanjske probleme v postsocialisticnih mestih. Urbani izziv, 25(2), str. 19–35. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2014-25-02-002 
Verovšek, S., Juvancic, M., in Zupancic, T. (2013): Vidni jezik za predstavitev interdisciplinarnih vsebin na podrocju urbanega razvoja: izbrani izsledki študije. Urbani izziv, 24(2), str. 65–77. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2013-24-02-006 
Yung, Y. (2015): Vrednost varnosti stavb: pristop hedonske analize cen. Urbani izziv, 26(1), str. 27– 39. DOI: 10.5379/urbani-izziv-2015-26-01-003