Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 19 Živa PEČENKO Mojca GOLOBIČ Vpliv novejših gospodarskih con na videz krajine v Ljubljanski urbani regiji V prispevku je predstavljeno raziskovalno delo o vplivu novejših go- spodarskih con na videz krajine na območju Ljubljanske urbane regi- je, ki je nastalo v okviru magistrskega dela [1] študija krajinske arhitek- ture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V članku so predsta- vljeni prostorska problematika novejših gospodarskih con, postopek dela pri določanju vplivov con na videz krajine in glavne ugotovitve raziskave. Za obravnavo območja Ljubljanske urbane regije smo se odločili, ker je bil razvoj novejših gospodarskih con v preteklosti tu- kaj najintenzivnejši v Sloveniji. S pojmom novejše gospodarske cone označujemo tista gospodarska območja, ki so nastala po nastanku samostojne Slovenije, torej po letu 1991. Namen raziskovalnega dela je bil določiti obseg in značilnosti vpliva novejših gospodarskih con na videz krajine, ugotoviti mnenje javnosti o tovrstni problematiki ter dati predloge in usmeritve za zmanjšanje negativnega vpliva pri obstoječih in načrtovanih gospodarskih območjih. Ključne besede: gospodarske cone, videz krajin, Ljubljanska urbana regija 1 Uvod V zadnjih 25 letih je bilo nastajanje in širjenje novih gospo- darskih con (v nadaljevanju: GC) ena opaznejših prostorskih sprememb v Sloveniji. Nove GC so se značilno umeščale ob robu ali zunaj naselij v neposrednem stiku z odprto krajino (Bole, 2010). Čok (2003) ugotavlja, da je umeščanje GC v krajino potekalo po načelu novo podjetje – nova cona, karko- li – kjerkoli. Tako prostorsko načrtovanje je bilo utemeljeno v ekonomskem razvoju občin in podprto s številnimi pozitivni- mi gospodarskimi učinki. V širšem prostorskem kontekstu se je izkazalo za izrazito neracionalno in popolnoma podrejeno gospodarstvu. GC so bile dimenzionirane zelo obsežno ter so zaradi tega ostale slabo zasedene in pomanjkljivo opremljene z infrastrukturo. Najbolj problematične so tiste cone, ki so bile zgrajene na travnikih in njivah kot investicija »greenfield«, saj je bila Ljubljanska urbana regija (v nadaljevanju: LUR) že v preteklosti podvržena obsežnemu razvoju in tudi izpraznjenju GC. Problematična pa nista le umeščanje in dimenzioniranje, ampak tudi videz GC. Auge (2011) opredeljuje sodobna go- spodarska območja za t. i. »nekraje«, saj gre za območja brez lastne identitete in zgodovine z značilno splošno in globalizira- no vidno podobo s parkirišči, inženirskimi objekti, reklamnimi napisi in drugimi načini oglaševanja, bencinskimi črpalkami ipd. GC so zaradi svoje vidne podobe in morfološke zgradbe, ki se le redko prilagaja obstoječim krajinskim značilnostim, tujek v krajini. Zaradi navedenega prihaja do degradacije videza krajine, izgube krajinske identitete in zmanjševanja potenciala krajine za tiste dejavnosti, pri katerih je videz krajine ključen lokacijski dejavnik, kot sta turizem in rekreacija. 2 Postopek dela V okviru empiričnega dela naloge smo najprej opravili iz- bor obstoječih gospodarskih območij za vrednotenje vpliva na videz krajine. Izbor je zaradi velikega števila GC v LUR omejen. Reprezentativnost obravnave pojava za celotno regijo je zagotovljena z izborom con glede na zastopanost v posa- mezni krajinski podregiji, kot so opredeljene v Regionalni razdelitvi krajinskih tipov (v nadaljevanju: RRKT, Marušič idr., 1998). Večje GC v posamezni podregiji so bile izbrane prednostno. Izbrane so bile te gospodarske cone: Obrtna cona (v nadaljevanju: OC) Hoja pri Polhovem Gradcu, Poslovna cona (v nadaljevanju: POC) Komenda, Logistični center (v nadaljevanju: LC) Hofer pri Lukovici, Nakupovalno središče (v nadaljevanju: NS) Ježa v Litiji, Industrijsko-obrtna cona (v nadaljevanju: IOC) Zapolje pri Logatcu, OC Brvace, Grosu- plje in OC Ivančna Gorica (slika 1). Določanje vpliva izbranih GC na videz krajine je potekalo na dva načina. Najprej smo vpliv vrednotili opisno, pri čemer Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 20 Ž. PEČENKO, M. GOLOBIČ smo analizirali vidnost in presodili, katere GC so vidno najbolj poudarjene. Na podlagi vidnosti z območja con smo določi- li meje podrobnejših krajinskih enot (slika 2). Podrobnejšim enotam smo opredelili krajinske značilnosti in opisno vredno- tili kakovost videza krajine z izbranimi štirimi merili, ki ji pre- dlaga RRKT: naravna ohranjenost, pestrost, prostorski red in harmoničnost. Nato smo analizirali značilnosti gospodarskih con ter jih opisno vrednotili z izbranimi soodvisnimi urbani- stičnimi in krajinskoarhitekturnimi kriteriji, ts. delež urejenih zelenih površin GC, delež ozelenjenih meja GC, urejenost od- prtih površin, urbanistična ureditev, velikost GC, predhodna raba zemljišča in površina GC na prebivalca občine. Na koncu smo oceno vidnosti, oceno kakovosti videza krajine podrobnej- še enote in oceno videza GC združili v skupno oceno vpliva. V okviru empiričnega dela raziskave smo izvedli tudi spletno fotoanketo, ki je bila razdeljena na devet sklopov. V vsakem sklopu so anketiranci ocenjevali videz posamezne GC, zadnji sklop pa je bil namenjen ugotavljanju demografskih značilnosti vzorca. S fotoanketo smo želeli ugotoviti, ali/koliko javnost videz GC sploh dojema kot moteč element v krajini. Za pomoč je bil priložen slikovni material, pri izboru slik pa je bilo zlasti pomembno, da so te za boljšo predstavo posnete od daleč. Iz- brali smo petstopenjsko lestvico za vrednotenje videza GC, pri čemer je ocena 1 pomenila vidno zelo moteč element v krajin in ocena 5 vidno sploh nemoteč element v krajini. Anketiranci so lahko, če so želeli, svoj odgovor tudi pojasnili. Fotoanketa je bila objavljena na družbenih omrežjih, pripadnikom drugih prostorskih strok pa smo jo poslali po e-pošti. Slika 1: Izbor gospodarskih con (vir podloge: GURS, 2018; Marušič idr., 1998) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 21 Vpliv novejših gospodarskih con na videz krajine v Ljubljanski urbani regiji 3 Rezultati opisnega vrednotenja Po izračunu vidnosti, ki ima za točke opazovanja prometne po- vezave, naselja in rekreacijske poti, smo ugotovili, da so vidno poudarjene tiste GC, ki so v bližini naselij. OC Brvace je bila prepoznana kot vidno najbolj poudarjena GC zaradi lokacije ob glavni regionalni cesti v smeri dolenjske avtoceste, vidna pa je tudi iz večjega števila naselij in vasi. Polovica podrobnejših enot je bila ocenjena z visoko kakovo- stjo videza krajine. Glavni razlog za tako oceno je nižja sto- pnja urbanizacije ter s tem višja stopnja prostorskega reda in harmoničnosti. Zlasti v primeru krajinske enote OC Hoja in POC Škofljica gre za krajino z visoko stopnjo prepoznavnosti z značilnimi krajinskimi vzorci kulturne krajine. Pri skupni oceni skladnosti GC smo ugotavljali predvsem, koliko se GC prilagodi obstoječemu krajinskemu kontekstu. GC so bile v povprečju najslabše ocenjene pri teh merilih: površina GC na prebivalca občine, urbanistična ureditev, delež zelenih površin v GC in urejenost odprtih površin. Za občine večine GC velja, da presegajo Pogačnikovo (1999) priporoče- no vrednost površine GC na prebivalca, tj. 30 m 2 /prebivalca za mestno okolje oz. 20–25 m 2 /prebivalca za suburbano oz. podeželsko prebivalstvo. Večina GC je prejela tudi zelo slabo oceno za urbanistično ureditev, saj so se skoraj v vseh primerih vidno degradirale značilne in vidno poudarjene vizure. Večina GC namreč stoji ob glavnih vstopnih točkah v naselja. Urba- nistična ureditev pa ni problematična le zaradi uničevanja zna- čilnih vizur, temveč tudi zaradi umestitve in dimenzioniranosti Slika 2: Določitev mej podrobnejših krajinskih enot na osnovi vidnosti z območja gospodarskih con, primer POC Škofljica (vir podloge: ARSO, 2018; GURS, 2018; MKGP, 2019) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 22 objektov, ki so večinoma veliki in preprostih oblik. Parkirišča in servisni prostori, kot so skladišča, transformatorji in pro- stori za stroje, zelo pogosto stojijo ob stikih z odprto krajino, kar je tudi glavni razlog za njihovo veliko vidnost. V skoraj vseh obravnavanih primerih se zelo malo pozornosti namenja zasaditvi zelenih površin in ozelenitvi robov. Nekatere GC so izkoristile prednost lokacije v gozdu in z ohranjanjem obsto- ječe vegetacije zvišale delež zelenih robov. Na splošno pa bi lahko trdili, da se zasaditvi GC namenja zelo malo sredstev. 4 Rezultati spletne fotoankete Pri anketi je sodelovalo 185 ljudi, zbrali pa smo tudi 335 ko- mentarjev o videzu con. Med anketiranci je bilo največ mla- dih odraslih oseb z univerzitetno izobrazbo, med njimi pa so prevladovali laiki, ki se poklicno oz. študijsko ne ukvarjajo z urejanjem prostora. Med anketiranci strokovnjaki je bilo naj- več krajinskih arhitektov, geografov in urbanistov. Po mnenju anketirancev so GC v LUR srednje vidno moteč element v krajini (slika 8). Pet od osmih izbranih GC je bilo opredeljenih za vidno bolj moteč element v krajini. Pri anali- zi komentarjev smo opazili, da so anketiranci pogosteje pou- darjali negativne lastnosti videza. Med njimi so najpogosteje navajali: pomanjkanje z drevnino zasajenih zelenih površin in ozelenjenih robov, predimenzioniranost, vidno izpostavljenost s cest in iz naselij, degradacijo pomembnih vizur, uničenje zna- čilnih krajinskih vzorcev ter velik vidni kontrast med GC in obstoječo krajino. Pozitivne lastnosti videza GC so bile v ko- mentarjih navedene redkeje, največkrat glede višine objektov. Slika 3: Opredelitev značilnih krajinskih vzorcev podrobnejše krajinske enote, primer POC Škofljica Ž. PEČENKO, M. GOLOBIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 23 Slika 4: Analiza značilnosti GC, primer POC Škofljica (vir podloge: PISO, 2019) Slika 5: Predhodna raba zemljišča, primer POC Škofljica (vir podloge: PISO, 2019) Slika 6: Tipična pogleda GC, primer POC Škofljica Vpliv novejših gospodarskih con na videz krajine v Ljubljanski urbani regiji Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 24 Številni anketiranci so navedli tudi svoje splošno stališče o pro- blematiki videza GC v Sloveniji. Opozarjali so na uničevanje kmetijskih in drugih zelenih površin zaradi gradnje con po načinu »greenfield«. Številni so prepričani, da je v Sloveniji dovolj degradiranih površin, na katere bi morali prednostno umeščati GC, dokler prostorske zmogljivosti ne bi bile zasede- ne. Nekateri anketiranci menijo, da bi moralo biti prostorsko načrtovanje gospodarskih območij v državni ali regionalni pri- stojnosti, saj je na ravni občine preveč neracionalno. Številni trdijo, da je trend gradnje GC v vsakem manjšem naselju oz. občini izrazito negativen. Videz GC se po mnenju nekaterih nikoli ne sklada z videzom krajine v okolici. Drugi domnevajo, da so cone za uspešen gospodarski razvoj občine nujno zlo, njihovi posegi v prostor pa se lahko z ustreznimi krajinskimi in urbanističnimi ukrepi bistveno omilijo. Eno izmed vprašanj fotoankete se je nanašalo na to, kako bi anketiranci zmanjšali negativen vpliv GC na videz krajine. Največ jih je navedlo, da bi lahko negativen vpliv močno zmanjšali z bogatejšo za- saditvijo (slika 9). 5 Smernice za zmanjševanje negativnega vpliva GC na videz krajine 5.1 Splošne usmeritve Za izboljšanje razmer predlagamo, naj načrtovanje GC v skla- du z Zakonom o urejanju prostora (2017) čim prej preide na regionalno raven. Zaradi velikosti občin je število različic za umeščanje GC v občinskem prostoru omejeno. Trend v Slo- veniji je tak, da si vsaka občina želi svojo cono za zagotovitev delovnih mest. Med sosedskimi občinami je mogoče zaznati izrazito tekmovanje pri privabljanju investitorjev, spodbujanje Slika 7: Skupna ocena opisnega vrednotenja vpliva GC na videz krajine Slika 8: Povprečna vrednost ocen videza GC Ž. PEČENKO, M. GOLOBIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 25 Slika 9: Delež anketirancev glede na izbor posameznega ukrepa za zmanjšanje negativnega vpliva na videz krajine rivalstva in odpor do medobčinskega gospodarskega sodelo- vanja (Šorman Lebar idr., 2012). Vse to vodi v izrazito ne- racionalno in pragmatično izrabo prostora ter v zasičenost z GC. Pri oblikovanju regionalnega prostorskega načrta v LUR bi bilo treba narediti temeljito inventarizacijo vseh obstoje- čih, novejših in starejših GC, analizirati njihovo gospodarsko sestavo in opredeliti degradirana oz. izpraznjena območja za celotno regijo. Glede na to, da je bila LUR v preteklosti podvržena obsežnim investicijam »greenfield«, bi se moral razvoj novih GC v prihodnje usmeriti predvsem v zapolnitev že obstoječih prostorskih kapacitet in v obnovo starejših con, torej v investicije »brownfield«. Pri tem je treba predvsem storitvene in trgovske dejavnosti prednostno umeščati zunaj GC, neposredno v obstoječe mestno tkivo. Prihodnji razvoj GC je treba uskladiti s potrebami lokalnega prebivalstva, ki je zaradi bivanja v bližini najdovzetnejše za vidne spremembe. Ob pregledu literature smo ugotovili, da se v dokumentih pre- ventivnega varstva okolja na ravni celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) in na ravni projektne presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: PVO) zelo malo pozornosti namenja varstvu videza krajine. Analiza krajinskih značilnosti pogosto temelji na nekritičnem povzemanju virov in navajanju splošnih varstvenih ciljev in ureditev, največkrat varstva kultur- ne dediščine in ohranjanja narave. Metode vrednotenja vplivov na videz krajine so pogosto neinovativne in necelovite ter te- meljijo na subjektivnih domnevah in besednih opisih. Zaradi tega bi morali v prihodnje več pozornosti nameniti izdelavi slikovnega gradiva, npr. fotomontaže, GIS-izračuni vidnosti, analiza glavnih vizur in študije ranljivosti. Omilitveni ukrepi na ravni izbora lokacije in urbanistične rešitve, ki se nanašajo na zmanjšanje negativnega vpliva gospodarskih con na videz kraji- ne (npr. ohranjanje pomembne vizure, prilagoditev videza con lokalnim krajinskim značilnostim, zmanjšanje vidne izposta- vljenosti, gabariti objektov, usmerjenost objektov glede na stik s krajino in višanje deleža zelenih površin), so zaradi vsebinsko pomanjkljivih okoljskih poročil v postopku CPVO razmeroma redki. V CPVO bi se morale obravnavati tudi različice posega. V praksi je pravilo pogosto zaobideno, saj so različice pogosto izbrane pred izvedbo CPVO. Iz tega sledi, da so odločitve o lokacijah con pogosto dvomljive in nejasne, z vidika prostorsko načrtovalskih strok pa tudi neargumentirane in nestrokovne. Podobno velja tudi za omilitvene ukrepe na ravni idejne za- snove in projekta za izvedbo v postopku PVO. Kakovostnim zasnovam zunanjih zelenih površin v okolici stavb, bogati upo- rabi drevnine in zakrivanju servisnih prostorov in parkirišč se v okviru idejnega projekta redko nameni dovolj pozornosti. T e trditve lahko povzamemo iz ugotovitev opisnega vrednotenja in rezultatov fotoankete, po katerih je pomanjkanje zasaditev v GC na robovih in v notranjosti pereč problem. K večjemu ugledu con, manj izrazitemu občutku generičnosti prostora in obenem večji neto izrabi zemljišč bi pripomoglo tudi kakovostno arhitekturno oblikovanje. Pri izvedbi večjih GC bi morali dosledneje upoštevati tudi načelo postopnosti in izvedbo razdeliti v več faz. Tako bi preprečili, da GC po- stane trajno gradbišče. Obstoječe rabe prostora se ne bi smelo ukiniti, dokler predhodna faza ne bila popolnoma izvedena. 5.2 Urbanistične in krajinskoarhitekturne usmeritve Predlagamo, naj se pri nadaljnjem načrtovanju GC upoštevajo te smernice: • ohranjajo se značilne in z glavnih prometnic, iz naselij in z rekreacijskih poti vidno izpostavljeni pogledi in vedute (slika 10a); Vpliv novejših gospodarskih con na videz krajine v Ljubljanski urbani regiji Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 26 • razvijajo in prenavljajo se obstoječi GC, investicije »brownfield« namesto investicij »greenfield«, gospo- darska območja se umeščajo v že degradirana in izpraznje- na urbana območja, nikakor pa ne na kmetijska zemljišča (slika 10b); • površina GC/prebivalca ne sme presegati Pogačniko- ve (1999) priporočene vrednosti  (mestno prebivalstvo 30  m 2 /prebivalca, primestno, podeželsko prebivalstvo 20–25 m 2 /prebivalca), če površina GC že presega pripo- ročeno vrednost, se mora razvoj GC predvideti v okviru obstoječih gospodarskih območij; • 80 % meja GC naj bo ozelenjenih, pri čemer naj bo delež zakrivanja vertikalne ploskve cone več kot 60-odstoten po petih letih od zasaditve vegetacije (slika 10b); • reliefne, hidrološke in vegetacijske krajinske značilnosti naj postanejo del urbanistične ureditve cone (slika 10c); • gospodarski objekti naj bodo členjeni, manjših dimenzij in prečno umeščeni glede na stik s krajino, večji objekti naj stojijo proti notranjosti cone (slika 10c); • parkirišča in servisni prostori naj ne bodo umeščeni ob stiku z odprto krajino in v bližini cest, temveč na vidno manj izpostavljenih mestih, torej proti notranjosti parcele (slika 10d); • parkirišča naj bodo členjena, iz poroznega materiala in ozelenjena z deležem senčenja najmanj 50 % asfaltnih površin po petih letih od zasaditve, uporaba grmovnic naj bo bogata in naj omogoča, da so parkirišča in servisni pro- stori skriti pred odprtimi pogledi, k zakrivanju pogledov lahko pripomore tudi reliefno preoblikovanje (slika 10d); • zelenim površinam naj se nameni najmanj 15 % celotne površine cone, najmanj 70 % zelenih površin naj pokriva drevnina, zunanje zelene ureditve v okolici stavb naj bodo bogato zasajene z drevesi in grmovnicami (slika 10e). 6 Sklep Čeprav so se ocene vplivov na videz krajine v Sloveniji pojavile zelo zgodaj, natančneje leta 1974 z ustanovitvijo Skupine za evalvacijo posegov v prostor (SEPO), so danes tovrstne študi- je pri nas veliko manj pomembne kot v drugih državah EU, npr. Veliki Britaniji in Nemčiji. V Sloveniji ni problematično le varstvo izjemnih krajin, temveč varstvo vseh krajin, tudi krajin s srednjo kakovostjo videza, ki so pri nas najpogostejše in najopaznejše. Raziskava je obravnavala vplive GC na videz krajine. Več prostorskih načrtovalcev navaja, da so gospodar- ska območja vedno vidno moteč poseg v krajini (Arriaza idr., 2004; Hernandez idr., 2004; Pachaki, 2002; Pogačnik, 1996). Podobne ugotovitve kažejo tudi rezultati opisnega vrednote- nja in spletne fotoankete. Čeprav so GC nujne za gospodar- ski razvoj regije, to ne pomeni, da morata izbor lokacije in izvedba con temeljiti samo na gospodarski upravičenosti. S Slika 10: Shematski prikazi urbanističnih in krajinskoarhitekturnih usmeritev (ilustracija: Živa Pečenko) a b c d e Ž. PEČENKO, M. GOLOBIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 10 27 predhodno opisanimi načeli urejanja con se lahko negativni vplivi na videz krajine bistveno omilijo in zmanjšajo. V praksi je mogoče omilitvene ukrepe uveljavljati v skladu s potrebami lokalne skupnosti, in sicer tako, da se omogoči izvedba želene prostorske spremembe in uvedba novih programov, npr. novih parkovnih površin, novega javnega programa, otroškega igrišča itd. To ob okoljski optimizaciji pripomore k večji družbeni sprejemljivosti in legitimnosti posega. Tako se krepijo ugled, prepoznavnost in obiskanost cone, hkrati pa se s kakovostno zasnovanimi zelenimi površinami v GC izboljšujeta kakovost bivanja in počutje zaposlenih, s tem pa se viša delovna pro- duktivnost. Živa Pečenko, mag. inž. kraj. arh. Klunova ulica 6, 1000 Ljubljana E-pošta: ziva.pecenko@gmail.com Prof. dr. Mojca Golobič, univ. dipl. inž. kraj. arh. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Jamova 101,1000 Ljubljana E-pošta: mojca.golobič@bf.uni-lj.si Opombe [1] Pečenko, Ž. (2019): Vpliv novejših gospodarskih con na videz kraji- ne na območju Ljubljanske urbane regije. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhi- tekturo. Viri in literatura Arriaza, M., Cañas-Ortega, J. F., Cañas-Madueño, J. A., Ruiz-Aviles, P. (2004): Assessing the visual quality of rural landscapes. Landscape and Urban Planning, 69: 115–125. Auge, M. (2011): Nekraji, uvod v antropologijo nadmodernosti. Ljubljana, Maska: 163 str. Bole, D. (2010): Sekundarna gospodarska središča v Ljubljani: analiza stanja in presoja načrtovanega razvoja. Urbani izziv, 21, 1: 5–20. Čok, G. (2003): Gospodarske cone: Vsebinska in terminološka opredelitev. Urbani izziv, 14, 1: 55–59. Hernandez, J., Garcia, L., Ayuga, F. (2004): Assessment of the visual im- pact made on the landscape by new buildings: a methodology for site selection. Landscape and Urban Planning, 68: 15–28. Marušič, J., Ogrin, D., Jančič, M. (1998): Metodološke osnove, regionalna razdelitev krajinskih tipov. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje: 120 str. Pachaki, C. (2002): Agricultural landscape indicators: A suggested appro- ach for the scenic value. V: Proceedings from NIJOS/OECD Expert Mee- ting on Agricultural Landscape Indicators in Oslo, Norveška, 7.–9. oktober 2002, Agricultural impacts on landscapes: Developing indicators for policy analysis. 2003. Norsk institutt for jord-og skogkartlegging: 247–256. Pogačnik, A. (1996) Varstvo in usmerjanje oblikovne podobe slovenskih mest; prostor, urbana identiteta. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. Ljubljana: 207 str. Pogačnik, A. (1999): Urbanistično načrtovanje, univerzitetni učbenik. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in Geodezijo. Ljubljana: 252 str. Šorman Lebar, A., Temeljotov Salaj, A., Dečman Dobrnjič, O. (2012): Problematika načrtovanja poslovno-obrtnih con. Urbani izziv, posebna izdaja: 58–64. Zakon o urejanju prostora (2017). Uradni list RS, št. 61/17. Vpliv novejših gospodarskih con na videz krajine v Ljubljanski urbani regiji