13. štev.
V Kranju, dne 30. marca 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarski lisi
Izhaja vsako aobolo zvečer
in stane za Kranj 4 K., po poŠti zit čelu leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge driave '.aue 6 60 K. Posaniezua .4Usvilka po 10 vin. — Na n iroćbe brez istodobne vpoiiljutve naročnine se n« ozira. — Uredništvo in upravni-' t v u je na pristavi gor p, K. Floriana v «Zvezdi».
Mesečna priloga
„SloVusV Tctaiir
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, ta •'•■t;t strani 20 K. In-.erati ae plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za ve.-irut znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — tiokopisi se ne vračajo.
' 1 '
V
alili narotto.
Z današnjo številko končujemo prvo četrtletje Vlfl. letnika. Ob tej priliki prosimo vse one cenjene naročnike, katerim poteče naročnina, da blagovolijo poslati nadaljno naročnino, da redno pošiljanje lista ne prestane. Obenem prosimo svoje somišljenike, da pridno agitirajo pa naš listen nam pridobivajo novih naročnikov. — „Gorenjec" stane za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni; za druge države 5 kron 60 v.
Politični del. b b h
□□□□□
/T?
■ /
Novi veliki brzotiskalni stroj naše tiskarne, ki ga goni električni motor
Opis v „Novičarju".
Splošna volilna pravica In — absolutizem.
• Fluctuat, nec mergitur« — Emilio Castelar, najslavnejši španski republikanec, je dokazoval v enem svojih velikih govorov, da človeški duh rabi celo stoletje, da izvrši kako novo, veliko dejanje, kako novo veliko idejo. Tako je razdelil po stoletjih važne in odločilne zgodo-dovinske dogodke: iznajdbe na nebu, pot v Ameriko, tisk, smodnik, reformacijo, železnice i. t. d. V sličnem razmerju se nahaja opazovalec zgodovinskih evolucij na političnem polju. Teokracija, oligarhija, monarhija, konstitucionalizem, — splošna volilna pravica — republika, socializem, anarhija, revolucija.
Ko je bil lansko poletje v odseku za volilno reformo po dolgem mešetarjenju sprejet načrt vladne predlogp, ki je danes zakon, trdili smo na tem mestu, da je ta načrt prišel za nas Slovence prezgodaj, da splošna volilna pravica pri nas političnega življenja ne bo demokratizirala, ampak ustvarila najstrožji absolutizem.
Shod zaupnikov klerikalne stranke, ki se je vršil meseca februarja v ljubljanskem <Unionu» je to naše domnevanje potrdil v celem obsegu. Dr. Krek, ki je na tem shodu predlagal kandidate za državni zbor, je objavil in utemeljeval kot program stranke načelo: stranka je vse — osebe nič. Ta izjava je tem zanimivejša, če se pomisli, kdo da je na Kranjskem klerikalna, ali slovenska, ljudska stranka. Dr. Šušteršič, dr. Krek in Anton Bonaventura. In niti dr. Krek niti mnogobrojni udeleženci zaupnega
PODLISTEK.
Aleluja.
SliCiea k življenja čebel.
Velika sobota popoldne je. V kranjski župni cerkvi je odzvonilo delopust. Navadno vrvenje meščanov in okoličanov je prenehalo po ulicah prej kot po navadi, le pridne hišine še brišejo okna in hlapci snažijo in pleskajo prodajalniška vrata. Vse drugo meščanstvo skoraj se je skrilo med štiri stene in so pripravlja k vstajenju.
Prifrčala je tudi zadnja čebelica ter se usedla z rumenim cvetnim prahom obložena, vsa trudna In spehana pred svoj panj, počila malo, potem pa urno skobacala s svojim bnmenom v svoje bivališče. Pa kaj pravim čebelica, saj majhna je bila le po postavi, po starosti pa je bila prava pravcata čebela z oguljenim hrbti čem in prav takim zadkom, kar priča, da jc že silno, silno stara in je ena izmed onih, ki so že lansko leto zagledale luč sveta, da je tekom, dolge zime ščitila svojo nad vse ljubljeno matico in pomagala med tem izprazniti marsikatero celico.
Danes pa, to čuti zagotovo, se vrača zadnjikrat s paše, danes se je poslovila od rumeno-prašnih leskovih mačic, danes je v slovo poljubljala rumene trobentice, in danes je zadnjikrat prenašala pozdrave od cveta do cveta. Vse to čuti na svojem šibkem telesu. Zato hiti na svoj prostor, kjer jo čakajo mlajše sestrice, ki se hipoma zboru
v polkrogu pred svojo, za delo onemoglo priha-jalko. Desno breme ji odvzame Nelči, Belci se loti levega, Palci ji briše oči, Zalčl ji gladi tre-bušek, Zumči ji urejuje tipki, in Šumči ji urejuje peruti. € Hvala vam, sestrice mlade,» tako prične stara, «hvala vam za vaš trudi Zdaj pa mi privoščite kratek oddihljej, da vam povem, kaj vas čaka, da vas opozorim na nevarnosti, ki preže na vas, da vas pripnvim na prvi izlet, ki se ima vršiti prav v kratkem, morebiti že jutri.»
• Moje življenje je, to slutim, že nocoj pri kraju, ali vaše življenje se sele z jutrišnjim dnem prične. Dvigni svoji tipki, Binči, in poslušaj! Ti Surači, miruj s svojimi nožicami! Šipči, ne oziraj se okrog; kadar se vrneš po prvem izletu, pazi, da najdeš svoj panji Pazi na Samsona, naslikanega na našem panju; na rami nese Fibstejcem ukradena mestna vrata, zakaj po tebi je, ako zgrešiš svoj panj in zajdeš v sosednega. Pazite pa tudi vse, to vam rečem, da ne zgrešite čebelnjaka, ki stoji na vrtu poleg poti, ki drži na pokopališče! Vodi naj vas pred vsem duh Nj. Veličanstva, naše prevzvišene kraljice! Nikdar naj vas ne moti dim, ki prihaja tamle iz kovačnice, nikdar naj vai ne zapelje rožljanje tiskarskega stroja na nasprotni strani vrta, zakaj radovednost bi bila poguba za naš rodi Prav tako se ne dajte motiti šumu, ki prihaja v enournih presledkih iz poslopja onkraj drevoreda 1 Kakor ve tukaj, tako namreč se vadijo tam mladeniči v raznih vednostih, ki jih bodo potrebovali v življenju. Toda oni davno tako ne na-
predujejo, kakor ste napredovale ve, ljube moje poslušalke. Njih poslopja ne bodo nikdar tako umetna, kakor so naše stavbe«. Njih ljubezen do učiteljev in njih u danost do poglavarja se nikdar ne bo dala primerjati z ljubeznijo, ki jo gojite do mene, niti z udanostjo in požrtvovalnostjo, s katero se oklepate Nj. Veličanstva, naše prevzvišene kraljice. In kaj naj rečem o njih vednosti t zemlje-pisju? Kolikokrat zgreši ta ali oni svojo pot, pa se nikdar več ne vrne! Ve pa je ue boste zgrešile nikdar.*
Starka umolkne, povesi tipki, privzdigne sprednji ter si briše oči, kakor bi se bila česa prav bridkega spomnila. Zumči in Šumči priskočita ter ji pomolita jezička, katera starka hlastno obliže, potem pa okrepčana nadaljuje: «Kakor govore stare bukve, preže na naš rod mnogoteri sovražniki. Tihotapski pajek vam bo nastavljal svoje mreže, in če se jim ne izognete, zapletete se vanje, kakor lažnik v svoje spletke. Vitka osa vas bo napadala, kadar boste z medom obložene počivale pred ulnjakom. Še hujši in krvoločnejfci bo njen stric, veliki sršen. Do vase zaloge se bo hotel preriti kosmati čmerlj. Vsem tem želo in smrt!»
«S toplejšim letnim časom bo prišla nenasitna lastovka ter vas prestrigala v zraku. Še pozneje pride požeruh srakoper, ki vas bo žive natikal na trne.»
cNnjvečji in najnevarnejši vaš sovražnik pa je človek, ki si domišlja, da je je kralj stvarstva, dasi ni naredil oživljajočega solnca in posejal travnikov
•hodi ti niso bili v svtsti, kako »s j« govornik TTtil v kolobarju, ko je predlagal državnozborafci kandidat«.
•Mi se opiramo na masa ljudstva, zato se moramo demokratizirati.* Nikdar in nikjer pa ni bilo čuti, da zahtevajo idrijski delavci za svojega zastopnika Gostinčarja, gorenjski kmetje pa Demšarja. In demokratiziranje se imenuje, če se pro-gramstično izjavi: stranka — to je dve, tri osebe ▼ Ljubljani so vse, posamezen poslanec, volilec — nič. Ta izjava je absolutizem Ludo vika XIV. in z de-mokratizmom nima nobenega stika. — Pripravno pa je bilo tako stališče ▼ tem ozira, da je za kandidata dober vsakdo, ki pripada stranki, da kandidat ne potrebuje ni duševnih, ni strokovnih kvalifikacij; k večjemu: kriv hrbet in Uroka usta. Ali je to demokracija, če se kategorično izreče, da mnenje volilec v sploh ne pride v poŠte v, odločilno in edino merodajno je le vodstvo stranke. To vodstvo določi program stranke, izbere kandidate, določi taktiko, ukrene sploh vse — zaupniki volilci, dobro naše ljudstvo pa nima druzega poklica kot oddati svoj listek za tistega kandidata, ki ga je vodstvo določilo.
Če se hoče to načelo izvajati, potem je slovenska delegacija, ki bo prišla vsled volitev majnika meseca v državni zbor, zmožna za vse: vstopi lahko v Luegerjev klub, ker je ta krščanski socialec, vstopi lahko v Ebenhochov klub, ker naloga te delegacije je, zastopati katoliška načela, vstopi lahko v «centrum», ker ta bi zastopal obe struji: krščansko soc:alno in strogo katoliško. In če se prav spoznamo, se hoče takim možnostim že sedaj pripravljati pot
Eno dobro stran pa ima ta odkritosrčnost. Vsak pritisk provzroči reakcijo.
Čim bolj se napenja struna, tem večje je upanje, da poči.
Kakor je bilo pričakovati od nove volilne reforme, vzbudila je ta tudi pri slovenskem narodu mnogo latentnih življenskih sil.
In posebno zanimivo je opazovati, da se te na novo probujene življenske sile v prvi vrsti uveljavljajo na periferiji: na Štajerskem, Goriškem, v Trstu. Vsa ost volilne reforme je naperjena proti napredni slovenski stranki. In ravno sedaj, ko se narava vzbuja k novemu življenju, želimo iz vsega srca, da bi tudi narodno-napredna stranka doživela novo pomlad. Za to pa je najbolj potrebno spoznanje položaja. Naj bi se vendar nehalo deklamirati o «uspehih> napredne stranke v našem političnem življenju. Politika je egojizem v praksi in dobra politika je tista, ki je uspešna, naj se uspeh opira na srečo ali spretnost. In uspešna v tem pogledu naša politika ni bila. Mi smo še vedno mnenja, da je preporod narodno-napredne stranke mogoč. Če pa se motimo, potem želimo, da se prejko-prej porodi nova stranka, ki ima kal prihodnjosti
s pisanim cvetjem, zakaj vse to je delo Višjega, katerega sem vas učila častiti takoj, ko ste izlezle iz svojih zibelk. On je hotel zboljšati človeški rod in mu poslal zato Odrešenika; ta pa ga ni hotel sprejeti, ampak je vstal od smrti in šel k svojemu Očetu. Vaš- jutrišnji prvi izlet naj va? spominja Njegovega vstajenja!*
•Človeka se torej ogibajte med potom, in svoj dom in svoj zarod branite proti njemu!*
•Končujem, drage moje sestrice; moje življenje je pri kraju, vam pa zapuščam sveto nalogo: delajte in naredite vosek, iz katerega naj se naredi sveča, sveča velikonočnica; ta naj se postavi na oltar in prižge takrat, ko bode svečenik zapel: • «Zveličar je iz groba vstal, Aleluja!»>
Pridi k nam . . .
V savskem drevoredu. Jutro je danes izredno mlado in sveže. Pot ob mogočni strugi prozornega in zelenkastega vodovja, med mladimi smrekami ter trepetajočimi topoli, to je v večernih urah pot zaljubljenih parov.
To stran za grinja še senca, le tupatam se je vkradel solnčni žarek izza rebri in se razlil po pesku v blefičečerumeno mlako. Vlažnovonjivi vzduh polni te vedno šumljajoče drevesno kupole, te prosojne oboke, skozi katere se svitajo višnjeve krpe. Mlado zelenje Šmarjctne gore pa se koplje že v jutranjem zlatu, voda, šumeča in bobneča, žari v polnem barvnem akordu. Po njeni gladini plavajo biseri, se prikazujejo, se utapljajo v trepe-
? sebi, da se ta proces ne zavleče predolgo in ne pade več žrtev, nego je neobhodno potrebno.
In ko čujemo velikonočne zvonove, ki nam naznanjajo novo pomlad, obdajajo nas optimistični upi, ia bo naravna življeotka sila slovenskega naroda s elementarno močjo prodrla skozi jekleno oklopje, v katero ga hočejo vkleoiti volitve majnika meseca, da bon astala močna reakcija proti načelu: stranka vse — volilci nič; da bo ravno volilna reformi vzbudila v masah vse tiste latentne sile, ki bodo osigurale slovenskemu narodu njegovo — politično individualnost — fluctuat, nec mergitnr.
Velika noć.
Nenavadno dolgo je letošnja zima oklepala naravo s svojo ledeno roko. Ostra burja je pihala po naših dobravah, visok sneg je ležal mesece in mesece po planjavah naše domovine. Gonki velikani, ki gledajo od severa in vzhoda dol na slovensko zemljo, se ie vedno bleste v svojih snežnih odejah in kljubujejo solnčnim žarkom, ki se z vedno naraščajočo močjo upirajo v snežne grebene.
Toda zakon narave je tak, da tudi na naših gorah solnce raztopi sneg in led in da gorkota sledi zimskemu mrazu.
Dolgo, nenavadno dolgo Že tlači moč teme naše revno slovensko ljudstvo in ga tišči z jekleno roko k tlom, da se ne more vzdigniti v višave prostosti «v višave moči in pa slave*. Odkar je stopil na površje v zgodovini, poskusil je naš narod le dvakrat otresti se resno verig, v katere ga je zvezala moč graščaka in rimskega duhovnike, Matija Gubec, kralj kmetski, ki je hotel osvoboditi našo zemljo pijavk, ki ji razjedajo mozeg in kri, je moral plačati na gorečem prestolu svojo ljubezen do kmetov, in ob času verske reformacije je cerkov z divjo krutostjo uničila vse gibanje za svobodo.
Minuli sreče so in Slave časi!
Bolj nego kdaj stega klerika 1 izem svoje ostre kremplje po naši od narave oblagodarjeni, toda po suženjstvu prebivalstva zanemarjeni zemlji. Smrt in pogibelj se obeta vsem, ki ne verujejo, da ima duhovnik pravico segati v naše gospodarsko, politično in družinsko življenje, uničiti želi klerikalizem vse, ki mislijo, da je duhovnik zato na svetu, da skrbi za dušni blagor vernikov, ki ne verujejo v božanstvo klerikalnega poglavarja Šušteršiča, pred katerim kleči sam škof in ga moli. Grmada se pripravlja že, da se sezg-) na nji oni, ki imajo toliko možatosti v sebi, ti J ne prodajajo svojega prepričanja, kakor klerikalna junaka Šuklje in Pogačnik, ki sta čez noč postala bojevnika za Šušteršiča, katerega sta pred malo leti še preklinjala.
Toda zakon narave je tak, da svetloba premaga temo, da solnčna moč raztopi ledeno odejo.
Naj je tudi za Slovence in za naprednjake še posebej naravnost peklensko zlobno prikrojena volilna reforma mogoče za nekaj časa še pritisnila naprednega duha našega naroda k tlom, umorila ga ni in ga nikdar ne bo!
Kakor je Krist premagal vse svoje sovražnike in z vsem veličanstvom obdan vstal iz groba, tako mi trdno verujemo, da ni daleč oni dan, ko tudi naše ljudstvo spozna, da mu je mogoče živeti le,
tajočih hipih, tam zopet mogočen plamen živega ognja. Ljuto drvenje vodnih mas čez jez prcglu-ševa žvižg kosov in to vrenje in kipenje se ziblje v zraku enakomerno, zategnjeno nad samujočo okolico.
Veliki petek. Mehka Čutstva objemajo molčečega izprehajalca; njegov duh je splaval daleč nazaj — na Golgato.
•čudovita moč tvoje osebnosti, o, Nazarenec, upogiba mojo notranjost. Rimci ti podajajo jesih in žolč, tvoje življenje jim je svetožalje in obup. Prepričevalno govore* o ničevnosti zunanjega sveta, da je tisti delo pekla in da si ga prišel rešit greha ...»
• •Vidni svet je val neizkončnega morja; izvor je vsega zla, ker ni gladina. Ti, človek, sad si tega zla, ker si Adamov potomec. Tvoje bitje samonasebi je greh in zato moraš skozi ozke duri Čiščenja. Čutnost, prokleta si! Ukloni svojo glavo in potresi jo s pepelom minljivosti in laži! Nič si !»•
•In ta pesem se glasi danes iz vseh hramov božjih, iz hramov, kateri naj bi bili, o človek, domovi tvojega harmoničnega življenja, tvoje vidne in nevidne osebnosti...»
•V srcih in glavah trpinčenih ljudi — veliki petek, a v naravi to žarno solnce, ta jasni dan, to življenje!...»
Hrupno šumi vodovje in v veličastni himni poveličuje vzbujenje mlade in deviške narave. Rosni cvetovi so prebodli tla, njih vonj pronica zrak in njih barvo žare med dračjem in suhim
če se ne ustavlja modernemu napredku, če ne zapodi od sebe vse one nepoklicane jerobe, ki ga hočejo ohranili le v neumnosti in sabitosti, da mu režejo ložje kozo is telesa, ki sovražijo šolo, ker se boje omike, ki oznanjujejo revnost na duhu, da sami ložje izkoriščajo ljudstvo, zapeljujejo žene, skrunijo otroke. Pride dan, ko bo tudi nal narod poznal, da je klerikalizem pošast, ki hoče požreti vse, samo da napaie sebe. In tedaj bomo zaklicali veselo: Aleluja!
Kmečki pogovori.
Andrej: Dober dan, sosed Jurij! Kaj pa ti počneš vedno doma, da te ni nikdai videti med ljudmi. Jurij: Doma sem, doma. Kam pa hočem iti ? Denarja mi ne ostaja, da bi hodil po gostilnah, pa saj že doma v družbi žene in otrok prebijeni dan. Andrej: O tako manjka ti pa ravno ne, Jurij, da bi si ne smel privoščiti v nedeljo četrtinko vina ali vrček piva in zraven se pogovoriti kaj o raznih stvareh s prijatelji. Jurij: Povsod mi manjka. Pridejo davki, pride bera, za škofove zavode, dekleta so vpisana v Marijino družbo in vedno kaj nosijo gospodu kaplanu, žena je vpisana v nekatere bratovščine, otroci hočejo vedno za zvezke, peresa in bogsigavedi za kaj moram še vse dajati. Lansko leto so pobirali za nove altarje, letos pa pravijo, da bodo naredili nov križev pot, orgije bodo morale biti nove, gospod Župnik so rekli že večkrat, da bi začel pobirati za novi četrti zvon. Pa vedno še pridejo kakšni drugi izdatki, dobi se pa malo iz kmetije. Andrej: Cele litanije stroškov si mi napovedal, Jurij: Jaz se ti le čudim, da ti vse te stvari tako potrpežljivo plačuješ. Pri meni vseh teh stroškov ni. Moji družini sem napovedal, da vsi lahko pošteno služimo Bogu, čeprav niso vpisani v vsakovrstno bratovščine in družbe. Za škofove zavode no dam nič, za oltar si dal ti lani 20 K, jaz nisem dal nič, ker sem videl, da je to sama potrata, svetnike proč metati, ko so še dobri. Ko bi jih dali popraviti, bi niti eno petino ne veljalo toliko. Za križev pot ne dobe nič pri meni, ker je sedanji še prav lep. Duhovniki take reči samo zato izmišljujejo, da se hvalijo potem, koliko je kdo naredil. Seveda za tuje denarje bi vsakdo delal. Tako pulijo denar ljudem iz rok, ni čuda, da si potem ne upaš kupiti četrt vina. Jurij, ali ti res misliš, da je to dolžnost naša, da bi duhovnikom vedno znašali denar skupaj. Saj moraš plačati bero in davek, zakaj imaš potem še drug nepotreben davek. Čudno se mi zdi, da nekateri ljudje prav nič ne vidijo, koliko znosijo denarja v farovže. Pri tem je pa še to čudno, da se nikdar nobeden ne pritoži, ko n. pr. vsi godejo, če je treba nekaj krajcarjev plačati za popravo ceste ali mosta, in vendar cesto in most bolj potrebujemo, kakor škofov zavod. Jurij: Andrej, tega pa nimaš prav! Za cerkvene namene pa moramo že dati, kar ukažejo. Andrej: To ni res, da moramo, ampak če hočemo. Ti praviš za cerkvene namene. Res je, da je prav, Če damo za potrebne reči, samo za nepotrebne pa ni potreba. Če pa damo, hočemo pa tudi vedeti, kam gre. Navadno pa mi nikdar ne vemo, kako je s cerkvenimi računi. Denar nosimo skupaj za sveče, za olje, od zvonov plačamo pri pogrebu, pri porokah, vsako leto so ofri za cerkvene namene, v pušico dajemo i. t. d., toda nikjer ni denarjev. Če se zvon ubije, moramo zložiti ves denar za novega, če je treba kaj mašne
listjem. Narava se diči v tisočerih osenah: Velika noč vsepovsodl
•O, Nazarenec, čudovita moč tvoje osebnosti upogiba mojo notranjost. Tvoja osebnost svečano priča o neizkončni ljubezni do človeka, ki ni le duh, ampak tudi meso in kri!...*
•Pridi k nam, tvoje božanstvo!*
I. R.
Cesar Karel VI. v Kranja dne 25. in 26. avgusta 1. 1728.
Cesar Karel VI. (vladal od 1. 1711. — 1.1740), oče slavne vladarice Marije Terezije, je sklenil vsled mnogih zaprek šele L 1728. potovati po Notranji Avstriji*), kjer naj bi se mu v posameznih deželah, po starem običaju poklonili deželni stanovi. V ta namen je cesar odpotoval s sijajnim spremstvom dne 16. avg. popoldan iz Gradca v Celovec, kjer so se mu koroški deželni stanovi slovesno poklonili. Dne 24. avg. je cesar zapustil Celovec, prenočil pod Ljubeljem in se naslednjega dne podal preko Ljubelja v Tržič. Na vrhu Ljubelja je do tedaj cesta peljala skozi predor. Ker so se bali, da bi se predor ne sesedel, so ga malo pred prihodom cesarjevim podrli in napravili tam lepo in široko cesto, ki še dandanes kot državna cesta veže Kranjsko s Koroškim. Na Ljubelju je pozdravil cesarja kranjski deželni glavar Volbenk Weikard, grof pl. Gallenberg in ga spremil v Tržič.
Po jutranjem obedu in kratkem počitku je cesar odpotoval proti Kranju. Veselo in krepko so pokali topiči, ko se je bližal cesar mestu Kranju in 20 odposlancev kranjskih deželnih stanov ga je
*) Notranja Avstrija je obsezala: Štajersko, Koroško, Kranjiko in Istrijo.
I. prlto ja .Gorenjcu- it 13 iz L1907.
obleke, kupiti jo moramo posebej. Kam pa gre potem ta denar, ki ae pobira za cerkev vsake leto. Vidiš, Jurij, zato sem jaz tako nezaupljiv in ne dam za vsako reč, ki se jo duhovniki izmislijo, če pa je potrebno pa dam. Tako sem predlanskim prav rad dal, da so naredili nov krstni kamen in kupili novo krstno posodo, ker sem videl, daje stari bil zares slab in posoda vsa izrabljena in nečista. Za orgije pa ne dam nič, če hoče župnik nove imeti, pa naj jih sam kupi. Sedanje pojejo čisto lepo, samo meh naj narede nov. da ne bode razpuščal sape. To pa lahko napravijo iz cerkvenega denarja. Jurij: Ves, Andrej, če bi v farno cerkev napravili nove orgije, bi potem sedanje dali v podružnično cerkev. Andrej: Tako 1 Ali se splača za enkratno rabo na leto v podružnici, da bi tam orgije stale? Bodi pameten, Jurij, in nikar si ne delaj strofikov. Jurij: Ti se mi ne zdiš ravno neumen, ampak premalo imaš vere, kakor spoznam iz tvojih besedi. Duhovščini moramo biti pokorni, kar nam ukažejo. TI pa hočeš, da bi jim nasprotovali. Včasih nisi  bil tak, odkar pa se shajata z Janezom iz nase vasi, pa si tako nasproten duhovnikom in veri. Andrej: Saj to ni res, Jurij, da sem veri in duhovnikom nasproten. Ali me ne vidiš, da izpolnujem vse verske dolžnosti, več pa nisem dolžan po nobeni zapovedi ali postavi, Kar se pa tiče posvetnih zadev, kakor stroški za cerkve, volitve in časopise, to je pa čisto in samo moja reč. Župnik ni moj jerob, da bi mi ukazoval, za kaj naj dam trdo prislužen denar. Će pa bi po tvojih besedah delal, moral bi dati za vsako reč, kar si izmisli župnik. Će bi pobirali za novo spodnjo kiklo svoji kuharici, verjamem, da bi mislil, da moraš dati. To je smešno, da ne razumete, kaj vera zahteva in kaj nas uči. Zadnjič si ti tudi potegnil s tistimi, ki so glasovali, da naredimo nove svinjake k župnišču. Sam in še več drugih vas je, ki imate take luknje, da ni čuda, če imate vsako leto kakšno bolezen pri prašičih. Jaz pa pravim, da svinjakov sploh ni treba novih, ker so sedanji šele pred 10 leti novi. Kam pa pridemo, če bodemo vsako deseto leto delali nove svinjake k župnišču. Te naj očedijo in nekaj novega lesa narede, pa bode dobro. Pravzaprav je pa to sedaj brez pomena,  če so svinjaki, ker se mnogi (posebno mladi) župniki ne pečajo več s posestvom ter je rajši dajo v najem. Sedaj, ko so jim plače zvišali za 9 milijonov, bodo še manj hoteli gospodariti, ker bodo denarce dobivali lepo v davkarijah. Kajne, Jurij, kakšen straćen liberalec sera ? Brenceljnova Micase vselej prekriža, kadar gre mimo mene. Povem pa ti, da sena bil včasih tudi jaz tak teliček, da sem tako govoril in mislil, kakor ti in se več drugih. Bral sem samo «Domoljuba*. Seveda sem mislil, da je samo to res, kar je bilo notri zapisanega. Začele pa so se mi odpirati oči, zakaj bi ne pogledal tudi kakšne druge liste, n. pr. •Gorenjca*, »Narod*, <Notranjca>. Mislil sem si, sne-sti me ne more nedolžni papir. Kakor vidiš, mi gre zaradi tega vse dobro, samo duhovnikom sem se zameril s tem. To mi je pa vseeno, ker nisem odvisen od njih. Tudi pri volitvah hočem sedaj le glasovati za tiste, ki so zares sposobni za poslance in pa tudi možje, da imajo sami svojo voljo in pamet. Danes teden bodemo imeli shod, da se pomenimo, katerega poslanca bodemo volili. Pridi, Jurij še ti, bodefi videl, da ti ne bode žal. Bodemo sami odločni možje. Na svidenje!
m
V Kra&Jo, do« 81. noret.
* ♦
Milki dettili ibft je v trajni krizi. Predložen mu je bil nov mestni statut za Trst. Slovenski poslanci so zahtevali, da se odloži posve* tova nje, ker poslanci niso imeli časa, da bi bili študirali načrt Večina je odklonila predlog. Začela se je specialna debata, tekom te so pa zapusti H slovenski poslanci dvorano, ker se je odklanjalo vse njih predloge in zbor je bil nesklepčen.
Ntgodbena pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado ne pridejo naprej. «Poučeno» časopisje ugiba neprenehoma o položaju, v resnici pa menda ministri sami ne vedo, kako pravzaprav stoje stvari. Raznaša se pač vsak dan druge vesti; tako se je razširil glas, da odstopa VVeker I ovo ministrstvo, kar pa se je takoj dementiralo. Največ govori pač Kolut, ki je pri neki slavnosti zopet izjavil, da je dolgotrajna nagodba že pokopana. Najverjetneje je pač, da se pokoplje nagodbo sploh.
Kovi bolgarski ministrski predsednik Gndev je izjavil v sobranju, da bode nadaljeval politiko Petkova. Vlada hoče predložiti več zakonskih načrtov o policijski službi in o nadzorovanju revolucionarne agitacije. To se je res zgodilo, posledica pa je bila, da je prišlo v sobranju do burnih prizorov. Vlada je začela z reakcijo na vse strani. Tako je predložila tudi načrt tiskovnega zakona, ki ima zelo poslabšati sedanje razmere. Ko je začel vodja opozicije Kristov kritizirati načrt, je nastal pravi pretep med zastopniki večine in manjšine. Pristaš vlade Jonov je naskočil Kristova in ga je botel tepsti. Opozicionalci so priskočili Kristovu v pomoč, vladinovci so hoteli odvleči Jonova. Pretep se je pa tedaj šele povečal in moralo se je zaključiti sejo. Med opozicionalci je silno razburjenje.
Vatikanska trmoglavost v vprašanju ločitve cerkve in države na Francoskem rodi plodove, kakršnih najbrže papež sam ni pričakoval. V Rimu so pač računali s tem, da izbruhne nepremagljiv upor proti novemu zakonu, pa so prav slabo računali. Mnogo katoličanov, ki so se sprijaznili z novim zakonom in vidijo, da od Rima ni upati dosti pameti, je ustanovilo neodvisno cerkev, ki ne prizna papeža, zametuje duhovniki celibat in vpeljuje razne nove reforme. Videti je, da se bode to gibanje precej razširilo. Rim je torej sam kriv, ako odpadajo verniki od njega.
V vatikanskih krogih so zelo vznemirjeni, ker se boje, da bi se objavilo papirje, ki se jih je našlo pri bivšem papeževem nunciju Montagniniju. <Gorriere della sera*, ki je dobro poučen o vatikanskih rečeh, pravi: «Ako se objavi Montagninijeve papirje, pride do velikega škandala. Gotovo je, da se Vatikan ne omaže v tem škandalu, kajti noben spis, ker se jih je našlo pri Montagniniju, ne meče suma na Vatikan, Tega prepričanja se bode držala menda tudi francoska vlada, pa ne bode po nepotrebnem izzivala škandala, ki bi lahko škodoval samo gotovim političnim osebam na Francoskem, ne pa Vatikanu.* Med vrsticama tega žuganja je pač čitati — strah.
Na Romunskem je izbruhnil — kakor smo že v
zadnji številki na kratko omenili — pretečeni teden pravi kmečki pun t. Prvi hip je bilo misliti, da se gre samo za hude antisemitične izgrede, ki ne bi bili nič novega na Rumunskem. Kmalu se je pa pokazalo, da so kmetje vstali iz obupa in da je nastalo sila resno agrarno gibanje, popolnoma po vzoru podobnih gibanj na Ruskem. Nemiri so se bliskoma razširili po vseh straneh dežele. Uporni
kmetje so naskočili ne le mnogo vasi in posameznih graščin, ampak cela mesta. Vse vojaštvo je mobilizirano, pa ne zadostuje, da bi utrlo punt, in začeli so že klicati rezerviste na orožje. Prva vesti so naznanjale, da so nemiri v jarsijskem okraju. V Poduliloč se je zbralo 1000 kmetov, ki so vdrli v mesto, oropali židovske prodajalnice in naredili mnogo škode. Kmalu se je razširilo gibanje po dorobejskem okraju. Strašna beda je pripravila kmete do obupa, da so kar zdivljali. Med zahtevami je najznačilnejša ta, da se mora nanovo razdeliti zemljo. Ministrski predsednik Can tac uze no v je odstopil z vsem konservativnim kabinetom; na čelo vlade je prišel vodja  «liberalna* stranke Štourdza. Nova vlada je ostavila vse dosedanje prefekte in je imenovala nove. Izdala je oglu, ki napoveduje, da se ustanovi poljedelsko banko za nakupovanje zemljišč ,in obljubuje, da u bode dalo kmetom državna posestva v najem, obenem da se odpravi tiste davke, ki najbolj tarejo kmeta. Ministra H are t in Mortzum odideta v Moldavijo, da posredujeta pri kmetih. Doslej še nI naredil nastop nove vlade zadostnega vtiska, kajti poroča se, da so hoteli kmetje udreti v Galac, pa razrušiti luko in zažgati državna poslopja. Vnel se je boj med kmeti in med vojaki in 25 oseb je bilo ubitih. Boje se celo, da bi kmetje udrli v Bukarešt. Mesto je pod vojaško komando.
Na Ruskem je umrl bivši generalni prokurator svetega sinoda Pobjedonoscev. Kot eden naj-glavnejših stebrov reakcionarnega zistema je igral veliko ulogo in dolgo je imel največji upliv na, carja. Proti reformam v naprednem smislu je neprenehoma ščuval. BI je pravi tip mračnega na-zadnjaka.
V ruski dumi je bil podan predlog z levice* da se odpravi vojna sodišča. Desnica je delala velik hrup, ali predlog je bil sprejet z veliko večino. Debata, ki se je vnela o njem, je postala zelo burna. S to 1 i ni n se je odpeljal v Carskoie selo, da poroča carju. Pričakuje se, da poda Stolipin kmalu vladino izjavo o predlogu.
V Maroka opazujejo sumljivo gibanje med prebivalstvom, ki je videti nevarno za Evropejce.
V srednji Ameriki je vojna med državama Honduras in Nikaragua ter San Salvador. Baje so Honduranci popolnoma pobili združene čete iz Nl-karague in San Salvadora. Na drugi strani te pa poroča, da so nikaraške čete zavzeli mesto Te-gucigalpa.
Gospodarski del.
□ □□□□
Prvo poročilo o delovanju »Deželne zveze ta pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem*.
Dalle.
Ko so se v drugih kronovinah ustanovile deželne zveze, so imele že takoj ob začetku zaslombo na obstoječih društvih za povzdigo tujskega prometa; treba jim je bilo le od teh započeto akcijo nadaljevati ter jo postaviti na širšo podlago. Pri nas na Kranjskem smo pa morali takorekofi z abecedo tujskega prometa začeti. Izvzemal delavno društvo za povzdigo tujskega prometa na Bledu in jamsko komisijo v Postojni niso vsa društva na
najudanejše pozdravilo pri vhodu v mesto. Mestni sodnik Volk Nikolaj Adelmann je izročil cesarju mestne ključe in se mu poklonil s približno sledečim ogovorom:
Premilostljivi gospod! Gospod in dedni knez! Naše majhno mesto se je ponašalo doslej, da je bilo prvo in prestolno mesto deželnih gospodov in takozvanih mejnih grofov kranjskih. Koliko večja čast je doletela danes naš mestni svet in naše meščanstvo, ko je največji vladar celega sveta premilostno blagovolil posetiti naše mesto. Izročam Vašemu cesarskemu veličanstvu v najglobočji ponižnosti mestne ključe, katere je mojim prednikom izročil pokojni cesar Leopold, in priporočam mestni svet, meščanstvo in svojo malenkost Vaši cesarski naklonjenosti in milosti.
Po tem ogovoru se je cesar podal v baron E4ovo hišo*), kjer mu je bilo pripravljeno stanovanje. Odposlanci deželnih stanov in mnogo druge odlične gospode so napravili pri glavnih vrni i h špalir in so cesarja, stopivšega z voza, še enkrat pozdravili z največjim spoštovanjem. Ćrez pol ure je cesar sprejel v avdijenci odposlance deželnih stanov in deželni maršal  Josip Anton grof Turjaški je pozdravil cesarja v imenu kranjske dežele v lepih in kratkih besedah nekako takole: Presvetli, velemogočni in nepremagljivi rimski cesar i. t. d.! Presrečen dan je danes, ko padamo najpo-kornejši kranjski stanovi v svojem materinem mestu, na kolena pred cesarja, ki je izmed vseh vladarjev najvrednejši krone in žezla, in ki je tudi naš naj-milostljivejši dedni knez. Presrečni smo, ko danes uživamo v globoki pokorščini milost Vašega cesarskega kralj, in apost. veličanstva in se zahvaljujemo za dobrote, katere je kranjska dežela od
*) Grad, kjer je sedaj nastanjeno e. kr. okr. glavarstvo.
Vas prejela. Naše premoženje, srce in kri damo za Vas in polni pokorščine kličemo Vašemu veličanstvu: Veni et imperal Najudaneje prosimo Vaše cesarske naklonjenosti in milosti.
Cesar Karel VI. je nato, ves ginjen, deželnemu maršalu in navzočim deželnim stanovom ponudil roko v poljub. Odposlanci deželnih stanov so se po cesarski večerji, kamor jih je cesar povabil, vrnili še isti večer v Ljubljano. Dne 26. avg. je cesar Karel VI. zapustil mesto Kranj in odpotoval v Ljubljano, kjer so se mu tri dni pozneje kranjski deželni stanovi slovesno poklonili.
Zimski Izlet iz Kranja na Grintavce.
Kako rad jih človek opazuje s kranjskega polja naše snežene velikane v zimskem času. Zapal jih je globok sneg, uklenjeni so v ledene okove. Pa zašije zimsko solnce po njih in zaiskre ti naše planine v zlatu, v biserih. In nikdar ni pogled nanje lepši, kakor tedaj, ko jih obliva večerno solnce s svojim zlatom in se njegovi prameni kopljejo v nedosežno lepih barvah po planinskih slemenih. Nič težavnega ni bo, iz doline opazovati lepoto naših Alp. Druga stvar pa je, če ima kdo toliko srčnosti in poguma, da v zimskem času pohiti na njihove vrhove in si hoče od blizu ogledati to zimsko lepoto. Nad štiriindvajset let je že tega, ko se je iz Kranja po zimi vzdignila trojica srčnih mož in naskočila pogumno ponosni Grin-tavec.
Avgust Sušnik, brat g. Rajka Sušnika, gostilničarja epri puščavniku* V Kranju, je bil vnet hribolazec. Posebno so se mu priljubili planinski vrhovi izu časa, ko je upravljal planinski hotel
na Snežniku poleg Dunaja. Leta 1883 meseca februarja je posetil Kranjsko, napravil več tur v tri-
?;lavskem gorovju in prišel v Kranj proti koncu ebruarja, da poseti tukaj svojega brata in napravi izlet v kamniške planine — na Grintavce. Kot spremljevalca sta se mu pridružila g. Rajko Sušnik in g. Konrad Pučnik.
Dne 23. februarja je odrinila družba po juži ni ž vozom do Povšnarja. Tam so vzeli sabo dva vodnika, ki naj bi obenem nosila živež, suknje in koce za odejo i. t. d.
Krenili so mimo Suhadolnika in proti večeru dospeli do Frischaufove koče, ki je bila vsa s snegom zametena. Z velikim trudom so prišli nanjo, kajti vrata se niso dala odpreti, treba jih je bilo vzdigniti s silo.
V koči je bila k sreči precejšnja zaloga drv. Zanetili so ogenj, razgrnili po tleh koce, poseli po njih in začeli kuhati čaj. Tudi vodnikoma so ponudili čaja. Eden izmed njiju, Suhadolnikov Janez, ni mogel prehvaliti čaja in je venomer ponavljal: •Tente pente, to je pa pijačica!*
Ko so se vsi dobro odpočili in se pokrepčali z jedjo in pijačo, so polegli po kocih in suknjah ter prav sladko zaspali.
Ob 5. uri so drugi dan, dne 24. februarja, veseli vstali. Skuhali so si zopet čaj in s prvim dnevnim svitom nadaljevali pot Isprva ni bilo posebnih zaprek. A čimbolj so se bližali vrhu, tem težavnejša je bila hoja, tem manj u je o d se dala pot. Dospeli so do ledišč. Eden izmed vodnikov je moral sekati v led stopinje, po katerih so se počasi pomikali drug u drugim naprej. Hoja je bila sedaj sila nevarna. Le en korak v stran, pa bi človek zdrčal v globino. Premagali so srečno tudi te težkoče.
deželi, ki tbs>*iraje pod imenom «olepteTtina društva., prav ni« detovala ta pospese-vanje tuj-skega prometa. Omejila to m U na olepševanje dotičnega kraja, na napravo lipraJmjaHM in nasadov, u reklamo ti pa mao prav nič brigala. Po večmi ao pa tudi ta droštva nehala delovati In le nekaj jih je le, o katerih te lahko reče, da to delavna, kajpada le kar te tiče lokalnih potreb.
Prvo delo deželne t veze je bilo, da doseže sveto z obstoječimi olepševalnimi in podobnimi društvi ter da ustanovi po deželi poverjenilt v a. Ta namen te pa ni dosegel, ker imajo taka društva preo mejen delokrog, v širše delovanje te pa radi
?nraanjkanja gmotnih sredstev niso hotela spuščati, odi poverjeništva se niso mogla ustanoviti. Zato je deželna zveza ostala v dotiki le z jamsko komisijo v Postojni In z društvom za povzdigo tujskega prometa na Bledu, v ostalem pa sklenila, da centralizira vse delovanje za povzdigo tujskega prometa v svojem odboru, dokler ne ustanovi pre-potrebnih krajevnih društev.
Kakor smo zgoraj omenili, je bilo najprej treba poučevati ljudstvo, koliko ugodnosti donaša tujski promet in kakšne ugodnosti je treba tujcem nuditi, da se jih privabi in obdrži v kakem kraju. V ta namen je zveza izdala poučno brošuro «Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju* ter jo 4000 izvodih brezplačno razdelila po deželi. Knj.ž ca je poljudno in razumljivo pisana ter vsebuje vse, kar jo potrebno vedeti v tem ozira. Upamo, da bo rodila vspehe.
Deželna zveza je uvidela potrebo, da se izda za Kranjsko deželo vodnik, kajti v našem slovstvu nimamo doslej nobenega kažipota, ki bi se oziral na celo Kranjsko ter dajal natančne podatke glede prenočišč in izletov. V ta namen so se sestavile obširne vprašalne pole ter se razposlale zaupnikom po deželi. Ti so se rade volje odzvali ter izpolnili pole kolikor mogoče natančno. Na podlagi vpra-šalnih pol se je potem sestavil kažipot, ki izide še pred sezono. Težkočo nam delajo le Še klišeji, ker nimamo dovolj pripravnih slik za nje. Kažipot izide v slovenski in nemški izdaji in, ako se bo kazala potreba, tudi še v drugih jezikih.
Takoj, ko si je zveza uredila pisarno, je začela pisarna poslovati tudi kot poizvedovalmca za tujske zavode za Kranjsko. V naši kron o vi ni sploh ne obstoji kaka druga proizvedovalnica in potovalna pisarna v tem zmislu, zato je bila tudi tukaj nujna potreba za tako institucijo. Došlo je veliko vprašanj, toda Žal, da nismo mogli vselej ustreči; primanjkovalo nam je prospektov in kažipotov. V največ slučajih smo ustregli s prospekti Bleda, Postonjske jame, zdravilišča v Toplicah in hotela Union. Stranke so se obračale na nas tudi glede drugih dežel in držav in smo jim v tem ozira s posredovanjem drugih deželnih zvez in podobnih društev ustregli.
Pomanjkanje prospektov in zanesljivih podatkov je potem rodilo našo posredovalnico za letoviška stanovanja. Napravili smo kataster stanovanj za tujce in letoviščarje ter povabili potom časopisov in korespodence vse imetnike stanovanj, da nam pošljejo natančne podatke glede sob, ki jih imajo oddati, glede cene, lege in če mogoče naj dajo na razpolago tudi sliko hiše, ali vsaj dotičnoga kraja. Po velikem trudu smo napravili ta kataster ter z inserati v izvenkranjskih časopisih opozorili tujce in letoviščarje, da brezplačno posredujemo oddajo stanovanj. Došlo je veliko vprašanj, zlasti s krajev, kjer stanujejo Italjani. Najbolj živahno povpraševanje je pa bilo iz Ljubljane, kajti stranke so imele posredovalnico pred nosom in so jo tudi izkoristile. Žal, da nam ni mogoče objaviti statistike posredovanja, ker nam stranke nikoli niso poročale, ako smo posredovali ugodno ali neugodno.
Okrog poldneva je bilo, ko so dosegli vrh Grintavca. Pogrnili so po tleh obleko, polegli po njej, čudili se prelepemu razgledu, ki se je razgrinjal na vse strani v vsem veličanstvu, v vsej mogočnosti in lepoti. Priredili so tudi majhno ju-žino. Solnce pa je sijalo nanje in jih toliko ogrevalo, da niso Čutili nobenega mraza in tudi ne rabili nikakih ogrinjal.
Skoro dve uri so se mudili na vrhu. Potem so se vračali po istem potu nazaj.
Nekoliko so se pomudili v Frischaufovi koči, kjer je g. Avgust Sušnik popisal na kratko vso pot Ta popis so poslali potem v Železno Kapljo, da so ga prilepili v spominsko knjigo Frischauf-ove koče, ki so jo v zimskem času ondi hranili. Ko je pozneje eden izmed naše trojice zopet hodil na Grintavce in obiskal Frischaufovo kočo, je našel dotični list res prilepljen v spominsko knjigo.
Z mrakom so se bližali Povšnarju. Od daleč jih je že opazila žena Avgusta Sušnika, ki jih je bila prejšnji dan spremila do Povšnarju in tam čakala nanje, in jih pozdravljala z robcem. Odgovorili so ji s krepkim ukanjem, ki se je mogočno razlegalo v dolino.
Pri Povšnarju je družba malo počila, nato pa zopet zasedla pripravljen voz. Ob 7. uri zvečer so se pripeljali v Kranj in se vsi oglasili t Pri puš-čavniku». Tam so jih že čakali znanci, vsi radovedni, kako se jim je godilo. In marsikomu to ni šlo v glavo, da bi kdo mogel opoldne obedovati vrh Grintavca, večerjati pa isti dan že «Pri puš-čftvniku* v Kranju — in to meseca februarja.
f bodoči sezoni se bo posredovalnica gotovo morala razširiti in izpopolniti, zato prosimo, da se nam že sedaj vpoeiljajo natančni podatki stanovanj. Ker se je med tem časom ustanovilo nekaj krajevnih društev za povzdigo tajskega prometa, nekaj se jih bo pa le ustanovilo pred pričetkom sezone, bo naloga teh društev, da za svoj okraj sestavijo natančne sezname in jih dajo nam na razpolago.
Osrednji odbor je prišel do prepričanja, da ne ho mogel vspetao delovati za celo deželo, ako ne bo ustanovil lokalom društev z istim namenom. Posamezniki se premalo brigajo za povzdigo tujskega prometa in od njih tudi ne dobivamo vselej natančnih informacij. Neobhodno je bilo torej potrebno, da se zlasti v takih krajih, kjer je tujski promet že razvit, oziroma v takih, kjer se pričakuje obisk tujcev, ustanove krajevna društva za priva-bitev tujcev, ki bi podpirala deželno zvezo s podatki, izraževala želje in potrebe za dotični kraj in v vednem stiku z zvezo in 8 podporo te sploh opravljala podrobno delo za povzdigo tujskega prometa v dotičnera kraju. Odbor je v ta namen sestavil primerna pravila ter jih razposlal po deželi onim interesentom, od katerih je bilo pričakovati, da se bodo za stvar zavzeli ter ustanovili taka društva. Tako so se ustanovila krajevna društva v Kamniku, Postojni in Kranjski gori. V najkrajšem času se ustanovita taki društvi tudi v Gorjah in Bohinjski Bistrici, kajti pravila je c kr. deželna vlada že odobrila.
Potreba se pa kaže, da se še v drugih krajih ustanove taka društva, zlasti na Gorenjskem. V prvi vrsti je pa treba vzbuditi v ljudstvu zanimanje, kar se zgodi le s ustnim predavanjem. Odbor je najprej poslal pismeno okrožnico na deželo, naj se prirede predavanja o koristi tujskega prometa ter o načinu, kako je treba s tujci ravnati in kaj jim je nuditi, da se jim kraj priljubi. Ta okrožnica pa ni imela nobenega vspeha in je zato odbor sklenil, naj hodi društveni tajnik ali kak drug odbornik predavat. Eno tako predavanje je bilo meseca decembra na Bledu in Še tekom februarja se vršita predavanji v Bob. Bistrici in v Kamniku. Odbor je sklenil, da se bo še večkrat predavalo pred pričetkom sezone in se bo to delovanje raztegnilo tudi na Dolenjsko, ako bo tam kaj zanimanja. Tudi na Notranjskem, kamor zahajajo letoviščarji v velikem številu, bo treba kaj storiti za povzdigo tujskega prometa. Odbor izjavlja na tem mestu, da je vedno pripravljen ustreči vsem podobnim željam, da se mu le naznanijo.
Dalje prih.
* e
Podružnica slovenskega čebelarskega društva t Krranjn.  [Konec.] Kar se tiče panjev, imamo danes panje enotne po meri in velikosti le v  Bohinju  in   na sosednjem Tolminskem. Podružnica   v   Kranju  je   dala  nedavno napraviti vzoren panj, ki je 30 cm širok, 16 cm visok in 70 cm dolg, stane pa 1 40 K. Pri panjih treba paziti, da niso desko predebele, da se rabijo le kovani žreblji (po 4 za en panj) in da je izle-talnica primerno velika. Deske naj bodo tako zabite, da jih lahko razdererao z navadnim nožem. Glede kupčije s čebelami je razvil govornik tele misli: posamezne podružnice mislijo na to, da bi začele trgovati s čebelami; ker je pa ta trgovina jako težavna in precej draga, ni pričakovati, da bi jo mogle naše mlade, denarno ne posebno dobro podprte podružnice uspešno voditi: za enkrat naj ostane ta kupčija v rokah starih, slovitih domačih tvrdk (Ambrožič, Znidaršič). Skrbe pa naj posamezne podružnice, da se število čebelarjev pomnoži, da vsak izmed njih redi kolikor največ mogoče čebel in sicer v prvi vrsti za prodaj. — O «Spomladanskih opravilih pred čebelnjakom* je govoril gosp. Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju in urednik društvenega glasila. Povedal je nekaj primernih nasvetov, kako treba pomladi krmiti čebele, kako preprečiti ropanje tujih čebel; opozarjal je čebelarje, naj pazijo, da se čebele spomladi ne prehlade; posebno lahko se prehladi mladi zarod; dotaknil se je naposled tudi vprašanja, kako bi bilo mogoče preprečiti, da ne bi se jeseni uvažali na kranjsko polje v toliki meri tuji panji. Isto vprašanje sta razmotri vala tudi gg. Lampe in Likozar. Prvi je tega mnenja, da bi se naznanili posestniki čebelnjakov, v katerih shranjuje tujci svoje čebele, davčni oblasti, ki naj jih pri merno obdači. Drugi pa je predlagal: podružnica naj prosi razna županstva v obližju Kranja, da taisto   nastavijo gotovo takso, katero bi morali plačevati občini tuji čebelarji za vsak panj, pripeljan jeseni na ajdovo pašo. — G. Anton Žnideršič je opozarjal navzoče na veliko nevarnost, ki preti našim Čebelam in kupčiji s čebelami po gnilobi; ako opazi čebelar, da je ta ali oni panj zbolel za gnilobo, naj to takoj naznani podružnici ali osrednjemu društvu, da se vse potrebno ukrene, da se gniloba prepreči, zabrani, omeji. Gniloba je najhujši sovražnik čebelarjev, ona je prava kuga, ki lahko pokonča stotine panjev; ker se jako lahko in hitro razširi, bi utegnila prizadeti naši kupčiji s čebelami hud udarec ali taisto za več časa popolnoma uničiti. Jako dobro bi bilo, da bi podružnice prirejale javna predavanja in pri taistih poučevale čebelarje o bistvu gnilobe in o sredstvih, kako jo zabraniti oziroma omejiti. Naposled je vzpodbujal g. Žnideršič prisotne čebelarje, naj z vsemi močmi pospešujejo kupčijo s kranjskimi čebelami; nasvetoval je tudi, da bi se ustanovile posebne
zadruge, ki bi prevzele kupčijo s čebelami in to kupčijo uspešno organizirale, uredile. — Ob 5. uri je zaključil g. predsednik Ivan Lampe zborovanje in iskreno zahvalil gospode predavatelje.
Isftiiffcj laklfnoak mestne Ismmmice v K a m-niku za upravno leto 1906. It njega posnamemo: Preteklo leto nikakor ne moremo imenovati posebno ugodno, kajti razne okotščine so ovirale hranilnico, da se v posameznih poslovnih točkah ni mogla tako uspešno razvijati, kakor bi se sicer bila. Razen tega so padli med letom kurzi vrednostnih papirjev, ker so vsled neugodnih denarnih razmer že med letom vse banke obrestno mero zdatno zvišale in nismo dosegli pri vrednostnih papirjih upravnega imetja in splošne rezervne zaklade ne samo nikakega kurznega dobička, ampak pojavila seje znatna, za hranilnico neugodna kurzna razlika, katera se je morala od čistega dobička pri upravnem imetju in pri splošni rezervni zakladi odpisati. Poleg tega je plačala hranilnica v letu 1906 na davkih čez 300 K več, nego v letu 1905. Vkljub tem za hranilnico neugodnim razmeram je zavod dosegel v poslovnem letu 1906 skupnega čistega dobička 8334 K 45 vinarjev. — Od te svote odpade na čisti dobiček pri upravnem imetju K 7.745*51, na čisti dobiček pri splošni rezervni zakladi K 55580 in na čisti dobiček pri posebni rezervni zakladi K 33* 14. V posameznih poslovnih strokah se je pa hranilnično poslovanje razvijalo v letu 1906 kakor sledi iz naslednjih številk: Prejemkov je imela naša hranilnica v letu 1906 pri upravnem   imetju K 1,446.33625, izdatkov pa K 1,450.577-22, torej K 2.896,913*47. Pri splošni rezerv, zakladi je bilo denarnega prometa K 53.651*28, skupnega denarnega prometa je bilo tedaj v upravnem letu 1906 K 2,950.564*75.  Na hranilnih vlogah je  vložilo  tekom   leta  1906 —  2093 strank K 699.671*29, k glavnici pripisane kapitalizovane obresti obeh polletij znašajo K 50.891*62, skupaj K 750.562*91. 1850 je pa vzdignilo K 703.021*64 tako, da so se vloge pomnožile v preteklem letu za K 47.541*27. Ker je pa znašalo stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1905. K 1.349.618*55, znaša isto koncem leta 1906 K 1,397.159*82. Ta svota je naložena na 2537 vložnih knjižicah, katerih vsaka je povprečno 550 K 71 v vredna. V pretočenem poslovnem letu je izdala hranilnica 768 novih vložnih knjižic, realizovala pa jih je 662 in se je tedaj število v prometu se nahajajočib vložnih knjižic pomnožilo za 106. Na hipotečnih posojilih je izplačala hranilnica v pretečenem poslovnem letu 72 strankam K 130.880*—, vrnilo se je pa hranilnici K 46.010 25, in so se hipotečna posojila tekom leta 1906 povišala za K 85.789*75. Koncem leta 1905  je znašalo stanje hipotečnih posojil K 995.898*82, in znaša tedaj koncem 1-ta 1906 K 1,031.688*57. Koncem leta 1905 je imela hranilnica 598 hipotečnih dolžuikov. — V letu 1906 prirastlo je 72 novih dolžnikov. Popolnoma pa je poplačalo svoj dolg 14 dolžnikov, tedaj se je število dolžnikov zvišalo za 58 in znaša koncem 1906. leta 656. Stanje eskomptovanih menic je znašalo koncem leta 1905 K 71.509*80, tekom leta 1906 se je pa eskomptovalo  menic  za K   133*726-64, skupaj K 205.236-44, na reeskomptu pa prejelo K 145.438 63, in znaša stanje eskomptovanih menic koncem leta 1906 K 59.797*81. Stanje vrednostnih papirjev (efektov) je znašalo koncem leta 1905 K 161.228*—. V letu 1906 se je nakupilo vrednostnih papirjev (efektov) za K 3.192—, skupaj K 164.420*—. Izžrebalo in prodalo se je vrednostnih papirjev (efektov) za K 34.090—, torej ostane K 130.330—. Ker pa znaša izguba pri žrebu in prodaji K 192'—, razlika po kurzu dne 31.   decembra 1906 pa K 65980, skupaj K 851*80, znaša tedaj stanje vrednostnih papirjev (efektov) koncem leta 1906 K 129.478*20. Stanje tekočega računa (hranilnih vlog pri raznih denarnih zavodih) je znašalo koncem leta 1905 K 90.201*33, tekom leta 1906 se je naložilo K 425.400*65, skupaj K 515.601*98, vzdignilo pa K 416*878*80, ostane tedaj v tekočem računu naloženega K 98*723-18. Ker pa znašajo nevzdig-nene in k glavnici pripisane obresti K 2.771'35, znaša tedaj stanje tekočega računa koncem leta 1906 K 101.494*53. Aktiva hranilničnega upravnega imetja znašajo koncem leta 1906 K 1,421.067*33, pasiva pa K 1,413.321*82, čisti dobiček pri upravnem imetju tedaj K 7.745*51. Cisti dobiček pri splošni rezervi K 555*80, pri posebni rezervi pa K 33*14, skupaj K 588*94, tedaj znaša čisti dobiček upravnega imetja in obeh rezervnih zaklad K 8.334*45. Ta svota se izroči rezervnima zakladama, koji sta vsled tega narasli, in sicer splošna rezervna zaklada na K 33.04368, posebna za kurzne razlike pa na K 853*82. Obe zakladi tedaj skupaj na K 33.897*50. Ob sklepu poročila se ravnateljstvo iskreno zahvaljuje slavnim in pre častiti m uradom, odborom in društvom za dosedanjo naklonjenost in zaupanje napram zavodu in jih uljudno prosi, da ohranijo svoje zaupanje tudi v bodoče. Hranilnica daje za vloženi denar in njega obrestovanje največjo varnost, ker je ta hranilnica edina v celem Kamniškem političnem okraju, v katero smejo vlagati c. kr. sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Tedenski sejem t Kranju dne 18. marca 1.1. Prignalo se je 114 glav goveje živine, 8 telet, 14 domačih prašičev in — drobnica. — Pšenica po K 7*80, proso po K 7*— rž po K 7*—, oves po K 8-—, ajda po K 8*75, fižol ribničan po K —, koks po K — in krompir po K 2-— za 50 kg.
II. priloja „Qoren|cu' 51. 13 It I. 1907.
Umetnost in književnost
O O C G O
Zbiralno uit mrodne pesni!
.Dat Volkslkd M die Unsterb-1 chkeft der Musik'«
Dr. A B Mara.
Dasi je na! narod majhen po Številu, vendar ima mnogo vrlin, s katerimi se lahko ponaša pred svetom. Med te odličnosti spadajo predvsem naše krasne narodne pesmi, tiste očarujoče, zdaj žalostne, zdaj vesele, zdaj zopet nazajivo-Šaljive popevčice, ki imajo svoj izvor globoko v našem slovenskem narodu. V teh se v resnici zrcali pristno narodovo življenje: vse, kar je narod doživel, izraža v svojih pesmih.
Mnogo teh pesmi je že zbranih in natisnjenih v raznih zvezkih in zbirkah, toda na tisoče jih je še, katere do danes še niso zapisane. Da se nekatere popolno ne poizgube, je naša najsvetejša dolžnost, da otmemo še pravočasno bogate zaklade narodnih pesmi. Treba pa nam je z nabiranjem hiteti, zakaj naši narodni nasprotniki so spoznali veliko vrednost izvirnih slovenskih narodnih pesmi ter se jih krivično laste, kar opažamo z žalostjo zlasti ob obmejnih krajih Koroške, Štirske in Primorske. Za nemško, oziroma za laško besedilo uporabljajo naše napeve. To nam mora biti eden glavnih vzrokov, da ne damo za nobeno ceno teh najdražjih svetinj morda celo za vedno iz rok.
Narodna pesem ima najčešče dvojen pomen: besede in melodija so narodova last Oboje povzroča, da so nam tako nenadno prikupljive. Ni čuda torej, da najbolj vstreza že otroški naravi narodna pesem. Prav je, da so vpeljane že skoro po vseh naših ljudskih šolah izključno pesmi, ki imajo vsaj naroden napev, če že niso popolnoma narodne. Pa tudi odrasli hrepene po narodnih popevkah.
Velika glasbena dela, ki so zasnovana na podlagi narodnih motivov, so pripomogla zdatno mnogim komponistom do svetovne slave. Vzemimo na primer samo B. Smetanovo opero »Prodana nevesta" in pa dr. A. Dvofakove .Slovanske plese'*. Tudi naša slovenska glasba ne zaslovi prej preko naših mej, dokler se slovenski skladatelji popolno ne zaglobe v svojih delih v naše divne narodne pesmi.
Kolikor je še nezapisanih narodnih pesmi, ki doslej samo ustno romajo iz roda v rod, treba jih je torej nujno oteti pozabi. Delo za nabiranje narodnih popevk pa nam je v zadnjem Času znatno olajšano. Naše naučno ministrstvo namerava izdati obširno publikacijo z naslovom „Av-strijske Narodne Pesmi". V ta namen je bil sklican na Dunaj shod veščakov vseh narodnosti in dežel na skupno posvetovanje in poročanje o narodnih pesmih. Na ta shod sta bila pozvana izmed Slovencev koncertni vodja .Glasbene Matice" Matej Hubad iz Ljubljane in vseučiliški profesor dr. Karel Štrekelj iz Gradca. Pripravljalna dela za to so končana in za slovenske pokrajine se je osnoval v to svrho poseben odbor. Voditelj zbiralnega odseka za Gorenjsko je koncertni vodja Matej Hubad. Ta odbor razpošilja pravkar osnovna načela za gori navedeno publikacijo in povpra-Ševalno polo o narodnih pesmih, narodni godbi in narodnih plesih. Kogar je volja vstopiti v krog zbirateljev, temu pošlje glavni odbor rade volje še nadaljna navodila za nabiranje, treba se mu je samo zglasiti pri njem. Pojasnila so tako natančno izdelana, da lahko sleherni pomaga po svoje pri tej zbirki. Nabirajmo narodne pesmi 1 Pomagajmo prav vsi ob tem velikem narodnem delu, da obogati naša glasbena literatura!
Knjige Matice Slovenske
za leto 1906. Spomini Spisal dr. Jožef Vošnjak. Izdala Slovenska Matica. Drugi zvezek. 186*—1873. V Ljubljani. Tiskal Dragotin Hribar. Str. 284. Že prvi del Vošnjakovih .Spominov" je zbudil med nami mnogo zanimanja. Isto velja o drugem zvezku, ki nam podaja pisateljeve spomine iz let 1868—1873. Pisatelj tukaj bolj ali manj obširno govori o naših odličnih politikih, pisateljih itd.; navaja nam zanimive črtice iz življenja in delovanja mož, kakor so bili: Anton Tomšič, prvi urednik »Slovenskega Naroda"; Jožef Jurčič; dr. Lavrič; Ivan Nabergoj, Herman (po rodu Nemec, a vnet zagovornik slovenskih teženj), dr. Lovro Toman, dr. Valentin Zarnik, dr. Jakob Ploj, France Erjavec, dr. Pavel Turner, Davorin Trstenjak, dr. Fr. Radej, Fr. Rapoc (ustanovitelj mnogih štipendij za štajerske dijake), dr. Gr, Krek, Va-troslav Holz, dr. E. Costa, dr. Jožef Poklukar, Ivan Murnik z gospo, Peter Grasselli, dr. Alf. Moše, dr. Janko Pajk, France Levstik, Karel Kljun, Janko Kersnik, Fr. Kosar, Andrej baron Winkler, dr. Jožef Tonkli, Viljem Pfeifer, dr. Janez Mencinger. Večino teh mož ima knjiga tudi v podobi, kar ji daje tem več vrednosti. Iz letošnjih .Spominov" se bralec pouči še o marsikaki važni
naši kulturni zadevi. Kako se je ustanovil .Slovenski Narod", kje in kako so se vršili znameniti .tabori" in kateri govorniki so nastopali na njih, kako se je vodil boj za našo enakopravnost v Šoli in v uradu; o klasični resoluciji poslanca Hermana, ki jo je podal v Štajerskem deželnem zboru 1. 1869 glede .Zedinjenc Slovenije"; o spomenici mariborskih profesorjev (Jožef Suman, Janez Majciger, Janko Pajk in Fr. Žagar), kjer zahtevajo slovenske srednje šole in ustanovitev slovenskih docentur na graskem vseučilišču; kako se je snovalo .Pisateljsko društvo", kako se je razvijala .Slovenska Matica", kakšno usodo j< imela banka .Slovenija": v vseh teh prevažnih stvareh nam pove dr. Vošnjak jako poučne Črte in Črtice. Kdor hoče imeti jasno sliko o dobi našega narodnega prerojenja, ta mora med drugim poseči po Drelepih Vošnjakovih .Spominih". Pisatelj pravi koncem knjige, da je završil svoje .Spomine". Naša želja pa je, da jih nadaljuje in nam pove še to in ono zanimivo iz naslednjih let, v katerih je vedno stal v vrsti naših najbolj zaslužnih rodoljubov.
♦   ♦! e
< Slovan«, III. zvezek, ima naslednjo vsebino: Roman Romanov: Glas božji. — Vladimir Levstik: Lepoti. — Vladimir Levstiki Kerabin. — Ivan Vasic: V Adriji in Levanti.
— Alojzij Jirasek: Psoglavcl. — I van Iva-novič: Idealist. — Olčev Igo: V posetJh vri Gregorčiču — Listek. Književnost: Trdina Janez: Bajke in povesti. — Šorli Ivo dr.: Pot za razpotjem. — Šorli Ivo dr.: Plameni. — Daudet Alphonse: Tartarin iz Ta ras cona. — Alphonse Daudet: Kralji v prognanstvu. — Oblak Fran dr.: Doktor Lavrič in njegova doba. — »Šolska Slovenska Matica*. — Družbe sv. Cirila in Metoda • Koledar*. — Matica Slovenska: Zabavna knjižica.
— Krek dr. Iv E.: Zgodbe sv. pisma. — Lah Ivan: Uporniki. — Stritar Jožef: Lešniki. — Hrvatska Smotra. — Binički Josip: Naše selo u dvadeset slika. — Vjenceslav Novak: Zapreke. — Bourpet Paul: Razporoka. Gledališče in glasba: Slovenska drama. — Slovenska opera. — Slovenske narodne pesmi in njih napevi. Umetnost: Magolič Srečko: Sneg. V jeseni. S. Gregorčič. Naše slike: Bukovac Vlah o : Sv. Jožef. (Umetn, priloga v 4 barvah), — Kovačić Fr.: Vrbe. (Umetn. priloga). — Iz Savinskih planin: Igla. -— C. M. Medović: Zaroka sv. Katarine. — C. M. Crnčić: Velebit. — W. L. Arndt: Trdnjava Jajce z juga v Bosni. — t. Wobring: Beata. — Hodski grad. — Mesto Domažlice. — Trganov.— Trganov.ski grad. Naroča se v Ljubljani: Dragotin Hribar, Šelenburgove ulice.
□ □□□□
Prvi avstrijski shod za varstvo otrok.
Mnogo tožbi se čuje o izprijenosti mladine; glasneje in glasneje se kliče na pomoč; na vseh straneh se išče sredstev za odporno č. In rej je že skrajni čas, da se ukrene kaj modrega, kaj uspešnega. Kdor pozna mladino na deželi in v malih mestih, si niti misliti ne more, kako velika, res velika je izprijenost med mladino. Kdor se hoče proučiti o tem natančneje, mora poznati veliko-mestno življenje — ali vsaj čitati časnike, ki poročajo o raznih dogodkih, ki nam kažejo propalost mladine v takih slikah, da mora človekoljuba za-boleti v dno srca, da se mu morajo jeziti lasje na glavi.
Mladi ljudje, pravi otroci v starosti od desetih do štirinajstih, šestnajstih let se potikajo in klatijo po mestu brez domu, brez rodu, kakor pravi vi aro ga rji se zbirajo v tato veke in roparske družbe, so pomagači tatovom in roparjem; deklice v starosti dvanajstih, štirinajstih let so že največje nečistnice. Nedavno so poročali dunajski listi o sodnijski obravnavi proti tatinski družbi, koje najstarejši član je bil star sedemnajst let, a najmlajši enajst let. Bili so to dečki in deklice — ki so imeli med teboj zveze v najžalostnejšem pomenu. Take žalostne razmere nahajamo po vseh velikih mestih. Pisec teh vrstic pa je tudi poznal nekje na Kranjskem štirinajstletnega dečka, ki je Živel kakor pravcati potepin od same tatvine, |n drugje deklico istih let, ki je imela najostudneiso bolezen. A na srečo se slučaji take propalosti po deželi Se silno redki. Proti takim so naši vaški in malouestni paglavci, ki nakradejo na sosedovi njivi za klobuk krompirja, ali s kamenjem napode ubogo mace, in nad katerimi pobožne stare ženice sklepajo roke in z glavami zmajujejo stari možje — pravi an-geljčki. S splošnega človekoljubnega stališča vendar tudi mi ne moremo ostati mirni vzpričo veliko* mestne izprijenosti. Tudi nam se vsiljuje vprašanje, kako bi se dalo odpraviti in zapreci ono zlo.
Ako hočemo ozdraviti bolezen, moramo poznati njen izvor. No, tu so pvemodri ljudje le zdavnaj na čistem: slaba vzgoja 1 Da, slaba vzgoja 1 A kje so pa vzroki slabe vzgoje? Kdor bi odpravil le-te, bi pomagaj malone vsemu človeštvu. Znani so -- a odpraviti jih — to je skoiaj
nepremagljiva težava. Odpraviti bi se jih dalo to tedaj — ako po modrem načrta posežejo vmes država, dežela in občina, lola in cerkev in družina *4 skratka vsa človeška družba.
Glavi vzroki so revščina ter nevednost in brezsrčnost staršev ali pa to, da otrok nima niti staršev, niti koga druzegs. ki bi se liubeznjivo pobrigal za njegov blagor. Ubogi nezakonski otroci t Samo na Dunaju se jih narodi na leto povprečno sedemnajst tisoč, v Avstriji sploh pa do 120 tisoč. Srečen tisti, ki umrje takoj ali kmalu po porodu. Res, reči se sme — sreča, da nad polovico teh ubogih, nedolžnih bitij pomrje že v prvem letu. Usoda ostalih je večinoma prestrašila — premnogi sklenejo svoje nesrečno življenje v ječi ali — kakor se pravi, za plotom.
Gibanje za zboljšanje teh žalostnih razmer in za varstvo otrok v vsakem ozira pričelo se je že pred nekaj leti. Prvi, ki so se zanimali za to v večji meri, so bili zdravniki, ki so imeli nekako prvi priliko spoznavati to razjedajoče bolezen na telesu našega socialnega življenja. Kmalu so se jim pridružili drugi stanovi, kakor učiteljttvo in duhovščina in danes je klic po varstvu otrok najmogočnejši in se razlega po vsem kulturnem svetu. Splošno se zahteva, da naj se za to pobriga z vso odločnostjo v prvi vrsti država. Prva je v tem oziro vsaj deloma izpolnila Prusija, ki ima že od leta 1900 zakon v varstvo otrok. Letos pa so se tudi v Avstriji oglasili človekoljubi najrazličnejših stanov in obeh spolov ter ob hvalevredni podpori c. kr. vlade sklicali «Prvi avstrijski kongres (shod) za varstvo otrok«, ki je zboroval na Dunaju dne 18., 19., in 20. marca. Udeležba je bila res ogromna, do 1800 oseb. Svoje zastopnike je poslala dunajska vlada; poslale so jih posamezne dežele, društva, mesta i. t. d. Ze meseca februarja t. 1. je imel pripravljalni odbor (60 članov) svojo prvo sejo. Predsednik tega odbora in poznejšega kongresa je bil tajni svetnik dr. Baernreither. Po naroČilu ministra za notranje zadeve pa so vsi deželni predsedniki sklicali deželne pododbore, kojim je bila dana naloga, pospeševati misel kongresa. Zal, da nam nedostaje prostora za obširno p a ročilo o kongresu samem. Navesti moremo le najvažnejše točke. Morebiti nam bode še kdaj pozneje mogoče, baviti se natančneje s to stvarjo. Vršili sta se dve glavni zborovanji in mnogo od* sekovih sej. Vsako poročilo, ki se je imelo podati glavnemu zborovanju, bilo je prej v odseku temeljito prevdarjeno in presojeno — potem natisnjeno in razdeljeno med udeležnike glavnih zborovanj. Razpravljalo in poročalo pa se je o sledečih vpra-čanjih.
I. Varstvo otrok.
1. Kaj naj bi se ukrenilo v varstvo otrok, ki so v oskrbi tujih ljudi (rejenčki) in katere pravice naj se dovolijo rednikom glede teh otrok. 2 poročevalca.
2, Je-li priporočljivo, podeljevati gotovim društvom, zavodom ali družbam, ki imajo t oskrbi kakega otroka, pravice in dolžnosti varuhov, oziroma kdaj in pod kakimi pogoji je priporočljivo? 1 poročevalec.
8. Je-li priporočljivo, ustanoviti v posameznih občinah samoupravne organe (odbore), ki naj bi podpirali sodišča v izvrševanju skrbništva nad ne-doletnim sirotami? 1 poročevalec.
4. Je-li priporočljivo, izdati posebne kazenskopravne določne v varstvo zdravja, kakor tudi proti telesnemu in nravnostnemu oškodovanja? 1 poročevalec.
5. Katere zdravstvene razmere je najprej upoštevati in katere pripomočke je najprej rabiti z ozirom na varstvo otrok in na skrb za mladino? 4 poročevalci.
6. Uzroki trpinčenj* otrok in pripomočki proti temu. 1 poročevalka.
7. Izkušnje sodnijekih zdravnikov glede slučajev trpinčenja otrok. 2 poročevalca.
H. Varstvena vzgoja.
Kako naj se osnuje v Avstriji varstvena vzgoja ?
1 poročevalec.
III. Kazensko pravo za mladino.
Temeljne določbe za kazensko pravo za mladino. 3 poročevalci.
Ta dolga vrsta vprašanj, s katerimi se je pečal kongres, že sama kaže velikansko važnost njegovo. Prezanimive so bile razpravo v odsekih ln glavnih zborovanjih in 1 njimi se je zasejslo seme, ki bode in mora vzkaliti jn obroditi bogat sad — rešitev nebrojenih usočev otrok is pravnoatnega ln telesnega propada. Kongres je dokazal, da se nahaja še mnogo, mnogo plemenitih src, da Človeštvo Se ni tako materialistično in samopašno postalo, kakor radi tožijo mnogi črnogledi. Poročevalci in ude-ležniki razprav so se pošteno potrudili poiskati in pokazati pot, po katerem se more ozdraviti mnogo, kar danes razjeda Človeštvo na najobčutnejših delih, na naši bodočnosti, nežni mladini.
Da se pospeši razširjenje pričetega gibanja v najširše kroge ter jih seznani t nazori plemenitih človekoljubov — je izdal pripravljalni odbor že dve obširni knjigi (nemški). Prvo s naslovom < Vzroki, pojavi in razširjenost zanemarjanja otrok
in nedoletnih v Avitriji«, v drugi pa to objavljena mnogoštevilna mnenja raznih strokovnjakov glede gori navedenih točk. Pozneje pa izide tretja knjiga kot sklep, ki bode izjavila uspehe kongresa, osobito vsa predavanja na istem v celoti in druga Vsem trem knjigam bi bilo želeti tudi pri nas mnogo razširjenja.
Kongres se je zopet razsel, njegovi udeležniki so ze zopet razkropili na vse vetrove lirne Avstrije — mi pa želimo, da bi se započeto delo na ustavilo več, da storjeni sklepi ne ostanem samo na papirju — temveč, da postanejo meso in kri.
Neprecenljiva vrednost prave domače
vzgoje.
Maloštevilen slovenski narod je obdan krog in krog od ljutih sovražnikov, ki komaj čakajo, kdaj ga požro. In ali ni pravo čudo, da se je ohranil ta narod tisočletja do današnjih dni, dočim so davno izginili močnejši narodi? Kaj ga je pač obranilo ? Nič druzega, ko njegova značajnost — Dokler so pri starih Grkih vodili državno krmilo in usodo svojega naroda značajni možje, kakor so bili Aristid, Miltijad, Temisloklej, Leonida, Periklej, Solon in drugi, takrat je bila mala grška državica na vrhuncu svoje slave. Ko pa se je začela šopiriti med njim neznačajnost, je bil konec te tako slavne drŽave starega veka. — In R'mljani?! Ko je poslal kralj Pir svojega odposlanca Kineja k Rimljanom radi pogajanja miru, vrnil se je ta brezuspešno ter poročal svojemu kralju: «Rim je kakor mesto bogov in rimski senat kakor zbor samih kraljev.» Proti koncu ljudovlade, še bolj pa v dobi rimskih cesarjev je jela pojemati značajnost v višjih, kakor v nižjih slojih rimskega ljudstva in v isti meri je pešala moč in veljava rimskega cesarstva. Rimljani, ki so nekdaj ukazovali svetu, so izginili popolnoma z zemeljskega površja. — Kdo je kriv propada nekdaj najmogočnejše države na vzhodu Evrope — poljskega kraljestva? Nihče drugi, kakor neznačajnost poljskih žlahtnikov in voditeljev poljskega ljudstva.
Zgodovina nam pripoveduje o naših prednikih, da so bili pošteni in usmiljeni ljudje. Ljubili in spoštovali so resnico, bili trezni, gostoljubni in delavni. Niso se radi bojevali, ali ko je prihrumel sovražnik v deželo, postavili so se mu krepko v brao ter končno kakor pravi pesnik, zadobili zmage si venec. Vse to so pa dosegli, ker so bili značajni, ker se je rod za rodom odgojeval po svojih prednikih. Vsa odgoja tistih časov seje vršila po, vzgledih. Na značajnem vzgledu svojega otca se je odgojil in razvil tudi značaj sinov. In le-tej vzgoji se imamo zahvaliti, da narod naš ni propal, da ga sovražniki niso ukončali.
Smoter vse človeške odgoje je odkrit in plemenit značaj, čitamo v učni naredbi z dne 20. avgusta 1870. Zal, da se ta smoter dandanes tako malo upošteva, temveč pa, da se mladini razvije in razbistri um. Kako bodo otroka oskrbeli in kaj bode iz njega, je glavna skrb roditeljev, na blaženje srca, na utrditev blagega in plemenitega značaja pa nihče ne misli.
Prvo odgojo dobi otrok v očetovi hiši. Roditelji so tedaj prvi in najimenitnejši odgojitelji otrok. Vsa druga odgoja, najsi bode še tako izvrstna, nima toliko vpliva, ne toliko moči, nego odgoja v očetovi hiši.
Znano je, da ne podedujejo otroci po svojih roditeljih le telesne znake, marveč tudi duševne lastnosti. Krepost roditeljev je velika otrokova dota, so rekli še stari Rimljani. Krepostni roditelji, ki se odlikujejo po plemenitih vzvišenih lastnostih so neizmerna sreča za otroke. Kakršni starši, taki otroci. Kdo pa lahko v tem oziru največ stari osobito v prvih letih? V prvi vrsti mati! Ona ga prva uči hoditi, z njenimi očmi otrok gleda, z njenimi ušesi sliši, z njenim srcem čuti. Kar mati v otroško srce vsadi, tega nobena slana več ne umori. Kar mati zamudi, to se nikdar več popraviti ne da. Učenjaki in veleumi niso tisti, ki stvarjajo značaje, pač pa matere, ki otroke pestujejo in polagajo prve nauke v njihova srca. Pri materi se mora otrok privaditi vsega, kar je lepo, čedno in pravilno. Privaditi se mora redu, marljivosti, vztrajnosti, snagi, točnosti, zanesljivosti i. t. d. Kar mati ukaže, zgoditi se mora, kar ona prepove, opustiti se mora. Matere! Učite toraj svoje otroke zmernosti, člove-koljublja, ubogljivosti, usmiljenosti; učite jih v prvi mladosti spoštovati zakone in zapovedi, da se bodo po njih ravnali, ne ker se bojijo kazni, temveč aer jih spoštujejo. Matere, ki otroke modro odgo-jujejo, store več za blagor in srečo človeštva, kakor kralji in cesarji, ki vodijo usodo narodov, več, nego goreči govorniki na lečah, več, ko učenjaki, ki vedno nove nauke, nove resnice spravljajo na dan. Blage in plemenite matere so največje dobrot-nice človeštva. Dobiti mater nam je toraj naj poprej treba, mater, kakršna je bila slavna Kornelija, ki je raje odbila kraljevo krono, nego da bi bila opustila odgojo svojih dveh sinov, pozneje toli slavnih bratov Grahov. Zato je rekel že Napoleon: Dobrih mater nam dajte in svetbo dobil drugačno podobo.
Sekelitro — Slevaistvtl
.Tvctf j« viujenji dan*--
Krasno si Kranjsko polje se svojim slikovitim ozadjem gorskih velikanov, segajoči h od meje zelene štajerske do tam, kjer kraljuje očak Triglav v veličastnem svojem kraljestvu. Zdi se nam ta pokrajina jeden najlepših kosov Slovenske domovine in ogledujoč jo, Ti oko mirno počiva na prirodnih krasotah in umiri se Ti duša, saj kraljuje mir po tej planinski panorami. In ob takih občutkih se zamisliš in nehote' kakor v kalejdoskopu se vrstijo pred taboj slike iz mladosti in polpreteklega časa. In ko se tako oziram po posameznih vršacih in grebenih, mi pridejo na um naši bratje Čehi, ki že nekaj tet posečajo našo divno Slovensko domovino, goje* mej nami vzajemnost Slovansko in isto se svojimi planinskimi podjetji tudi dejanski izvršujejo. Tedaj pa mi poleti duh preko Karavank in preko tužnega Korotana ob novi Železnici tja v kraljevino Češko, v zlato stovežato matičko Prago, zibelko Sokolstva!
Tam na velikem prostranem trgu pred sta-romestno .radnico", tam se mi ustavijo koraki. Danes je ondi vsakdanja slika pehajočih se ljudi po svojih vsakdanjih opravilih. Toda dne 29. rožnika 1901 je ta obsežni trg nudil vse drugačno sliko. Brat ob bratu, rama ob rami stali smo tam Sokoli in bilo nas je naštetih nekaj nad 13.000 tisoči Cel trg — same rdeče srajce, cel trg napolnjen navdušenih bojevnikov za pošteno in pravično stvar, žareči obrazi, raz katere sije pogum in odsvit čistega in nesebičnega rodo-ljubja — sedaj tenak zategnen pisk, in kakor bi trenil stoji cela ogromna masa zbranih tisočev kakor en mož nepremična na „pozor". Starosta Sokolske zveze pozdravi mesto Prago, primator staroslavne slovanske Prage odzdravi Sokolstvu. In tedaj bi morali čuti navdušene .na zdar" klice, ki so zaorili s tako močjo, da se je zrak pretresal. Videti se mora tak veličasten trenutek, pisana beseda je premrtva predočiti to, kar je takrat vsak izmej nas občutil. Bil je to en sam občutek, ki me je popolnoma prevzel, občutil sem takrat moč Slovanstva v polni meri in močnejša vera v to moč se je pojavila v meni. Nikdar se še ni posrečilo zbrati na eni točki zastopnike vseh slovanskih plemen. Dan 29/3. 1901 pa je to izvršil, ker ni bilo nobenega slovanskega rodu, kateri bi pred staromestno radnico v Pragi v bratski ljubavi ne bil zastopani Kar se drugim faktorjem ni posrečilo, izvršilo je Sokolstvo se svojo železno disciplino, se- svojim globokim prepričanjem in trdno vero v-moč Slovanstva in se svojo brezmejno ljubeznijo do skupne majke Slave! Marsikomu se je pri tem veličastnem trenutku utrnila solza veselja, čistega, neskaljenega veselja — vidoč, da resno Sokolsko delo rodi resnih in velikih uspehov! Bil je to prizor, ki ostane neizbrisen v mojem spominu.
Komur je napredek in moč Slovanstva mar, ta naj stopi v bratske vrste Sokolstva, pomaga naj po svojih močeh vršiti včliko nalogo njegovo, ki se glasi: »nikdar več rob Slovan ne bol"
Garancij za konečni uspeh pa nimamo drugih, nego svojo moč, resno delavnost, železno disciplino in neomejeno in nesebično ljubezen do domovine slovanske. Kar Slovan, to Sokol!
In uteha pri ovirah in težkočah na naših potih pa je: Tudi Sokol je vstal iz lastne moči!
Na svidenje v Pragi meseca junija! Na zdar!
Dopisi.
Iz Tržiča. (1400 kron občinskega denarja — fuč!) Drogovi predilničnega elektro-voda stoje tudi na občinskem svetu. Za ta svet je pogodil občinski zastop tržiški najemščino svoto 600 kron. Predilnica pa je plačala vlani nekemu odborniku kar 1400 kron in ne ve se, ali je dala to vsoto kot najemščino ali kot kupno ceno za zadevni svet. To ve predilnica in naši izvrstni (1) občinski gospodarji. Med širje občinstvo je prišla samo vest, da te vsote H00 kron v občinski blagajni ni. Kje je denar? Ali ga je dotični odbornik morebiti porabil zšse? Ta sum je tembolj opravičen, ker je župan pri zadnji občinski seji razpravo o tej zadevi, ki je bila na dnevnem redu, kratkomalo prezrl, in sicer samo raditega, ker so bili navzoči tudi slovenski odborniki. Na občinski zastop stavimo tale vprašanja : ali je bil g. Bathelt pooblaščen, da vsprejme od predilnice ta denar? Kdo ga je pooblastil? Na kak način je predilnica zvišala vsoto 600 kron kar na 1400 kron? In kje je denas? Ker pa verno, da nam na vsa ta vprašanja župan ali ne bo mogel, aH pa ne bo hotel odgovoriti, zato - poživljamo naše slovenske odbornike, da vso stvar preiščejo in nam potem odgovore. Opozarjamo pa slavno c kr. okrajno glavarstvo v Kranju opetovano na izborno gospodarstvo, ki je prakticira sedanji občinski zastop v Tržiču. Vemo sicer, da „wir mussen far uns're Leut' sorgen", ali vsaka stvar do gotove meje, ni tako velika ljubezen do svojih trpinčenih (1) nemških bratov
je vendar malo odveč. Na vsak način pa zahtevamo točno pojasnilo v tej zadevi
— Dvoumno obnašanje našega gospoda župnika špendala. Vsem Tržičanom bo Še dobro v spominu, kako krepko se je postavil gospod župnik špendal lansko leto ob priliki sestave terne za imenovanje nadučitelja proti nečuvenemu nasilstvu naših nemškutarčkov. Vsi smo mu bili takrat hvaležni za njegov odločni nastop. Tembolj neumljiv se nam zdi njegov zadnji korak. Kakor znano, je prosil naš nemški občinski zastop za izšolanje bistriških otrok. To prošnjo je c. kr. okrajni šolski svet zavrnil, češ, da bi bilo to izšolanje zvezano s prevelikimi stroški. In bistre naše nemške glave so prišle na jako pametno misel. Naš župan kot predsednik krajnega šolskega sveta je sklical sejo in njegov vredni prijatelj Goeken je predlagal, naj se proti odloku okr. šol. sveta rekurira. Prvi, ki je glasoval za ta famozni predlog našega petelinčka je bil gospod duh. svetnik in župnik Spendil. Opravičeval se je z motivacijo, da tržiška Šola bodi za tržiške otroke. Predlog Goeknov je bil nato soglasno vsprejet in gosp. Župnik si je lahko svest, da je dosegel ta izid glasovanja on sam. Vsa čast tako značajnemu in doslednemu možu! Nehote pa se vprašamo: kdo ima večjo pravico do Šole, bistriški otroci, katerih starši, ozir. kovorska občina je prispevala k tržiški novi šoli, ali predilnici — to so namreč tisti tržiški otroci, ki prenapolnjujo našo šolo, — ki je prispevala k šoli razmerema najmanj. Ali ni bližje misel, da bi morala predilnica za otroke svojih uslužbencev skrbeti sama in zidati svojo šolo, nego da se izšola Bistrica, katere naraščaj hodi že od nekdaj v Tržič v šolo? Ali si ni gospod duh. svetnik tega domislil? Sicer pa naša šola ni tako majhna, kakor groze Mally, Goeken e tutti quanti; kajti če imajo v šoli prostora pri-stavski in drugih vasi križke občine otroci, potem o nedostajanju prostora niti govora ne more biti. A jajce ima tu drugo dlako. Pri zadnji volitvi v krajni šol. svet so ravno kovorski občinski možje preprečili, da ni šlo petelinčku in drugim po volji in sklenili so za bodoče odvrniti to nevarnost. To je in nič drugega. Če je gospod župnik toli kratkoviden, da tega umazanega manevra ni opazil, ga pomilujemo; vendar pa mislimo, da ima vsa ta stvar politično ozadje. Bližajo se državnozborske volitve in gospod Župnik si skuša pridobiti glasove naših Nemcev na ta način. Kajneda? No, dosegel je baš nasprotno. Kakor se je čulo. se volilci naprednega mišljenja sploh niso nameravali udeležiti volitve — samb radi ljubega miru, ki je doslej vladal med obema strankama. Kako bo sedaj, se ne ve; Če bi prišlo kako presenečenje, bo to samo zasluga gospoda duh. svetnika in župnika Špendala. Pri nas v Tržiču je dopusten kompromis z vsako drugo stranko, le s stranko naših zakletih sovražnikov Nemcev ne. To si zapomnite, gospod župnik, in prevzemite posledice svojega čudnega postopanja.
— Za kraj. šol. svetom je prišel tudi občinski zastop. Predlagatelj je bil seveda zopet neizogibni TržiČan (!) Goeken. Tu pa jim ni šlo tako gladko. Ugovor za izšolanje je bil pač vsprejet, ali ne soglasno: proti so glasovali vsi štirje slovenski odborniki, ki so v istini pravi Tržičani
— čujete, gosp. župnik — proti onim, ki so glasovali za predlog. Sicer pa upamo, da se vzlic čudnim mahinacijam župnikovim Nemcem ne posreči njihov naklep, in da ostane Bistrica všo-lana v Tržič. Gospod duh. svetnik in župnik pa naj si to zapomni!
Iz Moravč. (Društvena soba »Bralnega društva". — Podružnica kmetijske družbe.) Gospod Janko Toman, nadučitelj v Moravčah, je dal prirediti nedavno v svoji hiši za naše »Bralno društvo" prav lično dvorano. Na stropu so naslikani slavni naši ožji rojaki: Juri baron Vega, Janez Vesel-Koseski, Jožef Podmilšak (Andrej-škov Jože) in Janko Kersnik. Tudi po stenah vidimo kaj lepe in zanimive podobe, kakor: vas Češnjice pri Moravčah, LisiČkov mlin ob Drtij-ščici, glavnem potoku moravske doline, planinsko kočo v Bistriški dolini pri Kamniku, Blejsko jezero i. t. d. Vse slike je jako spretno napravil naš rojak, gospod I. Koželj ml. iz Kamnika. V novi dvorani imamo Moravčani prijetno zbirališče, kjer se hočemo likati in izobraževati pa tudi po trudu in naporu pošteno in podomače zabavati. Kdor pride v Moravče, naj si ne zamudi ogledati naše dvorane. Sprejeli ga bomo kakor ljubega gosta z odprtimi rokami, z odprtim srcem. — Obenem poročamo veselo novico, da mislijo nekateri možje pri nas poživiti podružnico kmetijske družbe, ki je bila ustanovljena 1. 1898, pa je zadnje čase bolj žalostno životarila. Dolžnost vsakega kmetovalca v moravski dolini je, da pristopi kot Član k podružnici. Imel bo od tega mnogo koristi.
Iz Mojstrane. Kakor drugod, tako se je tudi pri nas oglasila mila pomlad. Mi to najbolje poznamo na naših cestah, osobito na oni od tovarne do železnice. Po zimi zamrzne na tej cesti blato, ki se nabira tod vso zimo, a pomlad ga zopet otaja in tako imamo sedaj pravo močvirje po vasi. Vprašalo se bode, odkod pride to, da je ravno v naši vasi blato doma, ko je vendar, kamor se človek ozre, dosti sipe. Odgovor na to
III. prtio** „Gortnjcu" št. 11. It I. 1907.
je prav lahek. Tukajina cementna tovarna prevozi v letu kakih 3000 vagonov cementa, ilovice, premoga i. L d in to vse na težkih vozovih. Skozi celo leto drdrajo dannadan teiki tovori skozi vas. Da se po takem cestnem prometu ista hudo izrablja, je gotovo; za to bi bilo pa potrebno, da bi se na njej kaj storilo. Blato bi se moralo držati ter odpeljavati in to prt vsaki priliki ter potem primerno nasuti. Vse to bi morala tovarna skoraj docela oskrbovati, ker ravno ona tako izrablja cesto, a ne stori zanjo skoraj nič. Tako nimamo nikdar več dobre ceste, ali plavamo po blatu, ali pa se dušimo v cestnem prahu. Županstvo bode pač moralo tem privandrsnim Nemcem, kateri našo občino edinole izkoriščajo in tu polnijo svoje žepe, opozoriti na njih dolžnosti osobito glede vzdrževanja ceste in jih k temu prisiliti z vso strogostjo. Pričakujemo, da se ukrene v tem oziru takoj potrebno.
Z Dovjega. Ćuli smo, da je nekaj naših za blagor občine tako vnetih občinskih očetov po zadnjem skrajno Škodljivem sklepu za podaljšanje najemne pogodbe našega lova popivalo v neki gostilni v Mojstrani in se zabavalo in zibalo pri rujnem vincu malodane do ranega jutra. Pa niso pili na medvedovo kožo? Bomo videli I
— Po naši občini sedaj kar vre radi oddaje loval Kako bi tudi ne, saj ljudstvo previdi, kam privedejo občino taki predrzni sklepi. Sedaj se ti možje opravičujejo na vse mogoče načine, da bi pri ljudstvu ne izgubili prav vsega zaupanja, a tega madeža se ne operejo. V ospredje stavijo povsod osebo lovskega najemnika; tudi mi nimamo prav nič proti osebi, a pripomnimo, da se tu ne gre prav nič za osebo, temveč za občinski blagor, in pri tem zaostanejo in morajo zaostati vsa osebna znanstva. Vas bode še prav zelo veselilo, ako bode svoj Čas leta lov zdražil, seveda bode moral bolj globoko poseči v žep. Šport stane novce t
— Zadnji Čas je zrastel posebno tukaj-šnemu tovarniškemu uslužbencu Vinciku greben. Ta mož Že hoče vladati kar celo občino in misli, da se mu mora podvreči vse. Ima pač nekaj mož v svojih zanjkah, kateri so mu zvesto udani in trobijo v njegov rog, a daleč le ne bode prijadral. Ljudstvo bode izprevidllo, kam plove, ga bode zapustilo in reklo, da on in tovarna ne bosta gospodarila ž njimohim imetjem. In mož s svojimi netnškonacijonalnimi inspiracijami bode tu stal osamljen pa par njegovih germanskih bratov. Capito?
Slovstveni In sgodovinskl pregled sa Veliki teden.
25. marca. L.* 1845 Jože! Podmilšak v Krašnji pod Limbarsko goro. Znan pod pisateljskim imenom: AndrejČkov Jože. Napisal množico povesti in povestic za preprosto ljudstvo; njegova povest »Žalost in veselje" se še danes jako rada bere. — L. 1792 Avstrija in Pruska skleneta prvo koalicijo proti Franciji. — L. 1799. Nadvojvoda Karel premaga v drugi koalicijski vojski pri Stockach-u Francoze, katerim je poveljeval Jourdan.
26. marca. L. 1792 f dr. Juri Starovasnik, univ. prof. zdravilstva in pisatelj v Freiburgu. — L. 1792 »Ferdinand Vonča v St Vidu nad Ljubljano. Znan kot nabožni pisatelj. — L. 1884 f Janez Vesel-Koseski v Trstu. Storil mnogo za probujo narodne zavesti s političnimi pesnimi, katere je priobčil v prvih letnikih Bleiweissovih .Novic". — L. 1645. Razrušili gorsko trdnjavo DUrenstein, v kateri je bil nekoč zaprt Rihard Levosrčni. -— L. 1817 t Ludovik van Beethoven na Dunaju. Slovit skladatelj.
27. marca. L. 1443 * Matija Korvin, pozneje kralj ogrski. Matija Korvina opevajo mnoge naše narodne pesmi pod imenom »Kralja Matjaža".
28. marca. L. 1521 je imel cesar Ferdinand I. slovesen vhod vtPrago. —- L. 1592 * Jan Amos vzgojeslovec svetovne slave.
29. marca. L. 1773 f Frančišek Hladnik v Idriji. Slovel kot znamenit botanik. Po njegovem prizadevanju so napravili v Ljubljani botanični vrt ob Gruberjevem kanalu. — L. 1464. V Stuhlvveissenburgu venčajo Matija Korvma za kralja ogrskega.
30. marca. L. 1888 f dr. Valentin Zamik v Ljubljani. Vrl rodoljub, humorističen pisatelj, izboren govornik, ki je navduševal svoje rojake na »Taborih". — L. 1282 Ljudstvo se upre v Pa-lermu in drugih sicilskih mestih proti Francozom. Ta dogodek navadno imenujejo: »sicilska ves-pera". — L. 1856. V Parizu sklenejo mir, s katerim je bila končana krimska vojska.
31. marca. L. 1898 f Lujiz* Pesjakova v Ljubljani. Bila je hčerka odvetnika Chrobat-a, pri katerem je služil pesnik France Prešeren kot koncipient. Prešeren jI je bil domač učitelj. Pesjakova je zložila mnogo slovenskih pesmi, zlasti za nežno deco. Otroške pesmi je izdala pod naslovom »Vijolice*. — L. 1688 Poljski kralj Jan Sobieski se združi s cesarjem Leopoldom l proti
Torkom. L 1732 • Jožef Haydn v Rohran-u. Imeniten komponist Ugtasbit med drugim našo cesarsko pesem. — L. 1814 Pariz se vda v avstrijski osvoboditeljni vojski.
dolovi prihodnjega tedna: 31. marca Velika noč, Mojmir, Hotana; 1. aprila Vel. pondeljek, Hugo, Motimir; 2. aprila Frančišek PavL, Gojmir, MUoslava; 3. Rikard, Žarko, Istislava; 4. Izidor, Dušica, Rozamisla; 5. Vin-ceocij Fer., Hvaiisava, Vrbata; 6. Sikst, Neradin.
Sejmi ns> Oorenjskem prihodnji teden:
3. v Zg. Tuhinju.
Novičar.
Prav vesele velikonočne praznike vošči uredništvo in upravništvo našega lista vsem cenjenim naročnikom, sotrudnikom in somišljenikom. Za pirhe jim nudimo današnjo pomnoženo velikonočno številko, s katero skušamo dokazati, da nas je resna volja, kolikor le motno ustreči raznim željam in zahtevam cenjenih bralcev. Nasprotno pa tudi pričakujemo, da se naši prijatelji vrlo potrudijo, da se čimbolj razširi naš list, da se pomnoži število njegovih naročnikov in bralcev. Čim večje bo Število naših naročnikov, prijateljev in so t rud ni ko v, tembolj dovršen bo naš «Goreujec>. Na tem mestu iskreno zahvaljujemo vse one gospode, ki so bili toliko prijazni, da so nam za današnjo številko doposlali člankov, dopisov in poročil. Upamo, da nam še naprej ohranijo svojo naklonjenost in z nami vred posvete svoje moči in sile v probujo in prosveto starodavnega Kranja in lepe nase gorenjske strani sploh. Vsem našim sodelovalcem še enkrat veselo alelujo!
Osebna vest Tukajšnji železniški uradnik g. Fr. Majdič je prestavljen v Ljubljano. Gospoda bomo jako pogrešali na našem diletantskom odru.
Kranjski deželni zbor. Kakor čujemo, je vložil deželni odbor prošnjo, da se skliče deželni sbor, da more razpravljati o melioracijam S prizadetimi strankami se vrle pogajanja, da se omogoči zborovanje.
Nai novi brzotiakalai stroj. Današnja številka «Gorenjca* je tiskana na novem bi zoti skalnem stroju, ki je bil postavljen v naši tiskarni ta teden in je začel tiskati v torek. Stroj ima krožno gibanje ter je najmodernejšega sestava. Dobili smo ga od tvrdke L. Kaiserjevi sinovi, Modling-Dunaj, ki ima eno največjih to varen, za izdelovanje brzo-tiskalnih strojev, ter je doslej postavila že 2364 takih strojev. Stroj je dolg 8 m 70 cm, širok 2 m 80 cm in tehta 5550 kg, zaraditega je postavljen na primerno dolgi in Široki a pol metra globoki podlagi iz betona. Goni ga električni motor s 3 */s konjskimi silami. Stroj ne le tiska, temveč tudi odklada sam tiskane pole, jih reže in ravna. Kljubu svojej velikosti se v najhitrejšem delu lahko ustavi hipoma. 2 njim nam bode mogoče točno izvrševati vsakoršna naročena dela, torej bode mogla naša tiskarna odslej ustrezati cenjenim naročnikom še v večji meri in v polno zadovoljnost. — Vse cenjene naše prijatelje, ki se zanimajo za lepi in zanimivi naš novi stroj, pa vabimo uljudno, da si ga o priliki ogledajo osebno.
C, kr. okrajni šolski svet t Kranju je imel dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne pod predsedstvom okrajnega glavarja Alfonza Pirca sejo. Iz predsednikovih poročil posnemamo tale naznanila: V okr. šol. svet so voljeni za dobo treh let gospodje: Andrej Kmet, nadučitelj v Cerkljah in Frančišek Luznar, nadučitelj na Primskovem pri Kranju (kot zastopniki učiteljstva); Anton Koblar, mestni župnik In dekan (kot zastopnik kš. ordi-nariata); dr. Frančišek Perne, c. k. profesor in Janko Urbančič, graščak na Turnu pri Preddvoru (kot zastopnika deželnega odbora). — Julija Zalo kar, začasna učiteljica v Javorjah nad Skorjo Loko, je o Božiču odšla na svoje novo mesto v Kopanj na Dolenjskem. Na njeno mesto je bil imenovan zač. učitelj Lco Pibrovc, ki je bil skoro nato premeščen v Št. Vid pri Stičini. Zdaj je kot zač. učitelj v Javorjah Frančišek Gruden. — Daljši dopust je imel Frančišek Papa, nadučitelj v Skorji Loki, ki je 11. t. m. nenadoma umrl. Nadomešča ga Rudolf Gasperin. Začasno vodstvo ljudske lole pa je prevzel učitelj Slavko Flis. — Iva Lampe, doslej začasna učiteljica v Predoaljah, je postala definitivna istotam. — Eleonora Dev, učiteljica v Naklem ima vsled bolesni dopust do meseca maja. Nadomešča jo Marija Pogačnik, ki je dozdaj supii-
rala Ana Plelko, učiteljico v Smartnem, ki je došla na svoje mesto Sele s drugim polletjem. — Na Martinjem vrbo (nad Skofjo Loko) se je ustanovila ekikurendna lola. — Uršulinski konvikt v Skorji Loki je dobil dovoljenje, da sme ustanoviti otroški vrtec za dečke, sa deklice ga le ima. — Zaradi škarlatinke sta bili zaprti soli v Dražgosab in v Podbelici. — Ministrstvo za uk in bogočastje je odbilo priziv občine Mavčiče, ki je zahtevala, naj se ondotna lola ne razširi v dvorazrednico. — Del sol. svet je dovolil, da smeta Karel Miklič, učitelj v Tržiču, in Alojzij Novak, učitelj v Kranju, obiskovati risarski tečaj, ki se vrli v Ljubljani od 15. aprila do 15. julija, ti. — Dan, kraj in dnevni red okr. učiteljske konference se odobri. — Nekemu učitelju se dovoli L starostna doklada. — Dve prošnji sa podporo se ugodno rešita. — Krajni m šolskim nadzornikom se imenujejo šolam: Sv. Ana: Frančišek Spendal, župnik v Tr en; Besnica: Frančišek Pokoro, župnik; Duplje: Won Stenovec, župnik; Šenčur: Anton Kukelj. župnik; Kokra: Anton Nemec, župnik; Kovor: Juri Rozman, župnik; Kranj: dr. Edvard Šavnik, okr. zdravnik; Križe: Frančišek Porenta, župnik; Mavčiče: Valentin Klobus, župnik; Naklo; Jakob Mrak, župnik; Ollevek: Jakob Koželj, posestnik; Podbelica: Tomaž Rožnik, župnik v Selcih; Podbrezje: Alojzij Pavlin, veleposestnik in veletržec; Preddvor: Janko Urbančič, graščak na Turnu; Predoslje: Ignacij Zupane, župnik; Primskovo: IvanPezdifl, ravnatelj v Kranju; Retece: Andrej Simenec, župnik; Smlednik: Miha Barbo, župnik; Sorica: Juri Karlin župnik; Skofja Loka: Frančišek Kumer, dekan v Stari Loki; Trata: Jožef Demšar, posestnik v Stranski vasi; Trbija: Janez Gladek, poieatnik v Fužinah; Trboje: Miha Barbo, župnik v Smledniku; Trstenik: Janez Miki, župnik; Tržič: Frančišek Špendal, župnik; Velesovo: Jožef Brešar, župnik: Voklo: Anton Kukelj, župnik v Šenčurju; Zaliiog: Frančišek Eržen, župnik: Zabnica: Jožef Logender, posestnik v Zabnici; Železniki: Anton Korbič, župnik.
Stare novice iz Kranja. Piše se nam: 2e dve sobote sem zaman pričakoval v «Gorenjcu* kakega poročila o razkritjih, ki tako razburjajo prebivalstvo našega mesta, da ne utegne niti misliti na državnozborske volitve. Edina častna izjema v tem pogledu je veleučeni in dični nal profesor Evgentj, V kojem je tako globoko ukoreninjena katoliška zavest, da kljub pretresljivim dogodkom v Kranju ne zanemarja svojih političnih dolžnosti, marveč hodi na deželo zabavljat Čez «Gorenjca* in predstavljat zavednim voklcem Cočovega Franceta kbt kandidata. Toda Evgenija in Franceta prepustim rade volje Vam, gospod urednik, ker se v visoko politiko načeloma ne vtikam, pač pa naj mi bo dovoljeno baviti se z zadevo, ki je celo mesto spravila pokonci. Će se o tem pomenkujejo vsak dan na trgu in po ulicah, če je zadeva vsakdanji predmet razgovorom po gostilnah in kavarnah, potem pač spada tudi v «Gorenjca». Naj izve tudi širša javnost, da so v Kranju pred približno tremi tedni prišli na sled krutim lopovom, ki so me*ece, da morda že leta neovirano lovili nedolžna bitja in več stotin istih prodali ali celo na brezsrčen način podavili in pomorili Čudom sem se čudil, gospod urednik, da ste čez vse to grdobijo vrgli plašč krščanske ljubezni. Ker Vas ni zadela nesreča in nikogar ne pogrešate, pač mislite, da Vam ni treba pihati, kar Vas ne peče. Ali v Kranju jih je mnogo, ki žalujejo po ugrabljenih stvaricah in med te spadam tudi jaz. Opravičen naslov tedaj imam in zato dovolite, da nekoliko popiham in dam v svojem in v imenu prizadetih tovarišev ter tovarišic javno duška ogorčenju nad grabežljivimi zlikovci —j Na dvorišču smo poleg Hruge perutnine redili lepa kopuna — določena za božično pečenko. Zivalici ste krasno uspevali, vsak dan ste bili bolj okrogli in mirno lahko trdim, da bi se bili lahko kosali z vsakim slavnoznanih štajerskih kopunov. Kar slino so se mi cedile, če sem videl v duhu pred sabo lepo rahlo pečena ptiča in zraven laško solato. Toda veselil sem se prezgodaj! Malo dni pred božičem sta tolsta kopuna izginila kakor kafra. Vse iskanje in poizvedovanje je bilo zaman, v božiču smo pa mesto kopunov jedli slabo telečjo pečenko. Se danes me zgrabi jeza, kadar se spomnim tiste žlezaste teletine. Grozna maščevalnost se je vgnjezdila takrat v moje srce, a ker ni našla izhoda, mi je razjedala dušo. Sočuten prijatelj me je sicer tolažil vsak dan in skoro bi me bil tudi potolažil, da mi ni vrenomer puhal v obraz slabodišeči dim iz svoje žlindraste pipe, kar je le le bolj vznemirjalo moje razdražene živce. Končno mi je čas pocelil dušne rane, le bolj pa tolažiino dejstvo, da se je drugim godilo še mnogo slabše kakor meni. V vsakem človeku tiči pač nekoliko živalskih nagonov, predvsem pa neka škodoželjnost, Mesto da bi nesrečnega birZnjika pomilovali, nam je njegova nesreča tako nekako v zadoščenje. To je prav tisti nagon, kakor se pojavlja tudi pri plešah, ki zadovoljstvom opazujejo gole glave dražih ... Po tem globokoumnem ekskurzu na mo-droslovnem poljn vrnimo te sonet k stvari Cešče pogosteje je bilo slišati, da je tu ali tam zmanjkalo perutnine In ni je bilo skoro hiše, kjer ne bi pogrešali po enega in tudi veliko več ptičev. Kurji tatovi so postajali od dne do dne predrzneji is
slednjič je bila mera polna. V trepet in grozo gra-beiem je nekega lepega jutra nevidna roka napisala na vogale bJi «Msne tekel* z naslednjo vsebino: « Pozor! SI. občinstvo se uljudno opozarja, naj pazi na avojo traretino (kure, purmane i. t. d.), ker ta je tukaj pojavila tatinska družba na čelu H gospa N. N. in njenega gospoda učenci.* Kakor bomba, tako je učinkovalo to skrivnostno razodetje. Novica te je bliskoma sirila od ust do ust, od hiše do hite, razburjenje j« rtslo vedno bolj in morda bi biki prišlo do krvoprelitja in linčnnja, da niso posegli vmes poklicani faktorji. Ko jc tako nevidna roka segla pod ramo roki pravice, je bil kmalu ves aparat pokonci in reči moramo, da 10 javni organi temeljito vršili svojo dolžnost. Skoro vsi glavni krivci so bili kmalu pod ključem in pričelo se ' je zasliševanje, ki je spravilo zanimivo tvarino na dan. Ker pa o tem ne smem govoriti, naj le vohče konstatiram, da se je v Kranju etablirala tatinska družba — domače provenljence — z neomejeno savezo, ki se je bavila na debelo z razpečevanjem in klanjem tuje perutnine. Loviti in kradli so vsevprek, prosto po prvem slovenskem šestomeru pokojnega patra Marka Pohlina:
PUčeUt, pute in peteline kopune, purane . . .
Zaslišanih je bilo Že krog 70 prič, zanimanje za kurje tatove raste od dne do dne in če se ne bo poleglo, bo treba posebnega vlska, ki bo peljal radovedno občinstvo v Ljubljano k glavni obravnavi. Končno naj so s pomilovanjem le še spominjam prijatelja, ki je trpel največ Ikode. Njegova hiša slovi že odnekdaj po izbornih kopunih. Naravno, da je imela tatinska družba svoj sedež v njegovi bližini. Možu je baje izginilo Že nad 100 lepo rejenih ptičev različne vrste. Svojo jezo je vsako nedeljo hodil hladit na lov, kjer mu je dober sosed delal družbo in mu tudi večkrat postregel s kakim bedrom ali sprednjim delom pečene kuretine. Ko je izvedel, kje se nahaja «kurji bri-tof» njegovih lepo rejenih Živali, je zatulil kakor obstreljen lev in, žugajoč s rokama, gromkim glasom klical proti sosedu: < Ti .prokleta duša, ti hudičeva, sedaj šele vem, zakaj si mi vedno ponujal kopune! in še zahvaljeval sem se mn zanje,za — svoje kopune!*
Državnozborskih volileev v Kranju je 429, v Radovljici pa 137. Rektamactjski rok je v Kranju do 10. aprila t. I.
Koncert v prid »Dijaški kuhinji t Kranja se
vrši v torek, dne 2. aprila t. 1. v telovadnici cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju. Vsporcd obsega tele točke: 1. P, Mascagni; InUrmczzo iz opere «Cavalleria rus ticana*, izvaja salonski orkester.
2. I. Kafka: »Landliche Szene*, op. 143., karakteristična skladba za glasovir.  (liani Sajovic).
3. Ch. de Beriot: Scene de Ballet, op. 100., za violino s spremljevanjem glasovirja (Stanko in liani Sajovic). 4. D. Krug: Illustrations du Lo-hengrin de Rihard \Vagner, op. 06. št. 2., za glasovir (Bogdan Šavnik). 5. B. Smetana: Sekstet iz opere »Prodana nevesta*. Zbor. 6. Fr. Schubert: Poloneza, op. 61. št. 3., za glasovir, štiriročno (Bogdan Savnik in Mirko Crobath). 7. R. Dorn-hecker: Serenada, op. 19., izvaja salonski orkester.
8. St. Heller: La Truite, op. 33.. po melodiji Fr.  Schubcrta  za   glasovir   (Bogdan Šavnik).
9. I. B. Viotli: Koncert za violino, št. 28. (Stanko in liani Sajovic). 10. V. Parma: Slovanske cvetke (zbor). — Pri zboru sodelujejo razen omenjenih še gg.: K. Geiger, Fr. Crobath • ml., I. Jocif, L. Ažman in M. Mayr. — Gene prostorom: sedeži 1 K, stojišča 60 v, za dijake 30 v. Vstopnice se dobe na večer koncertu pri blagajni, ki, se odpre ob pol 8 uri. Glede na dobrodelen namen se preplatila hvaležno sprejemajo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstop je vsakomur dovoljen. Slavno občinstvo opozarjamo, da je vhod pri glavnih vratih gimnazijskega poslopja; dame imajo svojo garderobo v pritličju na desno (I b razred), gospodje pa na levo (I a razred). Ce kdo pomotoma ni dobil vabila, naj blagovoli oprostiti. K obilni udeležbi vljudno vabijo — sodelovalci.
Ženski odsek »Gorenjskega Sokola* v Kranju priredi dne 13. aprila t. L v društveni telovadnici javni nastop, na katerega že sedaj opozarjamo naše občinstvo. Nastopile bodo članice in gojenke v prostih vajah, vajah s praporci in vajah na orodju. Vsakdo, komur sta lepo uspela nastopa telovadkinj v lanskem letu še v spominu, bo z veseljem prihitel. Tudi drugim kličemo, naj pohite gledat v telovadnico resno delo sokolsko, ki osvežuje duh, krepi telo in bodri narodno zavest Natančneje poročilo prihodnjič.
Meščanska godba T Kranjn nastopi danes v prvič pri procesiji pod novim kapelnikom.
Podružnica slovenskega planinskega društva ? Kranju je imela dne 16. t. m. ob l/t\). uri zvečer v bralni sobi Narodne Čitalnice svoj osmi letni občni zbor. Predsednik, g. Anton Zupan, c kr. prof., konštatuje sklepčnost, pozdravi vse navzoče, pred vsem g. inženirja Viktorja Skaberneta Is Ljubljane kot odposlanca osrednjega društva in da besedo podružničnemu tajniku, g. dr. Jožefu Kušarju. Iz njegovega obširnega, natančnega, vestno sestavljenega poročila povzemamo tele podatke: Dne 6. marca ). 1906. se je vršil sedmi podružnični občni zbor; takoj po obenem zboru so se sestali člani novega odbora in se konstituirali takole i Anton Zupan, c, kr. prof., predsednik; Ferdinand
Polak, trgovec itd., podpredsednik; dr. Jožef Košar, odvetnik, tajnik; Rudolf Kokilj, glavni zastopnik zavarovalne družbe cDunav* za Gorenjsko, blagajnik; dr. Vladimir Herit, c. kr. prof., Evgen Jare, c kr. prof. in Frančišek Šavnik, mag. pharm., odborniki. — Posebno pozornost je obrnila podružnica na Prešernovo kočo, ki se naj postavi na Stolu. Naročili so se potrebui izvlečki it map, podružnica je stopila v dogovor s 33 soposestniki prostora, na katerem naj se postavi koča, in napravil se je vzorec ta kupne pogodbe, ki se imajo skleniti s soposestniki. Dne 29. junija I. 1906 so odmerili gospodje: inženirja Viktor Skabernc in Ivan Ciuha ter l. Hrovatin, c. kr. geometer iz Radovljice, z odposlanci podružnice svet za kočo. — Podružnica je priredila tele izlete: dne 24. maja 1. 1906. čez sv. Jošta vSkofjo Loko; dne 10. junija L 1906. čez sv. Jošta-Jamnik v Kropo in dne 29. junija na Stol o priliki določi ve prostora za kočo. Posamezni člani so polezli na Triglav, Kepo, Grin-tovec, Krvavec itd.; dva izmed nj:h pa sta bila tako srečna, da sta stila ob usodepolnem žrelu ognjenika Vezuva pri Neapolu na Laškem. — Otvoritve planinske koče na Kamniškem sedlu se je udeležila podružnica po večjem odposlanstvu. — Zaznamovala so se pota na StoržiČ in v gorovju med Soro in Savo. — Podružnica je Štela 86 članov ; odbor se je posvetoval o društvenih zadevah v treh sejah. — O gmotnem stanju podružnice je poročal g. Rudolf Kokalj; dohodki so znašali 4887*23 K, stroški 646 92 K; torej ostane prebitka 4340 31 K. — Za pregledovalca računov izvolgo po vzklicu gospoda Zdravka Novaka, c. kr. davčnega pristava in Janka Sajovica, trgovca. — Na predlog g. Janka Sajovica se po vzklicu voli stari odbor izvzemši g. Evg. Jarcn, na čegar mesto se izvoli g. Rajko Marenčič. — Pri slučajnostih razvije g. dr. Jožef Kušar načrt za podružnično delovanje v letošnjem letu. I. Podružnica stori v najkrajšem času vse potrebno, da se začne graditi Prešernova koča na Stolu. V ta namen se preskrbe tozadevne razne pogodbe med podružnico in med soposestniki prostora za kočo in se nabavijo potrebni načrti za gradnjo. II. Poleti priredi podružnica v eZvezdi* v Kranju veliko ljudsko veselico v prid Prešernove koče. II. Podružnica namerava prirediti tele izlete: 1) Kranj-Medvode-Grmada-bkofja Loka. 2) Kranj-Setce-Skofja Loko. 3) Kranj-Pod-brezje (izlet v manjšem obsegu). 4) Kranj Crna prst (izlet za dvt dni). 5) Kranj-slap Savice v Bohinju. IV. Podružnica oskrbi natančne, v velikem slogu napravljene orientacijske deske za Savsko dolino od Kranja navzgor; deske se razobesijo v Kranju (za Savsko dolino tostran Ljubelja in v Žirovnici (za Savsko 'dolino onstran Ljubelja). Orientacijske deske priredi g. Alojzij Novak, ljudski učitelj v Kranju. — Nato predloži g. inženir Viktor Skaberne skice in načrte za Prešernovo kočo na Stolu, katere je napravil sam, in razvija tele misli: Pri načrtih si je vzel za vzorce najmodernejšo planinske stavbe na Nemškem in v Italiji; planinske koče, katere je dosloj postav.lo naše planinsko društvo, so skoro brez izjeme lesene; Prešernova koča bodi zidana, ker je kamenje bolj ceneno gradivo nego les in ker bo stala ta koča na tako eksponiranom mestu, da jo kaže radi trdnosti in trpežnosti na vsak način napravili iz kamenja. Viaga pri kamniti zgradbi ne pride v postov. Koča bo stala na tako vetrovitem kraju, da je vsaka vlaga izključena. Lesene bodo le predelne stene in stropi; zato je treba že sedaj skrbeli, da se poseka potreben les (najmanj 20 mecesnov). Streha bo iz elernita. Vsa stavba bi stala po njegovem proračunu najmanj 10.000 K. V pritličju bo obsežen prostor za soposestnike prostora za kočo, ki jih je 33; v visokem pritličju bo po vzorcu modernih stavb predsoba, jedilna soba in kuhinja; podstrešje bodo zavzemale spalnice; vsak prostor bo znse opredeljen in popolnoma ločen od drugega. Dr. Jožef Kušar predlaga, da se sprejme Skabernetov načrt. Obvelja. G. inženir Viktor Skaberne se poveri, da prevzame nadzorstvo stavbe kakor tudi nabavo delavnih moči in gradivo. — Po občnem zboru se je takoj sestavil novo volj en i odbor in sicer takole t Anton Zupan, c. kr. prof., predsednik; Ferdinand Polak, trgovec, njegov namestnik; dr. Jožef Kušar, odvetnik, tajnik; Rudolf Kokalj, glavni zastopnik «Dunava* za Gorenjsko, blagajnik; dr. Vladimir Herle, c. kr. prof., Rajko Marenčič, zasebnik, in Frančišek Šavnik, mag. pharm., odborniki.
Veliko Gregorčičevo slavnoit t Kranju prirede dne 14. aprila zvečer v Sokolovi dvorani tale društva: Bralno društvo, Narodna Čitalnica, Podružnica Ciril-Metodove družbe (moška in ženska), Podružnica slovenskega planinskega društva in telovadno društvo Sokol z ženskim oddelkom. Na vsporedu slavnosti je: slavnostni govor, deklamacije, petje (moški zbori, mešani zbori in solo petje). Deklamovale in pele se bodo samo Gregorčičeve pesmi. Solopelje jo iz prijaznosti prevzel g. Karel Mahkota, učitelj v Tržiču. Cisti dobiček je namenjen za Gregorčičev spomenik. Zavedni meščani starega Kranja pa tudi okoličani gotovo ob tej priliki dejanski pokažejo, kako znajo ceniti take našo odličnjake kakor je bil naš nesmrtni pesnik Simon Gregorčič. Nameravana slavnost bodi vredna poslava našega ljubljenca Gregorčiča.
Kaplan Brale je zopet začel strašili po .Slovencu". PreteČeni teden je šlo več mož h škofu prosit, naj jih Sko* že redi Brajca, ki je tako ne*
priljubljen pri veliki večini sorskih šupljino v. Skof je Sortnom obljubil ie pred novim letom 1907, da bode spravil Brajca iz Sore. Potem jim je zopet obljubil, da ga spravi do letošnje Vel ke noči. Ker pa Brajc Še vedno potrpežljivo čaka v sorskem farovžu, zato so Šli možje prosit škofa naj obljube kmalu izpolni, škof jim je obljubil, da spravi Brajca proČ,prejkot prej. Brajčevi podrepniki, pa so čez dva dni tndi leteli k škofu, prosit, naj Brajc Še ostane v Sori. Kaj jim (c obljubil škof, se ne vc. Znanega človeka iz Soro, ki je eno celo leto lagal po .Domoljubu" in »Slovencu* o raznih dogodkih, so zopet zasrbeSi lažnjivi prsti in napisal je pretečeno soboto članek, kjer laže, da je sorski učitelj Grmek poslal deputacijo h škofu. V vsej sorski Župniji pa vsi vedo, da to ni res, ampak so šli možje sami iz svojega nagiba h škofu. Lažnjivi dopisnik se je dalje spravil tudi nad kolarja Cimprovca in posestnika Potenca. O teh dveh piše in klobasa, kakor pravi lažnjivi kljukec. Kaj skrbi »Slovenca" in »Domoljuba", ako Cimprovc o prostem času gode, saj so na njegovo godbo Še razni klerikalci plesali, pa jim je bila všeč. Sicer pa Cimprovc zato ni še nič slabejši, če je hotel zaigrati na shodu v Preski. Bi mu pa kakšne pomaranče dali za Jon". Sicer pa se s »Slovencem" in »Domoljubom" ne bomo preveč prepirali, ker ta dva tiča sta nam že preveč lagala, da smo laži kar z burkljami prijeli lahko. Pri nas ne damo nič, kar pišejo lažnjivi časopisi. Kdor se hoče prepričati, kako se je zopet zlagal »Slovenec" od zadnje sobote, ta naj pride v sorsko Župnijo, da mu ustmeno dopovemo, da je ves dopis ena sama debela laž. Tako »Slovenec" in .Domoljub" futrata svoje bralce s takimi lažmi za veliki teden. Kaj porečejo tisti, ki še zaupajo »Slovencu" ali »Domoljubu". Ta dopis smo pripravljeni podpisati z imeni, če se dopisnik »Slovenca" podpiše. Le na dan, kdor piše resnico in kdor je pošten! Če ne bodemo pa rekli: tatovi in lumpje delajo v temi svoje hudobije I Naša želja pa ostane: Kmalu, kmalu z Brajcem proč I       So ran i.
Iz Železnikov se nam piše «Slovenec> je poročal, kako imeniten shod je imel kandidat Demšar na Cešnjici. Resnica pa je, da je poslušalo komaj petnajst možiceljnov njegovo modrost. Tu g. Demšarja dobro poznamo. So kot župan ni bil za nič. Poslanec bo postal le, ker verno caplja za abstinentom Krekom (ki pa kljub abstinenci prav rad pokusi žganje, če ga dobi /jstonj). Zato svetujemo vsem pametnim možem, naj ostanejo 14. moja lepo doma za pečjo.
G. Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar v Ljubljani, je naklonil «Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev* za pirho 100 kron kot drugi del ustanovnine. Odbor se velikodušnemu svojemu dobrotniku najiskrenejše zahvaljuje. Slovenci smemo biti ponosni na to narodno tvrdfco, ki nam je osnovala prvo tovarno za kavne surogate na slovanskem jugu ter s tem vsaj resnično emancipirala od tuje, nam sovražne industrije. Toda v tem oziru še manjka v slovenskem občinstvu mnogo do vsestranske zavednosti. Se vedno se pokupi na Slovenskem do 80 odstotkov cikorije, ki jo proizvajajo Nemci in Italijani, a katerih izdelki po izreku nepristranskih veščakov v splošnem ne dosegajo kakovosti Jebačinovih izdelkov. Dolžnost vsacega zavednega rodoljuba je tedaj, da poučuje gospodinje v svojem kraju, naj zahtevajo povsod cikorijo Jebačinove tovarne, ki je tako velikodušna podpornico naših narodnih društev, dočim tuje tovarne pomagajo zdrževali našomu narodu tuj-škodljivejše zavode.
Umrl je minulo nedeljo v Loscah posestnik in gostilničar, g. Jakob L<*gat. — Jutri pa pokopljejo g. Ivana Pa nt ar j a iz Kranja. N. v m. p.!
Občni ibor .adovljiške podružnice »Slov. plan. društva* se vrši na Belo nedeljo, t 1 7. aprila 1907 ob 3. uri popoldne na Bohinjski Bistrici v prostorih gosp. Mencingerja. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev dveh pregledovalcev računov. 6. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti in nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Razpis dobave desk. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje dobavo 30.000 desk iz mehkega lesa raznih demenzij za leto 1907. Pismene ponudbe se morajo vložiti najdalje do 10. aprila t 1., 11. ure dopoldne pri c kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Dobavni razpis in posebni dobavni pogoji se tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
*  e ♦
Šeititoletnlca vilio. Letos je ravno šeststo let, kar so se prvič rabile vilice pri kosilu. Rabil jih je prvikrat 1. 1308 nok bretanjski vojvoda, ko je jedel sadje. Meso pa so jedli na dvorih in v priprostih kmetskih hišah še tristo let dalje brez vilic.
Ženska volilna pravica na Ogrskem. Ogrsko trgovinsko ministrstvo je odredilo, da ženske, ki vodijo svojo trgovino ali industrijo ter plačujejo obrtne davke kakor moški, smejo istolako tudi voliti v trgovsko in obrtno zbornico.
Listnoca uredništva.
Mnogo dopisov gtiio morali siradl pomanjkanj« prodor* lal — Ispustili, Pridno vsi na rruto.
Ženski vestnik.
nooca
Ženskam se pač dobra g§41...
•Ženskam se na* dobro fodi», mi odgovarjajo većkrat će se razvije razg ivor o z>nekem vprašanju. Vse tetke posle, vsa bremena jim odvzamejo molki i najboljši prostor, počitek in zabava so na-menjene ženskam, medtem ko se molje zunaj v svetu trudijo, zaslužiti dovolj denarja, da se žene razveseljujejo m zabavajo
V resnici pa je le majhen delček žensk, ki so jim pota nastlana s cvetkam'. Pretesna večina žensk pa občuti samo trnje, katerega je v njih življenju prav mnogo.
Kadar govorimo o «ženski* vobče, imamo bedasto navado, da mislimo samo na narode z evropsko kulturo. Popolnoma pa preziramo usodo žensk v orijentu. pri Zamorcih, Malajdh in vseh nekulturnih narodih. Te ženske vendar tudi ekai-stirajo ter vsaj po Številu prekašajo ženstvo ev-ropejskih kulturnih narodov, da, morda jih je celo Se enkrat toliko kot kulturnih evropejk. kolikor se da to približno določiti, kajti ljudsko Štetje v Da-homevu in na Karačatki doslej Se nt v navadi.
Ženske divjih narodov opravljajo vsa najtežja dela. Indijanec pusti svojo Ženo »precej vse opravljati*. Orijentalkam nižjih slojev se godi prav tako. Ne samo rdečekožec, tudi Indijec, Kitajec, Japonec, Perz, Anamit, Arabec in Zamorec so našli v ženski potrpežljivosti tovorno živino in vsi so istega mnenja: «slabotnejša ženska mora opravljati težja dela*. Dočim ona vlači, tovori in se ubija, pase gospod lenobo ali je na lovu. Ce pa mož že dela, tedaj dela kaj «finejsega» ali opravlja vsaj tako delo, ki se boljše plača.
Na Kitajskem so ženske čolnarke in težakinje; v Egiptu sem videla žensko vpreženo poleg konja ali fJoleg krave pred plugom, in bič je dvigal nad njo ravno tako, kakor nad — živino. Pri Cerkesih opravlja ženska prav vsa poljska dela; pa tudi na NemSkem, na Badenskem na primer, so kraji, kjer opravljajo ženske vse gospodarske posle, gnojenje, oranje, sejanje ... ker so moški zaposleni v tovarnah.
Te, težka dela opravljajoče ženske tvorijo v vseh deželah neevropske kulture pretežno večino. Njim nasproti stoji bogati in razvajeni sloj haremskih žensk, ki žive v zlatih kletkah in se hranijo s samimi slaščicami. Toda kdo bi hotel trditi, da so te ženske srečne? Sicer je res, da zaide iz teh ječ le malokdaj kaka vest med svet, toda toliko vemo vendarle, da ne pozna niti ena evropska kulturna dežela tolike solidarnosti vseh žensk proti možu kot n. pr. Turčija. Namesto ljubezni razširja haremski sistem med obema spoloma le sovraštvo. Po evropskih zdravnicah smo zvedeli, kolikim telesnim mukam so izpostavljene prebivalke harema, kako prgosto se pojavljajo pri njih debelutaost, zastrupljenje z nikotinom, huda razdraženost vsled obilnega uživanja močne kave, težka duševna pobitost, psihoza i. t. d. Zadoščalo bi to, ne glede na stražnike serajla, ki stoje z golim mečem pred sobanami ter na ljubeznivo šego, ki je v haremu v navadi, namreč, da zavežejo nezveste žene v vrečo in jih vržejo v Bospor.
Nič boljše se ne godi indskim vdovam, katere so tako «brezsrčne*, da se ne dajo po moževi smrti niti sežgati. niti nočejo večno Žalovati. Vse jim streže po življenju; najbolj energične iščejo v zadnjem času varstva pri domačih odvetnikih ali pri evropskih zdravnicah.
Se nedavno so tudi na Javiše sežigali vdove; holandska vlada je odposlala tri ladje, da zabrani to barbarsko početje.
Kamorkoli se torej ozremo, pri vseh primitivnih in pri orijentalskih narodih se ubija večina ženskega spola z najtežjimi posli, razvajena manjšina žensk pa plačuje svoje brezdelje s tem, da se odpoveduje vsaki svobodi in individualnosti.
Tovorna živina in igrača, toda igrača, ki jo razbijajo in uničujejo, to je nekulturnim narodom ženska. Ali smemo potem še reči: «Saj ženskam se godi tako dobro*? Dvomim. Da usoda žensk ni zavidanja vredna, je najjasnejši dokaz to, da si menda še nikdar ni želel noben moški biti ženska, dočim se je nasprotno že dostikrat zgodilo.
Da ima tudi večina žensk belokožcev v življenju le trud, delo in skrbi, tega ne more nihče prerekati. Od dvanajstih milijonov nemških gospodinj jih je enajst milijonov brez služkinje, in še te, ki imajo posle, v mnogih slučajih tudi same pomagajo v hiši. A koliko je takih, ki zvrsujejo dva poklica ter so gospodinje ter matere in obenem še tvorniške delavke I
Koliko jih je tudi, ki opravljajo, kakor žene rdečekožcev, najtrudapolnejše posle 1 V Avstriji in na Bavarskem nosijo malto in kamenje na stavbne odre. V Belgiji delajo v rudokopih. V Italiji stoje do gležnjev v vodi in v močvirju riževih polj, na Francoskem nosijo težke tovore sladkorja, obdelujejo polje, odlagajo repo, a dobivajo za to le polovico moškega zaslužka. V Bretagni (Francosko) obdelujejo popolnoma same zenujo, se udeležujejo s svojimi možmi ribjega lova, veslajo in vodijo čolne ter delajo ob času sardinjega lova 14, da, IG ur neprenehoma na prepihu pod šupami v smradu krvi in masti iztrebljenih rib.  V čeških
r^emtfttopsft. kjer štetje cesto šepnejo devet de« tetin svojega zaslutiš, morajo Sen* skoraj same hraniti svoje obitelji, in praznik jim je, «kadar Jst mol ne preteplje*.
Najubožnejše plače vsega sveta so plače ženskih rbrtnih delavk. Najnehraležnejle, najbolj umazane ter vse one posle, ki se jih Človek s* uči nikdar v življenju, morajo opravljati skoraj izključno ženske. Vsa «naučena», kvaiincirana in zato boljše, da, visoko plačana opravila pa si obdrže v vseh kulturnih deželah — moški. Po dolgoletnih izkušnjah lahko rečem brez pretiravanja: pri primitivnih narodih je samo ženska delavec, v kultiviranih deželah pa je ženska podrejen delavec
No, če se ženskam že povsod ne godi dobro, pravijo moji nasprotniki, pa so vsaj v kulturnih deželah «pod varstvom*. Toda to varstvo zakonov jih velja preklicano mnogo! Žensko varujejo zakoni f Komično varstvo to 1 Zabeležena pravica je vendar samo nadaljevanje nezabeležene, a tako jasno izražene pravice močnejšega, ki je napravila iz žensk — saj smo videli — tovorno živino ah' pa punčiko. Pa da bi ne vladal v zakonikih isti duh zatiranja? To bi bilo čudno.
Neki francoski pisatelj je priznal to: c Dovolj poznam Človeško naravo ter vem zato, da se moški, gnan po svojem egoizmu bi v posesti svoje moči, ni nikdar obotavljat žrtvovati ženske koristi svojim lastnim interesom; imenoval se je njenega zaščitnika, da jo je tem lažje zasužnjeval.*
V vseh zakonikih sveta je ženska oseba, da, njeno življenj? v oblasti moškega. Code Napoleon (francoski zakonik, izdan leta 1804) celo izjavlja, da je umor prešestnice «ezcusable» (opravičljiv). V vseh zakonikih je bilo prvotno premoženje soproge brez kontrole v moževih rokah. V nikakem zakoniku sveta nima žena pravice nad svojimi otroci. Vsak prestopek soproge glede zakonske zvestobe se je strogo kaznoval. Za prešestnice so uporabljali najbolj barbarske kazni, nezvesti mož pa je našel milost pred zakonodajalcem, ki je bil pač sam moški.
V vseh deželah, kjer je cenziterna volilna pravica, se je grešilo napram ženski-davkoplačevtlki, ker se jej ni dovolilo tudi zastopati svojega naroda kakor zastopajo moški davkoplačevalci svoj narod, nikaki davki brez zastopstva I V vseh deželah splošne volilne pravice (izvzemši Avstralije in štiri države Amerike) pa so vzeli možje ženskam državljanske pravice, a si pri tem še drznejo govoriti «o splošni volilni pravici*.
Celo stranka, ki ima v svojem programu enakopravnost obeh spolov, socialistična stranka je že čestokrat stavila politične svoje interese nad Ženske: da bi dosegli na Švedskem in v Belgiji splošno volilno pravo, so žrtvovali žensko volilno pravico. Na Angleškem pa je liberalno ministrstvo Campbell-Bannerman zaprlo ženski deputaciji vrata pred nosom, ko je (prišla potezat se » volilno pravieo. Smr •
V Ameriki je bil predsodek proti ženskam tolik, da so po osvoboji suženjstva pač dali volilni glas črnokožcem, ne pa — ženskam.
Pri takih razmerah se ni čuditi, da se je ustanovila leta 1904 v Berolinu mednarodna ženska zveza ter da sta stavili nedavno zborujoči avstrijski in nemški pravovarstven! postaji sledeče zahteve:      . >*wWkw^e» 9k Mstm^B^SB?
Odstraniti se mora soprogova odločilna pravica v vseh skupnih zakonskih zadevah.
Vsak zakonec ima pravico razpolagati s svojim imetkom. r !    ' 1
Mati ima do otrok iste pravice kakor oče.
Pri nesoglasju odločuje na zahtevo varstveno ali sirotinsko sodišče.
Počasi se tako priznava osebnost ženske v zakonu, v zasebnem ter v javnem pravu. Novi zistem vsekakor zasluži, da se ga preskusi, saj je vladal stari zistem od početka človeške družbe.
Dr. Katarina Schirmacher. <SL Gosp. •
Loterijska srečka dave S*, marca t, L
Gradec  89   34  52  »  33 •
Izjava.
Z oeiroaa m topi* i da« št. nun* ti t «81or—m» in aa šap« s dna tt Marta t L v .Domeljnbu. ktMaaao, da m je aoassntk. U j« pital- UratatoT* dkspotadja v Škofiji, o ■«qi pvav na traso alaaml Za arisa to ati lahko tisti sseSje, ki »o M k Skoti in as vsi dnifČ ki so rađati a oaa»erarani daputadji, d« jat aiisoi nikomur rakal naj gre k Ikofa ia nikogar nagovarjal ali poslal v Škofijo. Toliko irjarijam, da pribijam to pat ano »peitono* katoliiko lai v .SIotsocu. ia «bosaeljabn»,|pf
Anton Germek
•orisi uCHetj.
Potrtega srca naznanjamo vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, stric i. t. d., gospod • 69
IVAN rimi
sinoči dne 29. marca L 1. po dolgi, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 35. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v nedeljo 31. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše-zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Kranju, dne 80. marca 1907.
MIha Pantar, oče, Antonija Albrecht roj. Pantar, Marija Baraga roj. Pantar, Pavla DernlČ roj. Pantar, sestre, Ivan Baraga, nadučitelj, Ivan DernlČ, stavbeni podjetnik, zeta. Vsi vnuki in vnukinje.
?et močnih delaVceV
se sprejme
69
a^%^^Vi^a^
v valjicnem mlinu v Kranju.
Dobro ohranjeno
sssss kolo
SaassJ**s<%aa»as*i    1 \V/1 V/
„Dfirrkopp - Diana" 48 3-2
ste   oorao   proden,  pri tvrdkl
Fr. Dolenz, Kranj.
trg
nvino galanterijskega, norimberškega ter modnega blaga, uvl,ld Mfen Na drobno in debelo! Mte*
leti
fin r*%nish E
Anton Adamič v ivranju
nasproti urarja gosp. Henrik Suttnerja nasl.
priporoča svojo veliko zalogo priznano najboljših 58 62—1
tržnih tašk znamke MErnoi", ročnih in potovalnih kovčegov in korbic.
Tovarniška zaloga otrodJUi votdflkorv od 4 50 gld. do najfinejše Trate.
Venoe in šopke, mašne knjižioe, rožne venoe, ve-rižioe ta na vrat ter v*e druge potrebščino za
ERNOL
uJfcOCjei
po najnižji ceni.
Slamniki 1%
za dame in gospode, dečke in deklice v bogati vsakovrstni izberi, istotam se okrasijo in prenavljajo ter se dobijo vsi zraven spadajoči okraski po ugodni ceni.
JHHHHBV ^ ^^^^ ^^^^
Traverze, .
mšlre š/#ie
_
portland
m i
60
!i rs© it stavb® potrato predmete predelal
daj a po najm
tvrdka .MERKUR' PETER MAJDIĆ, KRANJ
1 -V«    if i'
in  vodovodnih cevi
_-
aznanilo.
Podpisani ua?nanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da imal veliko zalogo različnih
(mrtvaških trug)
katere bode od danes naprej vedno
i
Obiednem še omenja, da ima tuđi
po najnižjih cenah
prodajal.
■
Z
fUD ur pm iz mm m
Za cenj. naročila proseč, zagotavljajač najsolidnejšo postrežbo, beleži
z odličnim spoštovanjem AtltOfl DrUK^aT
= »izatsHi      * Kroj« —
h. ittv. 58-
r     1   t~ ^
V najem m o4dt
8«—1
Trgovina
▼ lepem kraju poleg iupne cerkte, pripravna ta začetnika tli tudi žensko.  Hajtmnlna nitka.
Kja? Pot« opfmfBMtTO «Gorenjca«._
M. Kant V Kranj«
Učenca
»
■prejme takoj
neka tnkajtaja »pa««ij«ka trfOTiiM. NuIot pota upra»ni*»o «Gor tujca«.
Zjubll m It v četrtek mttl
psiček
ki sliši na ime »Dani".
Slu j« ItM m m* ca, b.rit Jt Mu in belo Kdor i« im* ali n tanj, naj blatohotno i natomn aprarnUtra. 57
primerna birmanska darila!
Uljudno opozarjam čutite botre ii botrloe h ■-i veliko zalo jo
v&) raznovrstnih žepnih ur, verižic, uhanov, jgOtb^   priveskov, zlatnine in srebrnine i. t. d.
iSpP^NSk P° najnižjih tovarniških cenah.
Z odliflnim spoštovanjem se udano priporoča
58 8-2
uror v Kranj«.
priporoča slavnemu občinstvu v nakup
otroške vozičke
od 5 gld. — do 20 gld.      M 12-1
košarice in kovčeke
kakor tudi razno galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah, na debelo in drobno. Nadalje opozorim slavno občinstvo na prsne „CARAHELLE", najbolje sredstvo zoper kašelj, naduho ln razne notranje bolezni, kom. 10 in 20 kr.
Fateol
redilna krma za prašiče, 1 zavoj 10 kr.
Andropogon
steklenica gld. 150, najbolje sredstvo za rast in proti izpadanju las.
Milo a sovo. Karta za Igro. Palica. Srajce in nogavico, čaploa za dedka In odrasle. Pipa za soda najboljša kvalitete (Eibenberen). Najboljše strune za gosli, cltre ln kitaro.
Pelinkovac
liter 1 goldinar 20 krajcarjev. Preblavica (Preblau-Sauberbrunn)
1 saboj gld. 6'50.
SemensKo jaro rž
grohoro in m s
pravi ribniškj fižol
se dobi v trgovini žita in deželnih prlpelkov
]. Kneza tas&
Prva domača slovenska pivovarna
¥ Ljubljani, Wolfove tlite Št 12
. 49 10—2
pod r)OL>in> $trokoL>oi") DodstLtorr)
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svojo novo varjeno in priznano izborno
»areno
Ustanovljeno 1854.
sodih m
Zaloga v Kranju je v hotelu „Nova poŠta
M
tovarni ta ifroja, iovincUiaroa ▼ LvJuHJa.nl priporoča kot potebnoet In m stroje xa obdelovanja leta. Fraocis-turbtne osobito ta lafine naprave zvezane
nepoaredno s vratilom. S aialn o - generatoraki plinaki motori, najcenejša gonima nla 1 do 3 z« konjsko sflo in uto.
Zlile sfellaic: Btrli«. ?«rtx. %lv It<
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstlloo sredstvo
Jtdthvattlj
0. Seydl
Ljubljana, SplM-SM*0'-uf- 7
Sptfm lalks
IT). ^>odkraj$el<
frizer za dane ln gospode
Izbijan*, Bv, Petra cesta S*. Fiiijalka nv 140-84 sproti hotela „Union"
priporoča ta gojitaT lai in ta umivanje gU v« ivoj zil rav nisko priporo-("fini  gorko in mrzlo zračni hi i-i i n i aparat Su4i brez nadležne vročine. Ne provzroćuje skrčenja las. Vplivi dobro na pospeševanja rasti laa.
Žalost vstkovrstnlli
viM strltalli It zit.um lat
Oddelek za dame ■ aeparatnim vhodom.
9 Aleksander Ambrožič
urar in trgovec na Bledn
dalje vsakovrstnih stenskih in bndilnlh ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., vse po naj-7S—47 nitjih cenah.
^rv^ ^^^Tv ^^^T ^^^TV ^^^Tv (^^Tv ^^"rv ^^F*v
JOS. HEIBi
J. Sproitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Nlomikove   ulloe   It. 4.
Stavbeio-BMHe ii koistn^lUo idMaviičintri.
Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvora, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krile, Štedilnike i. t. d.
Specijaliteta: 74—82
valjićni zastori (Rollbalken).
■tJJSjfJLJlIJ *M» 'M/ m,fiiH| \JAj \tjj ^i—
Večkrat premiranol
Glinaste peči ~«
štedilnike, banje sa kopeli, kaker tudi kipe, vaze in drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpeiie tn cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovara« peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
Sa vsakovrstna ključavničarska delt kakor
štedilnike, nagrobne in vrtne ograje, železna vrata in okna, balkone, vsakovrstne okove i. t. d. i. t. d.
86 10-4 se priporoea
Rudolf Florjančič
ključavničar KRANJ, predmestje, Pungrad štev 32.
popravila se izVr^e točno in solidno.
Hsf
tajsaajp'''
;;a»i
iilWi'
so najboljši sa družinsko
rabo.
Šivalo, poštvavajo, veie|o. — So nedoseinl za obrtne svrhe. — Šivajo naprej ln
nazal. — w*T Teko na krogljicahl n
-3 w   «s9wll «lil
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
1.11—«6
Kočevje
na gradu.
eeeeoeeeeo8eee^@^ee^®®eo)e®ee®e®eg
"C
t)
o
K)
I
Najcene|ša in najhitrejša vožnja Je s parnikl
,So¥omonemškegfa I*loyda'
iz Bremena v Jlevi-Jfork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm n., Kronprins Wilhelm, Eaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega druAtva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVĆAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tifllerju>.
Odhod iz Ljubij;im« je vsak torek, četrtek m soboto. Vsa potovanja se tikajoča po-jasnila toćno in brezplačno. Postrežba poštenu, reelna in s.. I i <1 na.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabe, Meztko, Californija, Arizona, UUih, Wyomkig, Navada, Oregon in Waahington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čas Ga ld as t o a. Odhod na tej progi iz lirnntin.i enkrat meaećno.
Tu se dobivajo pa tudi 1 ust ki preko Baltiinoro in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Bucnos Airee, Coloinho, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—i'0
S
Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni.
Isd^a^sgta^ta^ft^apaats^aj
i »% i»» ^a^%a ^^ajs^a^fl
Fr. Čuden * urar
Ljubljana, Prešernove ulice nasproti :::   frančiškanskega samostana
priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljših in najfinejših ur, zlatnine, srsbrntne, kina-srebra in dragoc« kamnov.
Razpečavam le prve vrste blago. < Zadovoljnjem se z malim dobičkom. >
Na zahtevanje pošiljam cenike (s koledorjem) i brezplačno in poštnine prosto. *
Kupujem staro zlato ln srebro po najvišji dnevni ceni. J
Isćc se za špecerijsko trgovino na Gorenjskem
prodajalKa
katera je tod! t knjigovodstva io računanja izvežbana. 61 8-2
Dopiei naj ie pošiljajo na upravniltfo «Gorenjca».
Šivalni stroji in kolesa
To*»mi«kn taloga 226—22
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cetta 17
priporoma stoje na'hotj prir.n me
Siv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtivanje zaatnnj.
Ludovik Borovnik
puakar v Borovljah (Ferlach na Koroikem)
s« priporoča v izdelovanje vsakovrstnih? pušk sa
lovce in strelne po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi p' deluje stare samokre«mice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od m on« preizkušene. 204 62 — 25 Iluatrovanl o«nini stnatonj.
IOTEIi „ILIRIJA"
•* Ljubljana I tlodvorske ulice št. 22
' minute od južnega kolodvora.
ilišče vseh Gorenjcev.
bni restavracijski prostori, mo-14        'jena kavarna z dvema najnovej-rdoma ameriškega sistema, lepo, ejene sobe za prenočevanje. — )be v hiši. — Točijo se najboljša .a naravna vina, pristni d o len j-t     cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Poatreiba točna. Cene niake.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
Novo!
Novo!
=v 30. oblikah=
iasdelane
lx močne kovine, fino ponikljane. Luč je kraana in polovioo oeneils kot petrolejaka.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur.   179 26—4
Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
Tjjjjjjjj
Dobi se samo pri:
A. J. Ivane-u
Izubijana, Bolne ulioe, it. 8.!
Mavricij Smoiej
urar Is trgoVec na Jesenicah
priporoča svojo veliko zaloga
pravih ivioarskih
S Ž«pr)ib tir
vsake vrste, dalje bndllke, are nt nihali, prstane ln verižice I. t d. po najnižjih cenah. 17 9
popravila
se izvršnjejo v lastni delavnici, točno in po niklh cenah.
Ceneje kot povsod drugod. Potrebščine za kolesa ln gramofone.
Zarsdi kskovosti in nizke cene posebno priporočam  precizijsko uro «Intakt».
Samo
6 dni
#aVrt-]fcw-YorH
vozijo zanesljivo najhitrejši brtoparniki
francoske prekomorske-družbe
Edina najkrajša crta čez
Baztl, Pariz is jCaVre V Ane?Ho.
Veljavne voane liste ln bresplaena pojasnila daje tamo
Eda Šmarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
v LJubljani. Dunajska cesta 18
v novi hifli «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu».      4 36—11
Naznanilo.
Podpisani se usoja naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvoril dne 15. januarja t. 1. svojo
t*:r«jr»lx:o obrt
na Savi pri Markotu.
Priporočajo se zlasti popravila. Ure bndllke se popravljajo po 1 K 10 h, iepne nre po 2 K in ceneje. Večja popravila se zaračunijo po najnižjih cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naročilo izvrši natanko in točno, Cene za popravila so kljub veliki draginji bres konkurence.
Istotako se popravljajo tudi šivalni stroji točno ln ceno.
Priporočujoč se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem
Otokar Jedlička.
14 -10
Hffs#S^S^^
Pozor, gospodje in mladeniči!
V Hvnji lekarniški praksi, ki jo isrriujem Sa več nago 80 let, sa ml ja posrečilo, iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade Iti las, proti Izpadanju brk In las in to je KAPILOR st. I. On deluje, da lasje In brks postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj In vsako druga kožno bolezen glavo« Naroči naj ii ga v*aka družina. Imuni mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto I lonček 3 K 60 h, 8 lončka S K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom 10 20—11
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 87 v Slavoniji.
Najbolje |e najceneje.
n
o
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Singerjevi Šivalni stroji
I Singer Ko., ako. draž. la šivalne stroj
g*as 62-is Kranj, glavni trg 102.
CZaloga olja, šlvank ln posameznih delov. Nad 5000 fllljalk po vsem svetu.
Cft
3
S
O)
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki Jo izvršujem ie već nego 80 lat, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo sa rast las in proti njih ispadanju KAPILOR štev. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi In goetl, odatrasrja praha j In vaaBj kotno bolezen ns g avl. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnie in priznnlnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček S L 80 h, 8 Ionska 5 K.
Naroča naj se «amo u<l tnone pod naslovom 10 20—11
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu itev. 67 v Slavoniji.
TJ -w-
o« *-~
<u r^
«y ni
fli i-*-
3 »
Oi__
m
3 ^
TJ--
3
3 G
43
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 90
priporoča cenjenemu občin ■trn avojo delavnico v It* delovanje mt oblek II gospode, uradniških trni-form, salonskih, tarftstev-aklh In kolesarskih oblek ta tfrijjij ter havelekov. Vodno bogata ^doga angleškega, francoskega in bruskega sukna. NaroČila se izrisujejo po nujnovejsem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero te jamči. Specijalci ▼ izdelovanju frakov in salonskih oblek, fetotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in sotateiki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, im-sh
Najcenejša ta največja domač* •kfportna trrdki.
Raipoiiljanje ivioartkih ur n* y«e kraje ivetal
Urar ln trgovao
H. Suttner v Ljubljani
priporoča stojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Saihausen, 0-
mega, Rcskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine. kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski
i. t d najfinejšega izdelka po najnižjih
cenah. — Dokaz, da Je mo|e blago sares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu ln imam od-jemalce tudi nrar|e ln zlatarje glavnih mest.
reinofiiuar Ho«kouf, tipeino Ravno ]e iašel najnovejši veliki cenik, ^"i^irV«: k«teri se pošlje zastonj ln poštnine
teU i ilvnjnuiiin trflim tre- prOStO.
b,rimii.™«)t'n.l'p0r'j0'om Moške ure, i tretjini naravne velikosti.
lip
M, 602.   Niketn/uta anker-
St. 506. Prava srebrna ailin-der-remonto«:, trpežno ko-leeje in moćni pokrovi, tfld. 4'85, iita t dobrim anker-hol.• .j m gld. 5'9f> in naprej.
6—i:j
MIMlUOtJUNV HORI C0MCOU
ZobOtcknlčnt
Oton S<y*l
pri ff. dr. E. Olobočnikn v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi ne odstranile korenina, z aH brez nebne plolče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI ae Jzvršujeljo po NAJNOVEJŠIH METODAH,
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU /n CEMENTU kaKor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE izvršuje 100.41 tU SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ura
£)abl)ana ftolizej) %. Cang Marije Terezije cesta
to 2o-i3 zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Bogata zaloga pohištva vsake vrsta v vseh oenah. Ogle dala, slika v vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Ooslilnilkl stoli.
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-danska trava aH žime, prva vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
	Specijalitete v ne-
	vestinih balah. Ve-
	liki prostori, pri-
	tlično In v 1. nad-
	stropju.
Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom
f   s podružnico na Jesenicah
D
r
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
aj.il o
2 lo
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 57*%, na menice pa po 6°/o. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemži nedeljo in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun St. 45.8G7.
Pohištvo Iz železa, otroške postelja In vozički  po vsaki
ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In zs. letovišča 52 gld.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
.Gorenjca'
prodaja
po 10 vin. v
Kranju g. Karel Flori a n, knjigo-tržec.
Škofjl Loki g. M.
Z i gon, trafika, gl. trg;
Tržiču g. J. Aha-
čič, trgovec;
Radovljici g. Oton Ho man, glavna trafika;
Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob
Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici
g. M. G robo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija A/m a n, trafika;
LJubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. št.52, in trafika v Se-lenburgovih ul., št. 6.
Izdaja konsorcij .Gorenjca*.
Odgovorni urednik Lavoalav Miku A.
Lastnina in tisnk Iv. Pr. Lnmprota v Kranju.