Shod polit. društva ,,Naprej" na Vranskem. V nedeljo, dnč 9. julija, je priredilo krš6ansko-socialno politi6no društvo >Naprej» iz Celja shod na Vranskem, kateri bi se po živahnosti mogel primerjati le onemu na Gomilskem pred dvema letoma. Zakaj pa se je sklical shod na Vranskem? Stvar je U: Vsled osebne mržnje nekaterih ondotnih veljakov se je pri zadnjih ob6inskih volitvah nekaj narodnih mož zvezalo z nasprotniki. Vspeh te zveze je bil, da so pri volitvah zmagali in da je «privandrani» Nemec Anton Ottenschlager zasedel županski stol. Nekaj mesecev po volitvi pa smo izvedeli, da neka prošnja tajno lazi po županiji od hiše do hiše. V prošnji, katera je bila naslovljena na okrajno glavarstvo, ie zahteval župan Ottenschlager na svojo pest, da naj se v 2. in 3. razredu na Vranskem u6i nemš6ina m slovenš6ina, v 4. pa izklju6no nemS6ina. Potem motivira to svojo proSnjo s šestimi nagibi, od katerih ho6em omeniti le 3 imenitnejše. Vran6ani nai bi se učili nemš6ine: 1. ker potujejo 6esto vojaške 6ete skozi trg, 2. ker morajo nemški uradniki pri sodiš6u in davkariji svoje otroke drugam pošiljati v šole ali prositi za premestitev, 3. ker ne morejo poSiljati sinov v poljedeljske šole, ker isti ne znajo nemški. In 6ujte in strmite! Na to «duhovito> prošnjo tega nemškega «privandranca» se je podpisalo baj6 okrog 300 nevednih starišev. Nevednih pravim, ker jih najbrže ni 20 ne v6, kaj so podpisali. Nekateri so se takoj sramovali, ko so izvedeli, kaj so podpisali. In da bi se še bolj sramovali, so jim vrli celjski gospodje popolnoma odprli o6i preteklo nedelio. Kako je bilo torej zborovanje ? Nastopno: Dr. De6ko je otvoril zborovanje, predstavil vladnega komisarja, -spomnil se je presvetlega eesarja, katereniu so zborovalci zaklicali trikratni navdušeni: živio! Potem pa je nadaljeval: Slovenci smo v zadnjih 50 letih v narodnem oziru veliko napredovali. Razni uradi, notarji, advokkti uradujejo večinoma slovenski; listine, katere dobi kmet od gosposke, so slovenske in istotako šole. V6asih ni bilo tako! Otrok je šel z doma v nemške šole, kjer ni ve6 6ul slovenske materine besede in v sramolo, da je Slovenec, so mu še tablieo obesili z napisom: slovenski osel. To ni bilo prav, ker povsodi se otroei podu6ujejo v materinem jeziku, na Francoskem francoski, na Nemškem nemški itd. Slovenci so sicer bistre gla/iee, vendar nemš6ine v prvih letih ne zmorejo. In zdaj se kak Nemec, ki gre s trebuhom za kruhom, naseli v našem kraju ter misli, da se mora vse radi njega nemški učiti. Ottenschlager pravi v svoji proSnji, da radi tega ne hodijo Nemci ve6 živine semkaj kupovat, ker ljudje nemški ne znajo. No živina se vedno lahko proda, 6e je lepa, suha se pa teSko proda, 6eprav 6lovek nemški zna. Istotako je s hmeljem in drugimi pridelki. Sramotno je za slovenski trg, da je Nemec župan na Vranskem in da se kaj takega dogaja v 6isto slovenskem kraju. In tako je nadaljeval svoj govor ter ga sklenil z besedami: Bog živi slovenske Vran6ane! Dr. Karlovšek je najprej šel na gospodarsko polje ter približno izvajal naslednje misli: Gospodarstvo propada; vsak toži, da ni denarja, 6eprav se trudi no6 in dan. Vsled tega se mora gospodarstvo izpremeniti. Ni dovčlj, da se dela samo z roko na polju, treba je delati tudi z razumom. Mora se skrbeti za zdravje, sobe naj se zračijo, ker velikokrat je premajhna skrb za zdravje vzrok slabega gospodarstva. Stariši prezgodaj umrjejo in potem gre vse narobe. Var6nost je tudi zelo potrebna, na živino morejo kmetje bolj paziti. Z živino naj imajo opraviti skušeDi, starejši ljudje, ne pa 8- ali lOletni otroci. Pozneie je govoril o šoli ter dokazoval nezmisel Ottenschlagerjeve peticije. Govor ie bil jako zanimiv, ljudstvo ga je burno odobravalo. Zadnji govornik je bil g. Hribar iz Celja, kateri je svojo nalogo prav dobro rešil. Zavra6al je pred vsem Ottenschlagerjeve razloge za nemško šolo na Vranskem: Naše društvo se imenuje «Naprej>, ker naš narod ho6e iti naprej, ho6e imeti slovenske šole. No6emo biti ve6 «butci», da bi Nemcem hlap6evali. Oni, ki so §ole urejevali, so sami vedeli, da se v prvih letih mora podu6evati v materinem jeziku. Zakaj se grško in latinsko podu6uje Se le v gimnaziji, naj bi se za6elo podu6evati kar v prvem razredu ljudske šole. Daite malemu otroku klobaso in boste videli, kak6 jo bo izbruhal iz ust, dajte pa jo možu, ki teško dela, z najve6jim veseljem jo bode pojedel. Za to vse bodi ob svojem 6asu! Mi Slovenci nismo zoper Nemce, ne sovražimo nikogar, a pravico zahtevamo isto, kakor jo imajo Nemci. Če pa mislijo oni, ki so za nemško šolo tukai, da imajo prav, naj pa skli6ejo shod, da bodo na shodu sklenili in zagovarjali svojo peticijo. Burni dobroklici. Na t6 je med smehom in raznimi klici posluSalcev popolno pobil tistih 6 razlogov, katere je navel Ottenschlager za nemško šolo na Vranskem. Shod je bil prav dobro obiskan. In nii le želimo, da se po tem shodu v lepi vranski trg zopet povrne ljubezen in mir. Radi malih osebnih mrženj naj se vendar ne vežimo z nasprotniki in ne delajmo škode slovenskemu narodu! Gospodom iz Celja pa: prisr6na zahvala, da ste nam o6i odprli. Le tako naprej: z Bogom za narod!