^ENA 240 din - Leto XL - št. 82 Kranj, torek, 20. oktobra 1987 ESSGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA — UUDSTVA ZA LET GORENJSKO OSIP ODRAŽA RAZMERE V DRŽAVI l^an 7 stran 6 SE DIVJADI OBETAJO BOLJŠI ČASI ČLOVEK SE POGOVARJA st™16 Spodbuda dobremu * SMRTJO delu, graja slabemu Sr*>rti H **** °^to*>ra — Pred dvema tednoma, 3. oktobra, je minilo 70 let od vsele" - ' ^aneza Evangelista Kreka, ki je bil po očetu iz Selc pa tudi sam se je 2veza «|e' Za domačega v teh krajin. Prav na pobudo ljudi iz Selc je Zadružna s'užb sii enVe> naslednica Krekovih zadrug, skupaj z Zvezo hranilno-kreditnih la j ^'ovenije, republiško ter občinsko konferenco socialistične zveze pripravi-ke„„nes Pred novo šolo v Selcih spominsko svečanost ob 70. obletnici smrti veli-su moža. renj^P°m'nske svečanosti so se udeležili številni ugledni gostje slovenskega, go-dorn -*^a m '°škega družbenopolitičnega življenja, verske skupnosti in seveda Kav^111'' met* nJ'm' France Popit, predsednik predsedstva Slovenije, Vladimir i-ep/jv. Predsednik republiškega komiteja za kulturo, Boris Frlec, predsednik bskega izvršnega sveta, Matjaž Kmecl, kulturni in javni delavec, in drugi, kater n°S*n' govorec je bil Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, site ^ovor na drugi strani časopisa obširneje povzemamo. V okviru spominska V^fanost' Pa Je selško kulturno društvo pripravilo še razstavo o Kreku in skuti" ° razstavo likovne skupine Iskra iz Železnikov, medtem ko je igralska P>na uprizorila Krekovo igro Tri sestre. (H. J.) - Foto: F. Perdan Zvezna skupščina je včeraj razpravljala o razmerah v Jugoslaviji in protiinflacijskem programu Vsi bomo tepeni za grehe Kranj, 12.oktobra — Prihodnost je v naših rokah, je dejal predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov včeraj pred zvezno skupščino, ko je razlagal stališča državnega vodstva do politične in gospodarske krize v državi. Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulić pa je predstavil protiinflacijski program, ki naj bi zaustavil galopiranje v vedno večje gospodarske in tudi s tem povezane politične probleme. Ugotovitev predsednika predsedstva ni nič novega, saj nihče ne bo namesto nas plačeval grehov neumnosti pretiranega vtikanja politike v gospodarsto, negospodarskega ponašanja, izigravanja sklepov in dejanj, pri katerih človek posumi na očitno diverzijo, na zavestne poskuse razbijanja enotnosti in trdnosti Jugoslavije pri posameznikih, organih in skupnostih, kjer kaj takšnega ne bi pričakovali. Predsedstvo države že drugič v petih mesecih poroča o razmerah v državi, je dejal Mojsov. Gospodarske in politične razmere so vedno slabše, dosedanji ukrepi niso zalegli, inflacija drvi navzgor, notranji dolg je vedno večji, tujini ne vračamo, kar smo obljubili, socialni problemi narašča- jo, nacionalizmi se razraščajo, Kosovo je vedno večji problem, preveč časa nam jemljejo govori in analize in premalo delo pri odstranjevanju slabosti. Predsedstvo Jugoslavije podpira protiinflacijski program izvršnega sveta, zagovarja razvijanje demokracije v naši družbi in večjo svobodo združenega dela ter meni, da mora biti teža stabilizacije pravično razdeljena. Branko Mikulić je nato predstavil protiinflacijski program in nekatere spremljajoče zakone. Vse skupaj je nastajalo v strogi tajnosti. Po včerajšnji razpravi v skupščini gredo dokumenti v razpravo, zvezna skupščina pa naj bi jih dokončno sprejela na seji 12. novembra. Včeraj do 14. ure, ko zaključujemo .redakcijo, smo uspeli zvedeti, da ima protiinflacijski program deset poglavij in preddvide-va 120 ukrepov. Javnost bo v prihodnjih dneh temeljito seznanjena z njim. Protiinflacijski program se ostreje spopada z notranjimi dolgovi in težavami pri izvozu, spodbuja dobro gospodarjenje, reže peruti porabi in jo usklajuje z dohodkom, napoveduje progresivno obdavčenje dohodka in zmanjševanje režije, daje večjo moč kontrolnim in nadzornim organom (SDK), zahteva večjo lastno udeležbo ljudi pri reševanju stanovanjskih problemov, pri tem pa zmanjšuje solidarnost ter predvideva načine za uveljavitev ekonomskih stanarin. Spremenjen bo davčni sistem. Uvedeni bodo čisti prometni davki, obdavčene bodo nepremičnine pa družinski dohodki. Manj bo socialnih pravic, s tem, da bodo obdržane nujne subvencije, predvideni pa so tudi dodatki na draginjo. Spodbudnejše naj bi bilo varčevanje in boljši pogoji za odkup deviz. J. Košnjek Mladi načelno ne nasprotujejo ^oti pa jih marsikaj ZK, uPadslenin*i že tako naj-fe star« ueniji- °n?anizaciju •ačtia ( za mlade ni priv Je m y radovljiški občini jih 6,8odi, Vsemi člani ZK le še njej Ur;0t.ka)- dt-lež delavcev v nih oro 1 vse več Je osnov niso JrnizaciJ. ki lani in letos *'ana ?vT-le v ZK niti enega nier, j' tržiški občini, na pri- 92 °dstoti,tak^nin organizaciJ "JiKov), povečuje se šte- vilo izstopov iz ZK (gorenjsko organizacijo je lani in v letošnjem prvem polletju zapustilo 359 članov), zapuščajo jo tudi ljudje, ki so bili v njej 45 let in več ... Gibanje članstva odraža naše družbene in gospodarske razmere. Vlado Janžič je na petkovi seji CK ZKS dejal, da je ugled komunista v javnosti danes takšen, kot je ugled našega gospodarstva. Dr. Janko Pleterski je bil še kritičnejši: če je ZK nedorasla času, je osip velik. Nesporno je, da je zveza komunistov odgovorna za nastale razmere v državi. Še bolj kot to zaskrbljuje, da za zdaj ni znakov, ki bi obetali izhod iz krize. Nasprotno: kriza se še poglablja, inflacija je že nekaj časa troštevilčna. Zveza komunistov je nemočna, neučinkovita. Mladi načelno ne nasprotujejo zvezi komunistov, moti pa jih marsikaj (v njej in v družbi nasploh): neuresničevanje kongresnih in drugih družbenih usmeritev, razraščanje nezakonitosti v gospodarskem in družbenem življenju, korupcija, filozofija, da se greh pove, grešnik pa ne, nemarno upravljanje z družbeno lastnino, kadrovske kuhinje, šikaniranje ljudi, ki so opozarjali na resnico, mlačnost pri prenovi zveze komunistov . . . Kako ponovno pridobiti mlade, nemirne in iščoče ljudi, ki bodo ponudili mlade ideje za dosego starih in novih ciljev? Ne s kampanjo in ne z referati, temveč z neposrednim delom z mladimi, z upoštevanjem njihovih interesov, predvsem pa z ustvarjanjem takšnih družbenih in gospodarskih razmer, v katerih bodo videli svojo prihodnost. Ta most z mladimi, ki je zdaj porušen, bo veliko težje ponovno zgraditi, kot ga je bilo podirati. C. Zaplotnik Sejem stanovanjske opreme v Kranju Način, kako obveščati kupce Kranj, 16. septembra — Okrog 240 razstavljalcev iz Jugoslavije in petih tujih držav tokrat sodeluje na 20. mednarodnem sejmu stanovanjske opreme, ki ga bodo zaprli v četrtek, 22. oktobra. Jubilejno prireditev, ki je na začetku nekaj časa imela ime Sejem opreme, je v petek odprl član republiškega izvršnega sveta in predsednik komiteja za trg in splošne gospodarske zadeve Alojz Klemenčič. Čeprav je letos to predvsem specializirana prireditev s prikazom možnosti in svetovanjem, kako opremiti stanovanje, je Alojz Klemenčič poudaril, da tovrstni (sejemski) prikazi omogočajo najboljšo obveščenost, ki naj bi v prihodnje nasploh postala sestavni del sistematičnega in celovitega obveščanja kuprev. Preveč nekritično bi izvenelo, če bi za letošnjo prireditev trdili, da je na sejmu resnično prav vse, kar sodi v opremo stanovanj. Res pa je, da obiskovalec lahko dobi pregled nad precejšnjim delom stanovanjskega in stavbnega pohištva, dekorativnih izdelkov ter različnih ogrevalnih in drugih naprav za ure- janje in opremljanje stanovanjskih prostorov. Tako kot nekateri večji razstavljavci, so za svetovanja poskrbeli tudi predstavniki Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva. Potrošniško informativni center je tudi tokrat pripravil več predavanj o ogrevanju, izolaciji in varčevanju z energijo. Čeprav je na prireditvi precejšen poudarek na predstavitvi dosežkov, pa je zaradi popustov in različnih posojil ter še nekaterih ugodnosti tudi tokrat nekaj tistega pravega, sejemskega razpoloženja. A. Ž. Srečanje slovenskih pesnikov gorenje Vse za vaš na gorenjskem sejmu v KranJu///^rvj f Posebej ugodno: u Ufn • 1. kuhinje in kopalnice za gotovino s 15-odstotnim popustom ali na obroke s 6-mesečnim odplačevanjem brez obresti 2. stavbno pohištvo z 10-odstotnim pupustom 3. boljerji TIKI z 10-odstotnim popustom Kranj — V četrtek, 22. oktobra, dopoldne se v Prešernovem gledališču začenja letošnje srečanje slovenskih pesnikov, ki sicer sodi v vsakoletni okvir prireditev v Tednu slovenske drame. Tokrat bodo slovenski pesniki na simpoziju razpravljali na temo Odisejstvo in poezija. Ob tej proložnosti bodo podelili tudi vsakoletno Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko izdano v preteklem letu. V okvir srečanja slovenskih pesnikov sodi tudi recital v gradu Kieselstein. Linhartov oder •Z Radovljice bo namreč danes. v torek, ob 19.30 ponovno predstavil izbor pesmi Gregorja Strniše z naslovom Odisej. V četrtek zvečer ob 19.30 pa bo v gledališki dvorani podelitev Jenkove nagrade, nastop nagrajencev in udeležencev pesniškega srečanja. Ves teden pa bodo na osnovnih šolah srečanja s slovenskimi pesniki. L. M. to R*U''' jlj'Jiuli ''u;'»«onta k«(si obm KUt"'iu italijansko generalne konfBPWacl|e nf j M*dV'*'m v Torinu. Tod vodstvom generalnega sekre-SntauiL V.ruc'i*' Pulvia Perinija so gostje obiskali Savo. Iskro ...ja so jjostjt o> in Iskrin šolski i-enter v Kranju. • VSE ZA VAŠ DOM IN GOSPODINJSTVO • VELIKA RAZSTAVA GOB VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSl AVi J« KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL,.: 22-347 (1®II^3^J©3SSGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Novinarski interesi Kitajska vlada je ob najnovejših dogodkih na Tibetu novinarje, ki so v želji, da z mesta samega poročajo o dogodkih, takoj odpotovali na »streho sveta«, opozorila, da morajo nemudoma zapustiti Tibet in se vrniti tja, odkoder so prišli. Po kitajskih zakonih je namreč treba vsako novinarsko potovanje prijaviti (se pravi uradno zaprositi zanj) štirinajst dni prej. Ti birokratski zakoni pa seveda niso v skladu z živahnim novinarskim poklicem, ko človek niti za pet minut naprej ne ve, ali bo v svet poslal informacijo zgodovinske vrednosti. Za objektivno poročanje je seveda potrebno preverjanje dejstev, to pa lahko tuji novinarji na Kitajskem storijo samo tako, da odpotujejo v Tibet in se sami prepričajo o stanju na tem področju. Pri vsem tem pa je še dodaten absurd v tem, da so kitajske oblasti prepoved poročanja iz vročega Tibeta utemeljile s tem, da je to v interesu novinarjev, saj bi bilo potovanje na mesto demonstracij zanje prenevarno. Toda, kaj je nevarno za novinarja? Poročanje iz kraja dogajanja ali prepisovanje uradnih obvestil? Vsekakor bolj to — drugo, čeprav je hkrati treba priznati, da tudi v tem poklicu so ljudje, ki jim je tovrstno početje v posebno veselje. Pri tem se je zelo zanimivo spomniti tudi resnične zgodbe, katere glavni akterje eden slovenskih novinarjev, kije v določenem trenutku postal dopisnik Borbe iz Bejruta, a že po nekaj dneh v matično hišo poslal teleks, v katerem je pisalo: »Tukaj se strelja. Nismo se tako dogovorili.« In se je preselil v mirnejši Kairo. Če smo se na začetku ustavili v Tibetu, potem seveda ni odveč primerjava z našo, še ne tako preteklo, zgodovino. Podobno kot so sedaj reagirale kitajske oblasti, so storile tudi naše ob znanih dogodkih na Kosovu. Sele mnogo kasneje, ko je vendarle bilo očitno, da albanskih nemirov ne bo mogoče prikriti pred javnostjo in je bila na televiziji predvajana obširna oddaja o tem problemu, se je pokazala velika zmota. Dejstvo namreč je, da o teh nemirih skoraj ni filmskega gradiva, pa je celo televizija (ta sicer prodoren medij) morala v omenjeni oddaji uporabiti filmski posnetek, ki ga je s primerne daljave in z navadno kamero (super 8) posnel eden tamkajšnjih občanov. Nekje v daljavi so se videle množice ljudi, tanki,... sicer pa je bilo vse skupaj precej nejasno. Takšne vrste brisanje zgodovine je lahko še kako nevarno, vendar se je na srečo tudi naše novinarstvo od teh časov do tedaj precej spremenilo. Novinarji so postali uglednejši, politiki pa zdaj odkrivajo dolgoletne spore in spopade, o katerih je bilo samo slutiti. Tudi zaradi tega ni prav nič čudno, če ugled naše države v svetu upada. Nekoč so nas poznali po Titu, tvorcu neuvrščenosti, zdaj pa svet na primer dodobra spoznava malo Kostariko, katere predsedniku je uspelo pomiriti sprte države v Srednji Ameriki, se upreti pritiskom ZDA in stopiti na samostojno politično pot. Ta ga je že zdaj pripeljala do Nobelove nagrade. Kostarika je danes poznana po tem, da je podpisala premirje z Nikaragvo, pregnala kontraše s svojega ozemlja, odigrala pomembno vlogo v mirovnem procesu... Podobno je bilo včasih z Jugoslavijo, danes pa nas svet žal pozna po čisto drugačnih stvareh. Seje zborov jeseniške skupščine Jesnice, 19. oktobra — V četrtek, 22. oktobra, bo na Jesenicah skupna seja vseh treh zborov jeseniške občinske skupšine, na kateri bodo obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev določenega plana občine od leta 1986 do 1995 in 2000. Po končani skupni seji bodo ločene seje zborov, na katerih bodo obravnavali družbeni dogovor o trajanem varstvu spomenikov in grobišč borcev, poročilo o delu civilne zaščite, predlog za odobritev sredstev iz proračunske rezerve samoupravni komunalni skupnosti in med drugim tudi predlog razporeditve sredstev krajevnim skupnostim v občini. D. S. Pripravljeni na letne zbore Tržič, 16. oktobra — V vseh krajevnih konferencah socialistične zveze, so ocenili v občinski konferenci v Tržiču, so končali organizacijske, kadrovske in vsebinske priprave na letne programsko volilne seje. V večini krajev jih bodo združili z zbori krajanov. Zato bodo po poregledu dejavnosti organizacij v minulih štirih letih in izvolitvi novih vodstev obravnavalitudi delo krajevne samouprave ter spregovorili o najbolj perečih problemih v svoji okolici. Prvi zbor bo ta petek, 23. oktobra 1987, v Seničnem, zatem pa se bodo zvrstile programsko volilne seje tudi v vseh drugih krajih. Od 13 predsednikov krajevnih konferenc Socilistične zveze po tržiški občini jih bodo kar 8 imenovali na novo. Zato v občinski konferenci pričakujejo, da bo v nekaterih krajih po volitvah čutiti živahnejšo dejavnost in morda celo večji polet pri reševanju ključnih vprašanj v okviru socialistične zveze. GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix>ke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Ravdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), I eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultm-a). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja I /oka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan M u mer (šport), Stoja n Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik). Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je pol tedni k Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo 2H-403. mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din V zvezi komunistov Slovenije že četrto leto upada članstvo, že šesto leto se zmanjšuje delež m Osip odraža razmere v državi Ljubljana, 16. oktobra — Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je nameraval na petkovi seji obravnavati vodje pomembnih vprašanj — gibanje članstva v ZK ter nekatera idejnopolitična vprašanja referendumov, vendar je za drugo točko po skoraj deseturni razpravi o vzrokih za osip, še zlasti za nepripravljenost mladih, de se včlanijo v ZK, zmanjkalo časa. Takšna »zagnanost« razpravijalcev niti ni presenetljiva, saj obravnave statističnih podatkov o članstvu ni mogoče ločiti od ugleda, moči in nemoči, učinkovitosti in neučinkovitosti. Osip odraža razmere v državi V zvezi komunistov Slovenije že četrto leto upada članstvo, še šesto leto se zmanjšuje delež mladih Naj spregovorijo številke: slovenska organizacija je štela pred štirimi leti 126.737 komunistov, medtem ko jih je letos ob polletju le 119.709. V letošnjih prvih šestih mesecih je iz ZKS izstopilo že 1615 članov, medtem ko jih je 1983. leta 791, leta 1976, na primer, le 276. V letošnji prvi polovici leta so v Sloveniji sprejeli v ZK 446 članov, pred štirimi leti 2497, pred enajstimi leti, denimo celo 10.132. Podobna gibanja so značilna tudi za Gorenjsko: ob koncu 1981. leta je bilo v ZK 10.941 članov, ob letošnjem polletju 10.149. Osip je bil velik, več kot sedemodstotni, in le v Mariboru je bil v tem času še večji. Med gorenjskimi občinami se je članstvo najbolj zmanjšalo v škofjeloški, s 1378 na 1225, za več kot enajst odstotkov (le v dveh občinah v Sloveniji se je še bolj). Delež delavcev upada, organizacija se stara Delež delavcev med člani ZK se je od konca 1981. leta do polovice letošnjega leta povečal le z treh občinskih organizacijah v Sloveniji, povsod drugod pa je upadel, še zlasti v Tržiču, kjer je bilo pred šestimi leti med komunisti dobr** dve petini delavcev, zdaj pa jih je le še tretjina. Partijska organizacija se nezadržno stara. Pred šestimi leti je bilo v njej domala četrtina mladih, starih do 27 let, letos ob polletju pa le še 11 odstotkov. Na Gorenjskem je ta delež še manjši, devetodstotni (manjši je le na območju Nove Gorice). V radovljiški občini je celo samo 6,8-odstotni in je Emil Štern, član predsedstva CK ZKS, v uvodnem referentu: # »Sedaj smo sredi najtežje faze prenove zveze komunistov. Od njenega razumevanja in nujnosti, da se preide na spremenjene načine dlovanja, je odvisna naša prepričljivost, kajti nič nam ne pomaga, če še tako demokratiziramo vse notranje odnose v organizaciji, če hkrati ne bomo uveljavili tudi drugačnega odnosa do delovanja med nečlani.« # Most do mlade generacije bomo hitreje utrjevali, če bodo nase organizacije dosledneje odpravljale neživljenjskost svojega dela, tudi svojo lastno birokratizacijo in mlačnost, če bodo uveljavljanje pobud mladih podpirale, ne pa zavirale, če bodo novo revolucionarno energijo in žar, ki ga mladi imajo, zajele v svojo akcijo. # V osnovnih organizacijah bi se morali z vsakim, ki namerava izstopiti iz ZK, pogovoriti in mu pomagati krepiti zaupanje vase in v zvezo komunistov. Če je kdo v letu in pol od kongresa ugotovil, da se nič ne spreminja, ne da bi bil pripravljen tudi sam kaj prispevati, je bolje, da ni v naši organizaciji. Kjer pa so posamezni komunisti prišli v načelne spore, ker so hoteli zadeve spreminjati in ker jih osnovne organizacije pri tem niso podprle, se z izstopi ne smemo sprijazniti. med najnižjimi v Sloveniji. Ne; sporno je, da ZK za mlade m privlačna. V jeseniških in ra-dovljiških srednjih šolah lani in v letošnji prvi polovici leta niso sprejeli v ZK nobenega novega člana, na kranjskih devet (medtem ko so jih v obdob-■ju 1982 - 85 kar 39). Podobno je tudi na višjih in visokih šolah-Podatek, da so na izrazito družboslovno usmerjeni Fakulteti za politične vede in no-vinarstvo včlanili v ZK štiri študente, v vsej ljubljanski Univerzi pa deset, pove dovolj- Ugled ZK se še zmanjšuje Kako se je spreminjalo stališče ljudi do družbene vloge in ugleda ZK, dobro kažejo podatki raziskav javnega mnenja. Na vprašanje, ali je poli*?' ka ZK skladna z interesi večine ali ne, je letos več kot četrti; na vprašanih odgovorila, da nj skladna, medtem ko je pred sedmimi leti tako menil le vsak petdeseti. Delež odgovorov »povsem skladna« pa je Pr" vič v zgodovini javnomnenj-skih raziskav padel pod deset odstotkov. Na vprašanje, kakšen ugled ima po vaši oceni ZK-danes med ljudmi v vašem okolju, kraju, se je zmanjša' del tistih, ki menijo, da ima ZK (zelo) velik ugled, in povečal delež tistih, ki mislijo, d* ima ZK (zelo) majhen ugled oziroma ga sploh nima. C. Zaplotnik Leo Frelih, predsednik Zadružene zveze Slovenije Krek je bil in ostane vsenarodna osebnost S temi besedami je LtO Frelih začel svoj gOVOr na današnji spominski slovesnosti ob 70. obletnici smrti Janeza Kvangelista Kreka v Selcih. Dejal je, da je Krek, profesor ljubljanskega bogoslovja, že v prvih letih svojega javnega narodnega delovanja zasnoval in uresničil obe temeljni stvaritvi, s katerima je njegovo ime označeno v slovenski zgodovini. To sta Zadružna organizacija, ki ima začetke v letih 1894/95, in v narodno političnem pogledu rešitve slovenskega vprašanja — jugoslovanska orientacija od leta 1898. »Prvi njegov uspeh je bila socialna organizacija krščanskega delavstva, ki ga je , da bi ga obvaroval pred materialistično ideologijo, vezal na konzervativno katoliško narodno stranko, ki se je po letu 1905 imenovala Slovenska ljudska stranka,« je povzel Leo Frelih. »Iz te organizacije je Krek leta 1909 ustanovil Jugoslovansko strokovno zvezo, ki je po prvi svetovni vojni postala matica krščanskega socializma na slovenskem. Kršanski socialisti pa so bili skupaj s komunisti in demokratičnimi narodnjaki leta 1941 ustanovitelji Osvobodilne fronte slovenskega naroda.« Drugi Krekov velik socialni in gospodarski uspeh je njegova zadružna organizacija za kmete. Z njo je pomagal malemu kmetu; zadružne hranilnice in posojilnice so iztrgale kmete iz rok oderuhov, zaustavile prodajanje zadolženih kmetij in s tem odliv slovenskega življa v Ameriko. Zadružna organizacija, ki je 1903. leta dobila svojo sodobno centralo Zadružno zvezo, se je hitro širila. Leta 1910 je bilo že več kot 500 Krekovih zadrug, med njimi tudi nekaj produktivnih in prodajnih. Kapital v njih je hitro naraščal in pred prvo svetovno vojno presegel v višino vsega slovenskega kapitala, vloženega v industriji na Slovenskem. Krek se je zavedal, da je treba graditi sodobno industrijo, v kateri naj se zaposli odvečna delovna sila s kmetov. Tudi v industriji je predvideval zadružni koncept. S svojimi sodelavci je že pred vojno načrtoval ustanovitev močne zadružne banke, s katero naj bi se omogočil plasman prostega kapitala Zadružne zveze v graditev industrije.« »Ob tej priložnosti pa moram bolj pudariti njegove zasluge v jugoslovanskem usmerjanju narodne politike večinske Slovenske ljudske stranke,« je nadaljeval Leo Frelih. »Zavzemal se je za združitev v jugoslovansko državo skupaj s Hrvati in Srbi. In tik pred smrtjo je že videl začetek mogočnega ljudskega deklaracijskega & so-ki se je nezadržno razvij*'0^„jo dobni jugoslovanski držav"-je Krek v svojem testament |„ veliko sloge, bratske 'iube* jvo-veliko veliko demokracij« ,n bode. „rod"* Krek je bil in ostane vse*"" bj|o osebnost, kajti njegovo delo J posvečeno vsemu nar odu.' skle" Leo Frelih je svoj govor s* teg» be tedami: »Marsikaj oa kar je Janez Kvangelist Krek sno- val pred več kot sedemdeseti«? ^ ti, je danes na hudi preiskušnJ**sj y preiskušnji so nacionalni o*?11 jugoslovanskem prostoru. Ka deva kmečko vprašanje, z"8:' ep vič preverjamo politiko zav in do kmeta. Te dni so priš" ^ vno razpravo predlogi sklep°Y y.0. tralnega komiteja slovenski!1 munistov, ki naj naposled ^. kmetijstvu dajo pravo mesto šem gospodarskem življenju- ^ zgodovinske izkušnje, ki jih 1 flV, Slovenci pri organiziranju k"1.^! so koristno napotilo za *a8J čas.« H j. If Sposodili smo si na žirovskem radiu: Ne dovolimo takšnega pisanja Občinski sindikalni odbor prosvetnih delavcev je obravnaval članek Ali se v šolah sramujejo »previsokih plač?«, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu v torek, 13. julija. Povzemamo poročilo Helene Čadeževe, ki ga je pripravila za žirovski radio. Osebni dohodki, visoki in nizki, usklajeni in neusklajeni, ponekod že nevarno pogosto zamrznjeni. Torej osebni dohodki, taki in dru gačni, postajajo čedalje pogosta in, kot kaže, tudi zelo hvaležna tema za najrazližnejše politične aplikacije in novinarske izdelke, ker pa je to hkrati in izredno delikatno, spolzko delovišče, je na njem marsikomu neugodno spodrsnilo. Le spomnimo se pred kratkim izrečene pav šalne kritike slovenskih osebnih dohodkov s strani zveznega izvršne ga sveta. Zgrozili smo se, hudovali in protestirali. V torek, 13. oktobra, pa je vzrojil«) v občinskem odboru sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, potem, ko so šolniki prebrali Gorenjski glas. v njem so namreč odkrili članek, ki postavlja v narekovaj septembrske plače škofjeloških osnovnošolskih učiteljev, šolam pa na določen način imputira sramovanje zaradi osebnih do hodkov za pretekli mesec, bili so namreč razmeroma visoki, toda le zaradi poračuna in neustrezne primerjave z osebnimi dohodki v nekaterih gospodarskih organizacijah občine. In tako je časopisna novica I pomenljivim naslovom »Ali se v šolah sramujejo »previsokih« plač postala povsem nepričakovano osrednja vsebina omenjene torkove seje sindikalnega odbora loških prosvetnih delavcev. Na tej seji so sicer nameravali mnogi spregovoriti o analizi materialnega poločaja delavcev, zaposlenih v družbenih dejavnostih občine Skofja Ix>ka, toda članek je opravil svoje in zasukal razpravo v drugačno smer Razburja nje je bilo velikansko in pustno. Predvsem zaradi načina pisanja in časa, ki si ga je novinarka izbrala, da bralcem posreduje informacije, po mnenju vseh z izrazito provokativno vsebino. In to potem, ko je septembrski poračun sredstev za osebne dohodke začasno in za silo pomiril duhove in je v šolah zavladal relativni mir, predvsem po zaslugi sindikata, ki je z vztrajnim prizadevanjem in aktivnostjo pripomogel k izboljšanju družbenoekonomskega položaja družbenih dejavnosti v Občini. Tempirana bomba v obliki novinarskega članka je zato nujno razvnela še tleče strasti in sprožila samoobrambne mehanizme med prosvetnimi delavci po osnovnih šolah Prve reakcije so bile posredovane odboru v ustni in tudi pisni obliki, in potem ne more presenetiti zahteva nekaterih članov odbora, da se z novinarko obračuna na straneh Gorenjskega glasa, kar pa bi po mnenju nekaterih tudi moral napraviti občinski sindikalni vrh. Z jsodbo takega pisanja močno problematične in še bolj ^"Lg lObine ter z ostro polemično razpravo s predstavnico se odločno obs muljive vsebi sile. , Predsednik tovariš Bartol seje v imenu občinskega sindikal" sveta pridružil mnenju odbora in obsodil tako nespametno pisanj ^ se distanciral od tega in še nekaterih predhodnih novinarskih ' u kov v Glasu na temo osebnih dohodkov v loškem osnovnem š°'s . .0 Še več, okvalificiral je vse to početje kot nesprejemljivo, in *"~T't je novinarsko politiko kot razdirajoč poseg medija na področje, k}l . bilo vedno, zlasti pa zadnje čase, potrebno veliko strpnosti m toleI e nosti, predvsem pa političnega posluha. Način pisanja in čas °Ji-aZ. sta bila po njegovem mnenju skrajno neprimerno izbrana, saj s škodl.i'v pihnila latentna nasprotja med gospodarstvom in družbenim nostmi v trenutku, ki je izredno težaven za oboje in ko je treznos I potrebna vrlina, tudi v novinarskem delu ali celo predvsem V y~g. Toda kljub očitno presenečenju, nezadovoljstvu, je tovariš BartO ^ □11, da članku ne kaže dajati pečata afere, saj to ne bi bilo ne "P"1^ je ne družbeno koristno. Zato se je zavzel za treznost in strpnost, :a lahko izraz visoke družbene zavesti, ni pa nasprotoval, da se aVaVjia zadnjega novinarskega članka v Glasu opozori na nekatera p1 igre v sistemu informiranja ter se ga usmeri na prave avtenticn ^ informacij, ki bi bili v konkretnem primeru problematike (>se qindi-hodkov šolnikov v loški občini prav občinski sindikalni organi- * -jn-kat je namreč prek svojih delovnih in sam« »upra\ m h teles vodil „. kov 11 o akcijo na leni področju m uspeval amortizirati občasne < u tične akcije v posameznih osnovnih šolah ter postaviti razrn**anjs stabilne odnose v neproizvodni sferi združenega dela v primeru • pred meseci, ko je država okrepila in vsilila svojo delitveno po ,lV-združenemu delu. Nenazadnje je bil loški sindikat eden od ' ' ,njli torjev omenjene analize materialnega poločaja delavce\ ll'/;1U'. dejavnosti občine, ki je bila deležna večinske pohvale, saj je po ^ vMi kje kdo danes z osebnimi dohodki, s tem pa tudi, kje l>i kdo m<" | jtffa zato sindikat ne more mimo rušilnega učmka nekaterih n0Vjn?i,fi člankov, pravi tov Bartol, zasti velja to za zadnja z dne 13. ok O ^jjfl Je pa to bila priložnost in tovariš Bartol jo je izrabil /-» P"^, za-časnikarjem in občinskim radijskim novinarjem, da se v'*n '' ,vjine čnejo odzivati sindikalnim vabilom na seje, kjer bodo dobili • ^i-dobre in zanesljive informacije za vsakršnjo rabo. Ce pa jih boa rali tu in tam, ter jih se nespretno in netaktno plasirali javiios ^'.i.,sa gnejo slej ko prej ostati brez njih, saj nekaterim novinaij«'m ()t>>' očitno grozi, tako je bilo rečeno na seji odbora, da končajo s\< ske in delo že pred vrati osnovnih šol. ■ dej«v' 2^20. OKTOBRA 1987 ^2^££^_Exoterm delajo z nevarnimi materiali GOSPODARSTVO .3. STRAN ©©[SISKSflSIHJ se pokaže vsaki dve leti "*° neka• m' oktobra — V kemični tovarni Exoterm na Polici je zaposlenih 163 delavcev, ki so vajeni dela, pri katerem je toovrnj fe ':mošnosti, da kaj poči ali zagori. Čeprav so v tovarni poskrbeli za številne varnostne ukrepe, pa je delo z nevarnimi večk ^Uram' m. a'um'n'iskimi prahovi, ki se v stiku z drugimi materiali in visokimi temperaturami lahko vžgejo in eksplo- .Minuli ^Po^i!P> biI vvašito-^MeriTi' J* Povzročil veli- «"»n med delavci. K^!f!*lavc» vedo, da delajo z gft pož" materiali. Seveda pa % strah m eksPloz>Ja povzro-Mi raziJL1,^ negotovost, kar je torajj d", J,V0- ^av zato bomo j "JVce še podrobneje se-'ftroi neva«*nostmi pri delu v 5tWa. 411(11 na področju os-16 ^arsij, ■ preventive bo treba f yna§it^J narediU. Po pravilu **že opPn^varm v povprečju po-Jiega S3 vsak» dve leti, od zad-* dv»i„-^8a požara Da ie mini- la vaa- aK1 ave leti, o« N^Lfe Vzrok zanj SO P r-kemlT • m "»ateriali in z Nje 2J:ni Postopki, na katei *N> no!/arn0 vpnva, saj so po- ^di oh Vidljivi" Tako Je bi" D zadnji eksploziji, za mini-zanj so požare katero nikoli ne bomo natančno vedeli, kaj jo je povzročilo, lahko le predvidevamo, da je nastal vžig zaradi vlage in visoke temperature.« pravi direktor tovarne Mirko Mali. Večina dela v tovarni je vezana na proizvodnjo metalurških sredstev za jeklar-ne in livarne. »To so predvsem exotermni in izolacijski materiali, livarski premazi, aluminijski prah, v zadnjem času pa razvijamo tudi proizvodnjo keramike. Skoraj vsi materiali razen keramike nosijo v sebi nevarnost. Zato smo v tovarni poskrbeli za številne varnostne ukrepe, ki pa jih bomo morali še izpopolnjevati. Naša proizvodnja je namreč v mno-gočem edinstvena, saj smo največji dobavitelji pomožnih livarskih in metalurških sredstev pri nas. To pa velja tako za količine kot tudi programe.« Se bo izpad proizvodnje v stari mešalnici poznal na tržišču? Upamo, da oskrba na trgu ne bo motena več kot štirinajst dni, stari objekt pa naj bi obnovili do konca leta. Že prej pa bomo z improvizacijami v drugih obratih skušali nadomestiti del proizvodnje. Tudi delavcem zaradi tega ne bo treba na dopust, saj že delajo v drugih obratih pri podobnih delih, pa tudi sicer je bilo v tem obratu zaposlenih največ pet delavcev.« Kakšna je škoda po požaru in kako jo boste odpravili? »Računamo, da je škoda na objektu in opremi za okrog 700 milijonov, proizvodnja pa je bila v celi tovarni motena le v ponedeljek. Tako gasilci kot ETP so naredili vse, kar je bilo v njihovih močeh, zato je proizvodnja v vseh obratih, razen v poškodovanem, stekla že naslednji dan/ Seveda pa je škoda kljub temu precejšnja.« V Exotermu dobro poslujete, zato nameravate vašo proizvodnjo še razširiti. »Izdelan imamo že načrt širitve, ki je povezan predvsem s proizvodnjo izolacijskih materialov in keramike. Značilnost v tovarni je tudi, da je vsak obrat samostojna zgradba, tako da imamo kar šest večjih prostorsko ločenih enot. Vse to pa je povezano s skrbjo, da se nepredvideni požari in eksplozije ne bi prehitro širile iz obrata v obrat. V proizvodnji dela okrog šestdeset delavcev in kar dvajset vzdrževalcev, kar priča, da je tudi za preventivo dobro poskrbljeno. Delo z nevarnimi snovmi pa je pogosto nepredvidljivo, zato bo treba za zaščito še bolj poskrbeti,« razmišlja direktor Mirko Mali. V. Stanovnik tfn SeS^m kongresu veterinarjev in vete-^^fkihtehnikov Jugoslavije * eterinarstvo v Pridelovanju zdrave hrane Hran.* f>ji konl^* °^tottra — Veterinarski delavci, ki so se prejš-jtij poij^ tedna srečali na kongresu, so ocenili, da jih ča-^'cin en*bna naloga, saj bo v bodoče pridobivanje večje <*»o j u 2o-rave hrane zahtevalo tudi učinkovito in tehniški v«** r° °Preniljeno veterinarsko službo. O kongresu, v"eri P0go ~" ,nanev in njihovih nalogah na Gorenjskem smo "žjjsko- Var^aji z dr- Petrom Tišlerjem, direktorjem Zivino-veterinarskega zavoda Gorenjske. Geslo zadnjega veterinarskega kongresa pred petimi leti v Skopju je bilo, naj bi veterinarji pomagali pri pridelavi čimvečjih količin hrane. Zadnje čase pa se vedno bolj zavedamo, da ni pomembna le količina hrane, temveč tudi, da je ta hrana zdrava tako za živali kot za ljudi. Kongres prejšnji teden v Zagrebu je bil zato posvečen glavnim nalogam veterinarjev pri naporih za pridelovanje zdrave hrane. Kakšne eteri nar jev so povezane zlasti z /a r^iem L,,S-Vene na,0*e v- k*'a izva,UZ-n'n 'M,'*"/n' živali, kontrolo živil živalskega izvoli u.smJI^•n^Cn, veterinarske inšpekcije. Seveda so vsi ti na-► . ' Ha /?rJen' v zdravo prehrano, kar velja za vso državo. Sd^ni' ja°.renjskem na tem področju dosti delamo in lahko "ravega ln,.nittn,H kar dobre rezultate, tako pri proizvodnji U • ^kfb / a tuo"' neoporečnega mesa.« ^narjev'"* Zf*ravJe živali je ena najpomembn »N, lajpomembnejših nalog ve- ri iNa rv nflrek Prev r°^u zdravljenja živali dajemo vedno večji pou-Pfen^xent'Vnern" delu, saj bolezni, če je le mogoče, Skušali ^ecevati TV. _____.___„.,; „ux;„„i.;„: :„»------(j Val' To nam v povezavi z občinskimi intervencij- Pr c°. ki 1 Za PosPeševanje pridobivanja hrane lr ePfec'Uj .na|nenjata precejšen del sredstev za zdravila, ki ja ^fav J#° naJP°R°stejše bolezni, večino dobro uspeva.« j^ost, Veno varstvo živali je vedno bolj kompleksna de-*Ur>*rs*v* ok8a-tU<*' na^ruKa področja, na primer na področ-K°lja. Kako se to odraža pri skrbi za zdravo hra- n^Škod|a? irnarno dobro vpeljano ekološko službo, ki skrbi Pf0tavljai^lvo odstranjevanje živalskih odpadkov. Vendar pa Pj^ivaij^ • da je zaradi onesnaženega okolja iz drugih Virov Pq desetr,?^- Pr'merov zajedalskih in kužnih bolezni kot hoi^r°ca šu» -i' r^U(1' intenzivnejša kmetijska proizvodnja j», 3 0rjčut|i" Vl'ne bolezni, saj so živali z visoko proizvodnjo lfy^r&viia v6- -rav za zdravljenje teh bolezni so potrebna tuliti.« ' ^ njimi pa so pogosto težave, ker jih ne moremo DhjJ^e le t il **d*' dr^eih1* Z zt'rav'H m preprečevanjem bolezni, tudi to^VaH> za k,r r*>* 'mui° jugoslovanski veterinarji, ki si pri-'iHLU on« ■ smiselno agrarno politiko v državi. Na kon-H?C ^n in>Zarittn-tudi na neustrezno zemljiško politiko, po-Se n» nyestiranje v kmetijstvo, na slabo davčno politi- >av/umarsikai tja ^ stal«^ Je V naSi držuv' manj živine kot pred trideseti-W, Ve,'ko / 8°veJe črede je enak tistemu na začetku stole-so č*™U.Jene8a Pa Je tudi v drugih kmetijskih pano-^i-ev2rok d . arstvo, ribištvo, ovčereja in konjereja Vse \>< k Xtx Učink' U razvoj kmetijstva in zato tudi organizirano-°vitosti veterinarske službe počasen kot le malok- V. Stanovnik Obnovljeni trgovini v Bistrici pri Tržiču Ponovno privabiti kupce Tržič, 16. oktobra — Od danes sta spet odprta salon pohištva Zlit in prodajalna Tokos v trgovskem centru na Deteljici. Po požaru, ki je konec junija letos uničil novi prodajalni, so bile možnosti obeh trži-ških tovarn za prodajo doma omejene. Sedaj si prizadevajo, da bi ponovno privabili več kupcev in razširili obseg prodaje. V obnovljenem salonu pohištva ZLIT ponujajo domače izdelke in opremo drugih priznanih izdelovalcev. — Foto: S. Saje Prodajalci salona pohištva Združene lesne industrije Tržič so se preselili iz prejšnje trgovine ob Pekovi prodajalni v Bistrici pri Tržiču v novi del trgovskega centra Deteljica aprila letos. V novi prodajalni so lahko uredili več bivalnih enot in vanje pestreje razvrstili pohištvo, ki so ga ponujali kupcem. »To se je kar dobro poznalo pri prodaji,« je povedal vodja salona Dušan Jerman in pojasnil: »V novi trgovini smo na mesec ustvarili od 60 do 70 milijonov dinarjev dohodka, prej pa približno 20 odstotkov manj. Žal je odlično poslovanje kmalu ugasnilo zaradi požara. Prodajo smo sicer organizirali v tovarni, vendar brez razstavnih eksponatov, zato se je prodaja zmajšala za 60 in več odstotkov. Zadovoljni smo, da so nam številni izvajalci del — med njimi tudi SGP Tržič in Obrtno podjetje Tržič — priskočili na pomoč pri obnovi trgovine.« V prenovljenem salonu pohištva so razen pisarn in priročnega skladišča lepo uredili prodajalno v pritličju in kleti. Tam kupec najde masivno pohištvo in sedežne garniture iz tovarne Zlit, pa pohištvo za kuhinje, spalnice in otroške sobe priznanih domačih proizvajalcev. Zanj je bilo v preteklosti več zanimanja med kupci od drugod, zadnje leto ali dve pa so pogostejši obiskovalci tudi domačini. »Prizadevali si bomo,« je naglasil Janez Dovžan, vodja komerciale Zlit, »da bomo čimprej obnovili stik z našimi kupci. Zato bomo en mesec prodajali vse izdelke s 5-odstotnim popustom, za gotovinsko plačilo ob naročilu ponujamo 20-odstotni popust, možno pa je tudi 6-mesečno obročno odplačevanje s 25- odstotnimi obrestmi in 20-odstotnim pologom. Razprodajamo tudi vzorce in opuščene programe masivnega pohištva.« Obnovljena industrijska prodajalna Tovarne orodja za kmetijstvo, obrt in storitve iz Tržiča je sicer znatno skromnejša od sosednjega salona pohištva, a tudi v njej so police dobro založene. Razen znanih kos in srpov ter drugih domačih izdelkov ponuja Tokos orodje kooperantov, od katerega je zlasti zanimiva vrtna oprema nemške firme Adlus. »lokacija prodajalne na Deteljici,« sta ocenila poslovodkinja Metka Kokalj in prodajalec Jože Katona, oba iz Tokosovega kolektiva, »je zelo primerna, saj se tod ustavljajo številni obiskovalci iz domovine in tujine. Predvsem za tujce so naši izdelki zanimivi in privlačni zaradi ugodnih cen. Kupijo jih ceneje kot drugod, saj so brez trgovske marže. Sprašujete, če so prodajni rezultati dobri. Spomladi, ko gredo izdelki te vrste najbolj v promet, smo iztržili tudi okrog 10 milijonov dinarjev na mesec. To je za malo trgovino, kjer primanjkuje* prostora za skladiščenje, ob zaposlitvi le dveh delavcev kar zadovoljiv učinek.« Tudi v prodajalni Tokosa pričakujejo, da bo promet kmalu zaživel. Pred zimo se bodo dobro oskrbeli z orodjem za čiščenje snega in drugimi i/delki, ki jih potrebujemo prav v tem času. s Saje Kranjski obrtniki so odprli nove prostore svoje zadruge — Devet let je že tega, odkar se je 15 kranjskih obrtnikov dogovorilo, da ustanove svojo obrtno zadrugo. Začeli so v skromnih starih prostorih v Tomšičevi ulici, pred leti so si uredili nove prostore na Primskovem, ki pa so postali premajhni. Razširitev poslovanja, delo z računalniki in nove dejavnosti so zahtevali več prostora. Zato so se lani lotili nove gradnje in z njo pridobili 330 m2 čiste površine. Danes ima zadruga 240 članov, lani je naredila 3,35 milijarde prometa, za letos ga pa načrtuje blizu 8 milijard. Prav z delom zadruge se je med kranjskimi obrtniki in kranjsko in slovensko industrijo razvilo kooperacijkso sodelovanje, ki se danes širi na ves jugoslovanski prostor. Foto: D. Dolenc Hidroelektrarne manj, termoelektrarne več Elektrogospodarstvo Slovenije je septembra poslalo na trg 813 milijonov kilovatnih ur električne energije. Čeprav je bil v jedrski elektrarni v Krškem ves mesec remont, je bila oskrba uporabnikov vseskozi dobra. Električne energije pa smo prejšnji mesec porabili skoraj za 6 odstotkov več kot lani septembra. Vodne elektrarne v Sloveniji so pridobile za 7,2 odstotka manj električne energije kot septembra lani, termoelektrarne pa za 6,6 odstotka več. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Deske pod računalniškim nadzorom Bohinjska Bistrica — Kovinarji iz Filba v Bohinjski Bistrici izdelali liniji za kvalitetnejši razrez desk. Pridobitev za lesno predelavo, ki dobiva po vetrolomu vedno več nekvalitetnega lesa. Linija za kvalitetni razrez desk je pripravljena za sejem strojne opreme v Sarajevu, saj si v Filbu želijo kupcev z vsega jugoslovanskega tržišča. — Foto: Gorazd Šinik Ko se je delovna organizacija Filbo iz Bohinjske Bistrice združila s Kovinskim obratom Tomaža Godca, so se leta 1985 preselili v nove in sodobne prostore v Bohinjski Bistrici. Že tedaj so načrtovali, da bodo razširili svoj proizvodni program in se lotili zahtevnejših del. Po načrtih in projektih projektivnega biroja blejskega Lipa, v okviru katerega je tudi Filbo, so razen ventilatorjev in filtrov začeli izdelovati linije za dolžinsko spajanje in »optimiranje« lesa. Z izdelovanjem novih strojev so se bohinjski kovinski predelovalci že približali strojegradnji. V sodelovanju z nemško firmo Dimter je 120-članski kolektiv Filba izdelal sedem linij. Vse so že prodali, eno pa so minuli teden odpeljali na jugoslovanski sejem strojne opreme v Sarajevo, kjer se bodo predstavili kot prvi proizvajalci teh linij v Jugoslaviji- Stroji za dolžinsko spajanje lesa in njegovo kar najboljšo izkoriščenost so postavljeni v dveh linijah. Stroji in žage razrežejo deske, ki so obdelane na teh linijah, v različnih dimenzijah, tako da zares odpade nekvaliteten les. Nato jih zberejo po želenih dimenzijah, stiskajo in spajajo v novih dolžinah. Iz deske se dobi resnično vse, kar je kvalitetno, in zavrže tisto, kar bi nekvalitetno pozneje v obdelavi povzročilo veliko nevšečnosti. Liniji imata tudi procesni računalnik. V Filbu izdelujejo kompletne linije za domače tržišče, dele linij pa izvažajo tudi v Zvezno republiko Nemčijo. Doma jih kupujejo lesni predelovalci, kot sta Jelovica in mojstranški Lip, upajo pa, da bodo s pomembno novostjo prodrli tudi na jugoslovansko tržišče. Z njimi bodo zadovoljni predvsem tisti predelovalci, ki zaradi vetroloma dobijo veliko nekvalitetnega lesa. Sposobni so upoštevati želje kupcev in posamezno linijo tudi ustrezno prilagajati. V Filbu v Bohinjski Bistrici torej sledijo novim zahtevam predelovalcev in bodo nove linije izdelovali po naročilih. Z njimi bodo v začetku zapolnili 30 odstotkov svojih proizvodnih zmogljivosti, saj bodo večinoma še naprej ostali zvesti dosedanjemu programu, izdelovanju ventilatorjev in transportnih naprav za lesno industrijo. D. Sedej (^S^S5oJJ©lEHGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 20. 0KT0BRAJ? Frimskovljani sklenili praznovanje — Ves teden so v počastitev krajevnega praznika imeli v krajevni skupnosti različne prireditve. Praznovanje so sklenili konec tedna, ko so v petek najprej odprli poslovni objekt Gorenjske obrtne zadruge in razstavo obrtnikov iz krajevne skupnosti, nato pa so pripravili še družabni večer. V soboto popoldne pa se je v Kokrškem logu začela proslava s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. O delu v krajevni skupnosti je govoril predsednik sveta Tone Zupan, v programu pa so nastopili mešani pevski zbor in folklorna skupina DPD Svoboda Primskovo ter učenci osnovne šole. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Tor-kar, predsednik izvršnega sveta Henrik Peternelj in predstavniki občinskih organizacij, so podelili plaketo krajevne skupnosti Jakobu Piskerniku (na sliki). Balinarskemu klubu Primskovo, Ljubu Tomažiču, Francu Kljunu, Mariji Trebeč in Francu Graiserju pa so podelili priznanja. V nedeljo se je končalo tudi tekmovanje v nogometnem in balinarskem turnirju, ki je trajalo ves teden. - A. 2. Jože Smole predaval na Bledu Bled — Predsedstvo občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica je 13. oktobra pripravilo v Festivalni dvorani na Bledu predavanje za člane in družbenopolitične delavce iz radovljiške občine. O inflaciji, zadolženosti, ustavnih spremembah, Kosovu, religiji, vojaških vajah v Sloveniji in zunanji politiki je predaval predsednik republiške konference Socialistične zveze Slovenije Jože Smole. Prek šeststo udeležencev je govornika nagradilo z dolgotrajnim aplavzom. C. R. Predavanje: Od Turnca do Himalaje Trata —Krajevna skupnost Trata v škofjeloški občini bo tudi v jesenskem in spomladanskem obdobju 1987/88 organizirala za prebivalce krajevne skupnosti različna predavanja. Prvo iz programa predavanj bo že v četrtek, 22. oktobra, ob 18. uri v predavalnici osnovne šole Cvetka Golarja na Trati. Predavanje z naslovom Od Turnca do Himalaje bo povezoval Viki Grošelj. Cvetje na spominska obeležja Sovodenj — V spomin na 18. oktober, ko je bil 1943. leta osvobojen Sovodenj v občini Škof j a Loka, bodo učenci osnovne šole za praznik krajevne skupnosti obiskali in okrasili vsa spominska obeležja v krajevni skupnosti. Podali se bodo po poteh, po katerih so med vojno skrivoma hodili njihovi vrstniki—kurirji. Osrednje svečanosti za praznik bodo letos konec novembra, ko nameravajo svečano odpreti v Sovodnju prenovljeno dvorano v zadružnem domu. M. B. Dan prosvetnih delavcev radovljiške občine Podnart — V petek, 23. oktobra, ob 16. uri bo v Domu kulture v Podnartu slovesna prireditev ob dnevu prosvetnih delavcev radovljiške občine. Pedagogom, ki so v svoji pedagoški praksi dosegli nadpovprečne uspehe in strokovno pripomogli k napredku pedagoške znanosti, bo občinska izobraževalna skupnost podelila Žagarjeve plakete. V kulturnem delu bodo sodelovali učenci osnovne šole Staneta'Žagarja iz Lipnice in enote na Ovsišah ter moški komorni pevski zbor DPD Svoboda Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča. Slavnostni govornik bo predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kuluturo iz Ljubljane Franc Pivec. Živahnejši utrip v mestu Tržič — Kaže, se bo v Tržiču vendarle nekaj premaknilo. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je »prečesal« vse poslovne prostore v središču mesta in ugotovil, da je 41 poslovnih prostorov še dokaj ustrezno zasedenih (pet trgovin z živili, šest trgovin konfekcije, športna trgovina, trgovina obutve, dve mesnici, dve delikatesi, ribarnica, pet bifejev in gostiln, trafika, dve cvetličarni, dva urarja, banka, zlatar, fotograf, loterija, dve fotokopirnici, šivalnica, atelje in advokat), 19 lokalov pa je zaprtih, v gradnji ali neustrezno izkoriščenih. Zanimanja za prazne ali nepravilno zasedene lokale je že precej. V Tržiču se ponujajo ribja restavracija, prodajalna čevljev in usnjene galanterija, slaščičarna, čevapčičarna, prekajevalnica in mesni izdelki, gostilna, šiviljstvo in optika. V občini dajejo zdaj prednost optiki, ribji restavraciji, dobri slaščičarni, mesnim izdelkom, šiviljstvu ter prodajalnam konfekcije, galanterije in čevljev. Korak k napredku je že to, da so se v občini sploh odločili za pregled poslovnih prostorov. Tržičani bi sredi mesta namreč radi marsikaj. Že lep čas je znano, da pogrešajo mlečno restavracijo, optiko, še kakšnega zlatarja, frizerja, modno šiviljo in specialno trgovino s čevlji. Dobrodošla bi bila tudi trgovina usnjene konfekcije, butik z mehkimi igračami, »interšop« in še kaj. Možnosti je veliko, mladih, zavzetih, ustvarjalnih in domiselnih ljudi pa tudi. Tržič pa bi tako postal zanimiv tudi za kupce od drugod. ^ Dolgoletna želja prebivalcev KS Begunje Komisijska prodaja ERIKlomšičeva 38, tel.: 24-486 Odprto vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Obveščamo cenjene stranke, DA SPET SPREJEMAMO V PRODAJO: ZIMSKE ŠPORTNE ARTIKLE smuči, vezi, smučarske čevlje in drugo VZAMEMO, POSREDUJEMO IN PRODAJAMO ZA VAS! Še malo in telefoni bodo zazvonili Begunje, 19. oktobra — »Zbrali smo se, da se pogovorimo o zaključku velike akcije, ki je nekaj let potekala na območju celotne krajevne skupnosti Begunje. Konec septembra je namreč republiški inšpektor za promet in zveze pregledal omrežje in naprave in za uporabno dovoljenje je treba opraviti še nekaj manjših del. Potem pa se bo začelo priklapljanje bodočih telefonskih naročnikov v krajevni skupnosti,« je na sestanku z naročniki telefonskih priključkov minuli teden v četrtek zvečer pojasnil predsednik sveta krajevne skupnosti Samo Finžgar. Številni od 500 bodočih telefonskih naročnikov so v četrtek prišli na sestanek Kako zelo si že želijo v krajevni skupnosti telefon po nekajletni akciji, je potrdil tudi obisk v četrtek zvečer. Velika dvorana republiškega centra za obrambno usposabljanje v Toljčah v krajevni skupnosti Begunje je bila zasedena tako rekoč do zadnjega kotička. Že od poletja naprej so bodoči telefonski naročniki potihem upali, da bo nastopil ta trenutek. Čeprav so bili med akcijo kar nekajkrat slabe volje in je gradbeni odbor skupaj z vodstvom krajevne skupnosti moral reševati najrazličnejše težave in premagovati ovire, so zdaj, kot kaže, resnično tik pred trenutkom, ko bodo zazvonili telefoni. »Najprej smo upali, da bo centrala s 700 priključki v družbenem centru postavljena do krajevnega praznika v začetku maja. Interni tehnični prevzem pa se je zakasnil in je bil 22. junija. Potem se je začelo preklapljanje obstoječih naročnikov; trajalo je do 17. avgusta. Naslednji dan je že bil tudi preskus centrale. Dobro ga je prestala. Izvajalec pa je nadaljeval dela na sekundarnem telefonskem omrežju, in to skoraj do konca septembra. 29. septembra je republiški inšpektor za promet in zveze pregledal omrežje in naprave in za pridobitev uporabnega dovoljenja, zdaj je treba opraviti še nekaj manjših del. Smo tik pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja,« je pojasnil predsednik sveta krajevne skupnosti Samo Finžgar. Kot rečeno, se je akcija za gradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti, ki ima v vaseh Begunje, Dvorska vas, Polj-če, Zapuže, Zgoša in na območju Podgora z naselji Slatna, Srednja vas, Zadnja vas in Mlaka okrog 1800 prebivalcev, začela že pred leti. Najprej so s samoprispevkom gradili družbeni center, kjer je zdaj tudi avtomatska telefonska centrala. Potem so se dogovorili za finančni načrt in začeli zbirati denar. Akcija je potekala v obdobju, ko so bile velike težave zaradi pomanjkanja kablov. Pa tudi stroški so zaradi inflacije začeli hitro naraščati. Če jim ne bi bila pomagala delovna organizacija Elan, bi vse skupaj najbrž potekalo precej drugače. Posledica pa bi bilo prav gotovo precejšnje nezadovoljstvo pri tistih, ki so prispevali za priključek in so vedno teže čakali nanj. Čeprav je bilo nekaj kritičnih pripomb na potek akcije in odgovornost nekaterih zunaj krajevne skupnosti slišati tudi na četrtkovem sestanku, je bila želja vseh, da zvedo, kdaj bodo začeli priklapljati telefone. »Zdaj moramo počakati samo še na izdajo uporabnega dovoljenja,« je pojasnil predstavnik Podjetja za ptt promet Kranj in nadzronik Božidar Jurca. »Mislim, da ne bo posebnih ovir in težav in da boste do sredine novembra vsi naročniki vključeni. Da pa bo delo potekalo laže, usklajeno in hitreje, ne bo odveč, če že zdaj vsi svoje telefonske aparate vključite v vtičnice.« Gradbeni odbor in izvajalec pa bosta v prihodnjih dneh skušala rešiti še eno težavo. Zaradi izvajanja zazidalnega načrta Begunje—Poddobrava in nejasnosti glede lokacije primarnega kabla v tem delu za področje Podgore bodo morali v prihodnjih dneh položiti tudi ta kabel. To pa pomeni, da bo v sedanjem priklapljanje novih telefonskih naročnikov vključena tudi Podgora. Na sestanku je bilo celo Samo Finžgar slišati, da bodo priklop op* tudi, če bi zemeljska dela u lo slabo vreme. V tem PJL bodo na območju Podđ . potegnili začasni zračni v • govorili pa so se tudi, da vsi naročniki do 15. n0V^ plačati v krajevni skupno* 47 tisoč dinarjev za prikl fona. Kar zadeva telefonij« X I3jj*d tanek\fS: poudarimo, da je sesian*--.^ kal ob zelo veliki udeležb««^ zumevajočem razpoloženj*1^ ko vodstva krajevne skup** kot predstavnika ptt in ca. Po tolikem času, neK8W trajajoči akciji, posamezne^] tične pripombe najbrž niajk bi smel jemati kot neupr»J^ očitek, kaj šele kot žalitev-Pa se zamisliti nad P™JZ&l* najbrž ne bodo popra občinska skupnost za ^.fjl^ rala zavzeti vsaj za ^' prevleko. A Jože Klemenčič, Frtunov iz Zakobiljka Spomladi še fini asfalt Zakobiljek, 13. oktobra — V Volči pri Poljanah se pot odcepi levo navkreber. Lom in Zakobiljek dva kilometra, piše na tabli. Makadamska cesta je od neurja precej razrita, zato avto od veselja poskoči, ko po dobrem kilometru zapelje na še sveži asfalt. Akcijo asfaltiranja je vodil Jože Šubic iz Loma, mi pa smo poiskali Frtunovega gospodarja, Jožeta Šubica v Zakobiljku, ki je zbiral denar od ljudi iz obeh zaselkov. Jože Klemenčič je ravno kuhal sirotko iz namočenih hrušk. »Komaj za en kotel je bo,« je potožil. Letos je tudi pri nas sadje slabo rodilo. No, pa imamo žganja še od lani.« Povedal je, da so se krajani že lani dogovorili za asfaltiranje vsaj dela ceste, ki iz doline vodi v Lom in Zakobiljek. Jeseni so zbrali okrog 3,43 milijona dinarjev. Delavci so prispevali po 80 tisočakov, veliki kmetje po 100, drugi pa od 40 do 60 tisočakov. V spomladanski akciji so dobili še pri -bližno 1,7 milijona dinarjev, zdaj pa se je izkazalo, da bo treba zbrati še toliko. »Čeprav smo za asfalt dobili nekaj denarja tudi pri občinski komunalni skupnosti in v krajevni skupnosti, čeprav smo najeli posojila in je nekaj malega dodalo Gozdno gospodarstvo, je asfalt drag. Vendar se vaščani niso pritoževali, saj vsi hočemo boljšo cesto. Seveda pa je na posameznika prišel kar znaten samoprispevek, saj je v obeh zaselkih komaj petnajst hiš.« Vaščani so tudi sicer sami opravili ogromno delo. Makadamsko cesto so nekoliko razširili, izdelali propuste s cevmi in bankine, medtem ko bodo morali na nekaj krajih narediti še jarke ob bregeh, po katerih se bo odtekala voda. , »Upamo, da bomo spomladi lahko položili še fini asfalt,« je dejal Jože Klemenčič. »Denarja zanj še nimamo. Do zime pa moramo nasuti in utrditi tudi spodnji kilometer ceste, kjer je še makadam.« „ - , H. Jelovcan Vesel bi ju bil vsak gobar — V četrtek dopoldne se je v uredništvu oglasila delavka iz Ikosa, ki je zaposlena v kuhinji (ni se namreč želela predstaviti) in prinesla pokazat dva zraščena jur-čka. Prava lepotca sta bila in bi ju bil vesel vsak gobar. Povedala je, da ju je prejšnji dan, v sredo popoldne, ko je nabrala polno vrečko gob, našla Mojca Kern iz Bitnja. Menda je bila s psom na sprehodu v bitenjskem gozdu. Povejmo še, da sta ajdovčka skupaj tehtala 110 dekagramov. V uredništvu pa smo bili obiska veseli tudi zato, ker sta bila ajdovčka svojevrsten dokaz, da bo gobe v začetku minulega tedna resnično odgnale in zato ni bilo več nevarnosti, da člani gobarske družine Kranj na sejmu ne bi mogli postaviti zanimive razstave. — A. Ž. — Foto: G. šinik V Sovodnju gradijo balinišče — Pred dvema letoma * stovoljnim delom in pomočjo občinske gasilske zveze ^y t\, Loka na Sovodnju obnovili gasilski dom. Letos pa so se' .^fr k> čili, da bodo med spomenikom in domom zgradili še p ju >0 če. Gasilci in upokojenci ga gradijo prostovoljno. ^J**-^ $ "' so tovrstnih prostovoljnih akcij v krajevni skupnosti j^pji' da tudi krajani radi sodelujejo v njih, kadar gre za s pridobitev. — A. Z. PRITOŽNO KNJIGO. PROf!^ Goljufija brez primere »Pred vstopom v Kranj pelje pot po Jelenovem klancu. Na ovinku pred hotelom Jelen se dviga mogočna stavba z napisom ZLATAR. In tja me je pred več kot 25 leti pripeljala pot in zavila sem notri. Moram reči, da me je vedno sprejel prijazni obraz danes že pokojnega zlatarja Blaža Rangusa. Zgodilo pa se je nekaj, da zdaj pišem te vrstice v svarilo in poduk vsem tako naivnim, kot sem bila sama. Prijazni gospod Blaž mi je po ponovnem obisku odprl svojo šatuljo in med izdelki mi je padel v oči lep prstan. Zatrdil je, da ima briljantni kamen 0,20 karata (sedanja vrednost okrog 900 tisoč dinarjev). Kupila sem ga. Ko sem želela račun in certifikat, je Blaž Rangus pripomnil, da ga kot njegova stalna stranka prav zares ne potrebujem. Ker pa vem, da se dragoceni predmeti: kot so slike, krzno, nakit kupujejo tudi so*' na zaupanje, sem tua* »- u storila tako. Prav to pa se 1 izkazalo za hudo zmoto- t Pred mesecem dni se ateljeju Zlatarne Celje i Mestnem trgu v Uub.fa1i-zvedela, da prstan ni bn\\o tni, ampak je v belo zl , vdelan cirkon - kamen o vrednosti. Stopila sernant zlatarjeve vnukinje Rangus, da bi se o Prob,a(li> pogovorili. Vendar se m1" lastnica ni bila pripravi]* pogovarjati. Zahtevala L naj takoj zapustim nJ ^ prodajalno. Na ponovno z tevo, da želim govoriti z ^ govim očetom, tovarišem^ cetom, sinom pokojnega ta Blaža Rangusa, je T0^egi jena skočila izza prodaj71^ pulta in začela kričati' * ven iz prodajalne!« teffl Moje pripovedi je s arM^stvom Marije Jurgele, li^umetne ucitel^ice siovenske-Kr nemškega jezika, je igrico Asr,aVlla že za novo leto, z njo 0 zastopali po drugih osnov- nih šolah in krajevnih skupnostih. »Gledališka skupina v naši osnovni šoli obstaja že vseh sedem let, kolikor je šola odprta. Pred časom sta bili celo dve skupini, ena starejša in druga mlajša, vendar je to le za enega vodjo preveliko breme. Raje delam le z eno skupino, ki jo po potrebi razširim s starejšimi igralci. Za novo leto pripravimo igrico, s katero med letom nastopamo, tako kot zdaj z Očalnikom in Naočnikom, na jesen pa pripravimo že novo igrico. Zdaj začenjamo z Volkom in sedmimi kozlički.« Kakšen program pa ima gledališki krožek? »Delo se ne začne in konča le z vajami za to ali ono predstavo; mali igralci dobe tudi nekaj drugega znanja, ki ga zahteva nastopanje, to je pravilno izgovorjavo, razgibalne vaje in podobno. Otroci, ki sodelujejo v gledališkem krožku, spoznajo več o gledališču kot pa bi sicer iz šolskega programa. Učence res pred vsako predstavo v gledališču pripravimo, pa tudi po ogledu se učitelj o predstavi pogovarja z njimi. Marsikdo odkrije, da je prav to zanj tisto pravo, in morda izbere celo poklic« Ste hoteli vi postati igralka? »Brez veselja do gledališča najbrž ne bi mogla dolgo časa voditi gledališkega krožka. Res sem hotela postati igralka, pa doma za kaj takega sploh niso bili. No, pa se gledališču ne da kar tako odpovedati, tudi z najmanjšimi se da igrati gledališče. So pa resni igralci: marsikdo si niti ne predstavlja, kaj vse morajo narediti. Že ena sama vaja nam vzame veliko časa, kaj šele priprava prostora.« Mladi gledališčniki — Člani dramskega krožka v OŠ Bratstvo in enotnost ponavljajo Naočnika in Očalnika za prve razrede v svoji osnovni šoli; sicer pa se pripravljajo že na novo igrico. — Foto: F. Perdan Šole kot ta na Planini, in najbrž tudi druge, zaradi utesnjenosti nimajo primernega prostora? »Tega ni. Za vajo moramo v razredu pospraviti klopi in jih po vaji spet namestiti. Kar v kabinetu jih imam. Ko gostujemo, jih prevažamo z avtomobili, navadno kar s svojim, na nastop in nazaj domov.« Otroci imajo veliko domišljije, toda nekaj scene in nekaj kostumov najbrž potrebujete? »V šoli imamo prijazne likovnike in učitelje tehničnega pouka, ki za naš krožek radi narede, kar lahko. Včasih si tudi kaj sposodimo, največkrat pa mladi igralci prinesejo kaj iz domače omare, pa mamino šminko itd.« Otroci radi igrajo? »Radi. Taki tudi ostanejo v skupini. Pred leti, ko sem bila še v šoli Staneta Žagarja, me je nekaj učencev neprestano prosilo, naj igramo kakšno predstavo. Med njimi so bili taki, ki so se kasneje, po igranju v Prešernovem gledališču, res vpisali v igralsko akademijo in postali poklicni igralci. Seveda pa dramski krožek nima cilja, da bi vsi postali igralci. Res je to kader za kasnejše nastopanje na ljubiteljskih odrih, saj nekaterim veselje do gledališča ostane. Nam v šoli pa je veliko do tega, da te prve gledališke ure, pa naj jih otroci doživljajo kot igralci ali kot gledalci, pomenijo prijetno izkušnjo — in še več — nauče se gledališko abecedo, da kasneje gledališče razumejo in sprejemajo, si bogatijo življenje.« L. M. Razstava v Mestni hiši BARVE IN BIOLOŠKE OBLIKE Kranj — V kranjski Mestni hiši razstavljata akad. slikar Mario Petrič in akad. kiparka Štefka Petrič. le akad. slikarju Mariu Petriču že od nekdaj predstavo njegovega likovnega raziskovanja. Medtem ko na sli Ul kra?rei*'n delih še zlahka ugotavljamo izvor motiva v dolo- 1,0 bolj • skem izseku, se kasneje neposredna povezava z njim L **ia l2^u')'ia- Individualizirana krajina se spreminja v tipsko tik^o KVse. ool j odvisna od umetnikovega notranjega razpoloženi 'kovn Fai'nsko okolje se kmalu preobrazi v raznolike in barvi-Krn!.e Ustave, v katerih se uveljavlja moč umetnikove OSeb-Ul n^r*Hna H«,K:________. ___•__.1_________1.1 4|na dobiva po eni strani antropomorfni značaj, ki avtorja Pa vP i n?°* Plastično okrepljenega figuralnega slikarstva, po drugi ' i?> a Din yeo-no večjo krepitev abstraktnih elementov v obliki I L^evan-?J*ev in lis, ki prekrijejo sliko. V Petričevih slikarskih uieta i-Za^ne kmalu prevladovati druga smer, kar posebej Kratl: °4n* platni, ki zaključujeta zdajšnjo razstavno postavili . W,,1U. Pi,,„___. . __- j____oni_______l ^iu. Prvo nosi naslov Vitraž, drugo Poletje. Slikarjev pred- 1C l!* ^'se iSeLSpremmJa v žarenje barv, v katerih slikar podoživi ju ' fch *ni obZi-^tedra*e *d> se spominja poletnih dni. Simbolika barv Sl'fed^ ,a rievih razmišljanjih in emocijah. Tako se v teh plavali kot SVet vedno ooU umika v zatišje in rabi le kot izho-k !!JU. £j . ^Podbuda poglobljenemu slikarjevemu notranjemu ži- fi2!j "kovni*'* moremo ool je razumeti izhodiščne vzgibe umetni-a .«*\ Prizadevanj po končani akademiji, ki so ekspresivno ? PojaviaSne*e ODrnei° v smer' k> išče več stika z naravo in Mladinski kulturni center s CARNIUM ^ ^* oktok1*^ mani*in »pravil in novo kulturno prizorišče ^^J®wa.tudi uradno odprto. Bogat program prireditev. Svoj dolgoletni presledek v strnjenem likovnem delu, ki je bil namenjen družini in domu, je akad. kiparka Štefka Košir — Petrič prekinila s skupino portretov, ki jih je leta 1981 razstavila v Kranju. Že takrat smo ugotovili,da njen portretni realizem s poenostavljanjem oblik, z razdelitvijo por tretnih sestavih na oblikovno najbolj značilne dele, dozoreva v močno osebno obarvano kiparsko prizadevanje, ko se v obrazu portretiranca vedno bolj jasno zrcali tudi podoba umetnika. Odmik od realizma je še bolj viden v ciklu avtoričinih plastik, ki pomenijo dokončno prevlado plastičnega v njenem kiparskem delu. Vse podrobnosti izginejo, telo je predstavljeno kot skupnost trdno med seboj zraščenih volumnov, ki se počasi zgostijo v elegantno oblikovano in strnjeno plastično gmoto. Z enako zavzetostjo kot nekdaj znancev iz svoje okolice se je kiparka kasneje lotila portretiranja ratlinskega sveta. Vendar ti privlačni motivi iz narave niso vezani na to ali ono izbrano realistično predlogo, so prej plod kiparskih teženj po iskanju plastičnega v svetu rastlin. Zato njeni rastlinski sestavi niso skupek razdrobljenih bi-loških form, temveč sklenjene plastične oblike, ki spominjajo na gobe, grme, drevesa, na cvetlične šopke itd. V njih se skriva več fantastičnih kot realističnih sestavih, ki spominjajo na rastlinstvo nekega domišljijskega planeta. Ta vtis fantastičnosti ima svoj izvor ne samo v poudarjanju voluminoznosti izbranega kiparskega objekta, temveč tudi grajenju njegovih prostorskih elementov. Oblikovanje prostora ima namreč pomembno vlogo v umetničinem kiparskem snovanju. Sklenjene ploskve rastlinskih listov in plodov skušajo zajeti kar največ prostora, zaradi česar nastajajo svojevrstne oblikovne rešitve, odmaknjene od običajnega izkustva. Prav to daje kiparki-nim malim plastikam iz terakote posebno privlačnost, občutek trdnosti in obenem dinamične rasti. Cene Avguštin * *ak ^V^Vn?' da p° celju* KrT)ul>ljan Novi Gor»ci. Ko-*C>di na o Mariboru dobi- :C^sdaS0.renjskem SV°J ^vPrirner u to v Primerjavi V^nervT^ko. kjer je sa-^h,hCSmestu enajst mla- Hi* 8fe«K Sila borno- ven" V\ k7[ni«mu, centru za že od 28. okto-V*la vr«,Se bodo tudi "rad- «skeRar1iyrsto aktivnosti S^kiP?avrtUrne8a ^ntra. Pozna J°x' da danes m»a" V>keg2a^entuziazmain K?8*ga r^niih Prostorih Suca^ela.vskega doma, 10 Povs*^i kjer Postori Sem drugačno obli- ko. Ob predprostoru in sprejem-nici je nastala dvoranica za 70 obiskovalcev, ki bo ob odru in večplastni razsvetljavi posredovala tudi projekcijsko kabino ter prostor za simultano prevajanje. Teden po uradni otvoritvi se v Carniumu pripravljajo na realizacijo'zastavljenega programa, ki v svojem predlogu vsebuje vrsto tematskih glasbenih večerov, obilico filma, videa, dia predavanj, tribun, večerov poezije... Ob stalnemu pomanjkanju denarja je pomembno, da ima vsaj del širše družbene skupnosti posluh za njihov trud, saj so pred dnevi dobili od Kina Kranj šestdeset stolov, blago za filmsko platno iz Tekstilindusa in finančno pomoč od predsedstva OK ZSMS Kranj. Vine Bešter KULTURNI KOLEDAR KRANJ — Prešernovo gledališče gustuje v petek ob 19.30 v Ču-farjevem gledališču na Jesenicah s Strindbergovo Gospodično Julijo. V soboto, 24. oktobra, bodo predstavo ponovili, prav tako ob 19.30. Danes ob 19.30 nastopa v Glasbeni šoli sovjetska pianistka Ekatarina Saranceva. Igrala bo dela Schumanna, Schuberta, Rahmaninova in Prokofjeva. V kranjski pionirski knjižnici od jutri, v sredo, ob 16. uri ura pravljic za otroke, stare od 5 do 10 let. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je na ogled razstava ilustracij inž. arh. in akad. slikarke Marije Vogelnik ter gledaliških mask in lutk inž. arh.in akad. slikarke Eke Vogelnik. ŠKOFJA LOKA — Danes ob 17. uri vodi uro pravljic v knjižnici Ivana Tavčarja Marija Lebar. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo Franci Jensterle ob diapozitivih govoril o športnem plezanju včeraj, danes, jutri. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Stane Žerko. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. SODELOVANJE NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU Maribor — Na Borštnikovem srečanju, pregledu slovenske gledališke ustvarjalnosti v preteklem letu, sodelujeta tudi dve gledališki skupini z Gorenjske. Skupščina slovenskih lutkarjev je v program dneva gledaliških ljubiteljev, spremljevalni prirpdi-tvi Borštnikovega srečanja, izbralo Lutkovno skupino iz Besnice. Nastopila bo z Janeza Bitenca igrico Čarodej Fičifik. V istem programu se v Mariboru predstavlja tudi jeseniško gledališče Toneta Čufarja z Anouillhovim Škrjančkom. Slikar in grafik Dušan Premrl razstavlja v Tržiču — Od petka, 16. oktobra, ko so s kratko slovesnostjo in nastopom pianista Boštjana Lazukiča odprli pregledno razstavo Dušana Premrla, pa do 4. novembra 1987 so v tržiškem paviljonu NOB na ogled dela likovnega umetnika, ki je spomladi praznoval 50-letnico svojega življenja. Na prireditvi v domačem kraju avtor predstavlja 32 izbranih del iz obsežnega ustvarjalnega opusa od najzgodnejšega obdobja do sedanjosti. V njih je z risbo, grafiko, pastelom ali oljem upodobil najrazličnejše motive, od portreta in figure, do krajine in tihožitja. »Dokler se človek ne ustavi pred stvaritvami Dušana Premrla,-je v predgovoru h katalogu avtorjevih del med drugim zapisal Franc Zalar«, preprosto ne more verjeti, da je v sodobnem likovnem svetu, ustvarjalni areni, ki je prepolna raznoraznih izumov ter bolj ali manj tveganega likov-negaeksperime tiranja,sploh še kdo, ki ne skriva svojega velikega likovnega znanja in vere v resnično lepoto, v ideal, ki je popolno soskladje, popolna istovetnost ideje in podobe«. Že zaradi te izjemnosti si velja razstavo v Tržiču ogledati! — Besedilo in slika: S. Saje LOŠKI ODER VABI Škofja Loka — Loški Oder vabi k sodelovanju vse, ki jih zanima delo pri gledališču — igra, kostumografija, scenografija, tehnično odrsko delo. Informacije se dobe vsak ponedeljek od 8. do 12. ure in v sredo od 14. do 18. ure po tel. 61-012 ali osebno v pisarni gledališča na Spodnjem trgu. LINHARTOVA PRIZNANJA Radovljica — V radovljiški občini 11. decembra proslavljajo ob Linhartovem dnevu kulturni praznik. Ob tej priložnosti podelijo tudi priznanja kulturne skupnosti, in sicer Linhartove plakete in listino priznanja zaslužnim kulturnim delavcem, ustvarjalcem, organizatorjem, skupinam in društvom. Predsedstvo Kulturne skupnosti Radovljica je že konec septembra razposlalo razpis za prijavo kandidatov vsem društvom, organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam in skupnostim ter organizacijam združenega dela. O nagrajencih bodo sklepali po 1. novembru. JR BILTEN MED KNJIGAMI Kranj — Pionirska knjižnica Kranj že štirinajst let redno izdaja knjižni bilten Med knjigami. Čeprav je pred leti izhajal pogosteje, pa skromni denarji zdaj zadoščajo le za eno (dvojno) številko na leto. Škoda, kajti bilten, ki je namenjen najmlajšim bralcem in obiskovalcem knjižnice, ima izredno pestro vsebino, ki skupaj z ilustracijami nevsiljivo pripovedujejo otroku o knjižnih zanimivostih, pisateljih, slikarjih, zraven pa nadrobi še kup zabavnih domislic, ugank, vprašanj, sestavkov otrok samih in podobno. Ne manjka tudi novic o novih knjigah, takih, ki jih mladi radovedneži skoraj morajo prebrati. Bilten je tik pred poletnimi počitnicami izšel v 500 izvodih, po šolah pa so ga razdelili, ko se je jeseni začel pouk. Obiskovalci pa so ga seveda dobili tudi v pionirski knjižnici. GLAS 6. STRAN 20. SEJEM STANOVANJSKE OPREME TOREK, 20. OKTOBRA]? 81 Sprehod po 20. mednarodnem sejmu stanovanjske opreme Ponudbe in nasveti Sprehod med razstavljalci med sejemsko prireditvijo je postal že kar ustaljena oblika. Zato smo se tudi tokrat, med 20. mednarodnim sejmom stanovanjske opreme razgledali po razstavnem prostoru, čeprav gre za specializirano prireditev s poudarkom na predstvitvi možnosti in dosežkov pri opremljanju stanovanj in so vam razstavljalci in proizvajalci na vsakem koraku pripravljeni svetovati (še posebej pa je za svetovanje in seznanjanje s področja opreme stanovanj in bivalnega prostora nasploh poskrbel Potrošniško informativni center Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, ki je vsak dan ob 17. uri pripravil zanimiva predavanja), je dokaj pestra na sejmu tudi prodajna ponudba. Pravilo letošnje prireditve je, da je vse, kar je razstavljeno, tudi naprodaj ali pa je moč pri razstavljalcih oziroma proizvajalcih naročiti; in to marsikje pod dokaj ugodnimi posojilnimi pogoji in s sejemskimi popusti. Tudi za gobarsko razstavo bi lahko rekli, da to drži, saj je poleg razstave tudi prava gobja restavracija. In nenazadnje tudi ozimnica, ki jo je moč dobiti, nekako sodi v dobro počutje doma. Vsega pa na tem omenjenem prostoru seveda nismo mogli predstaviti. Malo za nasvet, predvsem pa za opozorilo, da bodo sejem zaprli v četrtek, 22. oktobra, zvečer, objavljamo tale (slikovni) zapis. Medalje za kakovost — V petek, preden je Alojz Klen*nj* predsednik republiškega komiteja za trg in splošne 9oSpo°ke ske zadeve, odprl letošnji 20. mednarodni sejem stanovanj* opreme, so tokrat že šestič razstavljalcem podelili tudi meda za kakovost. Že šestič je takšno medaljo dobila tudi Lesninj?,![iz bistvo Kranj, tokrat za razstavljeni program proizvajalca Meofl Nove Gorice. Alples iz Železnikov je dobil medaljo za es tetsko urejen razstavni paviljon in za idejno rešitev likovne raZ^*' Novoles iz Novega mesta pa za program otroških igrač Ajda- Poceni gasilni aparati — Za svojevrstno presenečenje na sejmu je tokrat poskrbela Varnost Ljubljana. V mesecu požarne varnosti je v hali A na posebnem prostoru predstavila različne gasilne aparate in varnostne naprave, ki prav gotovo sodijo tudi v opremo oziroma pripomorejo k varnosti. Svetujejo vam in vas informirajo, gasilne aparata pa tudi prodajajo s 30-odstotnim popustom. MERKUR kranj Na sejmu stanovanjske opreme v Kranju ima MERKUR pestro izbiro peči, opreme in naprav za centralno ogrevanje ter druge toplotne tehnike, radiatorje, instalacijske in izolacijske materiale. Na posebnem razstavnem prostoru predstavlja MERKUR tudi del proizvodnega programa EMO iz Celja, zlasti razno posodo, ki jo lahko kupite tudi po sejemski ceni, na 6-mese-čno potrošniško posojilo, kar velja tudi za drugo blago. Danes je na sejmu tudi dan Merkurja. fC rani Priložnost, če iščete talne obloge — Čeprav se Astra — Blagovnica Kranj predstavlja_ sejmu z različno in bogato ponudbo, naj vas še posebej opozorimo na ugoden nakup *8' oblog. Že na tiskovni konferenci so povedali, da bodo talne obloge prodajali s precejšni .0 popustom. Tako je za itison ites, proizvajalca Ivo Lola Ribar, kar 30-odstotni popust- sejmu pa imajo poleg talnih oblog tudi stenske, izolacijski material, peči, belo tehniko ve in premaze... Prodajajo tudi na 6-mesečno odplačevanje Priložnost za ozimnico — Med našim sprehodom smo slišali tudi pripombo, da je rn° ^ malo premalo obvestil glede ozimnice, za katero je tokrat poskrbela Živila Kranj- če se veste, lahko v hali A še do konca sejma dobite pri Živilih jabolka za ozimnico in še neka druge Izdelke znanih slovenskih proizvajalcev. lesnina Kranj sodeluje na sejmu v Kranju (v novi hali) z najnovejšim programom pohištva 0X1, proizvajalca MEBL0 iz Nove Gorice. Praktično in sodobno je za opremo spalnic, dnevnih sob, jedilnic, otroških sob in predsob. Svetujemo vam, da si ga pred nakupom pohištva, ogledate. Sestavljeno je po najsodobnejših zamislih strokovnjakov iz MEBLA. Prodaja ga LESNINA Kranj. Tudi cena tega programa je trenutno izredno ugodna. V HALI A pa LESNINA nudi druge programe pohištva in kuhinjske opreme. Cene so zmerne kreditni pogoji • v paviljonu Lesnine. Strokovnjaki iz Lesnine in Mebla vas priča* Prevoz do 30 km je brezplačen J I?5LK, 20. OKTOBRA 1987 20. SEJEM STANOVANJSKE OPREME 7. stran (mmmmmmiAS {palica trgovsko in proizvodno podjetje Ljubljana Želimo se približati gorenjskemu kupcu ^talkin nastop na 20. mednarodnem sejmu stanovanjske 0Preme ni več nenavaden. Sodeluje že tretjič. Tokrat pa presenečata njena predstavitev in ponudba. Zato nikar ne p°zabite obiskati Metalkinega razstavnega prostora v več-namenski dvorani Gorenjskega sejma. Če se ne boste m°gli odločiti za nakup na sejmu, vas bodo radi sprejeli in Postregli tudi v blagovnici v Ljubljani. • Že prvi dan, ob otvoritvi, še bolj pa na poslovnem dnevu v soboto, so pri Metalki na sejmu zbujala pozornost kristalna zrcala in omarice iz kristalnega stekla v različnih oblikah. Ti izdelki Steklarstva Roje iz Ljubljane so že dlje časa Metalkina posebnost. Še več kot na sejmu jih imajo (tudi razstavljenih) v blagovnici v Ljubljani v Dalmatinovi 2. Prav tako, čeprav imajo tudi na sejmu tokrat veliko svetil in reflektorjev, imajo v blagovnici v Ljubljani razstavljenih prek 1000 svetil. Razen tega pa smo med sprehodom v Metalkinem razstavnem prostoru na sejmu opazili tudi ugodno ponudbo plute. talka*?*0*0' 17- oktobra, je imela Me-*a na 20 slovi n' dan mednarodnem sejmu sta-opreme v Kranju svoj popeo «wi. Na njihovem razstavnem večn na 224 kvadratnih metrih v *ivah 6nski dvorani ie bi,° ves čas beij JI?0- Kako tudi ne, saj so poskr-1 aa se je nenehno nekaj dogajalo! ^^kar smo se nedavno tega »klh ' da sodelujemo na gorenj-tJJ »ejemskih prireditvah, se zanje 2 P°sebej pripravimo,« sta razla-la Metalkina zastopnika David Gre-\ ,n in Franci Gorup. »Na tem sej-du *nio že tretjič, in sicer s ciljem, u čimbolj približamo gorenj-Dr!?u kuPcU- Tokrat smo se skušali vw ?av,tl tako' da Pokažemo člm-~ kar imamo.« • Kar zadeva stanovanjsko opremo, velja opozoriti na razstavljeno pohištvo, predvsem na kuhinje. Kot vzorec imajo razstavljeno Brestovo novo kuhinjo. Poleg Brestove posebnosti pa v Metalki dobite tudi kuhinje vseh znanih slovenskih proizvajalcev, kot so Gorenje, Lipa, Marles in Svea. Kuhinje prodajajo pod ugodnimi pogoji na obroke, prevoz pa je do 30 kilometrov iz Kranja brezplačen. • Druga posebnost Metalkinega razstavnega prostora je kopalniška oprema proizvajalcev SNIB Zagreb in Novolesovega pohištvenega programa Kolpa san. Kar zadeva SNIB Zagreb, velja še posebej opozoriti na oblikovanje kopalniške opreme. Obešalniki in kljuke so v različnih barvah ter celo pozlačeni. čarke vsak dan na sejmu od 10. do 18. ure brezplačno polepšajo sejemske obiskovalke. Zanimivo, mar ne? Lahko se prepričate o tem; še danes, jutri in v četrtek, ko bodo sejem v Kranju zaprli. # Da je Metalkina predstavitev na sejmu zanimiva, vsestranska in predvsem vredna obiska pa tudi nakupa, sta nam potrdili tudi obiskovalki Vida Sirec in Jožica Lavrič iz Kranja, ko smo ju povprašali za mnenje. Ta čas pa so se veselili z video programom in malim slončkom najmlajši obiskovalci na sejmu. • Skušali smo vas opozoriti na nekaj drobcev iz Metalkinega programa na sejmu in v blagovnici v Ljubljani. Sicer pa, če vas kaj zanima pri Metalki, lahko sami pokličete po telefonu na sejem v Kranju (064)22-528 ali pa po sejmu v blagovnico v Ljubljani na številko (061)311-155. • Presenečenje, da ne rečemo kar vaba za nežnejši spol med obiskovalci sejma, pa so kozmetični izdelki Saponie iz Osijeka in ljubljanskega Leka. Da bi čimbolje približali in predstavili kozmetične izdelke obeh znanih proizvajalcev, so se v Metalki odločili, da kar na sejmu pripravijo manjši lepotilni salon. V njem zdaj Saponijine oziroma Lekove kozmeti- barslT razstava 9OD z restavracijo — Čeprav je nekaj časa slabo kazalo, je članom Go-n* kf družine Kranj s precej truda in naporov, pa tudi s solidarnostno pomočjo drugih go-*kuni družin v Sloveniji, tudi tokrat uspelo pripraviti zanimivo razstavo gob. Za šolske ne P.ne ie ogled brezplačen in prav škoda bi bilo, da si je v prihodnjih dneh do konca sejma ogledali. Tokrat pa je v okviru razstave tudi gobja restavracija. Zlitova akcija — ZLIT Združena lesna industrija Tržič se predstavlja na sejmu v okviru programa GLG. Na razstavnem prostoru v večnamenski dvorani na sejmu pa seveda predstavljajo le del programa. Zato še posebej opozarjajo na obnovljen Salon pohištva na Deteljici, kjer že od 16. oktobra poteka njihova prodajna akcija pod geslom 5 % do 25 %. Pri vseh razstavljenih programih so se odločili za ugodne kreditne in prodajne pogoje; predvsem za vzorce in opuščene programe masivnega borovega pohištva. Salon na Deteljici je odprt vsak dan od 8.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Akcija v salonu na Deteljici bo trajala do 16. novembra. TEKSTILINDUS EH&ABSJT INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1- Tel. 25-168 Pričakujemo vas %taftM SMUtARSKE OPREME NA KREDIT %*Rh>a ^ MONTAŽA KUPUENIH SMUČI IN VEZI %|»a^E NAGRAD ZA KUPCE DODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC RTC KRVAVEC S POPUSTOM 'ANJE V SMUČARSKO ZVEZO SLOVENIJE NASVETI PRI NAKUPU OPREME IANJE ŠPORTNIH FILMOV O O OBVESTILO POTROŠNIŠKO INFORMATIVNI CENTER pri Centralnemu zavodu za napredek gospodinjstva organizira na 20. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 16. do 22. oktobra 1987 svetovanja in predavanja za področje stanovanjske opreme in ogrevanja. Urnik predavanj: naprave 20. oktober ob 17. uri Dobra izolacija — pogoj za zdravo bivanje in čisto okolje 21. oktober ob 17. uri Opremimo dobro uporabno kuhinjo (g®m®KHJ©IESGLAS 8. STRAN Blejska koča na Lipanci Palačinke v gorah bolj diše Lipanca, 3. oktobra — Kati štular iz Rodin pri Žirovnici je v Blejski koći na Lipanci za oskrbnico že sedmo leto. Nobene osamljenosti ne čuti, tudi med tednom ne, ko ni ljudi, le tako se ji zdi, kot bi bila tu doma. v slast, da v dolini nikoli tako. Čez teden pa mora speči kruh, oprati rjuhe, na roke, seveda, kajti tu ni elektrike. Ni denar tisto, kar te drži v koči, pač pa ljudje, narava. Nikoli je ni strah. Da ima le živali okrog sebe. Čez poletje je bila tu živina, zdaj ima le še pet konjičev. Nikoli ji ni žal kruha zanje. Škoda, da ji kmetje niso pustili vreče ovsa, da bi jim ga dajala po pesteh. Dlaka bi se jim še lepše svetila. Če bo vreme, bo imela Kati Blejsko kočo na Lipanci odprto še do konca oktobra. Ni daleč do nje. 1633 m visoko leži, od Šport hotela na Pokljuki, z Rudnega polja, od Mrzlega studenca prihajajo planinci in potem gredo od tu naprej proti Debeli peči (uro in pol) ali proti Vodnikovi koči pod Triglavom (štiri ure). Zelo lepe razgledne poti so tod in tudi nobenega hudega vzpona ni več proti Vodnikovi koči. Tudi borci radi prihajajo, ker stoji koča v neposredni bližini hudega in tragičnega spopada gorjanskih in jeseniških partizanov z Nemci 19. januarja 1942. leta. Koča ima 30 postelj, lahko pa jih prespi tudi več. Kati pa je zelo vesela, ker blejski planinci niso naredili ceste vse do koče. Kajti ko pridejo do koče z avtomobili, so med njimi že nerodneži in pijanci, ki nimajo s planinstvom nič skupnega. Če bo drugo leto še skrbela za Blejsko kočo? Bo, zagotovo, če bo le zdrava. D. Dolenc ZANIMIVOSTI TOREK. 20. OKTOBRAJ98? Od nekdaj jo je vleklo v gore. Kuharica je po poklicu in oskrbnica oziroma kuharica je bila že kar v nekaj kočah. Planinci se je spomnijo kot oskrbnice v Planiki pod Triglavom, potem je kuhala v Tamarju, v Aljaževem domu, na Kofcah in drugod. Devet let je upokojena, in ta čas je vsa zapisana planinam. Na Lipanski planini je kot doma. Tudi nobene potrebe ne čuti, da bi šla v dolino. Saj ima tamle doli, pol ure od koče, v lopci, fička. A je bila letos vse poletje samo enkrat doma. Ko je pa toliko opraviti! Ob koncu tedna je koča polna planincev in rada jim dobro postreže. Tudi palačinke jim speče in polnjene paprike pripravi, če hočejo. Palačinke v gorah še veliko bolje diše, pravi Kati, in gornikom gredo Poleti v planini, jeseni pa po medalje Koroška Bela, 19. oktobra — Pet konjerejcev jeseniške občine je vzredilo odlične haflingerje in norike. Dobro se prodajajo po vsej Jugoslaviji. Poleti jih ženejo v planine, 2.000 metrov visoko. 80 let slovenske lovske organizacije Kobila Urna, last Viljema Noča s Koroške Bele, je že prava zvezdnica, saj vse od leta 1983, ko je zmagala na Brdu, vztrajno in odločno pobira vsa prva mesta na razstavah. — Foto: D. Sedej Letos septembra je bila v Ptuju druga slovenska razstava konj, na kateri je sodelovalo 50 razstavi j alce v s svojimi konji. Ko-njerejci haflingerjev in norikov iz jeseniške občine so dosegli v ostri konkurenci odlične uspehe. Sodelovali so Gogala iz Smokuča, Janez čop z Rodin, Peter Robič s Srednjega vrha, Mirko Jakopič iz Plavškega Rovta in Viljem Noč s Koroške Bele. Mirko Jakopič je med razstavljalci konj norikov dosegel tretjo mesto, Viljem Noč s Koroške Bele pa je s kobilo Urno dobil prvo nagrado. Podelila mu jo je koroška zveza konjerejcev. »Konjerejci jeseniške občine smo lahko hvaležni, da imamo pri občinskem kmetijskem skladu tudi sklad za pospeševanje konjereje, iz katerega dobivamo pomoč,« pravi Viljem Noč s Koroške Bele. »Naše prve dobre plemenske kobile in plemenjake smo uvozili iz Avstrije po nasvetu Veterinarskega zavoda iz Ljubljane, to je inštitut za vzrejo konj. Njihovi potomci so na razstavah odlično ocenjeni. Kobile in žrebce smo brez težav prodali po Sloveniji in Jugoslaviji. Zadnjo sem prodal v Makedoniji, drugi so v Karador-devem, na Primorskem in v Prekmurju. Krma je res draga, saj, denimo, mora imeti kobila pozimi vsaj tri kilograme ovsa na dan. Kilogram ovsa pa je danes že po 320 di-narjev!Ni čudno, da mi potem znanci radi rečejo: 'Ali ti namara tvoje kobile penzion pojedo?', saj krma res ni poceni. Vendar moram povedati, da se vsi naši konji od maja do septembra pasejo v planinah, 2.000 metrov visoko, in sami preživijo. Ptujski uspeh nam je tudi zato dragocen, ker so naši konji prišli na razstavo naravnost s planine in so se med konji, ki so jih dobro hranjene pripeljali iz hlevov, tako odlično odrezali. Konjerejci bi radi, da bi se število rejcev konj v občini povečalo. Posebno v jeseniški občini, kjer je veliko visokogorskih kmetij, na katerih je z živinorejo tudi precej težko.« Viljem Noč ima nedvomno prav. Plemenskih kobil in žrebcev haflingerjev in norikov, danes ni težko prodati in na marsikateri 'isokogorski kmetiji bi jih lahko redili in vzgojili. Še posebej zato, cer se taki konji odlično obnašajo na planinski paši in se vse polete preživljajo sami. D. Sedej Se divjadi obetajo boljši časi Kranj — Narava še nikdar ni bila tako zelo napadana kot danes, misel na njeno obvarovanje med lovci in tudi drugimi pa tudi še nikdar ni bila tako živa kot zdaj. Slovenski lovci so v soboto, 17. oktobra, v Ljubljani s slavnostno sejo skupščine Lovske zveze Slovenije, natanko en dan po ustanovni skupščini pred 80 leti v Ljubljani, proslavili svoj jubilej. Proslavili so ga s kulturnim programom, sprejel pa jih je tudi France Popit. Ob jubileju pa je izšla tudi slavnostna številka revije Lovec. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom jubilanta — Lovske zveze Slovenije, Brunom Skumavcem iz Kranja. • »Kakšni so bili pravzaprav začetki slovenskega lovstva?« »Na prehodu stoletja organiziranega slovenskega lovstva skoraj ni bilo. Z gibanjem narodnega Osvobajanja pa je takrat Vrhničan Majer dal pobudo za združitev slovenskih lovcev v Ljubljani. Osnovno smer pa je potem, če tako rečem, začrtal dr. Ivan Lovrenčič, ki je poudaril, da naj organizacija ne bo le stvar slovenskih lovcev, marveč vseh Slovencev. Precej časa je bilo potem treba, da se je izoblikovala lovska zakonodaja. Že prvi začasni zakon takoj po drugi vojni pa je opredelil, da je član lovske organizacije lahko vsakdo, ki opravi izpit, ki spoštuje pravila organizacije in ki je tudi sicer pošten državljan. Druga pomembna opredelitev pa je, da je divjad družbena dobrina in lastnina in da so lovišča dana lovcem v upravljanje.« • »Nekako vsak stoti Slovenec je danes član lovske organizacije. Je to veliko?« t »22.500 članov je vključenih v 411 lovskih družin, ki upravljajo z 90 odstotki lovišč na okrog 20 tisoč kvadratnih kilometrih. Po številu članstva se lahko primerjamo s sosednjo Avstrijo. Mislim pa, da bolj kot ta, je pomemben podatek o številčnosti divjadi. Slovenija spada med boljša, da ne rečem najboljša lovišča v Evropi. Pri nas imamo divjad, kot je medved, ris, volk, ki je v Srednji in Zahodni Evropi že izginila.« • »Zakon točno opredeljuje varstvo, gojitev in lov divjadi. Ljudje pa navadno, ko govorijo o lovcih, pomislimo predvsem in zgolj na lov.« »Lovne divjadi je danes že sorazmerno malo, zato jo lovci že varujemo. Lovec danes nadomešča velike plenilce, ki jih ni več ali manj. Tako skrbimo za ravnotežje. Skušamo pa vplivati tudi na tiste, ki gospodarijo s prostorom. Pomislite samo, da je danes v Sloveniji okrog pol milijona osebnih avtomobilov in da narava nikdar ni poznala ropota, pesticidov in kislega dežja.« • »Kako pa razlagate podatek, da se štiristo gamsov v desetih letih kljub garjam ni spremenilo?« »Garje so najhujša bolezen, ki pa niso razširjene po vsej Sloveniji. Začele so se v Ratečah in so zdaj nekje pri Ljubelju oziroma Jezerskem. Imamo pa danes že tudi smernice, kako z gamsi gospodariti, da bi bila nevarnost okužbe čim manjša. Osnovno pravilo je: tam, kjer se je bolezen pojavila, naj narava sama ukrepa. Sicer pa morajo gamsi imeti mir, mi pa smo dolžni skrbeti za ustrezna, čimbolj naravna razmerja staleža.« • »Lov in šport. Kako pa gre to skupaj z varstvom in gojitvijo?« »Lov ni samo streljanje. To kažejo tudi podatki o uplenje-nosti divjadi v organizaciji. Plemenitost lovskega športa je v opazovanju narave in v ohranjanju zdrave narave. Mislim, da narava še nikoli ni bila tako napadana kot danes, misel na njeno obvarovanje med lovci in tudi drugim« P8 tudi še nikdar ni bila tako živ« kot zdaj.« • »Se torej divjadi obeW° boljši časi? . »Nehvaležno je biti presto* Mislim pa, da se vse bolj °> veščamo, da niso samo mate«"1' alne dobrine glavni cilj- £ vem, če smo na tem podrocj dosegli že vrh. Vsekakor pa J res, da smo Slovenci po naraj čuteči in veliki romantiki in■ ne?« »To je nevarna smrtnog sna bolezen. Zdaj se pojav« na 10 tisoč kilometrih. Vojn* se po toliko prevoženih metrih prav zaradi PrePr,!£ nja, da zna voziti, sooči z n srečo. Bojim se, da je tu* steklino zdaj tako. Prvemu v lu smo se zaradi previdno« uspešno izognili. Zdaj je Pf* zato nevarnost veliko vecj. Mislim, da morajo psi na ^ ge, mačk je preveč in V°°S^L no budni moramo biti na v«0 nje lisic« A. Žalar Slovenski izvršni svet odločil v mejaškem sporu zaradi lovišča Se bodo lovske strasti končno umirile? Viktor Mažek Žiri, 16. oktobra — Stvar je bolj zrela za humoresko kot za resen članek, bi dejal neprizadeti opazovalec. Prizadeti, v tem primeru lovci sosednjih družin, to je Dole v idrijski občini in Žiri v škofjeloški, pa menijo drugače. Mejaški spor se je po devetih letih invtenzivnega kreganja sklenil s sklepom slovenskega izvršnega sveta, ki je, upoštevaje gola dejstva oziroma pisane dokumente, dal prav Žirovcem. Kaže pa, da je nesporazuma konec le na papirju, saj Primorci sklepa vlade ne priznavajo in se na različne načine še naprej trudijo vzpostaviti lovsko mejo po meji stare jugoslovansko-italijanske meje. »Spor se je v resnici začel že dosti prej, 1954. leta, ko smo dobili nov zakon o lovu. Ta je med drugim prinesel tudi določbe, po katerih so se ustanavljala lovišča. Že tedaj se naši in primorski lovci niso sporazumeli, zato so nazadnje potegnili mejo med loviščema po meji med tedanjima okrajema Tolmin in Kranj,« se spominja starejši žirovski lovec Viktor Maček. »Lovci obeh družin smo vsak od 'svojega* okraja dobili odločbo, ki smo jo spoštovali. Vse do leta 1978. je bil, kot rečeno, mir, potem pa so lovci družine Dole začeli loviti divjad v našem revirju, ki so si ga očitno želeli spet prilastiti. Prišlo je do besednih spopadov in celo fizičnih obračunov, streljali so za našimi 'jagri'.« Kot pravi Viktor Maček, ki se mu pridružuje tudi Matija Jereb, so Žirovci prvi predlagali, da se sestanejo in v miru pogovorijo. Kregi so nepotrebni, streli nevarni, divjadi pa imajo menda v lovišču družine Dole celo več in bolj raznoliko kot v žirovskem. »Lovska meja poteka po okrajni oziroma sedanji občinski meji, ki večinoma sledi staro italijansko-jugoslo-vansko mejo. Prek nje seže edino pri Breznici z naseljema in okolico Brezni-ca ter Osojnica. Gre za približno 240 hektarov 'sporne' površine, ki pa zemljepisno, gospodarsko in sploh gravitira k Žirem. Od Žirov je oddaljena komaj dvesto metrov, k Žirem pa je bila priključena že 1945. leta,« je dejal Matija Jereb. »Ne vem, zakaj v Idriji nočejo pogledati v svoje dokumente, se sprijazniti z mejo, kot jim jo je odredil tedanji njihov okraj. Od leta 1978 smo imeli že veliko sestankov, a se nikakor nismo mogli sporazumeti.« Potem so, kot pravijo Žirovci, Primorci sami predlagali, naj spor reši slovenska vlada, izvršni svet. Ta je 16. julija letos res izdal sklep, na katerega ni pritožbe. V njem aaje prav pisanim dokumentom, torej žirovski lovski družini. Spor glede meje in divjadi pa, kot kaže, žal, še ni končan. Idrijski lovci ne priznavajo sklepa vlade, še naprej bijejo bitko za »staro pravdo« prek tiska, radia in tudi v osebnih pogovorih, trdijo, da je edina prava meja med loviščema družin tista, ki je včasih tekla po državni meji med Italijo in Jugoslavijo. Predsednik lovske družine Zin v Hudolin o vsem tem pravi: »Sporn^e lovišča je na ozemlju skupščine o Skofja Loka. Če hoče lovska dru*^. imeti del lovišča na ozemlju ^^\gA'f čine, mora skupščina občine, v k* ^ ta družina, zaprositi drugo °bc»n^e dodelitev dela lovišča. Iz ^rl^eIt, 6* prošnje nikoli ni bilo. Z izg0^1^^ je to samo 0,6 odstotka ozemlja c*' „o idrijske občine in da zato ni P***^ \r nikakršno soglasje, si ga preP1**^^' stijo. To se mi zdi ravno tako, kot bi šel v sosedov gozd P° ^ par smrek, misleč, da je tako malo, da ni vredno, da bi gpof' prosil lastnika tega gozda. Žirovski lovci želimo končati ^ prijateljsko sodelovati z družino Dole. Kot vselej, bomo povabili tudi na skupno brekado 31. oktobra.« %ati H. Jelovčap Darko Hudolin Matija Jereb Štirje mizarji na prepihu Koroška Bela, 19. oktobra - Na Koroški Beli je stara m» zarska delavnica, last jeseniškega Kovinarja, v njej pa na posleni le še štirje mizarji. Že leta jim obljubljajo, da bo Jesenicah dobili sodobnejšo mizarsko delavnico, ker je Qtgr več kot stara in neprimerna: delajo v leseni baraki in V ^ bljajo vegasto leseno skladišče. Skozi začasne in plesni ^. ne neprestano piha, da ne govorimo o podu, saj ga sp 10 ^jj. Če se že delavci ne upajo upreti in odločno zahteva ših delovnih razmer, se vedno bolj upirajo sosedje ,nJezagO' šujejo, kaj vendarle delajo inšpekcije. Če lesene barak ^ jjj rijo, potem bo ogenj uničil prav vse. Nobene škode s,ce. ^k0. bilo, če bi ogenj uničil mizarske barake, saj jih rT1°^-irijiin1 ali tako čimprej podreti, vprašanje pa je, kako bo z t) hišami v strnjenem n< selju? — Foto: D. Sedej 2?EK, 20. OKTOBRA 1H«7 ZANIMIVOSTI Samomori med Slovenci dobivajo strahotno razsežnost Človek se pogovarja s smrtjo ^tajsi na samomor gledamo kot na religiozno dejanje (kot indijske vdove, ki so se še do nedavnega sežigale na grobu svojih °z), kot na nekdaj častnega (kot Japonci, ko store harikiri), kot na zločin (kot islamski Talmud in po zaslugi svetega Avgu-Vema,tua^ krščanska religija) ali pa kot na dejanje obupa in brezizhodnosti, nas mora skrbeti. Zato ker je samomorov na Slo-nskem preveč, 686 jih je bilo predlani; to pa pomeni predolgo vrsto življenjskih usod, ki jim pred usodnim dejanjem nihče ni Pomagal. Slovenci se vse pogosteje Pogovarjamo s smrtjo. Uradna statistika govori o 34,3 Primera takšnih smrti na sto tisoč prebivalcev. Bolj žalosten rekord od nas imajo v svetu le še Madžari s 44,4 samomora na sto tisoč prebivalcev. Tudi na Gorenjskem samomorov in samomorilskih poskusov ni malo. Ni še dolgo, kar smo na tem mestu zapisali, da je lani v cestnem Prometu na Gorenj sem umrlo 45 ljudi. Zaradi samomora ?.a jih je lani umrlo 50 in če lun prištejemo še 20 tistih, ki so nameravali umreti na ta način, potem res drži, da je Zrtev lastne roke vsaj za petino več kot žrtev ceste. Žal katero je bil občutljiv že kot otrok. Tedaj splet teh obremenilnih, sprožilnih okoliščin na eni in dispozicij skih na drugi strani pri šibkejši, labilnejši, manj zreli osebnosti lahko sproži samomor. Zato je zelo pomembno, v kakšnih razmerah je nekdo zorel, ali je čutil družinsko toplino, varnost, spoštovanje.« Vzroki za samomore so, na žalost, preveč zagrnjeni v molk. Nič čudnega, človek pač umre in z njim v grob gredo tudi njegovi motivi. Le Pil samomorih velja zakonitost, da se ubije več moških kot žensk (na Gorenjskem lani 43 moških in sedem žensk), več izobraženih kot neizobraženih, več mestnih kot podeželskih prebivalcev, več si jih streže po življenju poleti kot pozimi (na Gorenjskem je bilo največ teh smrti maja, julija in avgusta) in več v razvitih severnih deželah kot v južnih. Slednja zakonitost velja tudi za Jugoslavijo, kjer je v Sloveniji, na Hrvaškem in v Vojvodini precej več samomorov kot, denimo, na Kosovem. ko je samomor zelo do- nčna stvar in ko o njem fazpravljamo v luči statisti-je običajno že prepozno; samomorilcu pa, če ga ni rešil zdravnik na operacijski jnizi, ni več pomoči. Ni še d°lgo, kar si s tem pojavom nismo preveč belili glave. Samomorilca smo pač pokopali (celo v neposvečeno zemljo *°t grešnika) in tako je zem-4 a zagrnila tudi splet problemov, ki jih je ta človek čutil m so ga morda gnali v taksno odločitev. Danes nam ni več vseeno, zakaj si človek streže po življenju in kako bi se dalo še pravi čas pomagati °nemu, ki skrivama goji samomorilske misli. Kajti klica smrti dozoreva v človeku počasi in s samomorom se v človeku konča neki proces, k.ot trdi Franc Leskovšek, sociolog iz kranjskega Centra 2a socialno delo, ki se je v ^oji magistrski nalogi ukvarjal s samomori. *V človeku se to razvija od naJzgodnejših let, dokler v Zrelem. obdobju znova ne na- Največ ljudi si vzame življenje z obešen jem (na Gorenjskem lani 29), nekaj se jih zastrupi z izpušnimi plini (sedem) ali ustreli (štirje). Nekaj ljudi si izbere skok skozi okno, čez most ali pod vlak, nekaj se jih utopi, pogoltne večjo količino tablet ali si prereže žile. koreniniti vzroke, zaradi katerih ljudje umro po svoji volji. To pa ni tako preprosto, kajti opraviti imamo z ljudmi, kjer je vsak osebnost zase, z duševnostjo, značilno le zanj, preteklostjo,značilno le zanj, in motivi, značilnimi le zanj. V Sloveniji imamo zdaj ustanovo, ki se ukvarja s preprečevanjem samomorov, in sicer Center za prevencijo samomora pri Psihiatrični kliniki v Ljubljani. »Prevencija samomorov gre v treh smereh,« pripoveduje Franc Leskovšek. »Prva je medicinska, ko skuša k vrednotam življenja, ne pa k melanholiji in pesimizmu.« Žalostno je, da je največ samomorov v razvitem svetu. Ali to morda pomeni, da blaginja ljudem ne prinaša duševnega miru, da jih duhovno siromasi in spravlja v dvom o smislu življenja? V tem duhu razmišlja tudi naš znanji psiholog in duhovnik dr. Anton Trstenjak, ki trdi, da gre ljudem danes bolj za obliko ali statusne simbole kot pa za vsebino življenja. Žalostno je tudi, da je med samomorilci vse več mladih grobo lahko opredelimo nagibe, ki so ga morda gnali v smrt: nerazumevanje v družini ali zakonu, alkoholizem, konflikti v službi, strah pred uničujočo boleznijo, osamljenost. Le četrtina samomorov gre na račun duševne bolezni, pri vseh drugih pa gre za splet številnih vzrokov in okoliščin, o katerih govori Franc Leskovšek. Če bi hoteli omiliti to družbeno zlo, bi kazalo najprej iz- V Sloveniji si vsako leto vzame življenje vsaj 20 odstotkov več ljudi kot je žrtev v prometnih nesrečah. zdravnik samomorilcu rešiti življenje. Druga je tista pot, ko skušamo odvrniti od samomora ljudi, ki so ga že poskušali storiti, pa tudi tiste, ki se pogosto zatekajo po pomoč k psihiatru, psihologu, socialnem delavcu. Tretja pot pa je ustvarjanje takšne družbene klime, ki usmerja leti na konfliktno točko, na Na Gorenjskem si je lani vzelo življenje 50 ljudi, 20 jih je to poskusilo. Letos pa že pred koncem leta beležimo 55 samomorov in samomorilskih poskusov. Medtem ko je po številu samomorov lani vodila kranjska občina (z 19 samomori), takoj za petami pa ji je bila škofjeloška (s 15 samomorilci), je letos ta žalostna statistika najbolj poskočila v Radovljici, kjer si je do danes streglo po življenju 21 ljudi, 19 žal »uspešno«. ljudi, starih med 18 in 25 let. Ta generacija najbolj občuti prepad med željami, ki jih ima glede svoje prihodnosti, in dejanskimi možnostmi v družbi. Čeravno na ves glas polagamo našo prihodnost v roke mladih, se ti ljudje v resnici v družbi le stežka uveljavljajo. Prav tako žalostna je ugotovitev, da si po življenju streže več starih ljudi. Ali vse to govori o tem, da smo se odvrnili od človeka? Da se ostareli ljudje čutijo odvečni v svetu, kjer človekovo vrednost merimo le po njegovi koristnosti in storilnosti? D. Z. Žlebir Železničarji za Varnost, vozniki pa v zapornice Čan^lr'0*' °ktobra — Železničarji se ne hvalijo, zato Jeseni-Hjg . pmajda vedo, kako pomembno in moderno naložbo ures-•»a v**^ na Jesen*sk» železniški postaji. Se vedno so črne točke Vo **J Progi Jesenice - Ljubljana, krivci za nesreče izključno n,ki, pešci, kolesarji. sre*^ minulih letih so se večkrat dogajale hude železniške ne-žele? S.smrtmm izidom tudi na progi Jesenice - Ljubljana. Po z&v ^s^i tragediji v Divači pa so železničarji očitno poskrbeli j0 na°j0 varnost, saj ni več toliko železniških nesreč. Kaj pravi-nalo7KSen'ca^' kJer so s" k°rak dlje, ko so z eno največjih ^^^o v občini izredno dobro poskrbeli za varnost na tirih? »Res je, da smo po divaški nesreči vsi slovenski železničarji poskrbeli za boljšo varnost, tako s tehnološkimi izboljšavami kot tudi z večjim usposabljanjem delavcev,« pravi šef železniške postaje Jesenice Janez Medja. »Obenem se zavedamo, da je na železniški progi od Jesenic do Ljubljane še i§ B nešteto črnih točk. Priznati moramo, da se pri železniških prehodih skorajda vsak dan dogajajo nesreče, naj bodo zavarovani z znaki, zaporami ali lučmi. V°2nik vozniki, pešci ali kolesarji. Mislim na nesreče, ko mera ' ^0voz'J° zapronice ali se zaletijo vanje. Nobenega privi žeie?Za.^nJ'h petih letih ni bilo, da bi bili za take nesreče kri-leženCj*ničarJ' - vedno so ali krivci neznani ali pa so znani ude-biia ^. v c>estncm prometu. Kar priznajmo - vozniku avtomo-kriJUi Se Do ob dveh ponoči znašel na praznem ljubljanskem Če lucjU 'n Do gorela rdeča luč, niti na misel ne bi prišlo, da rde-ških n^k' uPošteval. Obstal bo, medtem ko se bo pri železni-sPloh nt k^'*1 nestrpno zaganjal v spuščene zapornice in se Ki' k° 0ziral na utripajočo rdečo luč. Ho vzdr-^7 ^nančnim težavam železnice stalno skrbimo za red-krijern Z(-'vanJe 'n iz prometa izločimo vsa vozila, na katerih od-Srne biti^ moJnno "aPa^o. Če je tveganje, pravimo, ga ne ^a'a če^'1'*'*1* železniška postaja bo ob koncu novembra kon-§e si„ *azo modernizacije postaje, ki zajema najsodobnej-n^staje V Ovarnostne naprave in avtomatizacijo vse železniške Pona20 ' Se k°mo vodili i/, enega centra, z računalnikom. Ia> za ***°tilo n/ev: ne ho več službenega ozvočenja po postaji, ki je računa|S .,"°va'te v bližini. Samo od Javornika do Jesenic bo °Prav|j n P v«denje nadomestilo delo in nadzor, ki ga zdaj Se'> tud' Wna^st železničarjev! Ob tej izredni pridobitvi smo ve-^•Uvcev lt'Ba' **a Je Dr' Kr«dnji postaje sodelovalo tudi po 300 *Kodi|„ <*an* a *e Pr<>met potekal povsem nemoteno in se ni ** niti nainuinit« mm.mAi - Neurje na Gorenjskem Narasle vode povzročile kup nevšečnosti i t niS ni iniv i tliiavab oq 9j nshq abi Kranj, 18. oktobra — Med nedeljskim deževjem so narasle vode preplavljale ceste, zalivale kleti, med Zatrnikom in Krnico se je sprožil tudi zemeljski plaz, v Otočah pa je prišlo do onesnaženja pitne vode. najmanjša nesreča.« I). Sedej Med silovitim deževjem je voda preplavila cesto med Seni-čnim in Krizami, zato je bil ves dan oviran promet. Zalilo je tudi lokalno cesto Kovor — Hudo, ki so jo morali zapreti. V jeseniški občfni je voda zalila cesto med Žirovnico in Potoki. Na cesto je naneslo toliko peska, da so ga morali delavci Cestnega podjetja ves čas odstranjevati, da je bilo sploh mogoče voziti, in da se ni zamašila cestna kanalizacija. V Mostah pri Žirovnici je hudournik vdrl v stanovanjsko hišo Marije Bizjak, vendar so vodni tok s pomočjo sovaščanov brž preusmerili, tako da ni napravil večje škode. Delno je bila poplavljena tudi vojaška karavla v Žirovnici, ker se je zamašil odto-čiii jašek. Vojaki so sami poprijeti za delo. Za nekaj časa je voda zalila tudi lokalno cesto proti Žirovnici. Se najmanj nevšečnosti je bilo v Kranju in Škof j i Loki. Sem in tja se je zamašil le kak odto NESREČE Mopedist se je ponesrečil _zaradi psa_ Zab.e/.nica, 17. oktobra — Med vožnjo od Begunj proti Ži rovnici se je ponesrečil 17 letni mopedist Primož P< iz Most, ker se mu je pod kolesa zapodil pes Psa je ob cesti vodila 13-letna Marjana H i/. Zabre/.nice, nenadoma pa se ji je žival iztrgala m se zakadila v mopedista. Ta se ji je sicer skušal Izogniti, a zaman čni jašek, ker ni mogel požirati prevelikih količin vode. Neurje je bilo krivo tudi, da se je v zbiralniku pitne vode v Otočah znašla gnojnica. Eden od kmetov, ki ima travnik tik nad izvirom zajetja, je dan poprej tja navozil gnojnico. Med deževjem je gnojnica vdrla v podtalnico, ta pa se je pomešala z vodo v zajetju. Ker zbiralnik napaja prek 200 gospodinjstev Otoč, Posavca in bližnjih vasi, so morali domačini oskrbeti z vodo iz cistern, izpraznili so obe vodni zajetji na tem območju in vzorce onesnažene vode poslali v analizo Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranj. Zaradi močnega deževja se je sprožil tudi zemeljski plaz med Krnico in Zatrnikom, ki sicer ni zasul vsega cestišča, je pa oviral promet. Zato so se ga, takoj ko so bili obveščeni, lotili delavci Cestnega podjetja in ga odstranili. D. Z. _9. STRAN ©©ISIIS&MEHGLAS Komercialist pretental obrtnike Kranj, oktobra — 57-letni Peter Šebenik z Vrhnike se je z direktorjem Stokoeksporta Skopje resda dogovarjal, da bi se za to delovno organizacijo sklepal posle v Sloveniji oziroma da bi vodil predstavništvo v Subotici, vendar je ostalo le pri besedah. S službo ni bilo nič, Peter pa se je kljub temu obrtnikom po Sloveniji predstavljal za komercialista Stokoeksporta oziroma Pela-gonije iz Skopja. , Iz telefonskega imenika je izbrskal seznam obrtnikov ro-letarjev, stavbnih kleparjev in mizarjev; s sedemintridesetimi iz Ljubljane, Domžal, Mengša, Škofljice, z Vrhnike, iz Logatca, Škofje Loke, Radovljice, z Jesenic, iz Radeč, Novega mesta, Maribora, Kranja, Celja,Šenčurja in Brežic se je dogovoril, da bodo za Sto-koeksport oziroma za Pelago-nijo izdelali večje količine rolet, žlebov in stavnega pohištva. Obrtniku z Jesenic je, na primer, ponudil posel v vrednosti 31,5 milijona dinarjev, eden od radovljiških obrtnikov naj bi za Stokoeksport izdelal za 24 milijonov dinarjev rolet, obrtnik iz Šenčurja za več kot 15 milijonov dinarjev žlebov... Obrtnike je zmamil denar, saj jim je Šebenik obljubljal velika predplačila, nekaterim tudi 100-odstotna. 26 obrtnikov mu je že ob podpisu žigosanih zaključnic, na katere je Šebenik primaknil še svoj podpis, dalo skupno več kot 3,8 milijona dinarjev kot nadomestilo za potne stroške, nagrado za njegovega šefa (da bi pač posel bolje stekel) ali kot posojilo njegovi družini. Mnogim je dal tudi telefonsko številko, ne svojo, temveč »ženino« iz Subotice, sosedovo na Vrhniki, številke raznih hotelov... Denar je poskušal zvabiti tudi od preostalih obrtnikov, vendar so ti hoteli prej obljubljeni predujem. Tega pa ni in ni hotelo biti. Šebenik, ki je dobro vedel, da to, kar dela, ni pošteno, se je januarja letos znašel v priporu. Preiskava je samo še potrdila, da si je goljufanje izbral za način življenja. Že pred šestimi leti je enemu od ljubljanskih obrtnikov zatrjeval, da je komercialist Agro-Pomoravlja in da mu bo prek zvez v Bosni priskrbel 30 kubičnih metrov hlodovine. Vzel je 35 tisoč dinarjev predplačila — in skrivnostno izginil, o lesu pa ni bilo ne duha in sluha. Podobno je pretental občanko z Vrnike. Obljubil ji je štiri tone premoga. Spet je vzel le denar... Temeljno sodišče v Kranju je Šebenika obsodilo na osem let zapora, obrtnikom pa bo moral vrniti tudi denar, ki ga je na zvit način zvabil iz njihovih žepov. Sodba še ni pravnomočna. Okradel svate — in se znašel v zaporu Kranj, oktobra — 39-letni Stojče Stojov iz občine Kočani v Makedoniji je julija letos prišel s trebuhom za kruhom v Slovenijo, ker v domačem kraju ni mogel najti zaposlitve. Na Gorenjskem je priložnostno pomagal pri gradnji in obnavljanju hiš — dokler ga v poletni noči, z 29. na 30. avgust, niso zasrbeli prsti. Videl je, kako se ženinovi in nevestini svatje zabavajo v gostilni Pri Jožu v Šenčurju. S ključem je najprej odklenil en njihov avtobobil, nato še drugega, pri tretjem pa ključa še rabil ni, ker je bil avto že odprt. Iz avtomobilov je pobral vse, kar je bilo vrednega — jopice, očala, dežnik, vetrovko, brisači, komplet prve pomoči... — vse skupaj vredno 113 tisoč dinarjev. Predmete je odnesel na drugo stran ceste pod drevo, kajpak z namenom, da jih odtod spravi na varnejše mesto. Tu se je zgodba za Stojča končala, izsledili so ga in za svoje »grehe« se je moral pred nedavnim zagovarjati na zatožni klopi. Temeljno sodišče v Kranju ga je obsodilo na deset mesecev zapora, pri čemer je upoštevalo, da je bil že kaznovan. Med olajševalne okoliščine je štelo to, da vrednost predmetov ni bila velika, da so svatje vse predmete dobili nazaj in da je Stojče dejanje obžaloval. Sodba še ni pravnomočna. Nevarno križišče — Na cesti iz Škofje Loke proti Kranju je na Starem dvoru križišče, na katerem se skoraj vsak dan zgodi manjša ali večja nesreča. Domačini se že nekako znajdejo, teže je tistim, ki ne poznajo skritih dogovorov šoferjev in ne vedo, ali za stransko cesto naravnost morajo dati desni smerni kazalec ali naj kar peljejo. Foto: V. Stanovnik Naklanskim kinologom prvi dve mesti Naklo, 17. oktobra — Na republiškem finalnem tekmovanju šo-lanih psov, ki je bilo to soboto na nogometnem igrišču v Naklem, so domačini pobrali lovorike. V skupini A, kjer tekmujejo že bolj izurjeni psi, sta prvo mesto osvojila pes Feit in vodnica Mojca Bajželj z 275 osvojenimi točkami. Takoj za petami jima je bil drugi domačin, Drago Gorišan s psom Farijem, za njim pa je za točko zaostal Alojz Perne s psom Dinom iz ljubljanskega kinološkega društva. V B skupini je prvo mesto osvojil vodnik Albin Draksler s psom Gorom iz kinlo.škega društva Žalec, dosegel je 285 točk. Za točko je zaostal domačin Drago Keržič s psico Gloro, tretje mesto pa je šlo Kinološkemu društvu manbor psu Grinu in vodniku Milanu Ferku. Psa je zadel, pri tem pa izgubil oblast nad krmilom, padel in se hudo ranil. Trčila avtobus in katrca Kranj, 18. oktobra — Na I.ju pijanski cesti na Laborah sta popoldne trčila Alpetourov avtobus in katrca, ki jo je vozil M-letni Roman Bajt i/. Kranja. Ta je z nezmanjšano hitrostjo pripeljal s stranske na prednostno Lju- bljansko cesto, ko je po njej pripeljal 23-letni Darko Mlakar, voznik Alpetourovega avtobusa. Na spolzki cesti ie sicer zaviral, vendar je kljub temu trčil v katr co in jo nekaj časa potiskal pred seboj. V nesreči je bil povzročitelj Koman Bajt hudo ranjen. Padel v jašek in se utopil Žiri, 16. oktobra — Na gradbišču ceste skozi Žiri so zjutraj našli mrtvega 59-letnega Franca Pečelina iz Zirov. Prejšnjega večera ga je bil eden od znancev pripeljal do bencinske črpalke, od tod pa se je Pečelin prek gradbišča Ceste XXXI. divizije, ki je deloma zaprta, peš vračal domov. Na gradbišču je padel v nezavarovan kanalizacijski jašek Ker se je udaril v glavo, je nezavesten obležal v vodi in se zadušil. D. Z. 'IMISMEUGLAS 10. STRAN_ Obeti pred sezono Kranj, 19. oktobra — Od 15. do 24. oktobra so v Kranju »Beli dnevi Kokre v Globusu.« Tja so v soboto v športnioddelekpovabili naše smučarske reprezentante. Nasvete so dajali smučarski skakalec Primož Ulaga, tekačica Jana Mlakar in njen sotekmovalec Jani Krši nar. »Beli dnevi v Kokri v veleblagovnici Globus.« To geslo in maskota hrčka vabita v oddelek športne opreme v veleblagovnico Globus v Kranju. Prodaja in pestra ponudba celotne smučarske opreme teče že od 15. oktobra in bo trajala do 24. Tu lahko kupite smučarsko opremo na kredit, brezplačna je montaža kupljenih smuči in vezi, izžrebane bodo nagrade za kupce, ugodna je pred-prodaja smučarskih vozovnic RTC Krvavec s popustom pa včlanje-vanje v Smučarsko zvezo Slovenije, strokovni nasveti pri nakupu opreme in predvajanje športnih filmov. V soboto so v Globus povabili tudi naše smučarske reprezentante. Prišli so smučarski skakalec Elektrotehne Primož Ulaga, smučarska tekačica iz Kranjske gore Jana Mlakar in smučarski tekač Unior Olimpije Jani Kršinar. Prijetno je bilo skoraj vse dopoldne kramljati z njimi in dajali so tudi nasvete pri izbiri opreme. • Primož Ulaga: »Priprave in spet priprave. Vesl si, če si doma in med ljubitelji športa. Moj cilj za to sezono je, da se bom dobro uvrščal na prvi letošnji turneji Intersport. Drugi je dober nastop na olimpijskih igrah v Calgarvju in na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu. Tam bi rad dokazal, da me poletov ni strah, in da sem sposoben dobro leteti na smučeh. Vendar bo treba dobro skakati na vseh mednarodnih in domačih tekmah in še na tekmah svetovnega pokala. Za uspešno svetovno prvenstvo v poletih bom moral imeti take priprave, ki si jih sam želim.« •Jana Mlakar — »Žalostno, toda resnično: lani sem morala prenehati s smučarskim tekom. Poškodbe hrbtenice in močna obraba hrustanca sta me primorali, da sem postavila v kot tekaške smuči. Zdravje je le zdravje. A mi je žal. Še vedno bom ostala zvesta temu športu in če bodo 'hoteli, bom tudi pomagala. Sedaj študiram in zaposlila se bom. A še vedno bom v smučarskem tekaškem športu. To je namreč šport, ki se mi je zapisal v srce.« • Jani Kršinar: »Vedno se vrstijo vprašanja, kaj je cilj v tej sezoni. Nikomur ni mar, kako ga doseči. Jaz pa sem prepričan, da bom dosegel normo za zimske olimpijske igre, to je petindvajseto mesto v teku za točke svetovnega pokala. Želim si ga kmalu doseči. Cilj je tudi, da dobim točke v svetovnem pokalu. Od naših smučarskih tekačev to še ni uspelo nobenemu. Seveda so želje še dobre uvrstitve na mednarodnih tekmah in v domačih smučinah. Če mi bo uspelo kmalu doseči normo, potem se bom z vsemi močmi pripravljal za Calgarv.« D. Humer Foto: F. Perdan Pred letošnjo smučarsko sezono Mladi so porok Kranj, 18. oktobra — Pri alpskem smučarskem klubu Triglav iz Kranja pri delu z najmlajšimi veje nov veter. To je tudi porok za večjo kakovost v jugoslovanskem alpskem smučarskem vrhu. Dosežene uspehe v smučarskem športu nam že sedaj mnogi zavidajo, drugi pa nam priznavajo, da smo uspeli dokazati, da lahko dobro in načrtno delo rodi bogate sadove. Priznavajo nam, da je prav z naše strani zavel osvežujoči veter, pri čemer nimajo v mislih samo uspehov posameznih športnikov, temveč tudi način dela, ki spodbuja k posnemanju. Na tak način dela že vrsto let tudi alpski smučarski klub Triglav iz Kranja, v katerem je več kot sto tekmovalk in tekmovalcev, ki bodo z marljivim delom kmalu pokazali, kako so zreli za alpsko smučanje. Za te skrbi novi poklicni trener pri ASK Triglav, Boris Gruden. Poklicno se s trenerskim delom ukvarjata še Slavko Zupane in Dare Štular. V pomoč so jim še amaterski trenerji Silvo Košnik, Jože Blažič, Mitja Krampi in Uroš Šter. Kaj pričakujejo od letošnje sezone in kakšne so bile priprave za to, olimpijsko sezono, smo se pogovarjali s poklicnim trenerjem Daretom Štular-jem. ( »S treningi in pripravami za sezono 1987-88 smo začeli le po par tednih odmora pretekle sezone, to je maja. Bil je le kratek odmor za naših več kot sto alpincev. Začeli smo vaditi in nabirati kondicijo na stadionu Stanka Mlakarja in v okolici. V našem klubu je skoraj polovica cicibanov, in to je široka osnova za naprej. Mladi so pogoj za nemoteno delo in vzgojo vrhunskih tekmovalcev. Zanje skrbi novi trener Boris Gruden. Cilj našega dela je, da si pridobimo in utrdimo status vrhunskega športnika in da naši tekmovalci in tekmovalke pridejo v sam jugoslovanski alpski vrh, ki je hkrati tudi svetovni vrh. Do konca junija smo se pripravljali po petkrat na teden. Potem smo vadili na snegu na Ledinah in pod Prisankom. Nato smo s kondicijskimi pripravami nadaljevali na stadionu Stanka Mlakarja in bili tudi na pripravah v Medulinu. Naši smučarji in smučarke so se privajali tudi na snegu. Trenirali smo vožnjo med vratci na ledenikih v Italiji in Avstriji. Vreme je bilo takrat ugodno in res smo se dobro privadili na snežno podlago. V našem klubu imamo devet jugoslovanskih reprezentantov. V ženski A reprezentanci je Mojca Dežman, v moški B Grega Grlic. V mladinski A reprezentanci je Grega Stojanovič, v B pa Janez Demšar. V pionirski A sta Urban Stojanovič in Nataša Naglic, v B pa Andreja Valenčič. Med kandidatkami za reprezentanco pionirjev sta Nataša Boncelj in Katja Zupan. Dobre priprave pred startom v olimpijsko sezono so za dobre dosežke in izpolnitev zadanih si ciljev osnova. Kljub izdatni pomoči naših dveh pokroviteljev, to .'ta Gorenjski tisk in IBI, ter podpori ZTKO Kranj in drugih delovnih organizacij so v to veliko vložili tudi starši naših smučarjev in r.Ttučark. Zadnje priprave 1'omo imeli na našem Krvavcu, ki ima tO posluha za naše delo na snegu. Besedo pri tem ima direktor rlC Krvavec Franjo Kreačič. Tudi drugi delavci te organizacije pomagajo. Prisrčna hvala vsem. Upamo, da borno te vezi še okrepili.« ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 20. OKTOBRA 198] Tržičani na krosu Visoka zmaga, a slaba igra Duplje, 18. oktobra — SRK-ženske Kranj Duplje : Alples 25 : 11 (14:4), rokometno igrišče za OŠ v Dupljah, gledalcev 50, sodnika Lužar (Petrovce), Malenšek (Titovo Velenje). Kranj Duplje — Lenič, Čeferin 5, Orehar 3, Planinšek 1, Bajrovič 2, Ovsenek 1, Kastelic 2, Jeruc 2, Gradišar 5, Marti-noviČ 3, Valant 1, Bratož 1. Alples — Šturm, Kejžar 2, Jelenič 2, Rupar, Krmelj 2, Pohleven, Kužel, Lušina 5, Penko, Berce, Kalan, Trojar. Kaj slaba rokometna predstava lanskih republiških prvakinj Kranja na domačem igrišču. Že v prvem delu igre jih je mlada ekipa Alplesa iz Železnikov po igri prekašala. Velikemu favoritu za zmago so vzele preveč izgubljenih žog. Enako se je dogajalo tudi v drugem delu igre. Dekleta ekipe Kranj — Duplje so kljub temu zabijate gole in zato tudi visoka zmaga. D. H. Foto: F. Perdan Deveti turnir v malem nogometu Kranj 87 Kranj, 18. oktobra — Odbor za množični šport in rekreacijo pri ZTKO Kranj bo organizator že devetega tradicionalnega turnirja v malem nogometu Kranj 87. Turnir bo organiziran v dveh skupinah, ki jih sestavljajo ekipe starostnikov in ekipa mladih. Prispevek za ekipo je 10000 dinarjev, ki se plača s prijavnico na ŽR 51500-6788-82913 ZTKO Kranj do 5. novembra 1987. To lahko storite tudi v pisarni ZTKO Kranj, Partizanska 37, na stadionu Stanka Mlakarja, vsak delovni dan od 7. do 12. ure. Žrebanje bo v četrtek, 12. novembra, v prostorih dvorane na Planini ob 17. uri. Vse informacije dobite vsak dan po telefonu 21-235 ali 21-176. D. H. Ligaški izidi NOGOMET — V republiški članski nogometni ligi so odigrali deveto kolo. Kranjski Triglav je tokrat gostoval v Mozirju pri Elkro-ju in se s tega gostovanja vrnil s pomembno točko. Izid — Elkroj : Triglav 1 : 1 (0:1). V naslednjem kolu bo Triglav na stadionu Stanka Mlakarja gostil Rudarja iz Trbovelj. ROKOMET — V tem kolu moške republiške lige je moštvo Ter-mopola iz Škofje Loke gostovalo v Sevnici in srečanje je izgubilo. Izid srečanja — Sevnica : Termopol 22 : 20 (8:9). Pari prihodnjega kola: Termopol : Bakovci, Alples : Iskra, Burja : Kranj Duplje. KOŠARKA — V drugi zvezni ženski košarkarski ligi je Sava Commerce gostovala v Zagrebu pri Montingu. Gostovanje za Savo Commerce ni bilo uspešno, saj so bila dekleta poražena. V moški republiški ligi je Triglav doma premagal Ilirijo, v ženski ligi je loška Odeja premagala Metko iz Celja, Iskra Delta pa v Ljubljani Jeseni-čanke. Izidi — ženske — Monting : Sava Commerce 100 : 77 (51:40), Odeja : Metka 79 : 68 (38:32), Iskra Delta : Jesenice 75 : 55 (39:29), Triglav : Ilirija 86 : 76 (48:40), Cimos : Kladivar 77 : 72 (34:35). Pari prihodnjega kola — Ženske — Sava Commerce : Lavčevič, Jesenice : Induplati Mengeš, Kladivar : Comet, Cerknica : Odeja, moški — Rogaška : Triglav. ODBOJKA — Ženska in moška odbojkarska vrsta Triglava tudi v drugem kolu doma ni uspel, da bi osvojila prve točke v republiški ligi. Moška ekipa je izgubila z Izolo, ženska pa z Ljubnim. Izida — Triglav : Izola 0 : 3, Triglav : Ljubno 0 : 3. Para prihodnjega kola Šempeter : Triglav, Krim : Triglav. HOKEJ NA LEDU — Tudi po desetem kolu prve zvezne hokejske lige ni prišlo do presenečenja. Za presenečenje so poskrbeli le hokejisti Vojvodine, ki so v prestavljeni tekmi med tednom na Jesenicah dobili točko z vodilnimi Jeseničani. V tem kolu je bil v dvorani Podmežakljo domači derbi. Jeseničani so brez težav in visoko premagali Kranjsko goro Gorenjko. Kompas Olimpija je gostovala v Beogradu pri Partizanu in s tega gostovanja prinesla obe točki. Enako zmago je dobil tudi Medveščak Gortan, ki je v Novem Sadu premagal Vojvodino, Cinkarna pa doma Makoteks, medtem ko se je z gostovanja v Sarajevu z zmago vrnila Crvena zvezda. Izidi — Jesenice : Kranjska gora Gorenjka 17 : 0 (8:0, 6:0, 3:0), Partizan : Kompas Olimpija 0 : 1 (0:0, 0:1, 0:0), Vojvodina : Medveščak Gortan 2 : 6 (0:0, 2:4, 0:2), Cinkarna : Makoteks 12 : 6 (5:2, 5:2, 2:2), Bosna : Crvena zvezda 4 : 10 (1:4, 1:3, 2:3). Pari prihodnjega kola, jutri — Crvena zvezda : Kranjska gora Gorenjka, v sredo ob 18. uri Jesenice : Partizan. D. H. D. Humer ELAN Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: izklicna cena din 1. dvostranski kopirni rezkar vvigomat 3.000.000 2. stroj za tiskanje alpskih smuči 1.000.000 3. hidravlična stiskalnica montana 400.000 4. sušilnik smuči 300.000 6. valjčni brusilni stroj carstens 500.000 7. skobelni stroj »šeping« 500.000 8. brusilni stroj za skobelne nože wigo 500.000 9. stroj za krpanje grč 200.000 10. stroj za posnemanje robov 200.000 ter razna druga oprema in deli Prometni davek je vključen v ceni. Licitacija bo v prostorih tovarne 24. oktobra 1987 ob 10 uri. Ogled opreme in vplačilo 10 % varščine od izklicne cene bo istega dne od 8. do 10. ure. Kupci bodo lahko blago prevzeli in plačali od 24. oktobra 1987 do vključno 3. novembra 1987. Po tem roku zapade *'.) % varščina. Največ je bilo šolarjev Tržič, 13. oktobra — Na nogometnem igrišču pod gradom in v njegovi bližini je bilo letošnje tr-žiško občinsko prvenstvo v krosu. Proge so bile dolge od 400 do 5000 metrov, nastopilo pa je nad 200 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v 20 starostnih kategorij. Krosa so se najštevilneje udeležili šolarji, saj je bilo obenem to tekmovanje tudi prvenstvo šolskih športnih društev. Tudi med starejšimi je bila udeležba boljša kot lani. Tako Tržičani niso imeli posebnih težav pri sestavi reprezentance za republiški kros. V posameznih kategorijah so zmagali: Klemen Eržen med cicibani 1979/1980, Maja Jekovec v enaki kategoriji med ciciban-kami. Aleš Jazbec in Fadila Hamzič med cicibani in ciciban-kami 1977/1978, Anže Rener in Petra Jurjevčič med mlajšimi pionirji in pionirkami 1975/1976, Sebastijan Karamet in Damjana Golmajer med starejšimi pionirji m pionirkami 1974, Fadil Hamzič in Danica Mlinaric med starejšimi pionirji in pionirkam' 1973, v tekmovanju SŠD pa Je zmagal Polet z Bračičeve šole pred Storžičem z Grajzarjeve šole in Kokrškim odredom S Križev. Med starejšimi pionirji je zmagal Tomaž Globočnik-med starejšimi pionirkami Ur' ška Rožič, med mlajšimi mladinci Janez Hladnik, med sta rejšimi mladinci Peter Klofuta'' med člani Jože Bohinc in meo veterani Jože Meglic. J Kikel Letos po starem Godešič, 15. oktobra — Konec oktobra se bo začel jesenski del tekmovanja v gorenjski namiznoteniški ligi, so sklenili zastopniki klubov. Tako kot doslej bo sodelovalo osem moštev: NTK Kondor, ki je organizator lige, Jesenice, Sava, Triglav, Murova, Ljubno, Gumar in Križe. Razen Save merita na prvo mesto še posebej Jesenice in Gumar. J. S. - Tek po ulicah Žirov in košarkarski turnir Žiri, 18. oktobra - Športnore kreacijsko društvo Žiri prirej3 za krajevni praznik, 23. oktober, dvoje množičnih športno rekrea cijskih preizkušenj. V petek, ^ oktobra, bo ob 15.30 tradicionalni tek po ulicah Žirov. Pravico nastopa imajo posamezniki vseh starostnih skupinah, °° mlajših pionirjev, ki bodo tek' na 1500 metrov, do veteranov, k1 bodo imeli dvakrat tolikšno P°J Naslednji dan, v soboto. oktobra, pa bodo Žirovci počasti' H krajevni praznik s košarkar' skim turnirjem v telovadnici °s novne šole. Začel se bo ob 8.3U H. J- Kranj najbolje kegljal ie Kranj, 10. oktobra — Zveza društev upokojencev SloveniJe J priredila sedme republiške igre upokojencev v kegljanju, s*re ^a.i-in šahu. Tekmovanja so bila v Novem mestu in Trbovljah. Sodelo» . le so tudi kranjske ekipe. Kranjski kegljači so zmagali, strelci so četrti, šahisti pa šesti. J r*' Lokostrelstvo ____^ Dva nova državna rekorda Šenčur, 19. oktobra — Lokostrelski klub Šenčur je bil organizator letošnjega državnega prvenstva v lokostrelski fita disciplini compaund na razdaljo. Na tem državnem prvenstvu so nastopili vsi najboljši jugoslovanski lokostrelci, ki so dosegli tudi dva nova državna rekorda. Dušan Klemen iz Mute je postavil s 339 krogi nov državni rekord na razdalji 30 metrov, Marjan Po- Vadba v Krizah Križe, 18. oktobra — TVD Partizan Križe prireja tudi letos rekreacijsko vadbo za svoje člane. Vadba bo v šolski telovadnici vsak torek od 20. ure dalje. držaj pa s 302 krogi državni kord na razdalji 70 metrov. ^ Rezultati : prosto — Po. men (Muta) 1214, 2. Marjan r držaj (Šenčur) 1207, 3. rCav«^ (Domžale) 1111; instinktivno 1. Novak 830, 2. Podvoršček 1° Šenčur) 684, 3. Krašovec (Luk ca) 641. D. H- Izlet v neznano Kranj, 15. oktobra - lzle\et neznano bo zadnji letošnji & Planinskega društva Kranj-let bo v soboto, 24. oktobra. ^ tobus bo ob 7. uri odpeljal izP,rila hotela Creina. Izlet bosta voOj Meta Šparovec in Viki Una'; Tura bo lažja. Udeležba je jena, zato se prijavite v Pisa društva. Od tekme do tekme . Gorenjci se dobro držijo — Rokometašice Preddvora so edi^1 gorenjski predstavnik v drugi ženski republiški ligi. Po Preešah — Tudi v tem kraju so organizirali tekmo^ nje v krosu. Udeležilo se ga je 50 tekačev iz radovljiške in tržiške čine. Proge so bile dolge od 600 do 3000 metrov, Klemen Dolenc Mošenj pa je bil absolutno najhitrejši in je prejel poseben P0*^ Med šolarji iz Leš je zmagal Hrovat, med članicami Megličeva, m' . pionirkami Teja Tavčar, med pionirji Dominik Pance, med mladi Klemen Dolenc in med člani Jože Bohinc. — J. Kikel n0- Pokal domačinom — Na tradicionalnem turnirju v malem j gometu na Godešiču je zmagal domači Kondor in osvojil prehou pokal. V finalu je premagal tretje domače moštvo Kondor III P° s jj ljanju enajstmetrovk s 3 : 2, v tekmi za tretje mesto pa je Kond° premagal Polet s Sv. Duha s 4 : 1. Turnirja se iz neznanih ra/1°L-. niso udeležili lanski zmagovalec Peks, Puštal in Vurlog. — J- * man ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka, Titov trg 4/b TOZD Potniški promet Kranj objavlja več prostih mest z kandidate, ki bi se želeli izobraževati za poklic VOZNIK AVTOBUSA Prijavijo se lahko vsi tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoJe-— dopolnjena starost 21 let končana šola za voznike ali šola — poklic IV. zaht. stopnje strojne smeri (bivša poklicna avtomehanske stroke) manj — kandidat mora imeti dovoljenje za C kategorijo naj djtfo leti, ali B in C kategorijo skupaj najmanj tri leta e0- — sposobnost pisnega in ustnega komuniciranja v si skem jeziku ^ Prijave z dokazili sprejema SOZD Alpetour, kadrovski se 64000 Kranj, Koroška c. 5, 8 dni po objavi. TOREK, 20. OKTOBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA 11. STRAN (GLAS ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka DO RTC Krvavec objavlja na Podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela.in naloge: STROJNIKA II dva delavca za določen čas pogoji: končana poklicna šola strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na delih strojnika ali drugih podobnih delih. ELEKTRIČARJA 1 delavec za nedoločen čas p°goji: srednja elektrotehnična šola, smer elektro (jaki tok), 2 leti delovnih izkušenj na delih elektro vzdrževanja. Poskusno delo 2 meseca. VZDRŽEVALCA MOTORJEV 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: poklicna šola avtomehanske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju motorjev ali drugih podobnih delih. Poskusno delo 2 meseca. VZDRŽEVALCA SMUCl - 1 delavec Pogoji: dokončana poklicna šola lesne smeri (mizar) in 3 leta samostojnega dela pri vzdrževanju in servisiranju opreme ali drugih podobnih delih. Delo se opravlja ob sobotah, nedeljah in praznikih. Delo se opravlja v dopolnilnem delovnem razmerju ali preko Mladinskega servisa. SKLADIŠČNIKA 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: Poklicna šola kovinarske stroke (strojni ključavničar) in dve leti delovnih izkušenj pri delih v skladišču. Poskusno delo dva meseca PRODAJALCA VOZOVNIC * delavcev za določen čas Pogoji: srednja ekonomska šola ali šola za prodajalce in 2 leti delovnih izkušenj na delih blagajne. SKUPINOVODJA VZDRŽEVALCEV * delavec za nedoločen čas Kogoji: Srednja tehnična šola strojne ali prometne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju teptalnih strojev 'ali podobnih delih. Poskusno delo 2 meseca. VZDRŽEVALEC SMUClŠC 2 delavca za nedoločen čas in 3 delavce za določen čas Pogoji: poklicna šola za voznike in 2 leti delovnih izkušenj pri upravljanju teptalca ali goseničarja ali podobnih delih. Poskusno delo traja 2 meseca. vzdrževalca tekmovalne proge 3 delavce za določen čas Pogoji: poklicna šola strojne ali elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri delu na smučiščih ali drugih podobnih delih. Znanje smučanja in postavljanja tekmovalnih vratic. Opravljen izpit za smučarskega vaditelja oz. učitelja. Redarja na smuCišCu *» delavcev za določen čas Pogoji: končana katerakoli srednja oziroma poklicna šola in dve leti delovnih izkušenj na delih redarja ali podobnih delih. redarja NA PARKIRIŠČU delavcev za določen čas Pogoji: končana osnovna šola ali kakšna druga, poznavanje premetnih predpisov in 1 leto delovnih izkušenj na delih redarja ali drugih podobnih delih. Administratorja - informatorja delavec za nedoločen čas ?°goji: Upravno administrativna šola in 2 leti delovnih izku-penJ v administraciji ali podobnih delih. Znanje strojepisja, oskusno delo dva meseca. Referent za obdelavo finanCne dokumentacije delavec za nedoločen čas P°goji: srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj pri delu. z računalniki in finančnih obdelavah ali podobnih delih. Poskusno delo 2 meseca. ^JVAJA — 1 delavec za nedoločen čas °g°ji: Osnovna šola in 2 leti samostojnega dela na področju varnosti ali drugih podobnih delih. Poskusno delo 2 meseca. Pi 'sne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev 5pr^jema 8 dni po objavi kadrovska skužba Kranj, Koroška c. • Kandidate bomo obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. f*rmopo| PREDELAVA PLASTIČNIH MAS SgMpPOL ^ ' uki.ava pij\stičnih mas ^225 sovodenj savski j svet DO objavlja prosta dela in naloge: *a h?PENJE finančne službe 11 dob« 4 let sletj^.^P'°šnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na- d!fia.izobrazba ekonomske smeri * leta delovnih izkušenj ^aj ka^H1;'aVe z dokazili o izpolnjevanju objavlj slov dati Pošljejo v 19 dneh po objavi oglasa Kandidato bomo enih pogojev po objavi oglasa na gornji na- o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. alples alples Železniki industrija pohištva 64228 Železniki, Cešnjica 54 Po sklepu ds objavljamo javno licitacijo odpisanih strojev in opreme, ki bo 24. oktobra 1987 od 9. ure dalje v Alplesu, Cešnjica 54, Železniki. Zap. št. izklicna cena 1. stružnica za les hempel 280.000 2. dvižna miza grenzebach 4.000.000 3. stiskalnica za aklimatizacijo ivernih plošč 1.700.000 4. reduktor za sortirni transporter za hlodovino 1.000.000 5. nosilec pluga riko (brez hidravličnega cilindra 10.000 6. večlistna krožna žaga za razrez dna TV kaset 500.000 7. dvotračna brusilka btirkle 300.000 8. stroj za oblačenje kaset s PVC folijo 1.800.000 9. stroj za izrez TV mask 280.000 10. stroj za nanašanje lepila 400.000 11. horizontalni polirni avtomat (2 kosa) 370.000 12. brusilka furnirja ernst 2.300.000 13. stroj za impregniranje schille 550.000 14. enostranska robna furnirka homburg 3.000.000 15. ventilator balducci (brez motorja) 40.000 16. formatna žaga tonvege H88 2.300.000 17. tračna žaga 350.000 18. vlažilci za zrak (10 kosov) 80.000 19. razni deli strojev in drobni material Cene so brez prometnega davka. Davčne obveznosti poravna kupec. Ogled strojev in opreme ter delov bo istega dne od 8. do 9. ure na kraju licitacije. Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Kavcijo v višini 10 % od izklicne cene je treba plačati do pri-četka licitacije. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom. Izlicitirano blago je treba plačati takoj in prevzeti stroje v 5 dneh, dele in material pa takoj, sicer kupec plača ležarino. Nakup na javni licitaciji je po sistemu »ogledano—kupljeno«. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Informacije lahko dobite po telefonu: 064/67-121 (int. 347 ali 310) vsak delavnik od 6. do 14. ure. Dne 24. oktobra 1987 bo najprej licitacija za stroje in potem za dele strojev in drobni material. ABC POMURKA Trgovska delovna organizacija GOLICA o.o. Jesenice, Titova 22 Delavski svet DO v skladu z 90. členom statuta DO razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE za mandatno dobo štirih let Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje zahteve: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj — da izpolnjuje pogoje, določene z DD o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevane strokovne izobrazbe in življenjepisom naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: ABC Pomurka — Trgovska delovna organizacija Golica — Jesenice, Titova 22, v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo IPO«. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku imenovanja. INDUSTRIJSKI KOMBINAT PLANIKA n.sol.o. Kranj, Savska loka 21 Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE ORODJARSKIH DEL - ZAHTEVNO 3 delavce 2. STRUŽENJE - ZAHTEVNO 2 delavca 3. VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE V INVESTICIJSKO - SERVISNI SLUŽBI 4. OBRAČUNAVANJE BOLEZNIN IN INVALIDNIN 5. RAZPOREJANJE DENARNIH SREDSTEV NA ŽIRO RAČUN Pogoji: Pod 1. in 2.: 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poznavanje materialov, delovnih priprav, orodij in strojev in trimesečno poskusno delo pod 3.: visoka strokovna izobrazba strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika, sposobnost komuniciranja in hitrega ukrepanja in trimesečno poskusno delo pod 4. in 5:4-letna strokovna izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo Dela pod 4 in 5 so prosta za določen čas — nadomeščanje delavk za čas porodniškega dopusta. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p.o. KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu razpisuje dela in naloge 2 UČITELJEV MATEMATIKE, in sicer - 1 UClTEUA ZA NEDOLOČEN CAS začetek dela takoj - 1 UClTEI JA ZA DOLOČEN CAS začetek 14. decembra 1987 — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu). Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Cenjeni naročniki Prijetno smo bili presenečeni nad vašim odzivom Prejeli smo čez 500 pisem. Samo tistih, ki prejemajo Gorenjski glas od leta 1947. oziroma že prej Naše delo in Kovinarja, je več kot 200. Kakor smo bili veseli vaših pisem, tako ste nas z njimi spravili v nemajhno zadrego, saj nikakor ne moremo vsem ustreči. Zato smo se odločili, da za jesenski izlet izžrebamo 80 srečnežev le med tistimi, ki ste časopis naročili leta 1947. Vsa druga pisma pa bomo shranili in med njimi izžrebali udeležence spomladanskega izleta. Zdi se mi, da bomo tako ustregli večjemu številu naših najzvestejših bralcev. Lepo se zahvaljujemo tudi za Vaša mnenja o časopisu in obljubljamo, da jih bomo pri snovanju plana dela za prihodnje leto upoštevali. Za konec le še to: na izlet se bomo odpeljali v soboto, 24. oktobra, zjutraj. Kdaj bo odhod iz Kranja oziroma iz Škofje Loke in kdaj se bomo vrnili, pa preberite v petkovem Gorenjskem glasu. Leopoldina Bogataj Kdo so naši izletniki: 1. Anica Virčič, Praše 17, Mavčiče, 2. Franc Boštič, Zg. Brnik 17. Cerklje, 3.Anton Kadivec, Povije 5, Golnik, 4. Frančiška Oblak, Zasavska 53, Kranj, Peter Drinovec. Partizanska 2, Kranj, 6.Ciril Bodlaj, Zvirše 18, Tržič, 7.Zofka Kuster, Hotemaže 42, Preddvor, 8. Jože Jan, Prekmurska 3, Ljubljana, 9. Mirko Stare, Poljska pot 2, Bled, 10.Jože Bohinjc, Zg. Brnik 60, Cerklje, 11. Edvard Pova-lej, Loka 96, Tržič, 12. Minka Bade. Dobno polje 17, Brezje, 13. Janez Oblak. Dobravšce 10, Gorenja vas, 14. Ana Tomazin, Gorenjska cesta 10, Naklo, 15. Janez Gartner. Studor 3, Bohinj, 16. Metka Dolenc, Dobrška 8, Lesce, 17. Angela Česen, Voglje 21, Šenčur, 18. Mirko Grilc, Partizanska pot 4, Radovljica, 19. Slavko Bupar, Log 22, Škofja Loka, 20. Franc Satler, Podbrezje 49, Duplje, 21. Polde Šenk, Hrastje 183, Kranj, 22. Angela Hafner, Stara Loka 59, Škofja Loka, 23.Milka Stanonik, Zakobiljek 9, Poljane, 24. Minka Brenk, Virmaše 85, Škofja Loka, 25. Ivanka Ber-čič, Dorfarje 7, Žabnica, 26. Katarina Strgar. Zg. Brnik 88, Cerklje, 27. Franc Galičič, Pod Plevno 17, Škofja Loka, 28. Vera Meglic, Retnje 6, Križe, 29. Roman Foruma, Gorenja vas 77, nad Škofjo Loko, 30.Angela Štern, VVeingerlova ulica 22, Šenčur, 31. Terezija Lipovec, Bohinjska Bela 105, Bohinjska Bela, 32. Pepca Dovžan, Podljubelj 9, Tržič, 33. Franc Dežman, Pavle Medetove 10, Naklo, 34. Pavla Janša, Koritno 3, Bled, 35. Anton Tavčar, Podgora 2, Gorenja vas, 36. Stanislava Drol, Podnart 73, Podnart, Miha Porenta, Breg 3, Mavčiče, 38. Ivan Božič, Golniška 25, Mlaka, 39. Angela Krč, Nova vas 9, Preddvor, 40. Metka Purgar, Alpska 36, Lesce, 41. Ciril Perko, Senično 3, Tržič, 42. Anton Hafner, Škofjeloška c. 24, Kranj, 43. Jernej Zupane, Zalog 62, Cerklje, 44. Franc Praprotnik, Ljubno 84, Podnart, 45. Stanko Eržen, Zapuže 21, Begunje, 46. Slavka Zalokar, Sp. Gorje 100, Zg. Gorje, 47. Lojze Smolej, Koroška c. 2, SI Javornik, 48. Francka Miklavčič, Predmost 8, Poljane nad Škofjo Loko, 49. Viktor Košir, Zapoge 13, Vodice, 50. Justina Žvan, Stara Fužina 187, Boh. jezero, 51. Stanka Oblak, Godešič 71, Škofja Loka, 52. Jože Zupančič, Reteče 111, Škofja Loka, 53. Anton Fortuna. Ovsiše 9, Podnart, 54. Angelca Pernuš, Zgoša 56, Begunje, 55. Alojzij Až-man, Britof 85, Kranj, 56. Pepca Turšič, Šorlijeva 8, Kranj, 57. Zora Černe, Razgledna pot 10, Jesenice, 58. Anica Perne, Podbrezje 139, Duplje, 59. Fani Bohinc, Delavska 2/b, Kranj. 60. Franc Grašič, Senično 2, Tržič, 61. Francka Krušič, Čopova 2, Jesenice, 62. Ivanka Odar, Kidričeva 27, Kranj, 63. Mihaela Sku-mavc, Jakoba Aljaža 20, Mojstrana, 64. Frančiška Novak, Ul. Franca Barleta 10, Cerklje, 65.Ivanka Mrak, Jezerska 98, Kranj, 66. Jakob Mrak, Delnice 6, Poljane nad Škofjo Loko, 67. Ivana Šink, Sp. Besnica 145, Žabnica, 68. Francka Javor, Vrba 17, Žirovnica, 69. Antonija Porenta, Sv. Duh 48, Škofja Loka, 70. Julka Končar, C. JLA 24, Kranj, 71. Janez Pogačnik. Otoče 26, Podnart, 72. Marija Hočevar, Velesovo 31, Cerklje, 73. Janez Možina, Dolenščice 4, Poljane nad Škofjo Loko, 74. Joža Križaj, Ješeto-va 21 /a, Kranj, 75. Albina Kalan, Ljubljanska 33. Kranj, 76.Pavla Suhadolnik, Drulovka 55, Kranj, 77. Lovro Markul, Srednja Bela 36, Preddvor, 78. Angela Vilfan. Dorfarje 34, Žabnica, 79. Anton Mihelič, Podbrezje 8, Duplje, 80. Stanko Hode, Reginčeva 13, Kranj, 81. Cecilija Tavčar, Mestni trg 11, Škofja Loka Z nami se bosta odpeljali na izlet tudi Ana Pire, Sorska 6, Škofja Loka, in Francka Komac, Mevkuš 29, Zgornje Gorje, ki sta za rubriko Za dom in družino napisali največ d adria airways LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja in izobraževanje vabi k sodelovanju po pogodbi o delu KANDIDATE ZA STEVARDESE - STEVARDE NA LETALIH ADRIA AIRWAYS V času od maja do konca oktobra 1988 Pogoji — kandidati morajo: — biti državljani SFRJ — imeti končano srednjo šolo — imeti status rednega študenta — tekoče govoriti slovensko in srbohrvatsko — aktivno obvladati angleški in pasivno še en tuj jezik (zaželeno nemški) — biti stari od 21 do 25 let — biti prijetne zunanjosti in uglajenega vedenja — biti ustrezne višine in telesne teže — izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje pravilnik za telesno in duševno sposobnost letalskega osebja — imeti stalno ali začasno bivališče v Ljubljani ali Kranju — izpolnjevati pogoje za gibanje na letališču in obmejnem področju Prednost bodo imeli kandidati, ki bodo pripravljeni sodelovati neprekinjeno 5 mesecev. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev (fotokopijo zaključnega srednješolskega spričevala, potrdilom o statusu študenta, potrdilom o bivališču v Ljubljani ali Kranju) sprejema kadrovska služba Adria Airways, Ljubljan, Kuzmičeva 7, do vključno 30. oktobra 1987. Anketni list, ki je sestavni del prijave, dobe kandidati na: — Medicinski fakulteti v Ljubljani — ta ništvo — Pravni fakulteti v Ljubljani — dekanat — Filozofski fakulteti v Ljubljani — referat za študentske zadeve — Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani — receptor — Ekonomski fakulteti v Ljubljani — vratar — Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, Tomšičeva 7 — pri planerju — Adria Airways v Ljubljani, Kuzmičeva 7 — pri vratarju. @®imiKioJJ©IE3IGLAS 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK. 20. OKTOBRA1987 eialistična republika Slovenija ►RAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO javlja prosta dela in naloge: ELEKTROENERGETSKI INŠPEKTOR joji: zisoka izobrazba, VII/1 stopnje zahtevnosti elektro smeri strokovni izpit iz delovnega področja let delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo KMETIJSKO-LOVSKO-RIBIŠKI INŠPEKTOR joji: dsoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti, biotehnična |smer agronomija strokovni izpit iz delovnega področja i let delovnih izkušenj [trimesečno poskusno delo 3. POŽARNI INŠPEKTOR Pogoji: — višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti — smer požarna, ^strojna, gradbena ali varstvo pri delu — strokovni izpit iz delovnega področja — 3 leta delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo Za vsa dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 14 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj — Splošne službe. Trg revolucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SOZD KEMA K> MARIBOR $ H E M I Č N A TOVARNA P 0 D N A R T„ SOZD KEMIJA LJUBLJANA POMIČNA TOVARNA PODNART p.o. Objavlja naslednja prosta dela in naloge: 12 DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG SKLADIŠČENJA IN ODPREME BLAGA Pogoji: delavec II. oziroma III. stopnje strokovne izobrazbe, zaželene so delovne izkušnje s področja skladiščenja z opravljenim tečajem za voznika viličarja in varstva pri delu, trimesečno poskusno delo & DELAVEC ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH, HIŠNIKIH IN KOMUNALNIH DEL iSjgoji: delavec II. oziroma III. stopnje strokovne izobrazbe, zaželene so delovne izkušnje s področja strojništva oziroma gradbeništva, trimesečno poskusno delo JSelovno razmerje se sklene za nedoločen čas. . fjandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogo-jfcv pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Podnart p.o., splošno-kadrovska služba, 64244 Podnart. ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o. Na osnovi sklepa komisij za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge TOZD ŠTEVCI 1. VODJA ODDELKA ZA NAČRTOVANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV Pogoja: VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj 2. VODJA TEHNOLOŠKEGA ODSEKA Pogoja: VIL stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj TOZD ORODJARNA 3. TEHNIČNI RISAR Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, opravljen tečaj za tehničnega risarja in ustrezne delovne izkušnje TOZD VZDRŽEVANJE 4. VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC ZA PODROČJE VZDRŽEVANJA RAČUNALNIŠKE OPREME Pogoji: VII ali VI. strokovna izobrazba Fakultete za elektrotehniko, smer računalništvo ali industrijska elektronika, znanje angleškega jezika in izkušnje s področja vzdrževanja računalniške opreme 5. SEDLAR ALI JERMENAR Pogoji: opravljeno ustrezno poklicno usposabljanje, najmanj 3 leta primernih delovnih izkušenj in sposobnost dela na višini Kandidate vabimo, da pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4. Kandidate bomo o izbiri obvestili v.30 dneh po sklepu samoupravnega organa. IZOBRAŽEVALNI CENTER ZSMS BOHINJ Ribčev laz «3 64265 Bohinjsko jezero razpisuje prosta dela in naloge: 1. RAČUNOVODJA Pogoji: končana najmanj V. stopnja ekonomske smeri, najmanj dve leti delovnih izkušenj v računovodstvu, obvladan delovni program, ker je delo samostojno, trimesečno poskusno delo 2. VODJA STREŽBE Pogoji: končana najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj na teh in podobnih delih, znanje slovenskega jezika in dveh tujih jezikov, organizacijske sposobnosti, trimesečno poskusno delo 3. NATAKARJA Pogoji: končana srednja šola gostinske smeri, znanje slovenskega jezika in enega tujega jezika, dve leti delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo 4. SOBARICE Pogoji: končana najmanj ii. stopnja izobrazbe, vsaj eno leto delovnih izkušenj na enakih delovnih opravilih, enomesečno poskusno delo Vsi kandidati naj pisne prijave pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na navedeni naslov. Kandidate bomo o imenovanju pisno obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Vse ostale informacije dobite lahko po telefonu: 064/76-469, 76-477. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n.sol.o. Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo 1. VODJA SLUŽBE ZA VZDRŽEVANJE Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne smeri — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela — aktivno znanje enega svetovnega jezika — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj 2. VODJA SLUŽBE ZA IZOBRAŽEVANJE Pogoji: — visokošolska izobrazba organizacijsko-kadrovsko izobraževalne smeri — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela — aktivno znanje enega svetovnega jezika — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Delavski svet TOZD Tovarne Tiskanega vezja razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo 3. VODJA TEHNIČNE SLUŽBE Pogoji: — visokošolska izobrazba, smer kemija, elektro ali strojna — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela — aktivno znanje tujega jezika (nemškega, angleškega) — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za vsa imenovanja je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo priporočeno v 30 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, kadrovska služba, Ljubljanska c. 24/a, 64000 Kranj; z oznakama: »za razpis DSSS«, »za razpis TOZD TIV«. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ zbira soinvestitorje za stanovanja, ki bodo predvidoma zgrajena v letu 1988 na Drulovki pri Kranju in revitalizirana stanovanja v objektu Tavčarjeva 22 in Savski cesti 2 v Kranju. 82 stanovanj na Drulovki bo naslednjih površin: — garsonjere 29,57 m- — enosobna stanovanja 39,29 m2 — dvosoobna stanovanja 55,91 nr — dvosobna stanovanja s kabinetom 69,24 nr — dvosobna stanovanja z dvema kabinetoma 77,60 m2 — trosobna stanovanja 77,67 m2 Vsa stanovanja so grajena v zidanih objektih po šest ali osem stanovanj v enem dvonastropnem objektu. Kopalnice so v celoti opremljene, ogrevana pa so z etažno centralno kurjavo. Na Savski c. 2. v Kranju bo v prenovljenem objektu zgraje-h 34 stanovanj v petih etažah, katerih površina bo nasled- ja: ni nja: garsonjere enosobna stanovanja dvosobna stanovanja dvosobna stanovanja s kabinetom od 25,80 nr od 37,90 m2 od 43,70 m2 od 63,00m2 do 39,70 m2 6 x do 45,20 m2 8 x do 72,70 m2 16 x do 65,90 m2 4 x v Tavčarjevi ulici št 2. v Kranju bo s prenovo objekta pridobljenih 14 stanovanj v treh etažah, in sicer: garsonjere enosobna stanovanja dvosobna stanovanja dvosobna stanovanja s kabinetom štinsobna stanovanja s površino štirisobna stanovanja s kabinetom od 22,40m2 od 43,80m2 od41,80m2 do 24,20m2 3x do 53,00m2 3x do 54,70m2 5x 73,50m2 lx 64,60m2 lx lOl.OOm2 lx Nove soinvestitorje za stanovanja bomo zbirali do zasedbe vseh stanovanj. Vse informacije glede sklepanja soinvestitorskih pogodb in ostalih podatkov v zvezi z gradnjo, dobite pri pooblaščeni organizaciji DO DOMPLAN KRANJ, Cesta JLA 14, tel. 064/24-440 ob ponedeljkih od 10.-14.00 ure in ob sredah od 13. -17.00 ure. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST OBČINE TRŽlC ponovno objavlja razpis štipendij za študijsko leto 1987/88, in sicer eno štipendijo za smer glasbena vzgoja in zborovodstvo eno štipendijo za smer tehnična vzgoja eno štipendijo za smer matematika fizika eno štipendijo za smer razredni pouk Študentje teh študijskih smeri na Pedagoški akademiji, ki še nimate štipendij, pošljite prijavo in ustrezno dokumentacijo na Izobraževalno skupnost občine Tržič, Bračičeva 4, 64290 Tržič, do 25. oktobra 1987. [3 adria airways LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja in izobraževanje objavlja prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČENJE MATERIALA V TEHNIČNEM SKLADIŠČU II Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: poklicna šola trgovske ali druge ustrezne smeri, pasivno znanje angleškega jezika, tečaj za skladiščno poslovanje, izpit za delo z viličarjem, izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju in dvomesečno poskusno delo 2. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO-TEHNlCNIH DEL in NALOG ii Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: 4- ali 2-letna izobrazba tehnične ali druge ustrezne smeri, 1 ali 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje angleškega jezika, znanje strojepisja, znanje teleksira-nja, izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju in dvomesečno poskusno delo 3. CišCenje letal - zunanjost Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: osnovnošolska izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju in enome- • sečno poskusno delo 4. CišCenje leta - notranjost Zaposliti želimo 2 delavki za določen čas in eno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: osnovnošolska izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju in enomesečno poskusno delo 5. pospravljanje in čiščenje prostorov, garderob in sanitarij Zaposliti želimo eno delavko za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: osnovnošolska izobrazba, izpolnjevanje pogojev za gi~# banje na letališču in obmejnem področju in enomesečno poskusno delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba Adria Airways, Ljubljana, Kuzmičeva 7, 8 dni po objavi. Vlog brez dokazil ne bomo upoštevali. SOZD ZDRUŽENA CESTNA PODJETJA SLOVENIJE Delovna skupnost skupnih služb Ljubljana, Titova 64 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalogi 1. HIŠNIŠKA OPRAVILA V OBJEKTU IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V LESCAH 2. ČIŠČENJE IN SOBARSKA OPRAVILA V IZOBRAŽEVALNEM CENTRU V LESCAH Pogoji: pod L: srednja strokovna izobrazba III. stopnje in dve leti delovnih izkušenj, zaželen KV kurjač pod 2. nižja strokovna izobrazba I. stopnje K sodelovanju pod št. 1 in 2 vabimo zakonski par, ker je na razpolago družinsko stanovanje v objektu Izobraževalnega centra v Lescah. Delovno razmerje bomo z izbranima kandidatoma sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj p°s" ljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Združena cestna podjetja Slovenije« Ljubljana, Titova 64, kadrovska služba delovne skupnosti skupnih služb. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. SLOVENSKE ŽELEZARNE VERIGA LESCE 64248 Lesce, Alpska c. 43 Razpisna komisija pri delavskem svetu delovne skupnosti skupnih služb razpisuje delo 1. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Za vodjo finančno-računovodskega sektorja se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev i polnjujejo še naslednje pogoje: — da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri — da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj v poklicu — da obvladajo pasivno angleški ali nemški jezik — da z imenovanjem soglašajo družbenopolitične organizaci je 2. VODJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA Vodja splošno-kadrovskega sektorja je lahko delavec, ki P° leg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjuje še na slednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo pravne ali druge družboslovn smeri — da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj v poklicu — da pasivno obvlada nemški ali angleški jezik ■ — da z imenovanjem soglašajo družbenopolitične organizac je Vodja finančno-računovodskega sektorja in vodja splošno-ka drovskega sektorja bosta imenovana za 4 leta, po poteK mandata sta lahko ponovno izbrana. v. Kandidati naj pisne vloge z vsemi dokazili pošljejo na našlo • SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba, Alpska c. 43, 64248 ^s?' s pripisom »vloga na razpis za vodjo finančno-računovodsK ga sektorja« oziroma »za vodjo splošno kadrovskega sekto ja«, najkasneje v 10 dneh po objavi. TOREK. 20. OKTOBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA 13. STRAN ©®IS31Sgy]©IEnGLAS Izkoristite ugodnost v času sejma stanovanjske opreme od 16. do 22. oktobra 1987 do 30% popusta za talne obloge I. kvalitete proizvajalca ITES LOLA RIBAR Priporočamo vam tudi drugo blago iz programa blagovnice ASTRA Kranj na obročno odplačevanje! Blagovnica Kranj LOARBAR GOSTILNA PRAPROT Reginčeva 4, Kranj Nudimo vam: # divjačinske specialitete # druge specialitete po naročilu # izbrana vrhunska vina # poročna in poslovna kosila — do 25 oseb Za obisk se priporočamo! Ml Solarij Savna Akupunktura Moksibustija Akupresura 64260 BLEO Cankarjeva c. 20 a tel.: 064/78-370 Z metodo kitajske tradicionalne medicine odpravljamo prekomerno telesno težo, celulit, nervozo, nespečnost, glavobol, bolečine v hrbtenici, sklepih, itd. Obiščite nas! OB DNEVU NOVINARJEV VABI DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE NA VELIKI PLES v veliko dvorano Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, v Petek 30. oktobra 1987 ob 20.00 Bogat kulturno - razvedrilni program (plesna skupina Urška, novinarski Moped-šou s Tofom, Rifletom in njunimi kolegi, Pav-•'ha, ansambel »Šok« z Marjano Deržaj, Simono Vodopivec in Ladom Leskovarjem). Bogat srečelov. Prireditev za najširšo javnost. Rezervacije in vstopnice po 4500 din od 22. oktobra 1987 dalje v Poslovalnicah Kompasa v Ljubljani (Titova 12), Celju, Kranju, Novem mestu, Postojni in Mariboru, na dan prireditve pa v recepciji Gospodarskega razstavišča. ★ * ■ um M SALON POHIŠTVA Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 STROJNO KLUČAVNI- ČARSTV0 IZDELAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE DUŠAN JAGODIC 64000 KRANJ Cesta na Klanec 37 Tel.: (064) 24-416 Zima je pred vrati - pravočasno si zagotovite traktorske priključke za odmetavanje snega. Snežne freze za vse traktorje nad 45 KS in tudi traktorje Tomo Vinkovi č izdelujemo po naročilu. op POLIKS ŽIRI 64226 Žiri, Strojarska ul. 12 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pri TOZD Ko-vinarstvo Žiri objavljamo prosta dela in naloge STRUGARJA 2 delavca Pogoja: IV. stopnja zahtevnosti — strugar in 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili v 8 dneh od objave na naslov: DO Poliks, TOZD Kovinarstvo, komisija za delovna razmerja, Jezerska ul. 7, Žiri. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za objavo. GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI_ V petek, 16. oktobra, je na razvedrilnih straneh pomotoma izpadla glasbena lestvica Radia Žiri in Gorenjskega glasa. Lestvico lahko poslušate v sredo, 21. oktobra, na Radiu Žiri ob 17. uri. • Domača lestvica: 1. Agropop - Živele Slovenke 2. Vlado Kreslin - še je čas 3. Obvezna smer - Maj 5 Marijan Smode - Solze 6. Tereza - Zapjevajmo prijatelji 7. GUGU - Ca" bau 8. Mišo Kovač - Ja nemam razloga, da živim 8. De gazelas — Ritem v zraku 9. Simona VVeiss - Zadnji ples 10. Massimo Savič/Jura Stublić - Zamisli život u ritmu muzike za ples Novi predlog: Tužna je noč - Doris Dragovič • Tuja lestvica: 1. Starship - Nothings gonna stop us now 2. Susanne Vega - Luka 3. Europe - Carrie 4. Saphir - I feel good 5. U2 — I stili havent found what l'm looking for 6. David Bovvie — Never let me dovvn 7. Ferrv aid - Let it be 8. Spagna - Call me 9. VVhitnev Houston — I vvanna dance vvith somebodv who loves me 10. Brvan Adamo - In the heat of the night Novi predlog: Michael Jackson can't stop loving You and Siedah Garrett I just Glasovnica za glasbeno lestvico Domača pesem: Tuja pesem: Novi predlog: Moj naslov: Glasovnico na dopisnici pošljite na Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Upoštevali bomo vse glasovnice, ki bodo prispele do torka, 27. oktobra. Ta teden je imela srečo pri žrebu Irena Žagar, Kranjska pot 1, 61218 Komenda, ki bo prejela ploščo. SGP GRADBINEC KRANJ 1 W\ FISHER SISTEM 670 TOKRAT ZNATNO CENEJE DNCHHSC sedaj le DM 830 +70% dinarskih dajatev • avtomatski gramofon, ojačevalnik 2 x 70 W sinus, tuner s 16 nastavljivimi programi, kasetnik dolby B in C sistem SISTEM 380 DM>3^ sedaj le DM 694 +70% dinarskih dajatev • avtomatski gramofon, ojačevalnik 2 x 35 W sinus, tuner s 16 nastavljivimi programi, kasetnik B in C sistem OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO MERKUR PARTNER Gregorčičeva 8 Kranj Generalni zastopnik v Jugoslaviji: ISKRA COMMERCE zastopanje tujih firm 6100C Ljubljana, Celovška 122, V PRODAJALNAH MERKUR AKCIJSKA PRODAJA v sodelovanju z "EMO" CELJE od 10. oktobra do 10. novembra 1987 10 - 20% POPUSTA GOSPODINJSKA POSODA: -ekonom lonci in sokovniki -emajlirana kuhinjska posoda -večja posoda (nad 10d -univerzal (težka) emajlirana posoda -nerjavna (rp) posoda -emajlirana posoda - 21 delna PEČI, SANITARNA OPREMA IN OSTALO -peči emocentral -stiria kamini -radiatorji emoterm in trika -električni radiatorji -kopalne kadi - Izplakovalni kotlički Izkoristite možnost plačila v 5 obrokih. MERKUR kranj 20500545 (g(Q)IMiSicJJ©IETIGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI, MALI OGLASI TOREK, 20. OKTOBRA 1987 REZULTATI V. ODPRTEGA PRVENSTVA KRANJA V STRELJANJU Z VOJAŠKO PUŠKO PAP 26. IN 27. SEPTEMBRA 1987 EKIPE 1. IBI. Kranj 132 krogov, 2. Strelska zveza Kranj {izločena) 132, 3. KS Brnik 131. 4. SD TUGO Preddvor 130, 5. KS Brnik. 129, 6. TEKSTILIN DUS. Kranj 128. 7. ISKRA - TELEMATIKA. TOZD 2TS 128. 8. KS Struževo 127. 9. SAVA Kranj 127. 10. Struževo III 126. 11. ŠD Britof 125, 12. ISKRA-TELEMATIKA II. TOZD Terminali 125. 13. ISKRA - KI BERNETIKA 125. 14. LD Udenboršt 124. 15. KS Britof 124. 16. VP1098 123. 17., KK Naklo 123. 18. KS Šenturška gora 123. 19. KS Predoslje 122. 20. OŠTO Kranj 122. 21. JELOVICA Preddvor 121. 22. ETP Kranj 120. 23. MERKUR Kranj 118. 24. EX0TERM Kranj 115, 25. SS TONE NADIŽAR-ŠD Planina-Cirče 115, 26. ZRVS Stražišče 115. 27. LD Jezersko 114, 28. ETP Kranj 114. 29. SD BRATSVO ENOTNOST 113. 30. VP 1098 113. 31. KD Naklo 113. 32. TEKSTILINDUS Kranj 113. 33. ISKRA.KIBERNETIKA 113. 34. ZRVS Kokrica 112, 35. ISKRA - ŠC 111. 36. LD Udenboršt 107. 37. SLO Kranj 107. 38. ZRVS Naklo 104. 39. GORENJSKA OBLAČILA Kranj 104. 40. TEKSTILINDUS Kranj 103. 41. OŠ Šenčur 102. 42. TEKSTILINDUS Kranj 102. 43. ZRVS Besni-ca 100. 44. Šenturška gora 98. 45. LD Jezersko 98. 46. MERKUR Kranj 95, 47. KS Naklo 94. 48. SDK Kranj 94. 49. PLANIKA Kranj 90, 50. KS Struževo 90. 51. TEKSTILINDUS Kranj 89, 52. TEKSTIINDUS Kranj 89, 53. ALPETOUR TOZD REMONT Kranj 88. 54. ETP Kranj 87. 55. PLA NIKA Kranj 82. 56. KS Golnik 81. 57. TEKSTILINDUS Kranj 78. 58. TEK STILINDUS Kranj 65. 59. TEKSTILINDUS Kranj 50 MLADINSKE EKIPE t. ISKRA - ŠC III. Kranj 125 krogov. . 2. Trgovska srednja šola V. Kranj 119. 3. SŠEDU XXIV, Kranj. 102 4. ISKRA - ŠC IV. Kranj 95. 5. ISKRA - ŠC II. Kranj 89. 6. Srednja trgovska šola I. Kranj 85. 7. SŠEDU XX. Kranj 85. 8. ISKRA - ŠC III. Kranj 83. 9. SŠEDU XXI. Kranj 81. 10. SŠEDU XI. Kranj 69. 11. SŠEDU VI. Kranj 67. 12. SŠEDU XXIII. Kranj 66. 13. Srednja trgovska šola II. Kranj 58. 14. SŠEDU XIV. Kranj 53. 15. SSEDU IV. Kranj 53. 16. SŠEDU I. Kranj 47, 17. SŠEDU XII. Kranj 37. 18. SŠEDU XVI Kranj 32. 19. SŠEDU II. Kranj 32. 20. SŠEDU III. Kranj 28. 21. SŠEDU XV. Kranj 9. 22. SŠEDU XVII. Kranj 7. 23. SŠEDU V. Kranj 0 MOŠKI 1. Peric Drago, C. 26. julija — 49 krogov, 2. Žužek Jani, Krakova 30 — 48, 3. Čebular Dušan, Kokrškega odreda 5 — 48. Grujičič Stojan, Na-zorjeva 10 - 48, Hrestak Miro, Cirilova 2 — 48. Markič Marjan, Britof 189 — 48, Pičulin Igor, Kocjanova 11 — 48, 8. Goričan Drago, P. Medetove 25 — 47. Goričan Sandi, P. Medetove 19 — 47, Marčan Slavko, 1. avgusta 11 — 47, Švegelj Milan st.. Valjavčeva 19 — 47, Žižmond Zdravko, Preddvor 41 — 47, 13. Marčun Lojze st., Šorlijeva 20 — 46, Marčun Lojze mL. Šorlijeva 20 - 46, 15. Bučan Branko. Britof 240 - 46. Dolinar Peter, Križe 38 - 46, Goričan Drago. P. Medetove 19-46. 18. Grohar Lado, Britof 296 - 46. Hvasti Miha. Drulovka 46 - 46, 20. Rakovec Boštjan. Jenkova 1 — 45. 21. Lukič Dragan, Gosposvetska 19 — 45, Marčan Slavko, Struževo 29 - 45, 23. Hodžič Bekir, VP 1098 - 45. Ilijev Van-čo. T. Dežmana 10-45, Jerman Srečo. Predoslje 126 - 45, Lukič Boštjan, Gosposvetska 19 — 45, Sajovic Tomaž, Britof 4 — 45. 28. Goričan Rado, P. Medetove 19-44. Jaki Jak. Kidričeva 23 - 44. 30. Benedičič Matjaž. Javornik 6 - 44, Kalan Peter, Ješetova 38 — 44. 32. Malenšek Jože, St. Žagarja 55 — 44, 33. Džurdižič Senad. Medetova 1 — 44. Finžgar Janez, Podbrezje 23 - 44, Kokalj Marjan mL. Golnik 111 — 44, Nahtigal Janez. R. Papeža 5 — 44, 37. Gril Franc. Gubčeva 1 — 43, Pleša Janez, Struževo 5 — 43. 39. Zupan Franc, Breg 9 — 43, 40. Csipb Blaž. Kovačičeva 1 - 43, Lavrič Janez, J. Puharja 4 — 43, Toplišek Stane, Planina 24 - 43, 43. Džini Peter, T. Vidmarja 6 - 43. Kalan Stanislav. Kurirska pot 33/a - 43, Trogrlič Brane, Vrečkova 5 — 43, 46. Podjed Rudi, Pšata 25 - 43, 47. Globočnik Peter, Predoslje 141 - 43, Vasic Nebojša, M. Pijade 3 - 43. 49. Kurarat Milko, Pestotnikova 14-42. Papič Predrag, VP 1098 - 42. 51. Lokaš Zdravko, Šorlijeva 4 - 42, 52.. Anušič Svetomir. VP 1098 . 42, Draksler Franc. Drulovka 16/a - 42, Kavčič Marko. Britof 11 - 42, 55. Stariha Mirko, M. Pijade 48 -42, 56. Rebernik Janko, Šenturška gora 24 — 42, 57. Markič Tone, Krakovo - 42, Peric Rudi. C. 26. julija - 42, 59. Frelih Vinko. Gradniko va 7 — 42, Mencinger Aleš, Struževo 24 — 42, Rakovec Ivan, Struževo 20 — 42, 62. Puzin Goran, Oprešnikova 21 - 42, Strehovec Peter, Britof 23/a - 42, Zupan Robert, Struževo 44 - 42, 65. Pogačar Milan, Zasav ska 40 - 41, 66. Troha Sandi. Šorlijeva 15 - 41, 67. Trobevšek Tomaž, Šenturška gora 14-41, 68. Gabrič Igor, P. Medetove 17 - 41, Mervič Marko, Partizanska 41 - 41, Sekne Stojan. Drulovka 29 - 41. Sitar Zoran, C. 1. maja 61 —41, 72. Rakovec Simon. Struževo 7 -40, 73. Jaki Tom, Kidričeva 23 - 40. 74. Strniša Janez. Pokopališka 12 - 40, 75. Frlec Pavle. Volaka 8 - 40. 76. Balderman Bor. V. Vlahoviča 3 - 40, Rakovec Franc, Šempetrska 1/a - 40, Šegula Darko, Gregorčičeva 9 - 40. Tavčar Franc, Drulovka 1/a - 40, 80. Goričan Drago mL, P. Medetove 19-40, 81. Malavašič Mirko, Kurirska pot 31/a -39, 82. Hribar Milan, Tenetiše 12 - 39. Marjanac Džuradž, St. Žagarja 23 - 39, 84. Zupan Franc. Breg ob Savi 9 - 39, Jagodic Marko, Šenturška gora 6 — 39, 86. Hafner Miran, Šempeterska 38 — 39, 87. Malovrh Božo, Smledniška 43 - 39, Mrgole Jože, Struževo 1 O/a - 39, Udir Marjan, Drulovka 5 - 39, 90. Žerovc BOris, Šorlijeva 24 -38. 91. Kovač Zdenko, Struževo 25/a - 38. 92. Tadič Ivo. Delavska 19 - 38. 93. Štamulak Polde, P Medetove 1 - 38. 94. Draksler Janez, Drulovka 16/a - 38. 95. Čavič Dragoslav, V. Vlahoviča 9 -38. 95. Čavič Dragoslav. V. Vlahoviča 9 - 38 96. Grozdek Štefan, C. JLA 6 - 37, 97. Vižintin Vasja, M. Pijade 15 - 37, 98. Šarkan Stane, Begunjska 8 — 37, 99. Troha Janko, Cegelnica 36 — 37, 100. Štefur Gorazd, Struževo 47/J - 37, 101. Marčan Miran. Struževo 39 - 37, Rozman Jože. Šorlijeva 8 - 37, Zelnik Matjaž, Pivka 18 - 37, 104. Sekne Milan. Šorlijeva 31 - 37. 105. Vukanac Branko. M. Pijade 6 - 36, 106. Svegelj Milan ml., Valjavčeva 19 -36, 107. Grabeč Uroš, Zlato polje 14E - 36, 108. Zupančič Jože. Britof 22O/a - 36, 109. Žerovnik Milan, Britof 40 - 35. 110. Žagar Pavel. Jezerska 62/a — 35, 111. Žugelj Martin, Kokrškega odreda 11 - 35. 112. Karafatski Stojan. Delavska 19 - 35, 113. Šaljanin Džoko, Struževo 22 - 35. 114. Kotlovšek Janez, C. 1. maja 11 - 35, Ropret Aleš, Britof 349 - 35, Sever Silvo, Čirče 42 - 35, Škerjanec TOne, Štefetova 12-35, Šuler Sašo, Apno 58 - 35, 119. Frelih Cveto. Zg. Duplje 37 - 35. Rotar Drago, Zg. Bitnje 104 - 35, 121. Rakovec Vili, Jenkova 1 - 34, 122. Draksler Tone, Vrečkova 7 - 34, 123. Kolar Božo, Kidričeva 25 - 34, 124. Štremfelj Damjan, Volaka 20 -34, 125. Hvala Tine. Struževo 25 - 34, Štefur Ivan, Struževo 47/J -34, 127. Zore Marjan; Šorlijeva 31 - 33. 128. Tratnik Leopold. Struževo 24 - 33, 129. Sladic Niko, Vrečkova 6 - 33, 130. De-bevc Miro, Sr. Bitnje 77 - 33, 131. Mubi Janez, Britof 190 -33, 132. Nučič Slavko, Križe 38 - 33. Pečnik Peter, Oldhamska 1 -33. 134. Černe Franc. M. Pijade 46 - 33, 135. Frelih Jure, Begunjska 9 - 32. Pleša Ivo, Struževo 5 - 32 137. Perger Tone. J. Puharja 5 - 32. 138. Žagar Boštjan. Šorlijeva 24 - 32, 139. Grilc Vinko. Trata 33 - 32, Strniša Matija, C. na Belo 33 - 32, Žmitek Vladimir, Oprešnikova 52 - 32. 142. Ojstršek Marjan, Trg Prešernove brig. 5 -31, 143. Bučan Simon, Britof 240 - 31, Javornik Klemen, Struževo 14 - 31. Šmid Emil. Struževo 20/a - 31, 146. Frantar Janez. Visoko 54 - 30, 147. Strniša Franc, C. na Belo 33 - 30, 148. Kern Milan, Pšata 2 - 30, 149. Pleša Aleš, Struževo 5 - 29, 150. Lakner Alojz, Stošičeva 6 — 29, 151. Kalan Uroš. Kurirska pot 33/a — 29, 152. Pogačnik Ivan, Visoko 3/a - 29, 153. Šijanec Drago. M. Pijade 5 - 29, 154. Kokalj Marjan st., Golnik 111 - 29, 155. Malovrh Matej, Smledniška 43 - 28. 156. Kraker Mirko, Gregorčičeva 12 - 28, 157. Fajdiga Jurij, Zg. Duplje 72 - 27, 158. Gril Uroš. Gubčeva 1 - 27, 159. Bercko Miro. Gorice 36 - 27, 160. Javornik Tomaž, Struževo 14 - 27, 161. Črmelj Darjo, Titov trg 13 -26. 162. Vesel Slavko. Britof 14 - 25, 163. Pflaum Boris, M. Pijade 48 - 25, 164. Škrbič Slavko, Planina 26 - 25. 165. Tenčič Aldo. Gubčeva 2 - 25. 166. Zelnik Janez. Jezerska 63 - 25, 167. Sajovic Franc, Britof 4 - 24. 168. Šfilec Sebastjan. Cegelnica 38 r 24 169. Strniša Franc, Benedikova 13 - 24, 170. Žlebič Štefan, Župančičeva 12-24. 171. Rešek Zoran. Planina 64 - 23, 172. Globočnik Peter, Predoslje 141 - 23, 173. Rakovec Primož, St. Rozmana 2 -22. 174. Moti Bojan, Partizanska 12-22, Zupan Firmin, Breg ob Savi 15 - 22. 176. Kavčič Jože, Brit9of 11 - 22, Mišic Sašo. Kebetova 3 - 22, Žagar Marjan, Stošičeva 5 - 22, 179. Poklukar Robi, Struževo 9 - 20. 180. Rupnik Stane, L. Hrovata 10 - 20, 181. Kristane Boris. Struževo 33 - 20, 182. Umnik Janez. Predoslje 127 -20, 183. Grabeč Uroš, Zlato polje 14/E - 20, 184. Jarc Igor, Grego va 4 - 20. 185. Frelih Peter. Zg. Duplje 37 - 20, 186. Frelih Andrej, Zg. Duplje 37 - 19, 187. Dragojevič Milijvoj, Delavska 19 -18. 188. Dragojevič Jelenko, St. Žagarja 23 - 18, 189. Mena Zekri-ja. Zlato polje 2-17, 190. Pivk Boštjan, Cegelnica 30 -17. 191. Kolar Grega, Kidričeva 25 - 14, 192. Sire Peter, C. na Klanec 8/c. 13, 193. Grilc Igor, Trata 33 - 13. 194. Štiherl Erik, Župančičeva 13 - 13, 195. Rekelj Janez, Struževo 40/c - 13 , 196. Karničar Janez, Sr. vas 9-12, 197. Škrbič Zoran, Planina 26 - 12, 198. Lukačič Ivica, VP 1098 - 11, 199. Brolih Tine, Milje 40 - 9, 200. Dragojevič Momčilo, St. Žagarja 23 - 8, 201. Šti-belj Sašo, Struževo 51 - 8, 202. Sajovic Andrej, Britof 4 -3 204. Džini Martin. T. Vidmarja 6 - 2, 205. Arzenšek Robert, VP 1098 - 0. Miloševič Milovan, St. Žagarja 33 - 0, Vukarovič Milorad. Struževo 1 /b — 0 ŽENSKE 1. Markič Damjana. Britof 189 - 40 krogov, 2. Marjanac Dosta, Vid marjeva 12 - 39, 3. Smrtnik Darinka, Kidričeva 5 - 39, 4. Strniša Mija. C. na Belo 33 - 36, 5. Gril Ema, Gubčeva 1 - 35, 6. Pavko-vič Vesna. Kidričeva 18 - 34, 7. Rešek Magda. Planina 64 -31, 8. Mencinger Lea, Struževo 24 - 27, 9. Malavašič Mira, Kurirska pot 31/a - 22, 10. Balderman Jožica, V. Vlahoviča 3 -10, 11. Balderman Jera, V. Vlahoviča 3-5, 12. Podjed Angelca, Pšata 25-0 Prodam dnevno omaro, kavč in fotelje Tel 24-223 17664 Prodam trajnožarečo PEČ Tel 46 097 gorenje 17665 MALI OGLASI tel 27 960 ccite JUL 16 rasno prodam Prodam 4 kW TERMOAKUMULA CIJSKO PEČ in 5 ZIMSKIH GUM za vvolksvagen hrošč. Tel 46 555 Kovinsko CISTERNO elipsaste oblike, prodam Tel.: 78 259_17652 Poceni prodam previjalno MIZICO z banjico Ogled vsak dan do 19. ure. Marinkovski, C 1 maja 131, Jesenice 17659 Ugodno prodam dirkalno KOLO bot tecehi. Tel : 74 136, popoldan 17662 Ugodno prodam pralni STROJ, JilNIK (2 elektrika 4 plin), barvni TV z daljinskim upravljanjem in PEČ na olje Boštjančič, Župančičeva 31, Kranj _17669 Poceni prodam skoraj novo žensko konfekcijo št 44 48 in moško št 50 52, deke, jogi hospital, črno bel TV in otroško kolo do 10 let Smledniška 41/a, Kranj _17672 7yndno prodam nov "kimpeš", kombi niran za prevoz silaže in drugih stvari Gustel, Zg. Brnik 127 17673 Prodam suha bukova DRVA Bašelj 6, tel 45 372 _17549 Prodam PLOČEVINO za obnovitev za Z 101 ali 128. Tel.: 80 004_17558 Prodam stoječo silažno KORUZO Sp Brnik 47, Cerklje_17564 Ugodno prodam HARMONIJ v kovčku na 5 registrov in prednji in zadnji BLA ŽILEC ter prednjo luč za R 4 Languso va 53, Radovljica 17567 Prodam klavirsko HARMONIKO welt meister, 96 basno za 27 SM. Franc Capuder, Gradnikova 7, Kranj, tel.: 25 861, int. 262, dopoldan_17572 Prodam lovski KARABIN 7 x 64 s strel nim daljnogledom kohles Franc Haf-ner, Žabnica 82_17573 SMUČI elan RC 180 cm, vezi salamon in pancerje prodam Matelič, Ul 1 av gusta 1_17581 Prodam 300 litrsko zamrzovalno SKRI NJO, motorno ŽAGO homelite 290 in 1 kubik opečnega ZDROBA Tel 42 494 _17605 Prodam drobni KROMPIR za krmo in semenski igor Visoko 71 17606 Prodam lucovo PEČ, črno bel TV in ra zna otroška oblačila za 10 let staro de klico. Tel.: 21 787, od 15 do 19. ure _17625 Prodam dolgo belo poročno OBLEKO št. 42, primerno za nosečnice Cena ugodna. Sonja Ravnik, Zabreznica 34/a, Žirovnica 17643 ilan.oprema Prodam raztegljivo SEDEŽNO GARNI-TURO Meblo, staro eno leto. Tel.:61-289, služba dopoldne, Irena Štimac, Frankovo naselje 160, Škofja Loka, po 16. uri 17365 Ugodno prodam 6 stolov in raztegljivo mizo iz masivnega in rezljanega lesa. Ambrožič, Alpska 19, Bled 17553 Prodam rabljen ŠTEDILNIK gorenje, 2 plin in 2 elektrika. Tel.: 74-607, popol dan_17554 Prodam novo kuhinjsko MIZO in otro ško posteljo z jogijem. Tel.: 34 549 _ 17559 Prodam rabljeno garderobno OMARO Tel : 35 865_17561 Prodam KAVČ, raztegljiv v posteljo ter dva fotelja. Tel.: 61 834_ 17570 Poceni prodam svetlo predsobno OMARO 180 x 30 x 240 Vera Šilar, Tu ga Vidmarja 8 17579 Poceni prodam 80 litrski kombinirani BOJLER za kopalnico. Tel.: 45-158, od 15 ure dalje 17589 Prodam rabljeno SPALNICO in bel fa sadni pesek cca 1,5 m-* primeren tudi za urejanje grobov Jože Rajgelj, Zasavska 43, Orehek Kranj 17591 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ Je sih, Pokopališka 2, Naklo_17594 Zelo poceni prodam malo rabljeno otroško POSTELJICO z jogijem Tel.: 21889 17603 Prodam 50 litrski HLADILNIK in štedil nik 2 + 2, star 2 meseca. Britof 231/b _17612 Ugodno prodam novo kolpasan KAD in garnituro (umivalnik, bide, WC) v svetlo rujavi barvi in sobno trajnožarečo PEČ ter trajnožarečo peč gorenje. Tel.: 21-239, popoldan od 14 do 17 ure_17614 Ugodno prodam zložljiv KAVČ in dva fotelja. Peric, Kidričeva 45, Kranj 17620 Termoakumulacijsko PEČ 4 KW aeg, malo rabljeno prodam. Medja, Delav-ska 47, Kranj_ 17627 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ. Ma-jer, Cankarjeva 1, Tržič, tel : 50 263 __17638 Prodam rabljen ŠTEDILNIK (4 plin in 2 elektrika), rabljen pralni STROJ gore nje, rabljeno tuš kabino z grajenim bojlerjem Janez Oblak, Britof 319 __17744 prodam PEČ za etažno centralno staro dve leti za 12 SM Čemas, Kidričeva 18, Kranj_17647 Prodam kuppersbusch za 12 SM. Tel.: 77-258, od 16 do 18. ure_17650 Prodam 380 litrsko zamrzovalno SKRI NJO Ith, rabljeno 8 mesecev Lelov, Frankovo 159, škofja Loka, od 17. ure dalje ali tel : 22 471 od 6 do 12 ure _17653 Prodam nov kuppersbusch, rjave barve in ČISTILEC na paro ( 100 gradi). Zi herl, Virmaše 123, Škofja Loka, popol dan 17661 Ugodno prodam novo SPALNICO marjeta meblo Tel 57 084, od 18. do 19 ure 17667 Ugodno prodam dva KAVČA, dva FO TELJA ter mizico Tel : 60 602 17680 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK 180 litrski z zamrzovalno skrinjico in nov še zapakiran 80 litrski BOJLER le žeč, peč na olje, po zelo ugodni ceni. Tel 24-403 17691 Previjam vse vrste elektromotorjev, transformatorjev, alternatorjev, črpalk in električnih strojev. Elektromehanika Anton Martinčič Poljane Predmost 11 stanovanja Bodoča mamica in očka nujno iščeta stanovanje v Kranju ali okolici. Šifra: Nujno 17550 Solidnemu poslovnežu ali dvema študentoma oddam lepo sobo. Šifra: Predplačilo 17593 V Kranju ali okolici išče mlada uslužbenka sobo s souporabo kopalnice in možnostjo kuhanja ali starejšo garsonjero. Šifra: Nekadilka 17611 Takoj najamem STANOVANJE ali hišo v Kranju. Tel: 28-119_17621 Uslužbenka išče stanovanje, garsonjero ali sobo v Kranju pod nujno. Šifra: Poštena 17623 Zamenjam družbeno stanovanje v Radovljici, 42 m2, za večje v Radovljici ali na Bledu. Tel.: 77-258, od 16. do 18. ure_17651 Mlado dekle najame sobo v Kranju za eno leto. Šifra: Poštena 17654 Mlad par brez otrok najame stanovanje ali sobo v območju Kranja. Šifra: Slovenca 17655 Iščem sobo ali garsonjero v Kranju ali okolici. Plačilo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku 17683 9Capema &opa DNEVI ALPSKE KUHINJE OD 15. DO 20. OKTOBRA Odprto od 18. do 2. ure Nedelje zaprto. Rezervacije po tel.: 064/74-975 aparaiMirojI Ugodno prodam STROJ MIOSTAN DARD s priključki in PEČ kuppersbusch. Informacije na telefon: (064) 50-510._ Prodam TRAKTOR zetor 52 45, star eno leto, in dvobobensko vitlo. Jernej Meglic, Potarje 3, tel.: 51-342 17288 Zelo ugodno prodam šivalni STROJ znamke šepel za 5 S M Pajerjeva 11, Šenčur_17547 GLASBENI CENTER (radio, dvojni kasetnik, gramofon) prodam za 30 SM Tel: 74-515_17555 Prodam TRAKTOR FIAT 404 štore. Martina Kokalj, Podljubelj, Tržič 17563 Prodam barvni TV iskra. Bajželj. Tene-tiše 19_17568 Prodam črno-bel TV gorenje, star eno leto. Tel. 25-9687_17578 Prodam prenosno črno-beio TV, staro leto in pol znamke minivox, cena 15 SM. Štamcar, Trg svobode 11, Tržič _17585 TV barvni gorenje safir, star 8 let, prodam. Tel: (061) 627 003_17592 Prodam barvni TV iskra ekran 56, le tnik 1984. Podobnik, Mlaka, Benediči-čeva 7, Kranj 17597 Prodam električni šivalni STROJ ba-gat danica v kovčku. Tel.: 42 778 17602 Ugodno prodam eno leto star TV črno-bel, starejši TV za dele, omaro tro delno za dnevno sobo in okroglo raz tegljivo MIZO Raspopovič, Koritenska 3, Bled, popoldan 17607 Prodam kakovosten GRAMOFON tec-co GS 431 ter končno stopnjo 2 x 100 W m krznen PLAŠČ Tel 51 839, po poldan_17608 Prodam betonski MEŠALEC Kralj. Tavčarjeva ul. 14, Kranj 17619 Prodam enoredni pletilni STROJ. Tel : 21 787, od 15 do 19. ure_17624 Prodam VIDEOREKORDER nec Tel.: 21 913 17626 Prodam ročni dvoredni pletilni STROJ znamke singer Tel: 24-552 17632 Prodam dobro ohranjen barvni TV gra etz, cena 270 000 din. Šilar, tel.: 25 841 _17514 Ugodno prodam pralni STROJ ei niš, star 4 leta. Tel 36 828, po 20 uri ___17640 ZVOČNIKE JVC 2 x 80 W z deklaracijo prodam Tel 25 628_17642 ugodno prodam nov parni ČISTILEC 100 gradi Tel 40 186 17646 Prodam nerabljen barvni TV sharp. ekran 36, daljinsko vodenje 28 528_______Vs^- Prodam prenosni črno beli TV, ekran 44, še v garanciji Tel.: 64-053___]_^. Prodam tovarniško nov oljni G°RIL';ia OG 2 E za peč centralnega ogrevaj in termoakumulacijsko PEC Afcu • KW ter v odličnem stanju kompiei garžna dvižna VRATA jelovica. ugw vsak dan do 30 oktobra pri V°Jvo0 v Lescah, Na Trati 54. tel : 74 89 ,|7678 Prodam NAKLADAČ za gnoTžadj^ ko Moše 20, tel : (061) 627-Q71_JigS Prodam črno-beli TV gorenje, star *_* leti in avtoradio, cena po dogovo ; Janko Jeram, Gorenja vas 238, «^ 68-610, v popoldanskih urah __JSHz- Prodam barvni TV gorenje, ekranJf cm. Kranj, Stara cesta 13, teL____gl, voilla ___ Prodam 126 P, letnik 1980. registrira" do septembra 1988. TeL:66-75t______.- Prodam DVE NOVI GUMI 155 SR 14 Nova vas 1, p. Radovljica___ Prodam FIČKA. letnik december 82 Informacije dopoldan po tel.:21-2W« int. 5 _ _____. Prodam osebni avto R 8, vozen, P0*^" ben manjšega popravila. Cena 20 SM-Visoko 86a, Šenčur ________ Prodam LADO 1500, letnik 77, «*___| rano do 18.6.88. Cena 105 SM. Aies. tel.:74-578, od 7. do 14. ure Strniša, _pia- Prodam GOLF, letnik 1981. Trg Prešernove brigade 7, Kranj nina 3, tel :39-993 ali 36 929 _________-■ Prodam 126 P, letnik 1979, prevoženih 67.000 km. Hrastje 123, Kranj _______ 28-424 17551 Prodam 126 P, letnik 1978. Tel. 17556 DIANO ali AMI karavan, potreben po; pravila ali karamboliran, kupim- ' 77-316, popoldan ______ TOMOS AVTOMATIC A 3 MS z dodatno opremo, nov, v garanciji, prodam. Tei: 74-515 Prodam OPEL MANTO 1600 in LA^?7 DO 750 SF. Tel.. 69-461, int. 269____i: Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987 januar ali zamenjam za japonski motor / ccm. Matjaž Vovk, Rožna dolinai _j* Lesce, tel.: 75-383___^Žr Prodam JETTO, letnik 1982, preV°*?e nih 75.000 km. Tel: 75-045 __J7IS-Prodam Z 750. letnik 1978, registri«0 do oktobra 1988. Tel.: 38-561 ali 75-^ Zelo ugodno prodam OPEL KADET letnik 1969, ogled vsak dan dopolni". Čolič, Kolodvorska 10 ^___7_/J. GOLF, letnik 1980, prodam. Zupa". Gradnikova 3, Kranj, tel.: 27-Q19j_7J^j Prodam komplet MOTOR ter dele za z 101, prevoženih 60.000 km. S>_j____l_ FORD GRANADA, letnik 1981, proda,J. ali zamenjam za cenejši avto z "OES čilom. Tel.: 25-741 Prodam Z 101, oletnik 24 921___ Prodam KADETA, letnik 1978. Meto« Zabret, Bobovek 2/a, Kranj __JI^-Prodam VW GOLF LS nemške izdela; ve, letnik 1977, stalno garažiran, P' voženih 78.000 km, cena po dogovo^ Primož Lupša, Pristava 59, Trjć_ć_2__Z--Prodam Z 850, letnik 1980. Nastr^ Njivice 7, Besnica, tel.: 40-58t____Ji__g Ugodno prodam FIAT 126 P, 'etJ?gk 1980 Jana Bohinc. Cankarjeva 32'ycg0 dovljica ---— Prodam R 4, vozen, letnik l9777eq5 500.000 din. Tel.: 76 241 Prodam eno leto star MOPED a^oma tik A 3 ML. Tel : 46 666 __^J^-prodam tomos MOTOR 14 M z dod^Jj no opremo. Predoslje 113___J_—— Prodam VVARTBURG, letnik 1974, P^a registracija 1976. Registriran do sep tembra 1988. Tel.: 35-537, popo___n_^ Prodam E 90, letnik 1980, ogled vsak dan od 14 ure dalje. Stara cestai ■ Kranj, tel: 24-119_____J^-- VW 1200, dobro ohranjen, Pro^a^ Pare Toplak, Zg Bitnje 199 _J3-Prodam Z 750, letnik 1977 in avtortJJ bilsko plinsko napravo. Tel.: 38 107fi^7 20. uri_--r^ Z 101. letnik 1978 december, prodam Florjanič, Proletarska 11-fi22 žic_ letnik 1980, 50.000 km, Pjg —: 21 -365, po 16. uri _Ji^p Prodam LADO 1200, letnik 1986- T^U 38 657______Ji^ VVARTBURG limuzina, lepo_obranjen' do avg"sl° Z 126 P dam. Tel letnik 1976, registriran 1988, prodam. Tel 79 028, P°P°^3A Z 750 SC, letnik 1980, ugodno P^Jm Smeh, Frankovo naselje 156, bK7g37 Loka______ Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, dobr ohranjen Janez Bertoncelj, Brez]?c45 Tržiču 38, Tržič__ Prodam MOTOR APN 6, Tel.: 39-188____ Ugodno prodam Z 750 rirTnekaj zervnih delov Tel.: 51 536, po ^Lrr Prodam prenovljen APN 4, letniK ^ za 25 SM Ogled vsak dan do i° Zupančič, C 1. maja 131. Jesenice^ letnik Prodam barvni TV 29 917, po 19. uri 25 SM Tel : 17660 Ugodno prodam malo rabljen gradbe nI MEŠALEC Tel. 61 213, Škofja Lo ka. popoldan 17663 Prodam FIAT 127, 70 456 ali 70 015 F^da^¥MW~2002. registriran do *gf gusta 1988 in leva prednja y"a^,,0 odllcno ohranjen ^SM.Tel.: 80 001, dopoldan _17695 časnik Mr°dam 2 75°. 'etnik 1975. vliica ti. VA,0,-rC svobode 16, Rado- P^^iil!!^_17696 CankaJJa 7^ 'etnik 1983. Kavčič ?5-038 /b' Radovl)ica, tel. 17697 P.-j--__________1/03/ s,rica2Vn6 Ietnik 1979 Mfak, Bi ^fi^uplje 17698 ličili 627-087 °re,e OVCE Tel (°61) P^r——_____ 17562 CadoX2f^5kiležke PRAŠIČKE p7^-iJff____Ll_17587 vas iQmn KRAV0 s teletom. Dvorska P^^gj^jl^ 17598 nikomm_t»^?e8a OVČARJA z rodov PoPoldan%. tednov °9led vsak dan ' Uamijan Repinc. Golnik 112 Pr^---__17613 aJv^r^ČKEstare 7 tednov. Li-P^igj^lj_2, Gorje 17635 Dvorca *££t*~StareVa TELIČKA. PlJnoe» Ja'ovo KRAVO. Eržen, P^^2!ijLoka 17639 ^gJ*6 brei' OVCI in OVNA. Zor- ^Radovljica 17687 Friierskjr--■-_ 22-379 pomočnico zaposlim. Tel 22^--____17356 'ahk0 tuddek'e nu)no isce zaposlitev. ku Ql šivanje. Naslov v ogl. oddel- iriierka i '0-159 redno zaposlitev. Tel norarno zaposlitev komuni osebam Tel.: 46-481, od 17. 17574 t^kSpj----_17600 ^enfBPH°S,lim h°norarno delavca za tofH6 k- avnice Jože Podjed, Bri-iit^^[aJl______17641 i ^hinil7118^0 uPokojenko za pomoč ^50^ " v dopoldanskem času Tel. »avk^^--_IZ?!6. ?robne j1 e' mizarstvo in izdelava ceva U| 9alanterije Radovlji ca, Jurči--"icirane-delav- 9a takO| zaposlim kvalifi ca, ki fm3 'n "kvalificiranega u, sHe n 8 uvese,)e do dela mizarske osebni dohodek zelo dober. ______17682 mat. f^da^t_----- _ . s°v „armaturne MREŽE 6 x 9,6 20 Jereb p? ELEKTROMOBOR 1,1 KW ' rancaBarleta 21, Cerklje Pf^-^________17569 ,B0jLFRnov uvožen električni pretočni °kel) C? J4 m umetnega KAMNA ^enda , ob°čnik, Podboršt 23/a, Ko Pr^l!!_ij06^841 518 17596 ^•korp-"°tran'a vrata enigre, desna, ^Plet na, s podboji Tel.: 82 994 17599 Prodam 90 kosov LETEV (remelne) za streho, dolžine 5,50 m in dirkalno KO LO na 10 prestav Dolenc, Smokuč 26, Žirovnica 17615 Prodam 500 kosov OPEKE modularni blok. Cerklje, tel : 23-564 17628 ŠPIČAK betonski strešnik, poceni pro dam Podnart 1, tel. 70-169 17630 Prodam večjo količino betonskih KVADROV 30 20 Tel : 43-082_17631 Poceni prodam 4 m'3 5 cm SIPOREXA Tel : 81-756, dopoldan 17676 Prodam konzolno gradbeno DVIGALO 2,5 m3 steklene VOLNE tervol debeline 2 cm in dve vlečni kljuki za Z 750 Brode 18, Škofja Loka 17681 kupim Kupim borov OPAŽ debeline 2 cm. TeL: (061) 554-491_17584 Kupim globok ali kombiniran otroški VOZIČEK. Kralj, Tavčarjeva ul. 14, Kranj 17618 Kupim ročni krivilni STROJ za pločevino (pigalico), dolžine 1 m. Tel.: 69-658 _17649 Kupim rabljen betonski mešalec. Tel.: 60-346_17689 Kupim IGLO za šivanje nogavic, pobiranje zank. Tel: 36-270 17692 Kupim do 20 dni starega TELETA si-mentalca in jalovo kravo. Tel.: 60-734, zjutraj 17693 OBVECTIIA Lepe SADIKE CIPRES za ograje (v kontejnerjih) dobite pri Kancilija, Cesta Kokrškega odreda 12/a 17303 DISKO! 4.a ekonomske srenje šole in DPM Šenčur prirejata disko plese vsako soboto ob 19. uri v domu KS Šenčur do 19.30. Vstop prost, ugodne avtobusne veze! 17777 V SPOMIN Pred letom dni je za vedno zaprla svoje trudne očke naša ljubljena BARBI BOŠNJAKOVIČ V tišini večnega miru jo spremlja naša ljubezen, bolečina in žalost ostajata v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grobek. VSI NJENI OSTALO Oddam pokrit prostor za kamp prikoli- ce. Tel. 51-005_17548 Instruiram angleščino za osnovno šo- lo. Tel.: 38-741. po 15. uri_17577 Za več avto kamp PRIKOLIC oddam v najem zaprt prostor. Naslov v ogl. oddelku 17666 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega sina in brata IGORJA ŠMIDA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami in nam lajšali bolečino ter izražali ustna in pisna soža-lja. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč ter sorodnikom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje in denarne prispevke v dobre namene. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Železniki, posebno še dr. Habjanu za njegovo izredno razumevanje in skrb. Prisrčna hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in ganljiv govor ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. VSI NJEGOVI Selca, 14. oktobra 1987 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica svaka in bratranca MIHAELA KANCILIJA dip. inž. gozdarstva se iskreno zahvaljujem vsem, ki sočustvujete z nami. Hvala za izražena sožalja ter dragoceno pomoč in bližino, ki smo jo čutili v teh žalostnih dneh. Žalujoča žena Marija v imenu svojcev in sorodnikov Kranj, 1987 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Blagovni promet ANDREJ PAVEC roj. 1931 Od njega smo se poslovili v sredo, 14. oktobra 1987, na kranjskem pokopališču. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA To, kar smo na tem svetu najbolj ljubili, smo za vedno izgubili. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta JANKA KOSNIKA čevljarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Udirju, duhovnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem s Trstenika za lepo zapete žalostinke. Hvala sodelavcem Iskre Kibernetike, tozd Števci. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Janez in hčerka Ivanka z družinama, hčerka Marija in drugo sorodstvo Trstenik, Tržič, 10. oktobra 1987 ZAHVALA Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena, vzame ti, kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost polno spominov (Fr. Prešeren) Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, sina in brata ALOJZA KORDEŽA mi. borca Prešernove brigade se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, zdravstvenemu osebju in ZB Zlato polje za pomoč in izrečena sožalja. Hvala pevcem Društva upokojencev in vsem za darovano prelepo cvetje. Žalujoči: žena Vida, sin Marko in hčerka Darja z družinama, mama, ata, sestra Mici z družino in drugo sorodstvo Kranj, 9. oktobra 1987 Bolno srce, prazno cvetje, brez veselja si in petja zate ptice so odpele sladke pesmi in vesele. (ljudska) Odšla je tiho, brez slovesa, naša draga Micka MARIJA ERŽEN j p. d. Lavtarjeva Micka teiilen°. se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prija-cveti *n znancem za izrečena sožalja in podarjeno Pom v ^aJ*ePŠa hvala dr. Leskovarjevi za večkratno Pete°^' zuPmku za opravljen obred in pevcem za žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice in tašče ANTONIJE ŠORLI rojene Štular se zahvaljujemo za podarjeno cvetje in vence, izrečeno sožalje ter nesebično pomoč sosedoma Ani in Minki, sodelavcem Agrotehnike in DO Odeja Škofja Loka. Najlepša hvala dr. Šubicu za lajšanje zadnjih trenutkov in njenemu zdravniku dr. Zrimšku. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, enako tudi starolo-škim pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI Stara Loka, Kranj, Portorož, 9. oktobra 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete MIRE GRM roj. Pogačnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem bratom Zupan, govorniku Tinetu Šparovcu za lepe poslovilne besede ter gospodoma, župniku iz Kamne Gorice za opravljeni pogrebni obred in kranjskemu kaplanu Janezu za somaševanje. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala. Žalujoča nečakinja Marica v imenu svojcev in sorodnikov Čirče, 11. oktobra 1987 ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni je dotrpel v 73. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE BENEDIČIČ železniški upokojenec iz £ ^ ———. Dorfarjev 41 se sorodnikom in dobrim sosedom za nesebično So^,.m tolažilne besede, prijateljem in znancem za izre-Potj. pQ2aye' darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji dr. žar»Te a zahvala zdravstvenemu osebju bolnice Golnik, cem in°ano.vi iz ZD Škofja Loka, gasilcem GD Žabnica, pev-8- župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. U,°*V žena Slavka in hčerka Majda z družino, sestra "ancka, brata Tine in Janez I družinama Dorfarje, 8. oktobra 1987 » ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi skrbnega moža, očeta, brata in dedka FRANCA ŽABKARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tej težki uri pomagali, nam izrekli sožalja, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala GD Žabnica, organizaciji ZB Žabnica, tov. Pavletu Lužanu za lep govor. Hvala dr. Bavdku za zdravljenje. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem KUD Ivan Cankar Sv. Duh. Iskrena hvala vsem, ki so ga spoštovali in imeli radi. VSI NJEGOVI Šutna, Kranj, Stara Bučka ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda in pradeda VENCLJA TUŠKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej pa sosedom za izkazano pomoč. Hvala tudi g. župniku za nagovor ob slovesu in lepo opravljen pogrebni obred in pevcem. Žalujoči: žena Cecilija ter sinova Vinko in Janez z družinama Kranj, 1987 NOVICE IN DOGODKI Turistični nagelj Leščanom, neža Ljubljančanom Spodbuda dobremu lelu, graja slabemu GLASOVA ANKETA Nedeljsko prireditev na Sobcu je pokvarilo slabo vreme, kljub temu pa se je zbralo precej gledalcev. Šobec, 18. oktobra — Turistično društvo Lesce si je z dobrim delom v zadnjih letih, posebno pa s številnimi izboljšavami v kampu Šobec preteklo sezono, zaslužilo letošnji turistični nagelj. Turistični nagelj in nežo, ki ju je tokrat že četrtič podelila ljubljanska televizija, dobijo turistična društva, občine, gostinci, smučišča, šole in vsi, ki kakorkoli skrbijo za turizem in turistične objekte. »Zamisel za akcijo turistični nagelj in nežo se je porodila v uredništvu notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj leta 1983. Namen akcije je predvsem spodbuditi dobro delo vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo s turizmom. Z nežo grajamo slabo delo in s tem upamo, da se bo kaj popravilo, z nagljem pa hvalimo dobro in spodbujamo, da bi se dobro nadaljevalo. Moram reči, da ima Kavčiču/" Pri2nanje Predniku Turističnega društva Lesce, Zlatu lagajo, mi predlog pretehtamo in ocenimo, ali res zasluži pohvalo oziroma grajo. Komisija, ki jo sestavlja 14 članov, se mora pogosto sestajati, saj je predlogov res veliko. Zadnje čase ugotavljamo, da jih je celo več za nežo, čeprav smo v celotni štiriletni akciji podelili približno dve tretjini nageljnov,« je ob nedeljskem slavju v kampu Šobec povedala predsednica komisije za izbiro nageljna in neže, Danica Zorko. Še nekaj vedo povedati tisti, ki spremljajo televizijsko akcijo. Turistični nageljni imajo sicer spodbuden značaj, pri konkurentih pa pogosto povzročajo slabo voljo, nevoščljivost in zavist. Nasproti temu pa neže zbujajo privoščljivost, škodoželjnost in druge nelepe lastnosti, ki pa uspešni akciji niso v ponos. V. Stanovnik Foto: G. Šinik Na geodete so vedno pozabljal i Od 15. do 17. oktobra je bilo v hotelu Kompas v Kranjski gori 20. geodetsko posvetovanje, ki sta ga organizirala Zveza geodetov Slovenije in društvo geodetov Gorenjske. Prvi dan so pripravili športna tekmovanja ter skupščino Zveze geodetov Slovenije, naslednji dan pa je bil strokovni posvet in proslava ob 40-letnici Zveze geodetov Slovenije. Zadnji dan so predstavili geodetska dela in gradnjokaravanškega predora ter organizirali okroglo mizo o turistični kartigrafiji in njenem pomenu v turističnem gospodarstvu. Kaj so dejali nekateri udeleženci 20. geodetskega dne v Kranjski gori,-kakšni so njihovi problemi in njihove razvojne usmeritve? Aleš Seliškar, direktor geodetske uprave Kranj in predsednik društva gorenjskih geodetov: »Društvo geodetov Gorenjske dela dve leti, vključuje pa člane gorenjskih občin, Kamnika in Domžal. Poskušamo, da bi se v okviru društva člani strokovno seznanjali in usposabljali, izmenjavali izkušnje ter se pogovorili o problematiki. Za zdaj se najbolj aktivno vključujejo delavci geodetskih uprav, medtem ko je v društvu še premalo geodetov iz raznih gradbenih in drugih organizacij. Mislim, da je geodetski dan v Kranjski gori dosegel svoj namen, saj smo obdelali številne probleme našega dela, tudi turistično kartografijo, za katero je še vedno med turističnimi delavci premalo posluha.« Andrej Cerne, načelnik geodetske uprave Jesenice: »Dolga leta so na nas, geodete, kar nekako pozabljali, naše delo ni bilo pravilno cenjeno-Veljalo je, da je dovolj, če obdelujemo kataster in mape, stare že sto let, niso pa poznali drugega našega dela, vrste evi- -------- dene, od hišnih številk, komunalnih naprav in prostorske evidence. Ljudje so bili kar nekako navajeni, da smo delali zastonj in nihče ni pomislil, da delo geodeta ni Ie delo na terenu, temveč da ima tudi v pisarni veliko dela.« Roman Novšak, direktor geodetske uprave Sevnica: »Zadnja zakonodaja tudi od geodetov zahteva veliko več, dodatne evidence. Medtem ko je bil leta 1940 le zemljiški kataster, F danes kljub neznatnemu številu novega ka dra veliko več obvezno- ------ — sti, s tem da zaostaja tehnološka opremljenost. Tu je inženirska geo dezija, tu je fond. ki ga je treba dodatn« opremljati, težnja vseh nas h kvaliteti in ne ve< kvantiteti. Včasih kar preveč pozabljajo na nas in tudi sami smo bili do zdaj preveč zaprti vase.« Pavle Grilc, načelnik geodetske uprave Radovljica: »Pri geodeziji se je, ne vem zakaj, vedno tako zelo varčevalo in se še vedno skopan-Prav geodeti občutimo v občinskih prostorih največjo prostorsko stisko. čeprav smo najbolj upravičeni do večj"1 prostorov, opreme, tehničnih pripomočkov, brez katerih ni sodobne geodezije. Vedno so nas smatrali za nekakšne neupravičene potrošnike denarja in se nikoji dovolj zavedali pomena dobrih in temeljnih geodetskih evidenc« D sedej Foto: G. Šinik Danica Zorko naša akcija med televizijskimi gledalci pa tudi turističnimi delavci velik odmev. Gledalci pred- Nova akcija Rdečega križa Solidarnost na delu Ziherlovi dnevi: Slovenija v jugoslovanski federaciji Nismo boljši, smo pa drugačni Ljubljana, 16. oktobra — Center za družbenopolitično izobraževanje pri Fakulteti za sociologijo, P" čne vede in novinarstvo si je za letošnje Ziherlove dni, ki bodo v četrtek in petek v Ljubljani, izyr^ir01 retično izzivno in družbeno žgočo temo Slovenija v jugoslovanski federaciji. Kaj je narekovalo lzD'vfl teme? Vse več problemov v odnosih med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, predvidene us spremembe in trajna »zaveza« družboslovcev, da razmišljajo o lastnem narodu. Ljubljana, 15. oktobra - Jugoslovanski Rdeči križ je pripravil enodnevno zbiralno akcijo, ki bo po vsej državi potekala 22. oktobra Aktivisti Rdečega križa bodo pri ljudeh zbirali denarne in druge Pri Rdečem križu ugotavljajo, da vse teže zagotavljajo sredstva za svojo dejavnost, od nuđenja pomoči bolnim, ostarelim, socialno ogroženim in invalidom do preventivnega zdravstvenega varstva otrok iz socialno šibkejših družin. Tako so se odločili, da bodo v četrtek, 22. oktobra, po vsej Sloveniji zbirali denar in star papir, v Pamurju tudi hrano za ozimnico, oblačil pa tokrat ne, saj je bila temu namenjena majska akcija. Na Gorenjskem so se odločili, da bodo dan solidarnosti pod imenom Človek človeku — solidarnost na delu«, raztegnili v ves teden, pobirali pa bi le denarne prispevke. Del zbranih sredstev so v Sloveniji sklenili nameniti dejavnosti zvezne organizacije Rdečega križa (5 odstotkov), 40 odstotkov bo šlo za obnovo otroškega zdravilišča na Debelem Rtiču, vse ostalo bodo namenili humanitarni dejavnosti Rdečega križa. Ta se, denimo v Kranju, ukvarja s krvodajalstvom, usposabljanjem ljudi za prvo pomoč, zdravstveno-vzgojnimi predavanji med mladimi, zbiranjem in delitvijo oblačil, sosedsko pomočjo, laično nego bolnikov, brezplačnim merjenjem krvnega pritiska, prispevajo pa tudi k letovanju otrok. D. Z. Žlebir V Jugoslaviji se namreč ustvarja vtis, da je Slovenija nekaj posebnega. Podoba o njej je v drugih letih Jugoslavije precej izkrivljena, Ziherlovi dnevi pa naj bi pomagali to sliko razjasniti. »Ne mislimo, da smo boljši od drugih jugoslovanskih narodov, smo pa v marsičem od njih /1 bela tehnika akustika barvni in črno-beli TV drobni gospodinjski aparati kozarci — zelo ugodno odeje postelj ina zavese — \\ ceneje različni, drugačni... Različnost naj bo spoštovana,« je na novinarski konferenci o Ziherlovih dnevih dejal dr. Ernest Petrič, dekan Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Že naslovi nekaterih referatov (dr. Peter Klinar: Slovenci o Sloveniji v Jugoslaviji, dr. Dimitrij Rupel: Kdo lahko deli nasvet in komu, Emil Milan Pintar : Slovenija kot »slovenski sindrom« v Jugoslaviji, dr. Ciril Ribičič: Zanikanje ustavne zamisli federacije v imenu federalizma) kažejo, da bodo Ziherlovi dnevi zani- posebno razprave 1 katerih bodo z»J mivi, še skupinah, v stveno in strpno, brez nih nabojev«, obravnavali se med jugoslovanskimi na. z več zornih kotov — s sod ško-kulturološkega, Pra;vtiy$ ekonomskega, politološke!? Organizatorji srečanja so k pravljanju povabili tudi nek re ugledne strokovnjake iz gih republik, vse to z namen ^ da bi tudi drugi povedali, ka) slijo o nas, Slovencih in Sloy_. ji, o naših in skupnih proble1^. min pruu*~-.. C. Zaplot"lK do 30% w J Ziherlovi dnevi se bodo začeli v četrtek ob pol desetih v dvo*8 ^ Smelta v Ljubljani s plenarnim zasedanjem, na katerem bo zD^n| najprej spregovoril Ciril Zlobec, podpredsednik republiške K renče SZDL Slovenije, nato pa bo devet uglednih strokovnj^, prebralo referate, ki na različne načine obravnavajo SloveniJ0 j goslovanski federaciji. Popoldne ob štirih se bo v predavalnica kultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo začelo de ' skupinah, ki se bo nadaljevalo v petek, med 9. in 13. uro. Org»» torji so že izdali zbornik, v katerem je natisnjenih trideset refe^ /Q Ljubljanska banka temeljna banka j£ Gorenjske Ijna banka Gorenjske OK^OM Ko dvigam, vežem svoj denar, želim pri bančnem okencu biti sam. Sem pa vedno v zadregi, ker pri tem hote ali nehote sodelujejo tudi ostali iz vrste. 3=2+1 Naredimo vsi skupaj tri korake naprej. Rešitev je preprosta. Počakam dva koraka pred občanom, ki rešuje denarne zadeve, s tam pa smo šli tri naprej — jaz-občani in bančni delavec j