AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ~ ' IN LANGUAGE ONLY V. V- ■ * ""WDOMOVINA if e|: NO. 177 h —| — ~ AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY1 MORNING, JULY 29, 1940 LETO XLIII. — VOL. XL1II. Hitler je ukazal Romuniji da odstopi ozemlje sosedoma Toda Romunija se mora pogovoriti z Madžarsko in Bolgarijo direktno ter se ž njima sporazumeti, koliko ozemlja naj vsaka dobi. Kralj Karol bo skušal zavlačevati. i| Budapest, 28. jul. — Nemčija "tipe ukazala Romunski, da z direktnimi pogajanji določi, kolibo ozemlja naj odstopi Madžar-|ski in koliko Bolgarski. Pri tem Id/P Nemčija pripomnila, naj Ro- Ameriške republike so se sporazumele na skupni obrambi kontinenta Angleški bombniki so razbijali daleč po Nemčiji junija nekoliko pohiti. n| Ad°lf Hitler je zahteval od ro-^fnunskih zastopnikov v Salzbur-da se začno tozadevna poga-y^nja takoj, da bo južnovzhodna nfpvropa mirna, dokler bo Hitler Mpadal Anglijo. G L Nemčija se je zavzela za Mad-in Bolgarijo in zahteva gHl Romunske, da odstopi Mad-\(^arski vsaj del Sedmograške in rjfolgariji del Dobrudže. Te kra-;te;-1(' .ie dobila Romunska po zad-SVetovni vojni. Toda obse-»toplega ozemlja se mu-tf a (lol°čiti med prizadetimi drža-samimi, zahteva Nemčija. Hitler tudi zahteva, da se po-I 1 te tri države politično in f Jasko zvežejo, kar bi mnogo •^Pomenilo za Nemčjio v tem delu , jvrope, ker bi te tri države va-'"l°.Vale nemške koristi proti. Rulet1^. ali kaki drugi državi na ..f^kanu. i", y, : L v!f Pa k ■ ' da se Romunska . i° kar tako P°dala zahtevi iz ""i! iUla in da bo skušala zavle" lle'jenje ozemlja po končani evropski vojni. Vladni radio je včeraj naznanjal narodu? da je nemogoča takojšna vrnitev ozemlja Ogrski in Bolgarski. Bati se je namreč notranjih nemirov v Romunski, če bi vlada odstopila ozemlje sosedoma. Romunski narod je absolutno proti temu, da bi se sploh kaj zemlje odstopilo, naj bo to Ogrski ali Bolgariji. Vzrok, da Nemčija tako hiti, da se dovede do sporazuma med Romunsko, Madžarsko in Bolgarsko je dejstvo, da zbira Rusija vedno močnejšo armado v Besarabiji in Bukovini. Da je pa vsa stvar za Nemčijo še bolj zapletena, se je oglasila tudi Slovaška, ki zahteva od Madžarske oni del, ki ga ji je ta vzela lansko leto. Pri Hitlerju so bili zadnje dni prošlega tedna zastopniki Romunske, Ogrske, Bolgarske in Slovaške. Vsaka teh dpžav zahteva od Nemčije, da ji pomaga do svojih zahtev. Romunski premier in zunanji minister sta se nato odpeljala v Rim k Mussoliniju. Kakor se sodi, bosta Hitler in Mussolini garantirala Romunski pomoč pred napadom Rusije, če sedaj ugodi zahtevi Ogrske in Bolgarije. John L. Mihelich je postavljen na čelo Slovencem v kampanji za gov. Daveya I ilV§i governer države Ohio in r<% Z0Pet kandidat za isti urad, »"hi" ^artin L- Davey, je imeno-[ i' našega odličnega Slovenca in Političnega borca, Mr. i L- Mihelicha kot kampanj-e*\a načel"ika vsem Slovencem ^ cele države Ohio. Mr. Mihelich sam imenoval pomožne odbo-raznih slovenskih naselbi-v državi. Mr. Mihelcih si si- k * dela in skrbi ni žele1, t0" ^fv .h °Pravl.l'al isto delo že v kampanjah za governerja veya in to delo tudi dobro P1' .ie Mr. Davey tudi sedaj &Crn'raI •nan,i' na"! tLldi v letošn;ii Panji načeljuje kampanji d Slovenci v držav? Ohio. $ ,o"Nas veseli, da je Mr. Mihelich ■ ^ nalogo prevzel, ker vsi želimo, XL ! bila kampanja kar najbolj ita. na' da bo Prinesla ponovno F*®) Mr. Daveyu, ki se je v iz RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI A Chicago. — Dne 19. t. m. je v I p, snici za tuberkulozo umrl i m k Prah'Star 35 let in ro:ien Irzli vasi pri Čatežu na Do-tt ?:t!l)skem. 3krog V Ameriki je bil 12 let in zapušča starše f ^va brata. l«f Chicago. — Julij Kovač iz San 'ancisca, Calif., je zadnjo so-go ° d°spel na biciklu v Chica- Lr'i Francisco je zapustil 11 t k, torej je potreboval rfflL *0 tri mesece, da je prikole [C: 11 v Chicago. Povedal je, da gARo t°Va kolesarska pot drži v jii'ti , Mass'' kamor ima dosPe" na konvencijo Ameriške legi- Se začne 22. septembra. £ le, i %.lsVac je stavil> da Pride pravo- 110 V Boston in če stavo dobi, ,rof0 za8lužil $1(m star ie 4? Jet Havana. .— Zastopniki vseh 21 ameriških republik, ki zborujejo v tem mestu, so se sporazumeli v splošnem na skupni obrambi ameriških kontinentov, enako tudi na ekonomskem načrtu za skupne interese vseh republik. Kot se poroča bo konferenca v splošnem sprejela predloge Zed. držav. Program bo konferenca formalno odobrila pred zaključkom prihodnji torek. Program obdelujejo zdaj razni odbori. Državni tajnik Hull, ki vodi ameriško delegacijo in ki je predložil največ ekonomskih in I cbrambenih načrtov, se je včeraj izjavil, da bo marsikatera evropska velesila razočarana, ker se ji ni posrečilo zanesti v konferenco nesporazum. V glavnem so se zastopniki sporazumeli, da ostane evropska lastnina ob ameriškem obrežju v položaju kot je in da jo prevzamejo začasno v oskrbo ameriške republike le v slučaju, če bi se hotela kaka evropska država polastiti tega ozemlja. Ustvaril se bo načrt za takojšno olajšanje onih držav, ki ne morejo najti trga za svoje pridelke radi evropske vojne. Ustvaril se bo tudi skupni ekonomski sistem, ki bo zabranil evropskim kupcem prisiliti posamezne ameriške države prodajati pridelke za vsako ceno. in precej trdnega zdravja. Buenos Aires, Arg. — Dne 6. junija se je pri delu težko ponesrečil rojak Anton Krpan, zidar po poklicu, star 33 let in doma iz Renč pri Gorici. Padel je iz višine štirih metrov na tlak in si je zlomil obe nogi. Johnstown, Pa. — Razstrelba v premogovniku Souman Coal Co., ki se je pripetila 15. julija in usmrtila 63 rudarjev, šteje enega Slovenca med svojimi žrtvami kolikor je doslej znano. To je Avgust Snyder (žnidar-šič) iz Beaverdala, ki je bil član JSKJ v Lloydellu,, Pa. Zapušča ženo in enega otroka. Druge podrobnosti o ponesrečencu še niso znane. Nov grob Po dolgem trpljenju mučne bolezni je v soboto ob pol petih zjutraj preminila Ana Pugel, prej poročena Perušek, rojena Kos, stara 52 let. Doma je bila iz vasi Hrastje, fara Mirna peč na Dolenjskem. V Ameriko je dospela pred 30 ieti. Tukaj zapušča soproga Johna, hčer Vero in sina Cirila Perušek ter hčer Ano; poročeno Smrdel in Mike ter Henry Pugel. Bila je druga mati Johnu, Loddie in Williamu ter stara mati Ludviku Richardu Smrdel. Zapušča tudi brata Joe Kosa in sestro Agnes Obolnar. Dom družine Pugel se nahaja na 19506 Cherokee Ave., kjer bo ležalo truplo do pogreba, ki se bo vršil v torek iz hiše žalosti v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob devetih dopoldne in potem na pokopališče Kalvarijo. Soprog rajne, John Pugel, je doma iz vasi Vrhpeč, fara Mirna peč. Naj sedaj blaga žena počiva mirno v ameriški zemlji, prizadetim pa izrekamo naše globoko sožalje. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in sinovi. Tega ne bodo pozabile Stella Glimenak iz 10806 Prince Ave., Sonia Ulicki, 10417 Reno Ave., Mary Lichko, 10706 Prince Ave. in Sue Cymbal iz 10518 Prince Ave., so ravno stopile iz Silver To';p prostorov, 3770 E. 116. cesta včeraj zjutraj ob 2:20, ko so jim zastopili pot trije moški z samokresi v roki in jih brezobzirno potisnili nazaj v gostilno. Tam so roparji kakih 18 gostov postavili najprej ob steno, potem jim pa ukazali vleči se na tla, nakar so pobrali iz registra kakih $140 ter se lepo komodno odpe ljali z avtomobilom, ki je stal zunaj in v katerem sta jih čaka la dva tovariša. NAJNOVEJŠEVESTI BERLIN, 28. jul.—Nemška letala in podmornice so potopile ali poškodovale nadalj-nih 13 angleških ladij v pripravi za sDlošen napa d na Anglijo. SUŠAIC, Jugoslavija, 28. jul.— Močna kanonada je tresla šipe v oknih danes zjutraj. Poročila iz Reke na italinski strani trdijo, da so angleška letala bombardirala Trst, Polo in Udine. Dalje trdijo poročila, da je neka italijanska bojna ladja potopila dve angleški podmornici v severnem delu Jadranskega morja. GARUTHERSVILLE, Mo„ 28. jul.—John V. Sigmund, 30 let stari mesar iz St. Louisa, Mo., je dosegel svetovni rekord v plavanju na daljavo, ko je preplaval 292 milj v reki Mississippi. Bil je v vodi neprestano več kot tri dni, oziroma 89 ur in 48 minut. Na cilju ni mogel niti govoriti, niti hoditi. VICHY, Francija, 28. jul.— Nemške oblasti .so danes zjutraj ob peti uri zaprle ves železniški in cestni promet med okupininiirn in neo-kupiranimi kraj] na Francoskem. Ker so bili Nemci na enak način ustavili promet ob meji 10. maja, predno so ' napadli itolandsko in Belgijo, se s m a t r a, da se sedaj Nemčija pripravlja za splošen napad na Anglijo. -o—- Gibraltarske baterije močno poškodovane La Linea, Španija. — Poročilo iz Gibraltarja javlja, da je bila ena izmed obrežnih baterij v trdnjavi močno poškodovana od bombe. Slišalo se je močno ka-nonado obrežnih baterij na za-padni strani trdnjave. Italijanski letalci so v teku 24 ur že dvakrat napadli trdnjavo. Ena bomba je padla tudi v pristanišče in poškodovala neko angleško trgovsko ladjo. Iz Madrida se uradno poroča, da angleške bojne ladje, Ark Royal, Hood, Repulse in Revenge niso bile poškodovane od italijanskih bomb, kakor se je poročalo iz Rima. Ark Royal je že odplula iz pristanišča Gibraltar, druge pa odplujejo v kratkem. --o—-- Sodniki so čarovniki Sodnik Oscar Bell na policijski postaji se je izkazal, da je pravi čarovnik. Ko je v soboto obsodil sedem moških na večjo ali manjšo denarno kazen, so se vsi izjavili, da so jako revni kot cerkvene miši in da ne premorejo niti beliča. "Potem pa v ječo ž njimi!" je ukazal sodnik. Tedaj so p kot bi trenil, vsi obsojenci posegli v žepe in bankovci so prihajali na dan, kot bi jih vlekli ven s čarobno palico. Kmalu je bilo na mizi zloženih $100. Vrnjen kampanjski denar župan Burton je včeraj popoldne naznanil, da je direktor Varga vrnil mestnim uslužbencem $859, kar je bil nabral pri njih za Burtonovo kampanjo. Uslužbenci so pod civilno komisijo in od takih se ne sme pobirati denarja v kampanjske svr-he. Bombardirali so važne nemške postojanke po Franciji in Nemčiji. V bližini norveške obale so bombardirali nemško tran&portao ladjo. Obrambene baterije so sklatile tri nemške bombnike. ANGLIJA IMA ZDATVSEGA SKUPAJ 4,100,-000 REGISTRIRANIH ZA VOJAŠKO SLUŽBO Nemčija vlada z železno roko vHolandski Amsterdam.—Iiolandska, odkoder bo Nemčija v prvi vrsti napadala Anglijo, zelo občuti nemški jarem. Smrtna kazen1 čaka vsakega Holandca, ki bi' pomagal Angležem. Nihče ne sme poslušati radio program iz inozemstva. Osebe ali organizacije, ki bi delovale proti Nemčiji, takoj izgube svojo lastnino. Vse politične stranke so pod nadzorstvom nemških komisarjev. Dežela, ki je bila poznana kot ena največjih za izvoz sirovega masla, mleka in jajee, je danes prišla tako daleč, da morajo dobivati ljudje le odmerjeno količino sirovega masla in cena jajcem je poskočila. Nemška vlada je ukazala, da se do 15. septembra pokolje 12,000,000 kokoši-jajčaric, ker ni dovolj piče zanje. Enaka usoda čaka tudi govejo živino. Holandska je prej uvažala krmo in pičo, največ iz Zedinjenih držav, česar zdaj ne more radi blokade, od drugod pa taga tudi ne more dobiti. London, 27. jul. — Anglija je odgovorila na stalne napade nemške zračne sile s tem, da je! b o m b a r d i r a 1 a neko nemško i transportno ladjo v- bližini nor-' veške obale, katero je nemška i posadka naglo zapustila. Dalje so angleški letalci izvedli več na-1 padov pri belem dnevu na važne j nemške postojanke v Franciji.1 in Nemčiji. Napadli so elektrar-! no pri Dortmundu ter zrakoplo-vne pristane po Holandskem. Nemška letala so danes izvajala samo sunke po angleškem otočju. To se pravi, da so priletela, spustila bombe in naglo odletela nazaj, predno so jih mogli Angleži zasledovati. Pri tem j obrambene baterije sklatile! tri nemške bombnike. Več osebj je bilo ubitih in ranjenih ocl J bomb v južnovzhodni Angliji. Nemčija pa poroča, da je potopila nadaljne angleške ladje, v skupni tonaži 107,000. Ladje so bile napadene od nemških letal in podmornic. Anglija -je danes registrirala za vojaške službo vse moške, ki so dosegli starost 34 let. Tako ima Anglija sedaj registriranih 4,100,000 za vojaško službo. Izbrani so nadaljni trije letniki za registracijo, toda dan registracije še ni določen. Vlada namerava vpoklicati v kratkem vse moške od 37 do 41 let starosti. V Sredozemlju se tudi še vedno nadaljujejo spopadi med Angleži in Italijani. Angleži poročajo o uspešnih napadih na italijanska skladišča v Asaru ter v Eritreji in Libiji, kjer so metali bombe na italijanska letala zasidrana na tleh. Poroča se o treh napadih italijanskih letalcev na otok Malto ter na bojno pristanišče v A 1 e k s a n d r i j i, Egipt. Toda kot se poroča Italijani niso povzročili posebne škode. STARA JEČA NI BILA ZANJ Pikeville, • Ky. — šerif Keel lahko dpbi nazaj emjga izmed štirih pobeglih kaznencev, kakor hitro bo nova ječa dogotovljena. Šerif pravi, da je dobil po pošti sledeče pismo: "Kadar bo dogotovljena nova ječa, naznanite to potom dopisnice moji ženi. Ta bo to sporočila meni in jaz se bcm takoj vrnil in končal svoj termin. Ne belite si las radi mena." žrtve vročine Skoro po vseh Zedinjenih državah vlada silna vročina, ki kar noče odnehati. Toplomer kaže vse od 90 do 100 vročine. V Springfield, O., je kazal včeraj toplomer celo 104 stopinje; 549 žrtev po vsej deželi pripisujejo vročini, in sicer 270 direktno in 279 jih je utonilo. V Kiwanis jezeru blizu Buirton, O., je včeraj utonil Ray Wolf, star 20 let, doma iz Clevelanda. V jezeru pri Fairport, O., sta pa utonila včeraj Edward J. Peta iz Clevelanda in Evelyn Hendel iz New Washington, O. Skoro 500 oseb ju je videlo, ko sta zginila v devet čevljev globoki vodi. Obrežna straža je dobila truplo Pete pet minut kasneje, toda ga niso mogli več oživeti. Dekletovo truplo so našli eno uro pozneje. Mleko bo dražje Med producenti in med mlekarnami je prišlo do sporazuma, da se podraži mleko na debelo. Posledica tega bo najbr-že, da se bo tudi cena mleku na drobno podražila, najbrže t je v četrtek. Dovažano na dom bo mleko 11 centov kvort, v prodajalnah pa 10 centov. Vročina ie posušila pašnike in farmarji morajo kupovati krmo, radi česar so zvišali ceno na debelo od $1.85 na $2.20 na sto funtov. čiščenje v City Hall Kot se sliši, bo podal resig-nacijo direktor parkov, Hugo E. Varga, ki je pobiral od mestnih uslužbencev doneske za Burtonovo kampanjo. Kot znano, je moral denar vrniti, ko je . prišla zadeva na dan. Nemške torpedovke razsajajo Berlin, 28. jul. — Naciji zatrjujejo. da so novi nemški tor-pedni čolni najuspešnejše orožje za angleške ladje, ki danes širijo grozno škodo med angleškimi' ladjami. Te nemške torpedovke, ki švigajo po morju z neverjetno brzino do. 90 vozlov na uro, grozijo uničiti vso angleško pomorsko plovbo v Rokavskem prelivu. Ena teh torpedovk je samcata potopila 18,000 ton težko angleško ladjo 24. julija. Ti mali torpedni čolni so na morju tQs, kar so v zraku Stuka bombniki, ki se zviška spuste na cilj do par sto čevljev nad žrtev in spuste bombo tik nad ciljem. Torpedni čolni se tudi spuste s polno brzino proti tarči in v neposredni bližini izstrele torpedo. Nemčija je imela nekaj sto teh torpedovk ob izbruhu vojne in jih od takrat neprestano izdeluje. Samo 10 dni vzame, pa je taka tor-pedovka zgrajena. Te bliskovite in skrajno nevarne torpedne čolne ima zdaj Nemčija na obrežju v Franciji, Belgiji in Holandski, odkoder Se zaletavajo v angleške ladje v Rokavskem prelivu. Napadajo v malih skupinah v mraku zvečer ali zjutraj in ker so majhni ter drse po vodi z veliko brzino, so jako težka tarča za napade iz zraka. ' Ti čolni so dveh velikosti, 55 in 80 čevljev dolžine. Posadka je od 12 do 21 mož. MATI OBTOŽENA UMORA PRED 20 LETI, ZDAJ JE NJEN SIN POD ENAKO OBTOŽBO Groton, Conn.—Pred 20 leti je Mrs. Mabel Kenyon ustrelila svojega ljubimca. Zdaj stoji pred. sodnijo v obrambo svojemu sinu, ki je storil enak zločin. Obtožen je umora 18-letne Rite Wheaton. "Ubil sem jo," pravi Hugh Kenyon, "ker me ni hotela poročiti. Kaj zato, če dobim električni stol?" Kenyon je poznal Miss Rito Wheaton sedem let. Zdaj jo je pričel siliti, da bi se poročila. Toda dekle se je temu upiralo, ker je bila druga najstarejša izmed devet otrok v družini in je morala pomagati drugim. I-Iugh je sklenil, da jo bo vprašal še enkrat; in če se bo branila, bo ubil njo in sebe. Vprašal jo je zadnjikrat in ker je dekle reklo ne, jo je potolkel na tla z nekim železom, jo zavlekel v potok in naložil nanjo kamenje. Pred 20 leti je ustrelila n jegova mati dr. Herberta Tetlo-wa, ki je ni hotel poročiti. Hugh je bil takrat star 11 mesecev. Otroka so prinesli k obravnavi, da bi ganil srca porotnikov. Pomagalo je! Mati je bila obsojena samo radi uboja in obsodba jo je poslala za deset let v ječo. Radi lepega obnašanja je bila pomiloščena po šestih letih. Zdaj, po 20 letih stoji mati zopet pred porotniki, pa ne v svojo, ampak v sinovo obrambo, da ga reši električnega stola, kot jo je rešil takrat njen sin. Ritmi starši so imeli Hugha radi in mu popolnoma zaupali. Sodnijska obdukcija je pokazala, da se niso varali v njem, lcer Rita je umrla kot devica. -o- Mati in hči utonili Mrs. Ida Anderson, stara 35 let in njena hči, 16 letna Gladys, sta v soboto utonili v reki Huron, 15 milj južno od Sandusky. Poročilo pravi, da se je Gladys potapljala, ko ji je hitel na pomoč Kari Fink iz 2061 E. 36th St. Na pomoč je hitela hčeri tudi mati. Vsi trije pa sq izginili pod vodo. Od vseh treh se je prikazal zopet na površje samo Fink, ki je priplaval na obrežje. Včeraj so nadaljevali z iskanjem trupel. uradu kot governer izkazal, kot jako naklonjenega Slovencem. Vlogi kampanjskega načelnika bo Mr. Mihelich kos kot malokdo drugi, ker je že kaljen v političnih kampanjah, kot nekdanji večkratni mestni odbornik v Clevelandu, kot večletni vardni vodja 23. varde in v tem času kot lokalni direktor državne industrijske komisije, kjer ima priliko vsak dan priti v stik z raznimi sloji. Kot rečeno nas veseli, da je Mr. Mihelich sprejel to nalogo in gov. Davey tudi ni mogel izbrati bolj izkušenega človeka. Zato smo prepričani, da se bodo Slovenci v jesenskih volitvah dobro odrezali, da bodo zopet vpošteva-ni pri bodočem demokratskem governerju Daveyti, ki ima to redko lastnost, da nikdar ne pozabi na one ,ki kaj storijo zanj. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 29, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.8. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve>and, by mail, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. -83 No. 177 Mon., July 29, 1940 ........................... š BESEDA IZ MIOM | Nova Evropa pod Hitlerjem Nemški Hitler ima fiksno idejo, da je edini način, da se ustvari v Evropi trajen mir, če ena država brezpogojno vlada drugim, pa naj bodo to veliki ali majhni narodi, ki tvorijo to prepirajočo se družino na evropskem kontinentu. Kulturno, politično, ekonomsko in finančno morajo biti ti narodi privedeni skupaj, tako misli Hitler,- pod enega samega poglavarja, ki bo stal na čelu enega samega naroda, ki bo sicer priznal suverenost vsake posamezne države, toda bi imel ta super-narod zadnjo besedo v stvareh, ki bi se tikale koristi vseh. Nemčija misli nadalje, da je ona radi svoje zemljepisne lege v sredini Evrope naravno kvalificirana za vlogo super-naroda, ki naj vlada nad drugimi federalnimi državami v Evropi. Nemci trdijo, da se je izkazalo, da je njih usoda zvezana z usodo Evrope. To je po mnenju Nemcev naravno, neizbegljivo in namenjeno. To je takorekoč osnovna in naravna temeljna postava Evrope. Vsaka druga misel, ki nasprotuje temu, nenaravna in umetna, zate pa tudi samo začasna. To je načrt, ki ga ima tretji rajh za Evropo po vojni. In da se izvede ta načrt, mora Nemčija zmagati na celi črti, ker drugače, jasno, se načrt ne more izvesti. Najprimernejše ime, ki bi ga Nemčija dala tej preosnovani Evropi, bi bilo "Evropske zedinjene države" in Nemčija nad njimi oblastvena sila. Do gotove meje bi vsaka država obdržala svojo neodvisnost. Ta neodvisnost bi bila omejena v toliko, v kolikor bi bilo potrebno radi harmonije v uniji, radi skupne trgovine in politike Evropske države bi se preustrojile na ta način, da bi se vsak del prilagodil natančno onemu soseda, ali sploh katere države v tej uniji, ki bi kot celota brezhibno delovala. Ekonomsko življenje bi se uredilo tako, da bi se naravna bogastva vsake dežele preiskala do polne mere, medtem ko bi se umetna,ekonomija, kot je na primer poljedeljstvo, znižala do najmanjše mogoče mere. Zedinjene države Evrope bi bila ekonomska edinica, kjer bi vsak narod zame njaval svoja aktiva za ona drugih narodov. Da bi ta način zedinjenih evropskih držav lahko vzdržal, dokazuje Nemčija na sebi in Italiji. Italija je preživela sankcije za časa etijopske vojne in Nemčija sedanjo angle ško blokado. (Katere še ni konec, torej Nemčija ne more reči, če jo bo preživela). Vendar Nemčija pravi, da bi Zedinjene evropske države ne živele samo sebi, da bi se umaknile iz svetovnega trga Te evropske države bi trgovale z inozemstvom v prvi vrsti kot celota in v drugi vrsti kot posamezni evropski narodi Toda, če bi hoteli posamezni narodi trgovati z inozemstvom, bi to lahko storili šele tedaj, če bi najprej zadovoljili potrebe drugih narodov v tej zvezi. Vendar bi se v teh Evropskih zedinjenih državah usva lil ekonomski blok, ki b: prejemal'za vse blago, poslano v inozemstvo, denar in ga potem razdeljeval sorazmerno med posamezne države v uniji. Ker bi morale posamezne države v tej evropski unij najprej zadovoljiti potrebe vseh držav v uniji, bi torej mo gle izvažati v inozemstvo samo preostanek, zato bi bilo kaj malo inozemske trgovine. In še potem bi imela unija kot taka pravico določiti, če je koristno, da se izvaža sploh kaj iz unije. Politično bi bile Zedinjene države nove Evrope, kakor ima to v vidiku Hilter, zveza držav, spojenih skupaj v glavnem z ekonomskimi vezmi. Toda politično bi morale biti ravno tako zvezane in edine, ker trajen mir bi bil omogočen edino, če bi te države tudi politično mislile enako. To so Hitlerjevi načrti. Kako daleč jih bo izpeljal, bo odvisno od tega, če bo premagal Anglijo. Dokler Anglija obvladuje morje, Hitler ne more začeti s preosnovo Evrope. Lakota preti Evropi Naj bo izid evropske vojne tak ali tak, zmagovalec ne more računati na to, da bo dobil iz inozemstva dovolj živeža za čez zimo, ampak bo morala biti Evropa največ naveza na sama nase. Slaba letina in pa nemožnost zamenjavati razne potrebščine z drugimi deželami, bo posledica, da bo v Evropi letošnjo zimo velika lakota. V mnogih krajih že zdaj dobivajo živila na karte, pa smo komaj v poletju. Tistim deželam, katere je Nemčija podjarmila, ne bo dosti ali pa nič pomagala. Navezane bodo same nase. Večina teh dežel je moralo že pred vojno uvažati živila, kje jih bodo dobili pa zdaj, ko so zadelani po angleški blokadi? Izmed vseh teh dežel, bo najložje prebila zimo Češka, ki pridela dovoij doma za svoje potrebe. Toda ker mora nekaj teh pridelkov deliti z Nemčijo, morajo tudi Čehi zmanjševati porcije. V najboljšem položaju bi bila normalno Poljska, da bi se preživela iz svoje zemlje, če bi ne bila vojna uničila skoro ves poljedeljski sistem. Nemčija sicer pričakuje, da bo do bila mnogo živeža iz Poljske, toda to se ne bo zgodilo do drugega leta, ko bodo nastale na Poljskem normalne razmere, kar se tiče obdelovanja polja. Najbolj trda bo predla Norveški, ki je morala uvažat: skoro ves živež. To je prej sicer lahko storila, ker je narod Za tretjo predstavo _v Zadnjo sredo se je vršila druga slikovna predstava izmed predstav, ki so na programu za to sezono. Pri tej predstavi je bilo veliko več ljudi. Predstava je trajala dve uri in pol nepretrgoma. Tudi ob tej priliki smo imeli goste iz drugih mest. Iz Bradley, 111., sta se udeležila te predstave Mr. in Mrs. Smole. Mr. Smole je doma iz Kamnika, fara Preserje. Iz Waukegana, 111., pa sta priso-stovala Mr. in Mrs. Gostiša. Ti se nahajajo tukaj na obisku. Predstavo je obiskala tudi Mrs. Maria Fisher, učiteljica razreda za ameriško državljan stvo WPA projekta v St. Clair. in E. 55th St. javni knjižnici. Kakor je bilo omenjeno, je bila ta predstava povsem iz drugačnih slik kakor prva, razven tri minute v začetku in tri minute ob koncu predstave. Za. prihodnjo sredo, 28. julija, pa bodo na programu sledeče slike: Za otvoritev bomo gledali sliko z legionarske parade, ki se je vršila v Clevelan-du pred par leti. Za tem se bomo pa nasmejali, da bo kaj. Gledali bomo rokoborbo, ki je tako komična, da jo vsak zopet in zopet rad gleda. Na to pa gremo v Jugoslavijo, v Francijo, kjer se bomo ustavili za de- za vrt. Zelo sem pa tudi hva-ežen Mr. Max Travnu, ki mi pomaga z glasba, da gre vse lepo naprej. Bojim se le, da ga mogoče malo preveč zadržujem od boljše polovice, pa upam da bo že vse O. K. Max je sicer zaposlen z delom, a zasluži pa pri slikah nič. Lepa hvala, Max! Anton Grdina. -o- Pomagajmo likvidirati Pred kratkim je izdal odbor družbe the North American Mortgage Co. listo ali cenik posestev, katere ima na rokah za razprodajo, da bi jih rojaki pokupili, da bi tako družba hitreje likvidirala premoženje ki ga ima v rokah in tako vrnila denar vlagateljem. Naj mi cenjeni bralci dovolijo, da napišem o tem moje misli in izrazim moje želje kot član odbora za likvidacijo. Lahko je bilo kritikovati podjetje in metati kvidko na eno in drugo osebo. Vse drugo pa je vprašanje, kako pomagati k hitrejši likvidaciji, lahko se kri-tikuje in lahko se tudi pomaga k hitrejši likvidaciji, vse je odvisno od naše slabe ali pa dobre volje, kakor hočemo. Komur je kaj na tem, da se hitro likvidira in pomaga, tak se lahko sedaj posluži prilike, set minut, da si bomo ogledali liste kraje in tiste kanone, ki so v zadnji svetovni vojni prav tam kakor letos zopet, prinašali grozo razdejanja v istih krajih. Za tem pa bomo šli v Ljubljano, kjer bomo videli slavnostno odkritje spomenika pokojnemu kralju Petru I. katerega so v Ljubljani odkrili pred nekaj leti. Ob tej priliki se je vršila manifestacija, kakršne se ne vidi .vsak d.ap, Od; tu bomo šli v Kamnik, Nevlje iij na gore s turisti, da se bomo malo ohladili na vrhovih gora, ki hranijo v svojih zasekah mnogo ledu in snega vse poletje. Ker pa ne bo preveč časa, da bi se tam predolgo zamudili, zato se bomo vrnili v Cleveland, da vidimo tukaj slike naših Clevelaridčanov in sicer: Ravnokar poročena Mele-Slapar z Bonna Ave., potem Pucel-Tav-čar, Centa-Andolšek in Tomše-Trček iz Collinwooda. Videli bomo zopet dva veteranska pogreba: Kreig (Kraje) in Anton Kmetov iz West Parka, potem Kmetov iz St. Clairja in Grdancevega iz Carry Ave. Za tem pa bomo videli tudi dve novi maši: Rev. Praznika in Rev. Železnikarja. Od prvih dveh predstav je bilo $24.55 vseh dohodkov. Po en dolar so darovali: Mrs. Frances Oražem, neimenovan in Mr. Gostiša iz Waugena, 111., ter Mr. Zalar iz Grovewood Ave. Od tega smo plačali za 300 izposojenih stolov $9. Vse drugo pa je bilo brezplačno. Tako, da je ostalo za kulturni vrt od prvih dveh večerov $15.55. Če veste za kakšne goste, ki so tukaj iz drugih krajev, pripeljite jih s seboj k predstavi, ker vam bodo zato zelo hvaležni, ker po drugih krajih nimajo domačih slik. Za slučaj, če bi v sredo večer deževalo, se predstava vrši v četrtek in če bi še ta večer deževalo, se pa predstava opusti za tekoči teden. Pridite pa ob času, ker če je malo oblačno, se prej zmrači in se predstava lahko prej prične. Iskrena hvala darovalcem da to stori za v njegovo in za v narodno korist, to se razlaga takole: Njegovo korist mislim to, ker bi, kdor bi hotel kupiti hišo ali posestvo sebi koristil, ker bi kupil vredno denarja, ki bi se mu v tem dobro izplačal in obrestoval, ker bi kupil vredno in bi bila njegova investicija do- o sezidati ali postaviti. Hiše in domove bodo ljudje rabili, o tem ni nobenega vprašanja. Zidati pa nove hiše se v teh cenah ne more, da bi bile ceneje kakor so hiše dandanes naprodaj za ceno, ki niti cena ni, da bi odgovarjala vrednosti, kar hiša z najemnino donaša dohodkov. Zelo bi svetoval vsakemu, ki potrebuje dom zase ali pa ki želi denar investirati za več obresti kakor mu jih banke dandanes plačajo od denarja. Vsak tak naj bi se potrudil, da se prepriča, če ni to res kar pojas-nujem. Nič vas ne stane v tem, ako se osvedočite in proračunate. Pridite po listine in proučite cene in druge ok6lnosti. Mogoče se vam bo nudila krasna prilika za v vašo korist. Ne verjamem, da se bodo mogle posestva kupovati za tako nizko ceno, kakor se kupujejo v tem času. Denar v posestvu je vendar najbolj varen in največ ljudi živi od tega, ker imajo dohodke od hiš in posestev. Že iz gospodarskega ozira je to pametno investirati v posestvu, kjer je najbolje ohranjen denar, dokler je v to vložen previdno in nepretirano. Res je zadnja depresija ljudi ostra-šila, toda nizkotna cena posestev ne more in ne more za vedno ostati kakor je sedaj, ampak se bo vrnila boljša vrednost z višjo ceno hiš in posestev. Ako ste namenjeni kupiti dom, ste vabljeni, da se poslu-žite te prilike. Oglejte si hiše in proračunajte cene najprvo teh, kar jih je na prodaj pri domačem podjetju, ki bo obenem pomagano tudi likvidirani banki in narodu. Za vse to ničesar ne zgubite marveč sebi in narodu koristite. P. S. Naj k temu dodam še tole: Za slučaj, da kupite katerega od teh domov in vam manjka denarja, naša nova ttttt bro zavarovana. Koristil pa bi narodu v terrj, ker bi s tem, da odkupi tako < posestvo- v resnici storil uslnjo narodu, ki ima svoj denar v zamrznjeni banki, katera je denar investirala v posojilih v tista posestva. Pred kratkim je zgoraj omenjeni odbor za likvidacijo izdal v časopisu poseben oglas z vsem pojasnilom in razlogom o vseh posestvih, ki' jih ima v rokah, da jih razproda. V tem oglasu je bilo natančno pojasnjeno, kje da se nahajajo ta posestva, kako da so velika, za koliko družin je vsaka hiša, koliko se od nje plačuje davka in koliko prinaša dohodkov na mesec ter za koliko se lahko kupi od družbe. Kdor je ta oglas prezrl, ga lahko dobi v posebnih odtisih, da se o vsem tem še lahko prepriča. K vsemu temu naj sedaj dodam moje mnenje. Vem, da rojaki kupujejo tudi sedaj svoja posestva ali družinam nove domove. Noben ni obvezan, da naj kupi svoj dom od te družbe za to, ker jih ta družba želi prodati. Tudi ni dolžan, da ga mora, kupiti ravno od te družbe, če se mu drugje nudi boljša prilika. Toda tisti, kateri ste nameravali ku- j piti hišo, ki jo potrebujete za svoje stanovanje ali pa tisti, ki bi j6 kupili za to, da investirate svoj denar za obrestovanje, imate sedaj izvanredno lepo priliko, da to storite v dvojno korist kakor že zgorej omenjeno: Sebi in narodu v korist! Iz moje skušnje bivanja in depresij v Ameriki, bi lahko prerokoval boljše čase. kateri ne morejo biti prav daleč od nas. V razmerah, kakršne so sedaj glede cene posestvom, se bodo morale dvigniti, ker je cena tem naravnost sramotna, če računamo, koliko stane eno hi- banka vam rada posodi denar. Naša banka posojuje na vknjižbe pet odsto onim, ki redno odplačujejo. In k temu naj opomnim tudi to, da kateri imate od zmrznjene banke vložne knjižice, da jih lahko vporabite pri nakupu posestev od iste, za ceno teh se lahko dogovorite v uradu družbe na 1060 E. 62nd St. Anton Grdina, član odbora za likvidacijo N. A. M. Co. -o- "PEPSI-COLA" IZVRSTNA PIJAČA V POLETJU Kadar govorimo o napredku tehnike in o njenih dobrih in slabih vplivih za življenje posa-, meznikov, se ponavadi le preveč enostransko oziramo na razvoj in izpopolnitev posameznih praktičnih predmetov, ki nam jih dajejo tovarne v uporabo. Zlasti se mali narodi radi pritožujejo, da jih tok življenja, ki si išče potov zunaj v velikem svetu, po krivici pušča ob strani. V kolikor je ta očitek opravičen, lahko rečemo, da nosimo največ krivde za to sami, ker čakamo, da nam bodo razmere vsilile novosti, od .katerih pričakujemo koristi, ne pa da bi si jih osvajali sami, nasprotno pa so si narodi, ki so znali pomen tehnike pravilno oceniti, v kratki dobi priborili veljavo v svetu. Tudi njim pri borbi za prva mesta v začetku niso pomagali znanstveni instituti in ogromni zavodi za raziskave, ampak v veliko večji meri organizirano delo, ki so ga ustvarjali posamezniki vsak za se, saj tovarne ne pomenijo samo kupe strojev, ampak žive organizme, ki so jim stroji samo orodje. Kadar je narod v vojni, tedaj mora napeti vse sile, če ho7 če zmagati v boju z nasprotnikom. Zato se v vojnem času pokaže tehnika v čisto drugačni luči. V vojnem času se šele pokaže pomen, ki ga ima v tehniki, kakor tudi v vseh ostalih panogah današnjega življenja, pomen organiziranega dela. Zato so izkušnje, dobljene v vojnah, čestokrat odločilne za tehnični razvoj naslednjih desetletij. Statistike, ki so jih 'zbrali Američani, kažejo, da propade dnevno ogromen odstotek živil v primeri s hrano, ki jo porabimo. Temu je vzrok dejstvo, da je večina živil sama po sebi take narave, da jih ni mogoče ohraniti dolgo užitne. V krajih, kjer je živež poceni, ljudje tega niti ne občutijo. Toliko bolj važno pa je to za industrijske po- ževanje hladu tako v velik skladiščih kakor tudi pri trat portih. Zadnja leta so se za ' pehe, ki so jih dosegli na tf področju, začeli zanimati tud'^ Evropi, zlasti v državah, kjer vprašanje preskrbe živil zs a rom na vojno, ki je zajela eVjF' ' ske narode, postalo zelo pereč' 11(1 legs -o- .nuj zaslužil z ribjo industrijo. Ta pa zdaj počiva radi vojne. Kje bo dobila Norveška živež za zimo? Nemčija ji ga gotovo ne bo dala. Enaka usoda preti Belgiji, Nizozemski in Danski, ki imajo sicer industrijo in živinorejo, pa morajo uvažati krmo in živež. To jim je sedaj nemogoče. Kakor rečeno, iz južnovzhodne Evrope ne morejo pričakovati dosti pridelka ker je bila letina zelo slaba. Dolga zima in deževje spomladi je uničilo skoro vse pridelke. Slabo bo za evropske narode letošnjo zimo. Ameriški narod je pronašel, s ,čim si najbolje ugasi žejo v vročih poletnih dnevih, kajti ničesar ni bolj okrepčujočega v tej silni vročini, kakor kozarec hladilne pijače. Najbolj okrepču-joča in okusna mehka pijača je gotovo ohlajena "Pepsi-Cola," ki je najbolj priljubljena mehka pijača med Amerikanci. Kupite si lahko 12 unč steklenico za 5 centov. Razumna gospodinja bo imela vedno nekaj steklenic te pijače v svoji ledenici, s katero bo lahko postregla razgretemu in od dela utrujenemu možu, ko se vrne z dela. Previdna gospodinja zna varčevati in ve kje in kako lahko prihrani težko prisluženi denar, zato je zelo priporočljivo, da si nabavite te "Pepsi-Cola" mehke pijače karton — 6 steklenic — ki vas stanejo samo 25 centov. Kupite jo lahko pri svojem gro-ceristu. Poslušajte naš nasvet in si nabavite zalogo "Pepsi-Co-la" mehke pijače še danes. -o- Ohranjevanje živil Razvoj tehnike posega vedno bolj v vse panoge človeškega u-dejstvovanja. Čeprav se marsikdo pritožuje, da bi bilo mnogo lepše živeti, če ne bi bil prisiljen k hitremu tempu današnjih dnii, moramo vendar priznati, da pomeni tehnični napredek ne samo za premožne, ampak tudi za siromašne sloje pot v lepšo bodočnost. PODPIRAJTE SLOVENS*1" < iež TRGOVCE Le, /'tiči iiimmiiiimiiiii Če verjamete' al' pa ne immiimimiiiii Ko smo zvedeli, da si je Tone šubelj lično hišico |gjj nekje v newyorškem predin^'j ju, smo se vsi njegovi prifpa lji sporazumeli v enem safl^ u opravljivem tonu: "Zdaj P%]jc bo dolgo in Tonček bo nap^ ^ zadnjo neumnost na tem sV| ' oženil se bo!" Ga ni nat^1 boljšega znamenja, da kak f ^ lar goji kake take skrivne črte, če ga vidimo, kako si "j* duje hiše, ali pa lote in če *aJ ne poizvedovati za cene 4pa benemu materialu in podobi Torej smo tako sklenili'2 F ne bo nikdar dolgo in ToHf Ca pripeljal "ta mlado" v šišo^0 t katera bo? Začeli smo birati neveste (seve, ne njega vprašali za dovolje'1'0 ; Soglašali smo v tem, da bo^1' gova bodoča morala znati P ls' Se reče, samo da bo imela note jo bo že pozneje ToncUrn' vadil. Kakopak, pa kuha',11111 morala znati in če bo še ^ J ta zraven, pa bo imel naš P(Ca ženo, da bo lahko sam seb1 " vošljiv. ak Pa smo videli, da ne z1Y izbirati, ali pa da vse P^j . zahtevamo, ker take, da bj! ' la kuhati, ribati, prati in s',, pa da bi bila zraven bog^.' da bi imela še glas, je ni-če je bogata, pa kuhati če zna lepo peti, bi pa stala vsak dan pred radM 'H kričala v svet opere. Zate 1 rekli, da bo skoro najboljC | si jo ljubi naš Tonček ka*i ' najde, y.aj bo; koncem njegova in ne naša. jL-Pa so minili dnevi, tedi'% . rff Vi4 seci in leta in Tone je še v' ' Tone, fest fant, pa ledik i11 K- , da lahko marjaša, če ni če, tudi do šestih zjutraj* |ec mu ni treba bati iti doni^Lj' drugim, ki jih doma čaka-L //.rni nostni sprejem z leviti i" kavanjem. «^ In mi ni dalo, da ga ne c naravnost in brez ovinkov1^, šal: "Tone, zakaj se pa niš zdaj, ko imaš svojo k^v, "Saj ravno to je vzroki ne," mi je rekel. Hi "Kaj?" figi "To, ker imam hišo." F> s "O, Marička ti meni l>Fa gaj, saj ravno zato bi se tf'Qcl-ali ne?" jNž "Nak, ravno zato ne. ^f-M; ti bom povedal, če mi ob«( da boš zase držal." i ti "Saj me poznaš, ali ne, Jlso mu zatrjeval. "Živi di'-j® i" bom črhnil, kar mi boš zall'PeJ "Torej poslušaj. Resj^a kupil luštno hišico. V vrst'jpij z drugimi, kot je navada Ff1 likih mestih. Od vsake se drži moje hiše druga i'] mi ni treba popravljati b'' straneh, ampak samo sPfrVr in zadaj. S tem se veli^H1 hrani. Ampak to je Pa al< glavni vzrok, da se ne ^ " oženiti, kar sem uvidel Še'f e-sem hišo že kupil. Zdaj 1 di ne kaže, da bi jo proda'« pa rajše kar tako." ; 01 "Tok povej no tisti kaj me staraš." ,"Veš, jaz se držim sta*6] venske navade, da je vsak moški od časa do . ' dil svojo ženo okrog hiše, j j * ostala lepo pohlevna. Ifl \, "i u- i K' lJi'€ jaz pa tega ne bi mogel, ^ moja hiša drži drugih straneh. In raje, kot bi l1..' J mil staro slovensko tra® bom ostal sam." krajine, ki so navezane na uvoz živeža od drugod, še bolj važno pa je vprašanje preskrbe z živežem v vojnem času. Zaradi slabe obstojnosti živil v nepokvarjenem stanju se je razvila cela veja industrije, ki se bavi s predelavo in ohranjevanjem živil. Sicer poznamo oboje, predelavo in ohranjevanje že iz najstarejših časov, saj vkuhavanje sadja in sušenje mesa v kaminih, hranjenje mesa na ledu itd. ne pomeni prav nič drugega kot konzerviranje živil. Ravno tako smo že od prej poznali izdelavo konzerv, izdelavo sira, surovega masla itd., toda organiziranje vsega tega, dela v tako veliki meri, da je skusil zajeti vso narodno produkcijo in porabo, to je prinesla šele svetovna vojna. Pri tem ni šlo samo za to, da bi se ohranili dovolj dolgo sveži mesni izdelki, ribe, sadje itd., ampak, so začeli skrbeti tudi za sorazmerno poceni živila, na katere ljudje v normalnih r,azme!rah ne pazijo veliko kakor na zelenjavo i. si. V Evropi so po svetovni vojni za dolgo časa zopet pustili v nemar ohranjevanje cenejših živil, veliko zaradi tega, ker tako konzerviranje preveč stane, živila bi se podražila, poleg tega pa bi jim manjkalo tiste sve-žosti in tistega okusa kot ga i-majo nekozervirana živila. Na tak način ne bi mogla konzervirana živila niti v ceni niti v kvaliteti tekmovati s svežimi. Pač pa so znali Američani najti pota in načine, da so napravili konzerviranje sadja, sočivja, jajc, masla itd. donosne. Pri tem se je pokazalo, da je bil najbolj primeren način ohranjevanje živil — konzerviranje v hladu. Pokazalo se pa je tudi, da so za to potrebne mnoge izkušnje, ker je tako z ozirom na pravilno o-hranitev okusa in svežosti, kakor tudi ohranitev redilnih sokov živil. Zato so zgradili Američani posebne naprave za vzdr- im t 1940 JULY 1940 v v ^ » — —^ A mm KOLEDAR [7j|8 19 lOill'lM 1415 16 17,1819120 DRUŠTVENIH liilili PRIREDITEV 28]29]p 3li[ ,,_Q SSSSP AMERIŠKA' DOMOVINA, JULY 29,-lMJ ^ .^»iMiiiiiiiMirmwwnniMitinimiTimmniiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiuMnii»iimitmttm| WINNET0U r« nemikem ivrlrnlk* K. *»T» »llllllltl-..... AVGUST 4.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi izlet na Petričeve farme na Bishop Rd. 4.—Piknik fare Marije Vne-bovzete na Pintarjevi farmi. 4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah. 4.—Skupni piknik vseh podružnic Slovenske moške zveze na Novakovih prostorih, Bar-berton, O. 11.—Na Pintarjevi farmi se vrši 7. Olimpiada Slovenske dobrodelne zveze. 11.—Godba Bled priredi piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, Ohio. 11.—Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. -Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka. 18. — Federacija Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov. 18.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ (mladinski oddelek) piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave. 25.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 1.—Frances Susel Cadets št. •10 SŽZ imajo blagoslovljenje bandera. Program in ples se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11 letnico obstanka in krožek bo blagoslovil svoje bandero. Zvečer ples v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 14.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ples v avditoriju SND. 22.—Dram. dr. Ivan Cankar, predstava in ples v SND. 22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. 28.—Dr. Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v SND. OKTOBER 5.—Clairwoods št. 40 SDZ plesna veselica v SND. 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND. 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26.—Carniola Tent 1288 T. M. plesna veselica v SND. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Koncert mlad. pevskega zbora Kanarčki v SDD na Prince Ave. 27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND. Jk 27.—Praznovanje 15 letnwT| zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave. . DECEMBER 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. --o- NOVEMBER 3.—Glasbena matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij." 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ. priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 17.—Koncert mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave. 24.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. Francozi niso letos praznovali 14. julija z veseljem in paradami, pač pa z žalostjo v svojih srcih. Za Francoze je U. julij isto, kar je za ,nas Amerikance i. julij. Francoski general Charles de Gaulle, ki je poveljnik francoskih čet, katere se še vedno borijo proti Nemčiji, je U. julija obiskal svoje četi, ki se. nahajajo v Angliji. Radio slika poslana iz Londona. Kun j in koči jaz sta zopet prišla do svoje veljave.-r—Na Danskem se sedaj družitvi vozijo na nedeljske izlete s konjsko vprego, namesto avtomobila pa je kočija, ki je pre-nc.rcj.ata iz avtomobila. Ker je veliko pomanjkanje gazolina, 'zato soje. Dan.pi vrnili h konjem. Slika poslana iz Nemčije. plul v Anglijo. Med potjo je kar naprej streljal na sovražna letala, ki so g^. obletavala kakor muhe. "Jaguar" se je potopil, posadka pa, kolikor jo je ostalo, je odšla branit mesto. Torpediran "Bourrasque" je pretrgala bomba na dvoje in rešenci so videli, kako jih je njen poveljnik pozdravljal ter se ni hotel rešiti, ampak se je potopil s svojo ladjo vred. V tem podiraj očem se peklu sem pomislil na one, ki so se branili v trdnjavah ob robu mesta j in katerih žrtve so bile potrebne. Mislil sem na one, ki so z enim tankom in enim topom uničili na kupe sovražnih vozov. Kajti človek, ki se bori z gnjevom za golo življenje, je zmožen neverjetnih dejanj. — Mislil sem na tisto afriško divizijo, od katere se je vrnila le peščica vojakov, na letalce, ki so se borili eden proti petim in ki so se dobro držali, kajti njihov material je bil neprimerno boljši kakor sovražnikov. Mislil sem na tiste artilerijske častnike, ki so imeli nalogo uničiti še poslednje bencinske tanke, ki jih sovražnik še ni dosegel. Silne eksplozije so potrjevale, da so opravili uspešno svojo nalogo. Rakete so švigale po zraku kakor rdeče rože. Nič ni naravneje, da so ljudje, ki so se borili tedne, bili obkoljeni brez upanja in se neprestano bili, da so ti ljudje mirno čakali med točo bomb in granat na rešitev tri dni. Ko je pristal "Giti-nas," da bi jih vkrcal, se je vse izvršilo v najlepšem in najstrožjem redu. Vojaki, s čepicami v rokah, s puškami preko ramen in maskami ob strani so se začeli vkrcavati, dva po dva, mirno, brez zmešnjave, pod vodstvom svojih častnikov. Samo ko so bili prekoračili most, se je vsakemu izvil iz prsi globok vzdih, ki se je spremenil v mrmrajoče besede: "Tu smo! Niso nas pustili umreti. Hvala vam, vrli možje !" Nikdar ne bom pozabil tega glasu in izrazov teh bradatih obrazov. Ta ladja je bila ena zadnjih, ki je vkrcavala severno armado. Poslednja noč v Dunkerqueu časnikar, ki je bil priča bo-'ev v poslednji noči v Dunkuer-queu, opisuje strašno bitko, v kateri se je zaveznikom posrečilo rešiti večino severne armade, ki se je o njej že zdelo, da je vsa izgubljena, takole: Predstavljajte si, pravi, goreče pristanišče, noč, skozi katero sikajo ogromni plameni in se sliši reglanje strojnic, pokanje granat vseh kalibrov, kričanje, povelja, stokanje ranjencev. Predstavljajte si to strašno zmešnjavo in lahko si boste ustvarili sliko, kako silen in 0-gorčen je bil boj in kako se je vse reševalo iz tega strašnega vrtinca. Priznati moram, da sem v prvih trenutkih, potem ko se je armada prebila do morja, obupa-val. Zdelo se mi je, da strašnih sanj ne bo nikdar kraja in da ni nobenega upanja, da bi se mogli rešiti iz tega strašnega vrtinca. Pred pristaniščem so se prerivale ladje vseh vrst: trgovske, ribiške, torpedovke, patrolne ladje, rušilci. Vsa ta množica ladij se je poganjala naprej in se gnetla. Ladje so zadevale druga ob drugo. Vsaka je manevrirala po svoje, kakor se je zdelo prav in primerno njenemu poveljniku. Vse so imele en cilj: vkrcati in odpeljati. Ni bilo časa niti možnosti, da bi se mogel organizirati načrten prevoz. Kriki, kletve in vzpodbujevalne besede, vse to je bilo slišati na krovih ladij, človek bi mislil, da so trenutki šteti. Vmes pa so tulile sirene, da je človeka sprele-tavalo po kosteh. Slišala so se vse povsod nervozna povelja, ladje pa so plesale naprej. Zadaj za to strašno pesmijo, za prvim ognjenim zastorom pa1 je ležale mesto, ki je bilo podobno ognjišču in bilo oblegano od vseh strani. Dan za dnem, noč za nočjo so padale nanj bombe. Razen nekaj golih zidov je bilo ves v razvalinah. Ljudje, ki so bili skriti v zavetiščih in so le tu pa tam skočili po potrebno hrano in vodo, se niso več poznali. Ulice, križišča in trgi so bili tako razbiti, da ni nihče vedel, kje je, da nihče ni mogel spoznat več prejšnjega obličja mesta. Povsod je ležalo na kupe mrličev, povsod je bilo slišati stokanje ranjencev. čste so uporno kljubovale temu peklu in se poganjale proti obali, kjer jih je morda čakala rešitev. Toda Dunkerque, čeprav oblegan iz zraka in od kopnega, se je še vedno držal. Ko je Weygand obiskal čete v Flandriji, se je ustavil tudi v Dunkerqueu ter izročil poveljstvo admiralu Abrjalu, ki je organiziral obrambo. Ne brez uspeha. Povsod je bil zraven, za vse je skrbel: za zvezo z mornarico in letalstvom, za izpraznitev mesta — in ko je dopolnil svojo nalogo, je zapustil mesto zadnji ter se se vkrcal na neko torpedovko. Ko se je zdelo, da je že vse zmešano in zatrpano z ladjami, se je nenadoma odtrgala ladja za ladjo z živim tovorom ter odplu-la. Na njihova mesta so takoj zavozile druge ladje in medtem ko je zmešnjava trajala naprej, so te ladje zopet odplule. To je šlo kar naprej. Ni mogoče opisati vseh junaških dejanj pogumnih mornarjev v teh vodah. Ladji "Diligente" je zmanjkalo goriva. Njen poveljnik je opazil na pomolu nek avto z gorivom in ukazal, naj gredo ponj. Ko je bila ladja preskrbljena, je poleg avtomobila treščila bomba. Ladja je odplula. — Prednji del ladje "Cyclone" je bil čisto razbit. Naložil je vojake in od- Ko sem nekaterim rekel, da jih občudujem, mi je neki mornar rekel: "Ali res mislite tako? Bolje je, da je tako, kakor pa da bi nas zmerjali in rekli, da smo fi-govci." — Morda so tako mislili tudi tisti, ki so v utrdbah v mestu streljali z zadnjimi granatami in je zaščitnica pošiljala med sovražnika poslednje izstrelke,, medtem, ko smo se mi vedno bolj oddaljevali od gorečega mesta in so ladje vseh vrst vozile proti angleški obali na tisoče rešenih ljudi. Dunkerque je bil samo še ogromno ognjišče, ki je čakalo, da bo vstal dan. -o- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. MALI OGLASI Odda se lepo stanovanje za veliko družino*; obstoji iz 7 sob in kopališča. Vse moderno urejeno in dekori-ra.no. Vprašajte pri Gornikovih, 6217 St. Clair Ave. (178) Išče se Rotarjevo iz Dvorske vasi pri Vel. Laščah, ki živi nekje v Cle-velandu. Naslov se poizve v uradu tega lista. (177) Soba se odda Opremljena, za enega ali dva fanta. Prost vsod. Vprašajte na 5805 Prosser Ave. (177) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. R0GEL DRY CLEANING 6526 ST. CLAIR AVE. Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj kot novo. JB. kjer 1 z o:wa glavi je možek nosil klo- 1 evtfk' ki je razen oblike izgubil 3erečitudi polovico krajnikov. Krog tega dela telesa, ki ga život i- JUijemo in ki je pri mojem so- 1NS0U dosegel že kar neverjetno težnost, si je dede ovil star jnedopiovdeljive ba\rv in v njem ^ tičala pištola, ki jo je men- T podedoval po svojih prade- Jfi, in pa neizogibni bowieknife. leg je visel mošnjiček za kro- ^ > tobačni mehur, ogledalce za —^ pfenigov, opletena čutara in ^ k Vero patentnih podkev, ki jih ;|C t'yu nadeneš kakor človeku ico 1 ■ •edm1 • in ^ Priviješ h kopitu z ° ,jj;aki. Razen tega sem opazil PsaIt Pasom še škatlico. Zaman aj U?ibal> kaj bi bil° v tisti napr^ici' ®eIe Pozneje sem zveni si *ma v popoln briv-naJPribor. čisto nepotrebna na-kakfka na 'divjem zapadu, vsaj ivne'moj'em mnenju sem si mi-3 Sil . i če ™aJzanimvejši na tem člove-ne sl Pa Je bil njegov obraz 3dobadko je bil obrit, kot da je eniliif pravkar šele prišel od ToHfca. V lica je bil rdeč pa šišo>° debel, da je majhni, topi 0 fli^k kar tonil med njimi in ne d'sta rjavi živi očesci le s te-olje"1'0 Z1"U v beli svet. In če je a boprJ Polne ustnice, sta se mu nati tiskali vrsti belih žobov, ki iela fein o njih žal zelo sumil, da Tol#metni. Na levi strani bra-iiiha*niu je visel mesen, kumarci še b|°ben izrastek, ki je opazo-ias pf a s'lil na smeh, lastnika pa 1 se$v nič motil. , ak je sedel pred menoj in ie zit-al m kar se mu zljubi, pa ti in Cjf.nil ne bo- kaj bodo dru- . ne^udite kolikor hočete, mas-lkovl sfem mu odgovoril, "še pa|ieLagal Vam bom- Ali vam jo rnorebiti ponuditi smot- rokf , ttvala, sir!'' je menii. «Ti-„ i !Rraeice, ki jim smotke pra-l0". X' S° mi Pregosposke. Mpja 2111 IlS mi je 1-iubša." slu, al si j° je in nadeval. Jn f,n° sem mu ponudil šibico. ie-, SSkimalje- i obUj J-udi taka gosposka iznajd-,,•> Uštele šibice !" je dejal, i ne. J so Za savano. človek se ne du*g Ovaditi." š zasegel je ^ žep gvojega QV_ Res fgd kožuha in izvlekel punks, vrsWpijsko kresilo, dva klina, •ada f« Širši, drugi ozek in ošiljen. ike T^sem je luknja, napolnjena ?a 1» uho drevesno trhlino. šilja-lti , 6k J'e vtaknil v trhlino, 0 sPfVrkljal, unetil iskro, jo raz-'eli^rj ^ naložil tlečo trhlino na , pagak. Zamudno delo! ie pif n spet mu je zmanjkalo be-31 §eJv 1 kaza1' da bi rad načel daj ^ Pogovor, molče je vlekel oda'1' ko pipo, gledal skozi okno I opazoval svet ob železnici. 3ti * ozu je zadišalo P0 oreho. f laka?": Tudi "gosP°skega m maral. e * , smo na postajo; ,čaSk Platte' kjer se stekata i liše, f North Platte River in South InJnri Ver- lzstopil J'e in šel rel, £v .Jim vozovom. Konjska ! 1 113 li^6 gledala skozi vrata. bi llžboV2 Je imel svojega konja s j tra^1 oj Pa je gelj da poskrbi za. njega. In spet je sedel meni nasproti, molče vlekel pipo in gledal svet ob progi. Opoldne smo stali v Cheyen-nu. Tam se odcepi proga, ki ! vozi proti jugu v Denver in črez Skalno gorovje proti Coloradu in dalje na zapad. "Ali potujete morebiti v Denver in h Coloradu, sir?" me je vprašal. "Ne." "Well. Torej si ostaneva soseda." Ste še daleč namenjeni?" "Hm—! Da in ne, kakor se mi bo zljubilo. In vi—?" "Najrajši bi obiskal Ogden." "Aha—! Torej mormone bi radi obiskali?" "Da." "In potem—? Ali pa morebiti mislite ostati pri njih?" "Ne. Gori v gorovje Wind River bi še rad šel in k Trem Tetonom." Prijel je za pipo, odprl usta, pa nič ni rekel. Le neverno in sumljivo me je gledal. "Tja gori—? Tja gori si sme upati le zelo pogumen west-man. Imate družbo?" "Ne." Rjavi očesci sta mu živahno in veselo zaigrali med mastnimi lici. Obraz je potegnil v posmehljive gube in dejal: "Sami ste—? In tja gori k Trem Tetonom bi radi šli—? Med Siouxe in sive medvede—? Ali ste morebiti že kdaj culi kaj so Siouxih in sivih medvedih?" "Mislim da sem." "Tako—? Hm—! Kaj pa ste pravzaprav, če vas smem ■ vparašati, sir?" "Pisatelj." . "Pisatelj—? Tako—? Torej knjige pišete?" Ves obraz se mu .je smejal, | da so mu poskakovala debela ! in rdeča lica. Oči so mu plesale. čisto tako je bilo kakor tisti-krat, ko sem se prvič srečal z j malim Sans earom. Tudi nje-: mu se je zdelo sila smešno, da i pisatelj hodi po divjem zapadu. j Mojemu debelemu sosedu pa i kar v glavo ni šlo, kako more pisatelj, pa še sam in brez družbe, potovati v najnevarnejši predel Skalnega gorovja. "Lepo!" je hihital. "Torej pač najbrž mislite pisati knjigo o Treh Tetonih, dragi master in pisatelj?" "Morebiti." j "Pa ste najbrže kje videli j knjigo, v kateri je bil naslikan Indijanec ali pa celo medved?" "Se razume!" sem dejal resnobno. "In mislite, da. bi bilo lepo, če bo taka bitja tudi živa videli?" "Seveda." "In tudi puško imate g seboj, zavito tamle v odejo?" ' "Da." "Torej pa poslušajte.! Dober nasvet vam'bom dal, sir! Zlezi-te na prvi postaji z vlaka pa j glejte, da pridete domov! Ste ! sicer dolg in močen človek, podobe pa nimate, da bi znali ustreliti veverico, kaj šele medveda! Knjige so vam omeglile glavo! Huda škoda bi bila za vaše mlado življenje, če bi vas pri prvem srečanju s kako divjo mačko zadela srčna kap! Povejte, gotovo ste kdaj Cooper j a brali?" "Sem si mislil! In o slavnih westmanih ste culi?" "Da!" "Da," sem djal skromno. "O Winnetonuu, o Old Fire-handu, o JDld Shatterhandu? Ali pa o debelem Walkerju, o dolgem Ililbersu?" "O vseh teh." Debeli možek niti slutil ni, da se še bolje zabavam z njim ko on z menoj. "Seveda!" je pravil. "Take knjige so nevarne,' nalezljive! Tako lepo se bere vse tisto! (Dalje prihodnjič) AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 29, 1940 Sigrid Undset: KRISTINA — LAVRANSOVA HČI VENEC Imenik raznih društev S. K. P. DRUŠTVO ''LIRA" Predsednik Frank Kuret, podpred-I sednik in pevcvodja Peter Srnovršnik, tajnik Daniel Postotnik, 6926 Hecker Ave., blagajnik Joseph Marinko, 1234 E. 74th St, Nadzorni odbor—Stanley Bizjak, Agnes Klemencic in Prances Eiancel. Zastopnika za Združ. Društva Sv. Vida: Prank Kurct in Agnes Klemencic. Kclektor za podporne člane: George Kvaternik. Društvo ima pevske vaje vsaki torek in zboruje vsaki torek po drugi nedelji v mesecu v stari šoli sv. Vida. DRUŠTVO CARNIOLA TENT, ŠT. 1288, THE MACCABEES Predsednik J'osepr Babnik, podpredsednik Joseph Susnik, tajnik Ivan Tavčar, blagajnik in zapisnikar Ivan Babnik. Nadzorniki: Anton Zupan. Frankie Drobnic. Louis Pajk; bolniški cdbor: Math Kern, Prank Znidaršič, Vinko Klemenčič; zdravnik dr. Kern. Društveni urad v starem poslopju SND zgorej. Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v novem poslopju SND., dvoran št. 1. SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 11C0 Addison Rej.; podpredsednik Jchn Kra-Sovcc, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 6Gth St.; blagajnik John J. Leskovec, 1371(5 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Znidaršič, John Mlakar in John Lo-kar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba kt. 4. stare poslopje. Društvo sprejema novo člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine, in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je 1.00 mesečno. Za sprejem ali pre-ged novih članov do vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA jVIAKIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak. 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er-bežnik. nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan, Jennie Brodnik; redite-l.iica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna, društva fare sv. Vida: Mary Frietov, Mary Tekavec; 'za klub društev SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki: dr. Se- liškar, st., dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman. dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v staii šoli sv. Vida vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri po-pSklne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV.. ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani staro šole sv. Vida. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Mike Klemenčič, tajnica Mary Otoničar, lilo E. 66th St.; zapisnikarica Julia Brezovar, blagajničarka Margaret Toma-žin; nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Lawrence Bandi, Louis Kraje. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ.. Predsednik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1C93 E. 64th S..; blagajnik L-ouis Kraje; za pregledovanje nove: a članstva vci Lloveno'.d zdravniki. Društvo zboruje vjako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1. pop. Mesečni asesment se začne pobirati 12:30, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali, $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tua: otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jecl-note. Angleški bombnik je dobro izvršil svojo nalogo, M v Rokavskem zalivu bombardiral nemške ladje, naloga, s z oljem. Oblaki dima, ki se dvigujejo visoko v zrak, ftsal trjujejo, da je bomba zadela svoj cilj. Pri DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA Predsednik John Levstik, 646 East 115th St., podpredsednik Anton Illap-že. 1C32 E. 72nd SI:.; tajnik Albert Novak. 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej • Tekavc, 1023 E. 72nd Pl„ zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St. Nadzorniki: Frank A Turek, Frank Petkovšek in Steve F. Pimat. Vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. uri popoldne v dvorani št. 2. V društvo ne sprejema člane od 16. do 45. leta. Jim Farley, predsednik demokratskega narodi'1* odbora v pogovoru s William B. Bankhead-om. FarMf bil tudi eden izmed predsedniških kandidatov na dm k) •a tski konvenciji. P0E0R - - - POZOR J KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in Ita^'f^ vsaka pošiljatev je garantirana; ^ j KADAR rabite krstni ali rojstni list iz starega k«"9'^^ KADAR-koli rabite informacije glede vašega dei»>f,000 aH imetja v starem kraju; ©g, |KADAR potrebujete notarske listine ali notaci je podpis; 3 clr KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali d^Prii državljanski papir, se vedno obrnite n»:ki Republikanski predsedniški kandidat Willkie je imenoval za svojega kampanjskega vodjo kongresnika Joseph W. Martin, ml. (levi na sliki), iz države Massachusetts, kateri je bil obenem tudi imenovan predsednikom republikanskega narodnega odbora. AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slov. Nar. HRANILNE VLOG; 1 //&>/ OF YOUR Y A //r^V 'NVESTMENT [ I Lu IPFFPVWMPIMb ill l Kil IM n llz I $5000. I TEKOČE OBRESTI PO 3% J ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO* [ 6235 ST. CLAIR AVENUE Med otroci-begunci, ki so dospeli iz Evrope v New York, je tudi mali Ernest Simpson. Njegov oče je bivši mož sedanje wodvodinje Windsor. Simpson je poročen z Mary Kirk Raff ray, s katero se je poročil leta l'.)37. Ko sta tako sedeli, je Kristina pravila gospe Aashildi, kako je bila srečala divjo deklico, že več let se ni bila spomnila tega dogodka, sedaj pa ji je nenadoma prišel na misel. In ko je pripovedovala, ji je postajalo čudno jasno, da je nekaj podobnosti med gospo Aashildo in divjo deklico — čeprav se je ves čas dobro zavedala, da si nista enaki. Ko pa je povedala vse do konca, je gospa Aashild trenotek sedela v dolino. Končno je rekla: "Bilo, je pametno, da si zbežala, ker si bila še otrok. Gotovo si pa že čula o ljudeh, ki so sprejeli zlato od škrata, njega pa u-rekli v skalo." "Res, čula sem že take bajke," je dejala Kristina, "vendar bi si kaj takega nikdar ne upala storiti. Tudi se mi ne zdi lepo." "Dobro je, če si ne upamo storiti tega, kar se nam ne zdi lepo," je rekla gospa Aashild in se nasmehnila. "Ni pa tako dobro, če se nam ne zdi lepo tisto, kar si ne upamo storiti. To poletje si močno zrasla," je rekla nenadoma. "Menda sama veš, da obetaš biti lepa." "Da," je rekla Kristina. "Pravijo, da sem podobna očetu." Gospa Aashild se je tiho po-smejala. "Res, bilo bi tudi najbolje zate, ako bi se po Lavransu vrgla ne samo po telesu, marveč tudi po duši. Vendar bi bil greh, ako bi te omožili v tem kotu doline. Res, da ne gre podcenjevati kmetiškega in najemni š k e g a stanu, vendar se tukajšnjim ve-Ukašem dozdeva, da so le oni kaj vredni in da njim enakega no najdeš v norveških deželah. Gotovo se čudijo, da morem živeti in da se mi dobro godi, čeravno mi zapahujejo vratni pred nosom. To pa zato, ker so leni in prevzetni in se nočejo prilagoditi novim običajem — in tako zvračajo krivdo za vse na staro sovraštvo med njimi in kraljevo oblastjo, ki izvira še iz "Sverrovih časov. To pa je laž, tvoj ded se je spravil s kraljem Sverrom in iz njegovih rok spre-•jel darove; da bi pa tvoj stric prišel v kraljevo spremstvo in smel stati pred prestolom, bi se moral na zunaj in na znotraj pošteno očediti: za to seveda pa je ta Trond prenemaren. Ti pa, Kristina, bi se morala poročiti z možem, ki bi v sebi imel kaj viteštva in dvorljivosti." Kristina je sedela in strmela v Arnetov rdeči jopič na dvorišču v Formu. Vselej, kadar je gospa Aashild pravila o svetu, v katerem je poprej živela, si je Kristina, ne da bi se sama tega zavedala, predstavljala viteze in grofe po Arnetovi podobi. Dokler pa je bila majhna, si jih je zmerom slikala v očetovi postavi. "Moj nečak Erlend Nikulaus-son s Husabyja, ta bi bil primeren ženin zate. Kako lepo je zrasel, ta fant. Moja sestra Magn-hild me je lani na potu skozi dolino obiskala in Erlend je bil z njo. No, njega pač ne moreš dobiti, vendar bi rada pogrnila o-dejo čez vaju v poročni postelji — črne lase ima, kot imaš ti pla-ve, in lepe oči. Ampak, če kaj poznam svojega svaka, se je gotovo že ogledal za nevesto, ki bo za Erlenda bolj primerna kot ti." "Mar se tisti, ki mene dobi, ne bo dobro oženil?" je začude-j no vprašala Kristina. Nikdar ji ni bilo prišlo na misel, da bi iskala razžalitve v kakšni besedi gospe Aashilde, vendar se je ra- di tega, ker se je ta žena povzdigovala nad ljudi njenega rodu, čutila ponižano in potrto. "Seveda se bo," je odvrnila ona. "Vendar bi bilo težko misliti, da prideš kdaj v mojo rodbino. Tvoj ded, ki je sicer živel v naših krajih, je bil pregnanec iz tujine in Gjeslingi so takt> dolgo sedeli in plesneli na svojih dvorih, da jih kmalu nihče več ne bo pomnil zunaj te doline. Jaz pa in moja sestra sva se omožili z nečakoma kraljice Margarete, Skulesove hčere." Kristina ni imela niti toliko moči, da bi jo zavrnila, češ da ni bil njen ded, marveč brat njegov prišel kot pregnanec v deželo. Sedela je in zrla v mrka gorska pobočja na nasprotni strani doline. Spomnila se je tistega dne pred mnogimi leti, ko je bila s planine ugledala, koliko gora je bilo med domačo dolino in širnim svetom. Tedaj je rekla gospa Aashild, da morata domov, in ji velela, naj pokliče Arneta. Kristina je zaslonila lista z rokami, ga začela klicati in mu mahati z ruto, dokler ni o-pazila, da se je rdeča lisa doli na dvorišču zgenila in se odzvala. Kmalu po tem pogovoru je gospa A a s h i 1 d odpotovala domov, vendar je v teku jeseni in v prvem delu zime često prihajala na Jorundgaard in ostajala po nekaj dni pri Ulvhildi. Otro-! ka so sedaj že jemali podnevi iz 1 postelje; skušali so jo pripraviti k temu, da bi stopila na noge, vendar so ji vselej, kadar naj bi stala, klecnile v kolenih. Tresla se je in bila vsa bleda in trudna; steznik, ki ga ji je bila napravila gospa Aashild iz konjske kože in upogljivih vrbovih šib, ji je prizadeval take muke, da je najrajši mirno ležala v materinem naročju. Ragnfrid je bolno hčerko nenehoma nosila na rokah, tako da je zdaj vse gospodinjstvo vodila Tordis, in na materino zapoved ji je bila povsod na roko Kristina, da bi se učila in ji pomagala. Kristina je od obiska koprnela po gospe Aashildi. Včasih sta mnogo kramljali, drugič pa je otrok zaman pričakoval besede iz njenih ust razen pozdrava ob prihodu in odhodu. Aashild je ob takih dneh posedala in se pogovarjala le z odraslimi. Tako je bilo zmerom, kadar je imela s seboj soproga, kajti zdaj je tudi Bjorn Gunnarson prihajal z njo na Jorundgaard. Lavrans je bil nekega dne v jeseni odjahal na Haugen, da bi izročil gospe nagrado za zdravljenje: najlepši srebrni vrč s pladnjem, kar so jih imeli pri hiši. Spal je tam-, kaj čez noč in odslej Aashildi-1 nega dvora ni mogel prehvaliti: da je lep in dobro urejen in ne tako majhen, kot pravijo ljudje, je pripovedoval. V hiši sami da vse priča o blagostanju in hišnei šege da so gosposke kot običaji! velikašev na jugu dežele. Svo-J jega mnenja o Bjornu Lavrans ni povedal, vendar ga je zme-J rom lepo; sprejemal, kadarkoli i je prispel z ženo na Jorund-'gaard. Nasprotno pa je Lavrans gospo Aashildo kar se da1 vzljubil in govoril je, da je po njegovem vse tisto, kar se je kdaj o njej govorilo, večidel zlagano. Pravil je tudi, da pred dvajsetimi leti gotovo ni prav nič potrebovala čarovnij, ako je hotela prikleniti nase moža. Zdaj je že blizu šestemu križu, pa je še zmerom videti mlada in ima prekrasen in nad vse draže-sten nastop. Kristina je opazila, da so bi- le materi take govorice kaj malo všeč. O gospe Aashildi ni Ragnfrid kajpada nikdar ničesar rekla, Bjorna pa je nekoč primerjala z rumeno, poležano travo, ki raste pod skalami, in Kristini se je zdelo, da to drži. Bjorn je imel neobičajno uvelo lice, bil je precej debel, bled, medel in nekoliko plešast, čeprav ni bil kdo ve kaj starejši kot Lavrans. Vendar se mu je videlo, da je bil nekoč lep mož. Kristina ni nikoli spregovorila z njim besedice — govoril je malo in je najrajši obse-| del tam, kamor se je bil že usedel, čim je stopil v sobo, pa vse dotlej, da je napočil čas počitka. Pil je čez mero mnogo, vendar se mu ni kaj poznalo, jedel ni skoraj nič in je s svojimi čudnimi, bledimi očmi zdaj pa zdaj srepo in zamišljeno pogledal tega ali onega izmed prisotnih. Sorodnikov s Sundbuja od o-,nega nasrečnega dogodka ni bilo več na spregeld, Lavrans pa je bil nekajkrat na oni strani v Vaage. Nasprotno pa je prihajal Sira Eirik kot poprej na Jorundgaard; tu je večkrat naletel na gospo Aashildo in postala sta dobra prijatelja. Ta poteza v duhovnikovem značaju je ljudem ugajala. Bil je sam zelo spreten zdravnik in v tem je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj ljudje z Melikih dv\oftov doslej vsaj javno niso iskali sveta pri gospe Aashildi; svečenika so namreč smatrali za dovolj sposobnega, poleg tega pa jim ni bilo lahko vedeti, kako naj se obnašajo nasproti človekoma, ki sta bila tako rekoč pahnjena iz lastnega družabnega kroga. Sira Eirik sam je govoril, da drug drugemu nista v napotje, kar pa je se tiče njenega čarovništva, da ni njen župnik; sicer je že mogoče, da gospa več ve, kot je dobro za njen dušni blagor — da pa ne smemo pozabiti, da ne-jvedni ljudje radi kvasijo o co-iprnijah, kadar ima kakšna ženska več pametei kot pa drhal. Gospa Aashild pa je od svoje strani na moč hvalila duhovnika in pridno zahajala v cerkev, kadar je bila za praznik na Jo-rundgaardu. Tisto leto so imeli žalosten božič. Ulvhild še ni mogla sto-Ipiti na noge. Vrh tega pa ni bilo ničesar ne videti ne slišati 0 sorodnikih s Cundbuja. Kristina je opazila, da se je v soseski o tem govorilo in da je šlo 1 očetu k srcu. Toda mati je ostala ravnodušna in Kristini se je zdelo, da ne ravna lepo. ! Nekega večera proti koncu praznikov pa se je v gosposkih' ■saneh pripeljal Sira Sigurd, hiš-' ni kaplan Tronda Gjeslinga, in ! njegova najodličnejša naloga je bila ta, da jih je vse skupaj povabil v goste na Sundbu. Sira Sigurd je bil v okoliških občinah malo priljubljen, zakaj on je bil tisti, ki je dejansko I upravljal Trondova posestva — [oziroma so ljudje nanj zvračali krivdo za Trondovo trdo in nepravično ravnanje — in res se ni dalo tajiti, da Trond precej stiska svoje kmete. Njegov duhovnik je bil silno spreten v pisanju in računanju, vešč v zakonih in dober zdravnik — seveda manj, kot je sam mislil. Po njegovem vedenju sodeč pa bi nihče ne mogel verjeti,'da je bog zna kako pameten mož; pogosto je klatil neumnosti. Ragn-fridi in Lavransu že od nekaj ni bil po volji. Toda ljudje s Sundbuja so, kot je bilo razumljivo, zfelo cenili svojega duhovnika; tako oni kot on so bili hudo užaljeni, da ga niso bili poklicali k Ulvhildi. Ko pa je Sira Sigurd prišel na Jiorundgaard, je nesrečno naključje hotelo, da sta že bila tamkaj gospa Aashild in gospod Bjorn, poleg tega pa še Sira Eirik, Arnetova roditelja Gyrd in Inga s Finsberkkena, stari Jon z Loptsgaarda in neki pridigar iz Hamarja, brat Aasgaut. Ko je Ragnfrid velevala znova pogrniti mizo za gostijo in je Lavrans pregledoval pisma, ki jih je prinesel duhovnik, se je temu zahotelo pogledati Ulv-hildo. Bila je že legla k nočnemu počitku in je spala, vendar jo je Sira Sigurd prebudil, ji začel otipavati hrbet in ude in I jo izpraševati, izpočetka še do-ivolj prijazno, nato pa, ko se ga je prestrašila, nepotrpežljivo. — Sigurd je bil človek majhne rasti, skoraj priti ikovec, imel pa je širok, rdeče žareč obraz. Ko I jo je hotel dvigniti in postaviti na pod, da bi ji preizkusil noge, je pričela vekati. Tedaj je go-■spa Aashild vstala, pristopila k postelji in pokrila Ulvhildo s krznom, pri tem pa rekla, da je -dete tako zaspano, da ne bi moglo stati na tleh, četudi bi bilo zdravo v nogah. Duhovnik se je začel togotiti. češ da ima tudi on sloves | nega zdravnika. Gospa A« pa ga je prijela za roko, ff peljala na častni sedež ttf ' jela razkladati, kaj je bil' rila z Ulvhildo, pri tem f je pri sleherni stvari sprs' la za mnenje.