St. 24.
V Gorici, v sredo dne 23. marca 1904.
TafiaJ XXXIV.
Iabaja  dvakrat a* tedea,  in sicer v sredo in
tabato ob 11, uri predpoldne  ter stane z izrednimi
prilogami  ter s »Kažipotom*  ob novem leto vred po
pošti   prejemana  ali v Gorici   na dom poSiljaua:
Vae lejo   ,;. . . . . . 15. K 20 h, ali gld. 660
poileta .........  6 , 60 ,   ,    ,   3-30
5etrt leta.......3, 40»   ,    ,   1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin.
NaroSnino sprejema upravn^tvo v Gosposki olicj §tv. 7. v Gorioi v »GoriSki Tiskarni* A. GabiSdek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. are. Ha narotlla brea dopoilaae naročala* te ne oiirauo.
Oglasi !¦ paalaaJ«« seraonnijo po petit-vjatajg^ Se tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrtta. Veakrat po pogodbi. — Večje 8rke po prostoru-— Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Ureiatitvo
se nahaja v Gosposki nlioi it 7 t Gorfol t I. nad^tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 3. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo sa nahaja v Gosposki ulici St 7. v I. nadeto, na levo v tiskarni.
Naročnino In oglate J« plafatt loče Garlea. .......Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
NaroCnina, leklamaoije in druge reol, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnlltv«.
Ivobodo in napredek !•    Dr. K. Lavrid.
„PBIMOBIC" Ishaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. ' " T : ¦ ' ' <8ooa» in cFrimoreos ae prodajata v Gorlol v to-bakarni Sohwari v Šolski ullol^n JalUrsits v Nunski nlioi; — v Trstu v tobakarni LavrenfliS na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
¦ Tsjlefcn i
. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabriček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
»Slovenija" in njeni nasprotniki.
(Odgovor članku pod tem np slovo m v .Edinosti*   17. in  18.  marca  t.  1.)
V novejšem času se pojavlja med aka-demiško mladino duh, ki mladi duši tako malo pristoja kakor teletu komat. — Po mladih glavah so začele rojiti fnze o .zdravem kritieizmu*, o »razumnem modernem dijastvu, ki je vsestranski neodvisno od političnih strank*, ali kateremu se pa ne sme odrekati pravica, da s svojim .zdravim du-hom*.... .kritično razmotrivao domaČih strankah in njenih voditeljih (— seveda o .voditeljih*, tiskano med ušesci! —) itd. itd.
Slovenski možje\ ki so orali in deloma Se orjejo ledino nalega narodnega, gospodarskega in družabnega življenja, začudeni zmajajo z glavami, ko čujejo take glasove rola-dezi, ki hoče kar preskočiti dobo mladih let in kar je z njo v normalnem stanju neločljivo združeno. — Clankar v .Edinosti* je prototip takega mladega starca ali vsaj »zrelega moža* v mladeniški koži, ki si prisvaja pravico, da.... sodi o političnih strankah in dogodkih nepristranski, trezno, razborito, samostojno, neodvisno itd., ne da bi smel biti.... pristaS kake stranke, ki bi ga izrabljala v svoje strankarske (t) namene in ga uporabljala kakor agitatorja (!?).
Ta mladi Clankar nam je dal priliko, da se odkrito pomenimo o tisti .struji*, ki se je bilo pojavila v .Sloveniji*. — Ako si mladi gospodje akademiki prisvajajo pravico, da hočejo soditi in obsojati stranke in voditelje, katerim niti ne pripadajo, tedaj imamo starejši, narodovi delavci toliko več pravice, da denemo to mlado strujo na „kri-tično reSeto* svojih dolgoletnih opazovanj in skušenj, in to toliko bolj, ker ta .struja" ni Se pokazala nikakega dobrega sadu, pač pa odvaja na docela kriva pota one mlade duše, ki d"i utegnile ob najboljših nadah prevzeti naše delo ter nadaljevati ga pod ugodnejšimi razmerami do čedalje večjih vspehov.
Oglejmo si najprej, kaj piše mladi gospod akademik. Da ne bo nesporazumljenj, kar ponatisnemo skoro ves članek, izpustivši
le odstavek, ki se dotika  ožjih razmer med »Savo* in »Slovenijo*. Tam Citamo:
»Struja, ki se je pojavila že pred par leti med slovenskim dijaštvom na Dunaju, je vzbudila mnogo zanimanja in pozornosti v domovini. To strujo zastopa sedaj največ slovensko akademično društvo »Slovenija*. Odkar se je zgodil na Dunaju ta za slovensko dijaško gibanje velepomembni preobrat, navstala je neka nova doba za trezno misleče slovensko dijaštvo. Do-Cim je bila prej prva naloga »Slovenije*, da je prirejala zabave in odpošiljala n a-v duš ene brzojavke narodnim »voditeljem*, stavila si je v novejšem času drugi, lepši in važnejši smoter, da bo vsestransko izobraževala svoje člane, ter jih vzpodbujala k vztrajnemu narodnemu delu. Ker se pa »Slovenija0 ni hotela brezpogojno pokorovati liberalni stranki na Kranjskem, ampak je z zdravim fcriticizraom zasledovala slovenske kulturne in politične razmere, prišla je v navzkrižje s strankarskimi voditelji. Začela se je borba, ki razumnemu dijastvu nikdar ne more škodovati.
Eno najvažnejših načel, po katerih se ravna moderno dijaštvo med drugimi narodi, je vsestranska neodvisnost od političnih strank. Dijak ne sme biti pristaš nobene stranke, ki bi ga Izrabljala t svoje strankarske namene, in ga uporabljala kakor agitatorja.
Gim je dijak postal zvest pristaš kake stranke, onemogočeno mu je popolnoma svobodno p res o je vanje političnih in s o c i j a 1 n i h razmer. Stranka mu predpisuje, kaki naj 'bodo njegovi nazori, njegovo čuvstvovanje, njegove misli! R.adi strankarske discipline se mora pokoriti vsem ukazom, ki jih daja voditelj. Ta ne samostojnost in odvisnost od stranke, ki ni nezmotljiva in greši mnogokrat, mora le pogubno vplivati na dijaka. Dijak naj se izobražuje, samostojno dopolnuje svoje znanje in širi svoje obzorje. Kdor ga hoče izvabiti v svoj strankarski tabor, kuje mu okove, ki ovirajo svobodni duševni raz-vitek.   Neodvisnost od  političnih  strank je
prvi predpogoj za intelektualni razvitek vsakega treznega dijaka.
Nespametno in kratkovidno je, ako se dijastvu odreka pravica do kritičnega razmotrivanja o domačih strankah in njenih voditeljih. Liberalna .Sava* se silno rada baha, da ona zastopa »svobodo in neodvisni napredek". Taka trditev je nezmisel in prazna fraza, saj gojijo njeni člani neki čudni personalni kult, ki nima prav nič skupnega s svobodnim neodvisnim mišljenjem, katero mora odlikovati vsakega razbo-ritega dijaka. Liberalni dijaki nam očitajo, da smo .domišljavi krit ikastri*. To je deJBtvo, ki jasno dokazuje, da oni nimajo smisla za zdravo in pravično kritiko, ki kaže, da akademiki lahko samostojno mislijo in sodijo. Od ljudi, ki se lastnovoljno podajajo v j a rem strankarske discipline, ni zahtevati, da bi se vzpneli do samostojnega in neodvisnega mišljenja.
Akademiki imajo zmožnosti in p r »-vico, da izražajo svoje mnenje o političnih strankah in dogodkih. Mladi ljudje izražajo mnogokrat z nekim zdravim instinktom pravo sodbo. Najodličnejši in najplomenitejši rodoljubi med obmejnimi Slovenci se v bistvu strinjajo z nazori, ki jih zastopa narodno radikalna struja med slovenskim dijaštvom z ozirom na strankarske razmere na Slovenskem. »Slovenijansko* gibanje je dokazom o veliki nezadovoljnosti z vladajočim liberalizmom. Kijubu vsem zaprekam, ki jih stavlja neprestano liberalna stranka novemu gibanju, ki je dijaško in nepolitično, razširja se vendar med dijaštvom ta struja vedno bolj in bolj. Z vsemi sredstvi se nastopa proti nam ali vse zastonj, kajti to strujo so povzročile realne razmere, katerih ne bo več možno uničiti. Da bi se pa novi struji izpodkopal ves ugled, širijo se od naprotne strani razna natolcevanja.
Neštetokrat se je že naglašalo, da »Slovenija* ni in ne bo nikdar reakcijonarna. Zastonj je ves trud, da bi se to dopovedalo našim raznim prijateljem.
Neka točka slovenijanskega programa veli, da društvo priznava vedi in umetnosti popolno svobodo. Marsikatera tehtna in remi beseda se je že cula med .Slovenijani* o opas-nosti klerikalizma. Lani je sklenilo društvo glasen protest proti kranjski klerikalni stranki (PIP), kateremu sta se priključila »Triglav* in .Ilirija*.
Kdor ni liberalec, kdor ni pristal edino zveličavne liberalne stranke, ta je navaden črn reakcijonarec. Tako sodijo ozkosrčni liberalni dijaki o vseh onih, ki imajo dovolj poguma, da izražajo svoje lastno mnenje in nsziranje.
Vsi dosedanji napadi na .Slovenijo* niso prav nič škodovali društvu. Nasprotno: čim veči je bil pritisk liberalne javnosti, tem agilnejše in živahnejše je bilo življenje v društvu. S ponosom more trditi vsaki .Slovenl-jan*, da ni slov, .tskega društva na Dunaju, ki bi imelo toliko veljave in ki bi tako rasno in vsestransko delovalo, kakor deluje ,Slo-vonija*. L mogoštevilnimi predavanji v raznih klubih skula izobraževati svoje člene in jih seznanjati s socijalnimi in političnimi vedami. Isti na »Slovenija* ima stare tradicije. Z mirno vestjo se sme nagla* fiati, da je »Slovenija* ohranila častitljive tradicije, ki jo spajajo z dunajsko slovansko kolonijo. Vendar ni samo znala ohraniti teh tredicij, kar je na vsaki način skoraj težavne je, nego si priboriti novih, ampak posrečilo se jej je v poslednjem času, da si je Se bolj utrdila svojo sijajno stališče. Gola, zelena zavist je, ki dela, da se liberalni dijaki zaganjajo v »Slovenijo*. Počim je »Sava* na Dunaju brez vsakega upliva in sile, kar njeni členi sami priznavajo, razvija se »Slovenija* vedno sijajneje. Značilno dejstvo iz najnovejšega časa je, da »Sava* ni bila pozvana na skupno prireditev s ,kružkom ljubiteljev ruskega jezika* na slavnost slavjanofilskega pesnika Homja-kova. »Kružok* je priredil to slavnost v zvezi s slovanskimi akaderaičnimi društvi, med katerim je seveda .Slovenija*, prava in edina zastopnica slovenskega dijaštva na Dunaju. In ta »Slovenija* je kakor piše neki .fijavan* . v »Soči* društvo »brez krvi in odločnosti, j politična mumjja*. Take smele trd^ve pač
Trije mušketirji, j
Napisal Alexan(lre Dumas.
Drugi del.                     (Da«e-)
»Da, toda tedaj med nami ni bilo vojne; tedaj je bil gospod Buekingham zaveznik in ne sovražnik: to, kar hočeš storiti, bi se smatralo izdajstvom.«
D' Artagnan spozna silo tega zaključka in obmolkne.
»Toda,« pravi Porthos, »zdi se mi, da imam tudi jaz neko iaejo.c
>Tiho, da čujemo idejo gospoda Porthosa !« pravi Aramis.
»S kako pretvezo, katero mi morate najti vi, kajti pretveze niso baš moja dobra stran, poprosim jaz gospoda de Tr^ville za dopust. Milady me ne pozna; ne da bi se me bala, pridem k nji, in kakor-hitro najdem svojo krasotico, jo zadavim.«
»Dobro,« pravi Athos, »jaz bi skoro rekel, da je Porthosova ideja tudi moja.«
»Fej,« pravi Aramis, »umoriti žensko! Ne, ne, jaz imam pravo idejo.«
»Povej nam svojo idejo, Aramis,« pravi Athos, ki je stavil v mladega mušketirja veliko zaupanje.
»Kraljico moramo obvestiti.«
»Gotovo, tako je,« pravita Porthos in d'Artagnan objednem; »samo to nam more pomagati.«
»Obvestiti kraljico,« pravi Athos, »in kako to ? Ali imamo z dvorom kake zveze? Ali moremo koga
poslati v Pariš, ne da bi se izvedelo o tem v taboru ? i Od tod v Pariš je stoinštirideset ur; naše pismo ne j bode še niti v Angersu, in mi boderao že sedeli v ječi.« j
»Kar se tiče varne pošiljatve pisma, pisanega Njenemu Veličanstvu,« pravi Aramis ter zarudi, »naj bode moja skrb. Jaz poznam v Toursu osebo, ki...«
Opazivši Athosov nasmeh, Aramis preneha.
»Ali ti torej ugaja to sredstvo, Athos?« pravi Aramis.
»Ne zavračam ga popolnoma,« pravi Athos, »ali vendar bi opozoril Aramisa na to, da ne sme zapustiti tabora, da nihče razun nas štirih ni zanesljiv, da bodo znali dve uri po odhodu sela vsi menihi in vsi kardinalovi privrženci njegovo pismo na izust in da njega pa njegovo osebo vržejo v ječo.«
»Brez ozira na to,« pravi Porthos, »da reši. kraljica gospoda Buckinghama, ali nikogar izmed nas.«
»Gospodje,« pravi d' Artagnan, »kar pravi Porthos, ni brezsmiselno.«
»Ah, ah, kaj pa se godi v mestu?« pravi Athos.
Bobnali so generalni marš.
Prijatelji poslušajo, in res pride bobnanje do njihovih ušes.
»Videli bodete, da zdaj pošljejo proti nam cel polk,« pravi Athos.
»Vendar ne misliš na toi da bi se branil proti celemu polku?« pravi Porthos.
»Zakaj ne?« pravi mušketir. »Prišel sem v ogenj in stopil bi proti celi armadi, samo Če bi bili tako previdni, da bi bili vzeli s seboj še ducat steklenic, t
»Pri moji duši, boben se nam bliža,« pravi d'Ar-tagnan.
»J^isj se le bliža,« pravi Athos; »pot od tod v jto naša četrt ure, torej pot iz mesta semkaj ravno toliko, Več kakor dovolj časa* imamo še, da določimo svoj načrt. Če gremo od tod, ne najdem* več tako primernega kraja. In zdaj, gospodje, me je prešinila šele prava misel.«
»Govori torej.«
»Dovolite, da dam najprej Grimajuiu $e#aj neobhodno potrebnih povelj.«
Athos namigne svojemu slugi, naj pr|de bližje.
»Grimand,« pravi Athos, kažoč a prstom mrtvece, ležeče pred bastijo, »dvigni te gospode, nasloni jih na zid, pokrij jim na glavo klobuk in daj puško v roko.«
»O veliki mož,« pravi d*Artagnan, »razumem te l«
»Razumeš ?« pravi Porthos.
»In ti, Grimand, ali ti razumeš ?« pravi Aramis.
Grimand pokima, da razume.
»Drugega ni treba,« pravi Athos, »vrnimo se k moji ideji.«
»Jaz bi rad vedel vzrok tvojega povelja,« pravi Porthos.
»To je nepotrebno.«
»Da, da, k Athosovi ideji!« pravita zajedno Aramis in d'Artagnan.
»Ta miladjr, ta Ženska, ta kreatura, ta vrag Ima nekega svaka, vsaj kakor si mi pripovedoval ti, d'Artagnan, če se ne motim*«
žiy#ii^f n>! verjame*, Mogočne življenske sile^kLJroakterizHJejo ^avenjjo« in fljeno„| gibanje, ne more r.anikati niti najzagrizenejsi nasJKbtnik* Ta Sivljenška sila, ta bodrost in ziI§Vo^t,;K se ka2e ob vsaki priliki, je pač precej neprijetna marsikomu.
, Ker .Slovenija" ne priznava strankarskega stališča, to je. ker se ne Čuti pokli-. cattdVda bi se: vmešavala ;* politično borbo, ni jej pbttetiho razmišljati, »kateri stranki bi naklonila svoje simpatije." Stoječa izven politične* borbe daj a svojim Členom ono politično in sočijalno izobrazbo, ki jim bo v praktičnem življenju n eb bh o dno po t r eb n a; ~ Samoumevno je, da za klerikalnega dijaka ni mesta v »Sloveniji".
Samo naivnim, lahkovernim ljudem je motno natvezatt, da se je .Slovenija" prelevila r klerikalno društvo. Take g >stasne bajke koTportirajo liberalni dijaki samo radi tega, da bi oškodovali »Slovenijo".
, Ves liberalni krik in vik nas ne odvrne od poti, po kateri hodimo. Naziranje, ki nas presinja, ne vržemo firez krov, zato, ker ono ne ugaja, nekaterim, liberalnim dijakom. — Kranjski liberalizem nam ne more biti nikdar vzor. Visoko Čislamo vspehe novodobne vede na vseh poljih in priznavamo, da ni kompromisa, med srednjeveškim in novodobnim svetovnim naziranjem. Radi tega se pa .nikakor ne Čutimo prisiljene, da bite klanjali pred kranjskim liberalizmom. Liberalci v tem starem pomenu besede ne moremo biti. — V. ospredje silijo drugi gospodarski in politični vzori, ki niso nič manje v nasprotju z rimskim sistemom. Pošteno delo in .trud, to naj bo orodje, s katerim se bomo bojevali proti nasprotnikom, ki napadajo paSo strujo.
Ne samo liberalni ljubljanski dnevnik, ampak tudi goriška ,SocV je napovedala boj .Sloveniji". Danes ni prilike pisati komentarja. Le eno dejstvo naj pribijemo. Primorski dijaki, ki Študirajo, na Dunaju, so skoraj brez izjeme v a&lovenijanskem" taboru."
(Konec prih.)
Občni zbor
.Šlovenskegabralnegainpodpor-n e g*a društva v Gor i c i* dne 12. marca 1904. (Konec.) Tudi Mirensko . podružnico je želelo društvo ohraniti, kar se nam pa ni posrečilo. Neredno poslovanje te podružnice bilo je'vzrok, da smo lani še le v juliju zborovali. — "Pri obenem zboru se je naložilo novemu odboru, da uredi račune za Časa s to podružnico ter jo prisili k rednemu poslovanju. — V zaporednih sejah smo se bavili s tem vprašanjem, poslali društvenega uradnika v Miren, toda brezuspešno. — Ker on-dotni odbor zastankov ni poterjal in obračuna vkljub opetovanim opominom ni pred-
ložil, prisiljen je bil odbor, dotične člane izbrisati teirajspustiU podružnico. Glede podružničnega premoženja razpravljalo se bode pod toCko: slučajnosti. — Društveno premoženje je bilo do letos, kakor je g. predsednik omenil, naloženo pri .TrgovsK-ubrtni zadrugi". — Ker pa so društvo več let zaporedoma silile oblasti, da moramo denar dvigniti ter ga pupjlarnovarno naložiti, se je navil odbor v nekaterih sejah s tem vprašanjem, — Slednjič se mu je posrečilo pod ugodnimi pogoji na 5% obrestovanje naložiti 5000 kron iz upravnega zaloga in 5000 kron iz domačega bol. zaloga, skupaj 10.000 kron kot hipoteko na vknjižbo primo loco pri »Mizarski zadrugi" v Solkanu proti 3-kratni pu-pilarni varnosti. — Odbor je uvidel, da društvu nedostaja primernih prostorov, da bi se zamoglo povspeti do začrtanih ciljev. — Koj, ko -•- je zaCela dvigati palača ob ljudskem v.-Ui, kjer ima biti zavetišče goriških Slovencev, — stopili smo v dogovor s .Trgovsko obrtno zadrugo", ki nam je prostore zagotovila. — Končujem svoje poročilo v nadi, da bi nas naSa trobojnica po vedla v nove prostore složne v mnogobrojnem Številu k društvenemu procvitu in napredku.— Tajnikovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem.
O letnem poročilu in računih je poročal g. društveni denarničar Hr o v a t i n, kateri so se vzeli odobravaje na znanje; enako tudi tretja toCka, proračun za tekoče leto.
Pri točki morebitni predlogi seje vnela daljša debata o premoženju bivSe Mirenske podružnice. Slednjič je bil sprejet z veČino glasov predlog tajnika g. D. Gilčverta glaseč se, da občni zbor pooblasti novi odbor z izrecnim naročilom, naj iztirja premoženje razpuSCene Mirenske podružnice po zadnjem računskem izkazu ter je naloži k rezervnemu fondu.
Na to preide g. predsednik k zadnji točki dnevnega reda, k volitvi novega odbora. Povdarja ponovno, da imajo volilci-Clani prosto roko ter izberejo po svoji razsodnosti tak odbor, kateremu bo na srcu blagor in procvit društva, Za besedo povzame g. GabrSCek ter orise na kratko društveno delovanje preteklega leta, katero je pod predsedstvom g. Rovana res imelo mnogo ovir od strani odstopivših odbornikov, kateri so s svojim odstopom hoteli društvu le metati polena pod noge, a se jim to ni posrečilo. Drdštvo je kljub temu dobro vspevalo, kar je pripisovati vstrajnosti skrčenega odbora. Na ij predlaga naj se voh" novi odbor per acelamationem, da se na ta način rešimo mučne volitve po listkih, katera se vedno zavleče, ter poživlja navzoče, naj volijo, ako jim je mar blagostanje društva, naslednje gg.: Predsednik: Rovan Josip, odborniki : BrešCak Anton, Bajec Alojzi], Gotič Peter, Duša Andrej, Gilčvert Dragotin, Kavčič Ivan, Kiavžar Anton, KruSič Anton, Kutin Josip, Meljavec  Ivan. Namestniki: Jerše Fran,
Hrovatin Josip, Koritnik Anton. Pregledovale!: Kopač Andrej, Oblak dr. Fran, Prinčič Karal. Razsodniki: Ferfila Franjo, Jakončič Anton, Musič Anton, Žagar Ferdo, Žitko Jakob. Predlagani so bili sprejeti jednoglasno. Na to se zborovanje zaključi.
Slmitki priliki plemetitašev grofije GoriJko-Grataske.
(Dalje.)
Gorica. (Dalje.) Melhijor pl. Grabeč. Leta 1601.
Peter pl. Grabeč (Grabiz). Leta 1601.
Josip pl. Zalatel (Salatteu). Zaletel. LetaJ60L
Jakob pl. Kužman (Cusman). Kozman, Kužman. Lsta 1601.
Dominik pl. K n m a r (Cumar). L. 1602.
Anton pi. Požarel (Posarelli).L. 1603.
Jakob pl. Kužman (Cusman). Kakor gori. Leta 1604.
Ivan Anton pl. B raj da (Braida). Leta 1605.
Melhijor pl. Grabeč. Leta 1605.
Filip pl. K o b e n c e l j (Cobenzel). Leta 1610. se je rodil sin Ivan Gašper. Za botra je bil Ivan grof Porcia, .Kapitan von Gčrz".
Žiga pl. Studenec (Studeniz). L. 1623.
Laelius p!. Grabeč. Leta 1628.
Franc pl. Sta nt a. Leta 1633. Ime Štanta se nahaja med goriškimi Slovenci večkrat.
Ivan pl. G o 1 j a n ec (Golianiz) L, 1634.
Benardin pl. G o r C a r (Gorzar). L. 1635.
Livius pl. Grabeč. Leta 1635.
Ivam GaSper baron Kobencelj. Leta 1635.
Ivan pi. Anžič (Ansizio). Ansizio — Bosizio, tu se zopet vidi tista prememba slovenskega ič-a v laski i o. Leta 1639.
Julij Feliks Z e m 1 j a r (Semler). L. 1640.
Heienus pl< Grabeč. Leta 1642. Kakor se vidi, je bila družina teh plemeni-taSev jako velika.
Josip pl. Ko mel /Oomellr), L. 1644.
Ivan Pavi pl. R a d i e v č i č (Radieucig). Leta 1660.
Ivan Jakob R a g i o v i č (Raglovich). Leta 1660.
Adam pl. Karuza (Carusa). Koruza — Karuza. Leta 1665.
Lovrenc pl. Milost. Leta 1666.
Kari pl. Grabeč. Leta 1666.
Ivan Filip baron Kobencelj. L. 16C6.
Jurij pl. Grabeč. (Grabiz). Leta 1668.
Anton pl. Studenec (Studeniz) Leta 1668.
Ivan pl. M ulic (Mulich). Leta 1670.
Dr. jur. Ivan pl. M u I i č (Mulich) L.-1671.
Ivan Franc pl. Kadanjel. Leta 1673.
Tomaž Roger pl. Vogel (slov. vogel P) Leta 1674.
Pavel pl. B r a j n i k (Brainich). L. 1676.
Ivan pl. Sto kar (Stockar) L. 1677.
Štefan p). D o r n i k (Dornich). L. 1678. Ime Dornik — Durnik se nahaja na Vipavskem.
Matija pl. Križaj (Crisai). Leta 1678.
Anton pl. B o ž i č (Bosizio). Leta 1685.
Jurij pl. P a 1 v e c (Palviz). Leta 1685.
Anton pl. R o d e 1 j a (Rodella). L. 1685.
Anton Vid pl. S t u d e n e c (Studeniz). Leta 1686.
Kari pl. Kumar (Cumar). Leta 1686. se mu je rodila hči Marija, botra sta bila Ivan pl. M i 1 o s i č (Milossig) in Doroteja pl. MiloSič.
Anton pl. N u č i č (NusiC) (N u s s i o). Leta 1686.
Ivan Anton pl. Golob. Ime pisano pravilno Golob.
Jurij Erazem pl. G o 1 j a n e c (Golianiz). Leta 1689.
Ivan pl. G o r j, doetor phvsicus. Leta 1689.
Baltazar pl. Pipan iz Štanjela. Leta 1G90. se mu je rodil v Gorici sin Baltazar.
Andrej pl. Anžič (Ansizio). L. 1690.
Alojzij M i 1 os t pl. Mildenbaus. L. 1692.
Danijel pl. P a v 1 e t i č (Pauletig). Leta 1692. Za botra sta bila Franc pl. Božič (Bosizio) in Felicitas pl. Anžič (Ansizio).
Peter pl. Abraham (Abram). Leta 1694. Najbrže iz Štanjela na Krasu.
Peter pl Golob (Pisano Gollob), Letu 1699.
Ksaver pl. Studenec (Studeniz). Leta 1702.
Jurij Nikolaj pi. Raglovič (Raglovich). Leta 1702.
Aleksij pl. Milost Leta 1702.
Gašper baron Gorizzutti. Leta 1703. Ko-renika brez dvoma slovenska.
Franc Jernej Š u s t e r S i č pl. Lehen-heirn. Leta 1704. Najbrže s Krasa, ker sta mu bila za botra pri rojstvu sina Ivana Gašperja grof in grofica Kobencelj.
Ivan grof kobencelj, »Kapilan von GOrz".
Ivan pl. Trojar (Troier). Trojar — Trojer. Se še nahaja med Slovenci, L. 1707.
Ivan grof Trojar. Leta 1708, (Pride se.)
Domete in razne novice.
f Ernest Ter«16. — Na braniku Slovenstva ob beneški meji, v Mirniku, se je podrl steber — Ernesta TerCiča ni več! Mlad, simpatičen mož, vrl učitelj in neumoren naroden bojevnik je legel v grob. Neizprosna jetika, za katero je trpel dolgo časa, ga nam je požela. Pokojni Terčič je bil unet učitelj, ki je živel ves svojemu poklicu. Poleg tega pa se je odlikoval kot vrl narodni delavec zlasti v Mirniku na težavni slovenski postojanki ob beneški meji. Tu je bil mož na svojem mestu. Takten, lepega nastopanja, ljubezniv in znacajen, dober svetovalec ljud-(Dalje r prilogi.)
- »Da, poznam ga torej precej dobro in ~ menim, da ne ljubi svoje svakinje baš preveč.c
»To ni "brez koristi,« odvrne Athos,  »kajti tedaj se mu bode gnusila tem bolj.« .     >Tedaj se zgodi vse, kakor je želeti.«
»Vendar bi rad videl, kaj dela tamkaj Grimand,« pravi Porthos-
»Tiho, Porthos!« pravi Aramis. .'/»Kako še imenuje ta vrag?« »Lord Winter.< »Kje je zdaj ?«
"tKakorhitro se je pričelo govoriti o vojni, se je vrnil v London.«
»Dobro, to je pač mož, ki ga potrebujemo,« pravi .Athos; njega moramo obvestiti; povemo mu, da hoče njegova svakinja nekega umoriti, in poprosimo ga, naj je. ne izpusti iz očij. V Londonu je pač kak zavod p.o načinu propalih deklet ali spokprnic. Takemu zavodu more izročiti svojo svakinjo, in mi smo mirni.t ,. ».Da,« pravi d* Artagnan, »dotlej, da pride na prosto.«
: »Pri moji duši,« pravi Athos, »ti zahtevaš preveč, d"Artagnan; vse sem ti dal, kar sem imel, in priznati tir moram,: da je tukaj konec moje pameti.*
»Meni za moj del se zdi to najpametnejše,« pravi Aramis;,»kraljico in lorda de Winter obvestimo za-jediio.<
-„-.„ »Da, toda po kom pošljemo pismi v Tburs in London*«
»Jaz jamčim za Bazina,« pravi Aramis. ,{ :; »|n jaz za PJlancheta,« pravi d'Artagnan.
»Res,«'reče Porthos,' »če ne smemo zapustiti tabora mi, smejo storiti to naši Rluge.c .'¦;'   »Gotovo,« pravi Aramis; še.danes napišemo pismi, jima damo denarja in ju odpošljemo.«
»Denarja jima damo?« odvrne Athos. »Vi ga! torej imate, namreč denar?«                                               i
Prijatelji se spogledajo, in oblak leže na njihova čela, ki so se za trenotek razjasnila.
»Pozor!« vsklikne d'Artagnan. »Tam spodaj se premikajo črne in rudeče pike. Ali nisi govoril o jed-nem polku, Athos? To je cela armada!«
»Pri moji duši, da,« pravi Athos »tukaj so. Ali vidite, kako se plazijo brez bobna in trombe. Ah, ah, ali si gotov, Grimand?«
Grimand pokima in pokaže četo mrtvecev, katere je postavil ob zidu: nekatere s pomerjeno puško, druge kakor bi hoteli nameriti, Še druge z mečem v roki.
»Tzborno!« pravi Athos. »To je tvoji domišljiji v čast.«                                                                                ,
»To je brez pomena,« pravi Porthos, »jaz bi samo rad vedel, zakaj se je to zgodilo?«
»Odidimo najprej,« pravi d'Artagnan, »to spoznaš že potem.«
»Trenotek, gospodje, trenotek! Pustimo Grimandu čas, da 'pospravi za nami.«
»Ah,« pravi Aramis, »Črne in rudeče pike se vidno večajo, in jaz sem d'Artagnanovega mnenja, oa ne smemo izgubljati časa, Če se hočemo vrniti v tabor.«
»Res nimam ničesar proti odhodu,« pravi Athos; »stavili smo za jedno uro in v bastiji smo ostali poldrugo uro; proti temu ui mogoč nikak ugovor; pojdimo, gospodje, pojdimo.«
Grimand je odšel s košarico in drugimi stvarmi že naprej.
Štiri prijatelji gredo za njim in napravijo kakih deset korakov.
»Hudiča, gospodje,« vsklikne Athos, »kaj pa delamo?«
»Ali si kaj pozabil?« vpraša Aramis.
»Zastavo, vraga! Zastave se ne sme pustiti v sovražnikovih rokah, in če je to tudi samo servieta.«
In Athos skoči v bastijo in zleze na streho po zastavo; toda ker so Rochellanci že tako bila:«, da morejo streljati, pomerijo silno množico pušk na moža, ki se je izpostavljal krogljam kakor za zabavo.
Toda človek bi mislil, da je Athosova oseba začarana; kroglje letijo okoli njega, toda niti jedna se ga ne dotakne.
Athos pokaže meščanom hrbet ter zamahne z zastavo v pozdrav onim v tabora. Od obeh stranij zaori silen krik, na jedni strani krik gnjeva, na drugi krik navdušenju.
Prvi salvi sledi druga, in tri kroglje proderejo servieto ter jo napravijo resničnim zastavam. Iz vsega tabora je bilo slišati krik:
»Vrnite se, vrnite se!«
Athos zapusti streho in se zopet prikaže tovarišem, ki so ga s strahom pričakovali.
»Naprej, Athos, naprej,« pravi d'Artagnan, »stopimo, stopimo; zdaj, ko smo našli vse razun denarja, bi bilo bedasto, da nas umorijo, c
Toda Athos nadaljuje svoje majestetične korake, naj ga opominjajo tovariši kakorkoli. Ko uvidijo, da je vsaka opazka brez vspeha, vravnajo svoje korake po njegovih.
Grimand je šel s svojo košaro že naprej, in kroglje ga niso mogle več doseči.
Za trenotek se začuje besno streljanje.
»Kaj naj pomeni to?« vpraša Porthos. »Na kaj pravzaprav streljajo ? Kroglje čujem letati, a ne vidim I nikogar, c
Priloga Jote" it. 24. i to 23. marca 1104.
stvu, prijeten družabnik, popolnoma kos svoji nalogi. Hrepenel pa je Se vedno* spopolniti se. Bil je jako ukaželjen. Radi tega pa je tudi užival ugled, in dasi je imel nasprotnike, so ga tudi ti spoštovali drugače, čeprav so se v javnosti tuintam obregnili ob njega. Bil je vzgled učitelja in narodnega bojevnika, ka-korSpih si želimo obilo. Mirovanje, odraščeni. in oLoci, žalujejo ob njegovem grobu, kakor so neprijetno presenečeni tudi njegovi prijatelji in znanci drngodi. Bodi vrlemu mlademu moža blag sporam!
Pevsko In glasben <> društvo naznanja, da bode jutri vaja ženskega zbora ob 6. uri, skupna vaja možkega zbora pa ob 8. uri. Prihodnji torek ob 8. uri bo vaja mešanega zborar
Akad. fer. dru&tve »Adrljja« priredi po Veliki noči društveni sestanek. Vse drugo se prijavi pravočasno v Ustih.
ZadmžuifitTO In trge vina, — Tudi na Goriškem so začeli klerikalci obetati kmetu zlata nebesa z zadružništvom. Tega pa seveda ne delajo zato, da bi res kmetu kako pomagali, ter mu preskrbovali razne reči po najnižji eeni in mu razpečavali pridelke kolikor mogoče visoko, marveč vse to so pričeli delati le v politične svrhe, kakor njihovi bratje na Kranjskem. Ljudje, ki ne poznajo potreb kmeta tako, kakor bi bilo prav, ki nimajo trgovske izobrazbe in izkušenj, so se lotili tržiti. Za sedaj obljubujejo vitrijol in žveplo, alt kdo ve, kaj Se pride »potom raiffeizenskega posojilnistva". Posnemajo klerikalce na Kranjskem, ali najbrže se ne motimo nič, če rečemo, da jih bodo posnemali tudi v nevspehih. Vse zadružništvo, karkoli ga je spravila v svet klerikalna stranka na Slovenskem iz Ljubljane, nima beležiti nifaa-kih dobrih vspehov, pač pa preobilo škode, storjene v kvar ubogega kmeta in v Škodo solidne trgovine, kajti klerikalno zadružništvo je požrlo iz knieUkih žepov že tisočake in tisočake, in spravilo že marsikakega trgovca na beralko palico; koristili Se niso nič, zate-gadel pa tudi zadružništvo politikujoče duhovščine in njenega posvetnega človeškega ot-odja ni vredno niti piskavega oreha več. Konsum za konsumom pada, zadruga za zadrugo umira, društvo za društvom gine, vedno poje smrtni zvonec v klerikalnem zadružništvu. Pa zakaj ? 1, v glavnem radi tega, ker se pečajo z zadružništvom ljudje, ki ga prav nič ne razumejo, marveč hočejo potom zadružništva le vezati ljudi na se. Politika prevladuje v klerikalnem zadružništvu, potreba je deteta briga. Mi smo že večkrat pisali o zadružništvu ter pripovedovali, kaj se da družiti in kaj ne. Zadružništvo je jako delikatn* reč, ter če ni za isto tu prave podlage in potrebe, more roditi le nevspehe ter prinesti prizadetim nesreča Klerikalci pa se kar naravnost igrajo z zadružništvom ter kar tje v en dan, kakor jim bai sine v glavo, silijo ljudi sedaj v to sedaj v ono. Tako so začeli tudi naši »zadružniki" v .Centrifugi*. Kar  nakrat jim je  Sinilo v glav« prodajati
vitrijol in žveplo. »Goriška zveza«, katero so osnovali, naj preskrbi kmetu ta dva predmeta. In kakor smo že povedali, strašno se jim je mudilo. Kar nekak ukaz so izdali, da se morajo takorekoč z obratno poŠto naročiti vsi naSi vinorejci na »Centrifugin* vitrijol in žveplo. Zraven pa seveda bi morali položiti ive^s^jironlclj^jpjjsojilnico, čes, da le člani posojilnice smejo naročati "blago. Ako kmet tako kupi žveplo in vitrijol, izbere sam ter ve, kaj dobi, pa mu ni treba plačevati Se dveh svitlih kronic, pri »Centrifugi« pa mu hočejo naročiti tako blago ljudje, ki nimajo nikakih zvez ter sploh niso usposobljeni tržiti s kmetijskimi potrebščinami. Kmet torej ne ve, kaj mu dopoSljejo iz »Cantri-Jfuge% sprejeti pa bo moral blago, pa naj bo že kakoršno hoče, in pa Se vpisati se je moral v posojilnico 1 Iz vsega tega gleda vedno jasneje le lov na svitle kronice, s katerimi naj se pomnoži »raiffeizensko posojilnistvo*. To po eni strani, po drugi pa se napravlja zopet »potom raiffeizenskega posojilnistva* nekaka zadolževalnica. Ako član blaga ob prevzetju ne izplača, se smatra njegov dolg kot posojilo in zabeleži se v posojilni knji v njegovo breme. Ahal Nov lov na denar 1 Prepričani smo, da tako ravnanje mora prinesti kmetu več Škode nego baska — ali lepe obresti »raiffeizenskemu posojilnistvu". S kratka:Nič dobrega se ne obeta kmetu od klerikalnega zadružništva, in kakor je drugodi klerikalno v politične svrhe izkoriščano zadružništvo prineslo prizadetim le Škodo, tako utegne biti tudi na Goriškem. Niti svariti nam ni treba, saj svari dosti vsakega pametnega človeka tisto klerikalno zadružništvo v Ljubljani, ki je storilo kmetom že tolike Škode ter jih spravilo ob tisočake in tisočake! To samo svari dosti.
Kako pa se slabo priporoča klerikalno zadružništvo, se kaže v tem, da zabavlja — trgovini. Ponovno že smo povdarjali, da klerikalci sanjarijo le o nekakem zadružništvu ter da so nasprotniki trgovine. Lani se je predrznil »Primorski list* pisati celo, da trgovci c i g a n i j o ljudi, letos pa piSejo po »Gorici* in »Primorskem listu" tako-le: »Današnja trgovina je tako osnovana, da trpi kmet mnogo vsled nje. Kjer more, tem ga navija do skrajnosti. S samopomočjo se moramo otresti nepotrebnih dobičkarjev (to je trgovcev!) in pomagati si povsod, kjer moremo, in tako vedno bolj utemeljiti naS gospodarski položaj 1*... To je pač grd napad na trgovski stan. Lani so bili trgovci v »Primorskem listu« — cigani, letos so nepotrebni dobičkarj i, katerih se moramo otresli, in kmet trpi mnogo vsled trgovine, vsled njih, trgovcev-dobičkarjev!
V trgovini vlada dandanašnji velikanska konkurenca, in na površju se move vzdržal*, le soliden, veSč trgovec. Po novih zvezah se dvigne med iwmit trgovina le Se bolj, in le želeli bi, da bi imeli Slovenci toliko trgovskega naraščaja, da bi se mogli okoristiti z novim položajem. Trgovina pa se
more dandanašnji na sploh imenovati so- j lidna, in ako hočemo mi v svoji poziciji tekmovati z našimi sosedi in sodeželani ter na- j predovati in se dvigati, se moramo lotevati trgovine mnogo intenzivneje nego doslej. Kjer bas je potreba za to, je prav, da se ustanovi tudi kaka zadruga, ali drugače pa se moramo oprijeti trgovine, kakor-delaja Lahi in Nemci med nami. Po klerikalnem vzorcu bi se mi Slovenci pehali za malenkostno zadružništvo, drugi pa bi tržili na drobno in debelo ! Treba malce misliti ter upoštevati razmere. In kdor to stori, mora priti do zaključka, da ne kaže, oprijeti se klerikalnega zadružništva, ki je tako, kakor smo že gori povedali.
PoffiiljSMje roku za naročilo »žlindre'. — Tako straSno se jim je mudilo, da so bili možje-trgovci v »Centrifugi« postavili rok za naročilo vitrijola in žvepla do 20. t. m. Izdali so ukaz, da se morajo vinorejci kar brž oglasiti v »Centrifugi« ter pristopiti, kdor Se ni, z 2 kronicama h kaki posojilnici. Ali ker tega ni bilo, so podajSali rok do konca meseca. Vse to je znamenje, da ljudje Se znajo misliti s svojo glavo ter dane verjamejo kar tako slepo »Centrifugarjem*. Pisali so tudi že, da se jih je oglasilo toliko, da je skupno naročilo gotovo — sedaj pa kar nakrat podaljšujejo rok ter rotijo posojilnice in zadruge, »naj gredo svojim članom na roke*. Kdo more potem Se kaj verjeti tem ljudem?!
Na Dunaja In doma. Dne 18. t. m.
opoludne so se sešli na posvetovanje pod predsednistvom predsednika češkega kluba, dra. Pacaka, poslanca Malfatti in Rizzi v imenu laškega kluba; Ferjančič in Plantan za slovenske napredne poslance, ŠusterSič, Ploj, Šuklje in Spinčič v imenu jugoslovanske zveze. Predsednik je navzoče pozdravil ter pripomnil, da bi bil to zgodovinski dogodek, ako bi se med obema narodoma vzpostavil modus vivendi. Debata je bila pre-srčna.
Predmet jej je bil skupno posvetovanje o načinu, kako bi se obstoječe diference med obema narodoma v Primt ' ;oravnale. Obe stranki ste izjavili, da žel pravo. Sklenilo se je glede rešitve tega vprašanja nadaljevati razprave.
Laški visokošolci na Dunaju so poslali dr. Pacaku pismo, v katerem mu izražajo žive simpatije za energično akcijo češkega kluba proti sedanji vladi ter za sporazumljenje med slovanskim in laškim narodom v skupno obrambo proti skupnemu sovražniku Nemcu.
Posl. dr. Pacak je odgovoril na to pisanje takole: »VelespoStovani gospodje! Prosim Vas, da sprejmete za simpatije, ki ste jih izrazili meni in vsem članom našega kluba za obrambo enakega prava vseh narodov v tej državi, mojo najlepšo zahvalo. Kakor mi želimo, da dobi vsak narod v tej državi svoje popolno pravo, obračati se moramo z vso silo proti vsakemu poskusu, da
se kateremu teh narodov stori krivica, da se mu spravlja v nevarnost obstoj. Sicer goveda naSi nemški tovariši, da se morajo zopersta-viti vsaki ustanovitvi nenemške visoke gole. Kdor uvidi, da je potrebno, da se vsi ae-nemski narodi postavijo v eno vrsto za varstvo svojih pravic, ¦•. tudi uvidi, kako močan element so nenemski narodi v tej državi. Le s tem, da so nastopali razdvojeno, so delovali v roke nemški nadvladi. Kakor mi želimo vsakemu njegova popolna prava, se potegujemo tudi za zedinjenje med ne-nemškimi narodi, v prvi vrsti za slogo med Lahi in Jugoslovani. Kolikor je v naših močeh, hočemo se posvetiti temu cilju.«
Podlaga.pogajanj med„LahMn Jugd-_ slovani je ta-le: Lahi obljubijo, da se zavzamejo za ustanovitev sldvenske pravne fakultete v Ljubljani, dočim nastopijo Cehi in Jugoslovani za ustanovitev laske pravne fakultete v Trstu. Lahi naj bi nadalje dovolili Slovencem ustanovitev samostojnega slovenskega okrajnega glavarstva za tržaško okolico in slovenske paralelke na nemški gimnaziji v Trstu. Nadalje jamčijo L*hi za svobodo slovenščine v deželnih zborih za Trst in Istro. — Tozadevne konference so se vršile pod predsedstvom dr. Pacaka. Posl, dr. Krama* je izjavil, da se ne gre za organizacijo v današnjem trenotku, temuč za bodočnost. Govori vseh udeležencev so bili prisrčni, polni spravljivosti. Posvetovanja so se zaključila z željo, naj bi zapričete obravnave dovedle do povoljnega vspeha. Nemci očitno in prikrito spletkarijo proti tej akciji. Tudi na laško časopisje skušajo vplivati v razdi-rajočem smislu, to ?a časopisje varuje deloma dostojno smer ter poživlja narod, naj popolnoma zaupa svojim poslancem.
Vsej tej akciji so se uprli napredni Nemci ter začeli intrigirati in božati Lahe, kakor znajo. Kakor smo čull včeraj, je imelo hujskanje teh Nemcev celo vspeh in ne pride do nikake ožje zveze med slovanskimi in lasnimi poslanci.
Doma so naSli dunajski dogodki seveda odmeva. Med pametnimi Lahi je bilo slišati odobrava V, ali intransigentni capo-rioni v Tr .a, v Istri in Gorici nočejo ničesar slišati o kakem takem zbliževanju. Dr. Ve-nezian, ki je voditelj tržaških Lahov in po katerem se ravnajo tudi drugi Lahi v naSih deželah, pa noče slišati nič, niti besedice, o kaki zbliževalni akciji, marveč je nastopil na občnem zboru »Patrie* kot strupen sovražnik Slovanov. Vlada je najbrže zadovoljna z Venezianom, ker vemo, da ni bila prav nič zadovoljna z onimi posvetovanji laških in slovanskih poslancev ter z izjavami laskih viso-košolcev.
Potrjena izvolitev. — „Wiener Zei-tung* javlja; da je trg. minister potrdil izvolitev Josipa Paternolli-ja predsednikom in ponovno izvolitev Josipa Venuiti-ja podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice v Gorici za 1. 190$.
»Na naše mrtvece streljajo,t odvrne Athos.
»Toda naši mrtveci se na to ne odzovejo.«
»To je ravno; pri tem si bodo mislili, da je to kaka zvijača, odpošljejo poslanca, in ko spoznajo* da je to šala, nas s svojimi puškami več ne bodo mogli doseči. Zato je nepotrebno, da bi preveč hiteli in se zasopli.«
»Ah, zdaj razumem!« vsklikne Portho3 radostno.
»To je pač sreča,* pravi Athos in zmaje z rameni.
Ko vidijo Francozi, kako prihajajo itirie prijatelji korakoma, prično vriskati navdušenja.
Končno se začuje novo streljanje, a to pot so vdaijale* kroglje ob kamenje okoli prijateljev ter preteče letele mimo njihovih ušes. Rochellanei so se končno polastili bastije.
»To so zelo nevajeni ljudje,« pravi Athos; »koliko smo jih usmrtili ? Dvanajst?«
»Ali petnajste
»Koliko smo jih ranili?«
»Osem ali deset«
»In zato niti najmanjše prask©? In vendar, kakor vidim ! Kaj imaš tukaj na roki, d'Artagnan ? Kri, kakor se mi zdi.»
»To ni nič,«- pravi d* Artagnan.
»AH te je oprašnila kroglja?*
»Niti tega ne.«
»Kaj naj bo potem to?«
Kakor smo že povedalf, je ljubi Athos d'Ar-tagnana kakor svojega otroka, in ta neobčutljivi in neupogljivi Athos je vendar čutil za mladega moža očetovske skrbi.
»Samo koža je ranjena,« odvrne d' Artagnan; »preti Ly mi prišli med dva kamena,, med zid in moj demant; to mi je odtrgalo nekoliko kože.«
»Tako se godi človeku, če nosi demant,« pravil Athos porogljivo.                                                         '
»ICaj praviš?« vsklikne Porthos. »Da ima on demant? In vraga, zakaj tožimo, da nimamo denarja, če ima on demant?«
»čujte, to je res,« pravi Aramis.
»To pot si imel pametno misel, Porthos.«
»Gotovo,* pravi Porthos, ponosen na pohvalo svojega prijatelja Athosa; »če ima demant, ga hočemo prodati.«
»Toda demant sem dobil od kraljice,« pravi d'Artagnan.
»Vzrok več, da ga prodamo,« odvrne Athos. »Če reši kraljica 3vojega ljubčeka, gospoda Buckinghama, je to najpravičnejše, če reši kraljica nas, njegove prijatelje, je to najmoraličnejše: zato prodajmo demant! Kako misli o tem gospod abbe? Porthosa ne rabim vprašati za mnenje, ker se je že izrazil.«
»Ker prstan ni od ljubice,« pravi Aramis ter zarudi, »in torej ne poroštvo ljubezni, ga d'Artagnan po mojem mnenju lahko proda.«
»Ti govoriš kakor poosebljeno bogoslovje, moj ljubi; ti torej meniš...«
»Naj se prstan proda,« odvrne Aramis.
»Prav,« pravi d'Artagnan veselo, »prodajmo ga torej in ne govorimo več o tem.«
Streljanje se je nadaljevalo, toda kroglje niso več mogle doseči prijateljev, in Rochellanei so streljali samo, da si pomirijo vest.
»Vraga, bil je že zadnji čas, da je prišel Porthos na to misel, ker sicer bi bili prišli prekmalu v tabor. Torej o vsej tej zadevi nobene besede več, gospodje. Zdaj smo pod nadzorstvom, prihajajo nam naproti, da nas od vedo v triumfu.«
Res je bil, kakor smo rekli, na nogah ves tabor.
Več kakor dva tisoč oseb je opazovalo to baharijo Štirih prijateljev, ki je skončala srečno, kakor gledališko predstavo, baharijo, katere, pravega vzroka ni slutil nihče niti od daleč, čuti je bilo samo klice : »Živela garda, živeli mušketirji 1« Gospod de Busignv je prišel prvi, da stisne Athosu desnico in prizna, da je stava dobljena. Dragonec in Švicar sta mu sledila. Častitanju, stiskanju rok in objemanju ni bilo konca, in Tochellanci so bili vir neusahljivega smefia. Kratko, hrup je bil tako silen, da pošlje kardinal, mule*, da je nastal kak upor, svojega gardnega kapitana, gospoda Lat Houcfirfiere, pogledat, kaj se je zgodilo.
Odposlancu opišejo stvar z vsem ognjem prvega navdušenca.
»Torej ?« vpraša kardinal, ko se vrne La Hou-dmiere.
»Torej, Monseigneur,« pravi ta, »trije mušketirji in jedeft gardist so stavili z gospodom de Busignv, da bodo zajutrekovali v bastiji Saint-Gervais, ter so se kljub svojemu zajutreku branili dve uri proti sovražniku in usmrtili ne vem koliko Rochellahcev.«
»Ali ste vprašali po imenih teh treh mušketirjev?«
»Da, Monseigneur.«
»Kako se imenujejo ?«
»Gospodje Athos, Porthos in Aramis.«
»Vedno moji vrli!« zantfmra kardinal. »In gardist?«
»Gospod d'Artagnan.«
»Vedno moj mladi dečko! Na vsak način moram pridobiti te štiri može svoji gardi.«
Še isti večer je govoril kardinal z gospodom de Trčville o tem jutranjem dejanju, ki je tvorilo pogovor celega tabora. Gospod de Trčville, ki je vedel povest iz ust junakov samih, popiše Njegovi Eminenci vse podrobnos.ti, ne da bi pozabil epizodo s servieto.
mm^^
Dovozna cesta na kolodvor na 1 Blanftf. — V ponedeljek se je sešla, kakor naznanjeno, komisija, da se izreče glede dovozne ceste na novi kolodvor na Blanči. Po obstoječih določbah bi se taka dovozna cesta napravila kar s Solkanske ceste, ali ker je | ta cesta Široka le 8 m ter vodi čez Korensko ulico, ki je jako tesna, so se zastopniki mesta izrekli proti taki dovozni cesti. Dovozna cesta mora iti, ako koče imeti kaj pomena, le s Koma na kolodvor. Seveda je to združeno s stroški. Država bi prispevala z eno tretjino troškov.
Pevsko-bralno društvo »Ore." na Trnovem pa nune Kodrič. — Pišejo nam 20. t* m. Včeraj smo imeli občni zbor pev-sko-bralnega društva »Orel«, kakor je navadno vsako leto na dan sv. Jožefa, »Ric-raanjskega patrona", ki bi bil tudi pri nas I na pravem mestu! Iz zborovanja posnemamo le to, da je gmotno stanje društva popolnoma dobro, ter da sta se volila predsednik in podpredsednik * vsklikom, prejšnja gospoda Franc Leban in Andrej Rijavec. — To ugodno stanje društva seveda ne ugaja našim nasprotnikom, ki so .prerokovali* našemu vrlemu društvu, da ga hudič pobrusta Se prej, ko se bo pisalo 1904. No! Društvo obstoja z 101 udom, kar je za naSo občino, ki Šteje le 88 hišnih številk, jako impozantno.
Našemu nuncu pa to ne prija, za to je danes mesto krščanskega nauka pri večer-nicah udrihal po »Orlovcih* rekoč: »Orlov-eem" ni treba hoditi v cerkev; tukaj jih ne potrebujemo!" Gospod nunček! Ali mislite Vi, da za nas ni cerkev? Saj smo jo mi v veČini zidali! Potem je pa še rekel: »Trije so, ki še vere ne znajo moliti l* Gospod Kodrič: Kdo je kriv, če jene znajo? Ali morda mi ali Vi? Kdo je odgovoren za krščanski nauk? Sicer pa vprašamo, ali jo znate Vi? Do danes Vas nismo Se videli,da bi molili kaj brez bukev! Al Otroci in drugi seveda morajo znati vse na pamet!
Glede na vse to priporočamo nunčeku Kodriču, naj več poučuje krščanski nauk,pa naj manj opravlja osebe njemu neljube po krčmah in v cerkvi, pa bomo prijatelji!
Komedija« vodovodnim vprašanjem. — V treh sejah po vrsti so se pečali naši mestni očetje z znano ponudbo dunajske tvrdke Kurz & C.o glede Mrzleka. Ponudba se je tikala preiskanja vode iz Mrzleka, naprave načrta in izvedbe vodovoda. Dolgo so debatirali o ponudbi, slednjič pa spremenili prav one točke, glede na katere je tvrdka povedala že naprej, da jih hoče imeti nespremenjene. Tako so sprejeli ponudbo in jo ob jednem odklonili. To je pač že neču-veno, kaj uganjajo ti možje z vodovodnim vprašanjem! Če pojde tako naprej, bomo čakali v Gorici na vodo še — desetletja!
Poprej   »približno*,   sedaj   pa po
54 kron.-----  Poprej niso navajali nobene
cene, sedaj pa pravijo možje v »Goriški zvezi*, da je cena vitrijoiu 54 K od kvintala, postavljenega na postajo v Gorici. Drugi troški so Se vedno »približni*, le upravni donesek ni bil nič približen, marveč že naprej točno določen — ker je glavna reč v tem lovu! Kdo pojde na »približne* limanice? Drugodi se pove cena ter kupovalec ve, s kom ima opraviti, tu mu povedo pa !e nekaj, vse drugo je še »približno*. Ali delajo tako reelni trgovci V t
Fajmošter Plesnlcar na Lokvah — kameleon! — Marsikomu se bo to čudno zdelo, ali vendar je resnično. V prvem začetku borbe s »preklicanimi* Trnovci se je podpisal A. P. Potem je na enkrat postal Kitajec »Li-Ksi*. Malo časa potem je postal Japonec »Dau-Hau*. Pa vse to mu ni pomagalo ; odpovedal se je duhovništvu ter se podpisal »Neduhovnik", obul z .žeblji* podkovane črevlje ter djal na glavo »kosmato kapo*. Bog ve če ni tisto »kosmato kapo* kje v kakem kotu farovža vdobil kot zapuščino njegovega prednika »imenitnega Vuka", kateri je v resnici nosil »kosmato kapo*. Pa tudi to se mu ni prilegalo! Kar čez noč se je prelevil v »Kuropatkina*! Naj-brže je bral v .Slovencu", da Rusi zmagujejo, pa si je mislil: »Kjer je zmaga, tam mora biti tudi »Verbov Tončki«
Tisti »Kuropatkin* pravzaprav »Kure papka' sramoti neko osebo na Trnovem, da je prinesla »lačen trebuh* na Trnovo^ ali si ga je tam že dobro »nabasala*. K temu rečemo mi le to, d* je ista oseba le s poštenim zaslužkom basala svoj trebuh, pa ne tako kakor »Kuropatkin«, kije s svojim »lačnim* trebuhom Se tri druge laftne trebuhe s sabo privlekel na Lokve,
koje redi in basa edinole z beračenjem po občini l Mislimo, da se razumemo 1
Kaj   pa   »KrojaSka   aadrnga** —
»Krojaška zadruga"  ima prodajalnico, ki je taka, kakor vsaka druga manuf. prodajalnica. Odjemalec ne čuti prav nikakih dobrot »zadružništva*  v njej, marveč mu je tako pri srcu, kakor po  drugih takih prodajalnicah. | Tu vidimo  zadružništvo  v  praksi. V teoriji so strašno glasni, v praksi pa lepo molčijo... Ker pišeta »Gorica* in »Prim. list", da današnja trgovina je tako osnovana, da trpi kmet mnogo vsled nje, in da kjer more, tam | ga navija do skrajnosti — potem smemo i reči, da tudi »Krojaška zadruga" je tako osnovana, da trpi kmet mnogo  vsled nje, ter da, kjer more, tam ga navija do skrajnosti! In potem smemo nanesti  tudi na »Krojaško zadrugo" klic  v »Gorici* in »Prim. listu*... da se moramo otresti teh nepotrebnih dobičkarjev !
Tako pada njihova hudobija, namenjena drugim, na nje nazaj t
Nova izložba v trgovini g. J. Medveda vzbuja vseobče zanimanje. Zato jo priporočamo slav. občinstvu, da si jo ogleda ter se na lastne oči prepriča, da ni pretirano, ako rečemo, da je izložba res lepa ter vredna vpoštevanja.
Žalostno a resnično!   —   Na Trnovem, kjer pašuje svojim vernim ovčlcam pane Kodrič ozioma njegova »Mara", imajo 6 or-ganistov in 3 pevske zbore; v cerkvi pa je I vseedno brez orglanja in petja že 6 tednov. Pripomnimo le to, da je v času samovlade I pana Kodriča to že tretji  slučaj 1   Kdo je I temu kriv?! Ej! Ricmanje I Ricmanje! j           Odsek sa pospeševanj© obrti. — 17.
I t. m. se je vršila v ministerstvu za trgovino j pod predsedstvom ministra Calla seja odseka I za pospeševanje obrti.- Na to sejo je prišlo I več državnih poslancev in zastopniki mini-I sterstva za uk in bogočastje. Minister je I izjavil, da je. od zadnje seje, ki je bila me-I seča junija 1903., akcija za pospeševanje I obrti napredovala. Potem je ministerijalni I svetnik dr. Brevche poročal o izvršitvi štor« I jenih sklepov na zadnji seji zlasti o ustano-I vitvi zavodov za pospeševanje obrti v Bol-I zanu in Gorici ter o naklonit?! vojaških j zalaganj malim obrtnikom. I          Važne prementbe t prometa s poSt-
I nfml nakaznicami z Inozemstvom. — C. I kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo objav-I Ija: Od 1. aprila t 1. dalje mora odpošiljalec I nakaznice namenjene v inozemstvo naznačiti I znesek v veljavi dežele, v katero je nakaz-I niča namenjena. Za nekatere dežele (Egipt, I Brazilijo, Portugal) je izjemno predpisana I frankovna veljava. Znesek v kronski veljavi, I katerega ima plačati odpošiljalec :ia nakaz-I nico, izpolnjeno v tuji veljavi, zračuna prev-I zemajoči poštni uradnik po stalnem prera-I čUnskem ražmaf ju.
I          Za mejnarodne nakaznice in za poštne
J spremnice — brez in s povzetjem za ino-I zemstvo — izdali so se novi, spremenjeni I obrazci; od 1. aprila dalje se smejo rabiti I izključno le ti novi obrazci. Neuporabljeni I stari obrazci se morejo zamenjati z novimi I pri c. kr. poštnih uradih do uključno 31. j decembra t. I,
j          C. kr. poštni uradi dajo pojasnila glede
j v vsaki deželi obstoječe veljave zneskov, koje I je vplačati itd. itd.
I          Stalna proračunska razmerja, ki bodo
I v prihodnje v poštno nakazničnem prometu I z inozemstvom nadalje veljala, so sledeča: I 100 arg. pizov = 477 K 50 st., 100 čil.pe-I zov = 182 K, 100 škand. pezov = 132 K 50 stM 100 mark = 117 K 80 st, 100 fran-I kov = 95 K 50 st, 10 šterlin = 240 K 60 I st., 100 jenov = 246 K 50 st, 100 hol. fo-I rintov = 198 K 50 st, 100 rabljev — 254 I K 50 st, 100 amer. tolarjev = 496 K 50 st. I          Nadaljna tozadevna pojasnila nahajajo
I se v uradnem pisemsko-poštnem tarifa, ka-I terega prodajajo c. kr. postni uradi za ceno I 60 st Posebno izdano tablico za preračunjanje I postnih nakaznic, namenjenih v inozemstvo I se lahko vdobi pri c. kr. poštnih uradih za I ceno 30 st.
I Potres med Kanalom In Solkanom. I — Dobili smo iz rok spretnega seismografa I sledeče pojasnujoče vrstice: Ni dolgo od tega, I ko sem že spal doma; kar naenkrat se po-| trese zemlja, jaz letim z drugimi ljudmi, da I si rešim življenje, na prosto. In kaj smo vi-I deli? Onkraj mosta je 8 metrov visoka I Skarpa. Raz njo je pridrmastil dsbeluhar, I vračaje se z ribjega lova, s svetilko v roki, I v glavi pa poln vinskih duhov, in pozabil je, I da zavije onkraj mosta pot na levo. Ako bi
| padel na trebuh, odskočil bi liki žoga, toda I ker je padel na stran, si je zlomil rebro. In I zemlja se je potresla pod njim. Menda misli I opustiti ta svoj novi Šport zrakoplovstva in I ga odloži za ono dobo, ko iznajdejo vodljiv I zrakoplov. Bolniku pa naše sožalje! j Novo kegljišče je otvorii g. Iv. K a t n i k, I gostilničar v Kapucinski ulici St. 2. »Pri Lizi". I Toči izvrstna domača bela in črna vina. Ima I lepo igr&če za kroglje. Dobra kuhinja postreže j z gorkimi in mrzlimi jedili o vsakem dnev-I nem času. Rojakom v mestu in na deželi se I za obilen obisk toplo priporoča.
Zavese Is etpk aa gld. 1-10. - To-I varna preprog Oren d i na Dunaju, I. okraj, I Lugeck 2, razpošilja do Velike noči močno J delane, lepe zavese za izjemoma nizko ceno I zagldrt10,Tin[sicer m jedno okno ali v 2 I delih. Barvano iiustrovan krasen katalog pre-I prog, pogrinja! itd. razpošilja na zahtevo za-I stonj in franko.
I           Poskusen samomor. — Včeraj popo-
I ludne so videli delavci čez most pri Dolgi-I njivi iti nekega mladeniča, ki je vstrelil iz I revolverja. Popoludne ob 2. je šel zopet čez I most. Ustrelil je prvo v zrak, potem pa si je I nameril v vrat ter vstrelil. Ker se ni zadel j smrtno, je skočil v vodo, iz katere pa sta I ga potegnila dva laška delavca. Prepeljali so I ga v goriško bolnišnico. Piše se Karol Kuščar j iz Gojače, čevljar, star 21 let. Pravi, da mu i je žal, da se ni zadel smrtno. V smrt so ga I gnale baje neprilike v družini. I           »Sadjarsko drnštro* v Tolminu raz-
j deli v nedeljo 27. t. m. po večernicah, ka-I kor pretekla leta, mej plačujoče svoje člane I po 5 lepih, cepljenih jabolčnih dreves. Ne-I člani dobe tudi drevesa proti primerni od-I škodnini.
I           Krratovalci!    Sadite   žlahtna   drevesa
sebi v korist in v ponos, potomcem v trajen in hvaležen spomin. — Odbor. I           Zastrupil se je bivši krčmar Jakob
Cosolo, sedaj bivajoč v Cervinjanu. NaSli so ga na cesti, ki vodi iz Pierisa v Turjak pri železnici. Poleg njega je ležala steklenica, iz I katere je pil strup.
Zgubljeno. — Zgubila se je zlata ura za dame v sredini mesta. Ura ima mono-gram in odtrgano uho. Kdor jo je našel, naj se oglasi v naši tiskarni.
fcffi JStyria-rtGC"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču,      Zdravniško »Brighf-ičnemu vnetju obistji,   priporočeno! j       kataru v požiralniku in jabolčniku, želodčnemu in črevesnemu kataru, kislej scalnej »dlathesi*, sladkorni scalni driski, Izvrstni                                          zaprtju,
zdravilni v»peht!             jetrnim boleznim.
Razgled po svetu.
j           V   drlavnem  zborn   je   interpeliral
| Spinčič glede  imenovanj  dveh učiteljev  za j nemško šolo v  Opatiji. Zahteva, naj  država sprejme v  svojo upravo  priv.  slov. šolo v . Trstu ter priv. hrvatske Šole v Istri. j           Tržaški Slovenci  rnskemn narodu.
; —   Preteklo nedeljo   sta se  predstavila ru-I skemu konzulu baronu pl. Kusterju v Trstu [ dr. Rybaf in dr. Gregorin, da izrazita sim-' patije tržaških Slovencev  ruskemu narodu v njegovi sedanji težU borbi  proti Japoncem ' z željo, da bi se posrečilo junaški ruski voj-' ski premagati zavratnega sovražnika na slavo , in korist silne  Rusije,  vsega Slovenstva in ' civilizacije sploh. Ruski konzul, ki je  odpo-j slanca  tržaških   Slovencev   najljubeznivejše sprejel, je v svojem  odgovoru naglaSal, da t so mu znane simpatije- tržaških Slovencev do ruskega naroda ter da nahaja ruski narod v tem težkem »renotku veliko tolažbo  v  tem, j da čuvstvujejo ž njim slovanski narodi izven I Rusije. Zahvaljuje se  torej iz vsega srca na izraženih simpatijah in željah tržaških  SIo-I vencev, katere hoče takoj sporočiti carskemu ruskemu poslaniku na Dunaju. V nadalnjem > pogovora z zastopniki tržaških Slovencev je I g. baron pl. Kuster izrazil svoje prepričanji, da izide Rusija slavno iz urijene jej  vojne, I katera vojna se ne vodi le med Rusijo in I Japonsko, nego pravzaprav mej  belo in ru-I meno raso, radi česar se mora čuditi, kako t se more sploh kak Evropejec postavljati na J stran Japoncev. Ruski konzul se je od sto-I venskih zastopnikov iatotako prijazno poslovil, kakor jih je sprejel. I            .MolebstTi,,.     za   imago   ruskega
• orožja t Trsta. — V nedeljo je bila v pra-
voslavni cerkvi v Trstu velika svečanost za zmago ruskega orožja na Vstoku. Cerkev je bila natlačena Slovanov. Navzoč je bil tudi ruski konzul.
Naučni minister t razstavi slovenskih umetnikov. — V sredo si je ogledal razstavo slovenskih umetnikov pri Micheteju na Dunaju naučni minister dr. pl. Hartel v spremstvu sekcijskega načelnika Stadlerja pl. Wolffersgruna.
Naučno ministerstvo je odločilo, da nakupi: Groharjevo ,Rafoljsko polje", »Jakopičevo »Breza v jeseni« in Jamovo »Ampera*. Dalje so prodane slike: Groharjeva »Zimska študija", Jakopičeva »Odpočitek* in Jamova .Breze*. Grof Harrach je nakupil Bernecker-jev »Dekliški portret*. ------Tri hiere, obtožene umora nad lastnim očetom. — Dne 18. t m. je začela pred porotniki v Lucernu razprava proti trem sestram de Francesco. Leta 1880. je poročil Domenico de Francesco iz vasi Noicattaro lepo Rožo Cirilic S početka je vladal mir v družini, ali leta 1891. je začel de Francesco razmerje z neko Marijano Romano ter začel zanemarjati do skrajnosti svojo rodbino. To je slo tako daleč, da je bil v družini večen prepir in pretep, in uboga žena Roža je umrla vsled tega dne 7. jan. 1898. Hčeri so se na to protivile, da bi vzel oče ono Marijano Romano v hišo. Ali vendar jo je vzel. Imel je 2 njo tudi otroke. Med tem pa je zašel v dolgove. Prodali so mu hišo v Bari ter se je moral preseliti' v hišico na polju. Dolgovi so rasli, tudi po-grebscine ni bil plačal, prepir pa je rastel posebno med njim in hčerjo Katarino. Slednjič je ta sklenila, umoriti ga ter se sporazumela s sestri. -¦'. Bilo je 8. okt. 1903., ko je šel de Francesco popoludne ležat. V spanju ga je vstrelila Katarina v sence, da je bil takoj mrtev.
Papež proti Francoski. — Papež je sprejel 19. t. m. kardinalski kolegij ter pri tej priliki izjavil, da protestuje proti francoski cerkveni politiki, posebno proti izgonu redovnikov. V Vatikanu pričakujejo, da Francoska vsled tega odpokliče svojega poslanika ali pa odpove konkordat.
V okraju Ottakrlng na Dunaju se je zgodilo strašno hudodelstvo. 17letni mesarski pomočnik Ebner se je vtihotapil v noči 21. t. m. v stanovanje svojega gospodarja in zaklal mesarskega mojstra Svatoša in njegovo ženo. Ko je prihitela dekla, je to ubil s sekiro, vajencu $a preparal trebuh. Skočil je potem skozi okno. Ljudje so mislili, da je tat in so ga prijeli, na kar si je Ebner zabodel nož v prša in se smrtno nevarno ranil. Uzrok umorom je bilo to, da je Svatoš Eb-nerja oštel.
Vojna med BusI In Japonci. — Iz Cufua se preko Londona poroča, da sta sovražni armadi ob reki Jalu trčili druga na drugo in da se je n?«!a huda bitka, v kateri so Rusi Japonec popolnoma porazili in vjeli 1800 japonskih vojakov. Ali je ta vest resnična, se ne da kontrolirati.
O Številu ruske armade krožijo najrazličnejše vesti. Z Dunaja se poroča, da imajo Rusi na Daljnem Vztoku okoli 360.000 mož. Od te armade je 250.000 določenih za vojne operacije, doCim se nahaja ostalih 110.000 mož v trdnjavah in ob železniški progi, ki se straži, da je ne razdro Kunguzi. Kozakov imajo Rusi v južni Mandžurski okoli 25.000 in okoli 560 topov.
»Nordd. Allg. Ztg." javlja iz Petrograda, da se je admiralu Makarovu posrečilo podreti s svojim brodovjem skozi črto japonskih brodov in se združiti z vladivostoSkim brodovjem. Pomen tega dogodka je, da se je sedaj akcijska sposobnost ruskega brodovja znamenito povečala. — Ritmojster pri in-tendanci, Ivkov, ki je različne vojne tajne«; i izdal Japoncem, je bil obsojen na smrt m koj obešen. — Topničarski kapitan Grigorjev ki je zarotnike izdal, je tudi obsojen na smrt, a je prosil za pomiloSčenje. — Tujci so zapustil Jnkau; parniki smejo prihajati se-.H) podnevi v pristan. Kitajsko vojaštvo se je umaknilo čez reko Lianho. General Li-nevic je izdal ukaz, v katerem naroča, da se mora s Kitajci lepo ravnati in jim vsa živila z gotovino plačevati. Kitajci prodajajo radi vse, kar Rusi potrebujejo. — ,Daily Tele-graph" poroča iz Seula, da so Japonci v treh nočeh 13 političnih jetnikov obglavili, tri pa obesili. — 18 Kruppovih velikih topov je bilo iz Essena preko Bremena in Severne Amerike poslanih na Japonsko. —- Japonske Indije so z nova bombardirale Port-Artur. S kakim izidom, Se ni znano.
SIot. »kad. druStvo .Ilirija« t Pragi
je na svojem IV. red. obe. zbora izvolilo sledeči odbor: predsednik: cand. arch. Prešel Ivan, podpreds.: stud. mech. Jekovec Ciril: tajnik: stud. ing. Pavlin Josip, blagajnik, stud. mech. ByAIo Ivan, revizorja: cand. iur. PavliCek Julij in cand ing. JenCiC Franc.
Člani ruske carske rodbine o« bojl-Sfe. — Velika kneginja-Olga, sestra ruskega carja, se je odloČila, da gre na bojišče ter prevzame t Mandžuriji aaCelništvo rudečega križa. Veliki knez Boris, sin velikega kneza Vladimira, je že odpotoval na bojišče kot ataše t generalnem Štabu admirala Aieksejeva^ Njegov brat Ciril, ki je mornarski častnik, je odšel že pred njim na Dalnji Vztok.
Vladivostok je najvefie pristanišče v vztoCni Aziji.Topristsnišce je tako veliko, da je v njem lahko vsidrano najv«ce bro-dovje ter je zavarovano od nevremena in sovražnega brodovja. Vbod v pristanišče je zelo ozek; isto se razteza 1 kilometer proti severa, potem je zaobrneno dva kilometra proti vztoku. Obkroženo je od visokih bregov« ki so vsi oboroženi z utrdbami in topovi. Mesto šteje 30.000 prebivalcev, med njimi 10.000 Kitajcev in Korejcev in 15.000 Japoncev. Čeravno stoji Vladivostok na 43. stopinji zemljepisne širjave, kakor Rim, je vendar pristanišče po zimi vedno polno ledu, katerega lomijo posebni ledolorai. Vladivo-stoško pristanišče je obdano z močnimi trdnjavami, ki zelo otežujejo približanje k mestu od suhe in od morske strani. V sredi mesta je glavna trdnjava, z največimi topovi, ki nosijo preko bližnjih hribov.
V korejskem Jeziku znači beseda „Poa zaliv, na pr. Cemul-po, Mosam-po, Mok-po; ,Kan* znači reko (Amnon-kan, Jalu-kan; ,džu" mesto (Vi-džu); tdo* in „tan* otok (Nanhai-do), Vse te besede se ponavljajo v najrazličnejih sestavkih.
Narodno gospodarstvo.
Nekaj htaitif v industriji glede na laie
politima ii gospodarsko življenje.
(Dalje.) In  Doberlina  plavi tamošnji Žagar do Bos. Broda od
$>,)  Bos. Broda do  Gruža   555 km po C 3 — 0*44, kar daje vagonu 244 K; b> ;z Jajca v Lastovo 94 km, ,   Lastva v Sarajevo 64 km, .   Sarajeva v Gruž 286 kmt »kopaj ,   Jajca v Gruž      444 km po C 3
—  0'44, kar daje za vagon 195 K;
c) iz Sarajeva  v Gruž 286 km po C 3
—  044, kar daje pri vag. 125 K.
Ako se pri vagonu SO Fm reznin naloži, (jelke aii smreke), se stavijo gorenji stavki
za relacijo po a) pr. Fm s 12   K, •  b)   ,    ,   , 9-75 , «   c)   ,    ,   , 6-25, Baje  pa se je dovolilo nekemu podjetju v Bosni do 45% znižanja.              ,
Ako je to res, sledi iz tega: za a) 555 km X0'44 manj 45% »0.242, to je 134*31 K za vagon;
za b) 444 km x 0-44 manj 45% = 0.242, to je 107*45 K za vagon;
za c) 286 km X 0*44 manj 45% = 0.242, to je 69*21 K za vagon.
ali pr. km deske:                 ,    ..
—— iete&Ua,alpr^km_672 K ;     .      b)   ,     .   5*37 ,       < ,    , c)  ,     , 3;46 „ ali pr. km, x 100 kg = 0.242 vinarjev, tarifni stavek, ki ima v primeri s tarifi iz Bukovine in s poznanim  stremljenjem,, industrijo  v Bosni podpirati, mnogo verjetnosti na sebi. -Poglejmo torej, kako je s tarifi za les v B u k o v i n i. Tu se placača za polni vagon zabojev, razloženih po žičnih zavojih, iz Črno-vie do Trsta 285 K. Iz Črnovic do Trsta je 1314 km, torej plača Crnovice-Trst 0*21 vin. pri km in me. h tega se posnemlje, da imata Črnovice-Trst in Bos, Brod-Gruž precej jed-nak  enotni  stavek, prvo 0*21   vin., drugo 0.242 vin.
Konečno kako je s tarifi po Kranjskem in Primorskem?
Tu imam v rokah znižanje tarifov c. kr. priv. južne železnice za vagone desk s postaje Rakek v Trst v znesku 51 K, in sicer se razteza to znižanje le na gospodarstva Čabar in Sneperg tako, da morajo one žage, ki dobivajo les iz gorenjih gospodarstev, 662/3% skupno udebijenih lesnih množin resnega materijala v Trst oddati južni železnici. O tem se mora predložiti do konca decembra 1904. letni obračun Žagarjev z gospodarstvi Čabar in Sneperg od ene strani, od druge pa oddana vozna množina, po originalnih voznih listih Rakek-Trat c. kr. priv. južne železnice. Torej Rakek-Trst 51 K za 92 km = 0.554 v pri km in me.
S postaj Wolfsberg in Sp. Dravrgrad, Lavaraund, Ettendorf, Sv. Pavel, Št. Andrej, Sv. Štefan so bili izdani še drugi cenejši lesni tarifi, in sicer od 1. jan. 1904. do 30. junija 1904. Za vse pošiljatve pa, ki se hočejo okoristiti s tem turifom, se mora doka zati, da je naloženo rezninsko blago iz lesa, ki je padel vsled neviht, ter se morajo priložiti voznim listom certifikati, potrjeni od c. kr. okr. glavarstva v WoIfabergu. Plača S9 torej za pošiljate v reznin iz lesa, vrženega po nevihti, n. pr. iz Wolfsberga 120 K, iz Sp. Dravograda 106 K do Trsta, Kako so torej ti stavki v primeri z gori navedenimi tarifi, in koliko se plača za km in 100 kg V3znine. Račun se sestavi, kakor sledi, tako-le:
Wolfsberg - Sp. Dravograd   39 km, Sp. Dravograd-Velenje          44   ,
Velenje-Celje                          38   ,
Celje-Trst                             232  ,
torej iz Wolfsberga v Trst 353 km, za kar je plačati 120 K. aH pri 100 kg & 1 km 0-34 vin.
Ednako se sestavi tudi za Sp. Dravo-grad-Trst, in sicer Sp. Dravograd čez Ve-lenje-Celje-Trst 314 km, za kar je plačati 106 K, ali pri 100 kg & km 033 vin.
(Pride še.)                   I. R o 11 e t.
Slovenskemu narodu!
Ko je pred 11 leti 166 rodoljubov izdalo oklic za nabiranje prispevkov v ta namen, da se genijalnemu našemu pesniku dr. FranuPrešernu postavi v beli Ljubljani dostojen spomenik, bili o ti rodoljubi prepričani, da jim požrtvovalnost slovenskega" naroda omogoči odkriti spomenik ob stoletnici rojstva Prešernovega — leta 1900. Žal, da se to pričakovanje ni izpolnilo. Doneski -?a spomenik prihajali so namreč tako počasi, da je odbor tega leta šele mogel razpisati natečaj za najboljši osnutek ter — računajoč z nadaljnimi zbirkami — oddati iz-{ vršitev spomenika.                                         •__
Le-ta je sedaj gotov in tudi že v bron vlit. Delo je to domačega umetnika Ivana Zajca; delo, ki bode delalo čast ne samo umetnikovemu imenu, temveč vsemu narodu slovenskemu. Odbor je želel spomenik postaviti že letos in odkriti ga ob vsesokolski slavnosti; onemogočeno mu je pa to vsled nedostajanja sredstev. Za postavljanje spomenika potreba je namreč še najmanj 25.000 K. Dokler se ta svota ne zbere, moral bo spomenik shranjen ostati v cesarski livarni na Dunaju. Žalostno bi bilo in slabo izpričevalo za našo narodno probujenost in zavednost, ko bi ta prehramba imela dolgo trajati. Saj je Prešeren vsemu našemu slovstvu dal pravec, v katerem se sedaj razvija in vsled katerega smo stopili v vrsto pro-svetljenih narodov.
Izpolnimo torej dolg hvaležnosti do njega l Res, da so narodni davki pri nas nenavadno veliki; a pri vsem tem nam ob količkaj dobri volji ne bode nemogece zbrati v nekaterih mssecih nedostajajočih 25.000 K, ako se ves narod zave svoje dolžnosti. Ne smelo bi biti zavednega Slovenca, ki bi ne dal prispevka za Prešernov spomenik.
Z zaupnostjo se torej obrača odbor s prošnjo za prispevke do vseh Slovencev, ki čutijo, kaj smo dolžni spominu velikega našega pesnika. Naj ne bo letos ne javnega in ne zasebnega sestanka rodoljubov, da bi se na njem ne zbrala svotica za Prešernov spomenik ; naj ne bode veselice, katera bi ne dala temu namenu primerne svotice l In če bode tako, dvigal se bode na najlepšem ljubljanskem trgu v kratkem spomenik, ki bode vsakomur molče govoril o zavednosti slovenskega naroda.
V Ljubljani, dne 18. sušca 1904. Simon Gregorčič, Josip Stritar, častna predsednika, Ivan Hribar, mestni župan itd., predsednik, dr. Ivan Tavčar, odvetnik itd., Rajko Perušejt, c-kripro-fešor, podpredsednika, Fran Trdi na, mestni knjigovodja, tajnik, dr. Maks o Pire, odvetnik, podtajnik, dr. Josip S tarč, c. kr. fin. prokurature pristav, blagajnik, Andrej Senekovič, c. kr. gim. ravnatelj, nam. blsg.
Več sto
diujih kostanjev,
krepko drevje za drevorede in nasade, ima na prodaj
tržko oskrbništvo v Postojni.
„Škrat".
Jedini slovenski humoristicno-satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografični zavod.
Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za Vi leta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled.
Delikonočne pince in potice
na goriški način, milanske hlebčke, vsak dan sueže, različne sladkarije, razne biškote, kakor tudi trikrat na dan sueži kruh in praui ogrski rženi kruh  = priporoča   = odlikouana pekarija
Rarol Draščik
u Gorici, na Komu. Sprejema naročila in razpošiljatue.
Pred nabavo pomladne obleke
oglejte si velikansko zalogo izgo-touljenih oblek za gospode, gospe in nedorasle. 3ednako je na ogled velikanska zaloga blaga u najuečji izberi za naročila po meri pri
J. Medved
v Gorici, Corso Gius. Verdi št. 38.
Razglas.
Konsumno kmetijsko društvo v Gabrovcu pri Proseku išče krčmarja za svojo zadrugo. Zadruga ima 52 udov. Krčma je zraven okrajne ceste, ki pelje v Komen, Vina se potoči nad 100 hI na leto. Kdor žeii sprejeti to službo, naj se oglasi pri ravnateljstvu v Gabrovcu pri Proseku do 4. aprila t. L
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = hrizgalnicami

nove sestave, koje od desne in. leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladiSče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I ! 129 odliKOvanj l I
3E
Kerševani & Čuk
v Gorici t ulici Riva Castello štev. 4 (kosec Raštelja.)
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in  z  dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvokoles Iz tovarne „Puch" ter drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstruirale bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo javiva.
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Posojnjeva tudi dvokolesa.
Knjigovodja
in korešpondent, najboljša moč, se išče. Isti mora biti vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Prednost imajo samci in isti, kateri se umejo v kožarski stroki.
Prosilci naj se obrnejo na naslovi Andrej Jakil, tovarnar kož Rupa p. Miren pri Gorici,
Andrej Fajt
pekovski mojster
i lonci 8ia f eairo 5L 5.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in  likerje po zmernih cenah. Za veliko   noč   priporoča   goriške pfnce, potice itd.
Trgovsko-obrtna re^ijtroVarja zadruga
s neomejenim jamstvom v Gorici.
Hra.ll..« «l«a« obrestnje po 4»/«%, - ve^e stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube
obresti. - Rentni davek plačuje zadruga sama. Pošalila daje na poroštvo aU zastavo na  3-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplaivanj Zadraialkl vplačujejo za vsak delei po t krono na teden, t J. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
Dalail: a) podpisani.........K 1,210.300*—
b) vplačani.........»    403.188-
Daaa paaajlla    . ~--------------- ... • ...» 1,631.164-—
Y|#f-................* l,20a438*—
Naznanilo.
Naznanjam slavn. občinstvu v mestu in na deželi da sem otvoril
ZALOGO  PIVA
iz pivovarne Sorgendorf grofa Thurn v Pliberku (Koroško).
Pivo je najbolje vrste.
Zaloga se nahaja v Gosposki ulici it 6. Ivan Petrič.
s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr,, prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr., salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kg. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kg naprej proti povzetju.
Janko Ev. Sire v Kranju.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-ljera in predstojnikom zavodov in šol, kramarjem in kavarnarjero, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno Izdelano stole, fotelja, vrtne stole, gugalnlke,
naslonjače itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
Ukano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, .naslonjačev in
gug-alnikov iz trstovtne. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. NaroCevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
¦                                                                                                                                                                                                                                                                 r
'' Najboljša reklama '
za   Ilirske testenine je fakt,   da jih  slovenske
dežele konzumirajo ogromne množine, med tem ko se
I        druge testenine nikakor niso mogle vdoiiiaeiti.        |
Ilirske testenine
se dobe po tovarniških cenah
= Gorici, Rabatišče št 22. =
Na prodaj sta
dva električna stroji Dvnamo,
s 400 Amperami J .'O Volti iz te ""no Ganz & Co. v budii: pesti. Stroja s» lo malo rabljena, kompletna in v najboljšem stanu; oddasta se pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na naslov:
Bud. Erber — Reka (Piume.)
V^arol Prašek,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Komu št. S.
Priporofia vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Zahtevajte
moj iluBtrovani cenik z veS kakor 500 podobami od ur, zlatih, ara* brala la nmzlkallčalh predmetov, katerega polUja zaatiDJ ia poitaloo
Hanns Konrad,
tvornica   ar   in   oksportna   liiSa Mmt it, 248.   — (ČeSko).
Anton Pečenko
frtna oi-ea 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoia
Dostavna na dom in razpošilja po želetniei na vso kraje avstro - ogerske monarhije t sodih od 56 litrov naprej. Ha zahtevo pošilja tudi uxor«e.
G«a« iNirit. P«etr«ib« ¦•it«««,
Izvrsten okus dobi kava, ako j ji primešate
VVDROVE ŽITNE * KAVE. *
Poskusite!  Poštna 5 kg po- j i šiljka 4 K 60 h franco.
I Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII.
Gorica <$> Gorica
Hčtel
jri zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. DomaČa in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»- pivo.
Sprejem« zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje In smrt z zmanjinjoSiml ae vplačili.
Vaak Slan ima po preteku petih' let pravico do dlvidende.
99'
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni ro«H: 25,000.000 K. IzplaSaae odikedalae la kapltallje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nale države
a waaek«zl elsvaaalia-Bara«:«« uprav«.
Vi« pojtaoile dtfei
9«n«ralnl zastop v Ljubljani, ligo? pisani so v Ustnij iaiiiij Mii
Gospodsklh ulicah štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjnje takoj in naj-Iralantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje Iz Štetega dobička izdatno
podpore v narodne in obenokoriatne
namene.