VOLI
nji
')anes, 17. maja ob 18 vsi na Veliki trg, kjer govori GIANCARLO PAJETTA!
IAVEZNIK
) ZAVEZNIKU
'RIMORSICI DNEVNIK
J*ILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAAKKOA OZKMLJ.
iiSgolir - 2.60 din
TRST četrtek, 20. maja 194«
obz]^-
ž - 1* II. ZASEDANJA LJUDSKE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE
30 Si.
1 opišem nikdar čutil naklonjenosti do Jnooslavije,
«nisem nikdar želel druge oblasti razen italijanske«, za i Ni točno, da nasprotujem fašističnemu režimu - K Celò v javnosti sem bil tolmač fašističnih načel«. ;asS!> 'ttO Izjavil dr. JOSIP AGNELETTO predsednik lato imenovane ..Slovenske demokratske neri
,žset!j*-&n) *e lahko predatavi našemu f^gjjudatvu.* Sedanji ipredae'dtiik SDZ, tržaški advokat DR; JOSIP A»
. S^BDETTO je izdavil, dne 23. s-ep-28 Sembra 1940 na tržaški kvesturi:
rala
«Bazen delovanja na gospo->47, «arskein polju odklanjam torej skofSako obdoižitev, da sem kakor 62°^oli vršil iredentistično aktivnost v korist Jugoslavije. Ob tej Miki bi lahke eele rekel» ne-
355 >50, 'm ccijaf
upoštevajoč dejstva, da sem po ^odu Slovenec, da NISEM NIK-
dar čutil naklonjenosti do JUGOSLAVIJE; na-protno, vedno sem bil s svojim uhom in svojo družino prepri-ja, da je naše življenje veno s temi kraji jm režimom, ki as podpira. Iz teh razlogov si $sem nikdar želel druge tobla-ti razen italijanske ter sem zaxtisnil svoje politično prepriča-tudi svojim otrokom, ki so ioo!^e itak usmerjeni antikomuni-hšc etično in antiiredentistično».
arti*
TO
"Podobno izjavlja v prošnji ne no-el'„('Tanje ministrstvo v Rimu dne 30, ««Vn. 1940:
cel-
2 «Do oblasti sem bil vedno spoštljiv in se z njimi nisem nikoli sprl, niti me niso preganja-tf ‘e* Nikdar nisem bil revolucionar ali upornik niti nisem sedaj °b svoji starosti. NI TOČNO, &A NASPROTUJEM FAŠISTIČNEMU REŽIMU. Sem disci-Miniran in strog do samega sebe. *a«radi česar morem nujno biti ^tistaš reda in discipline. CEL^) y JAVNOSTI SEM BIL TOLMAČ FAŠISTIČNIH NAČEL, o katerih sem pisal v uvodu svoje knjige «Prva knjiga o italijanskem pravnem zakoniku», ki jo Sl Je priobčil leta 1939. Slovenski kfavnik v Ljubljani».
DELO
GLASIL® KOMIJNISTIČNK PARTIJE S. T. O.
VOLI
V MILJAH
v Trstu, Dolini, Rejpentabru, Zgoniku, Nabrežini
OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 182
TU ST, S O U O T A 17. MAJA 1852.
LENA 20 LIR
OTIPLJIV DOKAZ, DA JE TITOVA VLADA SOVRAŽNICA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Tito si je priključil cono B in tako prepustil Trst Italiji
V četrtek so stopili v veljavo ukrepi, s katerimi je beograjska vlada imenovala hrvaškega, slovenskega in zveznega svetovalca v Kopru in Bujah, ukinja potne liste za Jugoslavijo, odpravlja okrožne oblastvene organe in razširja na cono B delovanje jugoslovanske banke - Tito hoče še podeželje cone A
Po uradnih poročilih iz Beograda je jugoslovanska vlada izdala v četrtek vrsto ukrepov, ki naj bi predstavljali odgovor na upravno ureditev cone A, ki so jo ameriški, angleški in italijanski predstavniki sklenili v Londonu. Ti ukrepi so: 1. hrvaška federalna vlada imenuje svojega svetovalca za bujski okraj: slovenska federalna vlada imenuje svetovalpa za koperski okraj in beograjska zvezna vlada imenuje svetovalca pri vojaški upravi cone B. Vsi trije svetovalci bodo v stalnem kontaktu s polk. Stamatovičem, poveljnikom jugoslovanske okupacijske uprave.
2. Otvorijo se meje med cono B in Jugoslavijo; prebivalci co.
ne B bodo lahko šli v Jugoslavijo brez potnega lista in bodo uporabljali le osebne izkaznice.
3.	Na cono B se razširi ju-risdikcija Zvezne narodne banke, ki bo tako kontrolirala vse finančne in gospodarske vire pokrajine.
4.	Udinja se okrožni ljudski odbor, ki je do sedaj koordiniral delovanje med koperskim in bujskim okrajem. Na ta način se bujski okraj priključuje Hrvatski in koperski okraj Sloveniji.
* * *
Ti ukrepi dejansko priključujejo cono B k Jugoslaviji in predstavljajo eno izmed najbolj grobih kršitev mirovne pogodbe s strani titovske fašistične vlade. Takoj po objavi sklepov londonske konference je Tito v svojih govorih zelo jasno povedal, da bo njegova
vlada podvzela kot odgovor na koncesije De Gasperiju v Trstu neke protiukrepe, ki bodo sličnega značaja.
V tem smislu je Tito dejal; «Mi si pridružujemo pravico, da na osnovi takšnega napada na interese naše države pod-vzamemo potrebne ukrepe v interesu naše države». Titovski tisk in radio sta že več dni pre. rokovala te «protiukrepe» in zato ni nič čudnega, da je beograjska vlada brez večjega odlašanja objavila svoje sklepe, ki so že v četrtek stopili v veljavo.
S temi ukrepi titovske vlade je postalo jasno, da se londonska konferenca ni vršila brez vednosti Tita in njegovih sodelavcev. Londonska konferenca se je začela s pristankom Tita, ki je že bil domenjen z Amerikanci, Angleži in De Ga-sperijem, da je treba postopno uresničiti barantanje. Prva fa-
za je bila londonska konferenca, na kateri so imperialisti sklenili upravno priključitev Trsta k Italiji. Ob tej in po tej konferenci je bilo domenjeno, da bodo titovci uprizorili velikanski trušč, ki naj bi predstavljal predpripravo za izvršitev druge, predzadnje faze barantanja, t. j. priključitev cone B k Jugoslaviji. Vsi protesti titofašistov po Jugoslaviji in Trstu so bili le demagogija, s katero so skušali prikriti me. šetarjenje s STO.
Tretjo fazo in zadnjo fazo razkosanja STO, ki naj bi predstavljala «rešitev» tržaškega vprašanja v nasprotju z mirovno pogodbo z Italijo, pa je sam Tito nakazal c svojem govoru v Zrenjaninu, ko je dejal: «S tega_ mesta izjavljam, da ni mogoče diskutirati... o tem, da je prejudicirano vprašanje STO, temveč le o mestu Trstu, niti o coni B, temveč samo o Trstu, a tudi ne o coni A, ker so tam skoraj samo slovenske vasi».
Ta «tretja faza» pa naj bi bilo razkosanje cone A na podlagi prepustitve mesta De Gasperiju in priključitve slovenskega podeželja k Jugoslaviji.
Z ukrepi, ki so jih titofašisti uvedli v coni B in s katerimi so pred svetom dokazali, da nočejo STO in da ga že sma-
trajo kot «preživelega», pride do izraza, kaj je šel delat sin Churchilla v Beograd, Rim in Koper. Njegovo «poslanstvo» je bilo prav to, da je šel «prepričat» Tita in De Gasperija o takojšnji izvedbi barantanja na podlagi priključitve Trsta Italiji, come B in slovenskega podeželja cone A k Jugoslaviji. Po vseh ukrepih, ki so bili določeni v Londonu in sedaj v Beogradu, zgleda, da je njegovo «poslanstvo» rodilo precejšnje «uspehe».
Vsekakor pa so ukrepi, s katerimi si je Tito požrl cono B in tako uresničil svoje besede v Zrenjaninu «Toda jaz vam povem, da (De Gasperi) cone B ne bo videl kakor tudi svojega tilnika ne», najboljši dokaz, da je 'titofašistična vlada definitivno prepustila Trst De Gasperiju. Tito ni zaman dejal, da «Italijani lahko dobijo Trst», ni zaman že lani stegoval svojo roko De Gasperiju, ni zaman v vseh teh letih iskal «sporazumno rešitev».
Titofašisti so v tem zadnjem času na vse grlo kričali, da e-dino oni bodo rešili Trst pred «pohlepom rimskega imperializma». Vse te njihove besede so se sedaj izkazale kot podla, nesramna in zločinska prevara za vse tiste ljudi, ki so jim verjeli. Tito je prodal Trst De
in sedaj hoče zape-svoje vnebovpijoče interesov tržaških z zahtevo, naj bi
Gasperiju čatiti to izdajstvo Slovencev tudi podeželje cone A šlo pod Jugoslavijo.
Že od leta 1948. je bilo jasno, da beograjska vlada ne more zastopati več koristi jugoslovanskih narodov in toliko manj koristi zamejskih Slovencev. Sedaj pa je prišlo jasno do izraza, da je Tito največji sovražnik Slovencev, ker ne le, da ni napravil niti koraka, da bi ščitil naše interese pred anglo - ameriškimi imperialisti in De Gasperijem — kar bi lahko napravil, ker ima vlado v svojih rokah — marveč je prepustil Trst rimski vladi in tako ponovno dokazal, da hlapci imperialistov ne morejo nikoli delati v interesu lastnega ljudstva, marveč le v interesu svojih gospodarjev.
Z ukrepi, ki jih je Tito eno stransko uvedel, ne da bi prebivalstvo cone B sploh vprašal za mnenje, je namerno zapravil vsako možnost realizacije STO in se očitno postavil proti vsaki 'taki možnosti. Tito noče več govoriti o mirovni pogodbi z Italijo, kot noče o njej slišati De Gasperi. Sedaj bi rad čimprej zaključil svojo potegavščino s priključitvijo slovenskih vasi k Jugoslaviji.
Vsekakor moramo ugotoviti, da je nevarnost, ki preti našemu prebivalstvu, zelo velika. Tržaški -titofašisti in njihovi in-dipendentistični in liparski hlapci ne bodo mogli več v dobri veri reči, da se Tito poteguje za STO. Vsakemu poštenemu človeku je sedaj jasno, da titofašisti nočejo STO, kot ga nočejo Angleži, Amerikanci in De Gasperi.
Do pičice se je do sedaj vse odigralo, kot smo komunisti predvidevali. Proti temu barantanju smo že tri leta svarili naše ljudi in razkrinkali zločinske mešetarje. Jasno je, da moramo preprečiti, da bi beograjski in rimski šakali pristopili k uresničenju «tretje faze», ki bi zaključila dosedanje njihovo delo. Se je čas, da rešimo STO. Se je čas, da preprečimo Titovo in De Ga-
sparijevo zmagoslavje Se je čas, da odrežem1 nohte prekupčevalcem z našimi interesi.
Ne smemo pozabiti, da za nami stoji Sovjetska zveza, ki ne bo podpisala mirovne pogodbe z Avstrijo, dokler se STO ne ustanovi. Ne smemo pozabiti, da prav na teh volitvah lahko dokažemo, da smo za STO, proti Titu in De Gasperiju.
Zato pazimo, kaj delamo, da ne bomo krivi lastne nesreče. Volimo proti Titu in De Gaspe. riju, volimo za Komunistično partijo, ki je vedno dokazala, da je edina ostala dosledna braniteljica STO. Da ne bomo potrdili priključitve Trsta De Gasperiju, cone B k Jugoslaviji in da ne bomo s svojim glasom omogočili priključitve podeželja k Jugoslaviji, volimo Komunistično -partijo!
'50
:ih : ki;
na liti tit' ie ' -ja»1
er i si,
. o
pO’
;a»'
ije»;
nča<
3 V’ k»: ini6!
)I,
St : n9 10'»
jfi ^adaijujemo z objavo «karakteristike» predsednika SDZ n°f S'lca kan<Matne liste liparjev dr. Josipa Agneletta. °rski» se tega dokumenta najbrž ne spominja več. Dr. ^Sneletto pa prav tako ne. Upamo, da bo naša objava 11	°svežila spomin. In kljub vsemu temu so se združili...
POSLEDICA LIPARSK EGA ZAVEZNIŠTVA S TIT OVCI
Kandidat «SIow. nas*» liste» Kodele
je odstopil zaradi politike voditeljev
Gospod S. Kodrič obtožuje voditelje SDZ, da so izdali slovenski narod in STO
Pretino je šel list v stroj, smo prejeli od kandidata «Slovenske narodne liste» gospoda Sergija KODRIČA naslednjo izjavo, ki jo zaradi važnosti objavljamo v celoti.
Podpisani Kodrič Sergij, kandidat «Slovenske narodne liste» v Trstu izjavljam sledeče:
Kot kandidat «Slovenske narodne liste» smatram za potrebno obvestiti volivce, ki mislijo voliti to listo, in vse Slovence na splošno, da odtegujem svojo kandidaturo zaradi politike voditeljev SDZ in njihovega sedanjega stališča do titovcev in STO in ker orne« njena lista ne zastopa več koristi Slovencev in jih je izdala.
Za časa druge svetovne vojne, ko so vsi pošteni in zavedni Slovenci šli v partizane, sem se jim pridružil tudi jaz.
Nekaj let po vojni sem delal v Jugoslaviji, ker sem mislil, da bom tako najboljše pomagal svojim rojakom, ki so toliko pretrpeli. Videl sem pa da so titovski voditelji v Jugoslaviji ustanovili tiranski režim, ki ga nisem mogel prenašati in
iBIHOnSKI DHEYNIK
I ^ ^"° OSVOBODILNE FRONTE BLOVENSKEOA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
je J
jo Rr,

TEST, pon«<Ul|«k 12. n»o|o 1952
je že zgodilo. S tega mesta, izjavljam, da ni mogoče diskutirati o Svobodnem tržaškem o» Zemlju, o tem, da je prejudicirano vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja, temveč le o Rie s tu Trstu, niti 0 coni B, temveč samo o Trstu, a tudi ne o coni A, ker so tam skoraj sa--ttio slovenske vasi».
. °biavija
pod katerim trpijo naši bratje, marcu v Trstu. Toda jaz vem, Zato sem se vrnil v svoje ro- da tudi lani so se oni pogajali
dno mesto. Po moji vrnitvi v Trst sem se približal Slovenski demokratski zvezi, ker sem mislil, da njena politika odgovarja mojemu prepričanju demokratskega Slovenca, in predvsem zato, ker sem mislil, da se bori proti titovcem in za ustanovitev STO
Toda v tem zadnjem času se je politika voditeljev SDZ spremenila v pogledu titovcev in STO kar ne morem odobravati.
že lani so voditelji te stranke skupno z voditelji klerikalcev — o katerih smo pristaši SDZ vedeli, da dobivajo ukaze od škofa Santina — in skupino dr. Tončiča — o kateri smo med seboj pravili, da je titovska peta kolona v vrstah demokratskih Slovencev — začeli razgovore s titovci za skupen nastop na volitvah. Do tega ni prišlo, ker so se pošteni pristaši SDZ in klerikalcev odločno uprli proti temu zavezništvu. Naši voditelji so morali računati na ta odpor in zato so prekinili pogajanja s titovci.
Ampak letos so se združili. Sli so skupno s titovci v Bazovico, predsednik SDZ dr. J. Agneletto je šel skupno z Babičem v London na znano konferenco. Po vrnitvi je dr. Agneletto razlagal kaj so delali v Londonu in je dal razumeti, da so Angleži in Amerikanci že odločili da bodo dali nekatere koncesije Italiji.
Na zadnje pa so ti voditelji odločili da se bodo povezali s titovci v okoliških občinah. Oni sd rekli da je treba iti s titovci v Bazovico v London in na volitve da bi skupno branili naše slovenske pravice zaradi vsega kar se je zgodilo v
za skupen nastop in da bi vseeno dobili pretvezo za skupen nastop s titovci, ker so se na to že odločili.
Opazil sem tudi, da ti voditelji pravijo ljudem, da so titovci za STO. Toda oni sami ne verjamejo tem. besedam, ker Tito in titovci niso nikoli dokazali, da so za STO, nočejo se umakniti iz cone B (in proti temu niso ti voditelji nikoli protestirali), sam Tito je rekel, da Italijani lahko dobijo Trst.
V	Londonu naša delegacija ni napravila nič dobrega za nas. To se vidi tudi iz sklepov londonske konference. Ta delegacija je šla v London in tako potrdila veljavnost londonske konference. Je šla tja, da bi sleparila naše ljudi, ker so se bližale volitve in je tako potrdila barantanje, prodajanje Trsta Italiji, cone B Titu in podprla Titove zahteve po slovenskih vaseh cone A. Ta delegacija ni šla na rusko poslaništvo v Londonu, ker ni 1-mela namena rešiti Trsta, marveč se je podredila titovskim ukazom.
V	Jugoslaviji, kjer sem živel, sem sam skupno z Jugoslovani razumel, da so titovci naj-huiši sovražniki Slovencev in STO. To so pristašem SDZ do pred kratkim pravili tudi njeni voditelji. Zato, kdor je za pravice Slovencev in za STO, se ne more združiti z našimi sovražniki. Voditelji SDZ pa so se združili s titovci. To pomeni, da odobravajo titovsko politiko, titovsko tiranijo v Jugoslaviji, njihovo po'it'ko v Trstu, ki je nam Slovencem in Jugoslovanom dosti škodovala. To pomeni, da odobravajo razdelitev našega Ozemlja, ki jo je Tito tudi te dni potrdil v
svojih govorih in z ukrepi v coni B. Pomeni, da odobravajo priključitev cone B k Jugoslaviji, da odobravajo Babičeve izjave o razdelitvi cone A na podlagi narodnosti in da se skupno s titovci strinjajo, da Trst pride pod Italijo.
Zato se jaz ne morem več strinjati z voditelji SDZ in ne morem več ostati kandidat «Slovenske narodne liste», ki sedaj dela politiko titovcev, ki so imeli in imajo svoje agente v vodstvu treh skupin demokratskih Slovencev, kot mi je marsikdo pravil.
Nočem postati sokrivec izdajstva interesov Slovencev in STO. Tako kot jaz misli dosti pristašev SDZ in klerikalcev. Ti ljudje so mi svetovali, da naj odstopim kot kandidat.
Jaz sem ostal zvest svojemu narodu in nočem postati izdajalec. Zato pozivam pristaše SDZ, SKSZ in SNS, naj ne glasujejo za skupne liste s titovci okoliških občinah in naj ne glasujejo za «Slovensko narodno listo» v Trstu, ki je izdala slovenski narod. Pozivam Slovence, naj ne izdajo slovenske pravične stvari in STO.
Ker ne vidim nobene druge slovenske liste, ki bi zastopala moje mišljenje in mišljenje demokratskih Slovencev, pozivam, naj pošteni Slovenci volijo liste komunističčv strai&e, ki je v resnici dokazala, da je
za ustanovitev STO in da hram našo slovensko stvar.
S tem mislim, da sem napravil dolžnost poštenega Slovenca.
KODRIČ SERGIJ trgovski pomočnik
VOLILNE AKROBACIJE
et,j	■“'"•jamo posnetek «Primorskega», v katerem so besede, ki jih je Tito izrekel v
in brez obotavljanja priznal, da je proti STO, za njegovo razkosanje in za pri-■y '1 r£Jev Podeželskih vasi k Jugoslaviji. Najnovejši titovski ukrepi v coni B osvetljujejo , Ja$njujejo te besede, tako da je vsak komentar odveč.
Toča v Briščkili
Neurje, ki je bilo v ponedeljek, je zelo prizadelo jun.ečko vasico Briščiki. Žalosten je danes pogled polja te vasi, kjer je toča vse uničila. Na trtah ni več niti enega lista, cvetočega krompirja se le še tu pa tam najde katerega. Tudi sadnemu drevju je toča povzročila ogromno škodo.
Naš revni kmet bo to škodo občutil najmanj za dve leti. Toča ni povzročila tako ogromne škode le v riBščikih, temveč tudi v bližnjih krajih v Malem Repnu in Gabrovcu.
Zgoniški župan tov. Pirc se je takoj naslednji dan podal v vasi, kjer so mu kmetje prikazali njihovo težko stanje. Tov. Pirc je posredoval za pomoč oškodovanim, kmetom pri Kmetijskemu inšpektoratu, pri katerem se je ravno 'tako za pomoč pozanimala tudi Zveza malih posestnikov. Ker Kmetijski inšpektorat ni imel takoj na razpolago potrebnih sredstev, se je tov. Pirc v četrtek obrnil za pomoč na predsedstvo cone in na ZVU.
DANES, V SOBOTO 17. MAJA:
ob 18. uri bodo
■iii Velikem irgli v Vršili
govorili:
GIANCARLO PAJETTA
Marija Bernetle in Mario Doplleher
Predseduje BONOMO TOMINEZ
V	PREČNIKU'Ob 20 govori* MARKOVIČ
V	TRNOVCI ob 20 govori SLAVEC
V	DEVINU ob 20 govori SEMA
V	PLAVJAH ob 20 govori BLAZINA
V	BORŠTU ob 20 govori SISKOVIC
V	MACKOVLJAH ob 20 govori GOMBAČ JUTRI, V NEDELJO 18. MAJA:
V	MILJAH na trgu ob 11 govori
GIANCARLO PAJETTA
Pri SV. ANI ob 11 govori VIDALI
V	TREBČAH ob 16 govorita GOMBAČ in GERLANC
V	SEMPOLAJU ob 16 govorita BIDOVEC IN SLAVEC
V	ELERJIH ob 19 govorita PACCO in K. BERNET1C
V	PONEDELJEK 19. MAJA:
Na GRETI (Bonomea) ob 20 govori IAKSETICH
V	ul. CUCCHIARA - vogal ul. CROCIFISSO ob 20 govori VIDALI
V	GROCANI ob 20 govori BIDOVEC
V	BRISCIKIH ob 20 govori MALALAN
V	KRIŽU ob 20 govori SISKOVIC
V	LONJERJU ob 20 govori SLAVEC
V	DRAGI ob 20 govori BLAZINA Pri DACIU ob 20 govori DESTRADI
V	PREBENEGU ob 20 govori MARIJA BERNETIC
V	MEDJI VASI ob 20 govori MARKOVIČ
V	STIVANU ob 19 govorita MARKOVIČ in ŠKRK
V	TOREK 20. MAJA:
Na TRGU SV. JAKOBA ob 20 govori GAŠPERINI. Predseduje SISKOVIC
Na trgu TRA I RIVI (Rojan) ob 20 govori VIDALI Na PROSEKU ob 20 govori SLAVEC
V	CERO VL J AH ob 20 govori MARKOVIČ
V	SLIVNEM ob 20 govori KOŠUTA
Poslušajte glas Komunistične partije
TRST II.
Danes, 17. maja ob 20 za Milje govori Teodor COK TRST I.
Danes, 17. maja ob 13.10 za Zgonik govori DESTRADI Danes, 17. maja ob 20.10 za Repentabor govori L. WEISS Jutri, ’l8. maja ob 20.10 za Trst govori FERLAN
ZANIMIVO. . .
«Primorski» skače po opičje, da bi omilil Titove besede, s katerimi je priznal londonsko mešetarjenje in prerokoval enostranske ukrepe ki naj bi predstavljali drugi in predzadnji korak k izvršitvi barantanja s STO. In zato navaja Titove izjave. Tako je 13. t. m. navedel naslednjo izjavo:	«Toda jaz
vam povem, da (De Gasperi) cone B ne bo videl, kakor tudi svojega tilnika ne». Prav v začetku pa je list objavil Titove besede: «Mi si pridružujemo pra vico, da na osnovi takšnega napada na interese naše države podvzamemo potrebne ukrepe v interesu naše države, ki resnično ne bodo nič prejudicirali in ne bodo kršili mirovne pogodbe, temveč bodo nujni ukrepi, da bi se zaščitili vsaj do določene mere interesi naše države». — Tako je Tito potrdil, da se noče umakniti iz cone B, da jo smatra kot svojo osebno last in da jo bo «s potrebnimi ukrepi» priključil k Jugoslaviji. Četrtkove vesti o uvedbi «političnih» svetovalcev v Bujah, Kopru in pri Stamato-viču, o odpravi Okrožnega «ljudskega» odbora, o ukinitvi dovolilnic med cono B in Jugoslavijo in o dokončni in uradni finančni in gospodarski priključitvi cone B k jugoslovanskim gospodarskim organom, predstavljajo najboljši dokaz, da smo Imeli prav, ko smo trdili, da Tito izvaja barantanje. Zato pa je prizadevanje «Primorskega» in «Corriere di Trieste», ki skušata dopovedati, da je Tito za STO, zelo revno in smešno. Bolj jasno kot tako
mm A ]T\ 4T* jB ■ JTN
r f5JvC./se-vz
Tito ni mogel govoriti in potrditi, da «Italijani lahko dobe Trst».
SO KRATKEGA SPOMINA
Titofašisti se u svoji volilni propagandi poslužujejo slik in gesel proti grozodejstvom italijanskega okupatorja po Jugoslaviji. Pozabili pa so na grozodejstva hlapcev italijanskih Ja-šlstov, t. j. na četnike, domobrance, belogardiste in vso golazen, ki je morila, požigala, mrcvarila po Jugoslaviji pod zaščito Mussolinijevih in Hitlerjevih bajonetov. Ta «pozabljivost» ni nič čudnega, če pomislimo, da so se združili s «ponosnimi četniki». Najbrže so morali zaradi tega svojega zavezništva izbrisati iz svojih arhivov vsako najmanjšo sled o zločinih nacifašističnih kolaboracionistov. In ti ljudje, naj nam potem pridejo pravit, da smo se komunisti združili s... fašisti.
SLEPCI Z NAOČNIKI
«Primorski» 14. t. m. piše: «V našem dnevniku smo v zadnjih šestih letih iz dneva v dan dokazovali in tudi dokazali, kaka, kdaj na kakšen način, kje in v kakšni meri so bile kršene določbe mirovne pogodbe». —
Titofašistom se prav zahvaljujemo, da so opravili tako nehvaležno delo. Pozabili so le, da bi navedli vse tiste kršitve mirovne pogodbe, ki so jih sami zagrešili v coni B, ki je tudi del STO. Na te kršitve radi pozabljajo, kot se dogaja tudi njihovim novim liparskim zaveznikom. In to je jasno: kako, kdaj, na kakšen način, kje in v kakšni meri bi se mogli postaviti proti svojemu beograjskemu gospodarju, ki jih plačuje? To bi bilo prenevarno za... mesečno plačo akoravno bi s tem bila ha boljšem osebna moralna in politična čast vseh titofa-šističnih pisunov.
ONEMOGLA JEZA Titofašisti bodo kmalu počili od samega besa, ker jim Tito izpodjeda propagando, ki so jo skrbno pripravljali, da bi «prepričali» Slovence, da so komunisti tisti, ki prodajajo Trst Italiji. So pač kot žaba, ki je hotela postati velika kot vol in se je začela napihovati, dokler ni z velikim truščem počila in od nje ni ostala več niti koža. Titofašisti se zelo dobro zavedajo, da jim na teh uolituah preti nevarnost usode, ki je doletela napihnjeno žobo. Zato pa
vlačijo na dan vso staro obrabljeno šaro proti komunistom. Ze nekaj časi gobezdajo, da se komunisti povezujejo s fašisti. Toda to so dejali in pravijo tudi demokristjani, ki so v lažeh malo brihtnejši od svojih titovskih vinskih bratcev. In koga mislijo, da bodo prepričali s tako bedarijo? Ali pa se morda sami morajo prepričevati, da je res? Kako naj jim ljudje verjamejo, da so se komunisti povezali s fašisti, ko so oni pomagali grškim fašistom v boju proti partizanom, ko Tito prejema zlate kolajne od fašističnega diktatorja Brazilije, ko so se v Trstu povezali s slovenskimi fašisti izza časa II. svetovne vojne? So prav kot tat, ki kriči «primite tatu». A se ne zavedajo, da so jih naši ljudje že zasačili pri kaznivem dejanju. In prav zato tako tulijo. PAVLIHA VSEH PAVLIH «Primorski» 15. t. m. piše, da titofašisti in njihovi «sinovi» indipendentisti skupno z liparji predstavljajo «antiiredentistlčno fronto» v Trstu. Ce bi pisal, da predstavljajo antiitalijansko fronto, to bi bilo verjetno, kot predstavljajo italijanske šovinistične stranke antislovansko fronto. Obe ti fronti pa sta anti-tržaškega značaja, ker delata v korist De Gasperija in Tita, ne pa v korist našega ljudstva. Ko bo Tito nehal govoriti o «naši zemlji» in o njegovih «pravicah» na STO, takrat bomo verjeli, da so titovci in njihovi raznobarvni cucki «antiirendentisti». Toda do sedaj se kaj takega še ni zgodilo v titovskem ozvezdju.
^oyenci! Ukrepi v coni B nam dokazuieio, da je Tilo proliSTO. Proti tiro-liparskim izdajalcem volimo KP!
X
iliHfVHCi HefHHlo
»«* aw- Pmibi
iiTAnitfj. \rrreT]
SSSKTi^*'
NIKOLI NE BOMO PQ
TNIK
V IN I
Za Judeje brate in i
'A 'i J , T
q«4«'.
JUcv€iiHe nateh
fl '


ini rr,
wu*m$u:
miositam?
M *<* fwtìa. .
ob sfami
liltMUAA »	•
wrinr w nf <wr
epopqo
Škof Rožman in general Rupnik, organizatorja in voditelja domobrancev in tako_imenovanih vaških straž spadata med največje sokrivce bratomornega klanja Slovencev. Že za časa fašistične okupacije sta v ljubljanski pokrajini organizirala zloglasno «MVAC» (Milizia Volontaria Anticomunista), katero so sestavljali sami Slovenci. Po kapitulaciji Italije se je milica reorganizirana v domobranske skupine nastanila tudi na Primorskem in v Trstu, kjer je tekmovala z nacisti v borbi proti našemu ljudstvu. Titofašisti so ponovno rehabilitirali te morilce in danes nemoteno skupno z Rankovičevimi rablji nadaljujejo svoja grozodejstva
med našimi brati.
Taka dejanja so počenjali belogardisti in pripadniki tako imenovanih vaških straž.
Uetniki, izrodki j nešteto zločinov.
Pošteni Slovel* čejo imeti nic nega ne s četi z belogardisti1 s titolasi* To bodo doka* na volitvah. V* do proti tito^ in proti liparj^
Belogardisti in tako imenovane vaške straže so tesno sodelovali s fašisti. To potrjuje na dovolj zgovoren načim gornja slika, ki je bila posneta v trenutku, ko so vsi skupaj streljali na človeka, ki je bil osumljen uporništva. Danes nastopajo belogardisti skupno 5
titovimi fašisti v borbi proti našim bratom, ki želč svobodo.
Z ljudmi, ki so počenjali grozodejstva, ki jih delno p jejo gornje slike, so se združili titofašistični prvaki. J so se združili z morilci. Zato bodo naši volivci
1BILI GROZODEJSTEV
ILOGAR
ISTOV

oše so ubijali lastne i ili naše domove...
uglr°dov so kot hlapci Hitlerjancev povzročili K^li, požigali in ropali. Bili so celo hujši od Etičnih zveri.
lic
str
ti
i\S
a
yl
H i
Po vsej Primorski so četniki zagrešili številne zločine- Ob svojem uimku so zaklali več domačinov Zaklali so tudi sestro heroja Vojka Premrla. Nad ujetimi partizani so se posebno ,.znašali".
Poleg organiziranih belogardističnih skupin in tako imenovanih vaških straž so slover ski kolaboracionisti organizirali tudi črno roko, ki je morila naše ljudi zlasti v mesti!
Sv. Urh - zloglasna belogardistična klavnica
, v 'V -v, JML	V - - 'V
“■F
Belogardisii so za časa vojne spremenili cerkvico Sv. Urha pri Dobrunjah v zloglasno mučilnico. Notranjost cerkve so spremenili v klavnico, pokopališče okrog cerkve pa v bunker.
i j*
W
J

proti titofašistom, q|j|j belogardistom in ■	■
četnikom! DOCIO
fttatm.vdove.siee te patUiii vMB
<mu* iKMUiai
S ČetniKl MKlORt». bmnct.
'«M4 btcvd i»
fHimi fjmtftavniti.'
$Ke liste,voli »ven
NOB.pwK vartUa
HOtn , f)H>U H4X$ (Ni *
MtWtKw, ma.
letHihijHlotHim «h
rtMoucK<m padlih, («kuj« naie žrtve licitano vMi, ho$<t joho 7enitj<n
Iskrni« ftwtt
črtnacomm
rttouir,
w Glasoval
KCHOWtWttòi^
pattij#/
MAM...
NI JIM' BILO LAHKO — ■ djvečje preglavice je titoja-j:s.om delal pri sestavljanju programa problem. STO. Ni latina stvar dokazati ljudem v Trstu, da se borijo za «ostvari-tc-ti. STO, ko pa njihovi paj-u.isi v coni B in Jugoslaviji istočasno kričijo «Tito, Trsta ne uamo», «Tukaj je Jugoslavija» itd. zato si je bilo treba zamislili tako, «formulo», ki bi ohranila titovsko zelje in itso-časno nasitila titovsko kozo. Pa so vam privlekli na dan «jamstvo obeh sosednih držav». Torej, STO naj bi se «ostvarilo» z jamstvom Tita in De Gasparija; Tita, ki si je dejansko že «popapcat» cono B in nestrpno čaka na volilni «plebiscit» za slovenske občine, ter De Gasparija, ki mu je sam Tito obljubil, da «lahko dobi Trst». Tako STO si zamišljajo titojaši-sti, STO, ki bo najmanj tako razcefrano kot ciganova srajca. Kes lepa in čedna dva «poroka» ponuja titovska fronta. Se nikdar nismo videli, da bi me-šetarji lahko nekaj garantirali.
SMlR HOČEJO OPRATI — Tržaški «indipendentisti» so taka zamazani s titovskim Šmitom, da smrdijo uro daleč. Sedaj se skušajo prati, pa je že prepozno. Da bi pokazali Tržačanom, da so res «čistokrvni» in «brezmadežni», je začel «Corriere» celo objavljati gesla «Ne Tito padre, ne Italia madre». To pa ni bilo prav «Primorskemu», ki jih je takoj pokaral, seveda zelo nežno in čeprav so se začeli «indipendentisti» tako «junaško» otepati Tita gotovo s pristankom titovcev samih. In res je «Corriere» že naslednji dan u-tihnll. «lindlpendentist Tolloy pa se je na naslednjem zborovanju celo opravičeval češ, da niso imeli nikakega namena žaliti «padrona» Tita. Saj jim tudi verjememo, ker je lahko že vsakemu vrabcu znano, da je geslo «Ne Tito padre, ne Italia madre» le pesek v oči tržaškim volivcem, ki so ga pa začeli metati prepozno. Pa tudi ni lepo, da tako «žalijo» gazdo Tita. Kdo jih je vendar peljal «na špancir» v London, če ne gazda Tito. Kdo pa jih je oblekel od nog do glave, od kravate do spodnjih hlač, če ne prav Tito «padre».
Naj ne bodo vendar tako «nehvaležni», niti če gre za navadno volilno metanje peska v oči. Gotovih stvari se vendar ne sme ziniti niti v šali. Zaradi tega pa ne bi smel «Corriere» obupati in kar nenadoma u-
Prispevajte za volilni sklad
molkniti. Kaj bodo rekli lju-dje? Saj mu vendar preostaja se eno geslo: «Si, si Tito padre e Maria W il fan madre».
BLAŽENA NAIVNOST — Ali je titovec Srečko Colja, ki . je govoril na tito-liparskem zborovanju v Cerovljah res tako naiven, ali pa hoče vtakniti glavo v pesek, kot noj pred nevarnostjo! Pomislite, titovec Srečko. Colja je — kot pravi «Primorski» — pozval komin-formiste, naj povedo kje naj bi bili v nabrežinski občini tisti četniki, s katerimi naj bi se povezala njihova «fronta». Ce ga res tako zanima, naj pogleda v Devin, kjer ga imajo tik pred nosom in še precej «reprezentativnega» ki je nosil v belogardističnih formacijah celo saržo in je danes njihov kandidat. Ce ni bil četnik, je bil pa. belogardist. Razlike nobene, ker so eni in drugi morili partizane in mirno prebivalstvo. Kar. se pa tiče četnikov, naj se za točnejše informacije obrne do dr. Branka Agneletta, tudi če ta ne spada v nabrežinsko občino. Imajo pa ga skoro na vseh svojih zborovanjih. Mislimo, da bo to titovcu Srečku Colji za enkrat več kot dovolj.
Kdo je figa-mož
Skoro stolpec svinca so potratili titovski pisumi v svojem trobilu, da bi prikazali komuniste kot ljudi, ki «pojedo dano besedo». Titofašisti so namreč zagnali ogorčen vik in krik zaradi ljudskega ogorčenja, ki je prišlo do izraza v torek 13. t. m. v Borštu, kjer so imeli skupno zborovanje z liparji.
Titovskim patentiranim lažnivcem in prevarantom in njihovim liparskim zaveznikom, ki se tako repenčijo je treba pač osvežiti spomin. Predvsem je treba u-gotoviti, da so prav oni začeli razgrajati na naših zborovanjih in to še pred pričetkom volilne kampanje, ko sta v Borštu govorila tov. Blažina in Gombač. Ljudstvo jim je dalo na njihovih nadaljnjih zborovanjih jasno in nedvoumno razumeti, da se ne pusti izzivati. V Borštu je bil dne 7. t. m. sklenjen sporazum med dolinsko sekcijo KP in tito-lipar. skimi predstavniki. Kako znajo ti-tovci in liparji držati besedo, pa so pokazali že dva dni pozneje, ko so 9. t. m. na našem zborovanju v Mačkovljah organizirali skupino, razgrajačev, ki so pod vodstvom bivšega liparskega svetovalca skušali motiti govor tov. Lovrihe. Takrat jih je tov. Bolči-an javno razkrinkal kot razbijače sklenjenega volilnega premirja, ki so s svojim divjaškim nastopom razbili sporazum.
Kdo je torej figa-mož? Ce so iz tega njihovega zadržanja nastale za njih nič kaj prijetne posledice, naj jih sebi pripišejo. Kakor so sejali, tako so tudi poželi!
V/////////////////////S///SS/////////s///////////////////////////////_
DELO
VOLILNO ZBOROVANJE SENATORKE CAMILLE RAVERE NA TRGU PERUGINO
Tržaško delovno ljudstvo
vedno j bolj strnjeno okrog KP

Najboljša udeležba na zborovanjih - Tov. Vidali v Skednju - Zaman so vsi tito-liparski poskusi, da bi motili naša zborovanja - Volilna zborovanja na podeželju
■ V .ponedeljek je bilo veliko volilno zborovanje v Skednju na katerem je govoril tov. Vidali. V resnici lahko rečemo, da je bilo eto za Skedenj eno izmed največjih zborovanj. Skedenjci so s svojo udeležbo dokazali, da jih niso in jih tudi ne bodo premotile razne tito-liparske špekulacije, ki iz dneva v dan vedno bolj propadajo, delovno ljudstvo pa ostaja zvesto svojemu delavskemu gibanju in Partiji. Tov. Vidali je na zborovanju razkrinkal tako slovenske kot italijanske nacionaliste takoimenovane «indipendentiste» in njihovo u-mazano vlogo v barantanju z našim Ozemljem. Na koncu zborovanja je tovariš Vidali odkrito in jasno povedal, da je edino naša Partija tista, ki se bori za spoštovanje mirovne pogodbe, za resnično ustanovitev STO.
Isti dan je bilo naše zborovanje tudi na trgu S. Caterina, na katerem je govoril tov. De-stradi. Predvsem je razkrinkal zagrizeno nacionalistično politiko misinov ter prekupčevanje z našim ozemljem, ki se je v
teh dneh še bolj pospešilo. Končno je tov. Destradi pozval meščane, naj se še tesneje strnejo okrog naše Partije, ki nam edina zagotavlja obrambo interesov prebivalstva cone A in cone B.
V torek je bilo naše zborovanje na trgu Pestalozzi pri Sv. Jakobu, kjer je govoril tov. Calabria. Številnim zborovalcem je tov. Calabria razložil pomen londonske konference. Na dobro uspelem zborovanju je istega dne govoril v ul. Ri-gutti tov Claudio Tonel. Govoril je predvsem o občinskih zadevah ter podčrtal borbo naših svetovalcev za rešitev vprašanja stanovanjske krize. Uspelo volilno zborovanje je bilo v ponedeljek tudi pri Sv. M. Magdaleni, kjer je številnim zborovalcem govoril tov. Bidovec. Nad vse uspelo zborovanje je bilo v sredo v Barkcvijah, kjer sta govorila tov Vidali in Venček.
Tudi na podeželju so naša zborovanja povsod dobro uspela. Bilo je zborovanje v Pod-
lonjerju, kjer je govoril tov. Jaksetich, v AT~’——i-;~
Nabrežini-postaja
sta govorila tov. Franza in Škrk, nato v Praprotu, Boljun-cu, Trebčah, Dolini, Logu, Gro-padi in Padričah. V Malem Repnu je po zborovanju nastopil pevski zbor pod vodstvom tov. Miliča Hermana.
V	nekaterih vaseh so se ti-tovci skušali pokazati nekoliko pogumne ter motiti naša zborovanja. Ne mislimo opisovati njihovih izpodletelih poskusov, ker s tem samo zapravljamo dragocen prostor v časopisu. Vsakemu izmed nas so pač dobro znane njihove polomijade, pa naj si bo to glede njihovih takoimenovanih «množičnih» zborovanj, ki se porodijo le v glavah titovskih kronistov, kakor t-udi o poskusih, da bi naša zborovanja motili. Z eno besedo pa lahko rečemo, da so do sedaj v vsej volilni propagandi imeli povsod le poraze, poraze, in še enkrat poraze.
V	četrtek zvečer je bilo na trgu Perugino zborovanje Komunistične partije, na katerem so govorili senatorka Camilla Ravera, Žbogar in Krečič.
Velikanska množica ljudi je napolnila trg do zadnjega ko-
TITOFAŠISTI IN LIPARJI so proti napredni kulturi
Vsaka zgodovinska doba je imela svojo posebno kulturo, ki je vzrasla iz družbe, kateri je odgovarjala ter zagovarjala njeno razredno pripadnost. V glavnem sta si stala nasproti dva razreda, t. j. tisti, ki izkorišča in tisti, ki je izkoriščan, kakor si v kapitalističnem svetu stojita še danes. V vseh dobah lahko strogo ločimo nazadnjaško, mračnjaško lažikul-turo. ki je služila in še vedno služi zavajanju, od naprtdne in revolucionarne prave kulture, ki služi vsestranskemu dvigu najširših delovnih množic. Medtem ko je nazadnjaška reakcionarna kultura, pod silnim tokom ljudskih teženj skoraj brez sledu izginila, sta nam napredna kultura in umetnost ostali kot svetilnik in kažipot v bodočnost.
Vsi veliki geniji in umetniki so postali in ostali veliki prav zato, ker so brezpogojno služili napredku, lepoti, pravici in resnici ter bili dosledno proti vladajoči kasti, ki se je vselej zvijačno polastila oblasti ter z manjšino vladala proti večini. Taki so bili naši veliki pesniki in pisatelji od Franceta Prešerna, Frana Levstika, Antona Aškerca, Simona Gregorčiča, pa do Cankarja, Prežihova Voranca in Ludvika Mrzela, kakor tudi vsi ostali svetovni velikani, Voltaire, Mo-lieère, Shakespeare, Puškin, Gorki
., Michelangelo, Leonardo da Vinci, Velasquez in drugi.
Na dokaj podobnem položaju sta v kapitalističnem svetu kultura in umetnost tudi še danes. Medtem ko si napredna kultura in umetnost stalno utira pot v socializem, je ostala nazadnjaška kultura v službi reakcionarnih in protiljudskih sil ter zavedno ali nezavedno služi imperializmu Trumanovih trabantov od Oe Gasperija in Cankajšeka do Franca in Tita.
Prav tak je ‘žal položaj pri nas tudi še danes. Medtem ko ogromna večina slovenskega in hrvatskega ljudstva na Tržaškem pravilno ubira svojo politično pot, kar dokazuje z vsem svojim delovanjem, in je posebno pokazala pri prejšnjih upravnih volitvah ter bo nedvomno tudi pri sedanjih,
stoji, žal le majhno število slovenskih kulturnih delavcev svojemu ljudstvu ob -strani.
Večina je predvsem iz eksistenčnih ozirov, žal še vedno na stranpoti, ki nima z naprednim slovenskim in hrvatskim ljudstvom prav nobene zveze. Toda prepričani naj -bodo vsi stranpotniki, da njihovo «kulturno delovanje» ne bo premaknilo nivoja kulture slovenskega ljudstva niti za ped dalje, prav kakor ni srednjeveška «kultura» po gradovih in graščinah plebejskega delovnega ljudstva niti od daleč oplazila.
Kaj pomaga prizadevanje slovenskih takozvanih kulturnikov bodisi pri Radiu Trst II, ki ga vzdržuje Truman, ali pri «Slovenskem narodnem gledališču»’, ki ga vzdržuje Tito, ko -pa ogromna večina slovenskega in hrvatskega ljudstva na tem ozemlju smatra vse njihovo naprezanje le za sovražno delovanje, naperjeno proti njegovim interesom. Zaman so vsa njihova zaviranja in prikrivanja. Naše ljudstvo jih dobro pozna ter pozna tudi vse razne priložnostne izjave njihovih odgovornih čini-teljev. Tako n. pr. je prejšnji ravnatelj Radia Trst II ob priliki razpravljanja o predloženih Cankarjevih delih za oddajo, izjavil, da Cankarja sploh ne bo pustil na program slovenske radijske postaje v Trstu. «Cankarja sploh ne!» je bil njegov kategorični odgovor, ki nam še vedno zveni v ušesih.
Tudi takoimenova-na «desna roka» Babiča je izjavila, da na polju kulturnega udejstvovanja bodo oni, titovci igrali le na sentimentalno «nacionalno kar. to», kar so prav te dni do kraja izvedli, ko so se v Bazovici zvezali s protiljudski-mi in protisocialnimi elementi à la Agneletto, Vesel, Tončič et comp., s katerimi naše ljud-s-tvo noče imeti ničesar skupnega.
Nadalje poznamo tudi izjavo vodje titovskega gledališča, ki je pozival v «Prim. dn.» policijo, naj -nastopi proti- haši SHPZ, ker da protipostavno u-porablja ime in žig, čeprav ve, da je prav naša SHPZ zastop-
nik ljudstva, ker zastopa 54, t. j. veliko večino slovenskih in hrvatskih društev tega o-zemlja z okrog 7000 člani.
Potem tkzv. «sindikalni vodja» pri istem gledališču je na neki sindikalni skupščini dejal, da je treba tiste, ki bi se drznili Titu kljubovati, brezpogojno vreči iz gledališča itd.
Neki bližnji Babičev sorodnik in titovski «kulturni» delavec pa je celo dejal, da -bi on z odločnim nastopom proti tržaškemu delavstvu -temeljito spremenil mišljenje tržaškega proletariata, kar -nekako diši po izjavah bivšega nacističnega «kulturtregerja» Rosenber-ga, ki je dejal, da «kadar sliši besedo kultura, ga prime, da bi vzel revolver -ter začel streljati!...»
JUSTO KOŠUTA
tička in navdušeno ter pazljivo sledila izvajanju vseh treh govornikov. Zborovanje je o tvorila tov. Pina Tornaseli!, ki je takoj podala besedo našemu kandidatu Žbogarju, ki je pred. vsem razkrinkal titovske najnovejše ukrepe v coni B. Mno-žica je ogorčeno zvedela za te kršitve mirovne pogodbe i-n z medklici obsodila titovsko fašistično vlado. Tov. Krečič se je v svojem nagovoru dotaknil borbe za narodnostne pravice Slovencev in borbe, ki so jo komunisti vedno vodili za nàso enakopravnost.
Senatorka Ravera pa je v svojem govoru, ki mu je velika množica z zanimanjem sledila, nakazala delo, ki ga opravljajo v korist ljudstva komunistični upravitelji občin v Italiji in težko borbo, ki jo morajo voditi demokratične sile proti de-mokri-s-tjanski politiki in fašistični nevarnosti.
Za volilni sklad
(Nadaljevanje v prih. številki)
Občinski nameščenci (tovariši in simpatizerji) 20.065, nameščenci ACEGAT-a 13.900, simpatizerji sekcije v Barkovljah 3.450, tova: riš s Kolonkovca 650, IX. celica pristaniščnikov 4.595, IV cel. pri-staniščnikov 3,600, I. cel. pristaniščnikov 3.200, X. celica pristaniščnikov 3.665, VI. cel. pristaniščnikov 16.590; zbirka tov.ee Luxa 8.210, skupina tovarišev sekcije Curiel 3.360, zbirka tov.ee Colombo 3.550, tov. Tendella 6.000, prof.ca Ferlan 1.000, simpatizer iz Milj 600.
Sekcija Sv. Vid, zbirka kolekto-rja Cel. Duše 2.345. Skedenj: celica Plesnik 3.005, cel. Kermac 1.425, cel. Borini 600, na pobudo agitpropa škedenjske sekcije 900, z raznimi pobudami sekcijskega komiteja 34.284.
Sekcija Sv. Jakob: cel. Blažina (ženska) 7.620, od teh je nabrala tov. Sferza Štefanija 4.000, cel. Rinaldi 5.575, zbirka tov.ee Merlak 4.365, mešana cel. Blažina 3.950, na pobudo tovarišev iz sekcije 2.410, N. N. 1.000.
Skoljet: cel. Martiri Mass. D’Aze-glio 2.266, tovariši in simpatizerji sekcije Risoni 7.820, tovariši iz tovarne Dreher 5.319, Markovič Rudolf 500.
Magdalena: nabrano med tovariši in simpatizerji 11.670, tovariši iz Nove ceste in Faccanoni 2.770, točiš P. B. 1.200.
Celica občinskih nameščencev, III. polog 7.825, celici Oronte in Bazec 3.100, tovariši in simpatizerji z Opčin 13.160, prebivalstvo Sv. Križa 21.000, sekcija Barriera: celica Passionarla 5.430 .celica Cattaruzzi 2.330, celica Gigante 2.200, celica Martinuzzi 2.050,
Tako bomo volili v Miljah
Tako pa v Dolini...
DOVOLJ JE TITOVSKEGA BANDITIZMA
Udbovci napadli tov. Abrama z Opčin
V sredo zvečer je tov. Abram Anton večerjal v gostilni «Stane» -na Opčinah. Za neko drugo mizo je sedel fant s črnimi br-ki je gledal list «Dome-
nica del Corriere». Ko je končal svojo večerjo, je tov. A-bram vstal, se približal fantu in začel gledati tudi on list. Potem je šel iz gostilne in se počasi podal proti Prosvetnemu domu. Ko je dospel do vogala in hotel kreniti na desno v malo ulico, je našel fanta, ki je bil v gostilni, skupno z dvema drugima neznancema. Mlad mož se je približal -tov. Abramu, mu dejal, da je ubežnik iz Izole in da išče delo. Tov. Abram mu je dejal, da je zelo težko najti delo, ker je 20.000 brezposlenih. Tedaj je mlad mož rekel, da pozna nekega Izolana, ki mu bi lahko poiskal delo, a ne pozna njegovega naslova. Tov. Abram je mislil,
Primorski,, o “lisli izdajstva
«Primorski dnevnih» z dne 10. marca 1949 označuje vlogo, hi jo je imela Slovenska demokratska zveza na zadnjih upravnih volitvah v Trstu med drugim tako le:
«SDZ, ki ji je glavni trn v peti vprav politika slovansko - italijanskega bratstva (in ki jo s prezirom imenuje «fratelančno politiko»), stoji tudi v vprašanju bodočih upravnih volitev na istem stališču, na katerem stoji tržaška «Democrazia cristiana», ki zagovarja volilni blok Italijanov. SDZ zagovarja volilni blok Slovencev in agitira, da bi vsi v anglo-ameriški coni bivajoči Slovenci glasovali za SDZ pod pretvezo, da bo le na ta način število slovenskih glasov največje (zakaj je to tako važno, nam ni znano)... IZKLJUČNO SLOVENSKA PROTIKOMUNISTIČNA LISTA SDZ POLITIČNO POMENI ISTO KOT IZKLJUČNO ITALIJANSKA ENOTNA LISTA TRŽAŠKE «DEMOCRAZIE CRISTIANE» ; pomeni skupno volilno listo italijanske in slovenske reakcije, ki ima enak odnos do delovnega ljudstva, do slovansko-italijanskega bratstva in do Jugoslavije. Vse to jih druži s politiko predstavnikov anglo-ameriškega imperializma na naših tleh, ki imajo do slovenskega narodnega vprašanja znano stališče: narodnostne pravice smo Slovencem pripravljeni priznati le takrat, če brezpogojno sprejmejo Trumanovo doktrino o vesoljnem poslanstvu ameriških imperialističnih krogov... Izključno slovenska lista SDZ more biti vse kar hočete; more biti celo ameriška, a slovenska, resnično slovenska, res ne more biti. In to iz preprostega razloga, ker se vprašanje slovenskih narodnostnih pravic v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja ne more in ne da reševati ločeno od celotne protiimperialistične fronte ali celo proti tej fronti, ki je nujna fronta slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva. Ločeno od te fronte se morejo reševati le nekateri razredni interesi pičlega števila slovenskih buržujev, nikakor pa ni mogoče rešiti osnovnega vprašanja slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju, ki obstaja v rešitvi temeljnih odnosov med tu živečimi narodnostmi, v duhu medsebojne pomoči in bratskega sožitja.
Danes pa so stopili v ta slovenski protikomunistični volilni blok tudi titofašisti in s tem razširili volilno listo slovenske in italijanske reakcije, ki sega od Babiča, Agneletta, Šorlija pa do škofa Santina, ki hoče priključitev Trsta k Italiji. Enotne slovenske liste titovcev, liparjev in klerikalcev na podeželju predstavljajo torej le razredne interese pičlega števila slovenskih buržujev, to kar predstavlja «edina slovenska narodna lista» v Trstu.
da bi lahko našel Izolana in, nič hudega sluteč, je -krenil v malo. ulico skupno z mladim možem in ostalima dvema.
Komaj je stopil nekaj korakov dalje, so ga vsi trije napadli, medtem ko je sam imel roke v žepu. Začeli so ga tepsti na vso moč, toda k sreči so se pojavili drugi ljudje, tako da so jo trije zločinci morali zelo naglo odk-uriti, ne da bi ga resneje poškodovali.
Fanta s črnimi brki so Openci že več dni videli. Sprehajal se je v okolici in je zgle-dalo, do čaka nekoga. Po govorici bi se reklo, da bi moral biti nekje iz Sežanskega. Tudi ostala dva sta bila najbrž iz Jugoslavije. Vsekakor pa so bili vsi trije agenti UDB.
Ta nov zločin titovskih banditov, ki se nemoteno sprehajajo po našem -področju in organizirajo -svoje atentate proti našim prebivalcem, kot se je dogodilo pred dnevi s tovarišem Violo in v torek z nekim Juriševičem, proti kateremu so streljali, nas prepričuje, da mora policija podvzeti resne ukrepe, da zavaruje naše ljudi pred temi razbojniki. 2e skrajni čas je da policija nekaj ukrene Saj so organizatorji takih napadov znani, ker stanujejo iv Trstu. Drugače bo moralo prebivalstvo nekaj ukreniti, da onemogoči ponavljanje takih napadov in svobodno kretanje UDB po naši coni.
tfolòks mò ti
fj
Mali
koledar
Sobota 17. Paskal Nedelja 18. Ema Ponedeljek 19. Ivo Torek 20. Bernard
TRST II. qBi>
Val. dol. 306,1	----
SOBOTA: 13.40 Slovenske 1 lodije - 19. Pogovor z ženo - 1[ Koncert tenorista Dušana f. tota -	22. Schubert: Simtof
NEDELJA: 9. Kmetijska od ja - 11.30 Oddaja za najmlajt-12.15 - Od melodije do melodi i 13.20 - Glasba po željah -Koncert barkovljanskega zbol 19. Iz filmskega sveta - 21,1 brana lirika -	21.30 Ricti1
Strauss: «Elektra». opera v 11 PONEDELJEK: 13.30 Kult«' obzornik - 19. Mamica pripc duje - 20.30 Koncert soprani) Slavice -Battisfcute - 21. KnjiJ nost in umetnost - 22. Cajkove Simi onija št. 5.	I
TOREK: 13.20 Glasba po že“
- 19. Kralj in ljudje - 20.30 lualnosti - 21. Dramatizirana vest - Fr. S. Finžgar: «De Ančka» - 21.30 Dvorak: Sin nija št. 5.
od
w
OlìvesÉilo rejcem bikcev
Obveščamo zainteresirane ž 0 <
norejce, da bo prve dni jufvsii spomladanski pregled za poslinil tev bikcev.	G
Zakon ne dovoljuje držati 10c potrjenih, nad 10 mesecev stfSalr bikcev ali za katere ni v tigosl prošnja za potrditev.	a
Torej vsi lastniki bikcev, kj m ri bodo v juniju stari deset 1 Je secev, morajo predložiti v rtvest do 31. maja prošnjo, na kojrm vanem papirju za 24 lir, na-sl. la Ijeno na Področno lcomisijo^v \ potrditev bikov (pri Podr. K|Tit0,
□	OTA Giuseppe	1—yuRre^^GiuWppe
1—J	PURGER Alessandro	i—JfT MARC Michele
D	CORETTI Antonio	D	^ITCNIK Rodolfo
□	COMARI Emilio	Vk	J_J	PETTIROSSO Rodolfo
□	CORBATjp^denko	LJ	RASENI Milan
D	FORAUS^a&l»	□	SANCIN Mario
D ^y*NTAGNA Martino	D	SANCIN Carlo
D	l^tGERC Giuseppe	D	SLAVEC Antonio
D	SALVI Carlo	D	STURMAN Andrea
C	ŽERJALI Giuseppe	D	ZAHAR Mario
D	ZERIALI Antonio	D	ZER1AL Federico
...in Nabrežini
.uvuuucv uiixuv vpri ruui. ^ Mtc
tijskem nadzorništvu), ul. GILl St. 6, I. - tel, 86-73.	ehl
Prav tako morajo predlof^k« prošnjo tudi lastniki že potrjtl vs bikov, katerih potrditev junija meseca.
NOGOMET.	jrst
Nogometni odsek je - odločil ./Vl prekine z nadaljevanjem tekeifpse, prvenstvo za prvo kategorijotstu da posveti jutrišnji dan n>)„ knadnim tekmam. Jutri bodo iV v< le: Rojan. - Skedenj, v Boljk-10 E ob 9: Frausin - Sv. Marko, * tam ob 10.45; Pristaniščniki -L,„ lonja, istotam ob 16.	. rc-
ZA POKAL «I. MAJ» ,0°do Nabrežina - Warga, v Tretftcl ; ob 13.30; Opčine - Corale, istof n,. ob 16. Počiva Virtus.	, aj'
KOŠARKA	rni:
Na igrišču Skoljeta bodo 'tod; piovale nasledje moške skupijo Ob 9. uri az tretje in četrto m1;, ’ bosta tekmovali skupini Inte to' Sv. Markoj ob 10.15 za prv«-Con.
sto pa skupini Rinaldi - Pristllo i;
ščniki.	L„
BALINCANJE	,8aR
Spored tekem za jutri:	pOv;
Sv. Alojz - Bellavista, na šču Bellavista ob' 16; Javna skliv šča - Sv. Alojz Sportiva, igr. L scte don ob 16. Fioricoltore - BCl”rno: igr. Fioricoltore ob 16; PoS‘La gr-a'onici - Riosa, igr. RondL*.; ob 16: Dugolin A - Roncheto.r nn ex Paradiso ob 14.15; Pertot - - toe laveduta, igr. Pertot ob 16; »koj; Marko B - Bar Sportivo A, Vnii ex Paradiso ob 16.30; Esso Gì Costalunga B, igr. Kačun oftokr; Potok - Bai Guglielmo A, igr : Arni tok 16; Arzenal - Ex Soci, 1 Mezgec ob 16; Bar Guglielmo. Rocol, igr. Vespucci ob 16 vama strojev - Dugolin
Pavan ob 16; Sv. Alojz Ton^
Sv. Marko A, igr. Tonda oto Bar Sportivo C - Vespucci B,“ Vs, Moro ob 16; Americana - C™irov lunga A, igr. Americana -o®k) Vespucci A - Bar Sportivo B, i Vespucci ob 14.45.	. °1
ODBOJKA	'' De
ZA PRVENSTVO STO: fef> Tovarna strojev - Sv. MarKA,,. P-8.30; Pristaniščniki - Studentjii, S18v 9.30; Mercantici - PristaniŠ™aHo» ob 10: Skedenj - Sv. Ivan leti 10.30 Primorje - VOM, ob IV u
Piavi
Juglielm«, J16 ob 16.30; mor golin B, Ki s
gle
BABIC "TO]ASNJUJE"
SPREJEMNI IZPITI
Ravnateljstvo nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom sporoča, da se vrši vpisovanje za sprejemne izpite vsak delavnik od 9 do 12 in od 15 do 17 v tajništvu, ulica Scuole Nuove 12.
Vpisovanje se bo zaključilo 5. junija 1952. Vpisati, se morajo tudi tisti, ki zaradi bolezni ali kake višje sile ne bodo mogli delati sprejemnega izpita v junijskem roku.
Na prošnji za vpis je treba navesti:	ime, priimek, očetovo
ime in poklic, materino ime in dekliški priimek, rojstni kraj in datum, bivališče, prejšnjo šolo in razred. Prošnja mora biti napisana na kolkovanem papirju za 24 lir.
Na pošti je treba plačati 150 lir na c/c 11/124, v tajništvu pa za papir in kolek na diplomi 150 lir.
Prošnji je treba priložiti:
1.	Rojstni list anagrafskega tirada, kolkovan s 24 lir.
2.	Potrdilo o istovetnosti.
3.	Potrdilo o precepljenju koz.
PRIVATNI IZPITI
Prošnje za vse vrste privatnih izpitov za poletni in jesenski rok na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom je treba vložiti do 31. maja. Naslovljene morajo biti na ravnateljstvo dotične šole in spisane na kolkovanem papirju za 24 lir. Razpored izpitov bo pravočasno razobešen na šolski oglasni deski. Vsa ostala pojasnila dajejo tajnštvo -
Gospod Branko Babič je poslal našemu 'listu naslednji dopis: Vaš tednik je v svoji številki od sobote 10. t. m. na četrti strani v članku pod naslovom «Smrt komunistom je zakričal Babič» napisal, da sem jaz v torek, 7. t. m. govoril v Velikem Repnu skupno s Tončičem in na koncu svojega govora zakričal: «SMRT KOMUNISTOM». Na podlagi tega neresničnega mojega vzklika je Vaš časopis v istem članku nadalje izvajal svoje politične zaključke.
V resnici pa jaz nisem nikoli in zlasti ne 7. t. m. (bila je v resnici sreda in ne torek) na koncu svojega govora v Vel. Repnu, na katerem mimogrede bodi še povedano ni bilo gospoda dr. Tončiča, vzkliknil: Smrt komunistom! In je zaradi tega taka Vaša trditev popolnoma izmišljena.
Zategadelj Vos pozivam, da skladno z obstoječimi tiskovnimi predpisi objavite v prihodnji številki «Dela» pričujoči popravek na enaki strani in stolpcih, z enakimi črkami kakor je to bilo za gorinavedeni članek dne 10. t. m. Trst, 12. maja 1952.
BRANKO BABIC
Objavili smo navedeni dopis, čeprav zaradi svoje oblike ne odgovarja popravku, kot ga predvidevajo zakonski predpisi. Ne bomo napisali niti ene vrstice komentarja, ki ga rajši prepuščamo tistim, ki so prisostvovali zborovanju g. Branka Babiča v sredo 7. t. m. v Velikem Repnu in so slišali, kar je v resnic-i dejal navedeni gospod.
Branko Agneletto je nekaj pozabil
Prejšnji teden se je imelo vršiti v Briščikih zborovanje tito-liparjev. Po «trudapolnih» pozi. vih se noben prebivalec Briščikov ni javil, Celo tito-liparskega nosilca kandidatne liste ni bilo. Zato se je g. Branko Agneletto s svojimi spremljevalci in sogovornikom podal v gostilno, kamor so prišli tudi nekateri vaščani, ki so z njimi začeli diskutirati. Oči-vidno ta diskusija ni bila preveč po godu gospodom tito-liparjem, zato pa so v vsej naglici odšli iz gostilne in Briščikov. Dr. Bran-
ko Agneletto pa je v tej naglici pozabil, na kup papirjev, ki so vseboval neupirabljene točke
njegovega govora. Ce mu je kaj do tega in če misli, da je njegov v Briščikih neuporabljen govor še «uporaben», naj se zglasi na
uredništvu, našega lista, kamor ga je prinesel komunist iz Briščikov, ki je vse to našel na mizi v gostilni.
L
J
U
D
S
K
PROSVETA
Julij Fučik: «Izpod vešal» na Kontovelu.
Ljudski oder gostuje v nedeljo 18. t. m. na Kontovelu s Fučikovo dramo v petih slikah, s prologom in epilogom «Izpod vešal». Pri igri sodeluje tudi pevski kvartet PD «Škamperle». Igro spremljajo senčne slike in glasba ter je poleg zanimive vsebine, zaradi tega nekaj posebnega in zanimivega.
'Njihova
“Kalvarija
Babjeverni ljudje so še dandanes mnenja, da je trinajstka nesrečna številka. Tega mnenja bodo, čeprav nehote postali tudi titovci, ker so imeli s svojimi zborovanji v torek 13. t. m. res zvrhan sod smole, ki so jo prav tovariško delili z liparji.
DOM JO
Ves popoldan so krožili po vasi z avtom ter oznanjali za 19. uro cirkuški nastop, pardon volilno zborovanje. Ob 20.30 se je zbralo nekaj otrok in par žensk, ki prejemajo od titovcev penzij'o. Ko so se začeli govori je -bilo prisotno točno 11 otrok in 9 odraslih. Pred to «številno -množico» sta izkazovala svoje govorniške zmožnosti titofašist Drago Pahor in lipar Sergij Mihelčič. Značilno, da ni noben govornik zastavil kominformi-stom vprašanja glede četnikov. Vaščani, ki so pozneje privreli iz hiš so jim priredili take «ovacije», da sta kar ostrmela. * * *
V četrtek, 22. t. m. bo v Dolini
gostoval Ljudski oder s Fučikovo dramo «Izpod vešal».
Odpovedane kulturne prireditve.
Prireditve, ki so bile določene za danes 17. t. m. in sicer: «Jurij Tepček» z Opčin na Konkonelu, celoten spored s Podionjerja na Greti in «Trije snubci» in pevski koncert Sv. Ivana v Rocolu so preložene. Dan omenjenih prireditev bomo pravočasno javili.
Prireditev v Skednju preložena
Prireditev PD Lonjerja-Kati. nare v Skednju, ki je bila napovedana za nedeljo 18. t. m. ob 20. uri je zaradi tehničnih ovir preložena. Dan prireditve bomo pravočasno javili.
V BORŠTU
sta imela dr. Branko Agneletto in Rado Rauber kar dva dobra ducata poslušalcev, kar pomeni za Boršt, ki so ga vedno smatrali kot liparsko in titovsko trdnjavo, ravno toliko kot dvakrat nič. Tokrat se Branko Agneletto verjetno ni več bahal o svoji četniški preteklosti. Tudi ni bilo treba, ker ga je ljudstvo samo spomnilo in mu povedalo marsikatero «gorko» * * *
NA KOLONKOVEC
sta vandrala Titovska veljaka Stoka in Luxa. Doživela sta res «nepozaben» sprejem. Ljudstvo si je prav pošteno poplačalo, ker so jih zadnjič potegnili. Najavili so zborovanje in ga nato v zadnjem trenutku odpovedali. Zato pa je bil sprejem tokrat še «prisrčnejši».
* * *
ROCOL
«Di turno» Bortolo Petronio, neoporečni «sindikalist» in
Obnovite osebno izkaznic o
«candidato mezzo trom®' ter urednica «Primorsk/ Nada Mrakovčič. Ob ogluš1' čih žvižgih in medklicih s! Bortolo še bolj utrdil s1 neprodirno kožo, ubogi Nadse je verjetno še povečal® sterija.
* * *
V ELERJIH
sta istega dne govorila vf, ku, ki se je mirno sprehaja-dvorišču, titovec Kosmin®., prebarvan «indipendentist»
j/icL/ai v cxi’ \\ mu ličilu Ciina
tovac. Žival je od časa d<U
dvignila svoj rilec in posti na široko odprta usta kric®‘ ki sta se šopirila na odrto krulila je v znak odobra'0* ter se spuščala v lahke 1 po dvorišču. Ne smemo sev'
pozabiti, da je bilo pris®1!
tudi nekaj poslušalcev, pr1 smo jih točno na prstih roke.
s * *
V MILJE
-so zvozili ves titovski vrh1 štab z vso ostalo menažti Manjkala sta samo še Ba®1 Ukmar. Miljčani so jih spi kot se spodobi takim «V* nam» - a la Laurenti in S1 ki sta — kot mastno piše * morski» — obrazložila lj-to «resnico». Le, da jih ljlto ni niti najmanj poslušalo; { gočasila sta verjetno tudi armado policije, ki je s okrog kamjona neprodir®^ broč. Sprejem, ki sta ga d kal a Laurenti in Stoka ^ ijah, jima verjetno še d zveni v ušeših. ______________________
Odgovorni urednik
RUDOLF BLAŽIČ (Biati
Založništvo «DELA» ji n®
Tiska tip. Adriatica, Ri smo1 Dovoljenje AIS
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prij in znancem in vsem, ki s mili na zadnjo pot našo zabno
DORO
se tem potom zahvaljujem^’ sebno zahvalo izrekamo v«?/)1, rovalcem cvetja, sekciji .Jf Proseka-Kontovela, domačim cem in godbi.
DRUŽINA FRANK1
J|j
t>a

Kontovel, 15. maja 195^